4:5. Številka.
Trst, v sm!<> (».'aprila IM)S.
(VfČrrn« izdanje)
Tečaj XXIII.
„Edinost«
izliaja dvakrat na dnu, razuti nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ol> 11. uri, večerno pa nl> 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Naročnina znaša :
Obe izdanji na loto . . . gld. 21*— Za nanio večerno izdanje . „ 12*— Zn pol leta,četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.	_
Na drobno se prodajajo v Trstu z jutranje številke po 3 nvč. večerne številke po 4 nvč,; ponedeljske popoldanske številke pn 9 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
CLAS1LO
POLITIČNEGA DBUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Stane 4 nvč.
Telefon fitv. 870.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogoditi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo, itokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati ioeo Trst.
I reduištvo in tiskarna se nahajata v	^^^
ulici Carintia šiv. Vi. 1'pravništ v<>. od-	K ft^
pravništvo in sprejemanje inseratnr	* **
v ulici Molin pieeolo Stv. II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
Madrid 5. Minister za vnanjo stvari se je izjavil v nekem pogovoru, da je Spanjska pritrdila ponudbi papeževi. Vlada je vsprojola posredovanje v sporu med Spanjsko in Ameriko, seveda pod pogojem, da ostaneta nedotaknoni čast in eelokup-nost ozemlja španjskega. Za premirje l>i morali zaprositi ustaši sami.
»W-York 5. »Journal« je dobil i/ Havane vest, da je tamošnji generalni konzul Leo prijavil tam hivajočim podanikom ujedinjenih držav, da morajo hiti pripravljeni, da hodo mogli še danes zapustiti Kuho.
lVnshlngtoii 5. Členi zbornice reprezentantov so dobili ohveščenje, da se je nekoliko vojnih ladij odposlalo v Havano, da vsprejmo tam generalnega konzula Lee in druge uradnike konzulata. Vsi Amerikani žele zapustiti Kuho. Generalni konzul Lee je brzojavi!, da v »lučaju, da se napove vojna, amerikanski podaniki ne bi mogli zapustiti Kube pred nedeljo.
Dimili o. V tukajšnjih diplomatskih krogih vlada menenje, da Amerika kaže malo volje v to, da hi vsprejela posredovanje papeževo. Zntrja se tudi, da se je cesar Fran Josip obrit i l d o Ev r o p s k i h v 1a d a r j e v za skup u o akcijo v preprečenje vojne in da se odgovori teh vladarjev glase pritrjevalno.
Iti lil f>. »Agenzia Štefani« piše: Med poslanikom opatijskim in Sveto stolico je živo menjavanje poslanic glede oblike premirja kakor naj bi ga predložil papež.
lladrld 5. Neugodnim znamenjem se smatra okolnost, da predsednik Mae Kinley še ni izjavil, da vsprejmo posredovanje papeževo. Vojaški krogi Spanj ski so absolutno nasprotni premirju na Kubi. Tu goje jako malo nade, da bi posredovanje papeževo imelo kaj vspelui. Minister za kolonije je prepričan, da je vojna verojetneja nego pa mir.
P O 1) L I S T E K.
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poijski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski.
»Gibčni ljudje so ti Švabi«, je mrmral, »in pametni . . .«
Bister njegov pogled je v teku po! ure odkril <lve tajnosti novodobnega dela: naglico in organizacijo.
Proti poliulncvu sta prišla k Polževim dva kolonista iz tabora ter prosila, naj njima prodajo masti, krompirja in sena. Masla in krompirja sta takoj dobila, sena pa jima Polž ni hotel dati.
>Dajte nama vsaj za jeden speljaj slame«, je prosil jeden z močno tujezemskim naglasom.
»Ne, niti stebla ne dam, ker je nimam«, je odvrnil Polž.
Kolonist je jezno vrgel Čapko ob tla.
»Pasja kri, ta Hamer«, je zaklical, »v kako nadlogo nas je spravil! . . . Rekel nam je, da najdemo tu dvorska poslopja ter krme in vsega, toda mi nismo našli ničesar. V grajščini ni krme, a v poslopjih sedi židovska golazen ter pravi: >110 ganemo se od tod ! . . .
Madrid o. Med papežem in Spanjsko vlado se vrši brzojavnim potom razgovor o obliki, v kateri naj 1 >i se predložilo premirje. (1im bodo določena ta oblika in — kakoi: se je nadejati — tudi vsprejeta od Amerike, bode predsednik Mae Kinlov vplival na ustaše 11a Kubi, naj vsprejmo premirje. V istem zmislu bode vplival tudi papež potom škofov na Kubi. Jutri ali pojutršnjem se določi predlog.
Proti zistei pitaliiaafraja v Istri.
interpelacija poni. H p i n č i c a, L a g i 11 j e in tovarišev do nj. eksceletice, gospoda ministerskega predsednika, kakor voditelja niinisterstva za notranje stvari.
Dozdeva se, da o. kr. politiške oblasti v Primorski same hočejo storiti vse možno, da prav kmalu postane resnica, kar se izzivalno in nekažnjeno prepeva že leta sem, da se namreč sme govoriti »le italijanski v tej domovini llossottija«.
Temu rogoviljonju se ustreza na neverjeten način, kakor kaže priložena, poštnine prosta uradna dopisnica okrajnega glavarstva v Pulju, kateremu je voditelj okrajni glavar Rossotti.
Ni zadosti na tem, da se občinam, župnim uradom, voditeljstvom ljudskih šol dopisuje skoro izključno italijanski tudi tam, kjer je dotično oh-sožje obljudeno le ali večinoma po Hrvatih — se poseza v najnovejem času tako daleč, tla se celo hrvatskim Čitalnicam pošiljajo uradni spisi v italijanskem jeziku, kakor 11, pr. v prilogi omenjeni »Hrvatski Čitaonici« v Pomor ju.
Ozirom na tako dogodke se čutijo podpisani primorani staviti vprašanje do Njegove ekseelenco, gospoda ministerskega predsednika, kakor voditelja niinisterstva za notranjo stvari:
Ali jo njegova okscelenca pri volji, tla nemudoma zaustavi poitalijaučevanje dežele, kakor je isto postalo v zistem politiškim oblastim v Istri ? Dunaj 30. marca 1H<)8.
