Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Okrogla miza
Od 4. do 7. oktobra je bila v Dubrovniku zelo pomembna in zaupna jugoslovansko-ameriška ..okrogla miza", ki jo je organiziral v povezavi z Zveznim sekretariatom za zunanje zadeve in Zveznim komitejem za informacije v Beogradu Jugoslovanski inštitut za mednarodno politiko in gospodarstvo. Na tem srečanju so se sešli izbrani jugoslovanski in ameriški strokovnjaki, državniki, gospodarstveniki in znanstveniki, da bi po prvem podobnem srečanju, ki je bilo konec leta 1974 v Nevv Yorku, tokrat v odkritem dialogu izmenjali svoje misli o naj novejših težnjah in smereh mednarodnih odnosov nasploh in jugoslo-vansko-ameriških še posebej. Medtem ko je jugoslovansko delegacijo vodil Bogdan Crnobrnja, predsednik Odbora za družbeni razvoj in planiranje zvezne skupščine SFRJ, človek, ki je bil dolga leta tudi v vodstvu jugoslovanske zunanje politike in še posebej zunanje trgovine, je gostujoči delegaciji iz ZDA predsedoval univ. prof. George Kennan z Instituta v Princetonu, član ameriške akademije, bivši veleposlanik ZDA v Moskvi in Beogradu zunanjepolitični svetovalec ameriških demokratskih predsednikov, eden najboljših ameriških poznavalcev odnosov med Vzhodom in Zahodom, še posebej pa Sovjetske zveze, pisec številnih knjig in vsestransko angažiran intelektualec v boju zoper reakcionarne pojave v ameriškem političnem življenju.
Toliko večje priznanje našemu združenemu podjetju ISKRA je torej bilo, če je bil obakrat na razgovore za to ..okroglo mizo" kot član jugoslovanske delegacije, v bistvu kot edini predstavnik gospodarstva, povabljen generalni direktor ISKRE Jože Hujs, iz Slovenije pa sta bila prisotna še podpredsednik slovenske skupščine Beno Zupančič in Marjan Osolnik, sekretar za mednarodne odnose pri IS SRS.
Številka 43 — Leto XV — 16. oktobra 1976
Izpit naše solidarnosti
V zadnjih letih so se v Ljub-; Ijani kopičile vedno večje potrebe po šolah, vzgojnovar-stvenih ustanovah, telovadnicah in drugih tovrstnih objektih, ki jih tudi že od prej ni bilo dovolj.
Rastoče potrebe so narekovale hitro in učinkovito ukrepanje, vendar so bila za to potrebna večja finančna sredstva, kot jih je dovoljeval naš ustvarjeni narodni dohodek.
Porodila se je koristna pobuda, naj bi se občani Ljubljane odločili s samoprispevkom pomagati pri reševanju vedno bolj perečih problemov na tem področju.
Ideji je sledila široko zasnovana in skrbno pripravljena akcija, že v naprej zagotavljajoča uspeh in 21. novembra 1971 smo se Ljubljančani za pet let solidarno obvezali združevati del svojih osebnih dohodkov za gradnjo šol in drugih manjkajočih objektov. Bogati plodovi te naše skupne odločitve so že tu. Zgrajenih naj bi bilo s prvim samoprispevkom 50 manjkajočih objektov. Velika večina jih je dograjenih in že uspešno služijo svojemu namenu, nekatere izmed njih še dograjujejo tako, da bo celoten načrt v roku izpolnjen. Zgraditi , tolikšno število nujnih objektov ni bila majhna in kljub samoprispevku občanov Ljubljane preveč lahka naloga, toda uspelo je, kar nas navdaja z zaupanjem in zadovoljstvom.
Toda, kljub temu smo z izpolnitvijo tolikšnega načrta ostali na pol poti. Le polovico naših skupnih potreb nam je uspelo uresničiti in prav že doseženi rezultati nas obvezujejo, da se odločimo za drugi samoprispevek, iz katerega bomo lahko zgradili še nadaljnjih 49 objektov, cenenih, a funkcionalnih, ki bodo naše potrebe na tem področju zadovoljivo rešili.
Tako. je spet potrebna naša zavestna odločitev, naša solidarnost in, ker gre za uresničitev našega skupnega načrta, naših skupnih problemov, zlasti pa ob dobro vidnih rezultatih prvega samoprispevka, ne smemo oklevati, pač pa z zaupanjem in razumevanjem 21. novembra letos znova izreči svoj odločilni ZA.
Iskraši — kar lepo število nas živi na področju Ljubljane in skupne potrebe so zatorej tudi naše potrebe. Zato naj med nami ne bo nikogar, ki se 21. novembra 1976 ne bi odločil za svoj delež pri drugem samoprispevku in tako pripomogel k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju teh naših najbolj perečih skupnih potreb!
Enaindvajsetega novembra letos bosta torej naša solidarnost in zavest znova na izpitu. Upajmo, da bosta izpit uspešno prestali!
Na razgovorih v dubrovniškem velehotelu ,,Libertas", kar pomeni svoboda, so dejansko zelo svobodno načenjali vse, kar je danes aktualnega v svetu in kar še poleg vpliva tudi na oblikovanje jugoslovansko-ameriških odnosov, odnosov, ki so bili kdaj že boljši, ki pa se ob razčiščenju problemov in priznanju svobodne poti, gotovo lahko spet dvignejo na višjo in najvišjo raven.
Govorili so tako o varnosti in zavezniških povezavah v Evropi, kar je seveda zajemalo tudi vprašanje vojaškega ravnovesja in razoroževanja, še prav posebej pa — po uspehu konference o evropski varnosti in sodelovanju — prihodnje, druge evropske konference leta 1977 v Beogradu. Dotaknili so se jasno tudi vprašanj političnega razvoja v Evropi in Sredozemlju, saj je mir za vse nedeljiv in za sleherni gospodarski razvoj nujno potreben. Nenavadno močan poudarek so dali konferenci neuvrščenih v Colombu, kar kaže, da je ZDA tu svoje znane, ne ravno naklonjene poglede, tako jih je skušal vsaj tolmačiti sedanji ameriški veleposlanik Sildermann, ki je bil tokrat tudi za ..okroglo mizo" v Dubrovniku — vsaj delno že popravila. Poleg vprašanj razvoja v Afriki in na Srednjem Vzhodu so razumljivo še posebej obravnavali vprašanja industrijskega in monetarnega sodelovanja, po eni strani iz vidika visoko razvitih dežel, kot so ZDA, po drugi strani pa s stališča zahtev dežel v razvoju, ki upravičeno terjajo nov, pravičnejši ekonomski red.
O vseh teh vprašanjih, še posebej pa v oceni jugoslovansko-ameriških odnosov in perspektiv je bilo, seveda, nič koliko neprecenljivo važnih postavk tudi za prihodno usmeritev našega ZP ISKRA.
(Nadaljevanje na 2. strani)
i
L
Posnetek kaže kontaktorsko omaro za gradbeni žerjav. To je izdelek Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, TOZD Stikala v Kranju, na katerega so zelo ponosni. Današnjo reportažo smo pripravili iz TOZD Stikala in jo objavljamo na 4. in 5. strani.
Sovjetska delegacga: Perspektive Iskre neomejene
Minuli torek, 5. oktobra, je ZP Iskro obiskala štiričlanska delegacija ministrstva za elektroniko ZSSR pod vodstvom namestnika sovjetskega ministra za elektroniko G. B. Suvo-rova. V delegaciji so bili še načelnik V/O Elektronzagranpostva J. V. Ste-eišin, načelnik oddelka P/O Pozitron A.A. Skvorčov in predstavnik V/O Mašpdborintorg v Beogradu V. Tka-čenko.
Po prihodu v Ljubljano si je sovjetska delegacija najprej ogledala sejem sodobne elektronike na gospodarskem razstavišču v Ljubljani,
Komunisti o problematiki Iskra Commerce
Svet zveze komunistov Iskra Commerce je pred dnevi organiziral problemsko konferenco. Na njej so obravnavali problematiko izvrševanja nalog, sprejetih z gospodarskim načrtom, kadrovsko	problematiko,	samo-
upravno organiziranost v 1C ter med drugim akcijsko sposobnost družbenopolitičnih	organizacij v	Iskra
Commerce. Tega izredno pomembnega srečanja so se udeležili člani ZK iz filial in predstavništev, vodilni in vodstveni delavci, zaposleni v IE, ter preko 100 članov zveze komunistov iz TOZD Domači in Zunanji trg in Delovne skupnosti skupnih služb.
Največ pozornosti so prisotni namenili gospodarski problematiki, ter se osredotočili zlasti na iskanje notranjih negativnih faktoijev in slabosti, ki vplivajo na učinkovitost dela, torej na produktivnost, veliko govora pa je bilo tudi o stroških poslovanja in kadrovski problematiki. Prav pri razpravi o tej, slednji problematiki, je potekala obsežna debata o zaposlovanju delavcev na vodilna in vodstvena delovna mesta. V zvezi s teni je bilo na seji večkrat slišati podatek, to pa je razvidno tudi iz analize osnovnih organizacij ZK, da je v Iskra Commerce vse premalo članov zveze komunistov na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih.
Med obravnavo samoupravne organiziranosti so udeleženci opozorili,da je delegatski sistem v IC sicer zaživel, vendar pa sta nezadostna obveščenost in prepočasen pretok informacij glavna ovira za boljše delovanje.
Beseda je tekla tudi o osnutku zakona o združenem delu. Prisotni so opozorili na velik pomen tega dokumenta ter poudarili, da bo treba samoupravno organiziranost čimprej prilagoditi osnovnim načelom dohodkov-nih odnosov.
Izkristaliziralo se je tudi mnenje,
da so družbeno-politične organizacije v IC organizirane tako, da bi lahko z večjim prizadevanjem dosegle aktivno delo slehernega člana sindikata, zveze komunistov ali mladine. Ta dobra organiziranost pa ni zadosten pogoj za nonnalno delo oz. za poživitev dela, ker je dejavnost družbeno-političnih organizacij še vedno preveč odvisna od volje in prizadevnosti posameznih funkcionaijev,
Problemska konferenca je ob koncu sprejela zaključke, ki obvezujejo vse člane zveze komunistov v Iskra Commerce in vse vodilne in vodstvene delavce. Te zaključke objavljamo na drugem mestu.	LD
Od S. do 10. t. m. ie bil na Bledu seminar, ki sta ga organizirala RK ZSM Slovenije in ZSN ZP Iskra pod geslom: Kolino stane narodna zavest. Na sliki: udeleženci seminarja, O katerem bomo nisali v naslednji številki Iskre.
nakar se je odpeljala na Lahore pri Kranju, kjer je obiskala tovarno Iskra —Elektromehanika.
Med pogovorom na Laborah je namestnik sovjetskega ministra za elektroniko G. B. Suvorov dal za naš list posebno izjavo, v kateri je dejal:
,;Predvsem bi rad povedal, da sem bil v Ljubljani že pred devetimi leti na sejmu elektronike. Zelo pa sem vesel, da sem lahko obiskal tovarno Iskra-Elektromehanika v Kranju, kjer izdelujete aparature za avtomatizacijo. Če primeijam stanje izpred devetih let s sedanjim stanjem, bi lahko dejal naslednje. Prvič: obseg elektronskih komponent ima danes čisto drugačen značaj kot nekoč. Sedq je namreč elektronska proizvodnja mnogo večja in bopa. Iskra v Kranju proizvaja nekaj teh komponent, ki dopolnjujejo celoten sklop. Vaša tovarna, ki je bila ustanovljena prav za to, izdeluje zdaj takšne izdelke, ki po svoji kvaliteti, lastnostih in zanesljivosti daleč prekašajo nekdanje izdelke. Hotel bi poudariti, da so perspektive razvoja tovarne Iskra neomejene. Sodobna elektronika zahteva še večji razvoj, ustvaritev najbolj zapletenih komponent elektronskih elementov, ki jih uporabljamo na področju zvez, telefonije, medicine in na dragih področjih. To, kar sem tu videl, je nekaj velikanskega, dobri so vaši načrti s področja napredovanja elektronike in njene zanesljivosti. Pri vsem tem pa bi se radi veselili z ljudmi, ki ustvarjajo te prečudovite stvari. Ob koncu bi se rad zahvalil za vse in zaželel veliko uspehov pri delu ter vso srečo delavcem in delovnemu kolektivu Iskra-Elektromehanika Kranj."
Sovjetski delegaciji so na Laborah prikazali tudi film o Iskri, nakar se je sovjetska delegacija vrnila v Ljubljano, kjer se je udeležila zasedanja delovne grupe za radioelektroniko v okvira X. jugoslovanskega simpozija o telekomunikacijah, ki je potekal v okviru sejma sodobne elektronike 76 na gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Sovjetska delegacija se je podala še na Dolenjsko v Šentjernej, kjer si je ogledala tamkajšnjo tovarno Iskre.
Mak
Z
-J. C.
•■iStaeeeieeeaeaeaeaeeecs-eaeeaeeesasr
BBSSnMV


StS ■
sg p s 'H ■ I
iso pmoč Iskri
■
PODPRIMO PONOVNO AKCIJO SINDIKATA ISKRA, KAJTI VSAK DINAR ISKRAŠEM V POTREBI POMAGA!
OKROGLA MIZA
V______________:_________________/
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sicer pa je generalni direktor Jože Hujs v svoji izjavi za naše glasilo po zaključku ..okrogle mize" v Dubrovniku podal glavne značilnosti tega srečanja:
Najprej bi moral definirati, kaj taka ..okrogla miza" sploh je in kaj je njen namen. Vsekakor je to dogovor, kadar hočeta dve deželi izmenjati mnenja v dvostranskih ali drugih mednarodnih zadevah na nivoju, ki ni popolnoma uraden. Za ..okroglo mizo" lahko udeleženci rečejo tudi take stvari, ki jih sicer, kot uradni diplomatski predstavniki ne bi smeli reči. Zato se taki sestanki sklicujejo z namenom, da bi o določeni tematiki razpravljali prosto, brez neposredne povezave z vladno politiko in neoziraje se na tekoče zadeve.
V odnosih z ZDA je taka prva okrogla miza že bila pred dvemi leti organizirana v okolici New Vorka. Tema takratnih razprav je šla v smeri notranjega razvoja v obeh deželah. Druga jugoslovansko-ameriška ..okrogla miza" je bila tokrat v Dubrovniku in v nasprotju temu, kar je bilo pred dvemi leti, je bila zdaj namenjena predvsem aktualnim tendencam razvoja mednarodnih odnosov.
