w	URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
l,etnii< iV	V Ljuhliani <lne 24 januar a H*47	Številka 4.A VSEBINA: 20. Ustava Liudslce Republike Slovenije.
✓ \	20. ODLOK USTAVODAJNE SKUPSĆTINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 0 PROGLASITVI USTAVE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE I^stavodajna skupščina Ljudske Republike Slovenije kot vrhovni predstavnik narodne suverenosti Ljudske Republike Slovenije in izraz enotne volje slovenskega ljudstva odloča,	,	_ da se ustava Ljudske Republike Slovenije, sprejeta na seji Ustavodajne skupščine Ljudske Republike Slovenije, proglasi in objavi narodu in državljanom Ljudske Republike Slovenije.
\
USTAVA
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
PRVI DEL
Osnovna načela
L poglavje
LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA
1.	člen
Ljudska Republika Slovenija je ljudska država republikanske oblike.
2.	člen
Slovenski narod si je v svoji osvobodilni borbi in v pkupni borbi vseh narodov Jugoslavije ustvaril svojo ljudsko državo Ljudsko Republiko Slovenijo. Izražajoč ^vojo svobodno voljo, živeti skupno z bratskimi narodi v federativni državi, se je slovenski narod na osnovi pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in do združitve z drugimi narodi ter na osnovi načela enakopravnosti združil z drugimi narodi Jugoslavije in njihovimi ljudskimi republikami: Ljudsko Republiko Srbijo, Ljudsko Republiko Hrvatsko, Ljudsko Republiko Bosno in Hercegovino, Ljudsko Republiko Makedonijo in Ljudsko Republiko Orno goro v skupno zvezno državo .Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo.
3.	člen
Državni grb Ljudske Republike Slovenije je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom in prepleteno z lipovimi listi. Med vrhovoma klasja je peterokraka zvezda. V spodnjem delu polja so na dnu tri valovite črte, predstavljajoče morje. Nad njimi se dvigajo trije stožci, katerih srednji je višji, stranska pa sta enaka; stožci predstavljajo Triglav.
4.	člen
Državna zastava Ljudske Republike Slovenije je belo-modro-rdeča z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: bela, modra in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde je v presečišču diagonal zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice bele barve, tako da imata spodnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave.
5.	člen
Glavno mesto Ljudske Republike ijloveruje je Ljubljana,
II.	poglavje LJUDSKA OBLAST
6.	člen
I
V Ljudski Republiki Sloveniji izhaja vsa oblast ;z ljudstva in pripada ljudstvu.
Ljudstvo izvršuje svojo oblast po svobodno izvoljenih predstavniških organih državne oblasti, ljudskih odborih, ki so od krajevnih ljudskih odborov do Ljudske skupščine LRS nastali, se razvili v narodnoosvobodilni borbi proti fašizmu in reakciji in ki sd osnovna pridobitev te borbe.
7.	člen
Vse predstavniške organe državne oblasti volijo državljani po splošni, enaki in neposredni volivni pravici s tajnim glasovanjem.
Ljudski predstavniki v vseh organih državne oblasti so odgovorni svojim volivcem.
Vsakega ljudskega predstavnika more odpoklicati večina volivcev volivne enote, v kateri je izvoljen, tudi pred potekom časa, za katerega je izvoljen.
Zakon predpisuje, v katerih primerih, ob kakšnih pogojih in kako lahko volivci odpokličejo svoje ljudske predstavnike tudi pred potekom časa, za katerega so izvoljeni.
8.	člen
Organi državne oblasti v Ljudski Republiki Sloveniji izvršujejo oblast na osnovi ustave FLRJ, ustave LRS, zakonov FLRJ, zakonov LRS in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti.
Vsi akti organov državne uprave in organov pravosodja morajo temeljiti na zakonu.
III.	poglavje
OSNOVNE PRAVICE NARODA IN LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
9.	člen
Ljudska Republika Slovenija izvršuje državno oblast suvereno, prenaša pa na Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo tiste pravice, ki so določene v ustavi FLRJ.
Suverene pravice Ljudske Republike Slovenije, njeno varnost kakor tudi njeno družbeno in politično ureditev varuje in brani Federativna Liudftka Republika Jugoslavija.
10.	člen
Ustavi LRS nasprotuje vsak akt, ki je na ozemlju Ljudske Ret ubhke Slovenije naperjen proti suverenost, enakopravnosti in svobod; slovenskega naroda in Ljud ske Republike Slovence kakor tudi arugrb narodov in d igib ljudskih republik Federativne Ljuoske Kap blike Jugoslavije.
11.	člen
Meje Ljudske Republike Slovenije se ne smejo spreminjati brez privolitve Ljudske Republike Slovenije.
12.	člen
Narodne manjšine v Ljudski Repub'iki Sloveniji už!-vajo pravioo in zaščito svojega kulturnega razvoja in svobodne uporabe svojega jezika.
IV.	poglavje
DRU2BEN0-EK0N0MSKA UREDITEV
155. člen
Proizvajalna sredstva v Ljudski Republiki Sloveniji so ali občeljudska imovina, to je imovina v rokah države, ati imovina ljudskih zadružnih organizacij ali imovina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb.
Vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vštevši mineralne in zdravilne vode, viri naravne sile, sredstva železniškega in letalskega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio so občeljudska imovina.
Proizvajalna sredstva v rokah države izkorišča država sama ali jih daje v izkoriščanje.
Zunanja trgovina je pod kontrolo države.
14.	člen
Da ščiti življenjske koristi ljudstva, dviga ljudsko blaginjo in pravilno .zkorišča vse gospodarske možnosti in sile. usmerja država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom; pr. tem se opira na državni in zadružni gospodarski sektor ter izvaja aplošno kontrolo nad zasebnim sektorjem gospodarstva.
Pri izvajanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarske kontrole se država opira na sodelovanje sindikalnih in drugih organizacij delovnega ljudstva.
15.	člen
Občeljudska imovina je glavna opora države v razvoju narodnega gospodarstva.
Občeljudska imovina uživa posebno zaščito države
Upravljanje občeljudske imovine in razpolaganje z njo določa zakon.
16.	člen
Država posveča posebno pozornost in nudi podporo in olajšave ljudskim zadružnim organizacijam.
17.	člen
Zajamčeni sta zasebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu.
Zajamčeno je dedovanje zasebne lastnine. Pravico dedovanja določa zakon.