Uprav, ko sta kolonista z vrečami krompirja na hrbtu zapuščala dvorišče, spremljana od Polževe rodbino, prikazal se je na cesti koleselj in v njeni nekdanja znanca Polževa: stari Nemec in bradač. Bila sta to Humora. Kolonista, odloživša vreče, sta s kričem vstavila koleselj.
O čem so se razgovarjali, tega ni razumil kmet. Videl je samo, da se kolonista hudujota ter kažeta z rokami sedaj na Polževo kočo, pa zopet na grajsko stavbe. Nakrat pa sta se obrnila k njemu, govoreča po poljski:
»Celo tepec ve, da človek prebije kako tako čez 110Č, toda živina ne vzdrži na planem v mrzli noči! . . . S takint položajem so ne spoprijaznimo in zlodej nas vzame vseh . . .«
Potem sta kričala znovič po nemški, sedaj jeden, sedaj drugi po vrsti, kakor hi eeld v navalu srda znala ohraniti skladnost in red.
Nasprotno pa sta bila oba Hamera popolnoma mirna. Strpljivo in važno sta poslušala hudovnnje kolonistov ; le včasih jo kateri zinil kako besedo v odgovor. Ko sta se kolonista vtrudila s kričanjem, poprijel je za besedo mlajši Hamer. Kratki govor njegov je očividno pomiril rnzjarjonea, kajti stisnivši roko očetu in sinit, vzela sta zopet na rame svoj krompir ter sta odšla jasnejšega lica proti taboru.
>Kako se imate, gospodar? je zaklieal s ko-
V obrambo domačega ribištva.
Interpelacija poslancev Spinćića in Laginje in tovarišev do jijegovc ckscelence gospoda ministra za trgovino.
Tmll v novoj i čas se opetovano oglašajo opravičene vprK<tžhe o svojevoljnem, protizakonitem iti pogodbi nasprotnem postopanji Cožotov na lovu rib, zlasti v vodovju Kvarnera, s katerim se domačemu prebivalstvu jemlje vsakdanji kruh in se uničujejo ribe že v kali. Sledi takemu postopanju se že opažajo močno na trgih, sosebno na kvarnerski obali. —
Nadalje so zdi, da se naredbo o ribarenju na morju ne izvajajo na primeren in pravičen način, zlasti nasproti onim ribičem, ki žele loviti v obsožjih drugih občin; ali nasproti onim, ki faktično že love v takih občinah, ker se na pr. ribičem iz Drage, Moščenie in Bersoča no dovoljuje, da bi lovili na sosednji obali Cresa, da-si so od nekdaj ribarili oh tej obali in dasi v ohsožju rečeno občine ni zadostnega števila profesijonolno iz-vežbanih ribičev; in se na drugi strani glasom še ne rešene prošnje od dne S, januvnrjn 1HD7. na e. k. pomorsko oblast — občina Puuat pritožuje proti postopanju ribičev iz Krka.
Vsled tega in z ozirom na istodobni predlog posl. viteza Vukoviea in tovarišev, tičoči so pov-zdigo in povspeševnnja ribarenja na morju na t »balili monarhijo, oziroma na sklepe dotične enketne komisije, ki je minolega leta zborovala v Trstu, dovoljujejo si podpisani nastopno vprašanje do Njegovo ekscelenco gospoda ministra za trgovino:
1.	Kani-li njegova ekseelenea zaprečiti toliko krati ponavljajoče se zlorabe od strani Cožotov o vršenju lova na ribo?
2.	Kani-li njegova ekseelenea, sosebno v pogledu na gori navedena dva slučaja in druge slične, ukreniti potrebno odredbe za izvajanje predpisov za ribarenje 11a morju ?
o. Je-li njegova ekseelenea pri volji, dovesti
lesolja stari Hamer Polžu. »Kaj, ali se pogodiva za posestvo?«
»Ne.«
»Čemu ga nadlegujete, oče? 11111 je segel mlajši v besedo. »Se sam pride k nam!«
»Ne«, je odvrnil Polž. Poluglasno pa je dodal: »Kako sta se ta živodera zagrizla va-me!,..«
Koleselj je zdrčal dalje. Kmet je glodal za njim, nekoliko pomislil ter naposled jel praviti ženi:
»Kaki ljudje ko ti S vabi! . . . Hamera izgledata kakor gospoda ; ona dva, ki sta nesla od nas krompir, pa kakor kmeta: vendar pa podajejo roke drug drugemu kakor bratje. V nas pa, ako so se ljudje sprli med seboj, pa ne poslušajo več drug drugega; ti pa, če se tudi srde, vendar še u mej o drug drugega ter napravljajo mir . . .«
»C-emu ti, stari, neprestano le hvališ Svabe? mu je segla v besedo Polževa, »a na to niti ne pomisliš, da te hote izpodriniti s posestva? Moj se Boga, Jožef. . .«
»Kaj naj mi store oni! Z govorjenjem no opravijo ničesar, ker jim povem vsikdar, kar vem. V pretep pa se tudi ne spuste. '
»Kdo ve to?« jo odvrnila žena. »To je gotovo, da jih je veliko, ti si pa sam.«
(Pride še.)
do izvajanju skl«-]M' enkctnc k«>n»i>iza ribarenje na morju, ki >«■ je vršila miuolega leta v I r-tu? Dunaj, .lO. niariM 1H*IM.
Dopisi.
V ni
Vos«-le praznike !
S<> enkrat Vas srčno (»ozdravljam in ostajam
X. X.
Bo«H" zilravn domovina. Mili moj ulovenski kraj.
Iz tržaške okolice, t I/v. <l«>p.) T«« «lni sem
prejel pismo i m I prijatelja mladeniča, l<i služi v vojakih. Trga pisma sem se razveselil iskreno, kajti dobro znamenj«' je to, ako naši okolieanski mladeniči tudi dale«' od doma pije tako intenzivno v svojem srcu naro«lni in rodoljubni t* 111. In k«*r je v pismu izražena marsikatera pametna misel glede na delovanje našili društev, oziroma vzgajanje naseda ljudstva v narodnem zmislu, dovolite mi, «la posnamem tu iz omenjenega pisma vse ono, kar sme v javnost:
Sedaj se I«' vidim, kaj po menja to: dobri nasv«-ti, lepi pouk in vspodhuja do učenja. Vašo besede, ki sem jih slišal tolikokrat na vajah našega pevskega društva in ki so se glasile prilično: Mla-denči, vedite, «la je sie<>r res glavna naloga našim pevskim društvom vožhanje v petju, ali, še drugi namen j«- tem društvom. Mi želimo, da postane vsaki mladenič-ud pevskega društva: mož! To je, da se kolikor toliko izuči v vsem in «la bodejo »lruštveniki uzor vsem drugim. Potem še le dobe društva in udje istih ugled in spoštovanje povsod. 1'čite se, kolikor morete, bodite skrbni in varčni, spoštujte druge in drugi bodo spoštovali Vas!