Takih sestankov za okroglimi mizami se udeležuje široka paleta ljudi, od uradnih diplomatskih predstavnikov, pred znanstvenikov, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko -mednarodno in ekonomsko politiko -pa do praktičnih ljudi iz gospodarstva. Tak je bil tudi sestav delegacije na obeh straneh v sedanjem primeru.
Teme, ki smo jih obravnavali na sedanjem zasedanju, so se nanašale na problematiko varnosti v Evropi ter tekoči politični razvoj Evrope, notranje in zunanje implikacije nekaterih političnih sprememb v Evropi. Tu je šlo predvsem za določena gibanja v desno, ki so bila opazna v zadnjem času v Evropi, na drugi strani pa niso mogli mimo jačanja nekaterih komu-' nističnih partij na Zapadu, kot sta italijanska in francoska; s tem v zvezi je bilo govora tudi o posledicah in namenu zadnjih kongresov komunističnih partij v Zapadni Evropi.
Beseda je tekla potem tudi o pogledih na svetovne probleme, predvsem neangažiranost v času po Colombu, nato kaj se pričakuje od sestanka Beograd 1977, ki je bil dogovorjen s helsinškimi sporazumi.
Del, ki je mene, kot ekonomista, razumljivo najbolj zanimal, je bila druga polovica razgovorov — to predvsem trendi v svetovni ekonomiji, kakšni so izgledi za industrializirane dežele, z ozirom na vse večji pritisk revnih, ki zahtevajo pravičnejšo delitev svetovnega bogastva, problemi mednarodnega monetarnega sistema, ekonomski odnosi Vzhod — Zahod, in sploh kaj je že doseženega pri formiranju novega svetovnega ekonomskega sistema. V vseh teh zadevah sta obe stranki navajali svoje poglede, poglede svojih vlad, vendar z vidika, kako ti ljudje ocenjujejo to stanje; šlo je za poglede v Dubrovniku zbranih posameznih posameznikov na vse te probleme.
Tretji del „o krog le mize" se je nanašal na bilateralne odnose — politične in ekonomske — kar se tiče od-nosev med obema državama. Osnovna ugotovitev, ali zaključek, če smemo temu tako reči, kajti šlo je v glavnem le za izmenjavo mnenj, je bil nedvomno ta, da bo bodoči svet mnogo bolj pluralističen kot dosedanji, ki je bil v polpreteklosti strogo blokovski. Nedvomno je tudi ameriška stran priznala Jugoslaviji vlogo ene izmed vodilnih političnih sil v svetu in to predvsem zaradi njenega položaja med neuvrščenimi državami.
Kar se tiče dvostranskih odnosov, se politične težave urejajo z medsebojnimi dogovori — zadnji dogovori med Kissingerjem in Miničem na katerem so bili na dnevnem redu tudi nekateri tekoči politični problemi med obema deželama so pokazali, da te težave še zdaleč ne vplivajo na osnovne odnose, ki temeljijo na spoznanju, da je Jugoslaviji trdna in neuvrščena dežela in kot tak element ravnotežja v Evropi, to pa je lahko samo če je trdna, enotna in neodvisna, kar pa je tudi v interesu ameriške strani, in to so tudi nedvomno priznali.
Glede ekonomskih odnosov, ki se normalno razvijajo, čeprav je bilo v zadnjem času nekaj težav zaradi izvoznih restrikcij s strani ZDA, oz. Jugoslavije, zaradi nekaterih prekrškov, ki smo jih na tem področju v preteklosti ugotovili, smo se tudi mi za normalizacijo zavzeli, pa celo če bodo potrebni nekateri ukrepi. To prizadeva, tudi našo Iskro, konkretno pri nekaterih projektih, predvsem v mikroelektroniki, vendar kaže, da se bodo stvari uredile. To je seveda za nas bistvene važnosti, kajti zveza z ameriškim gospodarstvom, predvsem z ameriško elektronsko industrijo, je vitalnega Pomena za to, da smo lahko tudi šč naprej na tekočem v profesionalni elektroniki."
mak
ZAKLJUČKI KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV ISKRA COMMERCE
X________________________________________ J
1. GOSPODARJENJE
Na osnovi analize polletnega poslovanja je bil izdelan program za posamezne TOZD in DSS. Ti programi so bili potrjeni kot sklepi na DS in kot take jih sprejemamo in podpiramo s te»n, da zahtevamo, da se po njih dela in mesečno poroča.
Treba je poiskati in določiti žarišča ne ažurnosti in jih začeti sistematičho odpravljati. To je permanentno delo.
Zaradi multipliciranja poslov in odnosov, ki nastajajo v novi organizaciji je potrebno v okviru tega procesa samoupravne decentralizacije zagotoviti tudi bopi pretok informacij, vzpostavljanja odnosov na vseh ravneh znotraj IC. Nujno je, da se s posameznimi predlogi in mnenji seznanijo tudi tiste organizacijske enote, ki jih te zadeve neposredno prizadenejo. Bilo bi potrebno pogosteje sklicevati širši krog sodelavcev, zaradi vsklajevanja stališč (teamsko vodenje).
Vodje organizacij*ih enot in vsi vodstveni sodelavci so poleg operativnega dela odgovorni tudi za organizacijo dela, programiranje, usmerjale in ekonomiko, kakor tudi za to, da na vsak način preprečijo nadaljnji padec produktivnosti v našem letošnjem in nadaljnjem poslovanju.
Obravnavanje mesečnih poročil o gospodarjenju in polletnih bilanc ni le pomembna družbenoekonomska ampak tudi družbenopolitična akcija, ki zahteva angažiranje vseh delavcev v smislu zakona o združenem dpl^_ posebno pa vseh komunj^r,.. pri tem’ je potrebno opredeliti vzroke za nižji finar.cni rezultat, ali izgubo. Izdelati
ISKRA
Številka 43 - 16. oktobra 1976
je treba program za saniranje obstoječega stanja, ter se dosledno ravnati po sprejetih sklepih na delavskih svetih.
Odpraviti je treba pomanjkljivosti in sistematično začeti delati na področju organiziranosti znotraj podjetja (metodologija dela, odgovornost, itd.).
2. KADROVSKA PROBLEMATIKA
Okrepiti je treba kadrov*e komisije 00 ZK in izdelati program njihovega dela, ki mora biti v skladu z dokumenti V. seje CK ZKS. Na vseh ravneh se moramo zavzemati za res dosledno uresničevanje družbenih dogovorov o kadrovski politiki ter po potrebi predlagati spremembe teh dogovorov.
Pri kadrovanju je treba posvetiti več pozornosti moralno-političnim kvalitetam vodstvenih in vodilnih delavcev ter delavcev v zunanjetrgovinskih predstavništvih in firmah. Obstoječo strukturo je nujno potrebno spremeniti ter se prizadevati, da se na taka delovna mesta kandidira čim več članov ZK. Posebno skrb pri družbenopolitičnem in strokovnem usposab-lianiu pa moramo posvetiti mlajšim strokovnim kadrom.
3. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Družbenopolitične organizacije l*re Commerce morajo v naslednjem obdobju pospešeno delati v sodelovanju s strokovnimi službami na izdelavi predloga sprememb samoupravne organiziranosti v Iskra Comerce, v smislu Zakona o združenem delu. Prizadevati si moramo, da si za uresničevanje svoje družbene funkcije delavska kontrola hitreje utira pot in da
Nov uspeh v naši telefoniji
Obiskovalci letošnjega sejma elektronike so si lahko v poslovnih prostorih Elektrotehne nasproti Gospodarskega razstavišča v Ljubljani ogledali delovanje prve Iskrine elektronske zasebne avtomatske telefonske centrale EPABX 300. Elektrotehna je bila namreč med našimi prvimi kupci tovrstnih central in je svojo centralo tudi že priključila v javni ITT promet.
Centrala EPABX 300 je zasnovana na osnovi tehnologije central vrste Metaconta. Razvili so jo v razvojnem oddelku tovarne ATC na Laborah, v veliki večini pa je sestavljena iz domačih, Iskrinili elementov. Ob tem velja poudariti, da so razvijalci pri centrali EPABX 300 uporabili elemente višje tehnološke stopnje kot so pri Meta-conti.
Naša prva elektronska centrala -dejansko sta bila izdelana dva prototipa - predstavlja nov velik korak v razvoju zasebne telefonije, hkrati pa je to prvi korak na področju elektronskih telefonskih central. Glede na kapaciteto lokalnih priključkov je vzbudila centrala pri jugoslovanskih pa tudi tujih kupcih veliko zanimanje, saj si je njeno delovanje v dneh sejma elektronike ogledalo vsak dan več predstavnikov PTT podjetij, projektantskih organizacij in končnih kupcev.
Vsekakor ima centrala EPABX 300 več prednosti pred drugimi centralami.
Naj jih morda naštejemo:
—	veliko prilagodljivost,
—	enostavno možnost povečanja,
—	veliko zanesljivost,
—	bolj še zveze,
—	veliko prometno zmogljivost,
—	veliko hitrost,
—	neslišno delovanje,
—	enostavna in hitra montaža omar z elementi ob steno oz. v vsak primeren prostor,
—	prahotesni pokrov,
—	tropsko zaščito itd.
Največja kapaciteta centrale je ob
36 javnih linijah 280 lokalnih priključkov ob 30 hkratnih lokalnih zvezah. V tem primem je centrala sestavljena iz treh omar z elementi.
Elektronske zasebne telefonske centrale bodo prišle v redni proizvodni program tovarne na Laborah i prihodnje leto, nadaljnji razvoj teh 1 central pa bo moral vsekakor sloneti i na analizi potreb in zahtev zahodno- \ evropskega tržišča. V srednjeročnem : planu proizvodnje in prodaje zasebnih \ telefonskih central je tudi že pripravljen program prekrivanja proizvodnje < Crossbar central vseh kapacitet s cen- j 1 tralami izvedenimi v elektronski teh- i * niki.	c
LD t
1SKRA-AVTOMATIKA, TOZD SVN, LJUBLJANA
Solidno izpopolnjevanje načrtovanih obveznosti
SEUTVE V NOVE PROSTORE SE BLIŽAJO KONCU
Temeljna organizacija združenega dela SVN na Stegnah v Ljubljani je ena izmed tistih, ki letos solidno iz-polnjujgo svoje načrtovane obveznosti, čeravno tudi v njej ne manjka določenih težav, ki pa občutneje pestijo večino drugih TOZD ZP Iskra.
Dokaz za uspešno poslovanje v prvem polletju je okrog 2.70 milijonov ostanka dohodka po plačani realizaciji ter pri normalnem izpolnjevanju proizvodnega in prodajnega načrta.
je učinkovit, neločljiv del upravljalnega procesa našega socialističnega samoupravnega sistema.
4. ORGANIZIRANOST IN AKCIJSKE SPOSOBNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
Družbeno politične organizacije morajo v smislu razprave te konference pregledati svoje dosedanje delo in ugotoviti svojo akcijsko sposobnost in prodornost za dosego ciljev, katere so si postavile z akcijskimi programi. Posebej pa je treba razmisliti o vključevanju družbenopolitičnih organizacij v filialah v- enotnost akcij I*ra Commerce.
Komunisti menimo, da samo s konkretno zasnovano akcijo lahko izbopamo trenutni položq naše organizacije združenega dela.
Zavedati se moramo, da na ta način krepimo tudi enotno in učinkovito zvezo komunistov, ki je in bo tudi v bodoče nosilec ekonomskega in družbenopolitičnega razvoja v naši socialistični samoupravm družbi.
5. Konferenca je sprejela te zak-5učke soglasno. Zaključki obvezujejo vse člane ZK v Iskra Commerce, kakor tudi tiste vodilne in vodstvene delavce, ki niso člani ZK.
OZIMNICO DELAVCEV SKRB SINDIKATA ZA
Sindikalne organizacije TOZD TELA
so za svoje člane letos omogočile nabavo cenene ozimnice, pod zelo ugodnimi pogoji. Takoje bilo nabavljenega 17 ton krompirja po 3,80 din za kg ter na dvomesečno odplačevanje. Prav tako je bilo mogoče nabaviti zimska jabolka L kategorije po 4,90 din za kg, na dvomesečno odplačevanje. Vso ozimnico so embalirano dostavili v TOZD TELA na Savski cesti.
Takšno poslovno gibanje se v tej TOZD nadaljuje tudi v drugem polletju. V juliju in avgustu, dopustniških mesecih, katerima pa je prilagojena dinamika proizvodnje in prodaje, so svoje obveznosti celo nekoliko presegli, v septembm pa dosegli nekoliko slabši rezultat, pač glede na selitev v nove proizvodne prostore. Toda, kljub nekoliko slabšim rezultatom v septembru ni bojazni, da bi tudi ob tretjem trimesečju načrtovanih obveznosti v celoti ne izpolnili.
Preseljevanje za TOZD SVN nedvomno pomeni precejšnje breme, ki pa ga kljub vsemu uspešno premagujejo. S Savske ceste so doslej že preselili na
VPISOVANJE POSOJIL ZA CESTE V TOZD ELA
Večji del naših delavcev je sprgelo akcijo vpisovanja posojila za ceste, kot pomembno d ružbeno-politič no akcijo. Enotno postavljeni cilji ter skrbno pripravljena akcija, je prispevala k visoki stopnji vključenosti delavcev naše TOZD v solidarno reševanje izredno perečega družbenega problema cest v ogem, kot v širšem območju Slovenije .
Dosežen uspeh bo predstavljal v bistvu politični uspeh OOS v našem TOZD in bo odraz našega družbenopolitičnega delovanja samoupravne zavesti in pripravljenosti k sodelovanju pri reševanju perečih problemov naše družbene stvarnosti. Tega se je zavedal tudi predsednik naše OOS, ki je skupaj s predsednikom DS na domu obiskal tiste delavke oziroma delavce, ki zaradi zdravstvenih ali drugih vzrokov niso v tem času prisotni v TOZD, ter s tem zagotovil večje število vpisanih posojil.
Pohvale vreden je vzgled pred-delavke Ivanke Vajovič, ki je kot posojilo za ceste vpisala enomesečni osebni dohodek, ter delavke Milo-vinke Vuletič, ki je kljub skromnim osebnim dohodkom vpisala 2.000,00 din posojila.
Lfoseuanji rezultat je ze kar prime ren saj smo vpisali že 92 odstotkov oc 396,100 din minimalne vsote posojila Kljub temu moramo z nezmanj šano intenzivnostjo voditi akcij o dalje vse do konca meseca oktobra. Jasne je, da v vseh sredinah ni bilo dojete bistvo in družbeni pomen zbiranja posojila za ceste.