Nihče ne sme uporabljati pravice zasebne lastnine v škodo ljudski skupnosti.
Prepovedane so zasebne monopolistične organizacije. kakoi so karteli, sindikati, trusti in podobne organizacije. ustanovljene z namenom, da bi diktirale cene, monotHilizirale tržišča in škodovale koristim narodnega gospodarstva.
Zasebna lastnina se sme omejiti ali razlastiti, če to zahteva splošna korist, toda le na podlagi zakona. Zakon določa, v katerih primerih in v kakšni višini dobi lastnik odškodnino.
Ob istih pogojih se smejo z zakonom nacionalizirati posamezne gospodarske panoge ali podjetja, če to zahteva splošna korist.
18.	člen
Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo.
Zakon določa, ali ima lahko ustanova in oseba, ki ni poljedelec, zemljo in kol ko je sme imeti
Velika zemljiška posestva ne smejo biti na nikakršen način v zasebnih rokah.
Maksimum zasebne zemljiške posesti določa zakon.
Država posebno ščiti in podpira malega in srednjega kmeta s svojo splošne gospodarsko politiko, cenenim kre* ditom in davčnim sistemom.
19.	člen
Z gospodarskimi in drugimi ukrepi podpira država delovno ljudstvo, da se združuje in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem.
Država ščiti osebe v mezdnem delovnem razmerju posebno s tem. da jim zagotavlja pravico združevanja, omejuje delavnik, zagotavlja pravico do plačanega 'et-nega dopusta, nadzira delovne pogoje, skrbi za ureditev stanovanjskih razmer in zagotavlja socialno zavarovanje.
Maloletniki v delovnem razmerju uživajo posebno zaščito države.
V.	poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DRŽAVLJANOV
20.	člen
Vsi državljani Ljudske Republike Slovenije so enaki pred zakonom in enakopravni ne glede na narodnost, raso in veroizpoved.
Ne priznavajo se nikakršni privilegiji po rojstvu, položaju, premoženju in stopnji izobrazbe.
Nasproten ustavi in kazniv je vsak akt, s katerim bi se dali državljanom privilegiji ali bi se jim omejevale pravice na osnovi razlik v narodnosti, rasi ali veri, in vsako širjenje narodnega, rasnega ah verskega sovraštva in razdora.
21.	člen
Vsi državljani Ljudske Republike Slovence se morajo ravnati po ustavi FLRJ, ustavi LRS, zakonih FLRJ in zakonih LRS.
22.	člen
Vsi državljani Ljudske Republike Slovenije ne glede na spol. narodnost, raso. veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili 18 leto starosti, imajo pravico voliti ui biti voljeni y v»e organe državne oblasti.
Državljani I-jud^ke Republike Slovenije, ki so v Jugoslovanski armadi, imajo pravico voliti in biti voljeni kakor drugi državljani,
Volivna pravica je splošna enaka in neposredna in se izvršuje s tajnim glasovanjem.
Volivne pravice nimajo osebe, ki so pod skrbstvom, osebe, k: jim je s sodbo sodišča odvzeta volivna pravica, dokler sodba učinkuje, m osebe, ki po zveznem zakonu izgube votivno pravico.
23.	člen
Ženske so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbeno-političnega življenja.
Za enako delo imajo ženske pravico do enakega plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnem razmerju.
Država posebno varuje koristi matere in otroka z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov m zavetišč in s pravico matere do plačanega dopusta pred porodom in po porodu.
24.	člen
Državljanom Ljudske Republike Slovenije je -zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi.
Cerkev je ločena od države.
Verske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje ustavi, so svobodne v svojih verskih zadevat, in pri izvrševanju ver^k h obredov Verske šole. ki pripravljajo duhovniški naraščaj, so svobodne, toda pod splošnim nadzorstvom države.
Zloraba cerkve in vere v politične namene je prepovedana: prepovedane so tudi politične organizacije na verski podlagi.
Država lahko gmotno pomaga verskim skupnostim.
25.	člen
Zakon tn rodbina sta pod varstvom države. Država ureja z zakonom pravne odnose zakona in rodbine.
Veljaven je samo zakon, ki je sklenjen pred pristojnimi državnimi organi. Po sklenitvi zakona lahko opravijo državljani poroko tudi po verskih predpisih.
Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč.
Starši imajo do otrok, ki so rojeni izven zakona, iste obveznosti in dolžnosti kakor do zakonskih otrok. Položaj nezakonskih otrok ureja zakon.
Evidenca rojstev, porok in smrti je v izključni pri-»tojnosti države.
Maloletniki so pod posebnim varstvom države.
26.	člen
Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govora združevanja, zborovanja, javnih shodov in manifestacij.
27.	člen
Zajamčena je nedotakljivost osebnosti državljanov
Nihče ne sme biti pridržan v priporu več kot tri dni brez pismene in obrazložene rešitve sodišča ali javnega tožilca. Najdaljšo dobo pripora odreja zakon.
Nihče ne more biti kaznovan za kaznivo dejanje brez odločbe pristojnega sodišča, izdane po zakonu, ki določa pristojnost sodišča in kaznivo dejanje.
Kazni se smejo določati In izrekati samo na osnovi zakona.
N'hče ne sme biti sojen, ako ni bil po zakonu zaslišan in na predpisan način poklican, da se brani, razen če državnim organom ni dosegljiv.
Kazni za prekrške pravnih predpisov smejo organi državne uprave izrekati samo v mejah, ki jih določa zakon.
Državljan sme biti izgnan iz kraja svojega bivanja samo v primerih, ki jih predpisuje zakon.
Državljan Ljudske Republike Slovenije, ki na podlagi zveznega zakona izgubi državljanstvo Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, izgubi tudi državljanstvo Ljudske Republike Slovenje. Državljanu Ljudske Republike Slovenije se ne .e odvzeti državljanstvo Ljudske Republike Slovenije, dokler je državljan Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
28.	člen
Stanovanje je nedotakljivo.
Nihče ne sme stopiti v tuje stanovanje ali prostor« niti jih preiskovati proti imetnikovi volji brez-naloga, kakor ga določa zakon.
Preiskava se lahko opravi samo v navzočnosti dveh prič. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tudi tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo.
29.	člen
Tajnost pisem in drugih občevalnih sredstev je ne-prekršljiva, razen pri kazenski preiskavi, ob mobilizaciji in v vojni.