Cebodete skrbni in varčni, ohranite in /boljšate si svoje stanje in nikdar vam ne bode treba uklanjati tilnika tujcu! — Tako postanete svobodni in gospodarji premoženj, podedovanih od pradedov«. Lepe besede so bile to. Jaz sem se ravnal po njih, kolikor sem mogel. Sedaj občutim k«»risti, katere imam od tega. (Vz kake štiri tedne /vršim tukaj šolo in če Rog da, se mi bode godilo potem bolje. Sola je težavna. l)an in noč se moram mučiti, da izhajam. Kak«» bi mogel vršiti t«>, da s«> nisem že prej privadil učenju, kakor st«1 me vspodbujali Vi ? Xikoli!! Tu imam le malo tovarišev; le tu pa tam s«- shajamo s tremi znanci in zapojemo kako narodno, ki mi vsikdar vzbuja prijetnih spominov na lepo milo domovino Slovencev. Kako dolg čas bi mi bil sedaj, da nisem zahajal v društvo in k vajam ! Tako pa, kadar me obhaja otožnost, si pomagam hitro. Zapojcm si sam jedno ali drugo tolikih lepih pesmic, katerih smo se učili, in vsaki hip sem v duhu doma med svojci in prijatelji. Kes ni to tako, kakor je bilo takrat, kndar smo pri kozarcu vina prepevali v zboru naše divne pesmice ali vendar me to teši vsaj kolikor toliko.
Ce bi mogel, šel bi dane« do vseh ok<»ličan-skih mladeničev in bi jih nagovarjal, naj pridno zahajajo v društva in v šolo in naj ra«li sprejemajo in izvajajo pouke v«iditeljev. Koliko vidim tu mladeničev propalic, katerim ni mar ni za Btiga ni /a nič drugega, — prave barabe so. Naletamtudi na revčke, ki no vedo ne pisati ne čitati. Ah, kolika je to žalost, da ne morejo ti, kadar bi hoteli in kar bi sami hoteli, sporočiti in pisati svojim sta rišem in prijateljem! — Vse to morajo storiti oni po drugih.
Kaj pa je z cikorijaši? Ali še kaj životarijo te nesrečne duše? Ti grobokopi tržaškega Slovenstva! Te izdajice lastnega rodu matere in domovine ! Oni, ki s«t storili nesrečne t«»liko ljudi in družin! Oe bi bili vsi okoličani taki, ne bilo bi škoda, <v>e bi se jim zgodilo kakor prebivalcem Sodome in Gomoro. Jaz mislim, <la te ostudne izdajice ne morejo imeti nobenega mirnega in »rečnega dneva! Zavedajoče se vsega zla, ki so ga storili, mora jih poči vos t, če je imajo še ka j — noč in dan. Kako bodo oni odgovarjali kedaj pred večnim sodnikom radi groznih nesreč, ki so jih zakrivili —in večinoma vodoma — svojim početjem! Judež iškarijot je prodni svojega (Jospodaza par grošov, ti pa so prodali /a par grošov svojo domovino, svojo kri. Holest, velika bolest me prešinja, ko se spominjam nesrečnih dni zadnjih volitev.
Kaj naj bi Vam š«' pisal nadalje o tem, ko vse to dobro veste sami in trpite radi tega.
Vedno ne bodo tako, kajti mora ježe polna. Pozdravite mi društvenike našega društva. IJpam, da so še vodno zvesti vsi in da napredujej<».
Ce se Vam poljubi blagovolite mi kaj sporočiti o priliki.
Politični pregled.
Državni sbor. (Gosposka zbornica.) Včeraj je imela gosposka sd »orni ca svojo sejo. Predsednik kn«'z \Vindisehgraetz so je spominjal |w»-kojne nadvnjvodinjc Natalije ter je prijavil zahvali Njegovega Veličanstva in nadvojvo«le Friderika. Baron Helfert j«> predložil predlog v varstvo sp«»-menikov. Zbornica je odobrila dogovor med Avstro-< >gersko iti Italijo o vzajemnem |>odpiranjii uhožnih bolnikov.
Priprave za delegacije. V včerajšnjem posvetovanju ukupnih ministrov pod predsedstvom cesarjevim s«> je konečno določil ukupni proračun in drug«* predloge, ki s«- imajo predložiti delegacijam.
Občinske volitve na Reki. Na včerajšnjih občinskih volitvah na Reki so bili zopet izv«»ljeni kandidatjo stranke avtonomašev. Vladna, liberalna in hrvatska stranka se niso udeležile volitve. Za«lnji občinski zastop, ki se je uprl razširjenju madjarske jurisdikcijo tudi na Reko, jo bil, kakor znano, raz-puščen. Radovedni smo, kaj se zg«»di z novim za-stopom, ki l»odo ohsezal iste želje in kibodegotovo istega menenja kakor prejšnji.
Zakljnček roških Hrvatov, «la se ne udeleže volitev, umejemo mi popolnoma, saj so za njih vsi jednaki, naj bodo ž«1 avtonomafci, ali liberalci, ali pristaši ogrske vlade. Sovražijo jih —vsi! Ozirom na odnošaje, v katerih žive reški Hrvatje, bi bili mi sploh tega menenja, da reški Hrvatje imajo dru-zoga nujnejega posla, nogo pa na volilnih borbah. Najprvo morajo usposobiti sv«»je mase za tako borbe. V to pa treba vzgoje, šole! Ali ni žalostno to, da <la na Reki ni nijedno hrvatsko š«»le za tisoče hrvatskih delavcev in težakov?! Šol dajte najprej svojim masam — volitve pridejo potom same ob sebi!
