Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velj£: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljtl: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '¡t6. uri popoludne.
Letnils XIII.
Štev. 99.	V Ljubljani, v soboto 2. maja 1885.
Postava o duhovenski koiigmi.
i.
Dokler se kongrua ne vredi stalno po postavnem potu, naj veljajo sledeče začasne določbe:
§ 1. Samostojnim katoliškim dušnim pastirjem in na sistimiziranih mestih službovajočim pomožnim duhovnikom izplačevala se bode kongrua, kakor jo njihov stan zahteva iz verskega zaklada, oziroma iz državne dotacije, ako bi taista ne bila zadosti velika po dohodkih, ki so z duhovsko službo združeni.
„Samostalni duhovni pastirji" so vsi tisti duhovniki, ki na podlagi kanoničnega umeščenja škofijskega na kaki določeni cerkveni občini duhovno službo opravljajo in jo opravljati smejo, ali pa jih je sicer škof za samostojno opravljanje službe božje pooblastil, kakor so n. pr. lokalisti, vikarji itd. Pomožni duhovniki so pa vsi tisti duhovni gospodje, ki jih je škof v podporo samostojni duhovščini priredil za opravljanje službe božje.
§ 2. Minimalni dohodek določen je za vsako deželo v Dunajskem državnem zboru zastopano po obi^zci, tej postavi pridanem (pod A.).
§ 3. Koliko in kedaj se bode dajala priklada po § 1., določila bo deželna vlada v sporazumljenji s škofom na podlagi pripoznanih dohodkov dotične duhovnije.
Za pripoznanje dohodkov in stroškov v kaki duhovniji za podlago določbi kongruine dopolnitve, naj veljajo sledeče temeljne določbe: 1. K dohodkom se naj prištevajo le sledeči prejem ki:
a)	Cisti dohodek iz zemljišča v tisti svoti, kakor se je bil odmeril za določitev novega davka;
b)	zakupnina, kolikor se je dobiva iz poslopja v zakupu, kedar so se od tiste odbili stroški za popravila in amortizacijo;
c)	dohodki od glavnic, od pravic, ki kaj vžitka prinašajo in od obrtnije;
d)	stalne rente in dotacije v gotovini, v denarni vrednosti ali v pridelkih, (poslednje se raču-nijo po srednji ceni in se od tiste zopet 10°/o odbije za stroške).
Pri c) in d) se le izjemno kaki odstotki na račun za prejem glavničnih obresti ali pa rent dovoljujejo;
e)	dohodek iz preostankov krajevnega cerkvenega premoženja, ako se taki preostanki za dotacijo rabijo;
f)	štola v splošnem znesku, ki ga določita deželna oblast in škof, ali če bi se ne mogla sporazumeti, naučni minister. Od te štoline svote odbije se 30 goldinarjev.
g)	Dohodki iz vseh vstanov (štipendij) in vstanov-Ijenih maš, kolikor jih je bilo določenih za opravljanje službe božje, preden je ta postava veljavo dobila, ako ni na njih kaka posebna opazka volilnega pisma.
Vse z opazkami previdcne vstanove se pa nikakor ne smejo vštevati.
2. K stroškom
naj se vštevajo:
a)	Od pripoznanih dohodkov (a do g) določeni davek z deželnimi, okrajnimi in občinskimi do-kladami, vse druge javne priklade, ki se plačujejo na podlagi kake postave kakor tudi pri-stojbinski ekvivalent;
b)	stroški za pisarno pri matrikah, kjer se ti ne
plačujejo iz cerkvenega premoženja; dalje stroški, ki nastajajo pri opravljanji dekan at-skega urada. Ti stroški naj se določijo z odlokom ;
c)	plačila v denarji ali pa v denarni vrednosti za kake dolžnosti izvirajoče iz dohodkov;
d)	vse tiste vstanovljene maše, ki navadno število za sv. daritev določenih maš presegajo in jih mora duhovnik drugam oddati; ako za posamične take maše ni nikaka svota v vstanovnem pismu določena, se vstavi svota, ki je v škofiji za vstanovljene maše običajna. Navadno število določi naj se v vsaki škofiji v sporazumljenji s škofom. Kjer sporazumljenje ni mogoče, naj veljd število 200.
e)	Večji stavbarski stroški, ako beneficijata zadevajo.
Nasprotno se pa ne sme ozir jemati na stroške namenjene za gospodarstvo, za gospodinjstvo in za zemljišče, kakor tudi ne na one, ki jih prizadevajo manjše poprave na župnijskem poslopji. Le izjemoma se dovolijo stroški, recimo, za zagotovilo vode, kolikor se je potrebuje.
Čas, kdaj da se naj vlože dotične pripoznanja, kakor tudi kako da naj se napravijo, pregledajo in če treba popravijo in čas kedaj da se bo kongrua določila, prihrp.nila si je državna oblast objavo z določbo.
§ 4. Ako se dokaže, da se je kak dohodek nalašč zamolčal, ali pa kak strošek vedoma neresnično vpisal, se dotični osebi naloži denarna globa v tisti svoti, za kolikor bi se bil prikrajšal verski zalog ali pa državni zaklad.
Pri drugih manjših razlikah naj se pa priznanje le popravi in ako je zarad tega kaj stroškov, naj jih povrne, kdor je kriv.
§ 5. Provizorji na izpraznjenih župnijah vlečejo svojo plačo iz verskega zaloga, ter se ravna po visokosti kongrue, ki po § 2. dotični župniji pripada, ter znaša na župnijah, kjer je kongrua 500 gold., 30 gld.; na onih s 600 gld. 40 gld., pri takih s 700 do 900 gld. 50 gld. in pri 1000 gld. ali več pa 60 gld. na mesec.
Administratorji spraznjenih mest, ki imajo na mesec le po 30 gld., niso dolžni vstanovljenih maš drugače opravljati kakor po ustanovi, kakor jo je škof določil.
Provizorji sosedne fare dobe tu pa tam nagrado, ki pa nikakor ne sme dve tretjini redne pro-vizorjeve plače presegati.
§ 6. Urez lastne krivde onemogli duhovni dobe pokojnino ne da bi se pri tem ozir jemal na njihove zasebne dohodke, ter naj se jim odmeri po obrazci B. tej postavi pridanem.
Te vpokojnine naj se izplačujejo iz dohodkov župnijskega premoženja, kjer pa to ni mogoče, pa iz verskega zaklada, oziroma iz državne dotacije.
Ako bi bil kak deticijent posebno nadložen, mu naučni minister izjemno tudi lahko višjo vpo-kojnino določi, kakor bi jo pa dotični po postavi imel prejemati; vendar pa ne sme 600 gld. presegati pri samostojnem duhovniku in ne 400 pri duhovnem pomočniku.