80.	člen
V Ljudski Republiki Sloveniji uživajo pravico pribežališča tuji državljani, ki so preganjani zaradi nastopanja za demokratična načela, narodno osvoboditev, pravice delovnega ljudstva in svobodo znanstvenega ali kulturnega dela.
81 člen
Vsak državljan Je dolžan delati po svoji sposobnosti; kdor skupnosti ne daje, tudi ne more od nje prejemati.
•	32. člen
Vsem državljanom Federativne Ljudske Republike Jugoslavije so enako dostopne vse javne službe, ako zrnje izpolnjujejo zakonske pogoje.
Dolžnost državljanov je vestno opravljati Javne naloge, za katere so izvoljeni ali ki so jim zaupane.
33. člen
Obramba domovine je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana.
Izdaja domovine je največji zločin zoper narod.
Vojaška obveznost državljanov je splošna.
84. člen
Država zagotavlja vojnim invalidom dostojno Življenje in brezplačno usposabljanje za delo.
Otrokom padlih borcev in žrtev vojne gre posebna skrb držav eh
Strac lfl
Štev. 4'A
35.	člen
Država skrbi za izboljševanje ljudskega zdravja z organiz.ranjem in nadziranjem zdravstvene službe, bolnišnic, lekarn, sanatorijev, zdravilišč, okrevališč in drugih zdravstvenih ustanov.
Država skrbi za telesno vzgojo ljudstva, posebno mladine, da se izboljšuje zdravje in delovna sposobnost ljudstva in da se krepi obrambna moč države.
36.	člen
Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega dela.
Država podpira znanost ir umetnost, da bi se raz-vijala ljudska kultura in ljudska blaginja.
Avtorska pravica je zavarovana z zakonom.
37.	člen
Da bj se dvignila splošna kultura ljudstva, zagotavlja država, da so šole in druge prosvetne in kulturne ustanove dostopne vsem ljudskim slojem.
Država posveča posebno pozornost mladini in varuje
njeno vzgojo.
Šole so državne. Samo z zakonom se lahko dovoli ustanavljanje zasebn.b šol, a njih delo je pod kontrolo
države.
Osnovni pouk je obvezen in brezplačen.
Šola je ločena od cerkve.
38 člen
Državljani imajo pravico prošnje ir peticije na organe državne oblasti.
Zoper odločbe. organov državne uprave .n zoper nepravilen postopek uradnih oseb imajo državljani pra vico pritožbe.
Zakon predpisuje postopek za vlaganje pritožb.
39. člen
Vsak državljan ima pravico’ tožiti pri pristojnem
sodišču uradne o?ebe za kazniva dejanja, ki so bila storjena v službi.
40 •'len
Državljani imajo ob zakonskih pogojih pravico ter jati od države n uradn.b oseb odškodnino za škodo, ki jiir je prizadevna * nezakonitim in nepravilnim
opravljanjem službe.
41.	Člen
Davčna obveznost državljanov je splošna in sorazmerna njihovi gospodarski moči.
Javne davščine in oprostitve od njih se določajo
samo z zakonom.
42.	člen
Da se zavarujejo državljanske svoboščine in demokratična ureditev Ljudske Republike Slovenije in Fede rativne Ljudske Republike Jugoslavije, ki so opredeljene z ustavo FLRJ in s to ustavo, je nezakonito in kaznivo uporabljati državljanske pravice za spremininrje in ru šeuje ustavne ureditve a protidemokratičnim namenom, j
DRUGI DEL
Državna ureditev
VI.	poglavje
LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA IN FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
43. člen
Ljudska Republ ka Slovenija izvršuje samostojno vse pravice, ki so odrejene s to ustavo.
Za dosego ekonomske in politična vzajemne pomoči in sodelovanja kakor tudi zaradi skupne obrambe narodne svobode in neodvisnosti je Ljudska Republika Slovenija prenesla na Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo zadeve, naštete v 44. členu ustave FLRJ.
44 člen
V pristojnost Ljudske Republike Slovenije v osebi njenih najvišjih organov državne oblasti in državne uprave spadajo:
1.	ustava LRS;
2.	odločanje o pristanku na spremembo mej Ljudske Republike Slovenije;
3.	upravnoteritor alna razdelitev Ljudske Republike Slovenije;
4.	zaščita državne ureditve in prav c državljanov; javni red in varnost;
5 državljanstvo Ljudske Republike Slovenije;
6.	vrhovno vodstvo sod.šč Ljudske Republike Slovenije;
7.	amnestija in pom lostitev po zakonskih predpisih;
8.	gospodarski načrt Ljudske Republike Slovenije;
9 proračun Ljudske Republike Slovenije:
10.	republiške in lokalne davščine na ozemlju Ljudske Republike Slovenije v skladu z zveznimi zakoni;
11.	posojila Ljudske republike Slovenije in potrjevanje sklenjenih posoj.l ljudskih odborov v skladu z zveznimi zakoni;
12.	upravljanje gospodarstva republiškega pomena in vrhovno vodstvo gospodarstva lokalnega pomena;
13.	nadzorstvo nad stanjem podjetij m ustanov obče-državnega pomena na območju Ljudske Republike Slovenije;
14.	odločanje o republiškem in lokalnem pomenu gospodarskih podjet j in ustanov iz pristojnosti Ljudske Republike Slovenije;
15.	Finančna, industrijska, rudarska, gradbena, trgovinska. gozdarska in kmetijska podjetja republiškega fiomena;
16.	ceste, reke, kanali in pristanišča republ škega pomena;
17 transport in promet republiškega pomena;
18.	vrhovno vodstvo v komunalnih in stanovanjskih zadevah;
19.	zakonodaja in vrhovno vodstvo na osnovi splošnih in načelnih predpisov Federativne Ljudske Republike Jugoslavije na področju industrije, rudarstva, trgovine, kmetijstva, gozdarstva, lova in vodu h sil; gradenj, gospodarskega poslovanja in politike cen: ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva in fizične kulture; osnovnega, srednjega in višjega šolstva, prosvetnih kulturnih in znanstvenih ustanov in orcranizacij republiškega pomena; organizacije državne oblasti;
kolikor Federativna Ljudska Republ ka Jugoslavija ne izda splošnih načel, izda Ljudska Republika Slovenija svoje predpise samostojno;
‘20 dopolnilna zakonodaja v okviru splošnih zakonov FLRJ.
