ZH. itntlta. i mm, i m*, a. **i m. nvn. ina. na dom dostavljen: felo leto naprej . • • • K 24-— pol leta „ • . - - • 12 — četrt leta „ , . • • • b'— na mesec „ • • • • * 2*— .Slovenski Narod" velja ¥ L|»Mtaal v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , ■ K 22-— pol leta „ • . ■ • fl 11*— četrt leta ,..... • 5*50 na mesec „ . . • . . 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Ksaulova ulica it 9 (v pritličju levo,) tolelt* it M. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., l% dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte ln aahvala vriti 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih intercijah po dogovoru. l'piavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inatrati i. t d.t to je administrativne stvari. --------------- »■«■■■■■ «*YUka va4|n lt Timmrfr*. ——-— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25-— pol leta „ „ . » 13"— Četrt leta „ „ . . » 6*50 na mesec ,, .... - 2*30 .Slovenski Narod* velja po potit: za Nemčijo: celo leto naprej , K 30— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . K 35.— VpraSanjcm glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka OpravnistTO (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica it. 5, telefon it 15. Svetovna vojna. Rusi se popolnoma umaknili izpred Przemysla. — Pred novo veliko bitko na Poljskem. ZMAGOVITA NAŠA OFENZIVA. — RUSI SO SE POPOLNOMA UMAKNILI IZPRED PRZEMVSLA. — JAROSLAV ZOPET V NAŠIH ROKAH. Dunaj, 12. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Dne 12. oktobra opoldne. Naša ofenziva je med mnogoterimi, za naše čete na vsi črti, zmagovitim boji dosegla reko San. Popolna osvoboditev trdnjave Przemvsl je izvršena. Severno in južno od trdnjave napadamo desno krilo sovražne oblegovalne armade. Jaroslav in Ležajsk sta v naši posesti. Izpred Sienjawe se umičeio močne sovražne čete. Takisto napreduje tudi naš napad vzhodno od Chyro-wa. Na ruskem Poljskem smo odbiti vse napade močnih ruskih čet. da bi prekoračile iz smeri od Ivangoroda in južno od tod reko Vislo. — Namestnik šefa generalnega štaba pl. H o f e r, generalni major. * • * Nemško časopisje o naših uspehih v Galiciji. Berolin, 12. oktobra. (Kor. urad.) -Lokalanzeiger piše o osvobojenju Przemvsfa: Ni bila baš neprijetna gratulacija avstrijske armade, ki nam je k znamenitemu zavzetju Ant-verpna sporočila, da je obleganje Przemvsla končano in da se Rusi na vseh črtah umikajo. *Kreuzzeinmg - pravi: Treba je przemvselski posadki iz celega srca čestitari, da se je proti ruskim naskokom tako izvrstno držala. Vulkan Przemvsl. NL W. Tagblatt" poroča: S svojimi niskoki na przemvselske utrdbe niso mogli Rusi dalje prodreti, kakor do žičnih barikad in jarkov zunanje utrdbene črte. Trdnjava je bila pravcati vulkan, ki je bruhal svoj uničujoči ogenj na vse strani. — Pripravljene mine so raztrgale kar cele ruske oddelke. V naskokih od 6. do 9. oktobra so izgubili Rusi okrog 40.000 mož. Przemysl je svojo strategično in taktično vrednost kar najsijajneje dokazal. Povrnitev normalnih razmer v Galiciji. Gališki deželni odbor poroča, da so okrajna glavarstva Jasno, Pilzno, Milice, Ropcvnec, Krasno, Sanok in Lisko zopet reaktivirana. Prihodnje dni pričnejo poslovati tudi okrajna glavarstva Tarnobrzeg, Halbuszowa in Nisko. PRED VELIKO BITKO NA POLJSKEM. Berolin, 12. oktobra. Listi javljajo: Po angleških poročilih iz Pe-ierburga je slišati v Varšavi silno gromenje topov. Smatra se, da se je pričela velika bitka ob križišču železnic Varšava-Lodz in Tomašov-Petrokov. Nemški listi označujejo vesti francoskega časopisja, da se je pričela velika bitka pred Krakovom za neutemeljene. Daleč okoli Krakova ni nobenega Rusa. Vniljerifski boj pred Ivangorodom in Sandomierzem. Berolinski >Lokalanzeiger« javlja: Med Ivangorodom in Sandomierzem se je pričel velikanski artiljerijski boj. Nemške čete so prodrle do Visle. — Ruska ofenziva pri Lvku je ustavliena. • Koncentracija ruske armade za Vislo. Berlin, 12. oktobra. Ncue Pclit. Korrespondenz poroča: Ruska armada se je odločilnemu spopadu z armado generala Hindenburga izognila ter se je umaknila za Vislo. Ta koncentracija Rusov za Vislo je stra-tegično najdalekosežnejšega pomena, ker so avstrijske čete s tem osvobojene ruskega pritiska ter je prodi-ralna sila naših v Galiciji stoječih armad znatno oiačena. BITKA PRI KRAKOVU. V nasprotju z vestmi, ki poročajo o umikanju Rusov na celi črti stoje ruske izmišljotine o bitki pri Krako-vu, kamor pa Rusi sploh še niso prišli. Značilno pa je, da so te izmišljotine našle svojo pot tudi v inozemsko časopisje. Evo nekaj takih laži. Londonska »VVestminster Ga-zette se veseli nad odločilno zmago, ki jo bodo Rusi gotovo izvojevali v veliki bitki pri Krakovu-. Newyork Tribune- gre še en korak naprej ter piše: Gališka vojna Rusije je strategično mojstrsko delo. S svojo koncepcijo in energično izvedbo presega vse, kar so storili Nemci s svojim vpadom na Francosko. Ker je Krakov v ruski rokah, bodo morali Nemci vzdržati so silo ruskega napada. »TempsK se veseli: Krakov bo v kratkem padci v ruske roke. Nemčija in Avstro-Ogrska se mrzlično pripravljata ustaviti rusko prodiranje, ki ne ogroža samo zadnje velike avstrijske trdnjave, marveč tudi pot skozi Šlezijo v Berolin. »Giornale d' Italia« prinaša iz Petrograda brzojavko, da je neposredno pričakovati velike bitke v bližini Krakova in da bodo Rusi v tej bitki postavili na bojišče en miiijon kombatantov in strašno artilerijo. »Agence Havas« fantazira še bolj ter pravi, da namerava avstro-ogrska vlada prestaviti svoj sedež z Dunaja v Inomost. Rusi stoje baje z vso svojo silo 15 km pred Krakovom in so zasedli vse prelaze preko Karpatov za vpad