§ 7. Za tisto duhovnije, kjer je bila do sedaj kongrua v zvezi z dohodki iz verskega zaloga veča, kakor pa jo sedanja postava določuje, ta postava še lo tedaj veljavna postane, kedar se služba iz novega
namesti in to še le tedaj, ako stalna višja kongrua ni vtemeljena po kaki posebni pravni določbi.
Onemogli duhovniki, ki vživajo višjo vpokojnino, kakor bi jo po sedanji postavi imeli, jo obdrže tudi nadalje.
§ 8. Na duhovnije, ki jih samostanska duhovščina oskrbljuje, ta postava nima vpliva.
Ravno tisto veljd o duhovnijah, ki so vtelesene kaki svetni kongregaciji (korperschaft), dokler ima kongregacija zadosti sredstev, da skrbi za stanu primerno kongruo dotičnemu duhovniku, ki ondi službo božjo opravlja.
II.
§ 9. Dopolnilna določba glede dotacije duhovnih pomočnikov (§ 1.), glede plače na remuneracijo provizorjev (§ 5.) in glede vpokojnine onemoglih (§ 6.) stopijo popolnoma v veljavo že s 1. junuvar-jem 1886; one glede kongrue samostojnih duhovnov (§ 1.) dobe svojo veljavo s 1. januvarjain 1887 za polovico, s 1. januvarjem 1888 pa splošno.
§ 10. Z izvršitvijo te postave sta pooblaščena naučni minister in pa finančni minister.
Obrazec A.
za določitev kongrue po § 1. za posamične kraljevine in dežele: I. Dolenja Avstrija.
1.	Na Dunaji........ 1800 500
2.	Dunajska okolica na 4 milje po
župnijah s kaplani..........1200	400
Dunajska okolica na 4 milje po
župnijah brez kaplanov . . .	1000	—
3.	Po večjih mestih in večjih toplicah	1000	400
4.	Drugod po župnijah s kaplani .	800	350 Drugod po župnijah brez kaplanov	700	—
II.	Čehi, Morava, Šlezija in Gorenja
Avstrija.
1.	V Pragi in Brnu..... 1200 400
2.	V Linci, Ried, Steyer, Welsu in
Opavi......... 1000 400
3.	V Praški in Brnski okolici na 2 milji, dalje po mestih čez 5000 prebivalcev in po večjih toplicah 900 350
4.	Drugod po župnijah s kaplani . 800 350 Drugod po župnijah brez kaplanov 700 —
III.	Štajarska, Koroška, Kranjska, Solnograd, Tiroli s Predarlško.
1.	Po glavnih mestih..... 1000 400
2.	Po večih mestih in trgih čez 5000 prebivalcev in po večjih
toplicah ........ 800 350
3.	Drugod po župnijah s kaplani . 700 300 Drugod po župnijah brez kaplanov 600 —
IV.	Istra, Trst z okolico, Goriška, Gradiščanska in Bnkovina.
1.	V Trstu................1200	400
2.	V Čruovicah..............1000	400
3.	V Tržaški okolici na 2 milji, po mestih in trgih čez 3000 prebivalcev in po večjih toplicah . .	700	350
4.	Drugod..................600	300
V. Galicija.
1.	V Lvovu in Krakovem .... 1000 400
2.	Po mestih čez 10.000 prebivalcev,
v Podgorcih in Biali .... 700 350
3.	Po mestih in trgih čez 5000 prebivalcev in po večjih toplicah . 600 300
4.	Drugod......... 500 300
VI. Dalmacija.
1.	V Zadrti........ 800 350
2.	Po mestih in trgih čez 2000 prebivalcev in po večjih toplicah . 600 300
3.	Drugod......... 500 400
Opazka. Za večjo toplice smatrajo se kraji, kjer je vsled obilnih tujcev izvanredna dragina.
nika sv. Štefana kralja, kar je Angjelie tudi vestno vbogal. Ce pojde tako nadalje, dostavlja „Slovan", se je nadjati, da bodo Madjari Angjeliču še zapo-vedali velikega patrijota Dejaka med pravoslavne svetnike všteti, kar bo Angjelie mogoče da spet vbogal. Ogerski Srbi so zarad tega na Angjeliča silno razburjeni in ga naravnost verskega razkol-nika imenujejo. Zopet dokaz več, kam zaide cerkev, ako se loči od pravega vidnega poglavarja njenega — rimskega papeža.
Shod treh cesarjev se tudi za letos namerava in sicer na avstrijski zemlji v prijaznem Išlu, kamor naša cesarska rodovina navadno poleti zahaja. Ondi bodeta cesarja Franca Jožefa obiskala nemški cesar Viljem in pa ruski car Aleksander — če se namreč afganska reč brez smodnika in svinca reši. Gas, v kterem se mislijo sniti, je menda prva polovica meseca avgusta in bo prvi prišel cesar Viljem, kedar se bo iz Gostinskih toplic vračal, takoj za njim pa ruski car. Tako namreč porača „Pester Lloyd". „Pol. Corr." pa zopet pravi, da se gledč podrobnosti o tem shodu še prav nič ne ve, in je vse, kar se tii pa tam o tem piše, golo sostavljanje iznajdljivih časnikarjev. Toliko toraj kaže, da je gotovo, da shod bo, če bo namreč mir, da se bo imel ruski car čas okoli voziti, če bi se pa vojska vnela med Eusi in Angleži, potem se pa samo po sebi ume, da shoda treh cesarjev ne bo, pač pak se lahko snideta cesar Viljem, če mu Bog do tedaj zdravje dii in ga pri življenji ohrani, kajti 88 let je že stär in pa cesar Franc Jožef, kar pa ne bo nič posebnega, ker se to sedaj že več let redno ponavlja.
Obrazec B.
za določitev vpokojnine onemoglim duhovnik oin.
, „	, .	. .	s s 1 u ž b o
a) Za samostojnega zupm- a 9 s o «
k a (že je poslednja kongrua g	®B
v , .	„S" 5* i
znašala):	»"§■'*§• §• 'S
500 goldinarjev .... 300 350 400 425 450
600 „	....	300	360	420	450	480
700 „	....	300	370	440	475	510
800 „	....	300	380	460	500	540
900 „	....	300	390	480	525	570
1000 „	ali pa vež	300	400	500	550	600
l) za kaplana..........225	250	275	300	300
Po Bismarkovi slavnosti.
(Konec.)
