I. Stalita. um. Ida .Siovcnski Narod* velja v Limkl|aal na do« dostavljen: cdo leto naprej .... K 54*— pol leta m • • i • . 12 — Četrt leta , . . . ♦ . 6-— na mesec m . • .. • a 2*— v upravnistva prejeman: celo leto naprej • t • • K 22'— pol leta , • . . . . 11*— četrt leta „ • • • . . 5 50 na mesec . . . . • • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo,) talelou it 94. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari. ■i Fosasnnua it«vtika velja 10 vimarfav. — Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakam« telefon it ti. .Slovenski Narod" valfa po sosti: za AvstroOgrsko: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta „ . . . 13 — četrt leta „ „ , . . 630 na mesec m _ . . _ 230 za Nemčijo: celo leto naprej . . , K 30—. za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpravnlitvo (spodaj, dvorišče levo), Haaflova ulica it 9, telefon it 85» rgr ■ ■ ■ Nečuveno postopanje pri volitvah v celjsho ohraina bolniško blagajno. V Celju. 5. januarja. Celjski mestni urad je z razglasom z dne 18. decembra (ki pa še ni nikjer nabit) kot ^upravna oblast za celjsko okrajno bolniško blagajno^ razpisal novo volitev delegatov za dobo 1914—1917 (inkluzivno). torej za 4 leta. Po tem razglasu bi naj voli delodajalci 35 in delojemalci 70, -upno torej 105 delegatov. Volilni imenik, razpis in način volitve pa Iz-h - uje;o toliko nepostavnosti, ne-uavimosti, da moramo Slovenci iz mesta Celja kakor iz celjskega. Vranskega in gornjegraiskega sodnega oiraja kar najodločnejše zahtevati, da naj štajerska namestnica volilno postopanje takoj ustavi in poskrbi, da e bo vršilo v smislu pravil in sploh :i zakoni* * način. To vendar nika- - r ne gre. da bi se hotelo celo uradnim potom vršiti krivice in nepostav- ti, da bi se hotelo na umeten na-pr pomoči nemški manjšini do rvanja nad slovensko večino m. Da ne postopa ta doslej vlača nemška manjšina pravilno ne samo v jezikovnem, ampak tudi v gospodarskem oziru. kaže to. da so - i~ogIe pod njenim gospodarstvom •siti v celjski okrajni bolniški bla- : naravnost nečuvene sleparije n poneverbe. Kje je bilo takrat nad-i rstvo celjskega mestnega urada, ki vodi danes volitve kot ^upravna oblast za celjsko okrajno bolniško blagajno«? Da pa je naš oster odpor proti razpisu in nameravanemu na- n nove volitve delegatov več ko upravičen, kažejo sledeči razlogi: Ker se že razpošiljajo delodajalcem kakor delojemalcem glasovnice, se podali nekateri slovenski blažja inični člani v pisarno okrajne bolniške blagajne, da bi si tam ogledali volilni imenik. A prepričati so se mora':, da je bil na razpolago edino le volilni imenik za celjsko mesto, ne pa tudi za občine in okraje po deželi. Na drugi strani so člani videli že zgoraj omenjeni volilni razglas tiskan in v njem določeno število delegatov za mesto in za deželo. Kako se je mogel določiti pravičen ključ za število delegatov v mestu in na deželi, ako še ni izgotovijen cel volilni imenik? Kako da se je volilno postopanje v mestu prej pričelo kakor na deželi? Ali je bilo treba za volilni imenik trgov in kmečkih občin še primernih korektur, za katere ne ve seveda uradni načelnik celjskega magistrata, pač pa morda načelnik nemškega narodnega sveta za Spodnji Štajer? Po § 29. blagajničnih pravil se volijo delegati v občinah in okrajih; in sicer voli vsak član v občini, kjer ;e zaposlen. NačelniŠtvo sme sicer več občin združiti v volilne okoliše, ampak volitve se morajo vseeno vršiti v eni izmed združenih občin. Tako se je tudi postopalo pri zadnji vo-litvi delegatov l. 1900. Letos pa se je to vse drugače uredilo. Prvič so se prikrajšali volilni okoliši, tako k Rio de Janeiro« za Brazilijo. Argentiniia je naročiia dva dreadncushta in Chile tudi dva. Zlasti argentinska dread-nouThta prideta za Grško v poster, in bosta gofova v ictem času, kakor »Rio de Jarciro«. Tudi sta ta dva dreadnouehta popolnoma enakovredna z dreadnouehtom Rio de Janeiro«, ki ga je kupila Turčija. Do-č'm torej južnoameriške države prodajajo svote deloma že zerajene vojne ladje, jih Evropa kupuje, m kupuje i;h za zelo drag denar. Samo ob *ebi umljivo je namreč, da hočeio imeti države, ki so naročile te ladie »n Jih sedaj odstonaio dragim, pri tej kupčiji svoj masten zaslužek. 5te?ersiio. Ženska pcdružnica C. M. D. v Hrastniku priredi dne 11. januarja že nameravano igro > Moč uniforme^-, burka s petiem v treh dejamih, v prostorih konsumnega društva. Za raznovrstno zabavo je preskrbljeno v polni meri. Zadetek ob 5. ponoMne. Iz Cef;a. Da bi si nemškutarji tembolj pridobili delojemalce za prihodnje voT'tve delegatov, naznaniajo na glasovnicah (!), da bo okrajna bolniška blagajna v bodočem uorav-nem letu pnsoevke za obolele delavce zvišala. To je seveda neresnično, gre le za volilni manever. Res bo. da bo treba vsled ogromnih Oechsovih poneverb orispevke za okrajno bolniško blagajno zvišati. Iz Ce'ja. Magistratovi uslužbenci že agitirajo za volitve v okrajno bolniško blagajno. Znani nem^kutar, policaj Gračner, je lazil v soboto popoldne po mestu in pobiral pri delodajalcih glasovnice. Nagovarjal je ljudi, naj glasovnice samo podpišejo, drugo da bo že opravil on. Ko se ga je opozorilo, da ima ta dan službo, je pravil, da to nič ne de, on da ima posebna pota. Ta slučaj znova potrjuje našo trditev, da se je celjski magistrat postavil pri teh volitvah popolnoma v službo nemškutarjev in da se njegovo volilno postopanje ne more na noben način trpeti. Ker bodo skušali nemškutarji na enak način delati tudi po deželi, priporočamo skrajno pazljivost. Iz Celja. V soboto so priredili tovariši juristi v Narodnem domu prav prisrčno odhodnico svetniku Otonu V i d i c u. ki je imenovan v Litijo. Svetnik Vidic je bil pri nas enako pri-liublien kot sodnik kakor ljubeznjiv družabnik. Bil je član naših narodnih društev in se je povsod kazal kot zvest in požrtvovalen sin svojega naroda. Litijčanom moremo na takem vodju njihovega okrajnega sodišča le častitati. Celjski Sokol. Redni letni občni zbor se vrši v soboto dne 10. prosinca t. 1. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih Sokolskega dorra v Gaberju pri Celju s sporedom, določenim v društvenih pravilih. Prosimo vse brate Sokol e polnoštevilne udeležbe. Iz Celja. V soboto dne 10. januarja se vrši seja izvrševalnega odbora narodne stranke ob 8. uri zvečer Pri zvezdi. Vsi člani so vabljeni, da se seje sigurno udeleže. Iz Gaber)* pri Celju. (PoŠta in železnično postajali-š č e.) Da rabi tako velik industrijski kraj kot je Gaberje, samostojen poštni urad, vam menda ne bo treba na dolgo in široko razlagati. Zato le javno ponovimo utemeljeno svojo zahtevo po samostojnem poštnem uradu v Gaberju in prosimo občino ter poslance, naj to našo zahtevo toplo podpirajo! Istotako nujno potrebno je postajališče državne železnice v Gaberju, najbolje v bližini državne ceste. Promet s Savinsko dolino je iz našega kraja in njegove okolice tak, da je naša želja več ko upravičena. Tudi tu se naj merodaj-ni činitelji pobrinejo za nas in naj skušajo zlomiti načelo, da mora biti v Celju vse tako urejeno, kakor zahtevajo nemškutarji v lastnem interesu. Iz Sevnice nam poročajo: 29. decembra se je vendar otvorilo toliko zaželjeno in potrebno postajališče na Blanci. Predno se je pa to zgodilo, je trebalo — večletnega boja in prerekanja z Južno železnico. Živa slika žalostnih naših javnih razmer, da se tako malenkostno prometno vprašanje ne more tako dol^o rešiti. Od Sv. Jurja ob Sčavnici. Dne 2. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku blago gospo Ivano Kreft Pogreba se je udeležila množica ljudstva v dokaz, kako je bila spoštovana in priljubljena v celi okolici. Pokojnica je bila vrlo narodna gospa, kar je na vsakem mestu poudarjala. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina. Gospodu dr. Kreftu in g. poštarju Kreftu, ki sta izgub;la svojo blago mater, naše najsrčnejše so-žalje. Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Dne 29. decembra so luščili pri vdovi Hedviki Ritonia v Savcih bučne koščice. Zbrana je bila po tamošnji krajevni navadi velika družba, tudi godlo se je in plesalo. Ko so se pa ljudje razšli, je potegnil neki Mar-krab iz Rakovskega vrha, ki živi ločen od svoje žene in je imel bojda z Ritonjevo razmerje, revolver in ustrelil Ritonjevo v trebuh. Zerska leži težko ranjena v ormoški- bolnišnici. Markrata so pa zaprli. Sokola v Braslovčab občni zbor se vrši dne 11. prosinca 1914 v gostilni Rossner ob 2. popoldne. Slovanska čitalnica v Mariboru priredi v soboto, dne 17. t. m. v mali dvorani Narodnega doma v iMari^o-ru družinski večer s petjem, godbo, šaljivimi nastopi itd. Korono. Strašna lahkomiselnost. V Beljaku so prijeli na Silvestrov večer stražniki zaradi izgredov, ki jih je izvršil v pijanosti, neteča posestnika iz Dravske dobre. Mož je bij nnpoj-noma pijan. Pri njem so našli 2300 K denarja. Ko so ga drugo jutro izpustili, le mož nanre! popival. Policija ga je našla zvečer zopet popolnoma Pijanega in sicer v družbi s'lno sumljivih, popolnoma tujih mu ljudi, ki so ga hoteli bržkotne okrasti. Drobne vesti. Na Novega eta ponoči so aretirali v Beljaku to iko pijancev, da jih ni^o mogli nikamor spraviti. — V rudniku pri Pliberk i je padel rudar Soendier v jami H* ena in se težko poškodoval na nogi. Tesar Ober je padel raz šest merrov visok oder in si zlomi! desno nr^o v stegnu in levo ključnico. — Bivšega sodarja v Vel kovcu Razpotnika, ki