na Ogrsko. RUSI NA BEGU. Listi poročajo: Rusi so imeli baje pri obleganju Przemysla silne izgube. Pri enem samem, prve dni izvršenem poskusu zavzeti v naskoku en sektor trdnjave, so izgubili Rusi kakih 15.000 mož. Po prvem brezuspešnem napadu so se morali vendar odločiti za pravilno obleganje, pri čemer jim je prizadejala hrabra posadka pod poveljniŠtvom feldmar-šalleurnanta Kusmaneka s svojimi izpadi mnogo izgub na vjetih in na materijalu. Razpad ruske ofenzive, ki je bila sploh že od vsega začetka zelo počasna, se da razlagati iz treh vzrokov, prvič vsled slabega vreme- na, ki je pretvorilo reke v nepremagljive ovire in ceste v prava blatna močvirja, drugič kolera, ki baje strašno žanje v ruski vojski in tretjič silne težkoče v nadomeščanju municije in dovažanju Živil. Pri tem umikanju, ki nosi vse znake prenagljenja, se zdi da se Rusi upirajo samo toliko, da rešijo svojo artilerijo, ki se pogosto pogreza v močvirja. Govori se, da prihaja v Petrogradu in Moskvi resnica počasi na dan in da se polašča prebivalstva nemir. Zato je pač tudi car nenadno sklenil oditi k fronti. Glasom poročil iz Rotterdama ruski častniki zelo hvalijo avstro-ogrsko armado, ki po njih mnenju prav nič ne zaostaja za nemško. Avstrijci in Ogri se bojujejo z veliko vztrajnostjo in so Rusom prizadejali velike izgube. Preko Romunske prihaja poročilo petrogradske brzojavne agenture, ki pravi, da je car prevzel vrhovno poveljništvo nad rusko vojsko z glavnim taboriščem v Brest-Litov-sku. Vojni min. Suchomlinov fungi-ra kot generaladjutant carja. Veliki knez Nfkolaj Nikolajevič je prevzel poveljništvo nad severno armado. > Dailv Chronicle« prinaša iz Milana brzojavko, ki pfavi, da se je izrazil vojvoda Ceticrrtenberg. carjev sorodnik, da so vse vesti o kakem premirju do pomladi 1915 nesmisel. Ruske čete so za vojno po zimi zelo dobro preskrbljene. Car prav gotovo ne misli na to, da bi dal Nemcem priložnost, da si med premirjem izboljšajo svoje stališče. Vojvoda pravi nadalje: Velika bitka, ki naj odloči usodo Nemčije in Avstro-Ogrske se bo izvojevala šele sredi prihajajoče zime. O umikanju ruskih čet iz Karpatov poročajo iz Marmaroške Sihoti še tole: Glasom sem dospelih poročil se Rusi. neprestano zasledovani od naših čet. umikajo preko Rahoja v smeri proti Korosmezoju. Nase čete neprestano in vztrajno napadajo Ruse, ki imajo zelo velike izgube. Naš vojni poročevalski stan je odšel, kakor poroča vojni poročevalec »Neue Freie Presse«, 11. t. m. v dveh etapah v Przemvsl. Kakor poroča berolinska »Neue Politische Korrespondenz<, se je ruska armada izognila odločitvi s Hin-denburgom in se je umaknila za Vislo. To umikanje je zato odločilnega pomena, ker oprošča avstrijske čete ter poveča silo obeh Rusom nasproti stoječih armad. Vest. da bo car prevzel vrhovno poveljništvo nad rusko vojsko, se sedaj tudi že dementira. Londonske »Times« namreč prinašajo iz Petrograda vest, da se je car vrnil s svojega poseta v ruskem glavnem taborišču. Car je svoj namen obiskati čete v Galiciji »odložil*. Najbrže je ta obisk izostal, ker je pričakovati nove velike bitke in hoče car počakati na ugodna poročila iz glavnega stana. VELIKA BITKA NA FRANCOSKEM. »Dailv News« poročajo s vever-ne Francije, da je mesto Arras pod silnimi boji na francoskem levem krilu močno trpelo. Vsak dan se vrše v okolici hudi boji. Dne 4. t. m. so vdrli Nemci v mesto, ko pa so 6. t. m. Francozi dobili močna ojačenja, so se zopet Francozi polastili mesta. V ulicah se je razvila besna bitka mož proti možu. Po hudih poročilih iz Antverp-na se je zdelo francoskemu generalnemu štabu, — tako poročajo iz Ženeve, — potrebno, da drži francosko konjenico pri Arrasu. Artilerijski boj, ki se je 10. oktobra brez uspeha za Francoze pri W6wreju prekinil, se je danes (11. t. m.) nadaljeval. Položaj je za Nemce zelo ugoden. Preko Berolina prihaja iz Curi-ha tudi poročilo, da pričakujejo Francozi v najkrajšem času nemški napad na Belfort. Razen tega poročajo iz Pariza, da je priplulo pred več dnevi več nemških letalcev nad Compiegne ter vrglo več bomb v mesto. Mesto je začelo na več krajih goreti, vendar se je posrečilo požar pogasiti. Obstreljevanje aeroplanov je bilo brezuspešno. Nemške aeroplane pričakujejo v kratkem zopet nad Parizom. Neki nemški aeroplan je tudi res še tisti dan priplul nad najmočnejše obljudeno pariško predmestje St. Denis ter vrgel dve bombi. Douai v nemških rokah. Dunaj. 12. oktobra. »Fremden-blatt< javlja: Utrjeno mesto Douai je v nemških rokah. (Douai leži 30 km južno od Lille.) Japonska težka artiljerija v francoski armadi? Berolin. 12. oktobra > Lokalan-zeiger« javlja, da so Japonci prepustili Franciji svoje težke topove, katere je izgotovila francoska topni-čarna v Creazotu, toda le pod pogojem, da se-^opovi izroče vodstvu japonskih oficirjev. * Francozi se pripravljajo na poraz? Pariz. 