45 člen
Ozemlje Ljudske Republike Slovenije je z ozemlji drugih ljudskih republik Federativne Ljudske Republ ke Jugoslavije enotno državno in gospodarsko območje.
46.	člen
Zvezni zakoni imajo na ozemlju Ljudske Republike Slovenije polno veljavo.
Ce se zvezni zakoni in zakoni LRS ne skladajo, se uporabijo zvezn. zakoni.
47.	člen
Blagovni promet med Ljudsko Republ'ko Slovenijo In drug.mi ljudskimi republikam. Federativne Ljudske Republike Jugoslavije je svoboden in se ne sme omejiti z zakonom LRS.
48.	člen
Akti in listine organov državne uprave ali pravo sodja drugih ljudskih republik Federativne Ljudske Republike Jugoslavije imajo v Ljudski Republiki Sloveniji enako veljavo kot akti in listine organov državne uprave ali pravosodja Ljudske Republike Slovenije.
49.	člen
Državljani ljudskih republik Federativne Ljudske Republike Jugoslavije uživajo na ozemlju Ljudske Republike Slovenije enake pravice kakor državljani Ljudske Republike Slovenije.
50.	člen
Vsak državljan Ljudske Republike Slovenije je hkrati državljan Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
VIL poglavje
NAJVISJI ORGANI DRŽAVNE OBLASTI LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
a) Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije
51.	člen
Ljudska skupščina LRS je predstavnik narodne suverenosti Ljudske Republike Slovenije.
52.	člen
Ljudska skupščina LRS je vrhovni organ državne oblasti Ljudske Republike Slovenije in izvršuje na podlag ustave LRS vse* tiste pravice, ki pripadajo Ljudski Republiki Sloveniji, kolikor niso z ustavo prenesene v pristojnost Prezidija Ljudske skupščine LRS in vlade LRS.
53.	člen
Ljudska skupščina LRS se voli za štiri leta.
54.	člen
Ljudsko skupščino LRS volijo državljani Ljudske Republike Slovenije.
Na koliko prebivalcev se voli en poslanec, odreja republišk. zakon.
55.	člen
Zakonodajno oblast v Ljudski Republiki Sloveniji izvršuje izključno Ljudska skupščina LRS.
56.	člen
Zasedanje Ljudske skupščine LRS je redno ali izredno; skliče se z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS.
Redno zasedanje se sklicuje dvakrat na leto, najkasneje za 15. junij n najkasneje za 15 december, 'ko Ljudska skupščina LRS ne bi bila sklicana ob teh rokih, se lahko sestane tudi sama brez ukaza Prezidija.
Izredno zasedanje se skliče, kadar Prezidij Ljudske skupščine LRS spozna, da je to potrebno, ali kadat to zahteva tretj na poslancev.
57.	člen
Ljudska skupščina LRS izvoli iz svoje srede predsednika, podpredsednika in tri tajnike.
Predsednik vodi seje skupščine in njeno delo |>o poslovniku.
58.	člen
Ljudska skup.šč na LRS si predpiše poslovnik.
Zasedanja Ljudske skupščine LRS so praviloma javna.
59 člen
Ljudska skupščina, LRS odloča z večino glasov navzočih poslancev.
Za odločanje je potrebna navzočnost večine poslancev.
60.	člen
Staviti zakonske predloge imajo pravico vlada LRS, njeni člani in poslanci Ljudske skupščine LRS.
61.	člen
Ljudska skupščina LRS izda z zakonom letni državni proračun Ljudske Republike Slovenije.
Vlada sestavi državni proračun Ljudske Republike Slovenije in ga predloži Ljudski skupščini LRS.
Ljudska skupščina LRS odobri zaključni račun o izvršitvi državnega proračuna Ljudske Republike Slovenije.
62.	člen
Zakon dobi veljavo osmi dan po objavi v >Uradnem listu LRS«, če v samem zakonu ni drugače določeno.
63.	člen
Ljudska skupščina LRS izvoli iz svoje srede odbore, ki jim izroči določene zadeve.
Ljudska skupščina LRS izvoli na prvem sestanku verifikacijski odbor, ki pregleda potrdila poslancev o njihovi izvolitvi.
Ljudska skupščina LRS potrjuje ali razveljavlja ua predlog ver.fikacijskega odbora potrdila poslancev.
64.	člen
Po verifikaciji potrdil o izvolitvi prisežejo ljudski poslanci takole:
>Prisežem pri časti svojega naroda in pri svoji časti, da bom kot ljudski poslanec vedno zvesto zastopat in branil demokratične pravice ljudstva, svobodo slovenskega naroda in Ljudsko Republiko Slovenjo; da bom zvesto branil neodvisnost, bratstvo in enotnost narodov
naše skupne domovine Federativne Ljudske Republike Jugoslavije: da bom vedno branil in krepil pridobitve narodnoosvobodilne borbe, da bom posvetil vse svoje sile in vse svoje znanje napredku, blaginji in sreči delovnega ljudstva in da bom svojo poslansko dolžnost izpolnjeval neumorno in zvesto i
•
65.	člen
Ljudska skupščina LRS lahko po svojih anketn h odborih prireja ankete o vprašanih, ki so splošnega pomena za Ljudsko Republiko Slovenijo.
Vsi državni organi in službene osebe morajo izpolnjevati zahteve anketnih odborov glede ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov.
66.	člen
Ljudski poslanci imajo pravico staviti predsedniku In članom vlade LRS vprašanja in interpelacije.
Predsednik in člani vlade LRS so dolžu nanje odgovoriti v roku in na način, ki ga določa poslovnik Ljudske skupščine LRS.
67.	člen
Ptslancl Ljudske skupščine LRS uživajo imuniteto.
Poslancu se ne sme odvzeti prostost niti se ne sme zcčeti zoper njega kazenski postopek brez odobritve skupščine ali, ako ta ne zaseda, brez odobnUe njenega Prezid ja, razen če se zaloti pri samem zločinu: o tem pa je treba takoj obvestiti Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Prav tako uživajo na ozemlju Ljudske Republike Slovenije imuniteto ljudski poslanci drugih republik Federativne Ljudske Republike Jugoslavije po predpisih ustave njihovih ljudskih republ k.
68.	člen
Ljudska skupšč'na LRS si lahko v vojni in v podobnih izrednih razmerah podaljša mandat, dokler to ■tanje traja.