Rusija in Turčija. Veliko senzacijo vzbuja v diplomatičkih krogih vest, da je Turčija dovolila Rusiji, da smejo ladijc dobrovoljnoga bro-dovja p«»slednjo skozi Dardanelo. Sodi so, da sti Rusija in Turčija sklenili posebno pogodbo, da bodo smole ruske la«lije skozi Dardanele, ne da bi se kršili parižka in herolinska pogodba.
Na teh ladijah da je baje 20000 novincev, namenjenih v poinnoŽenje ruske posadke v novo-pridobljenem vojnem pristanišču »Port Arthur« v K i taj u.
Domače vesti.
Odbor polit, društva „Edinost" bodo imel jutri, v četrtek zvečer, ob	ur' «vojo sojo v
prostorih »I)ol. pod p. društva«. Na dnevnem redu b«»do jako važni predmeti, /bok česar se poživljajo gg. odborniki in njih namestniki, da se gotovo udeleže te seje.
Zaslugi priznanje. — V tem veselem tre-notku, k«» je stopil naš list v novo dobo razvoja, ne smemo pozabiti moža, ki zasluži povsem, da se ga imenuje, kajti uprav on je imel velik delež na ustanovitvi »Kdinosti«.
Pokojni Dolinar jo imel mnogo prijateljev, katerim je zaupal svojo misli in s katerimi se jo pogovarjal, kako bi pomagali našemu narodu. Nekega dne je prišel k sv. Ivanu v hišo tamkajšnjega poznanega rodoljuba. Nepozabni Dolinar in dotični tamkajšnji rodoljub sta bila jednih mislij, da treba ustanoviti društvo, ki bi bilo politično in ob enem tudi bralno društvo, katero naj bi izdajalo tudi list. Ugibala in ugibala sta, sklepala in sklepala, a povsod je igral denar važno ul«»g«». Dolinar ni imel denarja in našemu rodoljubu ga tudi ni proostajalo. Navdušen, kakor je vsikdar dotični naš rodoljub, vzkliknil je tudi takrat Dolinarju: »Veš kaj, Ivan, društvo mora biti in tudi list mora biti. Za društvo dam jaz prostor in za denar poskrbim tudi jaz«. — Dogovorjen«*, storjeno. Naš rodoljub je i/praznil spalnico, stisnil so z ženo in otrt»oi v mali prostorček hiše — in iz spalnice bili s«» tu: prvi prostori političnega društva „Edinost".
Sedaj jo trebalo tiskati list, trebalo je denarja. In naš rodoljub je tekal (»koli; tukaj jo
prosil, tam garantiral, tu navlušcval — in denar je bil tukaj list „Edinost" Je zasrledal hrii dan.
In kdo je ta rodoljub? Kdo je ta mol? Ta mož, čegar ime lw> z zlatimi črkami zapisano v naši zgodovini, j«-: Anton Trobce!
To Je vendar prehudo. V »Soči« čitamo:
»Mestni magistrat ljubljanski j«> poslal v <io-rieo nekemu slovenskemu uradniku srečke kranjskega stolnega mesta na rasprodajo. Pošilja tov je bila taka : Kirmn na zavitku nemška, naslov nemški, v zavitku srečke s tiskanimi prilogami v nemškem in laškem j«'ziku, «» slovenščini pa ne duha ne sluha. Naše menenje je to, da bi se moral slavni mestni magistrat ljubljanski ozirati na vsaki način na slovenski jezik za florico, pa naj se pošiljajo take srečko na razprodajo v (»orieo komurkoli. Vprašanje: Ali se je to zgodilo po «ncljuhi p«»moti«, vedoma ali kako?«
Človek bi menil, da jo to nemogoče, kar piše tu goriška »Soča«. No, <la vse to ni le mogoče, ampak kruta resnica, zato imamo mi dokaz v rokah. Možu, katerega prištevamo najodlienišim rodoljubom tržaško okolice, J<* doilo iz Ljubljano pismo nastopnim naslovom: »Magistrat dor Landes-H a u p t s t a «11 Lai 1» a o h. Woh Igebor e n Herrn G io van ni Hala nič, (i a s t h o f bo s i t z e r , Proseče o — Kstd.» In v pismu srečke z nemškimi in laškimi prilogami.
Kakor se nam poroča, je delal naš I v a n RalanČ s Prošeka prav debele oči, ko j«* dobil kaj takega iz slovenske metropole! To je ros nekoliko prehudo!
Naj lie bode pozabljeno! — Pri sv. Ivanu jo še sedaj hiš, ki so osiročeno, katere imajo in nimajo očeta. Ximajo ga, ker ne more skrbeti za nje, imajo ga, a no doma, temveč v ječi, kjer prenaša kazen, katero mu je naložila oblast radi volilnih izgredov. On zdihuje v ječi po svojih, doma pa zdihujejo otročiči po njem — zdihujejo p«> onem, kateri jim je n«»si| vsaki dan domov trd«»zasluženi kruhek. 'A sedaj ga ni, noče priti, ker priti ne sme. Revščina je po teh hišah velika. Nekateri otroci so bili bosi, drugi nagi, tretji lačni. To zimo smo nabrali mod sabo kakih <»0 gld. Nekatero otroke smo ohuli, nekaterim družinam sm<» dali podpore v denarju. Ali vso t«» ne p«»maga, da bi mogli mi povrniti v dotične nesrečne družine ono srečo, ki jo vladala prej v njih. in vsa ta žal«»st, vso t<» g«»rjd v družini j«! prišlo vsled bojev proti odpadnikom, ki so bili ob volitvah /a (varibaldinca proti poštenemu Avstrijcu ! A Bog ne plačuje vsake sobote, njegova roka jo velika ! —
Darovalcem in nabiralcem naj povrne usmiljeni Bog! Sprejmejo naj tem potom najsrčnejšo zahvalo nesrečnih družin, ki se vsaki dan spominjajo v molitvi blagih dobrotnikov, v svesti si, da Rog usliši molitev nedolžnega siromaka!