12. oktobra. (Kor. urad.) »Temps« razpravlja o vojnem položaju ter pravi: Nemški sunek pri Rove in napad nemške kavalerije severno od Lille sta mnoge Francoze vznemirila. K temu le pripominjamo, da zmaga ni odvisna od dejstva, ali se posreči to ali ono točko prodreti, temveč od moralične in materijalne inferijornosti enega izmed obeh nasprotnikov. »Temps« razpravlja tudi o možnosti, da pade zopet Rheims, kar da bi na končni izid ne imelo ni-kakega vpliva. Utrdbe je držati le tedaj, ako obstoja možnost dolgotrajnega odpora. • m m Dve francoski torpedovki se potopili. Iz Pariza poročajo v Rim: »Tempa« prinaša iz Toulona brzojavko, da sta trčili torpedovki 338 in 347 na višini Porquerones druga ob drugo in se potopili. Kjer se je to zgodilo, je morje 300 m globoko ter je izključeno, da bi jih mogli zopet dvigniti. Moštvo so rešili, samo en mornar je težko ranjen. ANTVVERPENSKA POSADKA NA UMIKANJU. Amsterdam, 11. oktobra. (Kor. urad.) »Telegraaf« javlja iz Rosen-daala: Med razoroženimi belgijskimi in angleškimi vojaki se nahaja tudi nekaj višjih oficirjev, med njimi angleški divizijski general. V Flandriji in v Brabantu trk ob holandski meji so se vršili med oddelki obeh armad resni boji. Isti list javlja iz Sas - van-Gent, da cenijo število Angležev, ki so prekoračili mejo na 13.000. Amsterdam, 11. oktobra. (Kor. urad.) »Nieuwe van den Dug« javlja iz Terneuzen: Belgijci cenijo število svojih vjetih vojakov iz antwerpen-ske posadke na 20.000. London, 11. oktobra. (Kor. bur.) Admiraliteta poroča, da se Je umikanje angleške armade uspešno izvršilo. Angleško mornariško divizijo ščitijo angleška ojačenja. • Belgijski krati ranjen. London« 11. oktobra. (Kor. ur.) Kakor poročajo listi iz Brede, pripovedujejo tjakaj dospeli begunci, da so videli belgijskega kralja z obve- zano roko. Več velikih parnikov i begunci in s 600 ranjenimi belgijskimi vojaki je dospelo v Folkestone, Ranjence so prepeljali v bolnišnice. Poveljnik antverpenske trdnjave — vjet. Berolin, 12. oktobra. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« javlja iz Aachena: General Guise. bivši poveljnik trdnjave Antverpen je prispel kot vojni vjetnik v Aaclien. Prepeljejo ga v Koln. * • * V AN VERZI POTOPLJENE NEMŠKE LADJE. Iz Rotterdama poročajo: V Času, ko so v Anverzi razstreljevali nemške trgovske ladje, so se nahajali tam tile parniki: »Alemania« (Ham-burg-Amerika) 4606 ton; »Atto« (Roland) 5169 ton: >Ganelon« (Ro-land) 5586 ton; »Gneisenau* (Nordd. Lloyd) 8185 ton; »Hanau« (Nem.-austral. proga): »Elbing.« (Nem.-austral. pr.) 4880 ton: »Delos« (Nem. levantska proga) 2214 ton; »Lesbos« (Nem. levant. pr.); ^»Lipsos« (Nem. levant. pr.) 3379 ton; »Hubeiels«. »Kandelsfels«. ^Schuldturm« in ;>Wartburg« (vse Nem. paropl. dr.); »Portimao« in »Sineš« (Oldenburg-Portug. dr.); »Santa Fe« (Hamburg-Juž. Am.); »Tasmania« (Nem. austr. pr.) 7514 ton; »Totmes« (Kosmos) 7173 ton; »Elizabet Rickmers«. »Bellona«, »Christine Seli«, »Delia«, »Erika«. »Feronia«, »Hermes«, »Hi-spaniar. »Theseus«. »Uršula«, »Jade«. »Koratia«, »Calliope« in »Si-rius«. * PORTUGALSKA POMOČ FRANCOSKI. Portugalski poslanik v Rimu po« trjuie, da bo Portugalska odposlala 16.000 mož, da ojači francosko levo krilo. Ena ekspedicija bo odšla še te dni. Meseca aprila hoče poslati Portugalska Francozom na pomoč še 25.000 zamorcev plemena Makna. Portugalska gre z Anglijo. V dunajskih podučenih krogih se zatrjuje, da je popolnoma verjetno, da bo Portugalska poslala svojo armado v boj proti Nemčiji. Portugalska ima z Anglijo posebno pogodbo, katere glavna točka ]e medsebojna obveza obeh držav, si proti neprijateljem na zahtevo vzajemno pomagati. Portugalska je torej zavezana na zahtevo Anglije mobilizirati svojo armado ter poslati v boj toliko vojaštva, kolikor more. Smatra se, da Portugalska danes ne premore več kakor 60.000 mož. POMORSKA BITKA V SEVERNEM MORJU. Iz Rotterdama poročajo preko Berolina dne 10. t. m.: V Severnem morju zahodno od Schelde je bilo slišati danes ponoči močno streljanje iz težkih topov. Iz tega kratkega p oročila bi se dalo sklepati, da se je vršila v Severnem morju pomorska bitka. RUSKO ĆRNOMORSKO BRO-DOVJE. Iz Sofije poročalo, da se ]e rusko črnomorsko brodovje, obstoječe iz 28 enot ustavilo 11. t. m. zjutraj v Balčlku. Tri torpedovke so priplule v pristanišče. Ravnatelju carinske straže ie oddal neki maki častnik pismo za romunsko vlado, o katerem domnevalo, da izvira od admirala. Med tem so se te tri torpedovke zopet umaknile In vsa eskadra se ie razdelila na tri dele. Prvi M, oteto- Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD', One 13. oktobra 1914. 243 štev. leč te dveh oktofmlc, Štirih torpe-dovk, dveh križark hi »tirih ladij m polaganje mio, je izginil na horizontu, drugi del, obstoječ iz oeem enot, le ostal pred Baltikom oddaljen B mIH. tretji del je odplul proti KI-stendji, gotovo pa se je ta del ustavil pred Kavarno. Med posameznim) deli brodovia stoje štiri enote. Ruska pristanišča zaprta. Christiania. 11. oktobra. (Kor. urad.) Norveški poslanik v Petro-gradu brzojavlja: Povcljništvo v Helsingforsu poroča, da so pristanišča v Pontskem zalivu razen Rau-mdja in Mantvlnota zaprta. Senat je poskusil doseči razveljavljenje te odredbe. Glasom časnikarskih vesti so tudi Sebastopol, Okačov in Krč zaprti. Če poskusijo ladje kljub temu pristati v te pristaniščih, imajo trdnjave od poveljništva ernomorskega brodovja povelje, da ostro streljajo. če se ladje po svaritvi ne ustavijo. * • ANGLEŠKI PORAZ \ JUŽNI AFRIKI. »Daily Mail« priobčuje podrobnosti o nekem boju v Južni Afriki, kjer so morali doživeti Angleži prav občuten poraz. List sam poroča, da sta se morala dva eskadrona 1. južnoafriškega konjeniškega polka in oddelek artilerije udati Nemcem. Bo| se je vršil pri Rietfonteinu. Angleške čete so morale tam zasesti za svoje prodiranje zelo važno točko. Artilerijo in kavalerijo so dobili za ojačenje. Med tem pa so Nemci premagali angleško artilerijo in Angleži so se morali umakniti. Na bojišču so pustili 200 mrtvih. Ostali so se udali. Nemški poveljnik je Čestital angleškemu polkovniku k hrabremu odporu. * AMERIŠKO BRODOVJE V VZHODNI AZIJI. Dejstvo, da so Zedinjene države odposlale v vzhodnoazijske vode svcje vojno brcdcvje in da so se vršili med Washingtonorru Tokijem in Londonom brzojavni pogovori, kaže, cia je Amerika vsled vedno naraščajoče drznosti Japonske v skrbeh. Kakor znano, je izjavila Japonska začetkom svoje akcije, da se hoče omejiti na zavzetje Kiaučava. Od takrat pa so dospeli angleški zavezniki