Da bi bil Bismark v toliko večem blesku iu slavi moralo se je vse umakniti kar bi utegnilo temu nasprotovati in še celó sveta tihota in mir velikega tedna, ki veljá smrti samega Sinu božjega, morala je prostor narediti vriskanju in slavnostnemu sprevodu spremljanemu z godbo, ki je bil prirejen železnemu kanclerju na čast. In vendar je veliki teden za vsakega, še tako malomarnega kristjana, naj pripada že k temu ali onemu veroizpovedanju, svet čas. Kaj čuden vtis so naredile tudi besede, ktere je pri tej slavnosti spregovoril nemški cesar, ki je ob enem glava protestantovstva na Nemškem. One najboljše osvetljujejo gnjilobo, ki vlada v verskem oziru med protestanti. „Čech" piše o tem oziru tako-le:
„Karakteristično znamenje državnega junaštva, ki si prilastuje oblast nad cerkvijo, od Kristusa ustanovljeno, so besede cesarja Viljema, ktere je spregovoril ravno véliki teden pri Bismarkovi slavnosti v Atenah ob Sprevi, v Berolinu. Nemški narod je s svojim vladarjem na čelu na izvanreden način slavil sedemdesetletni rojstni dan „vsegamo-gočnega" državnika, kneza Bismarka. Ta mož iz „krvi in železa" je bil predmet ovacij, in videti je bilo, da jih je sprejemal kot zahvalo, ktero je zaslužil in mu jo je nemški narod dolžan. S smodko v ustih je stal pri oknu z vidnim dopada-jenjem se razveseljevajoč, kdo ve, ali bolj nad vonjavo dim3, v malih oblačkih v nebo se dvigajočega, ali nad klicanjem „slava", „živijo" in veselimi glasovi godbinimi. Sprevod z bakljami se je vrstil z vojaškimi društvi, ti zopet s pevskimi, dijaškimi itd., itd. Bila je to prava zmes vseh vrst stanov in obrazov, ki spominja v enem oziru na pustni sprevod: sveti véliki teden in sprevod zbakljami, godbo in vriska njem! Tak sprevod so videla sicer mnoga mesta v nemškem cesarstvu, ki so slavila Bismarkov rojstni dan, a to se je zgodilo že pred začetkom velikega tedna, v Berolinu pa niso na to „malenkost" pazili in so na véliki teden popolnoma pozabili. Kaj je bilo tam modernim paganom mar, če je ravno ta čas, ko je iz Berolinskih ulic odmevalo upitje ali so „trli salamandra", v drugih mnogoštevilnih mestih nemškega cesarstva na milijone pobožnih vernikov, bodisi katoličanov ali protestantov v molitvah se spominjalo drugega vpitja in sprevoda, v kterem so peljali Sinu božjega na goro Kalvarijo,
da bi ga križali,--Kristus in Bismark!
— Bog kakor zločinec križan in človek kakor Bog slavljen in poviševan!
Berolinskemu redarstvu se je zdela burna, s hrupom sklenjena slavnost, človeku na čast prirejena, neumestna v svetem tednu, ko se vrši druga slavnost v spomin smrti Boga — človeka, Jezusa Kristusa. Za to je isto redarstvo mislilo, daj nam ta druga slavnost, ki je že skoro 19stoletij stara, veliko večo pravico od one, in je bilo prepričano, da se zavoljo 701etnega človeka, kneza in kanclerja ne sme vstaviti in vppkojiti večni vladar nebes in zemlje in zato je javni sprevod z godbo prepovedala. ... Ali redarstvo obrača, rekdo drugi pa obrne.... Z'besedami: „Für ausserordentliche M ilnn er au serordentliche Massnahmen" je cesar dovolil sprevod in — zastopniki so razgrajali, upili in pili in „salamandrom" so se zopet oči svetile. „Za nenavadne može nenavadne nared-be" je dejal cesar, gospodar države, ki ima 40 milijonov prebivalcev, med kterimi je več nego 15 milijonov katoličanov!... Kaj je pač k tem besedam reklo teh 15 milijonov katoličanov, kaj so pač rekli vsi verni protestantje?
Zavoljo moža, ki že toliko let sv. cerkev zatira, ki njene služabnike, duhovnike in škofe kaznuje in 'V ječe tira; zavoljo moža, ki bi najraje cerkev kot sužnjo podredil državi, zavoljo tega moža naj bi bili
sveti dnevi vekikega tedna oskrunjeni z vpitjem, vriskanjem, godbo, s trenjem salamandra! Cesar je dejal, da se mora razcvitanje nemške države le kanclerju v zaslugo šteti. Ali oboževani kancler ni iz „ponižnosti" te časti sprejel. „Piklhaube, kanoni, armada, je dejal, so bile, ki so naredile Nemško za prvo evropsko državo."
Tako daleč so že prišli v tej „slavni" nemški državi, kjer kraljuje le strah božji in dobri nravi. Res čudna mora biti ta država „strahu božjega", kjer se mora Bismarkovi slavnosti uajvažnejša krščanska slavnost umakniti in božji Sin prostor narediti revnemu 701etnemu človeku!
Ko bi Viljem in Bismark in vsi vriskajoši tisoči le nekoliko natanko opazovali oblačke dima, ki se je vdigoval z nad njihovih smodk, bi morda brali v njih besede: „sic transit gloria mundi, gloria Bismark" (tako mine slava sveta in tudi slava Bismar-kova). In ko bi se ti oblački spojili in združili v črke, bi slavljenec in slavitelji morda še brali besede: „Tu autem permanes et anni tui non deficient." (Ti pa, o Bog ostaneš in Tvoja leta ne bodo prešla!
A-g-t.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. maja.
Notranje dežele.
Itusinska deputacija, o kteri smo ob svojem času poročali, da se pojde k cesarju prito-ževat zarad preosnove bazilijancev po jezuitih, je bila te dni res ondi. Vodil jo je profesor dr. Šzaranievicz. Presvitli cesar jo je jako vljudno sprejel, opravila pa prav nič ni. Ko je bila s pritožbo proti jezuitom in rimski kuriji pri kraji, rekel je presvitli cesar, da mu je vsa zadeva znana, ker si je dal o njej poročati, storiti pa tukaj prav nič ne more, ker se je začasna izročitev bazilijanskega reda očetom jezuitom vršila v sporazumljenji z grško-katoliškim metropolitim in bazilijanskim provinci-jalom. Sicer pa to ne bo vedno trajalo. Kakor hitro se preosnova dovrši, se bode bazilijanski red zopet sam sebi prepustil. Preosnova je bila silno potrebna, ker v omenjenem redu že nobene discipline ni več bilo. Pa tudi z učenostjo so bili tako pri kraji, da niti za učiteljska mesta na spodnji gimnaziji niso sposobnih moči imeli. Da bi se biii pa višji duhovniki iz tega reda jemali, pa niti govoriti ni o tem, če prav se v iztočni cerkvi vse višje duhovske službe le redovnikom podeljujejo. Tako škof ne more nihče postati, kdor ni redovnik. Kedar bodo jezuiti svoje delo dovršili, ki so ga v Dobromilskem novicijatu po ukazu sv. očeta pričeli, zapustili bodo zopet bazilijance. Laž je pa, kar „N. fr. Pr." o tem čveka, da jih hočejo popoljakiti in Bog ve kaj še vse! O tem se jezuitom niti ne sanja ne, in kako le tudi. Učni jezik je rusinski, obredi pa grško-katoliški. Rimokatolikom je vstop v ta red prepovedan, ker se izključljivo le grško-katoliški mladenči sprejemajo.