(1ast komur fast! — Ocl Sv. Ivana nam pišejo: Pri nas so so nabrali že st«»taki za družbo sv. Cirila in Metoda. Dolžnost mi jo torej, <la pohvalim požrtvovalno nabiralec, blage darovalce in — našega poslanca g. Vatovea, ki jo o vsakem stotaku sognil globoko v žep. Ako povem še to, tla jo naš g. poslanec predsednik vsem tukajšnjim društvom; ak«» povem, da je sam«» tamburaškomu zboru daroval <H) gl., ako povem, «la ne zamuja nikdar priliko, k«> je treba žrtvovati ali <la-rovati kaj, ako povem, daje tudi tukajšnjemu kon-sumnemu društvu ravno on bil, na katerega se jo zidalo ob vsaki priliki, ako povem, da je najugletl-niši cerkveni starešina, ne čudimo so prav nič, ako ga čitamo v »Edinosti« med onimi darovatelji, katerih imena s«> zapisana zlatimi črkami. Tudi mi mu kličemo hvaležno: «Bog Vas živi, Rog Vam povrni stotero !»• —
Arma naziomilc (!) — ali narodno orožje sta rabila danes zjutraj v uliei Toronto dva tržaška mesarja. Sprijela sta se najprej s pestmi, ali, to ni bilo prav enemu od njiju, marveč spustil je koš na tla ter zbežal iskat onega orožja, katero je Hortis predbaeival nam — namreč kamenja! Drugi, ne bodi len, vdaril jo je za njim. K«»noc šali in žalo-igri jo bil ta, da jo eden vdobil precej veliko rano na sredi glave, mod tem k<» je drugi imel krvav nos in zgornjo ustnico!! Hortis mora razvidoti sedaj, da kamen ni nepoznano orožje ravno Italjanom.
Očevidee.
koncert. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je stopila — radi koncerta,
ki ga pripravlja za prihodnji teden, dno 1»». t. m.
—	v zvezo z odličnim Trio Glasbene Matice* v Ljubljani, sestojeČim iz gg. Ho ffm e i ste r j a (klavir), Vedrala (gosli) in Janoka (cello), Imenovani nastopijo skupno, pa tudi vsak za-se in dobi naše občinstvo priliko, prepričati se o umetniški izbornosti učiteljskega osobja, ki deluje na ljubljanskem glasbenem zavodu. Nastopita tudi odlična primadona slovenske opere v Ljubljani gdč. Sevščikova in znameniti haritonist gosp. re-žisčr No II i. Koncert se bode odlikoval vseskozi po umetniški svoji vsebini.
NVsrcfu. V nekem kamenolomu v Nabrežini se je zvalil kup grušča na Josipa Tavčar iz Križa list. 251 in ga je podsul popolnoma. Kamnoseki in drugi delavci so ga naglo rešili iz takega hudega položenja ter so naročili voz, s katerim je bil Tavčar preveden v tržaško bolnišnico.
Slava ! — Iz Nabrežine nam pišejo: Slava! kličemo Vam tržaškim, toli požrtvovalnim odličnim rodoljubom, osobito onim, ki so zvršili dejanski prekoristen in neprecenljiv kulturni narodni zavod.
Le pogumno in hrabro naprej v blažilo in omiko vseh, osobito pa Slovencev ob Adriji naše mile domovino! Ce viharja moč razsaja, moramo mi toli hrabreje odbijati krivične napore. »Edinost« bodi nam trdnjava in zavetišče v dnevih gorostnsno-kr i vičnih neviht, ki toli pogosto razsajajo nad nami. Kličemo Vam še enkrat; Zivio in Slava! ter pristavljamo:
Domovini posvetimo rteln svoja in moči, Z moSko roko jo hranimo, z umom ji jaanimo dni.
Zraven še:
Za dom, pravico, bratov čaat, Stojimo trdno kakor hrast!
Pozdrav „Edinosti" od sv. Ivana. — Pišejo nam : Pero ne more opisati mojega veselja, ko sem zagledal danes našo »Edinost«. Naša »Edinost« iz naše tiskarne. Srečen jaz, da sem učakal to veselje. Srečni mi, da nam ne bo treba več segati po tujih listih! Srečen narod, kine boš zajemal novic iz popačenih židovskih glasil, temveč dobival boš zdravo hrano iz rok naših mož, od mož, ki imajo srce za-tc, ubogi narod, od mož, ki so hord za-to, nesrečni narod, ki se bord za tvoje tlačene pravice! Hvala Vam gosp6da, tisočera Vam hvala! Hvala darovateljem, vsem, ki se trudijo v prolmjo našega ljudstva! Gospoda, sem rekel, o ne gos j »oda, Vi niste gosp6da, temveč narodni mučeniki. V Vaših srcih je združena vsa bol našega naroda, Vi ste znali za vso krivico, pomagali sto, kjer ste mogli. l)a bode Vaša pomoč izdatneja, žrtvovali ste, rekel bi, nekateri vso, samo, da bi pomagali temu tlačenemu narodu. Bog, ki je pravičen, poplača Vam i to! Bog Vas živi! Bog Vam povrni! Moje željo, moja voščila, moje veselje, ki mi napajajo sedaj mojo presrečno dušo, naj se zlijejo v srčno željo: Naj Vam da Najvišji učakati oni srečen trenotek, ko pride naš narod zmagonosen pred Vas in Vam hvaležno zakliče: »Svoboden sem, sedaj uživam jednake pravico z drugimi, a vse to ste mi priborili Vi!«
Umestna misel. V »Slovencu« čitamo; Iz-prožila se je misel, naj bi se o Veliki noči sešli zastopniki bogoslovnega, pravniškega in modroslov-nega slovenskega znanja, da sestavijo skupno spomenico na misterstvo glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Posvetovali naj bi so s strokovnega stališča o potrebi in važnosti tega zavoda, o sredstvih in pomočnikih, o zadržkih in ovirah. Za zastopnike je odločil bogoslovni profesorski kolegij profesorje gg. dr. Janežiča, dr. Dolenca in dr. Kreka. Od pravnikov so voljeni gospodje dr. Ferjančič, dr. Majaron in svetnik Polec; od »Matico Slovenske« gospodje predsednik Leveč in ravnatelju dr. Požar in Šubio.
Kaj Se sinemo Slovenci l — Pišejo nam: Solzami v očeh mo je vprašal priprost domačin, tla-li je resnično, daje vsa vojska magistratova nad našim preljubijenim škofom. Ko sem mu pojasnil to, zaškripal je zobmi in vzkliknil: «Pisati ne smemo slovensko, govoriti tudi ne, moliti tudi ne več,
—	kaj nam (»stane še? Naj nisne prisilijo, da bomo.......
