Poštnina plačana v go+ovinL UtO IX. itev. 282. v uuDijmu v sredo 14. teem&rn HZJ. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, vezji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. >Slovenski Narod« velja letno t Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Božični križi in težave g. Vukićevića G. Vukičević se ponovno bavi z rekonstrukcijo vlade, da bi na ta način potolažil nezadovoljneže, — Slab izgledi na uspeh. Ni izključeno, da pride namesto rekonstrukcije do krize vlade. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. — Beograd, 13. dec. »Reč« beleži verzije, d«, se g. Vukičević znova resno pripravlja na rekonstrukcijo vlade, do katere naj bi prišlo že med božičnimi prazniki, ker vlada v sedanji sestavi nikakor ne more uspešno braniti predloženega proračuna, ki ga tudi poslanci vladne večine ne odobravajo brez pridržka. Po informacijah iz vlad~ nih krogov naj bi odstopili poštni minister Kocič, finančni minister Marko-vič, prosvetni^ minister dr. Kumanudi, minister za izenačenje zakonov Angje-linovič, minister za agrarno reformo Mijovic in minister brez portfelja Velja Popović. Politični krogi pa sodijo, da dobimo za božične praznike namesto rekonstrukcije krizo vlade. K rekonstrukciji sili g. Vukičeviča predvsem naraščajoče nezadovoljstvo tako v radikalskem, kakor tudi v demokratskem klubu. Demokratski klub je že ob priliki razprave o poročilu ministrskega odbora, ki je perlustriral uradništvo notranjega ministrstva, izrazil svoje nezadovoljstvo in zahteval razne važne spremembe v politično- upravni službi, predvsem pa odstranitev raznih eksponentov. G. Vukičević je prvotno sicer pristal na to zahtevo, vendar pa svoje obljube do danes še ni izpolnil, ker mu v tem primeru grozi nezaupnica z radikalske strani. Tako je ostalo to vprašanje odprto vse do danes. Dočim mu radikalski poslanci zamerijo, češ da je preveč popustljiv napram demokratom, vztrajajo demokrati na izpolnitvi teh obveznosti. Vukičević se hoče zato iz tega nevzdržnega položaja izmotati s pomočjo rekonstrukcije vlade. Predvsem upa, da mu bo uspelo potolažiti nezadovoljneže v obeh klubih s tem, da sprejme v vlado njihove zaupnike. Po razpoloženju, ki vlada zlasti v zadnjem času, tako v radikalskem, kakor demokratskem kflubu, pa je malo verjetno, da bi se g. Vukičeviču posrečil ta načrt Odpor proti njegvemu režimu je v obeh vladnih strankah tako velik, da je mnogo bolj verjetno, da bo moral g. Vukičević dati vajeti iz rok. Politični krogi splošno sodijo, da bo s starim letom pokopana tudi Vukičevićeva vlada. Načrt reorganizacije kmetijskega šolstva Komisija prosvetnega ministrstva je izdelala nov učni načrt, ki predvideva poglobitev kmetijskega pouka na osnovnih šolah in učiteljiščih ter popolno reorganizacijo kmetijskega strokovnega šolstva. — Beograd, 13. dec. Komisija za sestavo splošnega državnega prosvetnega programa Je posebno skrbno obdelala vprašanje kmetijskega šolstva, glede katerega je sprejela zelo važne in dalekosežne resolucije. Kmetijsko šolstvo naj bi se temeljito reorganiziralo. Pri tem prihaja v poštev podaljšanje in razširjenje ljudskih šol na 5 odnosno na 6 razredov, zimski tečaji in kmetijske eno- in dvoletne šole. Razen tega se naj pritegnejo k reorganizaciji tudi učiteljišča, srednje kmetijske šole in poljedelske fakultete. V razširjenih ljudskih šolah naj se na deželi v zadnjih dveh letih poučujejo kmetijski v mestih pa obrtni in trgovski predmeti. Učni program za šole na deželi naj bi sestavljala minister za kmetijstvo in ministrstvo prosvete, v mestih pa ministrstvo trgovine in ministrstvo prosvete. Vsaka šola naj bi imela tudi šolski vrt v izmeri 1 do 2 ha. Ženska deca naj bi se poučevala tudi v gospodinjstvu. Glede zimskih tečajev je določeno, naj bi se izmenoma prirejali v vsaki vasi poedinih sre-zov. Pouk naj bi se vršil zvečer po dve do tri ure. Tečaji naj bi se prirejali v prostorih ljudskih šol, sodišč itd. Predavanja naj bi imeli strokovnjaki, učitelji, sreski zdravniki, veterinarji in gozdarji. Učni program teh tečajev naj bi sestavljala ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo prosvete. Tečaji naj bi trajali 3 do 4 mesece. Izdatke za učiteljstvo teh šol naj bi nosila država odnosno oblastne samouprave, primerne lokale pa naj bi preskrbele občine. Nižje kmetijske šole naj trajajo dve leti. Specijalne kmetijske šole pa naj bi se ustanovile le v krajih, kjer imajo osnovne šole po štiri razrede. Število nižjih in specijalnih kmetijskih šol naj se poveča samo do one mere, da bo imela vsaka oblast po eno teh šol. Zanimivo je, da resolucija ne odobrava prenosa vseh sedaj obstoječih nižjih in specijalnih kmetijskih šol na samouprave, kakor ie to določeno v uredbi o prenosu poslov na oblastne samouprave. V srednje kmetijske Šole naj bi se sprejemali učenci s štirimi gimnazijskimi razredi brez sprejemnega izpita ali pa po dovršeni nižji kmetijski šoli s sprejemnim izpitom. Predvideni so štiri letniki; v prvih treh bi se gojil teoretični, v zadnjem pa praktični pouk. Sedaj imamo tri srednje kmetijske šole v Valjevu, Križevcih in v Mariboru. Namen teh šol je, da dajejo kmetijske uradnike 2. kategorije, kmetijske učitelje, sreske ekonome in potovalne učitelje. Komisija je bila mnenja, naj bi se te kmetijske Sole razširile na pet letnikov. Istotako je bila mnenja, naj bi se njihovo število ne povečalo. Glede poljedelskih fakultet ugotavlja resolucija, da bi njihovo sedanje število (ena v Zagrebu in ena v Beogradu) ne bik) preveliko in da zadostuje za naše potrebe, treba pa bi jih bilo primerno reorganizirati. Absolventi kmetijskih fakultet naj bi se usposobili za profesorje na kmetijskih srednjih šolah po položitvi profesorskega izpita in po najmanj dveletni praksi. Glede učiteljišč, ugotavlja resolucija, da U se moralo v njih poučevati čim več kmetijskih predmetov in nuditi čim več strokovnega kmetijskega pouka, da bi lahko pozneje učitelji na deželi uspešno vršili svojo nalogo med podeželskim prebivalstvom. Naknadno iztirjevanje davkov v Vojvodini — Beograd, 13. decembra. Danes dopoldne je prispela semkaj 84 članov broječa deputacija gospodarskih krogov iz Vojvodine. Posetila je vse poslanska klube, popoldne pa bo sprejeta od namestnika finančnega ministra dr. Spahe. Deputacija se je pritožila zaradi odloka finančnega ministra, ki zahteva naknadno plačilo dohodnine vse od 1918. leta pa do danes. Znano je namreč, da je Vojvodina radi slabe davčne administracije zelo neredno plačevala davke. Ti davčni zaostanki znašajo nad eno milijardo. Deputacija zatrjuje, da bi bilo gospodarstvo Vojvodine popolnoma uničeno, če bi finančni minister vztrajal pri tem odloku. MARŠAL PILSUDSKI O REŠITVI SPORA — Ženeva, 12. dec. Maršal Pilsud* ski ie iziavil dopisniku lista >La Matin«, da ie Francija mnogo pripomogla h končni rešitvi dolgotrajnega konflikta med Poljsko in Litovsko in da gre tozadevno francoskemu zunanjemu ministru Briandu vse priznanje. Pilsudski je zelo hvalil delovanje Društva narodov in poudaril, da ie bilo t Žeoevf izvršeno dobro dalo. KRALJEVA KRSTNA SLAVA — Beograd, 13. decembra. Danes se je vršila na dvoru proslava kraljeve krstne slave. Cerkveni obred z rezanjem kolača se je vršil v dvorni kapeli ob navzočnosti kralja, kraljice, prestolonaslednika in dvornih dostojanstvenikov. Po cerkvenih obredih je čestitala kralju vlada z g. VukiČevičem na čelu. SESTANEK PRIBIČEVIĆ-RADIĆ — Beograd, 13. decembra. Danes dopoldne je prispel v Beograd g. Stepan Radič in se takoj s kolodvora podal v samostojno demokratski klub, kjer se je sestal z g. Pri-biceviSem in ostal pri njem v daljšem razgovoru. VELIKA RUDNIŠKA NESREČA — Moskva, 12. decembra. V nekem rud-nrku je bilo zasutih 73 rudarjev. Do sedaj so privlekli na svetlo 20 trupel. VRNITEV ZAPLENJENEGA NEMŠKEGA PREMOŽENJA — Washtngton, 12. decembra, V wa# shingtonakem senatu je bil predložen zakon A vrnitvi pomika imovine. Fašize še vedno ogroža ir v Evropi Zanimivi komentarji francoskega tiska o francosko - italijanski prijateljski pogodbi. — Italija bi rada imela glavno besedo na Balkanu in na Jadranskem morju. — Parii. 13. decembra. Francosko časopisje se še vedno intenzivno bavi s politično situacijo v Evropi, zlasti z italijansko-fran-coskimi odnošaji. Časopisi povdarjajo splošno, da je nastopilo po sklenitvi jugosloven-sko- francoske obrambne pogodbe znatno olajšanje v napetosti mednarodnega položaja in da je ta pogodba v veliki meri pripomogla k iztreznjenju fašistovskih imperialističnih krogov. Tudi Anglija se ni mogla odtegniti vplivu novo nastalega položaja in se resno trudi, da zbliža Italijo in Francijo, ki sta postali v Evropi voditeljici važnih političnih skupin. Pariški »Tempsc piše, da se je politični položaj v Evropi razjasnil in da se nahaja Francija v boljši poziciji kot kdaj poprej. Francoska država lahko sedaj v miru rešuje svoje notranje probleme in lahko brez postranskih namenov sklepa prijateljske pogodbe, ki odgovarjajo francoskemu duhu in čustvu. List izraza upanje, da se bo Italija premislila in nastopila pot politike miru in prijateljstva s Francijo in njenimi zavezniki, s katero naj bi sklenila prijateljsko in arbitražno pogodbo. Mnogo bolj skeptično pa presoja položaj dnevnik >Information<, ki objavlja zanimive informacije iz diplomatskih krogov in naglasa, da bi bila v sedanjem trenutku pogajanja med Rimom in Parizom vnaprej obsojena na neuspeh, ker stavi italijanska vlada za Francijo povsem nesprejemljive po- goje. Po informacijah omenjenega lista stavi Italija za ureditev odnošajev med Italijo in Francijo sledeče pogoje: 1. Francija mora priznati, da je Italija glavna velesila, ki je zainteresirana na Balkanu in na Jadranskem morju ali z drugimi besedami, Francija mora priznati Italiji v teh področjih odločilno besedo. 2. Francija bi morala v gornjem smislu spremeniti svojo politiko in zlasti prenehati s protifašistično gonjo. 