je bil v zadnjem času zelo vsiljiv pi-jarček, je sunil posestnik Novak pred nekaj dnevi od sebe. ker je silno silil vanj. Dasi sunek ni bil močan, je padel Razpotnik tako nesrečno in zadel z glavo ob rob nekega zaboja, da je obležal mrtev. — V zakristiji mestne župne cerkve v Celovcu je ukradel do sedaj še neznan tat krasno sliko, slikano na platno. Nadomestil je prvi večer sliko z navadno oljnato sliko. Drugi večer pa je izginila tudi ta slika, — V Lendkanalu so našli v nekem nezamrznjenem tolmunu truplo mlade, lepe. elegantno oblečene dame. Njen kožuh in muf so našli ob obrežju. Utopljenka je identična z gostilničarko Cecilijo M. iz Šmartna pri Celovcu. Vzrok samomora ni znan. — V letu 1913. se je izvršilo v Celovcu in okolici 29 samomorov i26 moških in 3 ženske) in 6 posku-šenih samomorov. Primorsko. Dijaške plesne vaje akademične-ga društva »Adrije« se vrše zopet vsako sredo od 6. do 10. ure zvečer. Plesna šola za začetnike od 6. do 7. ure, skupna plesna vaja od 7. ure naprej. Prihodnja vaja je v sredo dne 7. t m. Vstop imajo le vabljeni. Renče. Naše tamburaško in pevsko društvo »Svoboda« priredi dne 11. t m. v prostorih R. 2n i dar Čiča veselico s plesom. Na odru se bode igrala narodna igra s petiem v petih dejanjih »Domen«. Igrali bodo domači diletanti. Podružnica Clril-Metodove družbe za auano Ocfcria Klanec in Malarijo priredi dne M. Januarja t L v Merpeljah v gostilniških prostorih Bergerja (Mamilovič) cvetlični ples. Začetek točno ob 4. popoldne. Vstopnina za dame 60 v, za gospode 1 K. Pravice Slovencev v Trstu. Boj — ki se bije sedaj med Slovenci, odnosno Slovani in med bratsko zvezanimi Italijani in Nemci v Trstu, postaja vedno ostrejši in posega vedno bolj ne samo v politično, marveč še posebno v socijalno in gospodarsko življenje. Prizadeti so v tem boju vsi sloji. Pritisk se izvršuje na vse, zato se mora pojaviti tudi povsod odpor. Slovenci ne zahtevamo drugega kot svoje pravice kot domačini na svoji zemlji. Ne zaletavamo se nikamor kot nasilneži, še manj pa se vsiljujemo kot tujci, kot Nemci, ki nimajo na našem Primorju druge pravice, kot pravico gostoljubja na tuji jim zemlji. To nasilje, ki se vrši sedaj pod la-ško-nemškim plaščem v Trstu, pa občutijo najbolj srednji in nižji sloji, ki so najbolj izpostavljeni samovolji laško-nemških valptov. Pred vsemi največ trpi slovensko delavstvo. 2e opetovano smo o tem poročali. 2e opetovano smo posvetili za kulise laško-nemškega postopanja napram Slovencem, že opetovano so bili razkrinkani Lahi in Nemci posebno v večjih industrijskih podjetjih kot oni, ki prezirajo vse pravice in ki ravnajo naravnost nasilno z dobrim slovenskim delavcem in ga mečejo na cesto, med tem, ko dajejo privandranim Lahom in Nemcem najboljša korita. Take pritožbe se vedno bolj množe. Ne postopajo pa tako samo industrijska in druga podjetja, marveč tudi vsi uradi, s katerimi imajo delavci stik. Naloga Slovencev je, da se pobrigajo slovenski krogi za vsak tak slučaj, da ga objavijo in merodajni slovenski krogi pa naj to predočilo s primernim pritiskom pri merodajnih oblastih. Slovanska Čitalnica, Češka Beseda. Dalmatinski Skup, Srpska Čitaonica in Hrvatsko društvo »Stross-maver« v Trstu prirede dne 17. januarja 1914. v vseh prostorih Narodnega doma v Trstu veliki slovanski ples. Začetek ob 9. zvečer. Plesna obleka. Svira godba c. in kr. bos.-herc. pešpolka št. 4. Reklamacije sprcieraajo posamezna društva. Drobne vesti. Spomladi bodo pričeli graditi novo aviatično postajo v Portorose. Postaja bo do jeseni gotova in takrat pridejo tja prvi aeroplani. — Brezposelni domaČi delavci v Trstu dobe zemljiško delo pri Novem trgu v ulici Sette fontane in pri zgradbi nove šole v okraju S. Vito. — Na Reki so prijeli nevarnega tata in roparja. 25letnega Antona Kosiča iz VMfc Kosič }3 pred nekaj dnevi napadel v ulici Stajo Romano na Reki železničarja Poneraca in mu vzel uro in denarnico. — Na Reki ie bil obsojen izseljeniški agent Koman Ciriak na šest tednov ječe, ker je hotel brez potnih listin spraviti v Ameriko mladeniča Ivana B^lko in Ivana Dančo. Obsojen vlomilec. Svoječasno smo poročali, da je vlomil nekdo v tobakarno tinografa SchneiJerja na Reki. Vlomilec je bil 571etni stolar Anton Madera, doma iz Ljubljane. Madera je bi obsojen na Reki na tri leta težke ječe. Madera je iako nevaren vlom lec. Bil je že llkrat kaznovan. Najmanjša kazen je bila sedem mesecev in najhuiša sedem let Zadnja njecova kazen je bila dve leti. Komaj je prišel mož iz ječe, je že zopet vlomil in si zaslužil tri leta. Kriza v reški trgovski in obrtni zbornici. Vsled nesporazumljenja v nekaterih varnih vprašanjih so odložili predsednik zbornice V. vitez Ko-zul'ć in podpredsednika S. Dankel in C. Rudan svoja mesta. Do volitve novega predsedstva bo vodil predsedniška posla najstarejši svetnik zbornice Marko Burić. Zadnja beseda. Neprijetno mi je, da moram v lastni stvari še enkrat prijeti za pero. Toda dolžna sem sama sebi in svoji časti, da gotove dogodke javno pribijem. Kakor je bilo 2. t. m. v »Slov. Narodu« povedano, je graško nadsodišče naredilo konec čudoviti komediji s tiskovno tožbo gospoda dr. Kreka proti meni. Ob enem sem dobila obvestilo, da tudi moja tiskovna tožba proti dr. Kreku ni imela uspeha, ker ga državni zbor v postavnem roku ni izročil sodnemu postopanju. Ce tudi iskreno obžalujem negativni uspeh teh dveh tiskovnih tožb, vendar se mu ne čudim. Jaz tudi res niti trenotek nisem pričakovala, da se bo prečastiti gospod postavil pred sodišče bodisi kot toži-telj ali kot toženec. Ce je imel kdaj kak človek vzroke se izogibati sodni dvorani, je to bil vsekako gospod profesor katoliške moralne teologi« je. To je tudi od vsega začetka po- polnoma natančno vedel in se Je po tem ravnaL Sodna dvorana bi za gospoda dr. Kreka pomenila nasilno in definitivno odstranitev iz Javnega življenja in sicer za vocjno. V sodni dvorani bi se bilo neovržno dokazalo, da so nečastna dejanja, katerih sem »prečastitega« dr. Kreka obdolžila hi ki spadajo pač med najtežje obdolžitve, ki se jih more izreči proti kakemu možu, docela in popolnoma resnična. Tudi danes ne dvomi o tem nihče, kdor objektivno sodi, zakaj če bi bila po meni priobčena, dr. Kreka moralično uničujoča korespondenca apokrifna, bi ne bil dr. Krek niti tre-notka zamudil in napravil kazensko ovadbo proti meni zaradi ponarejanja. A dokler ni stvar pribita v sodni dvorani in ni treba priobčiti sodbe v lastnih listih, dotlej so še vedno odprta zadnja vratca in se dajo dejstva privatno tajiti. Teh zadnjih vratec si dr. Krek v sodni dvorani ni hotel zapreti in zato se ni obotavljal niti trenotek in si izvolil boljši del hrabrosti. Težko da bo to kaj premenilo na sodbi spodobnih ljudi o dr. Kreku. Ta sodba je davno izrečena. Moralična slika prečastitega gospoda profesorja katoliške moralne teologije je za sodobnike ustanovljena in tudi ni potrebovala spopolnila po pogodbi med Zadružno zvezo in Joštom, ki je bila pred kratkim objavljena. Kdor je sklenil in podpisal tako, res satansko pogodbo, ta je pač zmožen vsake podlosti, tudi tega, da ohrani svoj, v veliki nevarnosti nahajajoči se mandat s pomočjo izsiljene, neresnične samoobdolžitve ženske. Za gospoda dr. Kreka zdaj tudi sploh več ne gre. Ko je na splošno začudenje na moja razkritja o gospodu profesorju katoliške moralne teologije izostala v takem slučaju pač samo po sebi razumljiva disciplinarna preiskava, se je reklo, da hoče ordinarijat počakati izid sodnega postopanja, predno upelje kanonični proces. Izida sodnega postopanja seveda ni učakati, ker je prečastiti gospod to onemogočil, a prav s tem je gospod dr. Krek samega sebe obsodil in ordinarijat moralično prisilil, da nastopi proti njemu. Radovedna sem, če se to zdaj zgodi. Smatram pod svojo dostojnostjo, da bi vse te nečedne stvari še enkrat pogrela. To pa stoji: Oficir, ki bi storil le deseti del tega, kar je zagrešil dr. Krek — kateremu sem javno kot edini odgovor na njegove pod varstvom imunitete v deželnem zboru izrečene umazanosti vrgla v obraz pasji bič in kaznilnico. — pa bi ne tožil takoj, bi bil še v tisti uri infam-no kasiran in spoznan nevrednim, nositi cesarsko suknjo. Zdi se mi. da se na Kranjskem duhovska suknja nižje ceni in ima manj ugleda, kakor vojaška suknja. Od današnjega dne je zame gosood dr. Krek za vedno odnravljen. Iz vsega srca pa obžalujem vse tiste, ki jih njihova prisega sili. da morajo ostati četudi samo po svojem poklicu ž njim v zvezi. Kamila Theimer. Dnevne vesti. + Vodiški škandal. Blagoslovljeni goljufi, ki so dajali Johanci potu-ho in ji omogočili njene sleparije, se nerejo v »Slovencu« in bi radi od sebe odvalili vsako sokrivdo. Kdor je bral poročila o obravnavi proti Johanci, ta ve. pri čem da je in bo znal ceniti nesramnost, s katero rešuje »Slovenec« duhovske lopove in sleparje, ki so krivi tega škandala. Kako sodi zunanji svet o teh dogodkih, priča dunajska »Arbeiter Zeitung«, ki dostavlja svojemu obširnemu poročilu o obravnavi sledeče: »Če so farji vseh vrst vedeli za sleparijo, čije dobiček je pripadal tudi nekemu samostanu, da namreč Jerovškova ne poti krvi, potem spadajo seveda Še prej in še za dlje v kriminal, kakor ta ženska, ki je vendar sigurno vedela, da vedo farji, da je sleparka. če pa so verjeli, da ta ženska vsak petek kri poti, potem spadajo vsi ti gospodje v blaznico. V vsakem zavodu so ljudje, ki nimajo tako močnih blaznih misli, kakor jih