V hrvaškem deželnem zboru predlagal je predsednik, da naj se poslanec Hinkovič izključi za štirideset sej, kar je madjaroljubna večina deželnega zbora tudi sprejela. Glede graničnih gojzdov rekel je ban, da ti niso ne hrvaška ne madjarska temveč državna lastnina, kar je zopet mnogo hrupa vzbudilo.
Budapešt toliko odličnjakov že zdavnej ni imel v svojem zidovji kakor ravnokar. Je namreč ondi ravno danes presvitli cesar, cesarjevič Rudolf in Štefanija in nekaj nadvojvod in nadvojdinj. Razstavo so namreč danes slovesno odprli. Da so to priložnost tudi magnatje porabili in se bodo v čarobni svoji narodni opravi svetu pokazali, niti dvojbe ni! Poleg teh so pa ravno sedaj tudi ondi zbrani vsi kardinali, nadškofje in škofje iz dežele krone sv. Štefana izvzemši bolehne škofe, ki so svoje namestnike poslali, da se bodo posvetovali o vravnavi kongrue, kakor so to njihovi tovariši to stran Li-tave na Dunaji pred velikonočjo storili. Tudi na Ogerskem nižja duhovščina nima z rožicami postlano in ji hočejo breme nekoliko „zlajšati"! Da bi ga ji le preveč ne, kar se bo v Avstriji na več krajih po novi postavi o kongrui, ktero danes na uvodnem mestu prinašamo, izvestno zgodilo.
Kam da razkolništvo človeka pripelje, daje nam žalosten izgled patrijarh pravoslavne cerkve v Karlovcih v Sremu German Angjelie, kterega so pravoslavni razkolniki za razkolnika proglasili! Razkol v razkolu, dobra je ta! Patrijarh Angjelie je namreč prepovedal po vseh cerkvah svojega okrožja pod kaznijo izobčenja praznovanje tisočlet-nice sv. Cirila in Metoda, ker nista svetnika! kar mu je menda madjarska vlada povedala, in se je ob enem izrekla, da ne želi tega praznovanja. Sicer pa to ni prvi neumni korak, ki ga je ma-djarski Angjelie Madjarom na ljubo napravil, da je namreč dva od celega sveta pripoznana svetnika odstavil. Poprej že so mu Madjari ukazali, da mora v pravoslavno cerkev uvrstiti rimsko-katoliškega svet-
Vnanje države.
Turški sultan je nekaj napravil, o čemur se prav za prav ne ve, kaj je s tem nameraval. Govorilo in pisalo se je že več časa, da se ne ve, kam bi se visoka porta prav za prav nagnila v slučaji angleško-ruske vojske. Skupna Evropa razun Angležev je bila v tem edina, da bi bila nevtralnost za Turke najboljša. Angleži pa tega ne marajo in so prav do dobrega prepričani, da se bodo Turki ali na njihovo stran nagnili, ali pa bodo vsaj tedaj oči zatisnili, kedar bi se angleški parniki preko Dardanel vozili. Tako sumničenje celo po javnosti pa sultanu nikakor ni moglo povoljno biti. Da bi svetu dokazal, da on ni, kdo znd, kako na Angleže navezan, šel je in je z visokimi turškimi redovi odlikoval več višjih Rusov, ki službujejo v ruskem ministerstvu zunanjih zadev. Dobili so nekteri Osmanije, drugi Medšidje redove po vrstah, na kakoršni stopnji dotičnik ravno službuje. S tem, pravijo, je sultan dokazati hotel, da ni Angležem prijatelj in tudi postati ne misli. «J» že mogoče, da je res tako; vendar je pa vsa zadeva bolj pesku v oči, kakor pa resnici podobna, kajti nevtralnost bi se bila na kak drug način pač lepšo dokazati dala, kakor pa ravno z odlikovanjem Angležem nasprotne države. Kaj si bodo pač le-ti mislili, (ako seje morda to in celo z njihovim spo-razumljenjem zgodilo), kajti Anglež ima v Carigradu še vedno jako veljavno besedo, če tudi se Turek včasih dela, kakor bi vsega tega ne razumel prav.
Iz Velike Britanije se nekaj čuje, kar jako verjetno doni, če tudi morda ni ravno od besede do besede resnično. Pravijo namreč, da zarad tega tako rožljajo z orožjem, da bi se na lepši način iz Sudana spravili, kakor bi jim tisto sicer mogoče bilo, kajti lahko bodo rekli, da svoje Sudanske oddelke v Indiji in pred Afganistanom potrebujejo. To je ena. Imajo pa menda še drug vzrok in ta je, da bi to jako lepo priložnost za popolnitev porabili, kar so v teku več let pri mornarici in pri vojski zamudili. Take popolnitve stanejo pa veliko novcev in tiste bi bili morda drugače v parlamentu težko dovolili, kar gre pa sedaj vse na račun vojnih priprav. Da je angleško brodovje v primeri z mornaricami drugih držav silno zanemarjeno, omenjali smo že večkrat; vojska je pa ravno tako poprave in popolnitve potrebna. Priložnost je vgodna in prav imajo, da jo porabijo.
časniki so nekaj pisali o vojni zvezi med Turčijo, Laško in Angleško, če bi se res med Rusi in Angleži kaka vojska vnela. Poročali smo tudi že, da Avstrija in Nemčija v Carigradu vse sile napenjate, da bi Turčijo od te za njo pogubne, za Evropo pa nevarne zveze odvrnili. Bati se je namreč, da kakor hitro bi se Turčija z Angleži proti Rusom pobratila, bi bil odmah ves Balkan kvišku. Iztočna Rumelija že zdavnej po oproščenji zdihuje, Macedonija komaj čaka tiste ure, da bi ji bilo mogoče verige sužnosti zdrobiti. Albanci so pa že tako v večni vstaji prati Turčiji. Da bi pri takih okoliščinah Avstrija izmed vseh evropskih držav poleg Srbije in Bolgarije največ trpek, ni ravno posebnega dokazovanja potreba; o tem jo je leto 1878 predobro podučilo. Da se to zabrani, ona že sedaj po diplo-matičnem potu na to dela, da bo Turčija mirna ostala in nevtralna (nobenostranska).