Gospodom, ki so poklicani za to priporočamo, naj skrbijo, da ne 1»» naše ljudstvo prisiljeno do dejanj, kakoršne je možno preprečiti le pravičnim postopanjem.
Draži danes, draži jutri, — najpohlevnejši mora zgubiti potrpljenje.
..Slovenec" „Edinosti". Slovenec« piše: Tržaška »EdinoHt« je pričetkom tega meseca pričela izhajati po dvakrat na dan in sicer v svoji hiši, pod domačo streho. Ta vest je gotovo vzrn-clostila vso ostalo Slovenijo, ki pazljivo zasleduje boj tržaških Slovencev za narodni obstanek. Požrtvovalni tržaški rodoljubi so s tem dejstvom dokazali javnosti, osobito pa svojim in našim skupnim nasprotnikom, da ni in ne bode utihnila slovenska beseda ob Adriji, da še živi čvrst, za svoja prava navdušen slovenski rod na braniku za dom in cesarja. Od srca čestitamo na teni vspehu tržaškim rodoljubom; »Edinosti« pa želimo poguma in sreče v skrajno neugodnih političnih razmerah v boju za našega naroda svetinje ter mnogo moralne in gmotne podpore.
I/ Mavllinj nam pišejo: Od povsodi čitam«) novosti in o napredku, le naše vasi se ne spomni nihče. Ali nimajo ljudje »korajže« za take reči ali se bojijo celo, ali kali?
Za danes samo to-lo : Zraven dobro poznate veteranske glasbe se vežba tu v nas tudi godba na lok, katera obeta dobrih vspehov. Mlade moči napredujejo hitro; pa kaj bi ne, saj so večinoma svirači voteranske glasbe! Želeti bi bilo vztrajnosti. Naprej! Cc hočemo odpraviti italijansko glasbo na lok z naših veseličnih odrov, n. pr. tržiško, učite se! Niti novčiča v laške pantalone!
Prvi izlet napravi naš orkester na Velikonočni ponedeljek popoludno v Devin. Sviral bode pri rodoljubu gosp. Plesu različne slovanske komade.	Oblica.
Poskusa samomora. — Včeraj zjutraj se je vrgel 43-lctni mešetar Alojzij Bartol v neki vodnjak za napajanje živali, nahajajoči se v ulici Torronte št. 2H. Fran Dekleva in Ivan Puherle sta ga izvlekla še o pravem času in rešila smrti. Dva redarja sta na to sprovela Bartola v bolnišnico. Sodi so, da jo uzrok temu koraku bil slabo materijalno stanje in nered — v možganah.
Kurjač Anton Nikon, bivajoči v ulici Muda vecchia št. 51, jo izpraznil na svojem domu že nekaj kozarcev vina. Potem pa si je namešal v vino žveplene kislino ter tudi to izpil. Ker mu jo bilo koj slabo, so domačini poklicali na pomoč zdravnika z zdravniške* postaje, ki jo pregnal smrt.
Šolski muzej v proslavo cesarskega jubileja. — Prejeli smo in objavljamo: V proslavo in spomin na 50 letno vladanje Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. je ustanovila »Zaveza slovenskih učiteljskih društev* v Ljubljani, «Šolski muzej,* ki se bo slovesno otvoril letos, prvo dni avgusta povodom X. glavne skupščine «Zavezo slovenskih učiteljskih društev».
V «muzej® se bodo sprejemali ti-le predraetje:
I. P o d a g o g i s k o -1 i t e r a r n i proizvodi in sicer: 1.) Dela in razpravo o pedagogiki in sicer a) občno vzgojeslovjo; 1») dušeslovje; c) zgodovina vzgojeslovja; č) šolsko zakonodajstvo; d) šolsko zdravstvo. 2.) Dola in razpravo o didaktiki in sicer a) občno ukoslovje; 1») podrobno (speoijelno) ukoslovje; c) nazorni nauk, čitanje, računstvo, realije.;1.) Učne in pomožne knjigo: Abecedniki; Berila; knjige za zemljepis in zgodovino, za prirodoznunstvo in pri-rodoslovje, za risanje in pisanje, za deška in dekliška ročna dola, za kmetijstvo i. t. d. 4.) Mladinski spisi: Teoretiški del o mladinskih spisih, o knjižnicah za mladino in o ljudskih (narodnih) knjižnicah, potom pravi mladinski spisi in sicer zabavni in po-učljivi. 5.) Perijodični spisi: Strokovni listi, učiteljski koledarji, šematizmi in ročni katalogi, (i.) Godba in potjo: Pesmarico, pevske šole, šolske narodne in cerkvene skladbe. 7.) Uradni spisi. II. Leposlovni proizvodi, ki so jih spisali slovenski učitelji (t. j.: ljudski, vadniški in meščanski učitelji, šolski nadzorniki in srednješolski profesorji). III. M e t o d i š k o-t e h n i č ni p r o i z v od i (učila) in sicer: 1.) Učila za otroške vrtce: Predmeti (modeli) in podobo za nazorni nauk, pletar-ska dela, izšivalna dela, omarice (stolpi) za stavljenje, modelirska dela, igre in igračo. 2.) Učila za I. razred: Podobe in predmeti za nazorni nauk, čitalni in računski stroji, table, pisalno orodje in zvezki za I. razred. H.) Učila za srednjo stopnjo: Predmeti in podobe za nazorni nauk, čitalni stroji, nazorni pripomočki za domoznan&tvo, učila za risanje in lepopis. 4.) Učila za višjo stopinjo (meščansko šole): Modeli in podobe za nazorni nauk, aparati, oprave, predlogo, karte, načrti, tabele, tablo, stojala itd. za računstvo, pisanje, zemljepis, zgo-
dovino, prirodoznanstvo (somotologijo), prirod oslov je, kemijo telovadbo, godUi, deška in dekliška ročna dela, kmetijstvo i. t. d. f>.) Učila /a nadaljevalne tečaje, za obrtne šole, obrtne nadaljeval nicc in obrtne strokovne šole: Modeli in podobe za nazorni nauk, predloge, zbirke vzorcev i. dr. li.) Učila za učitelj šča: Predmeti in podobe za nazorni nauk, aparati, karte, podobe za psihologijo, geografijo, zgodovino, prirodoznanstvo (somotologije), prirodoslovje, kemijo, kmetijstvo, ročna dela za kandidate in kan-didatinjc, IV. Šolsko orodje (šolska oprava): Klopi, table, stojala, katedri; telovadno orodje i. t. d. V. Šolske potrebščine: Zvezki, deržala, peresa, svinčniki, i. t. d.