mora imeti tisti, kdor, če ni gauner, skuša med ljudstvom, ki ga je klerikalizem duševno popačil, razširjati vero v take čudeže. Za farja, o katerem je Jerovškova trdila* da ji ie pri spovedi prigovarjal, naj ne neha s sleoarijo, ker bi to cerkvi« — namreč klerikalizmu — škodovalo, bi se moral državni pravdnik prav temeljito zanimati, kajti če je še najbolj nedolžna med vsemi, namreč Jerovškova, dobila deset mesecev, mora ta dobiti par let, sicer bi to bila kričeča krivica. Tudi zdravnik, ki pri »preiskovalni komisiji« ni mogel doenati, da so »čudeži« sleparija, zasluži pozornost državnega pravdnika, blaznič-nih zdravnikov in nlegove zdravniške zbornice«. — Tudi mnogi drugi listi, nemški, češki hrvaški, italijanski in madžarski poročajo obširno o tem škandaloznem procesu, »Lidovč Noviny« so mu povrh še posvetile uvodni članek, v katerem pravijo, da bo ta proces ne samo na Kranjskem, nego tudi v drugih deželah razsvetlil temne glave. + O ti ljuba nedolžnost! »Slovenec^ piše govoreč o obravnavi proti »sveti Johanci«: »Razprava je dognala, da je bilo pisarjenje liberalnih listov, da je duhovščina to sleparijo v svet spravila iz dobičkarije, mfamna laž. Duhovščina se sploh ni vmešavala v te sleparije in je tudi skoro enoglasno poudarjala, da vodiški Johanci ni verjeti. Na svetu je pa veliko praznovernih in radovednih ljudi in teh tudi na Kranjsem ne manjka... Duhovščina se je pri teh komedijah držala čisto korektno ... Liberalce je ta konec te smešne komedije naravnost razočaral. Namesto političnih profitov je ta obravnava dokazala, da so lagali in duhovščino — obrekovali.« — Častiti gospodje so torej čisto nedolžni na škandalih, ki so se skoro leto dni do-lgravali z izrecnim dovoljenjem in odobrenjem duhovske oblasti v žup-nišču v Vodicah in sicer po naročilu samega škofa v navzočnosti ondot-nega župnika! In obravnava je baje dognala, da se »duhovščina sploh ni vmešavala veliko v te sleparije« in »se je pri teh komedijah držala čisto korektno«! Precejšnjo porcijo nesramnosti in predrznosti mora imeti človek, ki si je upal napisati te trditve, ki bijejo sodno dognani resnici naravnost v obraz! Saj je sodna obravnava dognala: 1. da je Johanci duhovnik, ki mu je pri spovedi priznala svojo sleparijo in izjavila, da hoče s to sleparijo prenehati, prepovedal to storiti, češ, da bi to povzročilo za cerkev prevelik škandal, ter ji nasvetoval, naj se z Reke preseli na Kranjsko ter tam nadaljuje svoje sleparije; 2. da sta Johanco na Reki obiskala sarajevski nadškof dr. Stadler in ljubljanski škof dr. Jeglič in da je bila na Reki v najožjih stikih z ondoinimi kapucini; 3. da je dal Johanci sarajevski nadškof dr. Stadler po posredovanju reških kapuci-nov posebno priporočilno pismo na ljubljanskega škofa; 4. da jo je škof Anton Bonaventura z odprtimi rokami sprejel, jo s posebnim pismom, v katerem ie naglašal njeno sveto življenje, poslal vodiškemu župniku Žužku ter Ie-temu ukazal, naj je sprejme v župnišče in ji dovoli, da v župnikovi navzočnosti tamkaj trpi »Kristusove muke«; 5. da jo je škof Anton Bonaventura opetovano obiskal v Vodicah in pri tej priliki nekoč rekel ljudem: »Ljudje božji, ali ste že kdaj videli tak čudež?«; 6. da je škof Anton Bonaventura dal Johanco poklicati v svojo palačo v Ljubljano in jo po dr. DoljŠaku preiskati; 7. da jo je škof dr. Jeglič vkljub temu. da zdravniška preiskava ni dognala ničesar pozitivnega, zopet poslal nazaj v Vodice župniku Žužku s posebnim pismom, v katerem je znova potrdil njeno svetost ter dal svoje dovoljenje za nadaljevanja započetih sleparij in končno 8. da je škof Anton Bonaventura Jeglič rekel Johanci, kc ga je prišla prosit, naj napravi konec komediji in prepove ljudem hoditi gledat njeno »zamaknenost« in njeno . krvavljenje«: »Naj hodijo, včasih pa le nuca!« — Vse to so sodno dognana dejstva, ki jih ne spravi s sveta nobeno zavijanje in potvarjanje »Slovenca«. Nepobiten fakt je, da so JohanČine švindlarije v Vodicah inscenirali in do konca podpirali duhovniki na čelu jim škof Anton Bonaventura Jeglič, to stoji, kakor pribito. Napredni listi torej niso lagali in niso obrekovali duhovščine, ako so konstatirali suha dejstva, marveč so pisali samo golo in čisto resnico in nič kot resnico! Sodna obravnava potemtakem tem listom in naprednjakom vobče ni donesla nobenega razočaranja, marveč popolno zadoščenje, ker je ta sodna razprava samo uglavila in dognala, da je bilo vse to, kar so preje pisali o Johančin! aferi, gola in čista resnica! Tako je in nič drugače, klerikalna gospoda! + Resnicoljubni »Slovenec« In Kamila Theimer. Da »Slovenec« piše samo in suho »resnico«, je splošno znano. Posebej je pa to še dokazal pri poročilu s sodni razpravi o vodiški svetnici in pa pri poročilu o dele-gacijskih predlogih v tiskovnih pravdah gdčne. Theimerjeve proti Mihaelu Moškercu in grobokopu Janko Florjančtču. Kako nedosežno Je spre-vrgel in potvoril ravno poslednjo zadevo! »Kamila Theimer na begu pred ljubljanskimi porotniki« — to slastno novico je obesil svojim pobožnim bralcem. In kaj je iz sodnih spisov razvidna resnica? Dne 22. novembra 1913 vložil je g. Mihael Mo-škerc po g. dr. Peganu predlog, da naj se zanj delegira dunajska porota. Na ta predlog se je pa gdčna. Thei-merjeva izjavila dne 29. novembra 1913 tako, da se ne protivi delegaciji dunajske porote, ker je njena edina želja, da pride enkrat do razprave — 4 Star. »SLOVENSKI NAROD', dat 7. januarja 1§!4. Stran S. bodisi v Ljubljani ali pa na Dunaju, m da se neha vedno zavlačevanje te tiskovne pravde. Ker ste pa tiskovni pravdi proti g. MoŠkercu in g. Flor-jančiču v bistveni zvezi in ker se bodo v obeh pravdah zaslišavale ene in iste priče, je pa gdčna. Theimerjeva še le dne 29. novembra 1913 v tiskovni pravdi proti g. Florijančiču vložila predlog, da naj se, kakor v pravdi proti g. Moškercu, še v ti zadevi delegaje dunajsko porotno sodišče. To so suha dejstva, razvidna iz sodnih spisov. Iz teh suhih dejstev je pa pač vsakomur jasno, ali le res bežala gdčna. Theimerjeva pred ljubljanskimi porotniki ali pa — nekdo drugi. Ta suha dejstva, povzeta po sodnih spisih, pa tvorijo nov dokaz, kako malo se spoštuje resnico ravno v onem časopisu, ki izhaja pod patro-nanco našega knezoškofa, zaščitnika kaleta. Rodbini naše sožalje! — .lavno predavanje priredi Splošno slovensko žensko društvo« v petek. 9. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu. Predava c. kr. profesor g. dr. Fr. 11 e š i č o temi Crnogorski kralj Nikita kot pesnik. — Kurs za hrvatsko-srbski jezik bo imel prvo uro v četrtek, dne S. januarja (od pol 7. do pol 8., odnosno od pol 8. do pol 9. ure na liceju). Kurs je vrši na moje ime. Dr. Fr. Ilešič. — Ljubljanica — zamrzla. Od vojaške p^valnice pa doli proti Gra-ciaščici do mitnice je Ljubljanica za-mrzJa. Led je kake tri prste debel, rako da čolnici z Barja ne morejo v nesto. niti ribiči na vodo. Ljubljanica - ejdaj posebno plitva in bo pač to glavni vzrok, da jo je mraz premagal n da je zamrzla, kar se menda še nikoli ni fcrodilo. Smrtna nesreča na železniškem rim pri Grosupljem. O nesreči, ki se e pripetJa v soboto na železniškem iru pri Grosupljem, se nam poroča iz zanesljivega vira sledeče: Posestnik Jože Gruden v Sp. Slivnici je šel v soboto, dne 3. t. m. v Grosuplje, da bi dvignil pri tamošnjem poštnem -adu 800 K, katere mu je poslal njegov sin iz Amerike. Mož. ki je bil znan kot trezen, posten in vzoren gospodar, ta dan denarja ni dobil in M je vračal pod večer popolnoma trezen na svoj dom. Med potjo je S poti na boljšo stezo na levi strani železniške proge. Česar morda opazil ni. posebno ker je bil na eno oko slep. kar mu je povzročila H sreča, ki se mu ie pripetila pred letom. Med hojo je dohitel moža vlak. Stroj ga je zadel v desno nogo in ga vrcrel v stran. Slučaj je hotel, da je priletel mož z glavo ob kamen, udaril se je na sence in je obležal mrtev na mestu. Ponesrečenca je našel zjutraj ob progi mrtvega železniški čuvaj. Prizadeti rodbini, ki je izgubila vestnega in marljivega gori a rja se izreka splošno sožalje. Domžalska godba si je ustanovi-a orkester na godala. Znano je mar-T komu. da je omenjena godba že pri azličnih društvenih prireditvah z spehom sodelovala. Želeti bi bilo, Ja bi se tudi nje orkestra cenj. dru-va posluževala. \a razpolago je sakemu od 6 mož naprej in se bo orkester trudil zadovoljiti vsem zali te vam. Lovski blagor. V Horjulu je lovec U r b a n č i č ustrelil šest klju-načev — pač redkost v tem času. Ni vam treba iti v Egipt, da si na licu mesta ogledate stavbe in umo-~e, ki preživliajo človeštvo. Na-I za narodom je šel preko eginčan-l pa-ač — palače pa stoje in kljuko človeštvu in zgodovini. V kinematografu »Ideal« se te dni predstavljajo poslednji dnevi egipčanske mogočnosti, mogočnosti, ki je porobljena v kraljici Kleopatri, toli ini ^vladarici Nila':. Znala je ljubiti — nič mani ni znala umirati. Davna, davna doba stopi gledalcu pred oči. da pozabi na sedanjost in v preteklosti. Lesk in nedolžnost ^tarodobne elegance iz staro-čobnih zabav vidi in občuduje gledalec, ki se s tem bolj obogati z znanjem preteklosti, kot če bi prebral kupe in kupe knjig, zato mladini priporočamo. Umrljivost v Ljubljani. V preteklem letu je v Ljubljani umrlo 1178 >seb, tedaj 32 manj kakor leta 1912 in 194 manj nego leta 1911. Od teh 1178 oseb jih je umrlo dobrih 58% v raznih hiralnicah, ubožnicah. sanatorij ih in bolnicah, kamor zahajajo večinoma bolniki s kmetov. Izredno ugodne zdravstvene razmere pre-eklega leta pa imajo svoj vzrok tu-^i v dejstvu, da je vsled hladnega poletja izostala sicer običajna umr-"tvost otrok v prvem letu. Na poti v bolnišnico umrl. V ponedeljek popoldne so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico Kobijevega hlapca z Podpeči Frančiška Oblaka. Ko so ga v bolnišnici hoteli oddati, so opazili, da je že mrtev, nakar so ga potem prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Nezgoda. Ko so v soboto v Rožni dolini orali sneg, je gostilničar Oražen stopil preblizu pluga, pri Čemer mu je šel žebelj skozi levo stopalo ter ga težko telesno poškodoval. Ostal je v domači oskrbi. V mestni klavnici so zaklali od 21. decembra do 28. decembra 1. L 59 volov, 3 bike, 4 krave, 201 prešica, 131 telet, 12 koštrunov in 24 kozli-čev. Vpeljali so 595 kg mesa, 3 zaklane prašiče in 27 zaklanih telet. Izgubljene stvari od časa od 17. do 31. decembra |. 