3. Francija ne bi smela več podpirati Jugoslavije zlasti v politiki, ki je naperjena proti interesom Italije na Balkanu in na Jadranskem morju. 4. Ureditev vprašanja Italijanov v Tunisu. Šele, ko bo Francija izpolnila vse te pogoje, bi bila Italija pripravljena na pogajanja v svrho ureditve obstoječih spornih vprašanj. Dokler pa se to ne zgodi, po zatrdilu informatorja lista, ni misliti na pri-četek pogajanj. Tukajšnji politični krogi te pogoje odločno odklanjajo naglašajoč, da je Francija vedno pripravljena sodelovati na utrditvi evropskega miru, da pa si bo znala varovati svojo popolno politično neodvisnost in samostojnost. Pristanek na italijanske zahteve bi pomenil odpoved vseh pogodb, ki jih je sklenila Francija v zadnjih letih v duhu lo-carnske politike in evropskega miru. Na to pa seveda v Franciji nihče ne misli. Zadnje dejanje pretresljive rodbinske tragedije Samomor moža pogrešane Ane Lustik. — Zastrupil se je z li-zolom. — Ginljivo poslovilno pismo« Vevče, 13. decembra. Ni še pojasnjena pretresljiva rodbinska tragedija mlade matere iz Zgornjega Kašlja Anice Lustikove in njenega 31etnega sinčka Peterčka, ni še znana njuna usoda, že se ie danes zjutraj odigralo zadnje dejanje v tragediji te nesrečne rodbine. Iz Vevč nam namreč poročajo, da je danes ponoči izvršil samomor mož pogrešane Ane Lustik. Ko je danes zjutraj okoli 8. ure stopil brat Ane Lustikove, France Grad, na pod domače šupe v Zgornjem Kašlju št. 25, je našel tam mrtvega Petra Lustika. Truplo je bilo že mrzlo, po vsem podu je smrdelo po lizolu. Kraj Lustika je ležala večja steklenica, iz katere je dišalo po lizolu, a na drugi strani je ležalo pismo, na katerem sta bili nalepljeni sliki Anice in Petra Lustika ml., ki sta bili očividno izrezani f% »Jutra«. France Grad ie takoj nato obvestil orož-niško postajo v Vevčah, na kar ie odšel na kraj tragedije orožniški komandir Sušnik. Uvide! je takoj, da ie Lustik izvršil samomor in da ni nobene pomoči več. Na njegov ukaz je bilo nato prepeljano truplo v mrtvašnico. Iz pisma, ld ga je zapustil Peter Lustik, ie razvidna vsa tragedija mladega, nesrečnega moža. Na kuverti sta bili kot že omenjeno, prilepljeni obe sliki žene in sinčka, spodaj pa ie bila pripomba: — Prosim vas, položite pismo in sliko z menoj vred v grob. — Kamor je šla moja žena Anica in kamor je šel moj sin Peter, tja pojdem tudi jaz. Zaspalo Je vse, zaspal bom tudi jaz. Prosim vas, da me Dokopljete skupno z mojo ženo in s sinčkom. Saj Je imela doto, ki naj se porabi za pogreb in katere Ji poprej niste hoteli izročiti. Še enkrat pravim: kjer sta moja Anica irunoj Peterček, tja spadam tudi jaz. Obvestite tudi moje sorodnike, ki naj vam pomagajo. Še enkrat se poslavljam od vas, srečen sem, ker smo Anica, Peter in jaz že skupaj. Ostanite mi zdravi! Peter Lustik Je bil rojen leta 1893 v Dobu pri Domžalah. Z Ano, rojeno Grad, se je poročil pred štirimi leti. V zakonu je dobil sina, katerega so krstili za Peterčka. Dasi je imel Lustik svojo ženo rad, vendar med njima nI bilo soglasja in sicer zato ne, ker ie imel Lustik dva nezakonska otroka z neko žensko iz Dolskega. Moral ji je seve plačevati alimente, vendar pa je to Lustik v zakonu radi slabih razmer zanemarjal. Pretekle dni pa Je prejel od odvetnika poziv, naj plača materi obeh nezakonskih otrok vse zamujene obroke, ki so znašali več tisoč dinarjev. To je Lustika strahovito potrlo. Žena mu je začela očitati nezvestobo, v prepir so posegli tudi njeni starši in posledica tega je bila, da Je Lustik v obupu segel po lizolu. V bolnici so mu izpraznili želodec ln mu rešili življenje, med tem pa se je na Lustikovem domu odigralo drugo dejanje pretresljive tragedije. Ana Lustik }e s sinom Peterčkom izginila in vse kaže, da je našla smrt v valovih Ljubljanice. Ko ie Lustik zapustil bolnico in zvedel za žalostno usodo svoje žene, ga je ta vest zelo potrla. Bil je duševno popolnoma uničen in pravil je vsem znancem da po)de za ženo in sinčkom v grob. Danes ponoči je znova segel po steklenici z lizolom in s tem zaključil zadnje dejanje rodbinske tragedije, kakršne naša kronika že davno ni zabeležila. Tragedija Lustikove družine je rzzvala povsod, zlasti pa v Kašlju In bližan* okolici splošno sočutje, zlasti zato, ker sta bila zakonca Lustik simpatičnega in mirnega značaja in kot taka splošno priljubljena. Odmevi izgredov v Rumuniji j Intervencija ameriškega in angleškega poslanika — Bukarešta, 13. decembra. Ker so bili pri zadnjih nemirih v Velikem Varaždinu oškodovani tudi angleški in ameriški državljani, je sledila v Bukarešti diplomatska intervencija ameriškega in angleške za poslanika. Poslanika sta zagrozila romunski vladi z represalijami, ako ne kaznuje krivcev zadnjih nemirov v Velikem Varaždina. Na podlagi te intervencije Je izdaja romunska vlada komunike, v katerem našteva odredbe, ki naj preprečijo nove progone židovskega in madžarskega prebivalstva. Inicijatoru izgredov v Transilvaniji bodo najstrožje kaznovani. Proti državnim funkcionarjem, ki so sodelovali pri nemirih al! pa J4h mto hoteli prečiti, bo uvedena disciplinarna preiskava. Številni dijaki v Bukarešti so postali podtajniku za notranje zadeve Tatarescnju ultimat, v katerem groze z generalno stavko, ako ne Izpusti takoj 200 dijakov, ki so zaprti v vojašnicah v Bukarešti. — Bukarešta, 13. decembra. Danes dopoldne le pričela v Jassv pred vojnim sodiščem razprava proti dijakom, ki so obtoženi radi znanih protižidovskih izgredov v Velikem Varaždinu. Kot prvi se Je zagovarjal visokošolec Bordeanu. ki le bil obtožen, da Je dejansko napadel tri vojake. Pri razpravi pa so napadeni vojaki izpovedali, da dejanje ni bilo naperjeno proti njim, marveč da je obtoženec metal kamenje na neko hišo. od koder pa Je padalo nazaj na cesto in zadelo ter ranik) vojake. Na podlagi te Izpovedi Je bil obtoženec oproščen. Razprava se popoldne nadaljuje. Klerikalna infamija Današnji »Slovenec« podtika v poročilu o seji finančnega odbora dr. Žerjavu izjavo, da se »Do njegovem mišljenju mora najti način, da se ukine ena ali druga fakulteta v LJubljani in Zagrebu«. Da je »Slovenčevo« poročilo navaden falzifikat, je očividno. Zakaj, dr. Žerjav, ki Je v svojem včerajšnjem govoru v finančnem odboru napovedal najostrejši boj proti čl. 44 fin. zakona, kaj takega ni mogel izjaviti in tudi izjavil ni. Dr. Žerjav Je v svojem govoru označil kot največjo drznost, da skuša vlada dobiti pooblastilo za redukcijo univerz in je povdarjal. da se bo morda našla večina za okrnjenje ljubljanske univerze, toda vlada bo potem Imela priliko spoznati, da bo to vprašanje ponovno postavljeno na dnevni red in sicer v še bolj kočljivi obliki. »Slovenec« bi rad utajil vtis dr. Zerjavovih izjav, zato mu podtika besede, ki Jih nikdar izgovoril ni, da bi lahko potem vprtzoril novo gonjo proti dr. Žerjavu, kakor svoječasno, ko je falzificiral njegovo pismo in mu podtaknil, da je slovenski jezik označil kot dialekt. Dr. Kulovcu se je očitala tedaj laž, pa nI tožil, čeprav je duhovnik. Dr. Kulovec Je tudi sedaj še podpisan na »Slovencu«, pa zato ni čudno, ako se nesramna falzificiranja v klerikalnem glasilu ponavljajo. Srednjeevropska konferenca za tujski promet — Praga, 13. decembra. Danes Je bila tukaj otvorjena konferenca srednjeevropskih držav za povzdigo tujskega prometa. Konference se udeležujejo delegati tujsko-orometnih ustanov in državnih organov iz Avstrije. Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Na današnji dopoldanski seji je bil dosežen sporazum glede izdaje skupne propagandne brošure, ki se bo natisnila v veliki nakladi in razposlala zlasti po Severni Ameriki. Konferenca se je nato podrobno bavila z načinom medsebojnega pospeševanja tujskega prometa in sprejela razne važne resolucije. V smislu tega dogovora se bodo vse štiri države v pospeševanju tujskega prometa medsebojno kar najbolj podpirale in postopale povsem enako zlasti pri dovoljevanju raznih ugodnosti za inozemske posetnike. BOŽIČNO DARILO V NEMČIJI — Berlin, 13. decembra. Na predlog ministrskega sveta bo razdeljenih invalidom m drugim siromašnim slojem za božićnico 25 milijonov mark. PREGANJANJE GRŠKIH KOMUNISTOV — Atena, 13. decembra. Tukajšne oblasti so pričele z velikopotezno akcijo proti grškim komunistom. Več oseb je bilo aretiranih. Državno pravdništvo zahteva od grškega parlamenta Izročitev 10 poslancev. so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.545—13.575 (13.56), Curih 1094.05—1097.06 (1095.55), Dunaj 7.995— 8.025 (8.01), London 276.7—277.5 (277.1), New-yoxk 56.62—56.82 (56.72), Praga 167.97—168.77 (168.37). Trst 307—309 (308). Efekti: Celjska 164 den.. Ljubljanska kreditna 132 den.. Kreditni zavod 160 den., Vevče 133 den.. Kranjska industrijska 360 den.. Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Sešir 110 den. Les: Tendenca mirna, zaključeni so bili trije vagoni in sicer 2 vagona hrastovih frizov po naročilu kupca, franco vagon nakladalna postaja po 1000.— in 1 vagon bukovih remeljnov 50/50. 60/60, od 0.80 m do 2.50 m doli., franco vagon meja po 770. Povpraševanje je za hrastove prage. 1.70—1.80 za dobavo februar, mare. fob. Sušak, dalje ca smrekove hlode, od 25 cm premera naprej, franco vagon nakl. post. po 180 denar m za hrastove podnice 43 mtn do 2.65, 53 mm — 2.85, franco vag. nakl. post- po 1000 denar. Deželni pridelki: Tendenca Svrsta, zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.76—277.50, Newyork 56.60—56.80, Pariz 223—225. MIlan 307—809, Curih 10.945—10.975, Berlin 1354.5—1357.5, Du-naJ799.5—802.5, Praga 167.97—168.77. INOZEMSKE BORZE. Carin: London 25285, Newyork 517.60, Pariz 20.3875, Milan 28.07, Berlin 123.63, Dunaj 73.00, Beograd 913, Praga 163475. —Ij Kopališče Tabor odprto za Javnost vsako sredo in soboto od S—19. ara, ot nedeljah od S—12. .Vbod nasproti voiaš- flSrl Stran. 