Ob tem moramo biti pozorni tudi na jiosameznikc, ki z negativnimi stališči in poceni parolami oblikujejo nerazpoloženjc, ki se odraža v odklanjanju vpisa posojila ter jih politično
razkrinkati.	, ^ ^	..
Jože Zumc
' v
Stegne celoten razvoj avtomatizacije v industriji in v nove prostore tudi že s dobršen del montaže. Preseljena sta že t tudi računovodstvo in kadrovsko- z splošni sektor, v kratkem pa naj bi z v delom začel tudi samostojen obrat f družbene prehrane, ki so ga delavci z TOZD SVN že tako pogrešali. Na t Stegne doslej še niso preselili oddelka t za specialne naprave, vendar ni daleč t čas, ko bo tudi ta zapustil dosedanje, $ le malo ustrezne prostore na Tržašd ll cesti. Vzporedno z borbo za izpol- ^ nitev proizvodnega in prodajnega a načrta ter preseljevanjem.pa v TOZD -sistematično in učinkovito delujejo tudi na organizacijskem področju. I
V	sprejemanju na zborih delovnih ' ljudi je samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest, prav tako pa tudi samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov. V bližnji prihodnosti kaže, da bodo ustrezno zasedli tudi vsa predvidena vodilna delovna' P mesta in se bo tovarna tako lahko P dokončno konsolidirala, skladno ^ samoupravno zakonodajo.
V	TOZD SVN so že pripravili pro- ^
izvodni načrt za prihodnje leto, naj'' p kasneje do srede decembra pa bodo sprejeli tudi gospodarski načrt za 1-	'
1977, po katerem naj bi v prihodnjerA p letu ustvarili za nekaj več kot 2 D milijonov dinaijev. Najdlje so v okviru 1 Industrije za avtomatiko tudi z izdelavo srednjeročnega načrta za obdobje
do 1. 1980.
V	TOZD SVN trenutno bijejo hud boj za zmanjšanje zalog repromateri-ala, polizdelkov in tudi gotovih izdel- p kov. Zlasti bi se radi kar najhitreje J znebili vsega nekurantnega materiala- p Vse te zaloge sicer niso kritične, kljub n temu pa je na tem področju mogoče n precej storiti za večjo stabilizacijo- ti Nadaljnja pomembna, če ne celo p prvenstvena naloga je ureditev ma- ri terialne in operativne priprave dela, n od česar si prav tako veliko obetajo- P Posebno pozornost pa v TOZD SVN *■ posvečajo razvojni dejavnosti, zavedajoč se, da le hiter in kvaliteten v razvoj lahko zagotovi ustrezno nadaljnjo rast in napredek tovarne. Pravilna usmeritev razvojne dejavnosti tudi omogoča solidno srednjeročno in dolgoročno načrtovanje. Pri tein menijo, da je nujno treba prenehati z dosedanjim načinom, t.j. z lovljenjem tehnike v njenem hitrem razvoju in , izpopolnjevanju.
V	TOZD SVN si veliko obetg0 tudi od razvoja elementov in komponent ter mikroelektronike v Iskre. Kot tipična tovarna avtomati-zacijskih naprav so in bodo velik potrošnik le-teh in zaradi tega še kako zainteresirani za domače tovrstne izdelke, s čimer bi lahko učinkovito zmanjšali uvoz. V TOZD SVN si pri; zadevajo in najbrž jim bo tudi v celoti uspelo letošnje načrtovanje obveznosti izpolniti in si tako zagotoviti solidno startno osnovo za prihodnje, še veliko večje naloge, ki jih čaka o v
1. 1977.	_i r -	11
Boj za boljše gospodarjenje v zadnjih mesecih
Predsedstvo skupščine ZP Iskra je z manjšimi pripombami ugodno ocenilo poslovanje TOZD v tem letu. Osebni dohodki v razkoraku s produktivnostjo. Skupščina bo na prihodnji seji dala v javno razpravo osnutek novega Iskrinega samoupravnega sporazuma.
„Po nekaterih napovedih bomo le- ječe samoupravne organiziranosti, bo tošnje leto po fakturirani realizaciji na svoji prihodnji seji dala skupščina zaključili z veqim ostankom dohodka ZP Iskra v javno razpravo, kot lani," je na 4. seji predsedstva O pripravah tega izpopolnjenega skupščine ZP Iskra, kije bila te dni v dokumenta je govoril sekretar skup-Ljubljani, poudaril generalni direktor ščine Bogdan Mohor. Člane predsed-Iskra Jože Hujs. „Razen morda v EMO, v katerem bodo morali v teh Zadnjih letošnjih mesecih zelo dobro Sospodariti, če bodo hoteli nadoknaditi zamujeno, druge delovne organizacije ob koncu leta ne bi smele imeti •zgube. Na to bo precej vplivala korek-% nekaterih cen.“
Generalni direktor se je v svojem P°ročilu o pomembnejših poslovnih dogajanjih in ukrepih dotaknil tudi gospodarskega položna v domovini in v svetu. Opozoril je, da se je ta položaj
P° hudi recesiji bistveno izboljšal.	-----------------------
Poleg večjega povpraševanja po naših obravnaval rezultate polletnega poslo-
stva je seznanil z nekaterimi novostmi, kijih prinaša osnutek - z delovanjem delegatskega sistema, s pristojnostmi in nalogami delegacij, z mestom in vlogo samoupravnih organov, skupščine, predsedstva, kolegijskih izvršilnih organov itd. Velik poudarek pa je seveda namenjen prav dohodkovnim odnosom znotraj združenega podjetja.
V razpravi je med drugimi sodeloval tudi Jože Čebela. Prisotne je seznanil, da je izvini odbor koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata ZP Iskra na nedavni seji
1 jzdelkih se je znatno izboljšala tudi 1 likvidnost naših TOZD in s tem celot-1 nega združenega podjetja, tako da Večjih bojazni, da ne bi imeli denarja | za izplačevanje osebnih dohodkov ni
Prav v zvezi z osebnimi dohodki je : ppozoril tudi na to, da so se nam v
vaqa ZP Iskra ter sprejel naslednja stališča:
-	v sleherni TOZD oz. DO je treba proučiti uresničevanje nalog, ki jih je sprejela skupščina ZP ob obravnavi poslovanja za lansko prvo polletje.
-	vse TOZD, ki so v letošnjih
____________ ________________ , prvih šestih mesecih poslovale z
ktošnjem letu precej povečali, njihova izgubo, morajo izdelati sanacijske rast pa je bila v razkoraku z rastjo pro-	programe. To velja zlasti za delovno
^aktivnosti, ki je bila manjša kot pa je	organizacijo EMO ter TOZD Kera-
, Ho pričakovati. Ta pojav ni značilen mični kondenzatorji v Žužemberku in 1® za Iskro, pač pa za domala vse slo- TOZD Polprevodniki v Trbovljah v v®nsko gospodarstvo.	delovni organizaciji IEZE. Ti sana-
Direktor Hujs je v nadaljevanju cijski programi naj bi dolgoročno reše-
^regovoril o uresničevanju srednje-r®čnega načrta Iskre kot celote, z* te m pa se je dotaknil problematike v zvezi z notranje organizacijskimi in t Ptrsonalnimi rešitvami v Iskrinih J ^anaj e trgovinskih predstavništvih in
vali problematiko teh kolektivov, kajti dosedanji ukrepi za bope poslovanje niso bili uspešni.
— v poslovnem poročilu prvega polletja je prikazana velika raznolikost v poprečnih osebnih dohodkih med
a fothah. Veliko pozornosti je namenil TOZD in DO. Sindikat je zato usta-3 ^di izdelavi noveliranega samouprav- novil posebno komisijo, ki bo izdelala
: ^ga sporazuma o zd m že vanju dela in	......... "
Sredstev v SOZD ZP Iskra. Osnutek i te8a samoupravnega sporazuma, ki • k melj i na osnutku novega zakona o a združenem delu'in na analizi obsto-
ustrezno analizo in tako ugotovila, kje so vzroki za takšne razlike med osebnimi dohodki delavcev na enakih delovnih mestih.
LD
1
Skoraj 219 tisoč dinarjev pomoči Posočju
i V prejšnji številki smo na kratko Poročali, kakšen odziv je imel klic na Pomoč prizadetemu prebivalstvu Posočja v naši TOZD Polprevodniki v Trbovljah. V tem zapisu niso še ^htenili tega, da so se vsi, ki so v ?Vgustu službeno potovali iz TOZD Polprevodniki, odrekli potnih strokov in tako zbrana sredstva za P°moč prizadetim v Posočju povečali
TOZD TEN, Ljubljana
Nesebična pomoč Posočju
Že takoj po usodnem majskem Potresu v Posočju, so delavci TOZD EN na pobudo aktiva krvodaj alcev s Prostovoljnimi prispevki zbrali nekaj nad 5 tisoč dinarjev in s tem denarjem riabavili šotor ter spalne vreče in vse 0 odpeljali v Posočje. Kot smo že Poročali so z nekaj svojimi UKV apa-raturami vzpostavili zvezo na potresem območju, prav tako pa v pomoč Prizadetim namenili tudi enodnevni
Zaslužek.
Ponovni katastrofalni potres, ki je eptembru znova prizadel Posočje,
Razpisna komisija
ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov TOZD Tovarna antenskih naprav VRHNIK A, Idrijska cesta 42
Ponovno razpisuje vodilno delovno mesto
direktorja
Pogoji:
~~ najmanj srednja izobrazba tehnične, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri;
najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu:
~ moralna in politična neoporečnost; organizacijske in poslovne sposobnosti.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 mieh [X) objavi razpisa na ,,Razpisno komisijo, ISKRA Antene Vrhnika, Idrijska cesta 42.“ Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa 15 dni po ^teku razpisnega roka.
TUDI V TOZD PCT USPEŠEN VPIS POSOJILA ZA CESTE
Vseslovenska akcija „Posojilo za ccste“, ki poteka že od srede, junija dalje, je zajela tudi naš TOZD. Dne 6. julija smo imeli zbor delovnih ljudi, kjer smo se odločali o vpisu posojila. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so pojasnili namen posojila, čeprav je bila večina delavcev že seznanjena o tem iz. dnevnega časopisja.
. Toda dopusti so bili pred vrati in z vpisom je bilo potrebno pohiteti. Odločili smo se, da bomo to storili še isti dan. Po krajši razpravi, ki se je razvila, smo pričeli vpisovati posojilo in rezultat je bil že ta dan dober. Kar 9.0 % od vseh prisotnih je posojilo vpisalo takoj.
V naslednjih dneh so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij pogovorili še s tistimi, ki se za vpis niso mogli odločiti. Večina je sprevidela nujnost take akcije in se v izraz svoje solidarnosti odločila za vpis. Ob zaključku akcije le dva od skupno 73 zaposlenih nista vpisala posojila. Oba sta delavca, ki bi si ob nizkih osebnih dohodkih resnično težko odtrgala že tako skromen delež.
Kljub temu lahko celotno akcijo označimo za uspešno, saj smo se obvezali vpisati za skupno 129.400 dinarjev posojila za posodobitev našega cestnega omrežja. B.Špcndal
Ob tednu požarne varnosti so se gasilci Industrijskega gasilskega društva v Iskri - Elektromehaniki odločili za prikaz gašenja začetnega požara z ročnimi gasilnimi aparati. Demonstracijo so si med glavnim odmorom ogledali številni člani kolektiva. Gasilci so prikazali uporabo ročnih gasilnih aparatov na prah in ogljikov dioksid. Gasili so lahko tudi ostali člani naše DO.
ISKRA-AVTOMATIKA
Razprava o osnutku zakona o združenem delu
Pretekli mesec je v doslej najširše organizirani javni razpravi, v katero so bile vključene skoraj vse samoupravne organizacije, skupnosti ter družbenopolitične skupnosti, našel svojo osnov-
Jubilanti 30 letnega dela v Iskri so se na izletu pomudili tudi v Kumrovcu, od koder je. ta posnetek. Zapis z izleta bomo objavili prihodnjič.
še za 1.072,60 dinarjev tako, da so v celoti Posočju namenili 38.862,60 dinarjev pomoči.
V tovarni so se odločili, da bodo za pomoč Posočju dali še enodnevni zaslužek in bo tako Celotna pomoč delavcev TOZD Polprevodniki v Trbovljah Posočju znašala skupno 218.954,60 dinarjev. Tudi v tej naši temeljni organizaciji, kot vidimo, je delavska solidarnost dobro opravila izpit!
-JC-
je med delavci TOZD TEN vzbudil občutje še globlje solidarnosti. Spet so bili krvodajalci tisti, ki so vzpodbudili zbiranje prispevkov, le da so to pot za prizadete v Posočju zbrali nekaj nad 13.000 dinarjev, iz teh sredstev pa nakupili prešitih odej in jih je dobro naložen tovarniški kombi odpeljal v najbolj prizadeti Breginj. Temu humanemu prispevku žrtvam potresa so nakazali tudi še dmgi enodnevni zaslužek, kar izpričuje globoko razumevanje in solidarnost do žrtev potresa v tem delu Slovenije. _c_
ISKRA — IEZE
TOZD: TOVARNA TEHNIČNE KERAMIKE, n. sub. o.
LJUBLJANA, Pipanova pot 18
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJA SLUŽBE VZDRŽEVANJA
pogoj:
—	višja izobrazba strojno-tehnološke smeri,
—	dve leti delovnih izkušenj,
—	uspešno zaključen tečaj iz varstva pri delu,
—	poseben pogoj je 3-mesečno poizkusno delo.
DM je vodstveno.
2.	ŽGALEC pogoj:
—	dokončana osemletka,
—	pridobljena kvalifikacija žgalca oz. strokovna usposobljenost za upravljanje električnih tunelskih peči,
—	poseben pogoj je 2-mesečno poizkusno delo.
Delovni čas je 12 ur v turnusu.
3.	TRANSPORTNI DELAVEC
pogoj:
—	nekvalificiran delavec, .
—	zmožnost za opravljanje težkih fizičnih del,
—	poseben pogoj je 1-mesečno poizkusno delo.
Prijave pošljite na Odbor za medsebojna razmerja TOZD Keramika, Ljubljana - Pipanova pot 18, oz. se osebno zglasite v splošni službi TOZD.