že na Maršalske otoke in južne Karoline in zdi se, da v VVashingtonu ne verjamejo več japonskim obljubam, da gre samo za mimoidoče za-sedenje. Morda je tozadevno storila ameriška vlada v Tekiju in Londonu korake ter hoče te korake s svojim brodovjem še bolj poudariti. Paroplovba v Atlantskem oceanu. Christiania, 11. oktobra. (Kor. urad.) Paroplovbna zveza med Bo-rerbergnom in Anglijo se pod državno garancijo vzdržuje. Angleška pa-roplovna družba Doodnine vzdržuje zvezo med Skandinavijo in Severno Brazilijo v svrho transporta rib. Norveško vojno zavarovanje naznanja oficijalno, da ladje na poti od vzhodne obali Anglije med Flamborou-ghom in St. Abbsheadom ne smejo pristati, marveč morajo pluti ob obali. Kršenje te prepovedi razveljavlja obveznosti družbe. Ranjeni in padli wM\. OCratice: r. — ranjen, b. - bolan, v. — vjet, m. — mrtev, p. * polk.) Seznamek izgub, ki ga izdaje vojno min. štev. 21. izkazuje te-le slovenske vojake: Adamič Ivan, p. 17. r.; Adamič Paškal, r.; A h a č e 1 č i č Josip, r.; Andol-š e k Fran. m.; A n d r e a k Miha, Št. Vid, r.; A n d r e j č i č , v.; A r 11 Anton, r.; Avpič Ivan, r.; Anžlo-var Anton, r.; A v b e 1 Alojz, r.; Ažman Fran, r.; Babnik Fran, Dobrunje, r.; B a j e c Benjamin, Mirna, m.; Bajec Blaž, r.; Bak Anton, r.; B a r I e Ivan, r.; B e n e d i -č i č Fran. Stara Loka, r.; B e r i a n Jos.. r. vsi p. 17.; Bevk Janez, dra-gon. p. 5. r.; Bevk Janez, Oslica, r.; Bezek Josip, r.; Blaznik Josip, m.: Bo bek Julij, r.; Boh Ivan. r.; Bohinc Anton, r.; Bokal Fran, r.; Bor št nar Karel iz Tržišča pri Mokronogu, m.; Bov-č a Ivan, Št. Vid, p. L. r.; Božič Anton, Vipava, r.; Božič Vinko, r.; B ra t anič Matija, r.; Brecelj Božidar, m.; B r i 1 j Albert, r.; B r g-I e z Martin, r.; B r i n j š e k Ivan, Sv. Gregor pri Kočevju, r.; Briški Jakob, Ban.a loka, r.; C e baše k Luka, m.; Čebul j Ivan, Vodice, r.: Cedilnik Ivan, r.; Ce-f e r i n Anton, Gorica, r.; C e r a r Josip, D. M. v P., r.; C e r n e Josip, Radovljica, r.; Češe k Ivan, m.; Č e š e k o Fran, r.; Cetina Anton, r,; Cetinski Matija, m.; Cola- r i č Anton, r.; č o ž Anton, r.; Č n -d en Anton, r.; C ust r in hran, r.; Debelak Edvard, LJubljana, r.; Debeljak (?)• r.; Debeve Matica* Vače, r.; De car M Fra*, r.; Deffhenghi PaskvaJ, r.; De] a k Janez, m.; Dekle v* Karel, r.; Del ton Anton, m.; Dežna n Al., r.; Dillinger Alojzi! % Dnnaja, mrtev; Di r n a t Martin, r.; D o -bran Lovrenc, r.; Dobre Pran iz Selc. r.; Dolenc Alojzij, r.; Dolenc Jurij, r.; Dolenc Janez, r.; Dolin ar Janez, r.; Dolin še k Anton iz Grosupelj, r.; D o 1 š a k Viljem, r.; Erjavec Jakob, r.; E r -1 a c h Anton iz Belepeči, r.; Eržen Anton, r.; Fer lila Anton, mrtev; Fer kave Franc, m.; Fidel Mihael, m.* Fink Franc, r.; F i s t e r Janez, r.; Fojkar Jožef, r.; Franko Ignacij, m.; Frelih Jakob, v.; Fr oh lic h Peter, r.; Fuhrman Franc, r.; Furlan Alojzij, m.; Gerbajs Franc iz Tr-zine, r.; Oerm Jožef, r.; Glo-botschnig Franc iz Tržiča, r.; Godec Franc, mrtev; Gor j up Martin, r.; Gornik Jožef, m.; G o r š e Matija iz Ribnice r,; G r a b-Ijevec Franc, r.; Grandljić Anton, r.; GregoriČ Andrej iz Sodražice, r.; Gre goric Jožef, m.; Gregorčič Jožef, r.; Griča r Franc, v.; G r i č a r Ignac, m.; Grilc Viktor, r.; Grlica Janez, r.; Grom, m.; Gross Rudolf, r.; H a 1 a r Franc, r.; Hočevar Valentin iz Nevelj, r.; Hofer Janez, m.; Ho ter le Alojzij, v.; Homar Janez, r.; Honigmann Ferdinand, v.; H o s t n i k Franc, r.; Hribar Jožef iz Toplic, r.; Hribar Pavel, r.; Hribernik Janez, m.; H r o v a t i n Mihael, r.; H u 11 i g Ernst iz Gradca, r.; J ager Franc, r.: Jagodnik Janez, r.; Jaklič Anton, Pustijavor pri Litiji, m.; Jakom in Janez, v.; Jalovec Janez, v.; J a m e r Janez iz Jesenic, r.; Jamni k Janez, m.; Jamšek Jožef, m.: Jamšek Karel, r.; Janko v i č Franc, v.; JanzekoviČ Martin iz Metlike, r.; J a r d a s , r.; Jazbec Matija, m.; Jeglič Fr., r.; J e 1 n i k a r Karel iz Kresnic, m.; Jerše Janez, r.; Jesenovec Janez iz Vrhnike, r.; Jure Jakob iz Bleda, r.; J u r e č i č Martin, r.; J u-vančič Franc, r.; Kajfeš Jakob iz Banje Loke. r.; Kajžar Franc, r.; Kalan Avgust, m.; Kamni-kar Janez, r.: Kapelj Anton, m.; Kapš Ferdinand iz Čermošnic, r.; Kapš Janez, r.; K as t e le c Jožef, r.; Kastelec Martin, r.; K e j-žar Tomaž, r.; Kern Janez, r.; K e r n Marka, r, r.; Kerznar Janez, m.; Ki sove c Janez iz Škofje Loke, r.; Klammer Jakob, r.; Klauzer. m.; Klemenčič Anton, m.; Kljun Franc, m.; Kna-I e 1 j Anton, r.; Kocjan Mihael, r.; K o c i a n č i č Anton, m.; Kode-l j a Franc iz Vipave, r.; Kogoj Janez, m.; K o k a 1 j Lovrenc, r.; K o-pač Matiia, r.; Korošec Vinko, r.; Kos Franc od 6. stotnije, r.; Kos Franc cd 5. stotnije, m.; Košir Janez, r.; Košnje k, m.; Kostner Franc, m.; Kotar Janez, r.; Kovači č Anton, r.; Koz-j e k Franc iz Horjula, r.; K o / j e k Jakob, r.; Kožuh Leopold r.; Kralj Franc iz Cirknice, m.; K r a -ljič Franc iz Ljubljane, r.; Kramar Albin, m.; Krega r Valentin, m.; Kralj Alojzij iz Rudoln . ega, r.; Krevelj Jožef iz Krškega, r.; Krivic Matej, r.; K romar Alojzij, r.; Krušni k Janez iz Krtine, r.; Kuchler Urban, r.; K u k e c Franc, r.; Kumar Matija, r.; Kune Rudoll iz Rudolfovega, r.; Kusold Alojzij, r.; Kužni k Leopold, r.; Lampič Karel, m.; Lavrič Anton iz Litije, r.; Lav-r i č od 7. stotnije, m.; L a v z u , m.; Lavtižar Janez, r.; Lazar Anton, r.; Le kan Alojzij, r.; Le k še Alojzij, r.; Lenarčič, r.; Lissa Gvido, r.; Lorber Karel, r.; Lose r Edvard, r.; Lovšin, Lu-zgz. m.; Lukač Anton, r.; Lu-kanc Franc, r.; Majzelj Rudolf iz Metlike, m.; M a n d e 1 j c Mihael, r.; Mausar Franc iz Vrhnike, m.; Mart in jak Jožef, r.; Marin-č i č Pavel, m; Marinšek Jožef iz Doba, r.; M