2 •SLOVENSKI NAROD« dne 14. decembra V)Z7. Dvojna vloga SLS v vseučiliškem vprašanju Klerikalni poslanci se ne upajo zahtevati črtanja čL 44 fin. zakona, ki ogroža naše univerze. — Nezadostna izjava posl Smo- deja v finančnem odboru. Današnji ^Slovenec« poroča, da je poslanec Fr. Smcdej podal v Jugoslovanskem klubu izjavo za neokrnjeno ljubljansko univerzo, iz katere pa je razvidno, da ie bil njen glavni namen napasti St. Radića. St. Radić se je namreč v finančnem odboru v načelni razpravi o državnem proračunu izjavil proti nameravani redukciji univerz. Radič je v svojem govoru nagla-šal, da se mora vprašanje univerz temeljito proučiti, ne pa reševati kar na hitro roko, kakor hoče to storiti vlada. Pri tem se je izjavil za ohranitev montanistične fakultete v Ljubljani, kar je poslanec Smodej izrabil za svoj »protest«, češ da hoče Radič reducirati ljubljansko tehnično fakulteto na montanistično. »Slovenec« je objavil izjavo posl. Smodeja dobesedno. Iz nje pa je razvidno, da je poslanec Smodej pač protesiiral pioti Radićevi zmoti, ki se mora smatrati po smislu njegovega govora in njegove izjave proti vladnim načrtom o redukciji univerz samo kot lapsus Imguae — nI pa smatral za potrebno, da bi se izjavil v imenu Jogoslovenskega kluba proti čl. 44» novega IJnančnega zakona, ki dejansko spravlja univerze v nevarnost. Doslej nismo čuli sploh še nobene oficijelne izjave od nobenega člana Jugoslovanskega kluba proti čl. 44., ki je izzval povsod ogorčene proteste proti redukci'i univerz. Poslanec Smodej se je sicer izjavil za neokrnjeno ljubljansko univerzo, ni pa imel to-Ifko pognana, da bi zahteval, naj vlada umakne zloglasni čl. 44. finančnega zakona, kar bi bilo najboljše jamstvo za neokrnjenost ljubljanske univerze. Iz tega je razvidno, da igra SLS še na-daHe đvbino vlogo v vprašanju univerz, ker se ne upa po svojih predstavnikih zavzeti odločnega stališča napram možnosti redukcije univerz, ki jo nudi vladi člen 44. finančnega zakona. V današnjem poročilu o včerajšnji seji finančnega odbora skuša »Slovenec« ponovno dokazati, da čl. 44. fin. zakona ne predstavlja nobene nevarnosti za ljubljansko univerzo, in trdi, da so s Smodejevo izjavo »tudi 7 meredajnega mesta Narodne skupščine prbite demagoške vesti samostojno demokratskega časopisja o § 44. fin. zakona, ki govori o redukciji univere.« Mi odločno odklanjamo očitek demagogije,, kajti ugotovitev, da je vlada predložila V soboto je kakor običajno izplačeval delavce tehničnega podjetja »Pionir« v Beogradu blagajnik Milan Mi-kić. V centrali podjetja v Knez Mihaj-lovi uiici je Mikič prejel 23.000 Din z nalogom, da takoj izplača delavce. Odšel je z denarjem proti opekarni podjetja, toda zakasnil se je tako, da istega dne ni mogel več izplačati denarja. Denar je nato zaprl v miznico in odšel. V poslovnih prostorih opekarne ni bilo nikogar, ki bi pazil na denar, celo slugo je blagajnik kakor nalašč poslal v mesto. Ko se je pozneje blagajnik vrnil s svojim šefom Antonom Šampo v opekarno, sta našla okno pisarne razbito, iz predala je pa izginil ves denar. Policija je takoj uvedla preiskavo, vodil jo je sam šef javne varnosti g. Dušan Filipović. Sum je padel na nekega delavca, ki je pa dokazal svoj alibi. Zato je policija ponovno zaslišala samega blagajnika. Odgovarjal je zelo razburjeno in zašel v protislovje tako, da je bilo takoj jasno, da mož nima čiste vesti. Sumljivo, je bilo tudi, da blagajnik ni dobro shranil denarja in da je usodnega dne poslal slugo v mesto. Blagajnika sicer niso aretirali, pač pa so ga postavili pod strogo policijsko nadzorstvo. Pred dnevi je policijski agent sledil Mikrtču. Ta je zavil v neko zafcotno kavarno, kjer se shajajo samo delavci in kockarji. Pristopil je k nekemu delavcu in ga peljal v Jean de la H vre; 83 500 — Ne skrbite za aeroplane in svoje vojake. Takoj pride evropski inženjer in se pobriga za nje. Povabite, prosim, samo častnike. Noben častnik v boju z armado ge-neraia Mottija in padel. Okrog Neznanca so se zbrali vsi do zadnjega. Za Ke-liosom in Jeanno so odšli v dvorec ravnatelja rudnika Gausankara. Vzpenjača jih je privedla v prostran kabinet, iz katerega se jim je nudil di-ven razgled na gore. Čim je vstopil Ke-lios, je vstal izza ogromne mize Pako. Na obrazu se mu je poznalo presenečenje, ki se je pa takoj umaknilo radosti. Ti! — 5e vzkliknil Japonec, — ti! Prispel si, ne da bi me obvestil? Ze tri dni nimam zveze z agenturo. Ti Kelios? Da, jaz! — je odgovoril Kelios smete. — jaz preganjani in izobčeni... Objela sta se in si krepko stisnila roko. Toda Pako se ie še bolj začudil, ko nm je Kelios predstavil svoje spremije-vate*. ~ Dragi prijatelj, dovoli, da Ti pred- el. 44 fin. zakona, da je sklenila reducirati univerze na podlagi posebnega pismenega sklepa ministrskega sveta, da je pod tem sklepom podpisan tudi minister dr. Gosar, ni nobeno demagoštvo. Dejstve je. da bi finančni zakon ne debil kraljeve predsankrije ia bi ne mogel biti predložen ? sedanji obliki Naredni skupščini, ako bi na takozvanem aktu manjkal podpis le enega samega ministra, a. pr. podpis jiiiiiL-tra dr. Gosarja« Mi ne smatramo dr. Gosarja za tako neumnega, da bi ne vedel, kaj podpisuje, in da bi pred svojim podpisom ne precital fin. zakona, ki je posebne važnosti za naše državno gospodarstvo. Zato naj dr. Gosar kot zastopnik SLS v vladi popravi storjeni greh s tem, da zahteva v ministrskem svetu črtanje čl. 44 fin. zakona, pa bo takoj konec vse »demagogi j e< sam. demokratskega časopisja. Zakaj se ni posl. Smodej glede reduk-iejc univerz izjavil tako točno, kakor se je na včerajšnji seji finančnega zakona posl. dr. Žerjav, ki je dejal, da bodo poslanci SDS skušali zloglasni § 44 preprečiti z vsemi sredstvi? Kaj naj pomagajo izjave za neokrnjeno univerzo, če pa se dopušča še nadalje možnost redukcije? Mogoče je samo eno, — da se pusti v finančnem zakonu čl. 44 in pooblasti vlada za samovoljno redukcijo univerz ali pa da se ta člen Črta. Boj za ljubljansko univerzo je boj proti čl. 44 finančnega zakona, ki dopušča možnost redukcije, in nič drugega. Zato naj se SLS po svojih izvoljenih poslancih in po svojem zastopniku v vladi izjavi proti Čl. 44. in izvaja iz tega tudi potrebne posledice. Le v tem slučaju bo mogoče govoriti, da poslanci SLS ne slepomišijo in ne igrajo dvojne vloge. Izgovor, da vladna večina o tem predlogu se ni razpravljala, je prazen, ker so vladni predlogi le izraz politike vladne večine in ker Narodno skupščino prav nič ne briga, ali je vladna večina o njih razpravljala ali ne, temveč samo to, kar ji vlada predloži v uzakonitev. Finančni zakon se sedaj nahaja v razpravi finančnega odbora in SLS je dolina, ako pošteno misli z ljubljansko univerzo, da se izjavi v finančnem odboru proti čl. 44 in zahteva njegovo črtanje. najmračnejši kot. Pogovarjala sta se tiho in nato je delavec izvlekel vrečico in iz nje dal blagajniku nekaj denarja. Na podlagi tega je policija takx>j aretirala Mikiča, ki pa še vedno taji tatvino, dočim je njegov pomagač vse priznal. Izpovedal je, da je po Mikićevem nalogu, vdrl v pisarno in odnesel denar. Policija je uvedla preiskavo, ker je imel blagajnik še druge komplice, njega je pa izročila sodišču. * Včeraj popoldne so pripeljali v zagrebško bolnico 2 težko ranjena kmeta, Zurheka Mi jo in Brlička Ivana, oba iz Lupoglava pri Dugem selu. Včeraj sta se oba vračala iz vinograda domov v družbi Gjure Brlička, brata Ivana Brlička. Med potjo so se začeli prepirati zaradi neke devojke. V prepiru se je čutil najbolj užaljenega Gjuro Brliček. V razburjenosti je potegnil nož in napadel svojega brata in Zurheka. Z nožem je zabodel najprej Zurheka v trebuh tako, da se je nesrečnež takoj zgrudil nezavesten na tla. Nato je skočil za svojim bratom Ivanom in tudi njega zabodel v levo stegno. Kmetje so našli oba nezavestna na cesti in jn odpeljali v bolnico. Zurhekovo stanje je zelo resno, ker ima ranjena čreva in ni upanja, da ostane pri življenju. Gjuro Brlička so orožniki aretirali in izročili sodišču. ★ Nedavno smo poročali, da je policija stavim poglavarja ljudi, ki stoje kraj njega. Vsi so prišli k nam iz 19. stoletja. Trinajst stoletij so preživeli v beneškem zalivu. Prihajam k tebi s prošnjo, da nam pomagaš m svetuješ. Pako ie začudeno pogledal Neznanca in njegove vojake. Nasmehnil se je, smehljaj j e kmalu izginil z njegovega obraza. Znova se je ozrl na Kelaosa, kako Je spoznal mladenko, s katero se je seznanil kot študent v Parizu. Toda kor bi hotel vprašati: — Kaj nisi zblaznel? Maščevalec se je zasmejal. — Ne! Nisem blazen. Saan se boš kmalu prepričal o vsem. Toda zdaj moram urediti važnejše zadeve. Odredi, prosim, da nam pripravijo kopel, čisto perflo in zakusko. — Takoj bo vse pripravljeno, — je dejal Pako smeje. Pritisnil je na gumb na mizi in 'vrata so se odprla. Pojavili so se služabniki. Pako je odredil vse potrebno. Dva sta ostala v kabinetu. Pako ju je pozval k sebi in pokazal na Neznanca. — Gospod, — se je obrnil k Neznancu, pojdite, prosim, za tema dvema služabnikoma. Pokažete vam sobe. — Ti, — se je obrnil h Keliosu, — boš pa stanoval v mojih sobah in ta čas, -ko se boš preoblačil, mi poveš . . . v Bački Topoli po kratki borbi s puškami prijela znaneca zločinca L Boia-niča, ki Je pred tedni ubil gostilničarja Gjuro Herfcovića. V boja med njhn te orožniki Je Božanić obležal težko ranjen in so ga prenesli v subotiško mestno bolntoOv kjer leži sedaj težko ranjen in ni upanja, da bi okreval. Na smrtni postelji Je Božanić izrazil željo, da bi se oženil s svojo zaročenko Jelisavo Priča, ki Je radi različnih pregreSkov tudi v zaporu. Njegovi feiji so ugodili in bolniški duhovnik ju je poročil. Takoj nato je razbojnik prejel poslednje zakramente. Njegovo stanje je kritično in pričakujejo, da bo vsak čas izdihnH. V Su bo tiči je poroka na smrtni postelji ležečega zločinca nekatere močno ganila, druge pa razburila. ★ Ko je predsednik Veljkovič z drhtečim glasom prečital obsodbo v procesu