1. 1 črna usnjata torbica in 16 K denarja. 1 zlat uhan v podobi deteljice z diamontom. 1 rjava denarnica z 2 K. 1 moška ura brez stekla in verižice. 1 bankovec za 10 kron, 1 žepni robej in 5kronski tolar. 1 srebrna železniška ura s tako verižico. 1 bankovec za 10 K. 1 zavitek z dvema svilnima vratnima Šerpama. 1 bankovec za 10 K. 1 velika poštna torba iz črnega usnja. 1 zlata vratna verižica z obeskom. 1 zlata verižna zapestnica. 1 majhen pes. 2 zlata prstana. 1 gamsova brada za klobuk. 1 črno usnjata denarnica s 6 do 7 K drobiža. 1 zlata verižna zapestnica. — Najdene stvari v času od 17. do 31. grudna 1913. 1 denarnica z 10 K 92 v. 1 torbica za pisalno orodje in 20 vinarjev denarja. 1 zlat prstan z višnjevim kamenjem, I dam- ogrinjalo (plet). 1 denarnica s 3 K S4 v. 1 zavitek s 6 svil. žepnimi robci, 1 škat-lja z električnimi svetilkami za božič. 2 bankovca po 10 K. 1 denarnica s 14 K 51 v. 1 zavitek s 3 umetnimi cvetlicami. 1 srebrna verižica. 1 ni-velska vaga. 1 denarnica s 25 K. 1 dolgočienkasta zlata zapestnica, katera je bila pred 3 meseci izgubljena. V kavami »Central« vsak večer brez izjeme koncert. — Glej inserat! Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil svoj novoletni dar 4 K njen pokrovitelj g. R. OswaId na Jesenicah. G. Pavel Plesničar. učitelj v Ajdovščini je nakazal 10 K, nabranih na Silvestrov večer društva »Edinost^. Isti večer sta priredili gdč. Malčia in Cika Konšek na Trojanah gramofonski koncert z uspehom 2 K 20 v. G. R. Šegula, uradnik v Juršin-cih, je pozdravil družbo z novoletnim darom 7 K 10 v. M. C. M. podružnica v Kranju je nabrala za odkup novoletnih in drugih voščil 95 K in jih izročila družbi. Klub naprednih slov. akademikov v Celju je poslal 100 K od narodne zbirke. Ogromno število poštnih znamk je poslal marljivi nabiratelj g. Lavoslav Cvetnič. Dobrotnlca družbe sv. Cirila in Metoda ga. Marija .Jonko. soproga veleposestnika v Bovcu je umrla meseca septembra lanskega leta. Pred tremi leti se je zavarovala na življenje pri »Prvi češki v Trstu C. M. družbi na korist za vsoto 500 K z geslom: ^Ko mene več ne bo. znaj, družba sv. Cirila in Metoda, ljubila tebe sem tako, da. tudi moja smrt nemila, naj tebi bi koristna bila . . .!« Častiti rodoljubki časten spon^n! Društvena naznanili. Društvo zdravnikov na Kranjskem opozarja svoje člane na mesečno zborovale, katero se bode vršilo v petek 9. januarja ob j -l 6. v zobotehničnem ateljeju dr. E. Bretla. Predaval bode dr. E. Bretl. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 12. januarja 1914 ob 3. popoldne v posvetovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svoj redni občni zbor s temle dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo o zveznem delovanju v letu 1913. 3. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 4. Blagajniško poročilo za leto 1913. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Volitev 12 odbornikov in 6 namestnikov za dobo treh let. 7. Volitev enega člana v obrtni svet c. kr. trgovinskega ministrstva za dobo petih let. 8. Prošnja na c. kr. ministrstvo za javna dela, da podeli zvezi zastopstvo v delavski svet. 9. Raznoterosti. O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se razpravlja Ie tedaj, če tretjina navzočih zastopnikov prizna nujnost (§ 11. c zveznih pravil). Če sklicani občni zbor ob 3. ne bode sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje. Z ozlrotn on važnost dnevnega reda, zlasti glede nujnosti točke 7. se prosi vse gospode zastopnike, da se občnega zbora zanesljivo in pravočasno udeleže. Vstopnice za trgovski plesni venček slov. trgovskega društva »Merkur«, ki bo v soboto 10. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma se dobivajo danes naprej pri tvrdki Gri-čar & Mejač, I. Samec, V. Petričiča nasl. in Ivan Kostevc, nakar gg. člane in prijatelje društva opozarjamo. Častni večer, ki ga je priredila krajevna skupina zveze škontistov v Ljubljani ob priliki 251etntce službovanja predsednika g. Jos. Kurenta v soboto zvečer v restavraciji Goršetovi pri »Novem svetu« se je vršil jako častno. Večer je otvorii s slavnostnim nagovorom podpredsednik skupine g. S. G S r t n e r. Pojasnil je in orisal delovanje, namen in cilje in uspehe Zveze ter čestital siavljencu v toplih besedah k njegovi 251etnict v svojem in v imenu vseh Članov. Zapisnikar podružnice gosp. S a 111 e r je izročil siavljencu v znak spoštovanja in v spomin na to slavlje častno darilo in sicer z zlatom okovano palico. Med drugimi so pozdravili slavljenca v imenu poštnih in brzojavnih uslužbencev gosp. B a v d e k , v imenu magistratnih uslužbencev g. B e v c , v imenu občine kot rojaka g. R a k , v imenu deželnih uslužbencev g. Stuhec, v imenu podpornega in pravovar-stvenega društva drž. slug in pod-uradnikov gg. Z o r k o in K o s -m a č. Končno mu je Čestital tudi g. G o r š e , kateremu se društvo tem potom zahvali za vse njegove usluge, ki jih rade volje doprinaša v prid društvu. Došle so tudi čestitke od centrale Zveze škontistov in od podružnice certifikatistov. Vsem česti-teljem se je slavljenec v ginjenih besedah toplo zahvalil z obljubo, da bo vstrajal do zadnjega pri delu v prid in blagor društvenikov. Po oficijalnih čestitkah in zahvalah se je razvila prosta zabava in prost razgovor, v katerem se je spregovorilo Še marsikaj v čast siavljencu in v prid društvu. Društvo nižjih mestnih uslužbencev je priredilo v ponedeljek 5. t, m. ob 8. zvečer svojo II. društveno veselico v korist podpornega sklada, ki je namenjen članom društva in njih rodbinam. Veselica je izborno uspela ter zbrala mnogo odličnega občinstva. Godbo je oskrboval Društveni orkester, petje poseben zbor, deloma člani »Ljubljanskega Zvona, za izborno jed in pijačo je skrbel g. Štepic iz Šiške. Dekoracijo sta oskrbela vrtnarja Verovšek in Kelše, deloma pa je društvo prevzelo nekaj dekoracije tudi od Sokola I. Za aranžma se je posebno potrudil g. čeme. V poznejših urah se je razvil prav živahen in animiran ples^. Med posetniki veselice je omeniti župana ljubljanskega in deželnega poslanca g. dr. Ivana Tavčarja, državnega poslanca g. dr. Vladimirja Ravnili a r j a , dež. poslanca g. dr. Frana Novaka, dež. posl. g. prof. Josipa R e i s n e r j a , deželnega poslanca g. Julija M a z e 11 e ta in vse napredne občinske svetnike ter veliko število maeistratnih uradnikov. Društvo c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi, kakor že pred kratkem omenjeno svoj letošnji »plesni venček dne 10. januarja ob pot 9. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Svirala bode si godba c. in kr. 27. pešpolka. Za zabavo bode preskrbljeno vsestransko tako da bodo prišli vsi in vsak na svoj račun. Ker se bode priredila med odmorom, da ne bode dolg čas vesela burka »Ozdravljena ljubosumnost t in to od neke posebno znane igralske družbe, katera je nal.-š za ta večer pozvana v Ljubljano iz našega najbližjega juga. Za mladi svet bodo skrbele ljubke gospi ce s šaljivo pošto v originalnih poštnih uniformah. Zraven tega si je pa še odbor zagotovil iz Balkanskih držav popolno vojno pošto, katera je že na potu iz Balkana. Torej, kdor še ni videl vojne pošte in ga zanima, kako so balkanci na priprost pa gotov način preskrbljevali svoje vojaštvo z dnevno pošto naj se potrudi dne 10. januarja v Mestni dom in bode vse to videl na lastne oči. Prosimo pa si. občinstvo v Ljubljani, da nam oprosti, če bi zaradi ogromnega dela bil kdo prezrt, da ne bode dobil vabila, naj vseeno pride, ker se bode ravno tako zabaval, kakor tisti kateri bodo imeli vabila v žepu. Vstopnina 1 K, družinske vstopnice 3 osebe 2 K; obleka promenadna. Sokol v Novem mestu. V soboto dne 10. januarja t L ob pol 9. zvečer bo v veliki dvorani Narodnega doma redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani in članice se vabijo, da se občnega zbora polnoštevil-no udeleže. Salonski orkester Vipavske Čitalnice priredil je na Silvestrov večer v prostorih hotela »Adrija« v Vipavi svoj prvi koncert 2e v prvih večernih urah napolnilo je občinstvo vseh stanov hotelsko dvorano in obstranske prostore do zadnjega kotička« Z napeto radovednostjo so utihnili gostje, ko so stopili domači igralci pod vodstvom gosp. kapelnika Novotnyja prvič na oder; a že neprestano aplavdiranje po iz-igranem prvem komadu je pričalo, da so bili poslušalci naravnost iznenađeni nad nepričakovanim uspe- hom, ki ga je dosegel g. Novotny s svojim mladim orkestrom po komaj