Ljudska skupščina LRS lahko sklene svoj razpust tudi pred potekom dobe, za katero je izvoljena.
69.	člen
Volitvo v novo Ljudsko skupščino LRS morajo biti razpisane pred pretekom zadnjega dne dobe, za katero je izvoljena.
Od dne razpusta Ljudske skupščine LRS do dne volitev nove skupščine ne smejo preteči več kot trije meseci in ne manj kot dva meseca.
Novo izvoljena skupščina mora biti sklcana najkasneje mesec dni po dnevu volitev.
70.	člen
Ustavo LRS spreminja in dopolnjuje Ljudska »kup-Sčina LRS.
Predlog za spremembo In dopolnitev ustave lahko stavijo Prezidij Ljudske skupščine LRS. vlada LRS ali tretjina poslancev Ljudske skupščine LRS.
Predlog, naj se razpravlja o spremembi ali dopolnitvi ustave, mora biti sprejet z večino glasov.
Predložena sprememba ali dopolnitev ustave le sprejeta, ako je zanjo gla«ovala absolutna večina celotnega števila uoslaucev Ljudske skupščine LRS.
Sprejeto spremembo ali dopolnitev ustave proglasi Ljudska skupščina LRS, objavi pa z ukazom Prezidij Ljudske skupščine LRS.
b) Prezidij Ljudske skupščine LRS
71.	člen
Ljudska skupščina LRS izvoli Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Prezidij Ljudske skupščine LRS sestoji iz predsednika. dveh do treh podpredsednikov, sekretarja in največ dvajsetih članov.
72.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS opravlja naslednjo posle:	*
1.	sklicuje zasedanje Ljudske skupščine LRS;
2.	razpisuje volitve v Ljudsko skupščino LRS;
3.	daje obvezno tolmačenje zakonov LRS;
4.	proglaša sprejete zakone, izdaja ukaze;
5.	izvršuje pravico pomilostitve po zakonskih predpisih;
6.	podeljuje priznanja in častne naslove Ljudske Republ ke Slovenije |>o zakonskih predpisih;
7.	imenuje in razrešuje na predlog predsednika vlade LRS posamezne člane vlade med dvema zasedanjema Ljudske skupščine LRS. a potrebna je naknadna potrditev Ljudske skupščine LRS;
8.	določa na predlog predsednika vlade LRS namestnike članov vlade;
9.	spreminja, spaja ali odpravlja med dvema zasedanjema Ljudske skupščine LRS na predlog predsednika vlade LRS obstoječa ministrstva :n komisije, a potrebna je naknadna potrditev Ljudske skupšč ne LRS;
10.	določa na predlog vlade LRS, katera podjetja in ustanove imajo republiški pomen;
11.	razpisuje po odločbi Ljudske skupščine LRS ali na predlog vlade LRS ljudski referendum o vprašanj h, za katera je pristojna Ljudska Republika Slovenija:
12.	rešuje vprašanja in zadeve, za katere ga pooblasti Ljudska skupščina LRS.
Ukaze Prezidija Ljudske skupščine LRS podpisujeta predsednik in sekretar.
73 člen
Prezidaj Ljudske skupščine LRS je za svoje delo odgovoren Ljudski skupščini LRS. Ta lahko vsak čas odpokliče Prezidij in izvoli novega, vsak čas lahko tudi razreši posamezne člane in izvoli nove.
74.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS se izvoli za isti čas, za katerega je izvoljena Ljudska skupščina LRS.
Kadar se Ljudska skupščina LRS razpusti, opravlja Prezdij posle do izvolitve novega Prezidija Ljudske skupščine LRS.
VIII.	poglavje ORGANI DRŽAVNE UPRAVE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
75.	člen
Najvišji izvršilni in upravni organ državne oblasti Ljudske Republike Slovenije je vlada LRS
Vlado LRS imeuuje in razrešuje Ljudska skupščina LKS.
76.	člen
Vlada LRS je odgovorna in polaga račun o svojem delu Ljudski skupščini LRS.
Med dvema zasedanjema Ljudske skupščine LRS je vlada LRS odgovorna in daje račun o svojem delu Piezidiju Ljudske skupščine LRS.
77.	člen
Vlada LRS dela na osnovi ustave FLRJ, ustave LRS, zveznik zakonov, zakonov LRS in na osnovi uredb, navodil in odredb vlade FLRJ.
Vlada LRS izdaja uredbe na osnovi in za uporabo zakonov FLRJ, zakonov LRS, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade, dalje nahodila, odredbe in odločbe zaradi izvrševanja zakonov FLRJ in zakonov LRS ter uredb, navodil, odredb in odločb Zvezne vlade in svojih uredb ter skrbi za njihovo izvrševanje.
Vlada LRS sme izdajati po pooblastilu zakona uredbe z zakonsko močjo.
Akte vlade LRS podpisujeta predsednik vlade in pristojni član vlade ali član, ki ga vlada določi.
78.	člen
Vlada LRS usmerja in spravlja v sklad delo svojih ministrstev, komisij in komitetov ter drugih ustanov, ki so ji podrejene.
Vlada LRS skrbi za pripravo in uresničevanje obče-državnega in republiškega gospodarskega načrta in proračuna; ukrepa vse, kar je potrebno za zavarovanje in zaščito ustavnega reda, državnih interesov in državljanskih pravic; podpira Zvezno vlado pri izvrševanju njenih obče-zveznih poslov; sklepa o zakonskih predlogih posameznih članov vlade, ki naj bodo predloženi Ljudski skupščini LRS, predpsuje notranjo ureditev ministrstev in podrejenih ustanov; ustanavlja komitete, komisije in ustanove pri vladi LRS za izvajanje gospodarskih, kulturnih in drugih nalog Ljudske Republike Slovenije.
79.	člen
Vlado LRS sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov, ministri, predsednik republiške načrtne komisije in predsednik republiške kontrolne komisije.
Vlada LRS ima lahko tudi ministre brez resora.
80.	člen
Preden prevzamejo "lani vlade dolžnosti, prisežejo pred Prezidijem Ljudsk*. skupščine LRS.
81.	člen
Predsednik vlade LRS predstavlja vlado LRS, vodi njeno delo in predseduje vladnim sejam; skrbi za skladnost dela vseh organov vlade in v njenem imenu vodi delo posebnih komisij1 i*. ustanov pri vladi.