proti rnacedonskim študentom, je obsojeni profesor Gjuzelović kriknil: — To je krivica! To je krivica, nismo krivi, so vzkliknili ostali obsojenci. Po obsodbi je predsednik odredil, naj se ločijo obsojenci od oproščenih. Tedaj so se oproščeni ginlfivo poslavljali od obsojenih, poljubovali so se in se objemali. Na hodniku sodišča se je zbrala množica radovednežev, ki so hoteli videti študente, ki so po dolgem preiskovalnem zaporu zopet na svobodi. Čula so se po ulicah imena oproščenih, ki so se pozdravljali s svojimi znanci, roditelji, sestrami in brati. Novinarjem so izjavili, da so tudi njihovi obsojeni kolegi popolnoma nedolžni in po krivici obsojeni na dolgoletno ječo. Prišel bo Čas. so zatrjevali oproščeni svojim znancem, ko bodo tudi obsojeni dijaki skupno z ostalimi delali v Beogradu za lepšo in boljšo bodočnost. Vseh devet obsojenih dijakov so nato odvedli v zapor. Deset oproščenih dijakov je pa odšlo domov. Devet dijakov je brk) obsojenih skupno na 105 let težke ječe. Jubilej odličnega znanstvenika na ljubljanski univerzi Včeraj dopoldne po svojem predavanju je stopil pred svoje slušatelje in slušateljice g. univerzitetni profesor dr. Ivan Lunjak, redni profesor klasične filologije in jih ljubeznivo nagovoril: ^Gospodje moji in dame moje! Čast mi je, da se Vam predstavim kot jubilant, ki je dovršil danes osemdeset let svojega življenja. Osemdesetletnik je sedaj med pedagogi — bela vrana, torej bi bilo nujno obhajati osemdesetletnico slovesno. Toda, ker je to zelo kočljivo, moram slaviti svoj rojstni dan samo skrivaj. Zakaj, ako bi vedel gospod finančni minister, da sem mejo profesorskega službovanja že prekoračil gotovo za 15 let, bi me takoj reduciral. Naša univerzitetna uprava blagohotno in previdno prikriva moja leta, kakor leta stare device. Posloval bom torej, dokler bom zdrav in čil! Živela klasična filologija! Živeli njeni vestni pristaši! Vivat, crescat, floreat indecurtata Alma mater Emonensis!» Slušatelji klasične filologije so z burnim odobravanjem sprejeli te prisrčne besede in se nato podali v njegovo sobo, kjer so svojemu priljubljenemu gospodu profesorju iskreno čestitali in izrazili željo, da ostane še mnogo let zdrav in čvrst, da bo mogel o predmetu, ki je žalibog danes najbolj zapostavljen, še dolgo tako zanimivo predavati kakor doslej. Gospod jubilant o svojem profesorskem in znanstvenem delovanju ni hotel v svoji skromnosti dati natančnejših podatkov, vendar pa omenjamo samo to, da je bil nad 30 let reden profesor univerze v Odesi, od koder je moral v vojnem času «>diti v Gradec, nakar je po prevratu zasedel stolico klasične filologije na naši univerzi. Kljub visoki starosti se g. profesor še vedno ukvarja z znanstvenim raz-iskavanjem. Tako je n. pr. predlanskim dognal, da je sporno rojstno mesto pesnika Proporca Asiz. Iz klasičnega seminarja naše univerze je pod njegovim vodstvom izšlo že 12 diplomiranih profesorjev, nadalje 8 suplentov in nekaj doktorjev. Gospodu jubilantu, katerega je kruta usoda ločila od gospe soproge in od sina. univerzitetnega profesorja Lahko si mislimo, o čem je Kelios pripovedoval prijatelju Paku. Ko so čez nekaj časa sedli za mizo in začeli obedovati, ni Pako več začudeno ogledoval svojih gostov. Priznati je moral, da se zunanjost in značaj ljudi v trinajstih stoletjih ni mnogo izpremenrl. Na Ke-liosovo zahtevo je bilo sklicano takoj po obedu vojno posvetovanje ob navzočnosti Neznanca, Pako in vseh častnikov. V zvezi s sklepi tega posvetovanja sta se dvignila drugo jatro nad rudnik dva aeroplana. V enem sta letela pilot in njegov pomočnik, v drugem pa Kelios in Jeanna. Pitot je bil Paul Verneje, njegov namestnik pa Morice Gerine. Oba aeroplana sta poletela proti jugozapadu, v Alpe. VI. D' Albanlac, FnuMon in Leticija. V rudnikih Srednjih Alp !e pnstfl d' Albaniac v FuTgranovem kabinetu generala Enona pod Fortclusovim in Gi-rovim nadzorstvom, sam ie pa šel z Goffijem v podzemne rove iskat Le-tici.io. Predno ie pa zapustil kabinet je prejel radostno vest. Oglasii se je tele-fonograf iz Pariza hi Jouvel ie obvestil svojega prijatelja, da je Liticija rešena in na varnem, da mu na podrob- kemije v Kazanu v Rušiti, kličemo zato njegovi slušatelji in slnšateljice ie en-krat: Na mnoga, mnoga teta!_ Prosveta Koncert za IX- Olimpijado v Sloveniji Sinoči n je vršil ▼ veliki dvorani hotela Union koncert, ki sta ga priredila odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji in Jugoslavenski zimsko-sportski savez v Ljubljani pod pokroviteljstvom g. diviz. generala Kaiafatovica. Človek bi mislil, da bodo ljubljanski športniki aapolnili dvorano od tat Go-spod je vstal«, ki je elekt rizi rala. Mojster pevec je žel obilo zasluženega priznanja. Dodal je Cajkovskega veselo pesem. Ga. Thierrv-Kavcnikova, priznano odlična koncertna pevka, je prinesla dvoje vele-zanimivih izvirnih skladb; Balatkovo Pokopališče v Genovi< in Ravnikovo »Temno lepo noče, težka, originalna moderna umotvora, ki jima je pripela velik uspeh. Mogočno je učinkoval Vit. Novaka ^Hvalospev«, prav posebno pa so zanimale slovaške narodne pesmi, tužne in Šaljive, vse silno značilne in ritmično pestre. »Išiel Maček do Malaciek« je morala ponoviti ter je prejela šopek. Bila je glasovno izvrstno razpoložena ter je imponirala s svojim kolosalnim materijalom ter tehnično in čustveno na višku stoječo interpretacijo vseh toli raznovrstnih pies. Ga. C. Skerlj-Medvedova ima za seboj koncertno publiko, ker prinaša vselej" apar-ten, zelo okusen in zanimiv program. Tudi sinoči je zanimala z impresionistoma deka-dentoma Debussvjem in Honeggerjem ter s franc. narod, pesmimi, ki jih je izvajala v originalnem besedilu z vnemo in inteligenco. Ponoviti je morala dve točki in je prejela šopek. Vse tri pevce je spremljal g. prof. J. Ravnik, priznani umetnik na klavirju, ter je imel več prilik, da je strokovnjake uprav zadivil. Izvajalci vzporeda so bili deležni obi lega priznanja. —e— Gormsr „Sneguljčica" Po daljšem premoru so za božične praznike priredili ludi naši deci veselje ter upri. zorili staro znano in popularno, da^i silno preprosto n oikonno skrpucano pravljico o Siregu^čici in sedmih škratih. Igrico so osvežili z baletnimi vložiki m novimi dekoracijami ter t malo godbo za sceno. Pirav debra Snegulčica je bila gdč. J u-vanova, izvrstna zlobna kraljica gdč. Mira Danilova, simpatičen junak princ g. Jan, dober plemeniti lovec g. Med-ven, minrster g. Jerman in zlasti pohvale vreden glavar Škratov g. K o s i č. G. Viče k -je prispeval neikaj nastopov baletnega zbora, ki je bil jako marljiv: zlasti lep je bU nastop treh vil z medvedom, ki le deci posebno ugajal. Vsi plesalci in plesalke so se vrlo potrudili. Verudar smo pogrešili otrokom najljubšega in vsesplošno znanega nastopa škratov: Noj. Soj, Loj...! Deca ga je pričakovala in bila razočarana, ker so ga izpustili. V obče čisto baletni nastopi za otroške igre niso učmkoviti niti umestni: deca si želi humorja, grotesknosti, fanta stično s t i. razumljive zveze z dejanjem. V gozdu bi lahko nastopale kresnice (v temi) ali hrošči in nočni metulji, ki jih razkropi končno polni mesec: v dvorani bi lahko nastopili pazi s kuharčki itd, G. VIČek ima pač dovolj domišljije, ki rodi otrokom več užitka nego navaden balet nagih nog, ki je deci neum-tjiv. Za pJese pač ni bilo dovoli časa... Vzbc tem pomislekom je skromna igrica deoo zek> zadovoljila. Gledališče je 6ik> natlačeno polno otrok vseh dob m mamic m dedkov, ki so se ob navdušenem trepetu in radosti dece tudi izvrstno zabavali, dasi je vladal neprestan nemir in hrup. Mnogo več zabave otrokom m odraslim ter uspešnega udejstvovanja gg. režiserjema Šestfr in Vlčku pa bi nudila ^PepeJka«. dramatično boljša, pestrejša m h umorne jša bajka, ki nima tekmeca. Fr. G. nosti ne utegne sporočiti. Pa tudi to kTatko obvestilo ie zadostovalo, da je šel d'Albaniac iskat Le-tičijo z večjim pogumom in samozavestjo. Goffi je nesel na rami vrečo z živili. D* Albaniac je vzel s seboi tudi krep-čilne pastilje in stekleničico življenske-ga eliksirja. Oborožena sta bila z revolverji - strelami. — Leticija je bežala s stražarjem pred Faultonom in Torresom. — je mrmral d' Albaniac sam pri sebi. — Stražar je bežal, da pride do glavne dvorane ,k]er so stali aeroplani. Iskati ju bo treba torej najprej v rovu. ki vodi v glavno dvorano. Domneva je bila oravilna. Na ilovnatih tleh rova je d* Albaniac kmalu opazil sledove v Parizu kupljenih Leti-cijinih škornjev. Toda sledovi so vodili v dve nasprotni strani — Tu ie bežala... Potem se je vrnila. Kam ie odšla? Po temeljitem ogledu rova sta prišla d' Albaniac in Cjoifi do zaključka, da je krenila Leticija v stranski rov. — Faultonu je ušla, kaiti sledov njegovih stopinj ni videti. — ie vzklScnil d' Albaniac zmagoslavno. Sledovi so iu privedli v kuhinjo. Tu je d* Albaniac korak za korakom Na simfoničnem koncertu, ki se vrši v petek, dne lb. t. m. v Union-ki dvorani, se izvaja kot tretja sporedna točka Debussv-jeva Mita Childrens conier nit roški kc4). S to skladbo, polno humorja in ironijo, skuša Debossv podati diskretno veselo razposajenost deklice, ki jo Čuva nekoliko strogo oko vzgojitelji > S.iita ima 6 delov, te sicer: 1.) Dr. Gradus ad Parnasstua. Je ljubka vizija otroka pri klavirju in hudo-muSna slika njegove nedolžno, a obupne borbe proti CleraentijeriBi vajam. 2.) Jim-bo*s Lullabv (Slonova sazibalkca). Svojemu slonu iz klobučevine poje otrok nežne in miČne zgodbice, da cm us. \i S. plika jo ljubka serenada. 4.) The snow is dancin^ (Snežinke plešejo). V gorki sobi skozi ta-prta okna sledijo odi z melanholičnim veseljem brezbrižnemu naletavanju snežink. 5.) The little P.hpeherd nam predstavlja ljubkega pastirčka naivne čredice. ki je pravkar prišel iz svoje Skatlje m di^i >e nekoliko po sveži barvi in smoli. 