a r j e t i č , m.; M a -rolt iz Trebeljevega, r.; Marti n č i č Janez, r.; M a t o u š e k , r.; Matjaš Tomaž, r.; Matjan Fr., r.; Mausser Franc, r.; Meden Jožef, r.; M e d v e š č e k Franc iz Sv. Križa pri Krškem, m.; M e n c i n Ignacij, m.; M e n c i n g e r , 6. stot-nija, m.: Mencinger Franc, 5. stotnija. m.; Mensburger E4-vard iz Celovca, m.: Mik u S Fr., ranjen; MikoliČ Alojzij, r.; Miki i č Anton, r.: M i k 1 i č Alojzij, r.; M i k 1 a u c Pavel, r.; M i k e c Janez, r.; Mila ve c Andrej, m.; Mirt. m.: Mlakar Jožef, r.; Močnik, ranjen; Modic Janez, r.; Modic Franc iz Sv. Gregorja, m.; Može Rudolf, r.; Mrak Jožef, r.; Mulley Oskar iz Celovca, udeležen pri umoru kralja Aleksandra. Tankošte fe Oraben obljubil orožje in daj naprej revolver. Ciga-novič Je obtožence uči! streljati in bombe metali. Posnele je izročil Cl-ganovfč obtožencem šest bomb, štiri brovning-samokrese, 150 dinarjev in nekaj cijankalila z naročilom, naj se zastrupi, če bi se atentat ne po* srečiL Cifanovič je dal obtožencem priporočilno pismo na majorja Popo-vića v Sabcu, ki da jim pokaže pot v Bosno. Dne 28. maja so Princip, Ca-brinovič in Grabeč od majorja Po-povića dobili dovolilo za prehod čez mejo in priporočila na mejnega stotnika v Loznici, od koder jih je neki Grbič spravil čez mejo. Dne 4. junija so pnšli čabrinovič. Princip in Grabeč v Sarajevo. Dne i 4. junija je Nič prinesel iz Doboia bombe, je pridobil mohamedanca Mehmedbaiića za atentat in ta Dukiča. ki je zopet pridobil Čubriloviča in ta Popoviča. Dne 27. junija je Hič izročil Meh-medbasiču eno bombo in ga podučil, kako se z njo ravna. Dal je tu Ji Ču-briloviču in Poro vicu vsakemu ero bombo in en samokres in cijankalija, Cubrilović in Popovič sta povedala Kranjčeviču, da nameravata atentat, in ga prosila, naj ju počaka 28, iimija v Skenderijevi ulici. Dne 28. junija zjutraj je dobil Čabrinovič bombo in samokres, med tem ko sta Grabeč in Princip oboje že prej dobila. Obtožnica popisuje nato, po katerih ulicah so se zarotniki razpostavili, kako se je zgodil atentat in kam so skrili atentatorji orožje. r.; Matej Prane, r.; MnSfč Ja-nec, r.; Noe is okraja i^adovfjica, m.; Novak Jernej. u% Novak Luka, r.; Novo sel Mart!« iz Velike Doline, r.; No vlak Franc, m,; (Dalje WttK ***> Umor prcstoImUedniii pred ndišiei i tanjim. V Sarajevu se ie včeraj začela obravnava proti morilcem nadvojvode prestolonaslednika Frana Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberg. Gbtoženi so: Gavrilo Princip. 2oietni gimnazijalce, Ne-deljko Cabrinovć, 191etnj črko-stavec, Trifko Grabeč, loletni gi-innazijalec, Vašo C u b r i 1 u v i č, 17Ietni gimnazijalec, Cvetko Po-pović, 181etni učitdjiščnik. Danilo 11 i č, 241etni bivši učitelj, Ivan Kranjčevi č, 191etni dijak trgovske akademije, Lazar D u k i č, lSlet-ni učiteijiščnik, Veljko C u b r i i o -v i č, 2Sletni učitelj, Mitar Kero-v i č, 601etni kmet. Nedjo K e r o v i Ć, 2Sletni sin prejšnjega, Ivo K e r o -v i č, 301etni sin Mitarja, Glagoje K e r o v i Ć, 341etni sin Mitarja, Cvi-jan S t e p a n o v i č, 37 let star, M i -h a j 1 o, imenovan Mikso J o v a n o -vi č, 351etni veleposestnik, Branko Zagorac, lSletni dijak trgovske aakdemije, Marko P e r i n, 171etni gimnazijalec, Nikole F o r k a p i č, 17ietni gimnazijalec, Dragan Kale m b e r, 16!etni gimnazijalec, Miko Misi č, 261etni pek, Jakob Milo-v i č, 43letni kmet, in Obren Miloše v i č, 381etni kmet. Obtoženci so obdolženi, da so delali na to, da bi se Bosna in Merce-govina odtrgali od Avstrije in združili s Srbijo. Princip, čabrinovič, Grabež, Cubrilović in Popovič so po vplivu »Narodne Obranč« v Bel-gradu, ki jim je preskrbela iz državnega arsenala v Kragujevcu izvirajoče bombe, brovvning-samokrese in municijo dne 28. junija t. 1. v družbi s pobeglim Mohamedom Mehmedbaši-čem. oboroženi z bombami in samokresi čakali na več mestih na nadvojvodo in njegovo soprogo z namenom, ju ubiti. Ko se je prestolonaslednik peljal po Applovem obrežju, je vrgel Čabrinovič nanj bombo, ki pa ni zadela svojega cilja, pač pa je bilo več drugih ljudi ranjenih. Ko se je peljal avtomobil mimo mesta, kjer je stal Princip, je ta*oddal dva strela, ki sta provzročila smrt prestolonaslednika in njegove soproge. Ilič je obdolžen, da je v Doboju prevzel bombe in samokrese za atentat, da jih je prinesel v Sarajevo in pridobil več oseb za nameravani atentat, jih pedučeval v rabi orožja in jim dal strup, da bi si mogli končati življenje, če bi se atentat ponesrečil. Jo-vanovič je obdolžen. da je prevzel bombe in samokrese, dasi je vedel, da so namenjeni za atentat, jih skrival v svoji hiši in jih izročil Ilicu, Milic, Milošević, Cubrilović, štirje Keroviči in Stepanovič so obdolženi, da so, vedoč za nameravani atentat, Principu in Grabežu pomagali, ju skrivali in prenašali orožje; Dukič je Hica seznanil s Čubrilovičem in s tem provzročil, da se je poslednji udeležil atentata. Kranjčevič je obdolžen, da se je dogovoril s Čubrilovičem, da bo do atentata orožje skrival in je tudi po atentatu skril, kar je v resnici storil. Zagorac, Perin, Kalember in Forkapič so obdolženi, da so utrjevali Čubriloviča v namenu, storrti atentat. S tem so vsi obtoženci storili hudodelstvo veleizdaje po § 111 b k. r., ki se kaznuje s smrtjo. Čabrinovič, Grabeč, Cubrilović, Popovič, Kranjčevič, Dukič. Zagorac, Perin, Kalember in Forkapič, ki še niso 20 let stari, se pa po § 90. k. r. kaznujejo s težko ječo od 10 do 20 let. Dalje so obtoženi: 671et-ni Ivan Momčinović, 401etni Franjo Sadilo, 311etna Angela S a d i 1 o, da so 28. junija po atentatu v svoji hiši skrili bombe in samokrese, da bi se storilcem ne prišlo na sled in s tem storili hudodelstvo po § 