dvamesečnem trudu. Kakor prva, so se tudi vse druge točke programa proizvajale z enako gotovostjo in preciznostjo. Posebno fino se je prednašal Mascagnijev: »Intermezzo iz opere Cavalleria Rusticana« in Reitererjev: »Pfeiflied iz operete Pomladni zrak«, katera komada sta se morala na splošno željo ponavljati. Zelo je ugajala tudi Novotnvja: i La belle Espagnole , polka mazur; in veliko pohvale je žela Gruberjeva: »Stara ura«, pesem za krilni rog, solo, katerega je igral g. kapelnik sam. Na sporedu so bile tudi pevske točke, katere je pel čitalniški oktet pod vodstvom g. učitelja Gruma, s prijaznim sodelovanjem v solo partijah, po vsej dolini znanega baritonista g. učitelja Ivana Mercinc. Ako povem, da so se morale pevske točke vsled kratko odmerjenega čaša še po programu med prosto zabavo ponavljati, se lahko spozna uspehe Grumove-ga delovanja in truda na pevskem polju. Pred polnočjo poslovil se je g. učitelj Fran Mercina v primernem govoru od starega leta tako, da so ga med njega izvajanjem poslušalci večkrat prekinili z burnim smehom. Točno opolnoči je voščil govornik vsem navzočim najsrčnejše novo leto, nakar je orkester po impozant-nem tušu zaigral ^Sokolsko koračnico-. — S prvim nastopom vipavskega salonskega orkestra so bili vsi poslušalci nad vse zadovoljni: za to pa velecenjeni dami in gospodje sodelujoči pri orkestru — naprej s svojim kapelnikom do popolnosti! Prosveta. Slovensko gledališče. Snočnja predstava Schonherrjeve »Zemlje« jc bila v letošnji sezoni burk in glum in praznih večerov lepa izjema, častna prilika, ko je prišla slovenska drama, menda prvič v letošnji sezoni, do svoje veljave. »Zemlja« velja za eno najboljših nemških avstrijskih dram novejšega časa. njen avtor je tirolski Nemec in je bila pred nekaj leti nagrajena s SchiUerjevo nagrado kot najboljše dramsko delo avstrijskega nemškega avtorja. 2 njo je Schonherr zaslul kot dramatik in ta sloves je še povečal s svojo nadaljno dramo »Vera in domovina« in danes je njegova slava velika in vsestranska. Kljub temu pompozne-mu imenu meni Schonherr in njegova drama ne ugaja. V vsem, na osebah, prizorih in ideji, vidim preveč vsiljive teatralnosti, retorike in neresničnosti. Drama ^Zemlja a se mi zdi prisiljena in stilizirana, nastopajoče osebe so narejene za pisateljskim stolom, a ne žive v živi resničnosti. Njena ideja je vsekakor lepa in velika, a preveč neumetniško se vsiljuje gledalcu. Vsi junaki v drami od Kremena »gospodarja- do hlap-četa in zadnje dekle so — z vsemi vezmi in vrvmi privezani na zemljo, vsak teži in hrepeni z vsem srcem in dušo po grudi, da bi mogel vsaj ped te črne. plodne zemlje imenovati svojo last. Gospodar Kremen. 72 letni starec, ne more in noče umreti. Ne more zapustiti te svoje zemlje, h kateri je prikovan z ljubeznijo in železno voljo. Star je, konj ga je strašno udaril v prsi, dal si je že pomeriti leseno srajco, rakev, ima jo poleg svoje postelje, v kateri leži med življenjem in smrtjo in nazadnje ga volja do življenja, ljubezen do zemlje zopet vrne življenju. Na robu groba vstane in razbije rakev in zapove svojim hlapcem: Na polje, razorite zemljo, vsejajte vanjo zdravih semen, ki jih žc težko čaka. — Njegov sin Janez hlepi po zemlji, ki je mu oče noče zapustiti, dćkle Reze edina želja je košček zemlje, vsi blagrujejo in slave to črno, rodno, plodno grudo, vsi poznajo samo en akord: Zemlja! — Igrana je bila, v kolikor so se igralci uživeli v svoje vloge, dobro. Ali Schonherrjev, recimo, tirolski kmet, je velik in gospod! Jaz, ki poznam slovenskega kmeta, ne verujem tirolskemu kmetu. Takšnega kmeta še nisem videl in sliŠaL Nisem še slišal deklamirati kmeta o svoji ljubezni do zemlje. Naš kmet čuti in ne govori, ljubi in trpi in molči. Kar je v srcu, ni na jeziku. Torej — naši igralci se niso mogli uživeti v nenaravne svoje junake. Verjel sem, prepričal me je edini gosp. Borštnik, ki ie svojega nemogočega junaka napravil mogočega. S svojo sugestivno, krepko, silno realistiko me je zanesel, da nisem več dvomil o njegovi možnosti. Bil je velik in v resnici živ, to je res pravi Grutz, ki globoko in trdno gazi po svoji zemlji. — Kot pravim, drugi se niso uživeli v svoje vloge, niso igrali slabo, edino gosp. Skrbin-šek je s slabo vagabundsko masko napravil name kolikor mogoče slab vtisk. Pohvalim dobro voljo gospe Bukšekove, Juvanove gdč. Wintro-ve, gosp. Povheta, Groma in drugih. — Gledališče je bilo zelo slabo ob- iskano, a kolikor nas je bilo, smo imeli lep večer. —r. Umetnost. Dva koncerta. »Glasbena Matica« je priredila v ponedeljek in torek (na Treh kraljev) večer dva zgodovinska in spominska koncerta. Posvečena sta bila skladateljski rodbini Ipavcev. Spored je sestajal izključno iz njihovih skladb. Zastopana sta bila brata Benjamin in Gustav Ipavic, Gustava Ipavca sin dr. Josip Jpavic in z eno skladbo dr. Alojzij Ipavic. ki je bil rojen leta 1815. in umrl leta 1849. Na drugem koncertu je omenil v poljudnih besedah pomen teh skladateljev gospod dr. Anton ,Schwab. Nekaj skladb Benjamina in Gustava Ipavca je ponarodelo. Tako do malega redko kdo ve, da je zložil znano pesem o kukavici dr. Gustav Ipavic. Tudi istega skladatelja pesem »V mraku« (Iz stolpa sem, mi zvon doni) je prešla narodu v kri in meso. Enako »Slovenec sem« in dr. Benjamina Ipavca »Domovini« (Bodi zdrava, domovina!). Poleg teh pesmi, ki jih je izvajal mogočni pevski zbor »Glasbene Matice« v znano precizni in izraziti obdelavi gospoda koncertnega vodje Hubada, je pel gospod Križaj pet samospevov s klavirjem. S svojim razkošnim glasom in dobrim umevaniem je spravil iz skladb vse, kar je položil skladatelj vanje. Gospa Irma Polakova je dosegla največji uspeh s pesmijo »Na poljani \ ki je zadnja kompozicija dr. Benjamina Ipavca. Konec pesmi je muzikalno posebno srečno izdelan in izborna interpretka ga je z izredno finočo in čustvenostjo zapela. Gosp. Rijavec je pel več pesmi Benjamina Ipavca za en glas in klavir. Z lepim tenorjem je izražal toplo ubranost, ki diha iz te m one skladbe. Gojenci »Glasb. Matice- in člani »Društvenega orkestra« so igrali priprosto in simpatično serenado dr. Benjamina Ipavca, spisano za godbo na lok. Orkestralne točke prvega koncerta so tvorili odlomki iz spevoigre dr. Josipa Ipavca »Princezinja Vrtoglav-ka«. Nekatere solistovske partije, ki jih je pel prvi večer gospod Križaj, je izvajal drugič prav lepo član Ma-tičinega pevskega zbora gospod dr. Čeme. Tudi gospod Kovač je bil zaposlen z več samostojnimi točkami. Gospa Polakova je prejela šopek, gospod dr. Josip Ipavic lovorov venec. Pri prvem koncertu občinstvo ni dvorane popolnoma zasedlo, pri drugem koncertu pa je bil obisk slabši. Zdi se zato, da večera publike nista posebno ogrela. P. Razne stvari. * Badnjak. Snoči so zvonovi po vseh pravoslavnih cerkvah naznanili božič. Navade in običaji, ki jih imajo Srbi o Božiču, so sicer podobni običajem v pravoslavni cerkvi, vendar pa so precej samostojni in značilni, morda zato, ker so stari. Sveti večer imenujejo Srbi »badnji dan«. Vsaka srbska rodbina žge zvečer »badnjak«, to je kos lesa, ki se v zadnjem hipu odreže ali poseka. Navadno vzamejo bukev. Na vse zgodaj, to je še pred solnčnim vzhodom svetega dne, gredo moški člani rodbine v gozd. da prineso »badnjak«. Če dobe majhno bukev, tedaj jo posekajo ter odneso domov. Kdor jih na potu sreča, jim želi »Sretan ti badnjak«. Ko pridejo domov, postavijo badnjak na desno stran vhoda v hišo. Zvečer prižgo v sobi dve sveči. Če pride kdo na obisk, ga srčno pozdravijo z besedami: »Sretan ti bad-ni večer«. V sobi ie zapaljen ogenj, okoli njega pa položena slama. Badnjake naravnajo na ogenj in sicer tako, da bi največji izmed njih pregorel v polovici. Najstarejši član rodbine odseka kos badnjaka ter da ta kos med pšenico, da bi kure dobro nesle. Potem nalijejo na ta kos lesa malo vina z besedami: »Zdrav badnjače veselce« in potem pijejo vsi člani rodbine iz te posode, in sicer po starosti, najprej moški, potem ženske. Nato večerjajo, in sicer na tleh, ker so morali vse mize in stole pred tem odnesti iz sobe. Ves dan imajo strog post in tudi večerja je postna. Ne jedo ničesar, kar je živalskega, niti mleka, niti jajc. Srbi pravijo, da je badnjak znamenje tega, da se je Kristus porodil pri navadnem ognju v betlehemskem hlevu. In kakor je tedaj zasvetila luč celemu svetu, prav-tako se razgori pri ognju badnjak. Dokler glavni badnjak ne pregori na dva dela, ne sme iti noben izmed mož spat. Zgorele in napol zgorele dele badnjake sme na ogenj položiti samo prvi gost, ki pride na božični dan voščit vesel božič. Ta gost ima tudi pravico, da prvi začne rezati ovco ali prašička, pečenega na ražnju. Po »badnjem dnevu« sledi »božič«. To je dan srčnih voščil. V vsaki hiši je polna miza prigrizkov in vina. Prijatelji se obiskujejo ter si žele »sretan boffič*. * Zrakoplovka posnema Pegou- da. Iz Londona poročajo: Angleška zrakoplovka miss David je poskusila posnemati zrakoplovca Pegouda, kar se ji je tudi posrečilo. * 2rtve aviatike. Tudi v preteklem letu je zahtevala aviatika mnogo žrtev. 