6.) Golli-wog*s cake-walk, to je mahedranje in smešno guganje pajaca, toda skozi otroSki smeh je čutiti globoko nežnost. Taka je vsebina interesantne Debussvjeve suite, ki je v prvi vrsti bila napisana leta 190R kot klavirska skladba. Za orkester jo je priredil A. Capi let. Dek) dirigira skladatelj L. M. Skerjanr. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. cTakrat t starik ea-ih . > je nova opereta, katere premijera bo še ta teden ni mariborskem odru. To je prav za prav ljubka, prisrčna in vesela ljubezenski z.jodba iz lepih davnih časov. Prijetna eodba, prisrčni milje, izredno veseli prizori, dobra zasedba, vse to bo potovo pripomoglo, da bo to lotoŠnji operetni Berlinc. Skioprično predavanje T. K. Skala ob 20, v Uni onu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska c; Bakarčič, Sv. Jakoba trg. Jutri: Bahover, Kongresni tr{?; Ustar, Sv. Petra c; Hočevar, Sp. Šiška. Solnee zaide danes ob 16.18, vzide jutri ob 7.S0 in zaide ob 16.18. Izpred sodišča BREZ TOBAKA NE MORE ŽIVETI. Vdovec Drago je strasten kaHilec; vedno mora imeti Čik v ustih, Če ne se počuti zelo nesrečnega in najbolj se boji zapora, kt>r ne sme kaditi in zadovoljno puhati dim v božji svet. Radi tatvine je že parkrat sedel, a zato se ni mnogo zmenil, saj je nestalnega bivališča in bo menda naposled kar v sod- -nijo pristojen. V noči na 26. oktobra je Dra^otin obiskal Spodnjo šiško in je posetil hišo trgovca Tineta Š. Sicer vrata niso bila odprta, a Dragotin se vseeno ni hotel odpovedati svojemu obisku in ga odgoditi za kasnejši čas, kaj še! Splazil se je na dvorišče, splezal po lestvici na streho, kjer je odstranil nekaj opeke in odtrgal lato, na katero je bila o-peka pritrjena ter tako prišel .ia podstrešje. Ko je bil Dragotin na podstrešju, si je potnel roke in hotel odnesti iz skladišča blago, pa je bilo še prezgodnje njegovo veselje, saj je bilo od notranje strani skladišče skrbno zaprto. Zapel je Dragotinov pipec in rezal in rezal, dokler ni izrezal luknje, skozi katero je bkrivil narbo in odprl vrata. Tat je odnesel za 1440 Din tobaka, ki ga je potem prodajal po svetu in seveda tudi sam pridno kadil. Cez dva dni je bil že v Ločniii. Prav tedaj sta pa prišla tja tudi 2 orožnika in finančni preglednik Gašper. Slednji je obesil svoj dežni plašč v neki gostilni na kljuko v Trnovcu in odšel z orožnikoma. Med tem je pa prisopihal Drago, se okrepčal s kozarcem vinčka, prodal hitro nekaj tobaka o&tirju iu jo od kuril z Gašperjev im plaščem. V plašču so bile tudi tople zimske rokavice, ki se jih je Drago zelo razveselil. Obdoižen je bil tudi, da je hotel odpeljati v Vašah Tineru kolca, k*r je pa tajil, i nič ni pomagalo, saj ga je prepodil nočni čuvaj. Ker Drago rad vozi kolui, je bil obsojen radi vseh teh tatvin kar na 8 mesecev jeT". da bo lahko kolca vozil po sodnem dvorišču in mu jih ne bo treba krasti. ugotovil, kaj je delala Leticiia. Iz kuhinje sta kmalu prispela na kraj, kjer je Leticija našla Faultona in se vca usmilila. D' Albaniac ie opazil sled na tleh ležečega telesa in ostanke jedi. Uganil je, kaj se je pripetilo. — Tu je našla nekoga, ki ie umiral. Usmilila se ga je in mu dala iesti, na kar sta skupaj nadaljevala pot. In res, v rovu so se poznali sledovi moških in ženskih stopinj. — Leticija je morala očividno podpirati svojega spremljevalca, kajti sodeč po stopinjah, je komaj premikal noge. Poglejte, tu je r>adel na kolena. Pomagala mu je vstati. Sledovi moških stopinj se izgubljajo. Naprei. Goffi, naprei! D' Albaniac je pospešil korake in hitel na vso moč po rovu. Kar ie začul za seboi prestrašen Gofiijev krik in se ustavil. — Pazite, našite! — Kaj je? *— ie vprašal d' Albaniac. Goffi ga je prijel za roko in potegnil v stran. D* Albaniac ie dvignil glavo in opazil v stropu razpoko. Stene rova so se začele premikati in padati. Kmalu je bil ves rov za njim zasut. V stropu so nastale nove razpoke. Nevarnost je bila vedno večja. Pisane zgodbe iz naših krajev Drzna tatvina v Beogradu. — Krvav prepir v Zagrebu. — Poroka razbojnika na smrtni postelji. — Po skopljanskem procesu« otev. 282. •SLOVENSKI NAROD., dne 14 decembra 1927. Stran 3 Dnevne vesti. K Ljubljani, dne 13. decembra 1927. — Občinske volitve n« Jesenicah. V nedeljo 11. t. m. so se vršile na Jesenicah občinske volitve. Vloženih ie bilo 6 list. Dobili so: radikali 73 glasov in 2 mandata, narodno strokovna zveza 76 glasov in 2 mandata, komunisti 143 glasov in 4 mandate, klerikalci 481 glasov, 15 mandatov, demokrati 213 glasov, 7 mandatov, in socijalni demokrati 111 glasov, 3 mandate. Klerikalci so nazadovali za približno 25 glasov, kajti pri državnozborskih volitvah so prejeli 506 glasov. Demokrati so ojačili svoje pozicije. Dočim so pri državnozborskih volitvah skupno z narodnimi socijalist in gotovim delom radikalov prejeli 234 glasov, so to pot nastopili čisto samostojno in dobili 213 glasov, kar je najboljši dokaz, ca je začelo naše ljudstvo obračati klerikalcem hrbet. — Nov pomočnik ministra za socijalno politiko. S kraljevim ukazom je imenovan za pomočnika ministra za sovijalno politiko dr. Janko Hočevar, vpokojeni upravnik Iti— validskega doma v Sarajevu. — Stanovanja za železničarje v Beogradu. Z ozirom na vladajoče pomanjkanje stafliovanj za železničarje v Beogradu je prometno ministrstvo odredilo večji kredit za zgradbo že-lez.iiških stanovanj v Zemunu, kjer se bo zgradilo več stanovanjskih hiš. Z gradbo prično prihodnjo pomlad. Za železni carska stanovanja v Ljubljani seveda »nema budžeta«. — Prometni uradniki zahtevajo izplačilo razlik. Glavni odbor Udruženja narodnih železničarjev je v posebni spomenici zahteval od prometnega ministra izplačilo zaostalih uradniških razlik za vse prometno uradnišivo, naglašaioč, da so tozadevni krediti osigurani že v finančnem zakonu za leto 1926.27. Prometni minister je obljubil, da bo pospešil izplačil, če se temu ne bo uprl finančni minister. Finančni minister se pa v takih primerih dosledno upira in tako bo ostala tudi ta obljuba samo na papirju. — Brezprlmerni škandal v našem pravo-sedstvu. Sarajevsko okrožno sodišče ie moralo do nadaljnega ustaviti vse razprave, ker nima kredita za izplačilo pričnin. Fond. iz katerega se plačujejo predpisane pristojbine pričam, je namreč izčrpan. Sodišče je ponovno zahtevalo novih kreditov, toda ministrstvo pravde na vse vloge ni niti odgovorio. Predsedstvo sodišča ie zato sklenilo, da do nadaljnega ustavi vse kazenske razprave in to vse dotlej, dokler ne dobi novih kreditov. To pa lahko traja do novega proračuna. Aretiranci bodo morali tako dolgo čakati v preiskovalnem zaporu. Med njimi je gotovo tudi kak ne-dolžnež. Kdo mu bo povrnil škodo, o tem seveda minister pravde ne razmišlja. — Občinsko gospodarstvo v Zagreba. V nedeljo je bilo v Zagrebu javno zborovanje, na katerem je župan Heinzel poročal o zagreškem občinskem gospodarstvu ?n novem mestnem proračunu. Kakor izjavlja zagrebški župan Heinzel, izkazuje novi proračun, da je davčna moč padla, ker smo vsi preobremenjeni z državnimi davki. Lanski proračun mesta Zagreba ie znašal 93 milijonov, novi bo za 6 milijonov manjši Primanjkljaj se bo kril s povišanjem davka na pse. Za razne nove zgradbe bo treba najeti posojilo. Nova klavnica s hladilnico bo stala 45 milijonov dinarjev. Imela bo tudi nekoliko posebnih vagonov za transport svežega mesa v inozemstvo. V gradbenem programu zagrebške občine je tudi naprava kanalizacije, južno od železniške proge. Veljala bo nad 10 milijonov dinarjev. Občina bo zgradila mala in cenena stanovanja. Za napravo novih cest je določenih 56 milijonov dinarjev, ki se boda deloma krili iz kaldrmine. Zgraditi se namerava velika javna kuhinja, ki bi bila predvsem namenjena brezposelnim. V proračun je vstavljena tudi potrebna vsota za prehrano oškodovancev v slučaiu elementarnih nezgod, tako da v Zagrebu pač nikomur ni treba umreti od lakote. — Kolika razlika med Zagrebom in Ljubljano! V Zagreba se o novem mestnem proračunu razpravlja tudi na javnih shodih, v Ljubljani se niti v občinskem svetu ne more govoriti o njem. Ljubljančanom zadostuje, da vedo. da skrbita za nje £2. Pire in Pust. — Famozna bistroumnost direkcije državnih železnic v Beogradu. Dne 25.* novembra t. 1. je poslala neka tukajšnja tvrdka brzovozno zavoj porcelana na naslov Ru-varčeva ul., Beograd, s številko hiše in polnim imenom prejemnika. Vsa adresa je bila v latinici lepo tipkana, torej razločna. $ne postoji . . .< Železnica torej ne pozna beograjskih ulic in ne najde adresatov, ki žive stalno v Beogradu! Na beograjski direkcije pač uradniki tudi ne znajo citati latinice, nego le cirilico. In ti uradniki sprejemajo zaboje in y »i-Ijatve iz vse države ter iz vsega sveta. Razumljive so zato velikanske zmede na beograjski stanici ter škode, ki jih trpe od pošiljatelji. Kako dolgo bomo še prenašali različne Avcrijeve hleve v BeogTadu?! Da vpraša železniška direkcija za brzovozno odposlano blago šele po 15 dneh iz Beograda v Ljubljano, kje je beograjska ulica in beograjski adresat, je škandal. Ali v Beogradu ne vedo, da se zve naslov na policiji?! To so razmere! _ Nove osnovne Sole. V prosvetnem ministrstvu je podpisanih več odlokov, s katerimi se dovoljuje zgraditi nove osnovne šole v raznih krajih države. Načrte za poslopja novih osnovnih šol so pristojne oblasti že odredile. _ Skupščina Saveza dobrovoljce v kraljevine Srbije. V nedeljo se je vršila v Beogradu izredna skupščina Saveza dobrovolj-cev kraljevine Srbije, kateri so prisostvovali tudi delegati mnogih dobrovoljskih organizacij iz drugih krajev. Savez je bil ustanovljen leta 1903 na inicijativo blagopokoj-nega kralja Petra.. Izredna skupščina je bila sklicana z namenom, da se izpreraene statuti organizacije tako, da bi se Savez raz- širil na vso državo. Sklenjeno je bilo, da se bo Savez odslej imenoval >Savez dobro-voljcev kraljevine Srbije v kraljevini SHS«. — Most čez Muro. V sporazumu z Avstrijo bo zgrajen čez Muro pri Gornji Radgoni nov most. Gradbeni stroški so prora-čunani na 3 milijone Din. Bil je že skrajni Čas, da se država pobriga za prehod čez Muro pri Gornji Radgoni, ker je sedanji most v zelo žalostnem stanju. — Odbor za popravo Jurčičeve rojstne hiše objavlja 2. izkaz prispevkov: gdč. Ber-gantova nabrala med uradništvom O. U. Z. D. 217.50 Din, Učiteljska tiskarna 100 Din, Tiskovna zadruga 500 Din, Jugoslovanska knjigarna 500 Din, Odvetniška zbornica 500 Din. Županstvo mesta Novo mesto 100 Din. Skupaj 1917.50 Din; v celoti doslej 5236.