82.	člen
Člani vlade vodijo posamezne panoge državne uprave iz republiške pristojnosti; neposredno so odgovorni vladi LRS za pravilno vodstvo poverjenih jim poslov in za pravilno izvajanje vladne politike.
Člani vlade imajo pravico izdajati pravilnike, navedita in odredbe na osnovi in za izvrševanje zveznih in republiških zakonov ter uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in vlade LRS.
Člani vlade skrbe za pravilno izvrševanje zveznih in republiških zakonov ter uredb, navodil in( odredb Zvezne vlade in vlade LRS in so odgovorni za' njihovo uporabo v panogi državne uprave, ki jo vodijo.
83.	člen
Člani vlade LRS so kazensko odgovorni, če pri opravu ljanju svojih službenih dolžnosti kršijo ustavo FLRJ, ustavo LRS, zvezne zakone ali zakone LRS.
Odgovorni so za škodo, ki jo prizadenejo državi z nezakonitim delom.
Natančnejše določbe o odgovornosti članov vlade LRS predpisuje zakon LRS.
84.	člen
Ministrstva LRS so zvezno-republiška in republiška.
Zvezno-republiška ministrstva so: ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za industrijo in rudarstvo, mini* strstvo za trgovino in preskrbo, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za gozdarstvo, ministrstvo za delo in ministrstvo za gradnje.
Republiška ministrstva so: ministrstvo za prosveto^ ministrstvo za ljudsko zdravstvo, ministrstvo za socialno skrbstvo in ministrstvo za komunalne zadeve.
85.	člen
Zvezno-republiška ministrstva vodijo določene panoge državne uprave in opravljajo poleg poslov lastne pristojnosti tudi posle zvezno-republiških ministrstev Zvezne vlade po njihovih praviln.kih, navodilih, odredi* bah in odločbah.
86.	člen
Republiška ministrstva vodijo samostojno določene panoge državne uprave, spadajoče v pristojnost republike, in so odgovorna samo vladi LRS.
87.	člen
Občezvezna ministrstva morejo za izvrševanje poslov iz svoje pristojnosti pri vladi LRS postaviti svoje pooblaščence.
Pooblaščence imenuje vlada FLRJ v soglasju z vlado LRS.
Pooblaščenci občezveznih ministrstev pri vladi LRS smejo pr sostvovati s posvetovalnim glasom sejam vlade LRS, na katerih se razpravlja o zadevah, za katere so pooblaščeni.
IX.	poglavje
ORGANI DRŽAVNE OBLASTI UPRAVNOTERITORIALNIH ENOT
88.	člen
Organi državne oblasti v upravnoteritorialnih enotah so ljudski odbori.
Po ljudskih odborih izvršuje ljudstvo svojo oblast v upravnoteritorialn h enotah: krajih (vaseh in manjših mestih), okrajih, mestnih četrtih in mestih.
89.	člen
Ljudski odbori so predstavniški organi, izvoljeni od ljudstva po splošni, enaki in neposredni volivni pravici s tajn m glasovanjem.
Ljudske odbore krajev volijo državljani za dve leti, ljudske odbore okrajev, mestnih četrti in mest pa za tri leta,.
Siran 'iO
Štev. 4/A

Volitve *a nove ljudske odbore se morajo izvršifi najkasneje mesec dni po preteku roka, z.a katerega so ljudski odbori zvoljeni.
90 člen
Ljudski odbori so v svojem območju najvišji organi državne oblasti v zadevah lokalnega značaja.
Ljudski odbori uresničujejo v svojem območju tudi naloge splošnega značaja.
91.	člen
Ljudski odbori vod jo delo podrejenih upravnih organov ter gospodarsko in kulturno izgradnjo v svojem območju; zagotavljajo zaščito javnega reda, spoštovanje zakonov in pravic državljanov: določajo svoj proračun in svoj gospodarski načrt; upravljajo podjetja ter ustanove lokalnega značaja.
92.	člen
Ljudski odbori izvršujejo oblast in izdajajo v mejah svoje pr stojnosti splošne predpise (odloke) na osnovi us:ave FLKJ. ustave LRS, zakonov FLRJ, zakonov LRS in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti in državne uprave.
Sklepi in odredbe ljudskih odborov se objavljajo s podpisom predsednika in tajnika izvršilnega odbora.
93.	člen
Vsak ljudski odbor ima svoj proračun.
Proračun izdaja ljudski odbor s sklepom v okviru proračuna višjega organa državne oblasti.
94.	člen
Ljudski odbor izda statut o svojem notranjem ustroju in poslovanju. Statut ljudskega odbora mora b ti potrjen po višjem ljudskem odboru oziroma Prezidiju Ljudske skupščine LRS.
95.	člen
Liudski odbori se morajo pri izvajanju splošnih in krajevnih nalog opirati na pobudo in široko udeležbo ljudskih množic in na organizacije delovnega ljudstva.
96.	člen
Ljudski odbori izvršujejo pravice, ki so jim dane kot najvišj m organom državne oblasti v upravnoterborialni enoti, neposredno na skupščini svojih odbornikov ali pa po svojih izvršilnih in upravnih organih.
Ljudsk: odbori ne smejo prenesti na svoje izvršilne in upravne organe tistih poslov, za katere zakon izrečno določa, da spadajo v pristojnost odbora kot celote.
97.	člen
Zasedanje ljudskih odborov je redno ali izredno.
Redno zasedanje ljudskih odborov se vrši v rokih, določenih v statutu, in sicer zaseda okrajni ljudski odbor najmanj enkrat v dveh mesecih, krajevni ljudski odbor pa najmanj enkrat v mesecu.
Izredno zasedanje skliče izvršilni odbor po lastni pobudi pod pogoji, določen mi v zakonu, ali na zahtevo tretjine odbornikov ali na zahtevo višjega organa državne oblasti.
98.	člen
Ljudski odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov; sklepa z večino navzočih odbornikov.
99. člen
Krajevni ljudski odbor v vaseh in manjših mestih sklicuje v rokih ali pod pogoji, ki jib določa zakon, krajevni zbor volivcev, kateremu polaga rečun o svojem delu.
Zbori volivcev se sklicujejo, da so obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na življenje kraja in delo krajevnega ljudskega odbora. Poleg tega se lahko na zbor h volivcev razpravlja o vprašanjih, ki so važna in pomembna za življenje okraja, Ljudske Republike Slovenije in Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
100 člen
Izvršilni in upravni organi ljudskih odborov so razen v manjših krajih izvršilni odbori.