150 zlakoplovcev in pasa-žirjev se je ubilo. Med temi pa niso oni, ki so umrli po daljši bolezni. * Nesreča na morju. Iz Stavan-gerja poročajo: Norveški tovorni parnik »Espagna« se je na potu iz Stettina proti Berganu potopil. Od moštva, ki je štelo 14 mož, je utonilo osem mož. * Grozna smrt igralke. Iz Bero-lina poročajo: Igralka Hammel y Zvolle je na čuden način umrla. Umetnica je dobila na odru krč v čeljustih in ni mogla ust odpreti. Kmalu na to je umrla. * Stroj za tajno glasovanje. Romunski inženir Stelian Russo je izumil stroj za glasovanje. Stroj je tako napravljen, da morejo tudi analfabeti glasovati. Tekom šestih ur more glasovati 10.000 oseb. * Umor in samomor. Iz Berolina poročajo: 3. t. m. si je v Blumental-strasse najel sobo neki parček. Ko se je gospodinja vrnila od nakupovanja, Je našla na koridorju dekleta mrtvega v mlaki krvi. V sobi pa je ležal mladi mož mrtev. Dekle je baje prostitutka, njen ljubimec pa krojaški pomočnik. * Krvav upor kazniencev. Iz Ka-hire poročajo: V kaznilnici v Durbi je prišlo do uoora kaznjencev. Večje število kaznjencev je delalo izven kaznilnice. Ko so stražniki hoteli odpeljati kaznjence v kaznilnico, je eden izmed kaznjencev udaril nekega stražnika. To je bilo znamenje za upor. Stražniki so streliali. 19 stražnikov in en častnik so bili težko ranjeni. Od kaznjencev jih je bilo 41 usmrčenih, 53 pa ranjenih. * Vremenske nezgode. Iz Madrida poročajo: V severnih in zahod-nosevernili provincah Šnanije so bili veliki snežni viharji. Kakor poročajo iz Almeriie in M"rciie. je padlo tam mnogo snega. Ze trideset let ne pomnijo takega snega. — Iz Rabata v Maroku poročajo: Tu se je odtrgala ob obrežju Bauregrev velika skala, ki je ubila 25 maroških delavcev. Boie se. da je še več ljudi ponesrečilo ker so velike skale padle na neko mavrsko kavarno, v kateri je bilo mnogo gostov. Telefonsko In brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj. 7. januarja. V ponedeljek Se je razposlal dnevni red za sejo poslanske zbornice, ki se vrši dne 9. januarja ob 11. dopoldne. Dnevni red obsega prvo branje vladne predloge glede nadalii ega pobiranja davkov in pristojbin in glede izdatkov za državno gospodarstvo od 1. januarja do 30. junija 1914. S tem v zvezi je prvo branje načrta finančnega zakona in prvo branje vladne predloge glede naknadnega kredita k proračunu za leto 1913 in prvo polovico 1. 1914. Gosposka zbornica. Dunaj, 7. januarja. Vse tri skupine gosposke zbornice so sklenile na včerajšnjem sestanku, sprejeti v današnji plenarni seji gosposke zbornice, ki se vrši ob 3. popoldne, predloge davčne komisije glede osebnega davka ter odkloniti predloge poslanske zbornice. Sklenile so tudi predlagati mešano komisijo, ki naj izdela kompromisni načrt med obema predlogama. V cesarski rodbini. Dunaj, 7. januarja. V tlotzendor-fu so krstib danes v cesarjevi navzočnosti hčerko nadvojvodinje Zite, ki je dobila ime Adelajda. Poslanec VVastian. Gradec. 7. januarja. Tukajšnje deželno sodišče je zahtevalo od državnega zbora in od štajerskega deželnega zbora izročitev poslanca VVastiana zaradi zločina tavine. — Svoječasna »poravnava« med knji-gotržnico Leuschner - Lubenski in VVastianom ni mogla ustaviti toka sodnega postopanja. Gališka volilna reforma. Lvov, 7. januarja. Predsedstvo ukrajinskega deželnozborskega kluba se je zglasilo pri namestniku Ko-rytowskem ter izjavilo, da je svoje glavne zahteve preciziralo v izjavi dne, 13. decembra, da pa Poljaki na ta načrt še niso odgovorili. Namestnik je obljubil, da bo sklical skupno konferenco načelnikov strank in da bo skrbel za to, da se volilna reforma že enkrat končno reši. Denar fe postal nekaj časa redek, skriva se in vedno težje ga je zaslužiti Toda življenske potrebščine silijo vsakogar, da se bori za obstanek in kdor hoče dobro izhajati, mora biti zdrav, svež in trden. Rabimo torej, če ne moremo spati, če smo nervozni. utrujeni, ob pritisku krvi in prena-poru Fellerjev blagodišeči fluid iz rastlinskih esenc, ki vpliva osvežujoče, mišice in živce okrepčujoče, hladeče in poživljajoče. Kakor se nam Zakrajšek Anton, posredovalec v Ljubljani, kriv je prestopka žaljenja časti v smislu § 488. k. z. storjenega s tem, da je pred kakim mesecem v gostilni Lovro Šarca na Dolenjski cesti pravil o zasebnem obtožitelju dr. Franu Počeku, da je dve ženski na kant spravil, pisal da je le par pisem, se malo semintje peljal, pa da so stroški toliko narasli, da jima je prodal 6000 K vredno posestvo, pa da še ni bilo zadosti, da ste morali ženski še ribati, da sta Počka odslužili, ter kazaje fotografije posestev dr. Počekovih pravil, da bo dr. Poček pravdo proti Plankarju zgubil, da se bodo intabulirali na njegova posestva in da bo kmalu vse njih; obsodi se v kazen 14 dni zapora poostrenega z 1 postom na teden. 2. 7. oktobra 1913 U III 349/13/4: Korenčič Alojzij, delavec v Rudniku, kriv je prestopka v smislu §§ 487. in 491. k. z. storjenega s tem, da je v vlogi na c. kr. deželno sodni-jo v Ljubljani z dne 10. junija 1913 pisal o zasebnem obtožitelju dr. Franu Počeku, da je odvetnik, ki hodi na kolodvor kmete čakat, da je zaračunal v nekem ekspenzarju 1400 K, a mu je sodišče adjustiralo le 300 K, da pri dr. Počeku ne more biti vse v redu, da je slišal interesantne stvari o njem, da je sklepal v hotelu Lloyd-Tauses pri cvičku in šampanjcu neko pogodbo, da je dajal kmetom v vino Šampanjec, ko so se že navlekli, da ga je dr. Poček pripravil ob vse premoženje; ter se obsodi na kazen r> dni zapora poostrenega z 1 postom in 1 trdim ležiščem. 3. 7. oktobra 1913 U III 154/13/4: Zaje Frančiška, Ljubljana, Dolenjska cesta, kriva je prestopka po S 487. k. z. storjenega s tem, da je v svoji izpovedi pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani rekla o zasebnem obtožitelju, da je ta nekoč povabil njo in njenega moža v svojo pisarno, predložil jima eno belo polo papirja in jima rekel, naj podpišeta, ne da bi pri tem kaj drugega povedal, vsled česar je ona podpisala, ne vedoč, da podpiše menico za 362 K: obsodi se v kazen treh dni zapora. 4. 11. novembra 1913. U III 229/13/17: Skubic Anton, delavec v Kresnicah, kriv je prestopka po § 488. k. z. storjenega s tem, da je v svoji vlogi na. c kr. državno pravdništvo v Ljubljani z dne 10. maja 1913 očital zasebnemu obtožitelju dr. Franu Počeku, da je po njegovi zaslugi ob vse imetje prišel, da ga je zasebni obto-žitelj mamil, da je vsled zapeljivosti in po njegovi krivdi on in njegov brat zgubil premoženje, da ju je na beraško palico spravil, sebe na njihov rovaš okoristil, da je s svojim nezakonitim postopanjem zgrešil svoj poklic, kakor nekako sramotno postopal, da je njega in brata gmotno uničil, in govoril o oropanem imetju; in pa s tem, da je zaslišan pred c. kr. okrajnim sodiščem v Litiji, dne 20. maja 1913 in 26. junija 1913 kot priča rekel o zasebnem obtožitelju, da si je na njemu še do danes nepojasnjen način lastil pravico do njegovih premičnih, da se je dal od njega speljati po obljubah, da je opustil izpodbijanje domika pri zdraženju posestva Poganek, da zasebni obtožitelj ni spolnil dane obljube, da bo ustavil tožbo naperjeno proti njemu radi zapustitve stanovanja na Poganeku in končno, da mu je zasebni obtožitelj nastavil v znesku 18.000 K račun za trud in pota v Poganek; ter se obsodi v kazen enme-sečnega zapora. To kazen je druga instanca glede krivde potrdila, kazen pa znižala na tri tedne zapora. 5. 14. junija 1913 U III 245/13: Kozina Franc, pečar na Glincah, kriv je prestopka zoper varnost časti, storjenega s tem, da se je dne 31. maja 1913 izrazil o zasebnem obtožitelju v njegovi pisarni, da take surovine ni videl, kakor je zasebni obtožitelj, ter da je dne 13. junija 1913 v sodni dvorani v Ljubljani zopet očital zasebnemu obtožitelju med razpravo, da je slednji surovo ravnal ž njim; obsodi se na 10 K globe, za slučaj neizterljivosti na 24 ur zapora. 6. 14. junija 1913 U III 233/13: Keber Ivan, Tacen r3od Šmarno goro kriv je prestopka po §§ 488. in 496. k. z. storjenega s tem, da je očital zasebnemu obtožiteliu goljufijo in ga tudi še na drug način sramotil: obsodi se v globo 50 K, za slučaj neizterljivosti na 5 dni zapora. 7*13. julija 1913 U III 306/13: Sterkovič Mate v Ljubljani, kriv je prestopka po § 491. k. z. storjenega s tem, da Je zasebnemu obtožitelju rekel: »Če vas niso naučili Kranjci poštenosti, vas je bodo naučili Hr- vati ;< obsodi se na globo 25 K, za slučaj neizterljivosti na 48 ur zapora, 8. 7. oktobra 1913 U III 439/13/3 potrjena od druge instance: Novak France iz Iške vasi št. 93 kriv je prestopka po § 491. storjenega s tem, da je 11. septembra 1913 rekel zasebnemu obtožitelju: »Saj ga poznamo, kakšen je dr. Poček«; obsodi se v denarno globo 25 K, v slučaju neizterljivosti na 5 dni zapora. 