V poslane stvari bo presojala razstavna sodnija — «Jnry» — ter jih priporočala za rabo v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Vsakemu predmetu bodi pridejan naslov razstavljavca (izumitelja). Učila naj se vpošljojo taka, kakoršna so v prometu pri trgovcih ; če pa niso v prometu, naj se pa pošljejo modeli, risbe ali načrti (če le možno barvani.) Želeti jo, da se prilože učilom tudi popisi o uporabi, tvrdka, kjer se učilo izdeluje ali prodaja, cena, recenzije in priporočila. Vse predmete, ki ostanejo last muzeja, je vposlati najkasneje do dno 1. julija t. 1. gospodu J a k o b u D i m n i k - il, mestnemu učitelju v L j u b 1 j a n i.
Direktorij Zaveze slovenskih učiteljskih društev: L. Jelene 1. r., predsednik D. Cosnik I. r., tajnik. Fr. L u z nar 1. r., blagajnik,
Narodno gospodarstvo.
Korist scmiijcv /a prebivalstvo. Audiatur et altera pa rs! Tako treba, gospod urednik! Zato Vas prosim, da mi dovolite malce prostora, da bo-doino čuli obe plati zvona. Torej k stvari! Da ustanovljajo občine prav rado nove semnje, to se jim ne moro zameriti — saj jim donašajo semenj-ske štantninc prav lepo dohodke; da se pa proglašajo pomnoževanjo semnjev kakor obče koristno za siromašno ljudstvo, kakor je to storil »opazovalec« v svojem poročilu o prvem semnju v Herpeljah, v katerem prosi naj so njegovo poročilo, očevidno v namene sebične reklamo, ponatisne tudi v druzih listih v »občno korist siromašnega ljudstva istrskega«, to zaslužuje vendar nekoliko resnega in treznega premišljevanja.
V prejšnjih časih smo imeli v naših krajih in menda tudi drugod le malo semnjev. Kavno zato pa so bili ti semnji prav dobro obiskovani in, kdor je hotel kaj prodati, našel je tudi skoraj gotovo kupca, ker so ljudje štedili za ta semenj in ho bili torej previđeni s potrebnim denarjem. Taki semnji so bili res koristni, ker so dajali kmetu priložnost, da je lahko in dobro prodal nekatere poljsko pridelke in zlasti živino, ki jo je več časa redil v ta namen, a z drugo strani da si jo naku-poval toga, česar je potreboval v hiši.
Sedaj pa imamo na pr. na Krasu na ozemlju, ki ni voče nego kaka velika istrska občina, H mesečnih semnjev in, Bog zna, koliko letnih semnjev.
Posledica tega jo, da prodajalci no najdejo kupcev, kajti ne samo, da nima kmet o vsakem letnem času dovolj denarja, tudi nima toliko potreb, da bi moral prihajati vsaki mesec po dvakrat, trikrat na semenj. To pa no bi bila še taka nesreča, kajti kmet bi lahko doma ostal, kadar nima denarja. Toda ravno tu se pokazujejo zle posledico mnogih semnjev.
Kmet namreč, ki je prej skoraj z gotovostjo mogel računati na kupca za svojo živino, mora se-
lastnega izdelka. JSogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
• laj, kov ni toliko otljomalepv, obiskovati ve<* s«>-nmjev, jtriilno proda svoji* iiviinV.
To ji» srvetla zelo koristno za dotično oIh'ui-i»ko blagajno, oziroma za zakupnika semenjiske štatnino, koristno je to tu« I i za tri, štiri vaške kramarje, za kmeta pa je to velika skotlu, kajti ne samo, tla zamujava s tem mnogo dni dela, prisiljen je on tudi večkrat plačevati štantnino na sejmišču in seveda tinli trositi za svoje želodčno potrebo. Mnogokateri kmet pa se tako navadi na pohajkovanje in pijančevanje, in mesto da bi delal na premoženju, poprijemlje se pijačo in igre.
(>bčinska glavarstva ImkIo ševe vedno pripo-ročevala semnje; prvič radi dohodkov v občinsko blagajno in drugič v prav sebičnem interesu svojih členov. Saj je znano, da obstoje povsod na kmetih občinska starešinstva skoraj večinoma iz krčmarjev, kakor nnjvplipuejših občanov.
Lahko se torej trdi, da so somnji koristni, ako jih je malo, da pa provzročajo veliko p«>trato narodno imovine in dela, če se preveč pomuožu-jejo to je jasno kakor beli dan.
Koledar
Danes v sre«lo.	(5. aprila:	„ Hikst p. m.
Jutri v četrtek	7. ., :	Herman, sp.
Solarni:	I	Lunin :
Izliot] ob f>. uri 25	min.	Izhod oh (i. uri 4f> min.
Znhoil t!. „ 41	„	Zahod 4 . „ 40 „
Ta je 15. teden. Danes	je !)5. dan tega leta, imamo toraj ie 270 dni.
Zadnje vesti.
1'aiiz ('». Agencija »Havatu javlja iz Ka-diksa: Tri kompanije topničarstva in dva bataljona loveev so bili ukrcani na kanadske otoke.
Madrid (5. Pet bataljonov je dobilo nalog odpotovati v Havane. Itataljoni dobrovoljeev so bili oboroženi od topničarstva.
Loildeii <). Iz Washiugtona brzojiivljajo, da bode poslanica Mae Kinleva sicer odločna, vendar pa ne proglasi neodvisnosti Kube. Zahtevala pa bodo, da se zuustavi prelivanje krvi na otoku Kuba, povdarjajo, da je sedanje stanje na otoku nevz-držljivo ter da se mora Spanjska odpovedati pra-vieani suverenitete nad Kubo.
DtlliaJ Listu »Neue Freie Presse« brzojiivljajo iz Xow-Yorka, da jo položenje sieer nnj-resneje, vendar pa ni še popolnoma zgubljena mula, da se ohrani mir.