Izvršilne odbore volijo ljudski odbori izmed svoj:h članov in razrešujejo vse ali posamezne njihove člane.
Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, po potrebi podpredsednik, tajnik in drugi člani; število članov lavi žilnega odbora se določi po normi, ki jo predpisuje zakon republike, upoštevajoč številčno moč ljudskih odborov, obseg in značaj nalog, ki jih opravljajo.
Izvršilni organ ljudskega odbora v manjših krajih sta predsednik ih tajnik skupaj.
101.	člen
Izvršilni odbori so odgovorni in dajejo račun o svojem delu svojemu ljudskemu odboru.
Izvršilni in upravni organ: ljudskih odborov so podrejeni in odgovorni za svoje delo tako svojemu ljudskemu odboru kakor tudi izvršilnim upravnim organom višjih organov državne oblasti.
102.	člen
Izvršilni odbor izvršuje odloke, odredbe, navodila in odločbe svojega ljudskega odbora irakor tudi uredbe, pravilnike, navodila, odredbe in odločbe višjih organov državne uprave.
Izvršilni odbor izdaja obvezne ooredbe splošnega značaja, navodila in odločbe. Odredbe izdaja zaradi izvajanja sklepov ljudskih odborov kakor tudi na osnovi pooblastila zakona, drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in pooblastila ljudskega odbora.
103.	člen
Izvršilni odbor opravlja kot celota vse naloge in posle, ki so mu dani v pristojnost kot izvršilnemu in upravnemu organu, ter kolektivno vodi vse panoge državne uprave.
Mestni in večji okrajni izvršilni odbori imajo odseke za neposredno vodstvo posameznih upravnih panog. Odseki so v svojem delu podrejeni izvršilnemu odboru, hkrati pa tudi pristojnemu ministrstvu Ljudske Republike Slovenije.
Odsekom načelujejo člani izvršilnega odbora kot po-verjeniki za posamezne panoge uprave.
104.	člen
Natančnejše določbe o notranji organizaciji izvršilnih odborov predpisuje zakon Ljudske Republike Slovenija
105.	člen
Vlada LRS in ministrstva LRS izvajajo praviloma svoje vrhovno vodstvo v vseh panogah državne uprave na območju ljudskih odborov po izvršilnih odborih ljudskih odborov, razen pri podjetjih in ustanovah republiškega značaja, ki jih vlada in ministrstva LRS upravljajo neposredno.
Samo z zakonom LRS se pri izvršilnih odborih lahko osnujejo odseki, k so neposredno odgovorni ministrstvom Ljudske Republike Slovenije.
X.	poglavje LJUDSKA SODISCA
10G. člen
Organi pravosodja v Ljudski Republiki Sloveniji »o: Vrhovno sod šče LRS. okrožna in okrajna sodišča.
Z zakonom se lahko ustanovijo posebna sodišča za določene vrste sporov.
107.	člen
Sodišča so v izrekanju pravice neodvisna in sodijo po zakonu.
Sodišča so ločena od uprave na vseh stopnjah.
Višja sodišča imajo v mejah zakona pravico nadzorstva nad nižjimi sodišči.
108.	člen
Sodišča izrekajo pravico v imenu ljudstva.
109.	člen
Razpravljanje pred sod šče m je praviloma javno.
Odločbe sodišča sme spremenili samo pristojno višje sodišče.
Obtožencu je pred sodiščem zagotovljena pravica obrambe. '
110.	člen
Sodišča sodijo v senatih, razen v prmenh, v katerih dopušča zakon, da sod sodnik poedinec.
Kadar sodijo senati okrajnega in okrožnega sodišča na prvi stopnji, sestoje iz sodnikov in sodnikov porotnikov, ki so pri sojenju enakopravni.
111.	člen
Postopek pred sod ščem se vodi v slovenskem jeziku Državljani, ki ne znajo jezika, v katerem se vodi postopek. lahko uporabljajo svoj jez:k. Tem državljanom je zagotovljena pravica, da se seznanijo s celotno tvarino ii. da spremljajo delo sodišča po tolmaču.
112.	člen
Predsednika in sodn ke Vrhovnega sodišča LRS voli in razrešuje Ljudska skupščina LRS.
Predsednika, sodnike in sodnike porotnike okrožnega sodišča volijo in razrešujejo po zakonsk h določilih okrajni in mestni ljudski odbori območja okrožnega sedišča.
Predsednika, sodnike in sodnike porotnike okrajnega sod šča voli in razrešuje ljudski odbor okraja ali mesta z značajem okraja.
• 113. člen
Vrhovno sodišče LRS je najvišji organ pravosodja Ljudske Republike Slovenije.
Zakon določa, v katerih primerih sodi Vrhovno sodišče LRS na prvi in v katerih na drugi stopnji.
114 člen
Vrhovno sodišče LRS presoja zakonitost pravnomočnih odločb vseh sodišč v Ljudski Republik; Sloveniji, kolikor po določbah zakona o uporabi zveznih zakonov .ne opravlja tega Vrhovno sodisče i' Lit J,
XI.	poglavje JAVKO TOŽILSTVO
115.	člen
Na območju Ljudske Republike Slovenije nadzira javni tožilec FLRJ neposredno ali po javnem tožilcu LRS, ali ministrstva in njim podrejeni upravni organi in ustanove Ljudske Republike Slovenije, uradne osebe in državljani pravilno izpolnjujejo zakone.
116.	člen
Javnega tožilca LRS in njegovega namestnika imenuje in razrešuje javni tožilec FLRJ.
Okrožne in okrajne javne tožilce imenuje in razrešuje javni tožilec LRS po potrdilu javnega tožilca FLRJ.
117 člen
Javni tožlci so v svojem delu neodvisni in podrejeni samo javnemu tožilcu FLRJ in višjim javnim tožilcem.
118.	člen
Javni tožilci imajo pravico vlagati tožbe In pritožbe, pravico zakonske intervencije v sodnem in upravnem postopku, pravico kazenskega pregona in pravico vlagati zahtevek za zaščito zakonitosti zoper pravnomočne odločbe sodišč in upravnih organov.