Iz Tonkina so v poslednjem času zanimive novico vtihnile, odkar se je namreč raznesel glas, da so se Kitajci kakor tudi Francozi dolzega in ne-vspešnega boja žo naveličali in mislijo napraviti stalni mir med saboj. To bi bilo vse prav dobro in Francozom izvestno tudi všeč, če bi le oni ne bili prišli iz dežja pod kap. Kaj jim pomaga, če jih Kitajci pri miru puste, ako jim pa roparske bande črnih praporov toliko več preglavice delajo. Ravno kar so
poroča, da so se nekoliko med seboj praskali 18, marca, ki je bil za Francoze pravi „dies nefastus". Teči so morali namreč in pa še po plečih so jih nekaj dobili. Kar je pa najslabše, je tudi nekoliko vojne tvarine divjakom v roke prišlo. Iz začetka so glas zagnali o desetih topovih; sedaj se pa tista novica popravlja in se je vseh deset topov le na jeden pogorski top, dve mitralezi, 14 karabinarjev in pa na 1200 patronov skrčilo. Tudi po deželi je javna varnost sploh manjša, kakor je bila kedaj poprej. Roparske trope vlačijo se od kraja do kraja, kjer more, ropajo in požigajo, kar jim ravno pod roke pride. Posebno predrzni so pa neki v Košin-kini, kjer jim niti Kitajci niti Francozje ne morejo kos biti.
Izvirni dopisi.
Iz škofje Loke, 1. maja. Zadnjič Vam je poročal Vaš dopisnik o pripravah iu agitacijah za mestne in občinske volitve. Te so se vršile od 18.—16. aprila. Kako velika in mnogobrojna je bila vnema in vdeležba koj prvi dan spoznd se iz tega, ker je prišlo od 500 kmečkih volilcev le 8 (beri osem) in od 120 meščanov le sedem osobno na volišče. Vsi ti so si imeli izbrati vsaki po enega „zaupnega moža".
Drugi dan volil je tretji razred, pa tudi tukaj se jih je kaj malo poslužilo svoje volilne pravice, kajti od 500 volilcev, prišlo je volit le 47. V drugem razredu je volilcev 84 pa le 20 je oddalo svoj glas.
Pervi razred šteje bolj inteligenco laško in tiste, ki največ davka plačujejo. Vseh skupaj jih je 45. Teh se je polovico, 23 vdeležilo volitve.
Štirnajst dni po končanih volitvah sešel se je novi odbor in volil iz svoje srede župana. Ta čast pa, tudi breme, ali kakor se je nekdo izrazil: „Titel ohne Mittel" je doletela g. Val. Sušnika, pekovskega mojstra in lastnika znane gostilne: na „Štemarjih" Za svetovalce so mu odbrani gg. Jenko, Krenner, Guzelj in Deisinger. Tako je tedaj Loka ravno za zadnjega aprila dobila novega župana in pa novih svetovalcev.
V odboru sedi več novih in mladih odbornikov, pogrešamo pa posebno dva skušena gospoda, ki sta že več let se skoraj najbolj redno vdeleževala mestnih sej in posvetovanj. Najbrž sta se nekterim zdela preveč po starem kopitu, kaj bodo pa vse gospodje po novem storili za občni blagor, sodili bomo po preteku treh let, ko se konča njih delovanja doba.
Iz Hrenovic, 1. maja. Včeraj 30. aprila je za pustil č. g. kaplan Jožef Zalokar tukajšnjo službo ter se preselil na svojo novo službo v Senožeče. Tri in pol leta je služboval tukaj v vso zadovoljnost naše velike župnije; in vimenu vse župnije mu izrekam tukaj očitno zahvalo. Bog ga vodi in ohrani!
Med tem, ko smo opoludne za ločitev se pripravljali, se je v župni cerkvi godil gnjus na sv mestu. Nek duhovnijan je znorel v cerkvi, vse pre-vrgel, na kup znosil, marmorne svetnike in svetnice s svojih prostorov pometal, da jim manjka glav, rok, nog, ušes itd.; križev pot poškodoval, orgije popolnoma potrl in nekaj v cerkev pometal, kar ga je slednjič izdalo, ko je tako strahovito ropotalo. Do presvetega Rešnjega Telesa ni prišel. Vprašan, zakaj je to storil, je hladne krvi odgovoril: „Mati Božja mi je tako ukazala". Tako divjanje v cerkvah je, hvala Bogu! sicer redko, vendar je treba velike previdnosti. Pred gnjusom sem šel dvakrat v cerkev gledat, in znoreli mož je molil. Škode je v eni uri do tisoč goldinarjev naredil; ko bi bila cerkev pogorela, bi ne imeli tolike škode. Kdo se bo nas usmilil in nam pomagal!?
Dr. J. Sterb ene, župnik Iz Vidma na Beneškem, 26. aprila. Slovenci na Beneškem spadajo k peterim političnim okrajem Vi-demske provincije, namreč k Št. Peterskemu (distretto di Sau Pietro al Natisono), k Čedadskemu (distr. di Cividale), k Tarčentskemu ali Čentskemu (distr. di Tarcento), k Glemonskemu ali Huminskemu (distr. di Gemona) in k Muzactskemu (distr. di Moggio). Št. Peterski okraj je čisto slovenski. Najmanj Slovencev je v Glemonskein okraji (dve vasi). A vsi so morajo razdeliti na tri skupine, različne med seboj po narečji in tudi po navadah: na Št. Peterske Slo vence, h kterim se morajo prištevati tudi kar jih je pod Čedadom, na Tarčentske z Glemonskimi, in na Iiezijanco. Vzroka različnosti je najprej iskati v tem, da med saboj prav malo občujejo, ker geogralična lega njih zemlje jim tega ne dopušča. Največ je «t. Peterskih Slovencev ali „Slovinju", kakor pra-
vijo sami, in ti so si svojo slovenščino najbolje ohranili, morda ker so bolj v dotiki z avstrijskimi Slovenci. Okraj Št. Peterski je imel po zadnji štetvi 15.621 prebivalcev, kteri so vsi „Slovinji" izvzemši neznatno številce Furlanov med njimi naseljenih. Okraj je razdeljen na osem občin (comuni): S. Pietro al Natisone (Špjetar), Drenchia (Dreka), Grimacco (Garmak), Rodda (Ruonac), S. Leonardo (Podutana), Savogna (Sanodnja), Stregna (Srednje), Tarcetta (Tarčet). Glede cerkvene razdelitve ves okraj spada k trem vikarijam kuracijalskim ali faram, namreč k fari s?. Petra, k fari sv. Lenarta (Podustanski), in k kuraciji Marije Device (Dreški). Fara sv. Petra ima čez 7600 duš razdeljenih po 17 kaplanijah, in izročenih 19 mašnikom, da skrbijo za njih dušne potrebe. Cerkvil k župniji spadajočih je okoli 30. Po-dutanska župnija sv. Lenarta ima blizo 7000 duš, 9 kaplanij, 9 duhovnov in 20 cerkev. Kuracija Dreška Marije Device z eno kaplanijo in dvema cerkvama, je preskrbljena z dvema duhovnoma.