KrankoUrori <>. Iz NVashingtona javljajo, da vplivno korporacije protestantske protestujejo proti posredovanju papeža.
Dunaj (i. Tukajšnji diplomatiški krogi smatrajo situvaeijo jako kritično; menijo eolo, da so vojna med Spanjsko in Ameriko ne da več preprečiti. Poslanica predsednikn Zjcdiujenih držav, da stavlja take zahteve, katerih Spanjska nikakor ne more vsprejeti.
>lad rid (i. Novinstvo i z j a v 1 j a, <1 a j o sedaj vojna z Z jedi njenimi državami neizogibna. Vrlini poveljnik španjske vojske ho maršal Martine/ Campos.
London <>. V zbornici poslancev je izjavil IJaltbur, da po njegovem menenju ni Rusija ni Nemčija ne misliti žaliti Angleške v njo pravicah Kitaju. Dotična zagotovila Nemčije zadovoljujejo popolnoma. Rusija daje tu pa tam zagotovila, ki pa niso vedno enaka v obliki.
Angleška no zahteva monopola v uplivu na Kitaj, preprečiti pa hoče norazmerui upliv Rusije. Rusija je zadala hud udarec cesarstvu Kitajskemu, ko je zasela Port-Arthur, toda Angležka je opozorila Rusijo na nevarnosti, knterim se izpostavlja, (rrov je izjavil, da zasedenje Wai-hai-\vei-ju po Angležih ni še vstvarilo ravnotežja v razmerju sil. Zbornica se je odložila do IS. aprila.
Krakova (i. Tukajšnji »Czas« javlja, da nisterski predsednik grof Tbuu takoj po velikonočnih praznikih poda izjavo o načinu, kako naj bi se rešilo jezikovno vprašanje in označi tudi kako se misli vesti vlada glede na to vprašanje.
Spiritua ilnapla oompoiltui
ALGO FON
jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nvč.
ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza granfle TRST
Paziti na ponarejanja.
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia štv. 7
1'rilika za praznike in novo leto. Velika zaluča zimskih ogrinjal (Sjalov) v vseh barvah po jrlil. Jl.rt) in pl<l. 1'jju Zbirka frStanja v raznih risanjih od "JO, :lo iti :17 nvč. Molke srajce bele in barvane od !H| novi. naprej. M »je iz pliAa za gospe po «5, 7"» nove. in već santo v prodajalnici
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia štv. 7
Slovenci!
Podpisani jo odprl svojo gostilno v ulici Molin grande Št. 4, uprav nasproti javnoga vrta, kjer so točijo pristna vipavska in istrska vina, kraški teran ter pivo v sodčo-kib in boteljkali. Postreže z izvrstno domačo kuhinjo in pravimi kranjskimi klobasami. Nadejajo so obilnega obiska od strani slovenskega občinstva beleži se ndani
REP ANTON.
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA)
trst — Via s. Spiridione, corso, Via S, Nicold — trst
Najbolj v sredifičn mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Piisen" od F. Volpicha.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloira pohištva za jedilnice, >jiiihiiee in »prejemnice, /i m 11 i c hi peresale, <>ir ledni in železnih Maira.jii, po cenah, <ia se ni liati konkurence.
lOO do 300 gld.
zamor« jo si pridobiti osebe vsakejra stanu v vsakem krnju gotovo in pošteno, brc/ kapitala in rizika z ra/.|>oeaviinjoni zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk, I'oniKMlbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher, v Budimpešti. VIII Deutschegasse 8.
PLUTE (SURI) ZA CEPLJENJE TRTE
prevrtane in preklane
izdeluje in prodaja v različnih vrstah in po najnižjih eonah
L. NAIRZ v TRSTU
ulica Torricelli št. 16.
Izvršujejo se naročbe le od 1000 komadov naprej.
Svetovni patent
vloM podplatov iz nezgorljiv&ga platna ,asdest'.
Nova iznajdba, katera je poklicana ka-Ikor rezultat dolgih posktiSenj in velikega truda, vzdržati nogo, jeden najvažnejih organov človeftkega telesa vedno zdravo. — Ne več transpiracij, kurjih očes, kožnih trdob, ozebkov, žuljev, ne notnih nog, vedno zabranjene proti mrazu in mokroti. l'o kratki uporabi olajšanje noje vsakemu, ki nosi čevlje z dr. H6gyes-a patentovanimi podplati iz ashesta. — Oena paru 1 gld. 20 nvč. ali Al. 2.
Pošilja »e le proti povzetju ali predplačilu zneska. — Prospekte, zahvale in pojasnila gratis in tranko.
Glavna zaloga v Budapešti. Ogerska tovarna za čevlje VI. Epreskergaae it. 35. — Prekupce se išče.
Komisijske zaloge
AvKta&tr.oit
Marz. t Saatweile: der Rcihen, : BodenbescitfffcBheit
reeht nahrhaft und riicht friseh gedttngt.
cbruar und.
cm. Abstacd in der Relhe. Tieflocker^
za zelenjad in ovetlioe
v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih,
z letnico ,,18t>8-'
si> sodno upisano v ar nt v. znamko „Medved".
Dobijo se pri vseh večjih avstrijskih kupcih z mešanim blagom,
V vKnkom kraju je poverjena komisijsku prodaja HO vrst semena /a zelenjad in cvetlice samo jedni tvrd ki.
Sveža, pristna semena od tvrdkc Edmund Mauthner
(Jlinlapcst, Andrnssvstrasse smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor kaže zraven stoječa ilustracija, previđeni sfc sliko medveda in imenom

ur MAUTHNER.
SVARI SE PRED PONAREJANJI.
P—---V————
Mehanična delavnica
ANTONA SKERL-A V TRSTU
Via S. Lnmro štv. <>, nasproti palače Salem.
Zaloia oripaMli šivalnih strojev „Ailria" iz Bndimpešte in koles
iz najbolj slovečih notranjih in inozemskih tovarn, jj^" Šivalni stroji se garantujejo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo ho poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica /a briljantno lilkilhanje.
Zaloga vseli priparikov /a kolesa in šivalne stroje.
Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev.
Prodaja — menja — najem koles.
rstna popravljanja in naročbe zvrSujejo se najnataneneje, lirzo, po nizkih cenah.
1
»
Vsakov