— Din, torej osminka tega, kar bi bilo približno treba za popravilo Jurčičeve hiše. Zahvaljujoč se vsem darovalcem ugotavlja odbor, da za sedaj ni misliti na uresničenje te potrebne zasnove, če se ne bo slovenska javnost v obilnejši meri odzvala našemu vabilu. — Trgovcem, obrtnikom in industrijalcem. S prihodom božičnih praznikov si uso-jamo obrniti se na p. n. naslovljence z vročo prošnjo, da blagohotno upoštevajo naš bedni položaj zlasti v drugi polovici tekočega leta. Tekom leta smo se obrnili na p. n. naslovljence za pomoč in žal dosegli malenkostne uspehe. — Nadejamo se, da se vsaj za božične praznike spomnite nas naj-bednejših slepih s kakršnimkoli darom. — Vsak najmanjši dar (v blagu ali v denarju) nam ie dobrodošel. Milodare sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, VVolfova ulica 12. — Zopet železniška nesreča. Včeraj popoldne se je pripetila na progi Subotica — Bečkerek železniška nesreča in le pazljivosti stroj e vodje se ie zahvaliti, da ni prišlo do katastrofe. Na postaji Velimir sta iz dole.j še neznanega vzroka iztirila dva vagonu subotiškega osebnega vlaka Strojevodja je nesrečo pravočasno opazil in vlak takoj ustavil. V nasprotnem slučaju bi se bila iztirjena vagona prevrnila v več metrov globok prepad — Smrt starega črnogorskega junaka. V Piperih pri Podgorici je umrl v visoki starosti 105 let širom Črne gore znani junak in zastavonoša črnogorske Narodne Odbrane Čiro Neškov Vučinič. Še kot oo-letni starček je aktivno sodeloval v svetovni vo-ni in bil za svoje junaštvo ponovno odlikovan. Prvič se je boril proti Turkom, ko* je bil star komaj 15 let. — Otrok umrl od gladu. V neki vasi pri Velikem Bečkereku je Živel sel:ak Veselin Bokič v konkubinatu z neko Velinko Vasic iz Dobrice. Razmerje med njima ni ostalo brez posledic in Velinka je te dni rodila dete, zdravo in močno deklico. Dva dni po porodu je Velinka zapustila Bokiča in odšla k svojim roditeljem v Dobrico. Oče se seveda ni brigal za otroka in novoro-jenka je bila prepuščena sama sebi brez vsake pomoči ter umrla od gladu. Soseda je nato prijavila orožnikom, kako je brezsrčna mati zapustila dete. Orožniki so Bo-k:ča zaslišali. Izjavil je, da je vsemu kriva nezvesta mati. Orožništvo je vložilo proti očetu in materi ovadbo pri državnem pravdništvu. — Težka nesreča v kamnolomu, V kamnolomu Jankovo pri Vojniku se je pripetila včeraj smrtna nesreča. Posestniški sin Anton Pekre se pri razstreljevanju skalovja ni dovlj skrbno zavaroval, tako da ga je velik kamen zadel v glavo. Z razbito lobanjo je obležal na mestu mrtev. — Grozna nesreča. V ljubljansko bolnico so zjutraj pripeljali težko poškodovane l6letno Kristino Bogataj, hčerko posestnika iz Rovt pri Logatcu. Boga taj eva je v ne-neljo doma molzla kravo, ki je nenadoma podivjala in io nabodla na rogove. Rogovi so se nesrečnemu dekletu zapičili v trebuh in ga strahovito razmesarili. Poškodbe mladenke so smrtnonevarne. Iz Ljubljane —Ij Poziv in prošnja. Rektorat ljubljanske univerze prosi vse korporacije, institucije in posamezne predstavnike naše javnosti, ki so se oglasili s protesti proti okr-nitvi ljubljanske univerze, da bi blagovolili — v kolikor tega še niso storili — poslati po en primer sprejete resolucije, oziroma potesta za rektoratski arhiv. —Ij Izprememba opernega repertoarja. Jutri v sredo 14. t. m. se pojejo v operi »Glumači« in »Cavaleria rusticana« za red B, v četrtek pa namesto »Carmen« opereta »Bajadera« za red A. —I j Rezervni oficirji se opozarjajo na določila čl. 474 službenih pravil I. del, glasom katerih so dolžni na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. decembra 1927 v uniformi prisostvovati cerkveni svečanosti, ki se bo vršila v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob 10 uri. Kdor nima uniforme, naj pride v civilu z znakom. Pol ure prej se člani zberejo v pisarni pododbora (Kongresni trg l), od koder bo skupen odhod. V pisarni bo ta dan odprta knjiga za čestitke, v katero se bo vsak, ki ne bo zadržan podpisal. — Pododbor Ljubljana. —Ij Instrukcije in društvo slušateljev filozofske fakultete v LJubljani. Na zadnjem občnem zboru društva slušateljev filozofske fakultete ljubljanske univerze smo pretresali zlasti žalostni položaj akademikov -filozofov. Izmed vseh fakultet se mora ravno filozofska boriti z največjimi gmotnimi težavami. Državne štipendije so ukinjene že nekaj let — in drugih pod«por je zelo malo, tako. da niti v pošrev ne pridejo — filozof - akademik pa je navadno revnih staršev sin, sicer z malim zadovoljen, a kl jul) temu večkrat lačen ko sit in navadno brez denarja. Podpisano filozofsko društvo radi tega naproša starše, ki imaio v srednjih šolah dijake, ki morda potrebujejo instrukcije v tein ali onom predmetu, da se v vseh slučajih obrne k) predvsem na odbor društva. Ta bo preskrbel inštruktorje in sicer iz one skupine, v katero spada predmet, kjer dijak potrebuje pomoči. Nadalje naproša filozofsiko društvo vse gg. profesorje, da ga pri tem podpirajo in staršem nasvetuje-jo akademike - filozofe za instnuktorje. Vzajemno združeni kličemo: Svoji k svojim! — Odbor. —Ij Legitimacije za boiieno razstavo ▼ Zagrebu se dobe pri >Putniku< v Ljubljani, Dunajska cesta 1. Na železnicah dovoljen SOodstotni popust. Istotam se dobe vse druge informacije. 969-n —Ij Aretacija nevarnega pustolovca. V nekem liub'janskem hotelu je bil danes do-po'dne aretiran mednarodni pustolovec in sicer 371etni špediter Ernest Friedmann z Dunaja. Friedmann, ki ga zasledu:ejo naše in tuje oblasti, državna pravdništva na Dunaju, v Subotici, v Bukarešti itd., je izvršil po raznih krajih Jugoslavije nebroj več-.ih in manjših sleparij. Oškodoval je zlasti špedlcijske tvrdke. Zasleduje ga tudi policija v Zemunu, za njim je izdala tiralico tudi policija v Novem Sadu. Mož je menda sleparil tudi po Trstu, kajti tudi tamošnja policija ga ima v strogi evidenci. Friedmanna bo policija po temeljitem zaslišanju izročila sodišču. Ij Težka nesreča v skladišču. V Ran. zingerjevem skladišču se je včeraj popoldne dogodila težka nesreča. Na delavca Franca Kogoja je med delom padel okoli 900 kg težak zaboj in ga oplazil po hrbtu. Kogoj je nezavesten obležal in prepeljati so ga v botaico. Ima težke notranje poškodbe in je ndegovo stani e zelo kritično. Vzrok nesreče še nt znan. —1 Policijski drobiž. Radi goljufije je bU aretiran Karel N. in Frančiška P radi vlačuganja. Policiji je prijavil neki Ivan Babic, da mu je bilo ukradeno 2000 Din vredno kolo. Stranki Grčko, stanujoči na Dolenjski cesti, je neki uzmovič odnesel lepo pitanega purana, vrednega 150 Din. Iz Celja —c Celjsko pevsko društvo ima v sredo 21. t. m. svoj 33. redni občni zbor ob 20. uai v Narodnem domu v pevski sobi. Dnevni red običajen. —c Smrtna kosa. V Aškerčevi ulici je umrla 10. t, m. gospa Gottfrieda Kullich, soproga kamnoseškega mojstra in hišnega posestnika v 74. letu starosti. 11. t. m. pa je umrl njen soprog gospod Ivan Kullich, kamnoseški mojster v Celju v 74. letu starosti. Naj jima bo ohranjen časten spomin! —c Trafika na celjskem kolodvoru se odda. Prosilci naj vložijo prošnje na direkcijo drž. železrric v Ljubljani do 17. decembra. —c Svečano zabavo priredijo oficirji celjske gamizije dne 17. decembra ob 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma ob priliki rojstnega dne kralja Aleksandra. Jutri velika premijera najnovejšega LYA DE PIHll filma Tat ljubezni Elitai kino Matica Telefon 2124 Iz Maribora Enoten nastop železničarjev za nabavljalno zadrugo —m Župan dr. Leskovar v Beogradu. Predsednik oblastnega odbora in mestni župan dr. Leskovar je včeraj odpotoval v Beograd, kakor se zatrjuje, radi intervencije v raznih oblastnih in občinskih zadevah. HudomuŠneži pa pravijo, da se je Šel vnaprej opravičevat zaradi polomije, ki jo bodo doživeli kleroradikalski zavezniki pri nedeljskih občinskih volitvah. —m Božićnica za siromašno obmejno deco. Na severni meji nimamo bogatih krajev. Strmi Kozjak preživlja skromno tamošnje prebivalstvo, a deca, ki pohaja v obmejne šole, je večinoma tako siromašna, da ji niti o božiču ne morejo starši pripraviti vsaj skromnega veselja. Na inicijativo agilnih Šolskih vodstev se je zadnja leta uvedla nabiralna akcija, tako da je mogoče vsaj najrevnejše skromno obdarovati. Tudi letos se bodo vršile božićnice v vseh obmejnih Šolah. Šolska vodstva se obračajo tem potom na javnost s prošnjo za primerna darila, bodisi v denarju, blagu, obleki itd Vsak najmanjši dar je dobrodošel. —m Samomor vojaka na straži. V nedeljo ponoči je izvršil redov artiljerrskega polka v Mariboru Radoslav Šijanič na straži samomor. Med 11. in 1. uro ie moral stati na straži. Krog polnoči ie zadonel strel. Vojaki so prihiteli na pomoč, meneč, da }e tovariša kdo napadel. Ko pa so prišli bližje, so videli, da leži vojak nepremično na tleh Natančnejša preiskava je ugotovila, da si je pognal kroglo naravnost v srce in je bil v par minutah mrtev. Kaj ga je gnalo v smrt, bi znano. —m Klerikalci povsod nazadujejo. Občinske volitve, kl se vrSe zadnje tedne po vsej mariborski oblasti, dokazujejo, da so klerikalci izgubili zaupanje ljudstva. Le redke so občine, kjer so obdržali svoje pozicije. Povprečno pa so povsod nazadovali. Padec njihovih glasov ?e ponekod tako velik, da se da iz tega sklepati, da se je končno tudi » vernoc slovensko ljudstvo iztreznik). V nedelje, dne 11. t. m. so priredile strokovne organizacije: Udruženje