Gorje'mu, kdor ob dveh na cesto mora, saj na asfaltu zanj ni več prostora .. -.
preostane mu .edino upanje, da bo s samoprispevkom, ki ga plačuje za ureditev cest, končno le izboljšal razmere in svobodneje zadihal. Do tedaj pa bo jeklena stonoga iz dneva v dan daljša in nevarnejša. Fotografija prikazuje promet pred Iskro v Kranju ob 14. uri.
J
no podporo in potrditev osnutek zakona o združenem delu.
Pripravljen je bil na osnovi izhodišč, katera naj bi z zakonom določila; temelje sistema združenega dela na vseh področjih in v vseh odnosih, uredila temeljne odnose v združenem delu in konkretizirala tista vprašanja, ki se bodo reševala s tekočo ekonomsko politiko.
Javn? razprava naj bi pripomogla k jasni opredelitvi do tistih osnovnih vprašanj iz osnutka zakona o združenem delu, od katerih je odvisno ali delavec resnično v večji meri kakor doslej odloča p pogojih in rezultatih svojega dela oziroma kje se zadržujejo še stare oblike in odnosi. To pa lahko dosežemo le tako, da bodo delavci sami aktivno reševali ta vprašanja in če se bodo uveljavili v vseh oblikah, ki jih osnutek zakona o združenem delu nakazuje kot njihovo pravico in dolžnost. Na osnovi rešitev naj bi se v času razprav tako v TOZD, krajevnih skupnostih ter družbeno-političnih organizacijah in društvih sprejemale dopolnitve in predlogi na osnutek.
Sindikati so v skladu s svojo druž-beno-politično vzgojo in nalogami neposredni nosilci javne razprave v temeljnih organizacijah združenega dela. V delovni organizaciji Iskra-Avtomatika je javna razprava o osnutku Zakona potekala posamično v okviru njenih TOZD in v delovni skupnosti skupnih služb. Pri izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikatov v TOZD so bili imenovani odbori za vodenje javne razprave. Le-ti so s pomočjo predavateljev iz aktiva za vsebinsko usmerjanje in vodenje javne razprave pri občinskih štabih pripravili vsebinsko razlago osnutka, katerega so obrazložili delavcem v TOZD v okviru sindikalnih skupin. Na zborih delovnih ljudi pa so delavci podali pripombe in spremljevalne predloge na osnutek Zakona.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so bile javne razprave v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb na ravni delovne organizacije Iskra-Avto-inatiRa dobro vsebinsko in organizacijsko pripravljene in izvedene. Pripombe, katere so dali delavci na zborih so se nanašale v glavnem na njihovo nerazumevanje posameznih členov oziroma poglavij osnutka in so zalite vale podrobnejšo obrazložitev s strani članov odbora in predavateljev. Težnja po čim boljši seznanitvi in podajanju dopolnil, se je pokazala s strani d elavcev predvsem pri obravnavi poglavij: O oblikah združevanja in sredstev, gospodarski prestopki in prekrški, obveščanje delavcev v združenem delu, o družbeno-ekonomskem položaju delovnih skupnosti v OZD in pri upravljanju družbenih sredstev. Večji del pozornosti je bil usmerjen tudi v primerjanje delovnih rešitev v vsakodnevni praksi delovne organizacije s tistimi, ki so začrtane v osnutku Zakona.
Za zaključek lahko rečemo, da so delavci delovne organizacije Iskra— Avtomatika osnutek zakona o združenem delu sprejeli kot akt, ki pomeni uresničevanje in podrobno urejanje področja združenega dela in s tem našega samoupravnega socialističnega sistema.
Špela Murovec
ISKRA
Številka 43 - 16. oktobra 1976
Obiskali smo Industrijo za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, TOZD Stikala
„Srčika Iskre11, kranjska Elektromehanika, je varno zasidrana v Savskem logu, v proštom, omejenem z vzpetino, po kateri teče škrbasta in razrita cesta, ki povezuje Kranj z Ljubljano in vpije po popravilu. Streljaj stran je nekdanja tovarna Špik morala zaradi nerentabilnega poslovanja opustiti upe na prihodnost in prepustiti prostor tovarni, ki ne bo izdelovala tekstila, pač pa kontaktoije, mala in velika stikala.
Na levem bregu Save TOZD Stikala, na desnem orjaški industrijski kompleks, ki je videti, kot bi hotel pritegniti vse stavbe na obeh straneh Save.
PRETEKLOST, KI JE PRIDRVELA V SEDANJOST
Prvotni oddelek Iskre-jaki tok, kije proizvajal- avtoelektrične, rotacijske
ciozen delovni program, izdelati 5.000 kosov vseh vrst kontaktoijev, se je izkazal za premišljenega. Kljub temu, da so se številki, ki so jo navedli v planu, vsi smejali z dobrohotnimi
Stikalih proizvajajo, so kontaktoiji, sledijo pa ročna stikala, instalacijska zaščitna stikala ter individualne stikalne naprave.
NeVeijetno velik porast proizvodnje že sam po sebi opravičuje besedo ..največji11 iz gornjega
Rudi Kolman prikazuje delovanje novega stroja, ki bo prihranil 4 stiskalnice in 6 delavcev.
odstavka. Od prvotnih 5.000 kosov so prišli na 600.000 izdelanih kontaktoijev letno, in sicer v sodelovanju z Nemško demokratično republiko. Iskra izdeluje kontaktoije za tokove do 25 amperov, večje pa izdeluje v kooperaciji in sicer do velikostnega reda 250 A. Najmanjši izdelek iz te skupine ima kratko ime KO. Nanj so
Milena Dorfar, Anica Kuhar in-Mira Despotovič delajo na tekočem traku za izdelavo magnetov za kontaktoije KO.
stroje in stikala, se je okrog leta 1955 razdelil na tri, povsem ločene enote. To je bil hkrati začetek postopne selitve avtoelektrike v Novo Gorico in začetek nastajanja samostojnega obrata, ki od tedaj naprej nosi ime „s tikala11.
pripombami — ja, kam pa jih boste prodali? — se niso dali, vztrajali pri začrtanem in dosegli sedanjo letno proizvodnjo 500.000 kontaktoijev ene velikosti, seštevek nepregledne množice vrst, ki jih izdelujejo pa je seveda ustrezno večji. Povečanje
Po naročilu podjetja Energoinvest izdeluje Lado Bitenc omare za hlajenje transformatorja.
Seveda delovni prostori takrat še niso bili na levem bregu Save, temveč na nasprotnem, v okviru tovarniške hale Elektromehanike. V prostore nekdanje tekstilne tovarne Špik so se
Franc Semen vzdržuje orodja.
najbolj ponosni, kajti le-ta dosega izreden uspeh na tržišču.
Pretežno ga izvažajo in sicer največ na področje SEV, prodira pa tudi na druga tržišča.
To nikakor ni edini proizvod iz te
proizvodnje je seveda potegnilo za sabo večje število zaposlenih in problem, ki navadno nastane, če otrok raste, obleka pa ostaja ista. Poslopje je postalo premajhno in zopet so se pričeli vračati na prostor, kjer so pričeli — na „ozemlje“ stare Iskre. To ni najbolje, kajti transport je s tem izredno otežkočen, temu ustrezno pa so se tudi dvignili stroški proizvodnje. Kljub tem nevšečnostim pa je danes zaposlenih v tej TOZD 330 ljudi, od tega 24 v razvojnem oddelku.
VEČ SKUPIN, KI SO ENA PROIZVODNJA
Prva in največja skupina, ki označuje vso množico izdelkov, ki jih v
Stikalno opremo za žerjave izdeluje Dare Smodila.
Odklopnike
Babič.
ED 6 usmerja Marija
preselili pred petnajstimi leti, ko so se samoupravno odločili, da prekinejo s proizvodnim programom izdelovanja tekstila in se odločili, da pristopijo k Iskri. Samostojno poslopje je bila takrat nedvomno velika pridobitev za obrat, ki je imel pred seboj še vso prihodnost. Začetek današnje TOZD so predstavljali štiije zaposleni v razvojnem oddelku in približno 25 v montažnem. Za tiste čase zelo ambi-
~ ISKRA
■fr Številka 43 - 16. oktobra 1976
1 /
Anton Pip je zaposlen pri izdelovanju razdelilne omare za asfaltno bazo.
skupine, temveč le eden, ki izstopa. V ilustracijo omenjam še to, da izdelujejo tudi specialne izvedbe za težke obratovalne pogoje. Le-ti so zelo cenjeni, zlasti v železarstvu, rudarstvu, itd.
Naslednja skupina obsega izdelovanje ročnih stikal. Sestavlja jo cela množica izvedb, od mikro stikal, odmičnih stikal v miniaturni izvedbi, pa do paketnih stikal. Prav P 16 je izdelek, ki bi ga lahko označili kot
Na področju instalacijske zaščitne tehnike želijo ponuditi tržišču celoten zaokrožen program, primeren tako za individualno kot tudi industrijsko gradnjo stanovanj in industrijskih ob; jektov. Ta program naj bi bil tudi razširitev Iskrinega programa, ki se je uveljavil s števci porabe električne energije, preklopnimi urami in aparati za tonske daljinske komande.
Proizvodno zelo interesanten zaradi velikih serij, tehnično pa izredno
izstopajočega, oziroma značilnega za to skupino. V večjih količinah ga proizvajajo in tudi izvažajo. Od leta 1966, ko je stekla velikoserijska proizvodnja, so izdelali nad 2,5 mtiijonov kosov- to najlepše ilustrira kvaliteto in uporabnost stikala. Letna proizvodnja v zad-
zahteven, je program instalacijskih odklopnikov ED 25. Že samo dejstvo, da živimo v socialistični dmžbi, kjer je skrb posvečena prvenstveno človeku, narekuje, da v Iskri pripravimo program zaščitnih elementov, ki bodo laično vami pri uporabi, poleg tega p3
Avtomate ED 6 montira Marija Gonič.
njem času niha med 350.000 in 600.000 primerki letno. Tudi to stikalo je plod velikega tmda in popolne angažiranosti celotne TOZD, ki budno spremlja proizvodnjo, kontrolo in odpravlja morebitne hibe. Rezultat prizadevanj je nizka cena in moderna proizvajalna tehnologija.
Skupina zaščitnih stikal je od vseh skupin najbolj v znamenju novosti. Pripravljajo zanimiva motorska zaščitna stikala, ki bodo imela precej prednosti pred tistimi, ki sojih izdelovali doslej. To stikalo bo imelo magnetne kratkostične sprožnike in pod-napetostne sprožnike, ter bo vgrajeno v plastično ohišje. To bo pomenilo veliko zanesljivost, varnost in popolno izoliranost.
Instalacijska zaščitna stikala so proizvodna skupina, ki ima v Iskri že dolgo tradicijo. Sami pravijo, da se nove zanimivosti obetajo že v bližnji prihodnosti, ko bodo začeli izdelovati instalacijske odklopnike ED 25 in FI stikala majhnih gabaritov in visokih stikalnih zmogljivosti.
bodo varovali še imovino. Priča-kujemo, da bodo že v bližnji prihod; nosti običajne varovalke nadomestil1
Zofka Novak in Joži Hribar montirati paketna stikala P 16.
'N
NAČIN NAKUPA:
Iskraši, zaposleni na področju Ljubljane nakažejo po pošti 1272,05 din na žiro račun:
ISKRA - ŠIROKA POTROŠNJA TOZD SPREJEMNIKI SEŽANA
51420-601-11459
Z odrezkom poštne nakaznice se kupec javi v Iskrinem poslovnem centru (PPG), Trg, revolucije 3, Ljubljana, v 5. nadstropju pri tovarišici Minki Žerjav. Tam dobi dobavnico, s katero prevzame radijski sprejemnik v skladišču na Masarykovi 15 v Ljubljani.
Za Iskraše, zaposlene izven Ljubljane, zbirajo naročila njihovi sindikalni funkcionarji. Ti bodo potem po dogovoru s prodajo ..Široke potrošnje" organizirali dobavo in prodajo v svoji delovni enoti. Plačilo ob prevzemu sprejemnika.
Planica v maloprodaji: 1.817,20 din Planica za Iskraše 1.272,05 dm Razlika din 545,15!
TOLIKO LAHKO PRIHRANITE, ČE IZKORISTITE UGODNOST, KI VAM JO NUDI ISKRINA TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV V SEŽANI.	v
z--------------------------------\
TEHNIČNE LASTNOSTI
V celoti tranzistoriziran,
tri valovna področja (UKV,
KV, SV),
zvezna regulacija nizkih in visokih tonov,
vgrajena feritna in dipolna antena, širokopasovni zvočnik, ohišje v beli, oranžni, ali rdeči barvi, oz. v orehovem furnirju.
\_______________________________J
V
_V
Obiskali smo Industrijo za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, TOZD Stikala, Kranj
E
(Nadaljevanje s 4. strani)
novi zaščitni elementi — odklopniki ED, ki bodo obvladali pri majhnih gabaritih (45 x 17,5 x 68 mm) funkcije termične in kratkostične zaščite do 6000 A.
Glede na stanje tehnične opremljenosti stanovanj v Jugoslaviji, ki je daleč pod normo za razvite države ter dejstva, da nameravamo zgraditi 70.000 novih stanovanj letno, je to Zelo perspektiven program. Vendar pa ni vse tako rožnato, kot bi lahko bilo, saj jim je zaradi neustreznih predpisov zaprto celotno tržišče socialistične republike Srbije, kjer so s predpisi celo omejili uporabo takšnih
‘stikal.
Vendar pa niso odnehali, kajti Prepričani so, da bo težnja za varnost v Prihodnosti zmagala pred vsemi Pomisleki. Cena tega artikla bo nizka, vendar bo treba izdelovati veliko večje Serije, da bodo to lahko zagotovili. Tako velikih serij pa" jugoslovansko tržišče seveda ne bo preneslo, zato' že *daj načrtujejo 50 % izvoza.
barija Pavlič dela m avtomatu za izdelavo okrovov za kontaktorje KO.
Posebno pomembna za zaščito člo-veka, živali in imovine so tokovna zaščitna stikala FI. To so stikala za znščito pred napetostjo dotika. Konstrukcija bo sodila v okvir ostalih elementov, ki jih proizvajajo in bo imela lastnosti, vredne, da jih omenimo. Ugotovitve znanosti, da človeškemu jelesu ne škoduje napetost, temveč t°k, so uporabili in izdelali omenjeno stikalo, Id v 20 milisekundah izklopi rrevarni tok, ki deluje na človeka in bi ^ko povzročil poškodbe, ali celo smrt. To pomeni, da bo stanovanje z uPorabo takšnih stikal povsem varno Pred vsakršno nesrečo z električnim °kom. Ta stikala so izredno občutiva in ščitijo že pri toku napake 3
Na končni kontroli in embaliranju kontaktorjev K 10 sta zaposleni Amalija Rauter in Marija Zevnik.