296. k. 7 . kaznivo po § 297. k. z. Obtožnica poudarja, kar sta Princip in Čabrinovič priznala, da sta namreč dogovorno delala po določenem načrtu, da bi prestolonaslednika umorila, in da so imeli ta n:;men tudi na druge krajj postavljeni Grabež, Cubrilović in Mehmed-bašič. Princip se je kot dijak seznanil v Belgradu s komitaši in s Ča-brinovičem in se z njimi pogovarjal o velesrbskih idejah. O Veliki neči je Čabrinovič opozoril Principa, da pride prestolonaslednik v Bosno in dogovorila sta se napraviti atentat. V maju se jima je pridružil Grabeč. Čabrinovič se je nameraval obrniti nr xNarodno obrano«, zlasti na njem; voditelja Milana Pribičeviča in Zivr jina Dačiča /a orožje, a ker nista bi la v Belgradu, se je obrnil do želer niškc\t» uradnika Mihna Čig^novič;1 ki ie turi; doma il Bosne, in je bil če tas. Ciganovič \z st-vpl v zvezo ; majorjem Voio Tankosičem, ki je bi Strokovnjaki so dognali, da so rabljene bombe takozvane ročne granate in identične s tistimi, ki so bile najdene v Brčki in ki izvirajo iz arzenala v Kragujevcu. Obtožerci pravijo, da so kot pristaši velesrlske ideje hoteli prestolonaslednika umoriti (ne pa tudi njegove žene) in združiti s Srbijo one v Avstriji prebivajoče dežele, v katerih Srbi stanujejo. O tem, da govori v Srbiji vsak in pričakuje vresničenja vsled vojne. Največja ovira je bil prestolonaslednik, ki je veljal za na:hujšega nasprotnika Srbov, in je bil kot odličen vojskovodja najbolj nevaren. Zato so obtoženci sklenili umoriti prestolonaslednika o priliki njegovega prihoda v Sarajevo. Atentat torej ni osebna tragedija, ampak političen dogodek prve vrste in z njim naj bi bil izpolnjen velepolitičen namen. Z atentatom naj bi se vresničila vele-srbska ideja, vsi Srbi, da, vsi Jugoslovani, naj bi se združili s kraljevino Srbijo. Ker pa se je vedelo, da bi prestolonaslednik, prevzemši vlado, vsem tem aspiracijam naredil hiter konec, ga je bilo treba s pota spraviti. Srbska ekspanzijska želja se ni omejila na ozke meje kraljevine, in del velesrbske misli se je izpolnil z balkansko vojno. Po tej vojni so se osredotočile vse sile proti monarhiji, ki je bila že od aneksije Bosne in Hercegovine izpostavljena najgrie-mu sramotenju srbskega časopisja. Najostrejša zastopnica velesrbske misli in vsled tega največja sovražnica monarhije je bila »Narodna obrana« v Belgradu. Ta je obstajala najprej iz revolucionarnega odbora ter je delovala v Stari Srbiji in v Ma-cedoniji. po pridobitvi teh pa je svojo delavnost obrnila proti monarhiji. Njeni ustanovitelji so bili general Boža Jankovič, bivši minister Ljuba Jo-vanovič, Ljuba Davidović, Velislav Vulcvič, ravnatelj državne tiskarne Zivojin Đačić in bivša stotnika, sedanja majorja Voja Tankoćić in Milan Pribičevič. Glavna naloga društva je bilo vežbanje četašev za boj proti monarhiji. ČetaŠi so se v posebni šoli učili streljati, metati bombe, polagati mine, razdirati mostove, ceste in tunele in naj bi svoje vednosti praktično vporabili proti monarhiji. »Narodna obrana« ima v svojem programu pač tudi kulturelne naloge, toda te so bile le plašč za njene prave namene za organizacijo in vzgojo liudstva za boj proti monarhiji. Agitacija se ni omejila na Srbijo, nego se je prenesla tudi v monarhijo. Pri hišnih preiskavah, ki so se vršile v tej stvari, je bilo najdenih brez broja brošur tega zmisla. Atentatorja Zerajić in Jukič sta bila proslavljena kot narodna heroja, srbsko sokolsko društvo »Dušan Silni« ^ je stopil v zvezi s ttizemskimi društvi in je razširjal svoj program. Vse to se je godilo po skrivnih potih in našlo mnogo odjemalcev. Največ odmeva so te misli našle pri nezreli srednješolski mladini, ki je snovala društva, da združi Jugoslovane ne samo kulturno, ampak tudi politično. Zgodili so se pregreški proti disciplini, dijaške stavke in dejanski napadi na učitelje. Toda vse to velesrbski nropagandi ni zadostovalo. Paeivlja-i je očitno in neustrašno na terori-tična dejanja in atentate, in to z spehom. Vsi na jugu monarhije ^odivši se atentati so izšli iz Srbije, adnji čas se je koncentrirala vsa gitacija na prestolonaslednika. V procesu Jukič zaslišana priča Krešimir Kovačić je izpovedal, da se ie Luka Jukič pred atentatom na kralj, komisarja Čuvaja mudil v Belgradu, mnogo občeval z majorjem Vojo Tankosićem, in da so druge osebnosti iz Javnega življenja v Srbiji, kakor major Vasic in bivši minister Marinković zastopali misel o ustanovitvi Jugoslovanske države, imenovane Velika Srbija. Priča Dragan Bublič je potrdil, da je bil Jukić pred atentatom v Belgradu, kjer ga je sprejel prestolonaslednik Aleksander, kakor so bili sploh vsi mladeniči iz monarhijf. ki so bili pristaši velesrbske misi: ..prejeti ali od prestolonaslednika Aleksandra ali od generala Janke v za. ali od drugih odličnih oseb. Tudi Čabrinoviča, ki je bil zaposlen v srbski državni tiskarni, je prestolonaslednik ogovoril, toda Čabrinovič neče o tem pogovoru ničesar povedati. »Narodna obrana« je sklenila odstraniti nadvojvodo-pre-stolonasledmka in je preskrbela tudi bombe in samokrese. Izvršitev dejanja se je prepustila nezrelim, fana-tiziranim mladeničem, kakor so dobili tudi ciiankali, da bi po storjenem dejanju izbrisali vsako sled. Duševna voditelja in odločilna faktorja v zaroti prot^ rrestoJonacJ?dniku sta bila major Voja Tankošič in železnlčni uradnik Ciganovič. Velesrbska propaganda je tudi tu dobila velik kreg pristašev, tako, da je odlično smatrati, da ji pripadajo vsi obtoženci in da so vsi vedeli za nameravani atentat. Krivda obdolžencev je torej dokazana in vsa njihova dejanja so merila na to, da bi odtrgali te dežele od monarhije in jih združili s Srbijo, s čimur so postali krivi hudodelstva