Razne vesti. 381
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. decembra 1894.
— (Iz Itronike društva „Pravnilca".) Ker se do danes še ni mogel radi raznih zaprek sklicati drugi društveni večer, priredil se bode v sredo, dne 19. t. m. v prostorih ,,Ljubljanske čitalnice". Kakor smo uže naznanili, razpravljal se bode v zadnji številki objavljeni pravni slučaj in je želeti prav obilne vdeležbe, ker je to zadnji društveni večer pred novim letom,
— (Osebne vesti.) Imenovani so: Sodni svetnik v Celji Fran Lulek višjesodnim svetnikom pri višjem dež. sodišči v Gradci; namest-niška koncipista Herman Osti in Oton Schneider v Trstu začasnima komisarjema; konceptna praktikanta Edvard Fabiani in dr. Bernard Karminski namestniskima koncipistoma; deželnosodni svetnik in vodja okrajnega sodišča v Laškem trgu Rudolf Khern svetnikom pri deželnem sodišču v Celovci; državnega pravdnika namestnik Fran Trenz v Celji deželnosodnim svetnikom; pristav okrajnega sodišča v Radoljici Ernest Ferk okrajnim sodnikom; avskultant Anton Žica sodnim pristavom v Montovunu; pravna praktikanta pri deželnem sodišči v Trstu Anton Pod-reka in Anton Colombis avskultantoma za Primorje; tajnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani Josip Dobi da finančnim svetnikom v Briksenu; davčna nadzornika Josip Lončar in Fran Tauzher višjima davčnima nadzornikoma pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani; poštna komisarja Peter Gora in dr. Hugon Micula višjima poštnima komisarjema v Trstu. — Premeščena sta: okrajni komisar v Sežani Albert Putzer-Reifb erg v Pulj; okrajnega sodišča pristav Konstantin Budi ni c iz Motovuna v Kormin. — Umrl je dne 16. novembra t. 1. v Ljubljani višji davčni nadzornik Filip Tratnik.
— (t Anton baron Hye-Glunek.j Dne 8. t. m. umrl je na Dunaji Anton baron Hye-Glunek. Rodil se je 1. 1807. v Gluneku na Zgornjem Avstrijskem. Pravosodne študije dokončal je na Dunaji ter si pridobil uže kot mlad mož ime izvrstnega pravnika. L. 1832. imenovan je bil izvan-rednim profesorjem prava na Dunajski univerzi. L- 1842 pa postal ordinarij ravno tam. L. 1848. igral je važno vlogo v političnem življenji Dunajskem. Akoravno je sprva odsvetoval oboroženje dijakov, vsprejel je pozneje izvolitev kornim poveljnikom akademične legije, da kolikor mogoče varuje
382 Razne vesti.
dijake nepremišljenega delovanja. Dne 10. maja 1848. 1. imenovan je bil glavnim tajnikom pravosodnega ministerstva ter se trudil za razpust dijaške legije. Radi tega odvedli so ga na povelje odseka za javno varnost v zapor ter se je pričelo proti njemu postopanje radi veleizdajstva, — Baron Hye sodeloval je pri reformi kazenskega zakonika z 1. 1852. L. 1867. imenovan je bil pravosodnim ministrom, 1. 1869. poklican je bil v gosposko zbornico in v državno sodišče. Spisal je komentar h kazenskemu zakonu (1. 1855.), drugi njegovi znamenitejši razpravi sta „o načelnih vprašanjih kazenskega postopka avstrijskega" (1. 1854.), „o porotah" (1. 1868.) ter je urejeval izdajo razsodeb državnega sodišča.
— (Domovinska pravica.) V. „Jur. Blattter" št. 47. in 48. t. 1. obsoja prof. Men zel najnovejši vladni načrt domovinskega zakona ter predlaga konečno sledečo obliko: Čl. I. § 5. domovinskega zakona z dne 3. decembra 1863, št. 185. drž. zak. glasi se od sedaj naprej: „Domovinska pravica pridobi se od sedaj naprej 1. potom rojstva (§ 6.); 2. potom možitve (§ 7.); 3. potom vsprejema v domovinsko zvezo (§-a 8. in 9.); 4. potom imenovanja za javno službo (§ 10); 5. potom priposestovanja (§ 10. lit. a) Čl. II. Mej §-a 10. in 11. navedenega zakona vrine se sledeča določba. § 10. lit. a). Avstrijski državljani, kateri imajo po dovrSenem 18. letu v občini sedem let brez prenehanja svoje redno bivališče, pridobe s pretekom te dobe domovinsko pravico v občini bivališča. Ta nasledek odpade, če se je dajala pred pretekom te dobe osebi naseljeni v tuji občini bodisi od te občine ali pa od njene domovinske občine podpora radi uboštva več kakor tri mesce. — Isto tako se onemogoči pridobitev domovinske pravice v občini bivališča, če protestuje naseljenec po pismeni vlogi pri predstojniku te občine proti predrugačenju svoje pristojnosti. V istih pogojih nastopi za osebe, ki niso avstrijski državljani, pravni nasledek, ki je po obstoječih predpisih spojen z zagotovilom vsprejema v domovinsko zvezo. Čl. III. Ta zakon je uporabljati za dobo ležečo pred njegovo veljavo na ta način, da se doba navedena v čl. II. nikakor ne more končati pred pretekom dveh let po veljavi tega zakona. Čl. IV. Moj minister notranjih zadev izvrši ta zakon. — Ker je uprav ureditev domovinskih pravic velevažnega pomena, bilo bi umestno, da se ozirajo merodajni krogi na predlog prof. Menzel-a, kateremu se ne more odrekati, daje vestno pretehtal in izvrstno utemeljil, kar nasvetuje. — Tega pa se ne more reči o vladni predlogi, posebno če se ozremo na besedilo §-a 2. zadnji odstavek, ki slove: Der in einer Ge-meinde begonnene Aufenthalt wird zwar durch eine lediglich durch die Erfiillung der gesetzlichen Wehrpflicht bedingte Abvvesenheit unterbrochen,
ist jedoh dem betreffenden Bewerber---in Ansehung des Auspruches
auf Aufnahme in den Heimatsverband in die sub a) u. b) festgesetzten Aufenthaltsfristen einzurechnen." Ta stavek nima niti logičnega subjekta. Vladni načrt je, kakor pravi prof. Menzel, „slabo prepisani" bavarski zakon o domovinski pravici.