Na področje individualnih stikalnih naprav sodita dve podskupini. Prvo so standardne stikalne naprave iz proizvodnega programa tovarne stikal, ki sestoji iz vrste proizvodov; od odklop-nikov, do mikroštikal.' Oprema za žerjave, ki predstavlja naslednjo skupino pomeni kompletno tehniko za opremo raznih žerjavov in individualnih projektov za različne predelovalne industrije in procese. Sem sodi kompleten program opreme za železarske, gradbene, luške in sorodne žerjave.
DELAVCI, KI SO V STIKALIH
Od prvotne peščice ljudi se je število zaposlenih v TOZD Stikala dvignilo na sedanjih 330, kar pa še vedno ne pomeni, da imajo vse, kar potrebujejo. Kadrovski problemi so precejšnji, zlasti v razvojni službi, nič dosti pa ne zaostajajo tudi tisti, ki se pojavljajo v tehnološkem oddelku, kontroli, montaži in proizvodnji. Zlasti pogrešajo visoko strokovne kadre elektro stroke, kar je posledica nesorazmerne regionalne sestave študentov na fakulteti za elekrotehniko v Ljubljani. Po nekakšni tradiciji, ki pa je v kranjski Iskri nikakor niso veseli, je najmanj študentov na tej fakulteti ravno iz kranjskega območja. Tisti, ki pa so, se v večini odločajo za študij iz področja telekomunikacij ali računalništva, ki je zadnje čase zelo popularen. Posledica tega je pomanjkanje strokovnjakov v temeljnih organizacijah združenega dela, ki potrebujejo elektro inženirje drugih smeri.
NEKAJ PROBLEMOV
Merilna oprema, ki jo za uspešno in kakovostno delo nujno potrebujejo, je po pravilu inozemskega porekla. Vse, kar izvira iz tujih držav, je pri nas zadnje čase nezaželeno in se skušamo čimbolj e pretolči z lastnimi silami. Žal to vedno ni mogoče, posebno ne v
tem primeru. Neprestano imajo težave z nakupom merilne opreme, vezane na sredstva, ki jih nikoli ni dovolj, obenem pa so prisiljeni, da se prilagajajo tržišču. Tržišče pa je izredno zahtevno in nikakor ne dovoljuje spanja na lovorikah.
Ozko grlo pri proizvodnji kontakte ijev je varilna proga, ki bi lahko nadomestila precej delavcev in zelo olajšala delo. Na srečo je to problem, ki se mu življenje izteka, saj jo pričakujejo že čez nekaj tednov.
Fizična ločenost delovnih prostorov, ki silno neugodno vpliva tako na proizvodnjo kot na cene, je naslednji problem Do tega je prišlo iz preprostega razloga: obseg proizvodnje se je povečal, prostora v isti stavbi ni bilo več in so se pač preselili na začetni položaj — v staro Iskro. Nestabilni stropi, neustrezni skladiščni prostori, neprimerni prostori za prevzemno in odvzemno kontrolo, vse to so znane težave, ki jih srečujemo vsepovsod v razširjanju proizvodnje.
V bodočnosti se jim kaže rešitev — namreč takrat, ko bodo dogradili Lahore II. Takrat se bodo lahko preselili v staro Iskro in se tako spet združili. To bo pomenilo racionalnejši transport in odstranitev težav pri montaži stikalnih naprav.
POSLOVANJE
Planirana bruto proizvodnja je obsegala 200 milijonov 695 tisoč ND. Planske zadolžitve s področja kooperacij in lastne proizvodnje potekajo ugodno. V prvem polletju so bili nekoliko v skrbeh zaradi nove oblike finančnega poslovanja. Proizvodnja se je rahlo znižala, vendar ne pod 100 %. Slo je predvsem za to, da so izdelovali artikle, ki so šli bolje v prodajo.
Prvi meseci letošnjega leta so bili poslovno dokaj neugodni, vendar se stanje v avgustu in septembru vztrajno izboljšuje. V zadnjem kvartalu bodo verjetno dosegli planirano.
Letna stopnja rasti za prihodnja leta znaša 13 % fizične povečave. Tako predvideva plan vrednosti proizvodnje za leto 1980 že 340 milijonov novih dinarjev. Poleg domače prodaje je vključen tudi plan izvoza, ki predvideva v srednjeročnem obdobju povečanje za približno 50%. Tržišča, od katerih si največ obetajo, so dežele v razvoju, zahodno tržišče, glavno pa je območje SEV.
Majda Bohinec umerja bimetale za od-klopnike ED 6.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
Potres, ki je prizadel prebivalce Posočja, je vsepovsod- močno odjeknil. Pomoč, ki pokaže prijatelja, če jo ponudi v pravem času, je tokrat prišla pravočasno. Sindikat TOZD Stikala je organiziral tri akcije, ki naj bi pomagale prizadetim prebivalcem. Slo je za obliko denarne pomoči kot pomoč za obnovo porušenih domov. Ostalo delovanje osnovne organizacije
V merilnici, na profilnem projektorju, opravlja meritve Matija Rant.
Montiranje kontaktorjev KO gre vešče izpod roke Milki Žumer.
sindrkata pa je potekalo predvsem v duhu uresničevanja ustavne vsebine in samoupravljanja, pomoči socialno šibkim članom kolektiva in skrbi za rekreacijo in oddih delavcev. Njihov 10-članski izvršni odbor je v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami predlagal člane v samoupravne organe in izvedel volitve. Aktivno so sodelovali v razpravi o osnutku zakona o združenem delu, pa tudi pri vpisu posojila za ceste. Žal se tu niso tako izkazali kot bi se lahko, saj predvidene vsote 60,000.000 din niso zbrali v .celoti, temveč komaj v višini 41,732.500 din. Zakaj? Nihče ne ve, kajti trdijo, da so se iskreno potrudili.
Organizirali so tudi prvenstvo TOZD v kegljanju in piknik z namenom boljšega spoznavanja članov kolektiva.
Iz naših TOZD
V	TOZD ELEKTROLITI V MOKRONOGU si vsestransko prizadevno izboljšati poslovanje. Ugotavljajo, da je izboljšanje produktivnosti možno tudi s tehničnimi izboljšavami orodij. Oblikovali so v ta namen posebno komisijo, ki naj bi ugotovila n^bolj pereče delovne operacije, pri katerih bi tehnične izboljšave utegnile prinesti dobrodošle koristi. Po ugotovitvah komisije bodo interno razpisali natečaj za tehnične izboljšave orodij, v katerem bodo zajeli— porabo materiala, višino stroškov in rok izdelave, v natečaju pa bodo lahko sodelovali vsi, ki bi lahko kaj prispevali k tehničnemu izbopanju orodij, s tem pa tudi k boljšim ekonomskim učinkom.
Delavski svet TOZD Elektroliti v Mokronogu je s 500 dinarji podpore pomagal kultumoprosvetnemu društvu ,Josip Jurčič" v Trebnjem, čigar pihalni orkester je pred nedavnim prazno ral 50-letnico svojega uspešnega delovanja.
V	TOZD Polprevodniki v Trbovljah
so se pred kratkim odločili, da bodo odslej imeli prav vse sestanke v popoldanskem času, da bi tako čim bolj izkoristili razpoložljivi delovni čas, s tem pa razumljivo prihranili pri stroških poslovanja. Le strogo proizvodno problematiko bodo v bodoče še obravnavali tekoče med delom, ker le-ta navadno terja hitre odločitve.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI V ŽUŽEMBERKU so na
lastno pobudo pred nedavnim obiskali predstavniki občinske skupščine Novo mesto ter predstavniki medobčinske gospodarske zbornice in Ljubljanske banke. Namen tega obiska je bil, da bi sc seznanili s stanjem v tej naši TOZD, ki že nekaj let bije hud boj za bope gospodarjenje. Goste so v TOZD seznanili s svojim srednjeročnim načrtom do 1. 1980 in z možnostmi za njegovo izpolnitev, ki pa so kaj skromne, če ne bo mogoče najti prepotrebnih investicijskih sredstev za posodobljenje proizvodnje. Ta obisk naj bi torej našel način pota, kako tej temeljni organizaciji, za kraj in okolico dovolj pomembni, pomagati, da bo zadihala laže in, da bo kos proizvajati in prodajati skladno s potrebami in sedanjimi tržnimi pogoji.
Člani delovnega kolektiva lira invest servisa so se v pomoči Iskrašem na potresnem področju lepo izkazali. Te dni so jim nakazali skupno 30 tisoč dinarjev pomoči in sicer so za tretjino tega zneska zbrali lastnih prispevkov, dve tretjini pa so zbrali, ker so se odpovedali dvema izletoma in poiskali cenejše možnosti za rekreacijo članov kolektiva, oz. so nekaj primaknile tudi družbenopolitične organizacije. K temu bodo sredi meseca dodali še svoj enodnevni zaslužek in tako bo njihova dobrodošla pomoč v potresu prizadetim Iskrašem v Bovcu in Tolminu še učinkovitejša.
ISKRA
Stanc Flcischman Številka 43 — 16. oktobra 1976
Jože Spacal o sebi, o umetniku
..Umetnost mi pomeni življenje. Vendar pa ni vse, kar likovnik ali književnik napravi, umetnost. Prav tako ni vsak, ki slika, ali piše — umetnik. Med tisoči je umetnik morda samo eden. Kdo je to, bo potrdila šele prihodnost."
Tako je razmišljal, čeprav je sebe že v umetnosti uveljavil, slikar in grafik Jože Spacal, ko smo načeli z njim pogovor ob njegovi sedanji razstavi v poslovnem centru Iskra v Ljubljani. Predmeten in vendar moderen je v svojih delih; plodovi, ljudje in eksplozija današnjega sveta se mu javljajo v subjektivnih likovnih ekranih. Razumljivo, da smo torej pogovor usmerili tudi o primerjalnih merilih vrednosti, o raznih avantgardnih tendencah sodobne umetnosti.
..Sodobna kritika spremlja produkcijo, vendar pa so njena merila pogosto pod vplivom subjektivnih razpoloženjskih dejavnikov. Neki beneški bienale naj bi bil že sam po sebi predstavnik najvišje kvalitete sodobnih avantgardnih tendenc, ali vsaj predstavnik nekega povprečja. Toda, na žalost, ni vselej tako. Na okus pa tudi na estetiko dobe vplivajo pogosto različni dejavniki mode. Zelo velikokrat nasploh mešamo dva pojma: moderno in modno. To, kar slikar danes ustvarja, je sodobno; največkrat je, žal, to le modna muha, malokdaj pa gre za res moderno slikarstvo. Moderno je tisto, kar nam predstavlja že jutrišnji dan".
Ali mora biti umetnost odraz okolja, v katerem živimo?
..Vsekakor! Sam poizkušam to izraziti na sodoben način, z likovnimi
Ena izmed grafik Jožeta Spacala.
sredstvi, ki upoštevajo dialektičen razvoj. Tako iščem in nadaljujem nek svoj stil. Vračam se nazaj, podoživljam, ob spoznavanju tega v sebi vse skupaj pregnetem in naredim spet korak naprej."
Zanimalo nas je, kako se je za pot slikarja odločil. Kako je začel?
„Ze v rani mladosti sem začel uporabljati kredo, opeko in oglje. Z njimi sem upodabljal živali na vratih domačega hleva, na stene omar in zidov. Tega sem se lotil toliko bolj, ker sem do teh živali nekaj čutil, saj sem doma s podeželja, s Krasa. Bile so mi toliko zanimive, da sem prav pri njih neprestano razvijal občutek za opazovanje.
Ko sem prišel pozneje v osnovno šolo, sem svoje opazovanje prenašal z risbami na papir pri šolskih urah in na ta način pri učiteljih vzbujal pozornost. Nagrajevali so me in spodbujali, jaz pa sem vse bolj in bolj navdušeno delal. Zame je bila to prijetna igra, vrhu tega pa sem bil zanjo še nagrajen.
Podobno se mi je dogajalo pri šahu in kmalu sem postal prvi šahist na šoli. Z igranjem šaha sem razvijal logiko, ki mi je prišla prav tudi pri likovnem ustvarjanju. Ko pa sem prišel na šolo za oblikovanje, kjer sem sprejemni izpit napravil z odliko, seje v mojem razvoju pojavila še tretja komponenta — družbeno delo.
Po šoli za oblikovanje sem končal prvo stopnjo študija na umetnostni zgodovini in sociologiji, kjer sem dobil vpogled v zgodovino umetnosti, dialektični pregled nad umetnostjo in filozofijo in si tudi dokončno oblikoval svoj življenjski nazor.
Študij na akademiji v Milanu pa ni bil samo študij, ampak tudi trdo delo, saj sem vseskozi hkrati delal tudi kot asistent za scenografijo na milanski televiziji in poleg tega še redno obiskoval šolo za mozaik. Človek ne more postati umetnik brez dela, hkrati pa je vse zelo odvisno tudi od okolja, v katerem raste in se razvija. Mnogokrat se naravni veliki talenti izgubijo, ker jih pač nihče ni odkril."
Kaj pa menite o današnji umetnosti v primerjavi s tisto od včeraj? Ali se vam zdi, da je svet osvojila znanost, tehnika, medtem ko umetnost danes zaostaja?
..Umetnost je vsekakor izraz časa in okolja. Po stilu prepoznamo, v ka-
teri čas spada to, ali ono umetniško delo. Brez težav bomo spoznali beneško slikarstvo, ali italijansko renesanso, ali denimo špansko slikarstvo iz raznih obdobij. Za sedanji čas pa je značilno, da je to obdobje iskanje tehniških revolucij, skokov in sprememb. To se nujno odraža tudi na področju umetnosti. Med številnimi eksperimentalnimi smermi se bo lahko znašel samo tisti, ki je res raziskovalec, ali strokovni poznavalec likovnega področja.
Po drugi strani pa je res, da je bila v zgooov.mi likovna umetnost vedno privilegij ozkega kroga izbrancev in tesno povezana z arhitekturo. Z razvojem meščanske likovne umetnosti se je le-ta usmerila predvsem v tabelno slikarstvo, Umetnost je prešla iz lasti vladarjev v roke preprostejših posa-
meznikov, čeprav še vedno tistih, ki so imeli denar.