veleizdaje. Dnevne vesti. -r General Auffenberg je sel v pok o}. Cesar mu je tem povodom v posebnem pismu izrekel svoje priznanje za uspešno vodstvo izročene mu armade ter si je pridržal njegovo zopetno uporabo. — Novela k občanskemu zakoniku. Cesarska naredba uveljavlja novelo k občanskemu zakoniku, nanašajočo se v glavnem na določbe va-ruškega prava ter na roke, ki se tičejo proglasitve za mrtvega. Novela ureja tudi nekatere zadeve rodbinskega ter dednega prava. Roki ki veljajo za proglasitev za mrtvega so se skrajšali. IzkljuČenje žen od gotovih pravnih poslov je odpravljeno. Za ureditev varuŠKega prava velja načelo, da je treba institut varuštva primerno izpopolniti ter ga še bolj prilagoditi velikim interesom države. Pravno varstvo nezakonskih otrok je izpopolnjeno. Zlasti se priznava da pripada nezakonski otrok k rodbini svoje matere; dovoljuje se, da da mož nezakonske matere otroku svoje ime, stroški poroda in prve oskrbe za mater in otroka se lahko zasigurajo že pred rojstvom, v hiši svojega očeta vzgojeni nezakonski otroci vživajo tudi po očetovi smrti razne ugodnosti. Posebne določbe se tičejo dednega prava med nezakonskimi otroci in njihovimi starši. Minimalna starost adoptivnih staršev je znižana na 40 let. 2ena se pripušča kot varuh in kurator. Ustanovijo se posebni oblastveni varuški sveti. Glavna sprememba v dednem pravu je, da se omejuje dedno pravo zakonskih sorodnikov na bližnja kolena, dedno pravo nezakonskega otroka v materini rodbini in dedno pravo zaostalega zakonskega pa razširi. Posebno dalekosežne so spremembe v zakonitem dednem pravu zakonskih, Vdovec resp. vdova ima poleg otrok pravico na 1U dedščine, poleg staršev resp. starega očeta in stare matere pa na polovico. Novela stopi v veljavo dne 15. oktobra. — Gospa Franja dr. Tavčarjeva proti Josipu Gostinčarju. Končno pa je zadeva vendarle toliko dozorela, da se je danes dopoldne ob 10. vršila proti Gostinčarju obravnava ne pred porotnim, pač pa pred izjemnim sodiščem. Predsedoval je dvorni svetnik P a j k, prisedniki so bili sodni svet. Milčinski, Persche in Regal 1 y, zapisnikar pa je bil avskul-tant dr. Jenko. Obtožbo je zastopal dr. Ivan Tavčar, Gostinčarja pa je zagovarjal dr. Fran P o Č e k. Ko se je prečkala obtožnica, je pred sednik vprašal Gostinčarja, ako s; čuti krivega. Gostinčar je izjavil, d se čuti krivega samo kot odgovori urednik. On ni napisal in ne čita. / 243. štev .SLOVENSKI NAKOLT, one 13 oktobra 191*. Stran 3« onega napada na gospo Tavčarjevo, katerega obsoia in obžaluje. Takrat Ko je izšel tisti napad, njega ni bilo \ Ljubljani, odpotoval je za par dni \ Tr5t. Ko se je vrnil. Je izvedel za napad. Bil je ogorčen in se je v uredništvu pošteno skregal. Izjavlja vnovič, da stvar obžaluje, to tem bolj ker se je napad izvršil brez vsake navedbe konkretnih dejstev. Da pa takrat, ko je izšel napad na gospe cr. Tavčarjevo v »Naši Moči«, ni bil v Ljubljani, navaja kot priči Ivani Štefeta in Mihaela Moškerca, člana Slovenčevega« uredništva. Dr. Tav-:ar je podal izjavo, da ne ugovarja proti zaslišanju Štefeta in Moškerca. Ker je stvar vzpričo toženčevega zagovora zavzela drugo lice, bo on predlagal, da se ga kaznuje samo radi prestopka. Na to sta bila zaslišana priči Štefe in Moškerc, ki sta potrdila Gostinčarjeve navedbe. Ker je zastopnik obtožbe z ozirom na izpo-\ edbe prič spremenil svoj tožbeni zahtevek, je sodišče obsodilo Jos. Gostinčaria radi zanemarjanja ured--*ške paznosti na globo v znesku 50 kron. — Imenovanje novih času : Cesar je imenoval irekventa letnika vojaškib akademij za perunike v armadi. — Novi poveljnik »belgijskega« polka. Podpolkovnik Friderik Scotti 47. regimenta je imenovan poveljnikom pešpolka št. 27. Dosedanji poveljnik polkovnik Stautfcr je bil kakor znano težko ranjen. — Stotnik belgijskega polka L Petermann je prevzel poveljstvo bataljona v 47. inf. regimentu. — Tolminski polk (pešpolk štev. 19.) je dobil novega imetelja in sicer te to nadvojvoda Karel Franc Jožef. — Ranjenci v ljubljanskih bolnišnicah. V »Leoninu« so se nahajali dne 12. oktobra še ti - le ranjenci: Rez. poročnik dr. Likar Ivan; stotnik Karel baron R e i c h 1 i n-Meldegg p. p. 27, 15. stotnija, strel skozi desno stegno in zlomljena kost; stotnik Karel Pavich pl. Tannenthal p. p. 17, zlomljena noga; stotnik Socher Ferdinand, p. p. 70; nadporočnik Drča Velimir, p. p. 2o; rez. praporščak P e t r i č st; enolet. prosto volj. Grego-t\1 Mirko; korporal tit. četovodja A i; e r Engelbert, p. p. 7, 14 stot., zadet od granate, odtrgalo mu je levo roko; infanterist Gregoršanc Anton, domobr. p. 27, 2 stot., zadet od šrapnela v levo nadlaket; sanitetni vojak G 1 a š a r Tomo. san. od-Jelek št. 26, ima prestreljeno nogo, int L e v s t e k Alojzij, p. p. Št. 17., } 5, stot., zadet od Šrapnela v levo i.adlaket, zlomljena roka, inf. Ore-h e k Alojzij, p. p. Št. 17. 3. stotnija, inf. S k očaj Miha. p. p. št. 17. 13. stotnija. zaceljen prelom desne nad-lakti. otrpljenie. Razen teh je v Le-ofrimi nastanjenih še 47 ranjenih vojakov, ki pa niso iz naših krajev, ozi-roma ne od 3. armadnega zbora. — Asilu« je nastanjenih 21 ranjencev, med njimi ni nobenega iz naših -; iev. — Seznamek izgub št. 23 z dne 10. oktobra 1914 je nabit na deski -ed glavnim vhodom mestnega magistrata. — Pogrešani vojak. Infanterist 17. pešpolka, 3. stotnija, Viljem Av-s e c, ki se nahaja na severnem bo- j, se pogreša od sredi avgusta in ^i vsa poizvegovanja za njim brez- :šna. Prosijo se njegovi tovariši ""anjenci), ako o njem kaj vedo, naj to blagovolijo sporočiti grofici Li-chtenberg, pošta Stari trg pri Rakeku. — V ruskem vjetništvu se na-fiaja stotnik našega domačega pešpolka št. 17. Ivan Hoffmann ki je ranjen v prsa. sicer pa se mu dopro godi. — Iz vojaškega pisma. Korporal Franc Stajer ie pisal z bojišča na severu svojcem v Ljubljano pismo, iz katerega posnemamo naslednje odstavke: »Kako se meni in v obče nam godi, si lahko predstavljaš. Vojne nač ni mogoče popisati, treba jo je dn/iveti. Že na cesti vidiš izredne i: Nepregledne kolone infanteri-, trena, artiljerije, kavalerije itd. Vse to se premika nervozno, skrivnostno in masa ne ve cilja. Trenotek in že se formira bojna črta. Prvi pozdrav ie top »Beteserle na Erjavčevi cesti Št 24. Natančnejše pri hišnem gospodarju istotam. 