jugoslo-venskih narodnih železničarjev in brodar-jev, Udruženje strojevodij, Društvo kurja, čev, Društvo profesicnistov in Prometna zveza v steklenem salonu kolodvorske restavracije javen shod odjemalcev Gospodarske poslovalnice Shod je bil impozantna manifestacija enomega nastopa vseh železničarjev za p-reesnovanje sedanje direkcij ske »Gospodarske poslovalnice« v »Nabavljamo zadrugo železniških uslužbencev ljubljan. direkcije«. Shod je otvoril in vodil predsednik Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev a§sp. Juh, nakar so govorniki gg. Žkerianc, Rupnik, Podbevšek, Deržič tn za Savez železničarjev g Stanko obrazložili zgodovino Gospodarske poslovalnice in prizadevanje posameznih organizacij in korporacij v svriio preosnovanja te gospodarske institucije železničarjev v Nabavljalno zadrugo. Dejstvo, da je zadruga že osnovana m od oblasti potrjena, so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje, ter se je sprejela soglasno sledeča resolucija: Na javnem shodu dosedanjih odjema !cev Gospodarske poslovalnice, ki se ie vršil 11. decembra 1927 v velikem steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani, sklican po Udruženju jugoslov narodnih železničarjev in brodarjev Udruženju strojevodij. Udruženju kurjačev. Udruženju pro-fesionistov in Prometni zvezi — na kojem je prisostvovalo okoli 350 članov prej navedenih Udruženj. ki so s pooblastili zastopali 4000 odjemalcev sedanje Gospodarske poslovalnice, se je z velikim začudeniem vzelo na znanje zopetno podaljšanje nelegalne in nezakonite Gospodarske poslovalnice. Prisotni rborovalci smatramo od Gen. direkcije drž. železnic navedeni vzrok, da se je morala Gospodarska poslovalnica radi tega za 1 mesec podaljšati, ker še ni ugotovljena javnopravna baza za prenos premoženja na novo ustanovljeno zadrugo kot pogrešen ter ugotavljamo sledeče: 1. Gospodarsko poslovalnico smatramo sicer nelegalno, a vendar nacavn<> nadaljevanje živilskih skladišč (Lcbensmittelmaga-zine) bivše južne železnice 2. Novoustanovljeno zadrugo smatramo kot popolnoma legalno in pc zakonu ureje. no naravno nadaljevanje svoje nelegalna predhodnice in prejšnjega legalnega predhodnika, vsled česar ima naravno naslediti vso aktivo in pasivo svoje predhodnice ki to tem bolj: a) Ker je svoječasno posojilo od 360.000 K, ki ga je dobila od bivše južne železnice popolnoma vrnjeno državni blagajni. b) Ker vsi odjemalci v letih 1919, 1920, 1921. 1922. 1923 in 1924 niso prejeli povrnjenih nikakih procentov, kakor je bilo običajno m predpisano v tozadevnih določbah za živilska skladišča bivSe Jufne železnice. c) Ker se le blago predrago prodajalo ter je vsled tega in vs'ed pod točko b) navedenega dejstva in vsled neprestanega kupčijskeera <^>rata. se ie samo iz naših žepov nakopičilo to premoŽenje. d) Ker živilsko skladišče bivše iužne železnice de facto ni nikdar prestalo, se čl. 27 tozadevnih določb ne more uporabiti za razdelitev preostalega premoženja. 3. Ker v Rimskem akordu ni nobenega določila, tičočega se premoženja Gospodarske posVvariice. 4. Ker je mnogo odjemalcev že 20 do 30 let stalno kupovalo svoje potrebščine v te! ustanovi ter ie vsled navedenih točk zadostno utemeljena javnopravna baza za prenos premoženja na zadrugo. 5. Ker b; smatrali vsako drugačno odločitev v stvari premoženja kot veliko krivico, doprinešeno vedoma že itak po svojem službenem položaju nad vse bednim odjemalcem železničarjev. Vsled tega zahtevamo, da se sedaj po-.Ntojcča Gospodarska poslovalnica v smislu odloka G. D. F. O. Br. 7.931/27 z dne 4. V. 1927 in G. D. F. O. Br. 12 401/27 Iz julija 1927 v smislu predloga novoustanovljene Nabnvljalne zadruge, vposlanega dne 25. novembra 1927 gospodu generalnemu direktorju državnih železnic v Beograd takol in brez odlaginta prenese na to zadrugo. 4, S, 8, 9. Najnovejši Ufa-velefilm, ki je bil posnet v Afriki. Tajnosti grešne hiše v Alžiru Elitni Kino Matica. Tel. 2124. Gospodarstvo Naša trgovina s Češkoslovaško Prejeli smo »Mesečni pregled zunanje trgovine Češkoslovaške republike za oktober t. iz katerega posnemamo podatke o našem uvozu na Češkoslovaško in izvozu iz Češkoslovaške. V oktobru je znašal češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije 30.953 ton in 16.262 komadov v skupni vrednosti 41.330.000 Kč Od 1. januarja do 31. oktobra je znašal češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije 323.510 ton in 89507 komadov v vrednosti 484,0*23.00 Kč. V oktobru te uvozila češkoslovaška iz Jugoslavije mu več žive in zaklane živine in sicer 16.25S glav v vrednosti 18,523.000 KČ. Na drugem mestu je žito, mast, stročje in mlevski izdelki v vrednosti 7,951.000, na tretjem sadje, zelenjava in industrijske rastline v vrednosti 3,071.000, na Četrtem minerali je v vrednosti 3,053.000, na petem živalski produkti v vrednosti 1,901.000, na šestem kemične pomožne snovi in kemični izdelki v vrednosti 1,545.000, v sedmed odpadki v vrednosti 1,082.000 Kč itd. Izvoz ČeškoslovaSke v Jugoslavijo je znašal v oktobru 17-779 ton in 74.778 komadov v vrednosti 96,093.000 Kč. Ovi 1. januarja do 31. oktobra je izvozila Češkoslovaška v našo državo 144.989 ton in 347.921 komadov v skupni vrednosti 743,609.000 Kt Največ" je izvozila Češkoslovaška v oktobru v naso državo bomaževine in bombaževinastih izdel kov, in sicer za 35,335.000 Kč. Na drugem mestu je železo in železnina v vrednosti 13 mil. 829.000, na tretjem volna in volneno blago v vrednosti 13,363.000, na Četrtem netilne snovi v vrednosti 4.737.000, na petem stroji, aparati in sestavni deli v vrednosti 3.830.000, na šestem usnje in usnjeni izdelki v vrednosti 3.379.000, na sedmem steklo in stekleni izdelki v vrednosti 2.S36.O00, na osmem papir in pafirnati iade'ki v vrednosti 2,287.000 itd Ti podatki govore dovolj glasno, da bi bil fe skrajni čas skleniti s Češkoslovaško trgovin, pogodbo, ki bo odprla našemu Izvozu rot na ceSkoslovaška tržišča. Gospodarsko struktura obe držav je taka, da bi se ne smelo dogajati, da je uvoz Češkoslovaške i Jugoslavijo v oktobru za nad 100 odstotkov veeji kakor izvoz iz Jugoslavije. Političnemu in kulturnemu zbližanju med obema država ma mori nujno slediti tudi gospodarsko, kajti drugače o tesnem sodelovanju med nami in čehoslovaki ne more biti govora. Češkoslovaški gospodarski krocri bi se morali zavedati, da je gospodarsko zbližanje edina zanesljiva podlaga trajnega prijateljstva in sodelovanja na kulturnem ;n političnem polju. —g Plenarna seja zagrebške trgovske zbornice. V ponedeljek 19. t. m. dopoldne se bo vršila redna plenarna seja zagrebške trgovske zbornice, na kateri se bo razpravljalo med drucim o ustanovitvi pomorsko-prometne sekcije in o raznih aktualnih gospodarskih problemih. Zbornica bo izvolila odbore za socijalno in carinsko politiko ter za pospeševanje turizma. —g Prometno ministrstvo in dobave premoga. Kakor, smo že poročali, je bil dosežen med prometnim ministrstvom in lastniki premogovnikov sporazum in sicer za Štiri mesece. V tem Času bodo privatni premogovniki dobavljali državnim železnicam premog v isti količini kakor doslej, samo po nižjih cenah, kakor so bile določene na zadnji licitaciji. —g Cariniki dohodki od 20. do 30. novembra so znašali 54,856.439 Din. Od tega odpade na carinarnico v BeogTadu 10 miL S7S.373, v Zagrebu 14,697.019, v Novem Sadu 9,314.047, v Ljubljani 10,254.230. v Dubrovniku 5.965.072. v Skoplju 2,415.395, v Splitu 1,332.001 Din. Od 1. aprila do 30. novembra so znašali carinski dohodki Din 1.147,518.179. V proračunu je bilo določeno za ta čas 1.125,733.319 Din. Novi Fordovi avtomobili Dne 2. decembra je padla v Ameriki zavesa, za katero je Ford — znana največja svetovna avtomobilska tvrdka — skrival svoj najnovejši model avtomobilov. Nov Fordov avtomobil se odlikuje z izredno brzino in kaže neobičajno sposobnost ter odgovarja vsem zahtevam današnje moderne dobe. Pri tem pa ne gre samo za običajno izpopolnitev obstoječega modela, marveč, za popolnoma novo konstrukcijo od hladilnika pa do zadnje osi. Kar se tiče kvalitete in cene, se noben drugi avto ne da primerjati z novim Fordovcem. O tehnični dovršenosti naj omenimo samo to: Motor je 4cilidrski, a njegova elastičnost omogoča pri vseh brzinah izredno mirno vožnjo in poleg znatne nosilnosti tudi veliko brzino. K normalni opremi najnovejšega Fordovega avtomobila spadajo kočnica za vg« štiri osi, satelit-transmisije, suha spojka l lameli, štirje hidravlični odbijači, volan • r-eermentnim zobčnikom, poenostavljeno zažiranje z baterijo na zvitek in z razdeljeval-cem toka ter z na pušačkim generatorjem. Mazanje je kombinirano s črpalko z batom, osovina je kolenčasta. Hladilnik je kombiniran ter združuje termosifon iu vodno črpalko. Karoserija novega Fordovega avtomobila je izredno lepa in okusna. Uporaba bencina in olja je zelo minimalna, globoko ležeče težišče pa proži največjo stabilnost. Zaenkrat izdelujejo sest tipov novih osebnih avtomobilov, in sicer: Roatster, Coupe, Phaeton, Tudor, Forddor in Sportcoupe. Izdelujejo se v serijah v štirih različnih barvah. Razen tega izdeluje Ford tudi nove hitre in močne tovorne avtomobile po poldrugo tono. Peresa na zadnji osi so izdelana po Canteliver sistemu, okvir je posebno močan in ima Štiri povprečne ojačevalce. Novi Fordovi izdelki so rezultat bogate izkušnje Fordovih tvornic, ki so doslej izdelale Že nad 15 milijonov najrarličnejSih avtomobilov. Cena novih avtomobilov je prikrojena kva liteti stroja in v skladu s trgovsko politik. Fordove dru/he in bo zato razmeroma zelo nizka. Vse montažne delavnice Fordovih tvornic so preurejene za rekordno produk cijo, za kar je bila z ozirom na popolnoma nov tip Fordovesra avtomobila potrebna popolna preureditev Stran 4 •SCOVENSKJ NAROD» dne 14. decembra 1927. ste v ^82 MU komunistične internacijonale Kaj je Tfdel francoski novinar v Moskvi. — Siromak ostane tudi v komunističnem raju siromak. Sotrudnik