Danes vstopamo že v tretje obdobje, ko je umetnost v galerijah in muzejih vse bolj dostopna širokim množicam. Razen tega pa se danes še posebej razvija grafika, ki je množičen medij. Kljub temu boste danes pogosto slišali tega, ali onega, ki bo trdil da mu današnja umetnost ni razumljiva, medtem ko je prejšnjo razumel. Nekateri trdijo, da njihovo razumevanje sega samo do impresionizma. Mislim pa, da to v bistvu ni res, vsako umetnost zna brati le tisti človek, ki ima že neko likovno izobrazbo in izkušnje v opazovanju. So^ ljudje, ki recimo občudujejo samo klasično umetnost, vendar pa pri tem še in še občudujejo predvsem razne obrtniške zanimivosti, npr. oči, ki gredo za človekom, obdelavo prstanov, čipk, frizur, i. t. d., medtem ko pri sodobnih likovnih delih, ki so pogosto nepredmetna, vsebine ne znajo prebrati in zato se namrdnejo, češ, to bi znal naslikati tudi sam."
Ali je potemtakem premalo likovne vzgoje?
„Šola je vsekakor premalo umetnostno usmerjena. Poglejmo si samo šolske urnike! Kakega pesnika obravnavajo celo polletje, za likovni, ali glasbeni pouk pa najdemo samo po eno uro tedensko. Razen, tega pa tudi v nadaljnjem študiju mladim ljudem ne nudimo ničesar iz teorije estetike.
Zato bi morali tako v šolah kot v drugih ustanovah bolj poiskati pot do človeka, tako da bi mladi ljudje čutili, da življenje ni samo_ delo in denar, ampak veliko več. Če bi postopali tako, ne bi pogosto mehanizmi javnega mnenja končali v cenenih učinkih kot so seks, ali popevke".
Kako bi razvoj znanosti, ki ustvarja človeku več prostega časa, povezali s kulturnim razvojem? Kako bi prišli do sinteze znanosti in umetnosti? Ali se to odraža tudi v vašem" likovnem izrazu in kako pri tem povezujete svobodo umetniškega ustvarjanja in razumljivosti?
..Zaposlen sem kot scenograf na ljubljanski televiziji, se pravi v hiši, ki jo vodi tehnika, elektronika. Tudi pri svojem delu sem se zato v zadnjih desetih letih srečal s hitrim razvojem tehnike. Temu razvoju sem sledil in se
začel z učinki elektronike okoriščati tudi sam, v svoji likovni gradnji, v svoji televizijski sceni. Vseskozi sem se ukvarjal, seveda, še s slikarstvom in mozaikom, ker sem izražal in odražal še naprej svoj Kras, kjer sem rojen, kjer sem odraščal in kamor se še vedno vračam. Ker pa mi je televizija postala drugi dom, je to nujno pustilo sledi v mojem delu.
Odtod izhaja neka združitev risbe, barve in elektronike v vseh mojih grafičnih delih. Kar pa zadeva umetniško svobodo, bi jo osvetlil z dveh zornih kotov. Ko slikar ustvarja likovno delo, ga vodi predvsem njegova notranja nuja, ki je usklajena z njegovim razumom in nazorom. Pri tem se ne ozira na okolje in kritike, ne na tržišče, dela to, kar čuti. Hkrati pa je razumljivo, da si želi tudi stika in odmeva, želi, da bi ga ljudje razumeli, pa čeprav ne prikazuje samo neofiguralike."
In kakšen je vaš postopek ustvarjanja? Ali v vaših grafikah, v katerih je čutiti neki trpek okus zurbanizira-nosti, pa tudi velike človekove želje za uspehom, najprej prevlada človeški, ali tehnični element?
,,Človeški! Skoraj vsa dela se mi rodijo v podzavesti. Enostavno izbruhnejo kot izraz doživetja, ki ga, če je močan, registriram kot skico. Te skice se potem nabirajo in se povežejo v likovno delo, grafiko, sliko, ali televizijsko sceno. Toda zasnova slej ko prej ostane osebna, človeška", je sklenil Jože Spacal.
»Glas jeseni« znova na poti po Gorenjski
DPD Svoboda in osnovna organizacija ZSMS Šenčur sta lansko leto jeseni pripravila prvo gorenjsko glasbeno karavano „Glas jeseni". Le-ta je obiskala deset krajev v vzhodnem delu Gorenjske in bila povsod zelo toplo sprejeta. Za najboljši glas jeseni se je potegovalo enajst pevcev—amateijev, ki še nimajo posnetka na RTV Ljub-Ijana ali na gramofonski plošči.
Mlade pevce bo na koncertih 'tilas jeseni" spremljal gorenjski koncertni ansambel DAR.
Prva glasbena karavana je rodila uspehe in ker je to ena izmed zelo širokih oblik razvijanja glasbene dejavnosti na Gorenjskem, se je letošnji organizator DPD Svoboda Šenčur (Organizacijski odbor RTV Šenčur) odločil,.da bo ta prireditev tradicionalna in naj se razširi na območje cele Gorenjske. Za letošnji najboljši glas jeseni sc bo potegovalo kar 18 pevcev - amateijev i/. vse Slovenije. Obiskali
(Nadaljevanje na 8. strani)
Novice od tu in tam
£ Tovarna za obdelavo aluminija v Našicah bo vložila 10 milijonov dinarjev v gradnjo novega obrata za proizvodnjo eloksiranega in strojno obdelanega aluminija Tovarna je bila do sedaj najbolj znana po proizvodnji okovja za gradbeništvo in pohištveno industrijo.
-* ! r
£ Centralna tehnična knjižnica v Ljubljani je v zadnjih letih zelo napredovala. Zlasti, j
ker je začela obdelovati tehnične informacije z računalnikom. Za naslednje leto pa ! (; ji grozi precej okrnjena dejavnost zaradi pomanjkanja sredstev. Prisiljena bo namreč 1 , zmanjšati nakupe strokovnih knjig, s tem pa bo usahnil dotok znanstvenih informacij, | brez katerih si ni mogoče več zamišljati hitrega razvoja na področju raziskovalne dejavnosti.	1
1
d
£ Na jugoslovanskem simpoziju o produktivnosti — potekla je na Kosovem v Peči -	1
je dejal predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije llija Vakič, da so za padec	1
storilnosti v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih krivi: zelo visoka stopnja za- 1 poslovanja v zadnjih letih, slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti, slabosti v sistemu 1 S šolanja, ki je premalo povezano s proizvodnjo, slaba izkoriščenost strokovnjakov, ki jih Č imamo sorazmerno veliko, neustrezna politika cen, zastarela organiziranost dela, po- 1 sebno pa še neustrezen način nagrajevanja delavcev in delitve ustvarjenega dohodka? 2
t
šlk Medjimurski rudniki iz Murskega Središča poslujejo sedaj z izgubo. Le-ta je dosegla že vrednost nekaj nad 9 milijonov dinarjev. Izhod iz zagate vidi TOZD v preorien-taciji proizvodnje, prodaji velikih zalog premoga in vključitev poslovanja v program Gorenja ie Velenja
V
t
t
A Naš generalni direktor Jože Hujs se je ob koncu minulega meseca pogovarjal 5 češkoslovaškim ministrom za strojegradnjo Pavlom Bahilo, ki je prišel na obisk v našo državo. Razgovor je zajemal možnosti vzajemnega industrijskega sodelovanja. Pri razgovorih je sodeloval tudi predsednik jugoslovanskega komiteja za ekonomske odnose s tujino Jernej Jan.
^ Nova investicija TIO iz Lesc — zaradi katere so se odcepili od Iskre — obsege proizvodno dvorano, dolgo 120 m in široko 50 m. V njej bodo proizvodni in osnovni skladiščni prostori, v prizidku paše upravni prostori in garderobe. Celotna investicij? bo stala 35 milijonov dinarjev. Od tega bo skoraj polovica lastnih sredstev, preostalo pa sredstva Ljubljanske banke, interne banke Slovenskih železarn ter komercialni kredit inozemskega poslovnega soudeleženca
^ V domu inženirjev in tehnikov v Beogradu so zaprli razstavo „dnevi bolgarske znanosti in tehnike". Na razstavi so prikazali bolgarske dosežke: strojegradnje in kovinarstva, elektronike in elektrotehnike, kemične in lahke industrije ter poljedelstva.
^ Februarja naslednjega leta bo stekla redna proizvodnja na industrijski način izdela-^ nih hiš in stanovanj, ki jih bodo izdelovali v Gorenju. Za prvo leto je predvidena proizvodnja tisoč stanovanj, naslednja leta pa po pet tisoč. Dele stanovanj bodo gradili na tekočem traku. Za montažo posameznega stanovanja na izgotovljeni betonski plpš^k1 bo potrebno le teden dni. Nova stanovanja bodo za 20—35 % cenejša od sedanje najcenejše gradnje. Pri industrijski gradnji sestavnih delov sodelujejo poleg Gorenja iz Velenja še ljubljanski Konzorcij in Avtoradgona iz Gornje Radgone.
Za Nišem bo dobila tudi zagrebška občina Trešnjevka terminal za avtomatsko w obdelavo podatkov, namenjen tudi za meščane. Trešnjevčani bodo poslej v nekaj
minutah dobili dokazila o davkih, prijave o bivanju, izpiske iz knjig rojstev, porok in umrlih ter druga potrdila in dokumente. Razen za meščane bo terminalska postaja obdelovala podatke tudi za samo občino.
^ V Budvi so se sestali železniški predstavniki 26 evropskih držav in uskladili npjL vozni red za leto 1977/78. Uvedli bodo vrsto novih vlakovnih kompozicij kot npr-na relaciji Beograd—Frankfurt in Beograd—Benetke, medtem ko bodo po 64 letih uki-
nili mednarodni vlak Istambul—Beograd—Pariz. Potniki bodo odslej morali prestopiti V
Puškin" bo vozil 'Z1*
Benetkah na drugo vlakovno kompozicijo. Mednarodni vlak Moskve do Beograda po krajši relaciji, ki se bo skozi Madžarsko izognila Budimpešte.
^ Vse kaže, da bo slovensko gospodarstvo doseglo do konca leta precej boljše rez w tate kot jih je prikazalo ob polletju. Republiški zavod za načrtovanje pričakuj! celoti za 15 % večjo nominalno proizvodnjo, realna pa naj bi se povečala za 2 %. Seve celotna proizvodnja letos ne bo dosegla planiranih vrednosti in bo za okrog 8 % manjša. oziroma v primerjavi z lanskim letom le za 2 % večja.
^ Gorenje namerava v celoti posodobiti proizvodnjo zmrzovalnikov. Gre za novO kombinirano vrsto zmrzovalnika in hladilnika. Novo proizvodnjo bo Gorenje invep stiralo z lastnimi sredstvi.
^ Zasedal je izvršilni odbor tozdov elektroindustrije Slovenije. Med drugim so obraV-w navali tudi sanacije treh delovnih organizacij in sicer Energoinvestov tozd Črnuče.
Varnost iz Zagorja in Iskre, polprevodniki Trbovlje. Člani izvršilnega odbora sO priporočili, da naj bi pri teh tozdih, ki poslujejo z izgubo, bolj upoštevali težnjo p° večji akumulativnosti in ne vztrajali pri proizvodnih programih, ki doslej niso prinesi' trajnih ugodnih rezultatov.
^ Ljubljanski dnevnik prinaša članek o našem sodelavcu Ivanu Razboršku, ki je zapo-slen v raziskavi tržišča marketing sektorja. Ivan Razboršek se že vrsto let ukvarja t nabiranjem narodne umetnosti, zlasti ornamentike. Vodi tudi likovno sekcijo v Iskri.
h
A Tovarni glinice v Mostarju sq se pokvarili stroji za proizvodnjo. Zaradi tega ie predelovalec aluminija „Boris Kidrič" iz Šibenika ostal brez dela. Čeprav so v Mostarju naglo popravili napako," je Zvezni izvršni svet odobril uvoz 17 tisoč ton glinice.
^ Vsi štirje jugoslovanski proizvajalci računskih strojev in žepnih računalnikov Tvor-™ niča računskih Strojeva, Zagreb, El iz Niša, Digitron iz Buj in sarajevski Uniš imaj0 ogromne zaloge izdelkov na skladiščih. Prodati jih ne morejo niti doma in še manj v tujini zaradi previsokih cen.
^ Beograjski bralec Politike Mitar Mitrovič čestita vsem zaposlenim v tovarni svetil ^ Tesla iz Pančeva glede odličnih poslovnih rezultatov. Lani je ostalo tej tovarni v blagajni 273 milijonov dinarjevTJohodka, oziroma 28 milijonov dinarjev čistegadohod" ka. Pristavlja pa, da tega dohodka v tovarni ne bi ustvarili, če ne bi bili kupci prisiljeni kupovati njihovih žarnic, ki neverjetno hitro pregorevajo. Za primerjavo navaja Philip" sove žarnice, pri katerih se meri življenjska doba v letih in ne urah kot pri Tesli.
V Beogradu so sklenili družbeni dogovor o temeljih družbenega načrta Jugoslavije v za razvoj jugoslovanskih železnic in PTT prometa za obdobje do 1980. leta. S teh1 so bili sprejeti in potrjeni skupni interesi in cilji, v katerih sta ti dve panogi določeni ko1 prednostni pri nadaljnjem razvoju celotnega jugoslovanskega gospodarstva. V kratkem bodo v Beogradu podpisali še tri družbene dogovore in sicer o razvoju magistralnih cest-o pomorskem in rečnem prometu ter o pristaniščih.
Zbral.in uredil Marjan Kra'i
industrija EMO-CELJE
Dobili smo osem oskaijev — kaj pa zdaj?
Potrošniki vsakodnevno gledamo ninožico boljše* ali slabše zapakiranih izdelkov v izložbah in trgovinah, vendar spoznamo pravi pomen embalaže Praviloma šele takrat, ko je manjvredna, ali je sploh ni in se zato že ob nakupu srečamo z obrabljenim, ali Poškodovanim izdelkom.
Tudi mi smo dolga desetletja pro-dajali gole, nezaščitene izdelke. Zadnja leta je embalaža le prodrla na trg emajlirane posode in kovinsko Predelovalne industrije, toda še vedno ^10 premalo seznanjeni z njenimi značilnostmi. Zato smo povabili tovariša Karla Podpečana, ki se s to tematiko ^ vrsto let poklicno ukvarja, da nam Pove nekaj besed o nastanku embalaže v našem podjetju, o njenem razvoju, Pomembnosti in pomenu za kvaliteto ter prodajo naših emajliranih izdelkov.
vse prepočasi utira pot, ker je baje predraga in ker je v naši ponudbi zelo široka izbira raznovrstnih artiklov. Zato še nismo v celoti izvedli programa komercialnega embaliranja za izdelke, ki bi jih po zahtevali tržišča morali v celoti individualno pakirati.