3470 Btillta za Irantino. Ponudbe pod V91L m. 3a§eM na upravništvo »Slov. Naroda«. 3508 M mlado psa dakelfna, psonlcao barve, so proda sta takoj. K e, pove upravmštvo »Slov. Naroda«. 3515 Oolenkolcelo se sprejme na skupno stanovanje z nojenko tretjega llceta. Klavir eventualno na razpolage. 3511 Tržaška cesta štev. 11 I. Krepki 15 letni deček, ki je dovršil 1. cjimnazno, bi rad vstopil kot vajenec v tr^ov no z mtsanim blagom, najraje v kraj z obrtno šolo. Prrazne ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. 3.513 Pri tvrdki Kllmanek, zavod za uniformiranj v Ljubljani« Selen-bnrgova ulica 1, se sprejme 5-8 Saši Đomocnikov za uniforme in civilne obleke. Plačam T. tarif, dobrim delavcem 10—15 ■ , več. 3500 ■nai^Mmam amjme^anmupmsmzoannagZ/raj 1 ZA ^^^^^^ BOLE2N1.1 f LUUBLUANA KOMENSKEOA ULICA h \\ sef-zdrevnk FRTittsJ D* FR DERGANC \ MT Utoni M lsnJiena ~*m knjiška pika (velike dele) sa Balmaelje. 3502 Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda«. Vesla manufakturna trgovina v Kranju sprelme takej vajenca s popolno ljudsko šolo. — Kje, pove upravmštvo .Sloven. Naroda." 3490 Večja avstrijska tvornica lice sa takejiaji vstop nemlks-slovenskega korespondenta. Ponudniki, ki znajo italijansko, imajo prednost 35C4 Ponudbe v teh jezikih z navedbo plače naj se pod ^Pt N. 27S11 naslavljajo na upravn. »Slov Naroda«. Ivan Magdit krojač prve vrste ▲ Ljubljana y — ^ v hotelu, pri JKaliču'^ (I. nadstropje) ^^ (nasproti glavne peste) ss se priporoča« :s Žiga angleškega blaga. Emilijan Melzer okrožni logar ^Tieja Jhurn in ?axts Antonija Melzer roj. Cizel O)*" poročena. mXt+~ Pohela (Stepskoj, vinotoka 19t4. hlsi WW nhi v zalogi. - Pa&raiila se sureiemajo in teflio bn&leii. I up epitu : Priporoča se 9^šm ^1 J 1^ solidna tvrdka TOOCInl ^CUOH damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic. parija GStzl Židovska ulita štev. 8. Ilalnlžje tene 1 n = ZBDenia naročila a raziniiliaia i obratno noJta. Uradniško hranilno društvo v (jradcu Hranilne vloge se sprejmejo od vsakogar in se obrestujejo od dneva vložitve, ako fib ni treba odpovedati po 8.3 50 . ob 60 dnevni g 1 0 , ob 90 dnevni g 1 0! 0t odpovedi po 9 4 0| odpovedi poV !* |0. Obresti se polletno pripisujejo h kapitalu. Nikakega rentnega davka. Stanje vlog: K 6,800.000. Stanje jamčujočih zađruialn deležev: E 7,600.000, rezervnih zakladov la vrednostnJc S 1,060.000. Poslovni razvidi in poštne položnice brezplačno na razpolago. Pojasnila daje brezplačno: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 3. do pol 4. ure popoldne. sprejema zavarovanja človeškega Ziv-Ijenia do najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajcčfcni se 12 vplačili. ••• • .-. vza temno zavarovalna banka v Pragi. •'• - •"• Rezervni fondi S 60,780*72 3-18 — Izplačane odškodnine in kap it ali Je S 126,965.304-25 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■ —■ 1 ■ ■ Vsa pojasnila dajat —————mmmm■"■*■ aar temah« istastii * littliaii '^J^X i Botneski ulici štev. 12. -e» Zavaruje Doslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoi in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje," Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti viomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoju — Zahtevajte prospekte! 9 9 Jt5 -L*/ Jt^^k^T^I I — trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. ^= Podružnica: LjubSjana, Dunajska ce&ta št. 33. Centrala: TRST. ^: Telefon št. 100. Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užttnini podvržena blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve In prevažanje pohištva v mestu in na vse straoi s patentiranimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Ometanje itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: e:—— „DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu. •--b=^= Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno, ter Trst A neona parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskega Llovda. Cunard-Line za L in II. razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Zmerne cene. 3237 Točna postrežba. Sukno, volneno blago, vse vrste perilno blago, sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo možko perilo se dobi po najnižjih cenah v manufakturni in modni trgovini 1K1M Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Oglejte si zalogo ali zahtevajte loso vzorce. Jadranska banka filijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filiialke v Dubrovniku, Kotom, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. 0 s živahna zvaia i aaarlka. s Delniška glavnica K 8,000.000. MakasUa v AaMriko la rti ■illlil. Kopale tat prodala vrednosti* papir), (rente, zastavna pisma, delnice, srečne Itd.) — Valnte In devize. — Pronose ===== k vsem žrebanjem. === Sprojosma vlofo aa nranllae kjUlea ter aa Hrt ta toke« racvn. » Obrestovanje od dne vložitve do doc dviga. ■nata! davtk placa kaska li svojega. Bskomptlra: menice, devize In laktnre. — Zavarovani, vredn. paplr|ov proti kanal Izgnal. — Revizija žrebanja srečk brezplačne. — Bembonrs-kredltL = Borzne aaročila. — mkaso. ==