Naše ljudstvo je primeroma še precej pobožno in duhovnike spoštuje bolje, nego surovi mu sosed Furlan. Ohranilo si je še dobro splošno-slovenski značaj. Dobrohotnost in pohlevnost se mu bere že na obrazu, po kterem ga takoj poznaš za Slovenca, kedar pride po svojih kupčijah in vsakojakih opravkih med Furlane. Drži se trdno svojih navad, in laški vpliv se še malo na njem pozni, ako se izvzamejo vsi, ki so v neposredni dotiki z Lahi. Veseli po naravi, tudi Beneški Slovenci ljubijo petje in godbo; a kar se petja tiče, žalibog! ni povsem, kakor bi moralo biti. Poštenih slovenskih pesnij je malo in čedalje manj, a mesto njih se slišijo ostudne laške popevke, kterih mnogokrat niti sami pevci ne razumejo. V tem oziru dekleta se bolje vedejo nego moški, ker znajo še marsiktero slovensko zapeti. Za povzdigo slovenskega petja bi nam vstregla prav dobro kaka slovenska pesmarica; a o slovenskih knjigah, posebno takih, ni govoriti pri nas, ker jih ni. Nekoliko bolje se godi s pobožnimi pesnimi, kterih se nahaja obilno v slovenskih molitvenih knjigah. Ni sicer veliko tudi takih knjig, a nekaj jih je vendar, večinoma v ženskih rokah. A ker sem omenil slovenske molitvene knjige, naj še povem, da pri nas se ne dobivajo na prodaj nikoder, in kdor si jih želi omisliti, mora po nje v Gorico ali tudi v Kobarid, kar pa ni lahko.*) Prav dobro bi se mogle razširiti med ljudstvom, ako bi mu bile pri rokah in, mimo duševnega dobička, mnogo bi pripomogle tudi k obstanku našega narečja. Za razširitev takih knjig bi mogli in bi morali skrbeti duhovniki, a tem je malo do slovenskih knjig, ker z izgojo, ktero prejemajo, ne morejo biti navdušeni za nje. Oh, ko bi se narodna zavest vzbudila v duhovnikih, potem Benečija ne bi bila mrtva, zgubljena Sloveniji, potem bi se zamogli tudi mi h kakemu narodu zavestno prištevati; potem bi ne bili pozabljena, zaničevana, zatirana, poteptana tolpa ljudij; potem bi bili bolj — človeški, in marsikaj vsako-jakega dobrega bi se moglo storiti pri nas. Mi smo v sedanjih razmerah kakor pozno listje, ki ga je mrzli jesenski piš odtrgal od rodnega debla, in se z njim svojeglavno, hudomušno igra, dokler ga ne spravi na blatno stezo, da ga mimogredoči potnik potepta. — Oh, zora boljih, srečnejih dob! Kedaj nam napočiš? — Za sedaj dovolj; o priliki še kaj, ako mi čas dovoli.
Pa še to mimogrede. Po naključji mi je prišla v roke, ne vem več ktera številka vrlega „Slovenca", v koji neki gospod govoreč o znani knjigi „Šlavia Italiana" slabo sodi Beneške Slovence. Se ve da, kdor nas sodi samo po tem, kar je o nas zapisano v omenjeni malovredni knjigi, ne more drugače misliti. Ali opomniti je, da pisatelj „Slavije Ital." je govoril o političnem mišljeuji našega ljudstva prenapeto, ker prisvoja vsem oni lahonski fanatizem, ki ga nahaja le v neznatnem, ničnem številu Beneških Slovencev. To sem mu že v Videnskem dnevniku „II Cittadino Italiano" očital, rekoč, da pri-prosto ljudstvo ni pristopno takim patrijotičnim idejam, da ono ljubi in se navdušuje le za onega, ki mu več dobrega stori, ali vsaj za onega, čegar pest ga manj tlači, in da ni vajeno in tudi ne znd
*) Temu je prav lahko pomagati. Naj prevzame vsak vnet duhovnik (nekaj jih bote vendar šo imeli, če tudi no veliko) prodajo takih knjig. Itos gmotnega dobička naj duhovnik od tako barantije nikar ne pričakuje, temveč mnogo sitnost in težav, a knjig bo prodal mnogo in koristil tudi mnogo in zato so mora človek že nekoliko žrtvovati. Raznih knjig je pri nas na izbero, če lo v narečji ni zadržka. Poskusite z malim; znabiti delo sčasoma naraste in z delom tudi blagoslov božji 1
Vred.
soditi po druzih vzrokih. Sicer pa ni čuda, da pisatelj Podrecca (Podreka) kaže Slovence kot zagrizene Italijane, ker on sam je v tem oziru pravi fanatik. Kakor kaže ime, on je rodom Slovenec, a sedaj je poitalijančen do tega, da niti besede ne znd slovenski. Sedaj misli drugi popravljeni in pomnoženi natis svoje knjige izdati. Bodemo videli!
Domače novice.
(Red za delitev sv. birme) določil se je v Ljubljanski škofiji letos sledeči: Začetek bo, kakor običajno v stolni cerkvi o Binkoštih. V sredi meseca junija pričelo se bode birmovanje v Radoli-ški dekan i j i in sicer zaporedoma v Gradu, Bob. Bistrici, Radoljici, na Jesenicah in v Kranjski gori; v začetku julija po Vrhniški in Cirkniški in sicer na Vrhniki, v Logatcu, Planini, Cirknici, v Starem trgu pri Ložu in na Blokah. V prvi polovici meseca septembra delila se bo sv. birma po Dolenjskem v Novomeški in Trebanjski dekauiji, in sicer v Trebnjem, S t. Rupertu, Mokronogu, Šmar-jeti, Novem mestu, Mirni Peči, Toplicah in Žužemberku. Določni dnevi se bodo pa pozneje naznanili.