Transportna embalaža je skoraj tako stara kot transport in so jo uporabljali slično kot za emajlirane izdelke že pred njihovim nastankom za transport lončenega blaga, keramike in stekla. Seveda je bil embalažni material sila preprost. Uporabljali so seno ali slamo in pozneje lesno volno, posamezni artikli pa so dejansko predstavljali razsuti ali rinfuso tovor in so bili le nevezano obdani z zaščitnim materialom.
Kasneje so pričeli nekatere izdelke zavijati posamič v papir,nekatere pav pakete, ki so vsebovali po dva, štiri ali šest kosov. Pakete so nato vlagali v
»Embalažo zahteva predvsem položi trga, torej pogoji transporta in P°trošnje. Zato delimo embalažo v | j^nsportno, ki varuje izdelke med transportom od proizvajalca do trgov-, ^ in komercialno, ki spremlja izdelek i potrošnika in na tej poti ščiti vsak 'zdelek posebej. Dober trgovec je bil že od nekdaj zainteresiran za čim-?°ljŠo transportno embalažo, ; ^°mercialna embalaža pa vse bolj pri-- i dobiva svojo pomembnost z H l Ropanj e m novih proizvajalcev v , ^°nkurenčnem boju za naklonjenost .'■i Potrošnika. Žal si ta embalaža pri nas

zaboje in ta embalaža je dolgo časa predstavljala skrajni dosežek na tem področju Jer je bila namenjena nžgveč za izvoz in prekomorski transport.
Vendar pa takšen način pakiranja in tovrsten material nista bila zadovoljiva niti kot transportna zaščita, ki je bila pomanjkljiva, niti glede cene embalaže, ki je bila v razmerju s količino pakiranih izdelkov odločno previsoka.
Trg je medtem postajal vse zahtevnejši in transportni pogoji vedno strožji. Pričeli smo uporabljati dvoslojno, troslojno in petslojno valovito

® *
■II*
lir- i
EM.	x
F
pi;:
■r*....'rm	t
El	!li	i:

^etizirana pošiljka se pomika proti peči, kjer bo obdam s skrčljivo folijo.
ISKRICA
Direktor Tovarne mehanizmov iz Lipnice ing. Damijan Hafner je v svojem ekskluzivnem intervjuju, objavljenem v glasilu ISKRA, št. 41, 0cl 2. oktobra 1976, izjavil, da je odnos ISKRE do Tovarne mehanizmov Lipnica in do Tovarne instrumentov Otoče enačiti, kot odnos očeta do dveh sinov, od katerih enega izuči za kovača, drugega pa 'zšola za župnika. S tem je hotel Dovdariti priviligiran položaj Tovar-oe instrumentov Otoče.
Delavci v Instrumentih pa so ob branju intervjuja ugotovili, da je ta Privilegij lahko sicer veljal v stari Jugoslaviji, danes pa, ko je cerkev iočena od oblasti, pa imajo oblast delavci, tudi kovači, zato ta primer-ieva ne drži več v takšnem smislu, k°t je nameraval na ..duhoviti" način orisati razmere tov. direktor, mg. Damijan Hafner.
- KF -
Novo razsežnost je pridobila embalaža z uvajanjem palet in kontejnetjev za transport industrijskega blaga. Uvedba standardiziranih palet je občutno skrajšala čase nakladanja, prekladanja in razkladanja blaga, poenostavljenje bil notranji promet in skladiščenje ter zmanjšan obseg fizičnega dela pri teh opravilih. Paleti-zacija je dejansko predstavljala osnovo za kontejnerizacijo, kjer so se prednosti paletizacijc mnogokratno povečale in nakladalni časi večkratno skrajšali.
V naši delovni organizaciji ne moremo prezreti še ene pomembne novosti, namreč paletiziranje s skrč-|ivo folijo. Kot smo bili pioniiji na mnogih ostalih področjih vemajlirski branži, smo tudi kot prvi v Jugoslaviji uvedli to vrsto embaliranja za emajlirane izdelke.
Prednosti folije so tako mnogo-stranske in očitne, da jih skoraj ni treba omenjati.
Do zadnjega desetletja je bil razvoj embalaže počasen, v zadnjih letih pa je naglo napredoval in je razmeroma
1:. / '
mtečajih za mgrajevanje izvirne domače embalaže je Industrija EMO v Oteklosti dobila že vrsto odličij.
lepenko, s tem pa se je na mah spremenila struktura embaliranja. Zaradi velikega števila raznih artiklov in različnih oblik ter dimenzij, je bilo težko določiti sistem embalaže, ki bi ustrezal vsem pogojem zaščite blaga ter standardnih mer za velikost transportnih enot po jugoslovanskih in mednarodnih predpisih.
Da bi danes dobili dovoljenje za uporabo transportne embalaže, mora le-ta ustrezati tuzemskim in inozemskim določilom, ki so lahko več ali manj zahtevna glede na potrebna transportna sredstva, to je za cestni, železniški, morski ali zračni promet. Komercialna embalaža pa mora imeti privlačen izgled, izpolnjevati mora svoj propagandni namen, saj predstavlja primemo oblikovana embalaža običajno tudi najcenejšo reklamo za svoj izdelek in za svojo firmo. Predvsem pa mora komercialna embalaža nuditi zadostno zaščito posameznemu izdelku na poti od trgovine do potrošnika.
ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o. Ljubljana, Stegne 17
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB vabi k sodelovanju in objavlja prosta delovna mesta:
PROGRAMSKO TEHNIČNO PODROČJE
L 2 KONSTRUKTERJA - PROJEKTANTA
2.	2 KONSTRUKTERJA I.
3.	2 TEHNIČNA RISARJA Pogoji pod 1:
—	visoka izobrazba strojne smeri
—	3 leta prakse ali
—	višja izobrazba strojne smeri
—	6 let prakse
—	pasivno znanje angleščine ali nemščine Pogoji pod 2:
—	višja izobrazba strojne smeri
—	2 leti prakse
ali	v
—	višja izobrazba strojne smeri
—	4 leta prakse
—	pasivno znanje angleščine ali nemščine Pogoji pod 3:
—	osemletka
—	tečaj za telmične risaije
—	2 leti prakse
VODJA TEHNIČNE SLUŽBE - za projekt Mikroelektronika Pogoji:
—	visoka izobrazba (elektro ali strojna smer)
—	5 let prakse ali
—	višja izobrazba (elektro ali strojna smer)
—	7 let prakse
—	znanje pogovorne angleščine
KOMERCIALNO PODROČJE
več INŽENIRJEV IN TEHNIKOV s prakso v prodaji, znanjem vsaj enega svetovnega jezika in znanjem aplikacije elektronskih elementov
FINANČNO PODROČJE
1.	POMOČNIK DIREKTORJA FINANČNEGA PODROČJA
2.	ANALITIK L Pogoji pod I:
—	fakulteta II. stopnje (ekonomska)
—	5 let prakse ali
—	fakulteta L stopnje (ekonomska)
—	8 let prakse
—	pasivno znanje enega svetovnega jezika Pogoji pod 2:
—	fakulteta II. stopnje (ekonomska)
—	2 leti prakse ali
—	fakulteta I. stopnje (ekonomska)
—	4 leta prakse
—	pasivno znanje enega svetovnega jezika
SPLOŠNO KADROVSKO PODROČJE
1.	PRAVNIK
2.	VODJA KADROVSKE SLUŽBE Pogoji pod 1:
—	diplomirani pravnik
—	sodni izpit
—	3 leta prakse	-•
Pogoji pod 2:
—	visokošolska izobrazba sociološke, organizacijske, pedagoške ali upravno pravne smeri
z- 3 leta prakse ali
—	višješolska izobrazba
—	5 let prakse
SEKTOR ZA ORGANIZACIJO
1.	VODJA SEKTORJA ZA ORGANIZACIJO
2.	ORGANIZATOR I.
Pogoji pod 1:
—	visoka izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri
—	3 leta prakse ali
—	višja izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri
—	6 let prakse
—	pasivno znanje dveh svetovnih jezikov Pogoji pod 2:
—	visoka izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri
—	2 leti prakse ali
—	višja izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri
—	4 leta prakse
—	pasivno Znanje enega svetovnega jezika
Komercialno področje ima sedež v Lj., Trg revolucije 3, ostala delovna mesta so v skupnih strokovnih službah, Iskra — IEZE, Lj.; Stegne 17. Prevozi delavcev na delo in z dela so urejeni s tovarniškimi avtobusi na relaciji Kolodvor — Stegne z vmesnimi postajami.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba Iskra — IEZE, Ljubljana — Stegne 17 v 15 dneh po objavi.
zadovoljiv, saj smo si na posameznih delovnih mestih v podjetju zelo prizadevali, da bi lahko sledili novim pogojem transporta in razmeram trga.
V določenih vidikih smo tudi prehitevali raven jugoslovanskega trga, ker smo razvili vrsto novih tipov in originalno embalažo za mnoge naše artikle, ki pa jih je akceptiral le del naprednejše usmeijene trgovske mreže. Nekateri trgovci so to embalažo celo odklanjali, ker je bilo tako embalirano blago za malenkost drage. Takšna miselnost je zlasti prevladala v zaostalih področjih z nezahtevnimi kupci, ki so zahtevali nepakirane izdelke, da bi eventuelno poškodovano posodo reklamirali in so največkrat tudi dosegli popust pri ceni. Da se embalaža na domačem trgu tako dolgo ni uveljavila, je bila brez dvoma tudi posledica močne povojne konjunkture za emajlirano posodo, ko industrija sploh ni mogla zadovoljiti količinskih potreb kupca, ta pa se v takšnih razmerah res ni mnogo brigal za kokovost izdelka ali celo za embalažo.
Vsekakor lahko s ponosom zremo na naše dosedanje delo, ki je bilo izven tovarne deležno velikega priznanja ob tistih nekaj prilikah, ko nam je bilo omogočeno nastopanje na jugoslovanskih strokovnih prireditvah za ocenjevanje embalaže. Dobili smo osem oskarjev za embalažo, čeprav zadnja štiri leta žal sploh nismo več tekmovali za ta naslov. Velika škoda je tudi, da nismo zaščitili avtorskih pravic za vrsto modelov in naših originalnih rešitev, ki so jih po vrsti in brezplačno pričeli uporabljati drugi proizvajalci. Pri vsem tem pa so dejanski stroški za udeležbo na tekmovanjih in za zaščito modelov naravnost smešno nizki (za modelno zaščito reci in piši: šestdeset dinaijev) in jih sploh ni mogoče primeijati s posrednimi koristmi, ki iz tega izha-jqo.
Zadnje čase se v skoraj vseh predelih Jugoslavije menjajo navade in okus potrošnika. Kupec postaja zahtevnejši, išče kvalitetno blago v okusni in funkcionalni embalaži. Tega se zavedamo v TOZD POSODA in smo že postavili norme za oblikovanje embalaže, ki je namensko ustrezna posameznim artiklom po prostornini in merah. Hkrati je še cenena, estetska in ima dober propagandni učinek, obenem pa zadostno ščiti izdelek.
Zavedamo se, da moramo potrošniku nuditi kvalitetne izdelke v dobri komercialni embalaži, ki že dolgo ni več nujno zlo ali nepotreben strošek, temveč pomemben dejavnik za uve-Ijavljanje na današnjem zahtevnem trgu-“	JK-
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta
JOŽETA KAJNCA
se iskreno zahvaljujem Montažno servisni organizaciji za podaijeno cvetje, predvsem pa vsem tistim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mi izrekli sožalje	Jožica Mihalič
ZAHVALA Ob smrti mojega očeta FRANCA ANŽIČA
se zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TEA za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi
zadnji poti _	sin Tone Anžič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
FRANČIŠKE BERNARD, roj. Lebar
se iskreno zahvaljujem sodelavcem elektrodelavnice v kranjski tovarni za izraze sožalja, poklonjeni venec ter spremstvo na njeni zadnji poti
sin Ivan Bernard
ZAHVALA
Ob izgubi
najinega dragega očeta
FRANCETA MARTINČIČA
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem ATC z linije Stikalne matrike in GPP za izraze sožalja in denarno pomoč
hčerka Ivica in sin Jože
ISKRA
Številka 43 - 16. oktobra 1976
„GLAS JESENI" PONOVNO NA POTI PO GORENJSKI .
___________________________________v
(Nadaljevanje s 6. strani)
pa bodo vse večje kraje na Gorenjskem: Šenčur, Radovljico, Jesenice, Železnike, Škofjo Loko, Kamnik, Domžale, Tržič, Kranj itd. Pevce bo spremljal gorenjski koncertni ansambel „DAR“.
V letošnji karavani bo sodelovalo 6 pevcev iz Iskre. Tri izmed njih smo povprašali o tem, kaj mislijo o festivalu „Glas jeseni" in kakšna je njihova glasbena pot.
VESNA VIDMAR, TOZD TEA
„Nastopila sem že na lanskoletnem festivalu „Glas jeseni". Veselje do nastopov pred občinstvom pa sem dobila letos, ko sem uspešno nastopila na zabavnoglasbeni prireditvi „Iščemo najlepši glas Gorenjske", ki j o je pripravil hotel „Creina“ v Kranju. Prav zato sem se letos odločila, da pojem v letošnji glasbeni karavani „GlaS' jeseni". Mislim, da Gorenjska potrebuje take prireditve. Želi si jih občinstvo, ki na vseh koncertih tudi sodeluje tako, da glasuje za najboljši glas jeseni.
Ta festival organizator prireja skupaj z RTV Ljubljana in je torej, edina priložnost za afirmacijo pevcev — amaterjev z Gorenjske. Pojem iz ljubezni do petja, glasbe in občinstva. Komaj čakam na festival „Iskra poje", ki je po konceptu podoben karavani „Glas jeseni", le da je organiziran v okviru naše tovarne in je lahko tako bolj tovariški, prijateljski, neuraden, Prireditve, kot sta ti dve razbijata monotonost tovarniških strojev in prinašata v prosti čas obilo razvedrila in sprostitve, hkrati pa mnogo doprinese ta k razvoju gorenjske zabavnoglasbene kulture. Moja želja je, da v prihodnje sodelujem na vseh podobnih prireditvah, ki naj bi jih bilo čim več. Rada pa bi se zahvalila organizacijskemu odboru ekipe „RTV Šenčur" in ansamblu ,,DAR“, ki take prireditve organizirata in omogočata."
mesecem. Petje mi pomeni hobi in zelo si želim, da bi spet pel pri ansamblu. Vendar kakšnega večjega cilja nimam, saj si želim, da moje petje ostane amatersko. Še naprej bom sodeloval na vseh prireditvah, ki jih organizira organizacijski odbor „RTV Šenčur". Njihove prireditve so namreč vedno nekaj novega in v njih se vedno znova odkrivajo mladi talenti in mladi ustvarjalci. To pa je zelo pozitivno."