XII.	poglavje
ODNOSI MED ORGANI DRŽAVNE OBLASTI IN ORGANI DRŽAVNE UPRAVE
119.	člen
Medsebojni odnosi med orsani državne oblasti in organi državne uprave LRS temelje na pravicah in dolž-nostih. določenih z ustavo FLRJ, ustavo LRS, z zakoni in drugimi predpisu
120.	člen
Ljudska skupščina LRS oziroma njen Prezidij in v'šji ljudski odbori — vsak v svojem območju — dajejo splošne smernice, podpirajo nižje ljudske odbore in izvajajo splošno nadzorstvo nad njihovim delom.
Vlada LRS in višji izvršilni odbori usmerjajo upravno politiko nižjih izvršilnih odborov, jih podpirajo n nadzirajo.
121 člen
* . .. .
Prezidij Ljudske skupščine LRS ima pravico razveljaviti ali odpraviti uredbo, navodilo, odredba in odločbo vlade LRS. če ni v skladu z ustavo FLRJ, ustavo LRS, zakoni FLRJ ali zaaoni LRS.
Vlada LRS ima pravico razveljaviti ali odpraviti pravilnik, odredbo, navodilo, odločbo članov vlade, če ni v skladu z ustavo FLRJ. ustavo LRS, zakoni FLRJ, zakoni LRS ali uredbami, navodili, odredbami in odločbami vlade FLRJ ali vlade LRS.
. 122.. člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS in višji ljudski odbori imajo pravico razveljaviti ali od raviti nezakonit ali nepravden akt nižjih ljudskih odborov,
Vlada LRS in posamezni člani vlade imajo pravico v avoji pristojnosti razveljaviti ali odpraviti nezakonit ali nepravilen akt izvršilnih odborov.
Ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpravit! nezakonit ali nepravilen akt svojega izvršilnega odbora ali posameznega njegovega člana.
Ljudski odbor oziroma izvršilni odbor, katerega akt je razveljavljen ali odpravljen, ima pravico pritožbe na višji organ državne oblasti oziroma državne uprave.
123.	člen
Vlada LRS in višji izvršilni odbori imajo pravico zadržati izvršitev nezakonitega ali nepravilnega akta nižjega ljudskega odbora, morajo pa ga predložiti Pre-zidiju Ljudske skupščine LRS oziroma svojemu ljudskemu odboru, da ga razveljavi ali odpravi.
Poverjeniki višjega izvršilnega odbora imajo v okviru svoje pristojnosti pravico zadržati izvršitev nezako nitega ali nepravilnega akta nižjega izvršilnega odbora, morajo pa ga predložit; svojemu izvršilnemu odboru, da ga razveljavi ali odpravi.
124.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma višji ljudski odbor ima pravico razpustiti vsak nižji ljudski odbor, če je njegovo delo v nasprotju z ustavo FLRJ, ustavo LRS, zveznimi ali republiškimi zakoni, in razpisati volitve za nov ljudski odbor.
Prezidij Ljudske skupščine LRS oziroma višji ljudski odbor ima pravico razrešiti izvršilni odbor vsakega nižjega ljudskega odbora in sklicati ljudski odbor k izrednemu zasedanju zaradi izvolitve novega izvršilnega odbora.
125.	člen
Pravico začeti postopek za razveljavljenje, odpravo ali zad žanje n ■ ■ ''dtdi in nepravilnih odlokov, odredb, navodil iu odločb imajo organi, ki so pristojni za raz-
veljavljenje, odpravo ali zadržanje, višji državni organi in državljani Federativne Ljudske Repubi.ke Jugoslavije.
126 člen
Spore o pristojnosti med dvema ljudskima odboroma iste stopnje rešuje neposredno višji ljudski odbor oziroma Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Spore o pristojnosti med izvršilnimi odbori iste stopnje rešuje njihov neposredni višji izvršilni odbor oziroma vlada LRS.
TRETJI DEL
Prehodne in zaključne določbe
127. člen
Z dnem, ko dobi ustava veljavo, so razveljavljeni vsi zakoni in drugi pravni predpisi, ki so v nasprotju z ustavo.
Odloki, zakoni in uredbe, potrjeni z odločbo Ustavodajne skupščine LRS z dne 20. novembra 1946, ostanejo v veljavi, dokler ne bo o njih izdana dokončna odločba.
Ljudska skupščina LRS bo v enem letu od dne ko dobi veljavo ustava, pregledala vse odloke, zakone in uredbe, potrjene z odločbo Ustavodajne skupščine LRS z dne 20. novembra 1946. da jih spravi v sklad z ustavo FLRJ, ustavo LRS in zveznimi zakoni in da izda zakone o tem. kateri teh odlokov, zakonov in uredb ostanejo v veljavi brez sprememb, oziroma, da izda zakone o spremembah in dopolnitvah teh odlokov, zakonov in uredb.
Predsednik vlade LRS pravočasno stavi Ljudski skupščini LRS predloge, da se spravijo zakoni, odloki in uredbe v sklad z ustavo.
128 člen
Ustava dobi veljavo s proglasitvijo ua seji Ustavodajne skupščine LRS.
Dano v Glavnem mestu Ljubljani 16. januarja 1947
Prez’đij Ljudske skupščine Ljudske Republike Slovenije
Pred0pdnik
Josip Viduiui s. r.
Podpredsednika jidvard Kocbek s- r.
Stane Kavčič s. r.
Člani
Edvard Kardelj s. r.; Noriš Kidrič s. r.; Miha Marinko s. r.; Josip Rus s. r.: Marijan dr. Ttroceli s. r.: Tvan Maček s. r.; Oton Zupančič s. r.; Tone Fajfar s. r.; Franc Leskošek s. r.; Zoran Polič s. r.; Jaka Avšič rd Janez Hribar s. r.; Angelca Ocepek a. r.; Tone Dolinšek s. r.; Rudolf Hribernik s. r.
Sekretar
Frauce Lubej s. r.
Izdaja in zalaga- »Uradni list LRS« v Ljubljani. — Urednik: Pohar Robert: tiska tiskarna Merkur — oba ^ Ljubljani, izhaja vshJu srede in soboto Naročnina: nee^čno: din 24,— četrtletno: din 70.— polletno din IH.’	-ejojetn* 1 n 2R() —.
Posamezna številka; prva pola dio 2 .VI vsaka oa-ialjoja raCet« pola din 2 — J1 r*-1 ništvo to apravništvo: Ljubljana,
tiregoičičeva ulica U. 23, leg IL 25-52. Cek. račun Si. 14.337-