9. Z razsodbo c. kr. okrajne sod-nije v Litiji z dne 25. julija 1913 U 344/13/4, potrjeno od druge instance, bila je krivim spoznana prestopka zoper varnost časti in obsojena na dva dni zapora Angela Skubic iz Kresnic, ker mi je očitala, da sem lajn gospod, da lepo zdelavam, da bom prišel pred porotnike. To je dosedanji deloma posredni deloma neposredni uspeh hujskanj, katere ste započeli s Plankarjem proti meni. Vsled vaših člankov so bili nekateri mnenja, da sem »vogel-frei«, da tedaj smejo mene obrekova-ti in žaliti, kolikor jim ljubo. Glavni krivec in drugi še dobijo svoje plačilo. Dosedanje kazni so deloma zelo nizke, ker meni ni bilo za maščevanje, marveč le za to, da se sodno do-žene brezprimerna hudobnost gotovih elementov. Človek bi mislil, da po takih obsodbah vendar le pridete do spoznanja resnice. Pa ne. V svoji božični izdaji št. 720 priobčili ste »Povest Amerikanca«, to je tistega Antona Skubica, ki je dobil za svojo brezmejno častikraio 3 tedne zapora Ali vi to razumete? Ne, ne razumete. Zakaj pa ne razumete? To povem Vam jaz. Kakor se v vašem listu lahko skoraj dan na dan bere, nočete nobene oblasti nad sabo poznati. Vi hočete biti prva in zadnja instanca. K nesreči pa imate vedno druge nazore, kakor zakonito obstoječe oblasti. Gospoda, vi ste pošteni, milosrčni, sploh imate vse najlepše lastnosti, jaz pa sem klerikalni razbojnik. Vsaj tako se mora soditi iz vašega lista, osobito pa iz vaše »povesti Amerikanca«. Ker je temu tako in nič drugače, stavim vam sledeči predlog. Jaz sem sedaj res kolikor toliko lastnik posestev Jožefa Plankarja. ki so po njegovih trditvah vredna okrog 600.000 K, posestvo Antona Skubica, ki je vredno ne vem koliko, in dveh hiš Frana Weilgony, ki ste tudi lepega denarja vredni. Vse to dam navedenim trem možem nazaj, ako mi povrnejo moje gotove izdatke ter me oprostijo vseh nadaljnili plačil. Sami seveda tega ne morejo, ker nimajo potrebnega denarja. A vi ste tako milosrčni! In premožni ste tudi, vsaj imate list, ki vam nese. kakor vedno bobnate, težke tisočake, imate tudi dovolj kredita. Priskočite tem možem na pomoč, dajte jim toliko, da mi povrnejo gotove izdatke, drugo se bo že doseglo. Od tega. kar jaz dobim na ta način, podaril bom vam lepo vsoto, da boste zamogli še marsikaterega revčka osrečiti. Ako pa nimate toliko — o vašem dobrem srcu ne dvomim —, da bi na tako cenen način izročili zopet navedenim ono premoženje, na katerem se jaz solnčim, potem imam drug predlog. Kakor se vidi iz vaše povesti Amerikanca in drugih, imate o osebah Jožefa Plankarja in Anto-n Skubica neprekosljive romanopisce, tragikomike itd. osobito za indi-janerce, ki so za otroke silno interesantna paša. Nastavite ta dva pri svojem listu kot nove zvezde žurnalistike ter jim plačujte letno vsaj 10.000 K. Jaz sem pripravljen jima izročiti vse njuno premoženje, kolikor ga bom mogel obdržati, kakor hitro -izplačata moj imetek v letnih obrokih. To ponudbo pa morate nemudoma sprejeti, ker se zna zgoditi, da bi jaz pozneje tukaj vam dane obljube ne mogel spolniti. Ako moj predlog (ta ali oni) sprejmete, boste pokazali, da ste res blage duše, obenem se boste pa pre-pričeli, da tak klerikalec, kakor sem jaz, nj najslabša duša na svetu. Ako pa ne sprejmete nobenega izmed mojih predlogov, vkljub temu pa še naprej mažete papir z amerikanski-mi povestmi, mislim, da mi ne boste zamerili, ako vam bom zaklical: »Podle duše, nehajte že vendar enkrat moriti tiste, ki vam nič hudega ne storć.« ■ L j u b 1 j a n a, 3. jan. 1914. Dr. FRAN POČEK. Peklenski stroi urednik«. Meran, 7. januarja. Tukajšnji urednik obrtniškega lista, Schorer, katerega so stavci v zadnjem času silno napadali, je dobil predvčerajšnjim zaboj, v katerem se je nahajal peklenski stroj. Le po naktuČju ni prišlo do eksplozije. Policija išče neznane atentatorje. Poročnik Forstner. Strassburg, 7. januarja. Po včerajšnji razpravi proti polkovniku Reuterju je množica napadla poročnika Forstnerja, ko je stopil iz sodnega poslopja. Forstner je moral zbežati na tramvaj in se odpeljati na kolodvor. Otvoritev alzaškega deželnega zbora je bila sila burna. — Predsednik je ob demonstrativnem 'ploskanju veČine rekel, da namerava nemška vlada napraviti iz Alzacije >.glacis«. * Dogodki na Balkanu. Albanija. Dunaj, 7. januarja. Izmail Kemal je proglasil nad Valono obsedno stanje. Dunajski podučeni krogi zatrjujejo, da soglaša Izmail Kemal z namero mladoturkov, organizirati mu-zlimanske Albance proti krščanskemu knezu princu \Viedu. Izet paša se namerava baje v Albaniji izkrcati in proglasiti za kneza. Dunaj, 7. januarja. Kakor nam zatrjujejo dobro podučeni krogi, so se sestali v Draču zaupniki vseh tnuzlimanskih albanskih plemen, ki so sklenili protiviti se princu VV iedu in ponuditi prestol Izet paši. Posebna deputacija je odšla v Carigrad, da stopi v zvezo z Izet pašo. Ta je sprejel ponuđeno kandidaturo samo pod pogojem, da ostane Albanija pod sultanovo suvereniteto. Dunaj. 7. januarja. V mednarodnih diplomatičnih krogih opazujejo neugodni razvoj razmer v Albaniji z veliko nezadovoljnostjo. Berolin, 7. januarja. Takozvani diplomatični zastopnik provizorične albanske vlade pri princu Wiedu. Filip Nogga, pravi, da gre v slučaju Izet paše za veliko mladoturško intrigo in da so nameravali mladoturki samo izriniti Izet pašo kot vojnega ministra, da prevzame ministrstvo Enver beg. Petrograd, 7. januarja. Rusija je dala svojemu komisarju v Albaniji na razpolago 50.000 rubljev za podpiranje Albancev. Dunaj, 7. januarja. Čim bo odpotoval princ \Vied v Albanijo, bo imenovan tudi avstrijski poslanik za Albanijo. Baje bo poslanik legacijcki svetnik pri avstrijskem veleposlaništvu v Carigradu baron L6wenthal. Solun, 7. januarja. Tukajšnji komite za nabiranje prostovoljcev za Epir razvija mrzlično delovanje. — Dne 3. januarja je odšlo prvih 200 organiziranih in dobro opremljenih prostovoljcev v Korico. Pojutrišnjem sledi drug oddelek in pozneje še 1000 mož. Romunsko - srbska tajna pogodba. Dunaj, 7. januarja. »Pesti riir-lap« in za njim dunajski listi, prinašajo tekst tajne romunsko - srbske pogodbe, v kateri se nahaja tudi roč-ka o interesnih sferah Romunske in Srbije. V srbsko interesno sfero padajo baje vse avstrijske jugoslc an-ske pokrajine, v romunsko sfer pa Sedmograško. Na merodajnem mestu se nam zatrjuje, da je bes dilo te pogodbe popolnoma izmišljer > in je to besedilo pred tedni priobčilo tudi »Novoje Vremja , že takrat pa je bila ta vest formalno dementirana. Nova vojna med Grško in Turčijo na obzorju. Dunaj, 7. januarja. V dunajskih krogih zatrjujejo, da so se velesile sporazumele, da pripadeta otoka Ki-os in Mitilene, kakor je to predlagala Angleška, Grški. Trozveza hoče le, da se Grška o tej odločbi oficijozno obvesti šele, ko bo odpoklicala svoje čete iz Epira. Diplomatični krogi so mnenja, da se Turčija temu sklepu ne bo podvrgla brez protesta. Diplomatični krogi mislijo, da se Turčija ne bo protivila, ker bi imela celo Evropo proti sebi. Atene, 7. januarja. Venizelos ostane dva dni v Rimu in potuje potem v Pariz. Grška se pogaja za nakup argentinskega dreadnoughta. ki ga grade v Severni Ameriki. Carigrad, 7. januarja. Iz avtentičnega vira se poroča, da je En ver beg pred nastopom službe kot vojni minister izjavil, da mora biti Solun v enem letu zopet turški. Enver beg mrzlično dela na reorganizaciji turške armade. Šef generalnega štaba Nadi paša In bivši mornariški minister Haršid paša sta bila vpokojena. Vpokojenih je bilo tudi 280 generalov in polkovnikov. Včeraj je Tur- čija plačala dragi obrok za svoj Vojno ministrstvo je nabavo novega matorHala za naknadni kredit preko 3 tallMonov. Orijentske železnice. Belgrad, 7. januarja. Trgovske in obrtniške zbornice so izročile vladi memorandum, v katerem zahtevajo podržavljenje orijentskih železnic, ki teko po novih srbskih pokrajinah. Če bi to ne bilo izvršljivo, si mora Srbija na vsak način pridržati popolno svobodo določanja tarifov. Posojila na francoskem denarnem trgu. Pariz, 14. januarja. Dne 14. januarja se prične subskripcija za srbsko 5% posojilo 175 milijonov frankov. Koncem tega meseca pride na vrsto rusko železniško posojilo 500 milijonov. Odpuščanje bolgarskih rezervistov. Sofija, 7. januarja. Pod zastavami ostaneta samo še dva starostna letnika rezervistov. Vlada je imenovala tri komisije za nastanjenje bolgarskih beguncev v novih bolgarskih pokrajinah. Begunci dobe zemljo in vse potrebno za obdelovanze polja. Egejski otoki. Rim, 7. januarja. Grška je baje pripravljena dati velesilam garancije, da bo izpraznila Epir. Baje bodo države trozveze zadovoljne s tem, da dobi Grška otoke kios in Mitilene, dočim dobi Turčija otoke Tenedos, Imbros in najbrže tudi Lemnos in Pamotrake. Rusija in Turčija. Petrograd, 7. januarja. »Russko-je slovo« poroča oficijozno, da bo storila Rusija prihodnje dni energične korake zaradi nemške vojaške misije. Francoska vojaška misija na Grškem. Berolin, 7. januarja. »Lokalan-zeiger« poroča iz Aten: Ker je francosko časopisje trdilo, da obstoja med grškim generalnim štabom, ki se je izšolal v Nemčiji in med francosko vojaško misijo nesporazumlje-nje. poroča šef grškega generalnega štaba, da generalni štab in francoska vojaška misija delujeta v najboljšem sporazumu. Grki v Makedoniji. Atene, 7. januarja. Vlada je izvedela, da neprestano prihajajo številne bolgrske čete na grško - bolgarsko mejo ter je sklenila, da stopi v Makedoniji nemudoma v veljavo zakon, ki naj napravi konec roparskemu gibanju. Nove izprememhe v turškem kabinetu. Carigrad, 7. januarja. Po Carigradu krožijo vesti o predstojećih novih izpremembah v turškem kabinetu. V dobro informiranih krogih te vesti dementirajo. Turško orožništvo. Pariz, 7. januarja. Glasom ofici-ioznega poročila je zaprosila turška vlada francosko vlado, da naj ji prepusti še nadaljnih 5 častnikov za vodstvo turškega orožništva v Mali Aziji. Poveljnik orožništva v Mali Aziii je general Baumann. Poslano ) Cenjenim gospodom žurnalistom okrog dnevnika »Dan«. Lansko spomlad vlekli ste me mnogo po zobeh, vendar se tedaj nisem hotel mnogo z vami prepirati, zadovoljil sem se s samimi popravki, ker sem pač računal na to, da bo kompetentno sodišče resnico dognalo in razsodilo. Vam sem predložil listine, iz katerih' bi se bili lahko o resnici prepričali S pričetka ste omahovali: enkrat ste bili za resnico, pa zopet proti njej. Zmagala je vaša slabša stran ter ste gromadili laži proti meni še po^em, ko ste bili od sodišča poučeni, da ne delate prav. Pozneje niste hoteli objaviti sodnih razsodb. Ne vem, kako se to strinja z ljubeznijo do resnice, katero imate vedno na jeziku. Na to ste nekaj časa ponehali. Menda so vam vendar imponirale obsodbe, ki so sledile druga za drugo. Kakor iz vaših predalov sledi, imate zelo usmiljeno srce. Ali so se vam smilile žrtve Plankarjevih in vaših natolcevanj?! Do sedaj izdane razsodbe okrajne sodnije v Ljubljani se glase v iz-vlečku: 1. 