pariškega »Journala« Je-an London opisuje v seriji člankov svoje vtise iz Moskve. Hotel ie spoznati nekatere inozemske vodje komunističnega pokreta in zato je Dosetil moskovski hotel, bivši hotel Lux v Tver-ski ulici, kjer so nastanjeni vsi inozemski komunisti, člani osrednjega odbora III internacijonale, v kolikor bivajo v Moskvi London je stopil v hotel, kjer ga je sprejel vratar, ki se je najprej informiraj kakSne narodnosti je. Potem ga je vprašal, s kom bi rad oovoril, kaj ga najbolj zanima in da-li ima v redu potni list. Potni list je moral izročiti vratarju, ki ga mu je vrnil uri odhodu iz hotela. Vratar mu je dal pismeno dovoljenje, da lahko ostane nekai dni v hotelu. Na hodnikih in v skupni jedilnici je srečaval London odlične komuniste, delegate vseh evropskih narodov. VeČina nosi preproste ruske obleke. Zlasti francoski komunisti v Moskvi radi nosijo ruske rubaške z mehkim ovratnikom. Francoski novinar pravi, da med sovjetsko vlado in izvršilnim odborom komunistične internacijonale ni opazil nobene razlike. To je ista družba, isti ljudje, isti duh kaste in ista disciplina. Vladajo nekateri poedinci, katerim se mora večina brezpogojno ukloniti. Je-an London je doma na glasu kot spreten lokalni reporter. To se ie pokazalo tudi v Moskvi. Znal se je tako spretno smukati med komunisti, da ie zbral vse informacije in da nihče ni vedel, s kom ima opraviti. Vohunili so za niim, toda London se je znal vedno spretno izmuzniti. Ugotovil je. da dobe ruski komunisti zelo lahko francoski vizum in da pariška policija ni posebno stroga napram moskovskim gostom. Potovanja komunistov iz Moskve v Pariz in obratno so zelo pogosta. Francoske oblasti se ne zmenijo dosti za nevarnost, ki jim preti od te strani. Menda se ne zavedajo, da je glavni cilj ruskih komunistov širiti v Zapadni Evropi komunistično propagando. London pripoveduje tudi. kako se je seznanil z ženo komunističnega prvaka Kameneva - Rosenfelda. ki ie predsednica društva za kulturne stike med sovjetsko Rusijo in inozemstvom. Kakšni so ti kulturni stiki, je razvidno iz dejstva, da mu je Kameneva predlagala vsak dan druge spremljevalce in tolmače, same sovjetske vohune. London se jim je spretno izogibal in tako se mu je posrečilo brez kontrole ogledati si moskovski okraj, kjer bivalo največji siromaki. Tu vladajo zelo žalostne razmere. London je videl šestčlansko družino, stanujoča v eni sobici. Kuhinj siromašne rodbine sploh nimalo. V vsakem nadstropju je skupna kuhinja za vse stanovalce. Upravitelji hiš brezobzirno špekulirajo s prostimi stanovanji in vlada jih pri tem posredno podpira, ker so sami zanesljivi komunisti. Vsak najemnik mora plačevati najemnino v sorazmerju s svojimi dohodki. Po stanovanjskem zakonu ima sicer vsak državljan pravico do stanovanja, ki obsega 16 kvadratnih sežnjem, toda ta pravica je samo na papirju, kaiti v resnici imajo primerna stanovania samo sovjetski funkcijonarji in premožni sloji. V skupnih kuhinjah vlada nepopisen direndaj. Štedilnikov sploh ni, ljudje si pomagajo s primusi, okrog katerih se prepirajo gospodinje, ki imajo premalo prostora in ki bi rade čim prei nasitile lačno deco. Stanovanjske hiše je iz-premenila sovjetska vlada v nekake civilne vojašnice, v katerih odločujejo hišni sovjeti, ki so obenem komunistične celice in kot take poklicane, da strogo pazijo na stanovalce in obveste vodstvo komunistične stranke o vsem. kar ni v skladu z diktaturo proletarijata. StiOb preko kože 17 Kil 1927 'NA IAKORI Osem dni živ pokopan Fakir Toka, o katerem smo pred dnevi poročali, da je v Stuttgartu pretekli ponedeljek legel v krsto, je v nedeljo 11. t. m. zopet vstal od navidezne smrti. Zanimivemu eksperimentu 5e prisostvovalo okoli 10.000 gledalcev. Ko so delavci odkopali jamo do polovice, je zapel zvonec. To je bil dogovorjeni signal fakirja, ki je s tem javil, da se je zbudil iz navideznega vernega sna. Kmalu nato so dvignili krsto. Vsi ovoji in pečati so bili nedotaknjeni; fakir je res ležal osem dni v krsti. Cim so ga dvignili iz steklene krste, si je potegnil raz l!c, ušes in vratu igle, ki si jih je zataknil prtd »pogrebom«. Zahteval je kozarec vode in privoščil si je malo močnate jedi. Zdravniki so ugotovili, da je krvni obtok pri fakir ju popolnoma norma j en,- nač pa jo bil mož fizično zelo izčrpan in izmučen. Toka je shujšal v krsti za 10 kilogramov. Epidemija ošpic v Angliji Zadnja leta se je v Angliji zopet razširila epidemija ošpic. Zdravstvena statistika izkazuje v letošnjem letu 15.000 obolenj na ošpicah. Po mnenju angleških zdravnikov bo narastlo število obolenj do prihodnjega leta na 25.000, kar bi pomenilo rekordno število v Angliji, ki bi se vrnila v zdravstvene razmere 18. stoletja. Zdravniki ugotavljajo, da je pravi vzrok epidemije ošpic strah pred obveznim cepljenjem, kajti angleška ustava vsebuje določbo, po kateri uživa vsak državljan osebno svobodo. Zato se angleški parlament ne upa izdati zakona o obveznem cepljenju proti ošpicam. Doslej so poizkusili samo nekateri samoupravni organi uvesti obvezno cepljenje, toda uspeh je bil negativen. V Angliji namreč zadostuje, da vlože roditelji pismen protest proti obveznemu cepljenju svoje dece in nobena zdravstvena oblast nima pravice siliti jih, da bi dali deco cepiti proti ošpicam. Vse prizadevanje zdravnikov, da bi omejili to epidemijo, je ostalo brez uspeha. Tudi poljudna predavanja o težkih posledicah te epidemije ter o pomenu cepljenja nič ne zaležejo. Epidemijo ošpic zanašajo v Anglijo tujci in ker zdravstvene oblasti nhnajo zakonitega pooblastila, da bi segle po radikalnem sredstvu, je ve4ika nevarnost, da ošpice v kratkem preplavijo vso Anglijo. Nova repatica Prebival vo naše mlv.t polnte je tu dni opazova'o redbk ^chesni Do;.av. Na južnem delu reboskloni 5e Je po.,a\ila krasna, s prosu n očesom vid*ia. povsem nežna m zlezli reDaric;i Repatico .o OTMzr>vaana 8 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8 gSSE3QE3HHHHHCBHGlHG3!SE3IBIB!B „SID0 L" najboljše sredstvo za čiščenje vseh vrst kovin, čisti tudi okna in zrcala. Da ne boste oškodovani, pazite pri nakupu v lastnem interesu na ime S1D0L" ter najodločneje odklanjajte raznovrstne manje vredne ponarejene znamke. S1DOL" == se dobi v vsaki trgovini. GON lek proti kapavici (tri* perju, gnojenju) ter za« stare lem kroničnem gno> jenju triperja in vnetja sečnega mehurja Za popolno ozdravljenje je treba 6 lončkov. Cena 2 navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja ic razpošilja po poŠti lekarna PENIĆ, Zap rešič. Najstarejša slovenska pleskar* ska in tičarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* svosvetska cesta 2 (dvorišče kavarne *Evror>a»). Se priporoča. — Izvršitev toč* na. cene zmerne. 72'L MR.&AHOVCC PLANINKA 1 • k A v 14 M i C'A7. Prenavlja, čisti in os ve* žuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves is vzpod. buja apetit. — 1 paket 20 Din. — Priporoča: Lekarna Bahovec, LJUBLJANA, Kongres, ni trg. Butare in kolobarje popolnoma suhe — izredno po* ceni. — ČEBIN, Ljubljana, Wolfova ulica 1/2 2807 ^\ Najboljši premog CEBIN, Ljubljana, Wolfova uli* ca 1/2._2884 Dr« G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težKočah želodca svojo preiz* kušeno ŽELODČNO TINK* TI TRO. 113/L Snežne čevlje in galošc oddajte v popravilo samo strokovnjaku Avg. Škofu, čevljarju. Borštnikov trg 1 (za dramskim gledališčem). 290S Šivilja, tudi za boljša dela, z večletno prakso, zmožna slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika — išče službo v Ljubljani; ev. gre šivat tudi za daljšo dobo privatno. — Ponudbe pod «Iz* urjena/3073» na upravo «Slov. Naroda*. Stanovanje dveh sob in kuhinje išče miren zakonski par v mestu. — Plača za pol leta vnaprej. — Ponud* be pod «Čistost/3075» na upravo «Slov. Naroda*. Slaščičar prvovrstna moč z daljšo prakso, zmožen slovenskega in nemškega jezika — išče službo; gre tudi v večji hotel. — Po* nudbe pod «cSIaščrčar/3077» na upravo «Skrv. Naroda*. Premog, drva POGAČNIK. Bohoričeva 5. — Telefon 2039. 2619 Novo leto, novo kolo! Iz naročilnic, ki smo jih razposlali za 15. kolo državne razredne loterije, je razvidno, da bo žrebanje prvega razreda tega kola že 7. januarja 1928. Senzacija tega kola je ta, da mora biti vsaka srečka izžrebana. V dosedanjih kolih je bilo izžrebanih samo polovico vseh srečk. En del igralcev je tedaj moral izgubiti svoja vplačila. Sedaj odpade tudi ta rizik, ker mora biti vsaka srečka izžrebana, tako, da dobi v najslabšem slučaju Din 200.—. To ie direkcija drž. razredne loterije dosegla na ta način, da je milijonske dobitke, in dobitke po več sto-tisoč Din nekoliko znižala. Število drugih visokih dobitkov pa je ostalo skoraj neizpremenjeno. Vsakomur je sedaj mogoče, brez bojazni na izgubo, poizkusiti svojo srečo. Z ozirom na to pametno preuredbo igralnega načrta bo vseh 250.000 srečk, ki iih izda Drž. razredna loterija, izžrebanih (ne .340.000, kakor je pomtoma tiskano na naročilnicah). Za te srečke bo zavladal silen naval, zato vabimo vse'naše naročnike, da si jih takoj naročijo. Za Ljubljano prodaja naše srečke Oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ul. 4 in Ekspozitura «Jutra» v Šiški, Celovška cesta 53. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Glavna retzpečevalnica srečk za Slovenijo. Ljubljana, Sv. Petra cesia 19. II Znižane cene do MBažiča" cene znižane l! \7o1ltro i7Hif*£l * rokavic' nogavice flor in voinene mko perila za dame in V CllKd IZ,U1I A • gospode. Srajce, ovratnike, kravate, dUeča mila in kozmetične preparate Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevljarje in lapeinike pri Josip Peteline. Ljubljana Sv. Petna nasip 7, blizu Prešernovega spomenika —— Oglejte si trgovino, prepričajte se! - Spominjajte se ..TABORA «4 Urejuj: Josip Zupančič, mm Za cNarođoo tbfc*cso»; Prao Jeseraok. —» Za opravo io taaeratni del lista: Oton OmstoL — V«i v Ljubljani. YD