(April) nas je letos na cedilu pustil s svojim vremenom, ki je že v pregovor prešlo, zato se je pa majnik kisati jel, kakor bi mu bila mati naravo vse predpravice njegove lepote odrekla. Kljubu temu mu pa do sedaj zarad tega še nihče ne zameri, pač pa mu je skoraj da vsak hvaležen za blagodejno okrep-čanje zemlje s hladnim in pohlevnim dežjem. Boljše kislo vreme brez slane, kakor pa jasni gorki dnevi, po kterih pa hladne noči pridejo, h kterim tii pa tam še kak leden dih iz Grintovcev pritisne in v eni ali v dveh nočeh polovico, dostikrat pa tudi vse upanje ubogega kmeta vniči.
(Prvi maj) letos našim gostilničarjem po okolici ni prav nič všeč; vreme ga je do celega pokazilo. Še na Rožnikih, ki sta tako rekoč pred nosom Ljubljane, ne morejo pozabiti prejšnjih let, ko se je na ta dan ljudi vse trlo zunaj, letos se je pa puščoba prodajala. Kje so pa časi, ko je na ta dan ondi vojaška godba svirala. Res je, res, da idealizem vedno bolj gine in se samopašnemu materijalizmu s poti spravlja.
(Pot na grad nevarna.) Piše nam prijatelj lista: Človek res ne ve, kje ga kaj čaka. Predvče-ranjem se vsedem na klop pod orehom, ki stoji tik ceste, ktera pelje skoz študentovske ulice na grad. Kar nekaj za menoj zašuini. Urno se ozrem in ravno še vidim celo gručo smeti, prsti in kamenja valiti se po bregu. Eden kamen zadel je deklico, ki si je nabirala cvetlic. Poškodoval je res ni, a bil bi jo lahko. Natančneje si ogledat stvar, korakam proti vrhu in kaj najdem? Štirje kaznjenci pod nadzorstvom paznika so trebili vodotoke ob poti. Kar so nabrali, to je eden naložil v samokolnice, peljal navzdol, na ovinku pa v dolino prevrnil, če je to prav, ne vem. Da se prostori snažijo, je prav; a da bi imeli kaznjenci pravico tako brezobzirno na mirne šetalce kamnje zvračati, tega pa zopet ne vem. Mar li nimajo kaznjenci časa smeti in kamenje kam drugam voziti? Čud na brezozirnost to!
(Razpisana) je služba profesorja za dogmatiko v tukajšnjem bogoslovji. Prošnje naj se vlože do 20. maja. 28. maja delali bodo dotičniki pismeno, drugi dan pa ustno preskušinjo.
(Razpisaneso sledeče fare): PolhovGradec, Blagovica in Dobovec (prošnje za vse tri naj se vlože na stolni kapitelj Ljubljanski); Bela Cerkev (prošnje na c. kr. deželno vlado Kranjsko).
(Ljudsko gibanje v Ljubljani) v prvem četrtletji 1885. Porok bilo je 61; rojenih bilo je: 128 moškega in 125 ženskega spola, skupaj 248, in sicer: 171 zakonskih in 77 nezakonskih otrok, med temi 4 dvojčki in 3 trojčki; umrlo jih je: 139 moškega in 121 ženskega spola, skupaj 260; najvišjo starost dosegla je ženska z 91 leti.
(Prosta Valnssija) v Gorici hočejo vreči pri kandidatura Italijani sami, ker jim je premalo gari-baldijanski. Kakor „Soča" o tem gospodu piše, je neki jako pravičen mož Slovencem in Furlanom, zarad tega ga pa ravno Lahi ne marajo. Lahi so do pičice, kakor nemškoliberalci. Kdor je pravičen, tega ne marajo, krivičnike pa v zlate okvirje devajo. Namesto njega postavili so Lahi v nedeljo v K orni i nu za kandidate v državni zbor naslednje gospodo: Franca grofa Coroninija, inženirja dr. Vi-
jcentinija in Budolfa grofa Pace-ja. Prvi je odložen za mesta in trge, drugi za kmečke občine v gra-diškem okraji, tretji za veliko posestvo, ako kaj ne premenijo. Coroninija torej niso mogli izpustiti, dasi so o novem letu nekako žugali. Nameravajo zaupati mu zastopništvo, če tudi jim ni dal na znano interpelacijo takega odgovora, kakor bi ga želeli.
(V Štoreh na Štajarskem) prelivajo stare topniške projektile (krogle) v železo. 26. aprila — nedelja je bila — dospel je cel vagon starih bomb. Dotične se morajo poprej razbiti, preden gredo v livarno. Na 29. aprila razbijal jih je delavec Leskov-šek, kar se mu jedna iz med tistih razleti, ko je bil v drugič s kladvom po nji vdaril. Dva delavca sta hudo poškodovana eden pa nekoliko manj.
Telegrami.
Dunaj, 1. maja. Hud potres čutil se je sinoči ob '/2i po dolenji in gorenji Avstriji, Solnogradu in Štajarskem; v Kindbergu je poškodovanih več hiš in pa jeden človek se je ubil. Šola je take razrukana, da so jo morali zapreti. V Mitterndorfu so se hiše nagnile in se ljudje boje, da bi se ne podrle.
Dunaj, 1. maja. Glavna dobitka pri srečkah iz leta 1860, ki je pripala na serijo 443, številko 6, znaša 300.000 goldinarjev. Vrh tega so zadele še: serija 19.828 št. 14 — 50.000 goldinarjev; serija 2845 št. 4 — 25.000 goldinarjev in serija 9553 št. 8 ter serija 4192 št. 7 vsaka po 10.000 gold.
Budapešt, 1. maja. Cesarja so na kolodvoru navdušeno sprejeli, ko se je k razstavi semkaj pripeljal.
Budapešt, 2. maja. Presvitli cesar odprl je razstavo na slovesen način opoludne. Nagovoril ga je cesarjevič, rekši, da vso se zbružile vse pokrajine pod krono sv. Štefana pomlajene na ta praznik miru, ki bo domačim in tujim deželam sijajno dokazal, kaj da je Madjarska v kratkem času vsled modrega vladanja cesarjevega in domoljubnosti naroda samega vse dosegla. V prekrasno žarečo podobo združil se je tukaj izvanredni napredek kulturnega dela Ogerske po vseh strokah. Avstrijci in inostranci ne bodo opustili priznanja za tolikošno vspešno moč Ogerskej.
Presvitli cesar je na to odgovoril, da ga kakor tudi vse, slavnost navdaja s pravim veseljem in dokazuje, da je Madjarska v vsakem oziru med kulturnimi državami popolnoma na svojem mestu. Razstavi je želil obilno vspeha, ki naj narod še dalje k pridnosti in delu spodbuja ter je je proglasil za odprto. Živahni „eljen"-klici so mu zaorili. Navzoči so bili tudi vsi diplomati poleg cesarske rodovine.