31. maja 1913 U III 189/13/7 potrjena od druge instance; • Za vsebino teza aptsa je nredalVro odgovorno le toliko, kolikor dofeca sakoa. zopet in zopet poroča, odpravi tudi zastarane revmatične in protinske prsne in druge bolečine. 12 steklenic za 5 K franko naj bi si vsak naš čitatelj naročil pri lekarnarju C. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvatsko), zakaj to je mala naložena glavnica, ki donaša bogate obresti. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za Ciril - Metodovo družbo: Q. Alojzij Macarol, nadučitelj v Šempo-inju, 2 K 50 vin., nabrano v veseli o.ružbi v gostilni »Gulič« v Sežani ia sv. Štefana dan; gosp. A. Petrovič, železniški uradnik v Nabrežini, 16 K, zbrali gg.. i. s.: Dekleva 5 K. Kaffou 2 K, Medic 2 K, Petrovič 5 K i Zhelich 2 K, ker so bili zadržani deležiti se Ciril - Metodovega plesa Nabrežini in A. G., tu, 1 K, kot novoletno darilo od g. C. — Skupa} 19 kron 50 vin. Živeli nabiralci in darovalci! Umrli so v Ljubljani: Dne 5. januarja: Ivan Jenškovič, $:ti pekovskega pomočnika, pol Ista, Zvonarska ulica 9. — Franc Oblak, hlapec, 41 let, umri pri šentpetrskem mostu na potu v bolnišnico. Dne 7. januarja: Marija Kermelj, asebnica - hiralka, 80 let, Radecke-£u cesta 9. Daiušnii list obsega 6 stran". Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Avstrijska specialiteta. Na želodcu rc'ehajočim liudem rriroročati je porabo ^ega „Mollovega Sciđliz-praska-, kije preizkušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljanie n sicer z rastočim vspehom. Skatljica 2 K. °o poštnem povzetji razpošilja to zdravilo sak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni alagatei; DUNAJ, Tuchiauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 25 piani ii kratek klavir 101 Radeckega cesta M. 21. VajenkTT \z boljše hiše m takoj sprejnte. Začetna plača K 20— mesečno. io3 Amerikanska zaloga čevljev. KINO „IDEAL" Od danes 7. do Jutri 8. Jan, Vladarica Nila" DO izreku strokovnjakov največje umetniško delo kinematografije, ki se je dosedaj videlo 15000 sode l očih, 5 delov, 2 uri predvajanja, rfdstaveob 3., 5, 7^ 9., v nedelo ob O1 /i. Mladini dostopno Zvišane crnc. ^red tem ,,V zastopstvu" veseloigra iva de*a. tgm Fovsve pridne sodenske mineralne pastilje so skoraj 3 desetletja preizkušene pri kašlju, hripavosti, kataru sopil itd 95 pristne sodenske mineralne pastilje — in samo te! — se dobivajo iz znanih, že od nekdaj za zdravljenje odreianih občinskin zdravilnih vrelcev 5t ; in 18 kopališča Soden a.Taunus. pristne sooenske mineralne pasiilje morate zahtevati, ako hočete dobiti učinkovite soli imenovanih zdravilnih vrelcev. Dobivajo se povsod škatli, po K 1*25. S I P I Zlata svetinja Berolio, Pariz, Rim itd. Najboljše kazm. / O. Seydl Kemik dr. ing. Hirsch, 0lomne. Ke- no-tehniCna preiskava je izpričala, da je SeydHnM prav izvrstno uporabna ustna yoda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužil je. Meteorolojlčno poročilo. Sreaaff zraćai tlafc 734 ara I °>az* S*S Petrovi " vanja melrI 5 S ■ i mm »- S Nebo 2. popJ 735 3 I —7*2 si. jzah. 9.zv. 733 4 1-10 5 :bfezvctr 7. zi. 729-2 -13-5' jasno megla 2.pop. 7245 -7-8 f. zv. 725 4 I —5 9 | si. 7. z«. 7262 —31 sever jasno sneg oblačno ' inh temperatura pondelj — norm ^7;, torka—9 4, norm. —2 7\ Padavina * ^ uian 0-0 mm in 2*0 mm. Uradnika sprejme za poludnevno event. celodnevno u radovanje trgovska obrtna kreditna zadruga v Celja. Ponudbe katere se imaio poslati pod naslovom: Poštni predal št. 44. Celje, se imaio vložiti do 20. januarja 1914. 98 Kavarniško Hatarke dobro izvežbano, sprejme takoj kavarna »Central' tjnbljana. 104 Specijalist in očesne., ušesne, nosne in vratne bolezni ordinira zopet. O-1,-=i=g) špecerijske otroke, zmežna obeh dež jezikov in sta že po možnosti vpeljana se sprejmeta takoj. Ponudbe z zahtevo olaćtvo »5'ov Niroda« Spre me se tudi nra&isHaniinJa. Ponudba pod ^Praktikantinja 45** na upr. »Slovenskega Naroda. 45 SANATORIUM • EMONA ZA NOTRANJE LN • KIRURG [C NE BOLEZNI. .PORCOSBSNICA ' ljubljana KOMENEKLGA ULICA 4 «EF-zDW?.fac.PRr/RU-DR- FR. DERGANC Ako se hočete zabavati in nžiti par veselih ur, naročite si MUHE kratkočasite zgodbe. Spisal Blaž Pehlin. Broširano K 1 50, vezano K 2 40. D biva se v 4285 JCarodni knjigarni v fjubljsni. Izšel je Dobiva se v „Prvi anončni pisarni v LJubljani,- izvod po 3 krone. Sidro-Thymol-mazilo &n tal.»e doskodbe (rane), nezaeeljenc rane in ojcklin**. Dosik K — JBO. strokovni zdravnik za ženske bolezni, L;ubijana, poleg magistrata. zepeterdinire. Sidro-Liniment. Nadomestilo za sidro-Pain-Expeller Bolečina olajšujoča mazila za prenlajenje, reumatiaem, trganje |>o udih, itd. Steklenica K -.80, 1 O, 2.- Sidro-Albuminat-železna-tinktura Z,n malokrvnost ia bledico* Steklenica K 1.40. Dobi se skoro v vsaki apoteki *U pa direktno v Dr. Richter-jevi apoteki ..pri zlaleaa levu41, Praga I, Clizabcthstrasse 5. 75*-v" & Zahvala Zahvaljujemo se iz globine srca za tolike ganljive dokaze prisrčnega sočutja povodom težkega udarca, ki nam ga je usodila Božja Previdnost, odpozvavši v večnost nepozabnega očeta, ta-ta, ozir. dedeka, gospoda Simon Kandriča pesestnika ¥ Ormožu. Zahvaljujemo se Ormoški čitalnici, vsem zasebnim družinam, ki so podarile pokojniku vence in vsem, ki so v tolikem številu spremili pokojnika k večnemu počitku. Bog plačaj vsem! 96 ORMOŽ, dne 5 prosinca 1914. latafotf ostadL G#tp#dičaa išie v arivatai nisi službo vzgojiteljice I Ponudbe na upravni št vo »Slov. Nar.« pod Šifro: MVsto|ltelfiea/92M Išče se za takoj tU za februar stanovanje z 2 sobama in pripadki, ne predaleč od iusti^ne palače. Ponudbe pod šifro „Jaslica 90" na uprav. »Slov. Naroda«. Čebelni med iztrčan, zajamčeno prirodno pr;sten, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih Skatljicah po 5 kg po povzetju za E 8*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Zzvoz medu ^Erst^r nn«r. R'en»nhonig-Ex-port) BALATONFOKAJ AR, (Ogrsko). Posestvo obstoječe iz 12 eralov (johov) travnikov, £osp. poslopja, hlev za 15 krav in 3 konje, kegljišče, lope za seno, gostilniška koncesija, vse ob občinski cesti ZU ure (pes) od UubljBne oddaljeno se poceni proda. Naslov pove upravoištvo »Slov. Naroda«. Češki brikr-ti znamke »K K.« (nepre-kosljivi!) Češki koks briketi, Šlezii^ki olinati koks, Slezijski pečni koks, Žlezi j Ski Paulus-briketi, višek vsega kuriva, v najkrutejši zimi takoj polni uspeh, cene brez konkurence, priporoča proca na pisarna J. Pavlin V Ljub- Ijani, Nova ulica štev. 3. dobe pravne osebe ia tvrdke takO| ta tU« akretae. Priložiti je 10 vin. znamko. Dosedaj se je izplačalo osebam vseh stanov že nad 800.000 K. Prošnje pismeno pod: 4742 ReeliaiD filtra panoc S. & Co^ KraDj. poimo leteče Lokal v Kolodvorski ulici št. 35, pripraven za malo pisarno, čevljarja, brivca ali urarja. Več pri D. Rovšeku, fotografu. papirne ali galanterijske stroke, ae sprejme pri trrdld Gori čar & Lesko všek v Celju. Ved spretnih 94 sprejme takoj pivovarna „Union" v Sp. Šiški. Za takojšnji aastop se iščejo 4 zanesljive za parno žago. Ponudbe pod flK. M11, na upr. »Si. Nar.«. Turinški Technikum Jtanenau. 3**25: TŠZJZ niko. Oddelki za inženirje, tehnike in delovodje. Velike tvorniške delavnice za praktično izobraženje volonterjev. Državni izpraševalni komisar. Inozemci se pripuščalo. Prospekti zastonj. 97 Dir. prof. Schmirtt. * Dober cen premog ^ vseh vrst prodaja FRAN UHERy špediter ILr 3 ut>i| amamam Selenburgova ulica št. 4. Ah!!., to je ali šopek šmarnic ali Dralleja — iluzija v svetilniku S marni ca, vrtnica, bezt£ heliotrop, reseda K 4*—, vijolica K 5*—. Po vseh lekarnah, drogerijen, par« fumerijah, trgovinah z ml* lom in boljših brrvnicah. JURI DRALLE, BODENBACH a. L ^pieiema zavarovanja ČloveSke^a življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi popoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjiajočimi se 12 vplačili. 99 46 Pt velikosti ataga aa haattama K taeve«t.m-ts vzajemaa avaravalaica sale ■ iti aalaaat istsfttii 1 LMa f so v I aVJttLll Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder postaja. >rl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte I 4210 Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* 4ae 7. jamarja 1914. 4. štev. aset Jetrne kakor tudi ■ llVim Mestni trg 19—Stari trg B. Naznanilo slasti pa gg. gostilničarje ia tovarnarje, zadale sveže pecivo. da lo prt ■Obaro kresa (koaalaa) sa domobransko vojaštvo v Lfnbljani ooelnstvn, da se ta točni, na francoski način na kvas izdelani drobno v mojih prodajalnah. Opozarjam obenem slavno občinstvo dobiti vsak dan Izvzemšl nedelje In praznike ob 6. uri zvečer 4703 Jean Schrey. PAT NT vseh dežela tzposluje inženir 33 BMA. SLJ9^ oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI.. Mariahilferatraase Št« 17. Jn Zamijete čevljarski raofster v Llabllaal, Gradišče 4 izvršuie vsa ^evl| rska dela do najfinejše izvršitve in r-riooroČt