DAMJANA BREJC, TOZD ŠTEVCI
„Mqj prvi uspeh, je uspeh, ki sem ga doživela na festivalu „Iskra poje". Takrat sem bila prvič pred mikrofonom in imela sem strašno, tremo. Toda, to je bil dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabila. Kako čudovito je stati pred mikrofonom in peti! Tega ne bi nikoli vedela, če ne bi bilo festivala „Iskra poje", kajti izven tovarne si gotovo nikjer ne bi upala zapeti. Tako pa sem od tistega dne že precej nastopala. Rada imam glasbo, rada pojem; rada imam prijatelje, ki ljubijo glasbo. Danes že vem, da bom vse svoje življenje pela. Dopoldne delam v tovarni, popoldne hodim v šolo, zvečer pa zapojem ljudem, da bi bili srečni. Vsak nasmeh na njihovih obrazih me razveseli in še z večjim užitkom
STANE MARN, TOZD Vzdrževanje
„Peti sem začel z 16. leti pri ansamblu „Sršeni“. Kasneje sem se vpisal v šolo in sem petje za nekaj časa opustil. Po odsluženem vojaškem roku sem dolgo časa prepeval pri ansamblu „Eros“. Z njimi sem nastopal skoraj po celi Gorenjski. Danes pa pojem le še na prireditvah kot sta karavana „Glas jeseni" in festival „Iskra poje", na katerem sem letos spomladi zasedel tretje mesto. Pel sem tudi v eni izmed oddaj „RTV Šenčur" pred dobrim
začnem prepevati. Petje je radost in sreča ljudi. Brez nje si ne znam predstavljati človeka. Hvala ekipi „RTV Šenčur" ki mi omogoča nastope in hvala skupini „DAR“, s katero najrajši prepevam."
To so nam povedali trije pevci — ISKRAŠI. Vsi, ki bi želeli glasovati za njih, lahko pridete na prvi koncert Karavane „Glas jeseni", ki bo v soboto, 23. oktobra ob 19. uri, v domu kulture v Šenčurju.
Miro Erzin
ISKRA ELEKTROMEHANIKA Komisija za racionalizacije Na osnovi pooblastil temeljnih organizacij združenega dela in priporočila komisije za množično inventivno dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije razpisujemo
MNOŽIČNI NATEČAJ
ZA DAJANJE KORISTNIH PREDLOGOV,
s katerim želimo, da delavci (tudi štipendisti, vajenci) dajejo koristne predloge za različna področja v delovni organizaciji, in to:
1.	Razvojno-raziskovalna dejavnost:	novi proizvodi, oblika, ra-
cionalizacija konstrukcij in obdelovalnih' orodij, zanesljivost, tipizi-ranje elementov.
2.	Proizvodnja: priprava in organiziranje proizvodnje, transport, skladiščenje, kontrola, zmanjševanje porabe materiala, zniževanje rezerve pri proizvodnih serijah.
3.	Nabava in prodaja: izbira najugodnejših dobaviteljev, preusmeritev na domače materiale, prodajni prijemi, zbiranje podatkov o prodajnih potrebah.
4.	Drugo: racionalna zasedba delovnih mest in odprave neefektivnih časov, zmanjšanje administrativnih stroškov, izboljšanje informiranja, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, delovna disciplina, varnost pri delu, samoupravna organiziranost ipd.
Od vseh udeležencev pričakujemo, da
—	opišejo problem,
—	nakažejo rešitev.
Predloge pošljite odseku za racionalizacije v razvojnoprogramskem področju (tel. 23-20) do vključno 15. novembra 1976.
Vsak koristen predlog bo nagrajen s 100 din.
Za vse predloge, ki bodo uporabljeni, prejme avtor tudi nagrado po določbah pravilnika.
Sahisti Elektromehanike zmagali
V petek, 8. oktobra, so ljubitelji šaha organizirali prijateljski dvoboj, ki naj bi pokazal razmerje moči šahistov Elektromehanike v primerjavi z ostalimi iz celotnega Združenega podjetja. Srečanja na 28 deskah se je, žal, udeležilo samo 18 resničnih predstavnikov ZP, ostala mesta pa so morali zasesti tekmovalci, ki sicer tekmujejo v okviru Elektromehanike.
Rezultat dvoboja je bil 12 : 16 v korist igralcev Elektromehanike, oz. 8 : 10, če upoštevamo samo prvih osemnajst miz, kjer so šahirali pristni predstavniki ZP.
Rezultati posamezno: (Sledijo po zaporedju desk): Jože Kerec 1, Brane Deželak 0, Pavle Sešek 0, Albin Oble-ščak L, Vito Šoukal 1, Vinko Zorman 0, Janez Kumše 1, Lojze Deželak 0, Dane Čeme 1, Miha Šmid 0, Bogdan Brezigar in Franc Ciperle remi, Jože Špende 1, Karel Kmetič 0, Joviča Zadravec 0, Stane Drešar 1, Vasilije Aletič 0, Franc Crček 1, Drago Čopič, in Marjan Pičulin remi, Spasoje Kosovi č in Franc Plevel remi, Janez Taborne 0, Marjan Pia vin c 1, Pavle Jereb 0, Miloje Zbilič 1, Darko Božič in Milan Bajič remi, Boris Kukovec 0, Jože De-
Pogled v dvorano med šahovskim tekmovanjem.
Druga zmaga rokometašev Iskre Avtoelektrike
Na športni strani smo v prejšnji številki Iskre objavili sliko rokometne ekipe iz Avtoelektrike v Novi Gorici, ki se je po uspelih nastopili v začetku letošnje jesenske sezone uvrstila v slovensko rokometno ligo. Z veseljem danes zapišemo, da se je rokometna ekipa Iskre v dosedanjem ligaškem tekmovanju, po razumljivih začetnih težavah, že kar znašla v novi, pač zahtevnejši druščini.
V slovenski rokometni ligi so v nedeljo, 10. t.m. odigrali šesto kolo, v katerem je ekipa novogoriške Iskre zabeležila svojo drugo zmago, ko je z rezultatom 24:21 (10:9) premagala ekipo Šoštanj, trenutno sedmo med dvanajstimi ekipami v ligi.
Rokometaši Iskre so po šestem kolu na 9. mestu s štirimi točkami, doslej pa so svojim nasprotnikom zabili 147, prejeli pa 178 golov. V nedelj om, 17. oktobra se bodo rokometaši Iskre iz Nove Gorice srečali z ekipo Polet, ki je trenutno peta na
Udeležba pa taka!
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD TEA, kot tudi sindikalni organizaciji za lepa poklonjena darila ter dobre želje. Vsem želim veliko zdravja in obilo delovnih uspehov.
Pavla Čater
želak 1, Ivan Iveta 0, Marjan Tepina M Gregor Epih 1, Jože Pogačar 0, IvaO Mesarič 0, Peter Jerman 1, Srečo Otoničar in Ljubo Meglič remi, Franc Koželj in Bojan Žbogar remi, Zdenko Tomc 0, Milan Bulič 1, Franc Torka!
1, Milan Berce st. 0, Marjan Bohinc Dušan Pirec 1, Jože Blaznik 0, Jožo Koncut 1, Miro Bogataj 1, Brane Zečevič 0, Bojan Čehovin 0, Milo* Jocif 1, Brane Berce 1, Franc Žagar 0. Janez Režek 0, Ivan Hiti 1.
Po „uradnem“ delu dvoboja je na vrsti „neuraden“ brzoturnir, ki je! še bolj potrdil prijateljski značaj srečanja.	Gl
Množična udeležba na tekmovanju' g
ki je bilo pripravljeno v menzi TOŽP ATC, je vsekakor razveseliva, čepra' ne zadostna. Organizatorji upajo, d3 j bo na 10. jubilejnem brzo turnirju, kj| j bo v Iskrini poslovni stavbi v Ljubija!1; !
novembra t. L, predvsem
tekmovalcev iz ostalih Iskrinih TOZD' ki bodo nemara uspeli dokazati začasno veljavnost poraza iz Kranja.
Stane Fleischrnat1;
kako navdušeni za skupne izlet6' Morda pa se tudi pri udeležbi v pla' nine kaže naša tolikokrat poudarjen1 „privrženost“Tskri.
Kakorkoli že, bilo nas je le šest nikomur od nas pa gotovo ni bilo žal da se je odločil za dvodnevni izk1 Imeli smo se odlično. Medtem ko j1
bilo v Ljubljani oblačno, nas je P1
'd
Cl-lV' V J_,J U U y Ctl Ll VIU/JLU-tvllV, 110.0 J v- r ,
Savici sprejel droban jesenski dež, k nas je za kakšno uro prikoval ' tamkajšnjem gostišču. Ni in ni hote0
prenehati pršeti, končno pa smo se1'
lestvici, zato bodo morali zares napeti vse sile in izkoristiti vse izkušnje, če bodo ta dvoboj hoteli uspešno opraviti. Sodelovanje gotiške rokometne ekipe Iskre v slovenski rokometni ligi bomo odslej redno spremljali in bomo veseli vsakega njihovega nadaljnjega uspeha.
odločili za odhod proti dobre tri u,c oddaljeni koči. Vso pot smo, vari10 pod dežniki, ugotavljali, da ima ' bohinjskem kotu dež resnično mlad6: Kljub vsemu nam slabo vreme 1,1 pokvarilo razpoloženja. Precej smeš«0 je iz gledalo le takrat, ko smo kon^fl0 le „priplavali“ do koče. Prija?111 oskrbnica Zinka ni vedela, ali se ^ smeje ali naj joka, saj sem jo štirinaj8' dni pred izletom prosil, naj rezervi)3 od 20 — 40 ležišč, pred njo pa se j6 znašlo le šest mokrih predstavnikov vesoljne Iskre.
Še dobro se nismo usedh, ko jči
zunaj prejiehalo deževati. Zato smo
sc
Polomija na vsej črti — tohko opevanega izleta Iskrinega planinskega društva na Sedmera triglavska jezera se je udeležilo le šest ljubiteljev gora. Sprva smo bili le štige, na splošno veselje pa sta se pri Savici pojavila še dva. Repriza je bila torej pod vsemi pričakovanji: junijskega izleta v ta prelepi del naših gora se je udeležilo okoli 40 Iskrašev, tokrat pa nas je bilo, kot že rečeno, le - ŠEST.
Vso pot čez Komarčo in mimo Črnega jezera proti koči ob Dvojnem jezeru sem premišljeval, kaj naj napišem o izletu. Naj bom glede udeležbe strupen, naj krivdo zvalim na slabo vreme, morda je kriva delovna sobota nekaterih organizacijah, ali pa mg
vse skupaj nekam pošljem in spet ugotovim, da pač Iskraši nismo kdove
popoldne povzpeli še na Mal° Tičarico, visoko 2.071 metrov. Prvotni načrt smo pač morali spremeniti' ker je Lepo Špičje le nekoliko preda; leč, ob deževnem vremenu pa je tud1 dokaj nevarno.
Z gotovostjo lahko trdim, da izle* ne bi uspel v tolikšni meri, če se ga ric bi udeležil Janez s Stegen. Njegov) zvesta spremlj evalka kitara in žamet10 glas (proti večeru že bolj frotirast),.8!1 pozno v noč držala veselo druščin? pokonci.
Drugo jutro se kar nismo moF| odpraviti proti Komni. Končno siri0 se odločili za nam povsem neznari0 pot pod Lanževico in čez pobocj6 Lepe Komne do koče pod Bogatinori1 Ta koča je zdaj zaprta in jo bod° odprli šele za 29. november. Spreje,IJ v domu na Komni je bil takšen k° med junijskim izletom — neprijaZri0 osebje nas je s svojim obnašanj®11 kmalu odgnalo v dolino.	l. P
RADIOKLUB ISKRA KRANJ
vabi na predavanje z naslovom
„TV ANTENE IN OJAČEVALNIKI"
Predavanje bo v četrtek, 21. oktobra 1976, ob 18. uri v prostorih kluba v Kranju, Stritarjeva 5/L Po predavanju bo razprava.
Predaval bo Maijan Lukež.
Vabljeni!
Posnetek z izleta na Sedmera Triglavska jezera.
s
Planinski izlet
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 23. 10. 1976 IZLET NA DOVŠKO BABO IN KLEK.
Odhod bo z glavne železniške postaje v Ljubljani ob 6,18 z vlakom do Jesenic.
Izlet je primeren za vse, prispevek zanj pa je 25 din.
Prijave sprejema: Planinsko društvo Iskra, Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 324-765.
SMUČARSKI TEČAJI
V
Komisija za šport in rekreacijo ISKRE — Elektromehanike bo letošnjo zimo priredila dva 7-dnevna smučarska tečaja za Iskraše in njihove svojce. Tečaja bosta na Krvavcu, prvi bo od 31. 1. do 6. 2. 1977 in drugi od 28. 2. do 6. 3. 1977.
Tečajniki bodo razvrščeni v vrste po starosti in znanju smučanja, v vsaki vrsti bo 8 do 10 tečajnikov. Tečaj bodo vodili smučarski učitelji.
Cena tečaja za eno osebo bo od 1.350,00 din do 1.550,00 din. V ceno je vračunan 7-dnevni pension v hotelu ,,Brunarica4, tedenska karta za žičnico, zavarovanje ter vodstvo in organizacija tečaja.
KJE IN KAKO se boste prijavili?	„
Delavci tovarne ATC se prijavijo na Laborah pri tov. Šarabon Vinku ml., tel. 28-14, ostali pa pri tov. Kožar Rajku, tel. 29-52. Prijavite se lahko od 15. 10. 1976 do zasedbe razpoložljivih mest. Ob prijavi plačate 600 din akontacije na osebo, preostalo pa boste vplačali v mesečnih obrokih do 20. januarja 1977.
Vse ostale informacije dobite ob prijavi.
SMUČARSKI POZDRAV!