Atene, 1. maja. Danes je priseglo novo ministerstvo. Načelnik mu je Delijannis, ki je prevzel zunanje zadeve in pa finance.
London, 2. maja. „Dailynews" je iz prav gotovega vira zvedela, da car ničesar srčneje ne želi, kakor kolikor mogoče vojske izogibati se in je sklenil britanski predlog predložiti možem v presojo. Ruski odgovor, ki bo bodoči teden na Angleško dospel, bo menda tak, da bo Angležem vse dovolil, kar so Rusom predlagali.
London, 2. maja. Do sedaj ni bilo še nikakega ultimatuma ne iz Londona v Petrograd in ne iz Petrograda v London. Tudi se Angleži niso polastili luke Hamilton.
Tuj cl.
30. aprila.
Pri JHalUu: J. Reich, trgovec, z Dunaji. — Artur vitez Arbter, c. k. major, iz Urna. — K. Molnar, trg. pot., iz Szc-gedina — D. Dörmens, zascbnica, iz Gradca. — Moline, zasebnik, iz Tržiča.
Pri Slonu: Princ Polignac, z družino, iz Opatije. — L. Buchwald, s soprogo, iz Kine. — Božidar Hiver, trgovce, iz Berolina. — Bruno Kndler, trg. pot., z Dunaja. — Pollak in Kulka, trgovca, z Dunaja. — Emanuel Westen, gled. ravnatelj, iz Olomuca. — Ignacij Nan in Viljem Lusehln, iz Feldkichna. — Arko, vinski trgovec, iz Zagreba. — S. Kohn, trgovec, iz Siofoka. — Kotnik, posestnik, s hčerjo, z Vrhnike.
Pri AvHtrijuketnu čaru: Josip di Lenardo, trgovec, iz Trsta.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl.		—	kT.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	81	n	40	H
4 % a\8tr. zlata renta, davka prosta	106	n	40	n
Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke	96		95	r
	850	n	—	n
Kreditne akcije......	282	n	90	n
London .......	125		20	
Srebro . . -.....	_	ti	—	n
Francoski napoleond......	9	n	89	n
Ces. eekini.......	5	n	87	n
Nemške marke......	61	n	20	n
Od 1. maja.				
Ogerska zlata renta 6 %	—	gl-	—	kr.
« n » 4 % , .	93		60	n
„ papirna renta 5% ...	89	n	10	n
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	95	n	25	n
„ Landerbanke.....	93	n	—	n
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu	550	n	—	n
„ državne železnice ....	295	n	60	
„	- *------«.MOV...	g,.. .
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250	gl.
4% „ „ „ „ 1860 . 500	„
Državne srečke iz 1. 1804 . . 100	„
„ „ „ 1864 . . 50	„
Kreditne srečke .... 100	„
Ljubljanske srečke . . . . 20	„
Rudolfove srečke . . .	10	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. .
208 „ -125 139 164 164
50
23 17 112 105 104
50
50 50
Prostovoljna dražba.
V hiši št. 20 v prvem nadstropji na levo v Ljubljani na Drogu prodajalo se bode 7. in 8. maja t. 1. po prostovoljni javni dražbi
razno pohištvo
in druge reči, in sicer: pohišna garnitura, mize, omare, stoli, ogledala, podobe, knjige, kuhinjska oprava in razni drugi efekti. Ob enem bo tudi naprodaj prav dobro ohranjena kočija (Pliaeton).	(1)
Na umetne cvetlice,
ki se od pravih naravnih tudi za las ne ločijo, usojam si opozarjati prečast. duhovščino, da jih imam silno krasno in bogato zalogo. Pri meni dobivajo se različne ponarejene cvetlice in zelišča, natanko naravnim podobnfl; Vse gospode prijatelje cvetlic prijazno vabim naj se v mojem stanovanji na lastne oči prepričajo o dovršenosti tukajšnjih izdelkov. Ob enem čutim pa jako prijetno dolžnost vsem dosedanjim gospodom, ki so pri meni cvetlice za cerkev naročali, najtoplejo zahvalo izreči, združeno s prošnjo da me še nadalje počaste s svojim zaupanjem.
Z odličnim spoštovanjem
(8)
Gerti Nekrep
v Špitalskih ulicah št. 9
v I. nadstropji.
Priporočilo.
Za prihajajočo
pomladansko sezono
priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega blaga najnovejše inode, izdeluje obleko po najinodnejšem in najrazličnejšem kroji ter jako solidno in po zmerni ceni.
S spoštovanjem
co	F. Casermaiin.
Izvrsten med
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
OROSLAVU DOLENCU,
(13)	svečarji v Ljubljani.
Umetne
(12)
zobe in zobovja
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel
poleg Hradeckega mosta, I. nadstropje.
Ivan I^apajne v Krškem
je izdal in ima v zalogi sledoče (5)
lorjige in knjižice
za ljudske šole in učitelje:
a)	Praktično metodiko . . . eena	—	gl.	80	kr.
b)	Prvi poduk..........—	„	60	„
c)	Fiziko in kemijo .... „	—	„	60	„ č) Prirodopls....... „	—	„	56	„
d)	Zemljepis....... „	—	„	26	„
e)	Geometrijo....... „	—	„	24	„
f)	Malo liziko....... „	—	„	23	„
g)	Domovinoslovje........—	„	20	„
h)	Pripovesti iz zgod. Štajerske „	—	„	6	„
i)	Opis krškega okraj. glav. . „	—	„	30	„ j) Zgodovina Staj. Slovencev . „	1	„	20	„
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanke in risniike, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovonsko-nem-ški zemljevid Avstrijsko-Ogerskc, eena 1 kr., in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
«T. pl. Trnkoczy,
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Harijaceljske kapljice
za želodec,
MfrZRiLEK TROPFEN
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACH 1 STÜCK 20,
v Ljubljani pri J. pl.
jeden tucat.
kterim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper : mankanje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srea, znba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk<5czy-ju. Razpošiljava se le
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljšo zdravilo zoper profili ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če so rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
I a f«. I x« .
Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protiuski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vžc več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Mallčev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Mallčev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug,
(5)	posestnik v Šmarji p. Celji.
|S0,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečino; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo (J>orsoh)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavno otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna ustna voda,
aroinatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. k. I»'iv.,
ne smele bi se v nijcdncin gospodinjstvu pogrešati in so se vžo tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in oblstnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila z dežele izvrši se takoj T lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnkoczy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.