MATKO OMAN OD ŽIME DO SITA (Sitarska obrt v Stražiiču pri Kranju) Mejiiai, da bo prav, da spoznamo nekdanje življenje stražiških sitarjev, če ga dandanes sploh še lahko imenujemo življenje. Prav zato sem se odločil, napi sati sestavek, iz katerega so razvidne socialne razmere v Stražišču pred prvo svetovno vojno in po njej. Ker je o sitariji na razpolago zelo malo dokumentarnega gradiva, sem svoj sestavek napisal na podlagi pripovedovanj še živečih stražiških sitarjev: Jaklčkove mame in ata, Bučo\ga oča, Mihovga Jerneja, Soksovega oča in Bčkove mame iz Zgornjega Bitnja. Vse izraze, ki jih navajam, so govorili samo v Stražišču in se le malo razlikujejo od onih, ki so jih govorili v Bitnju. Le-te že dopol njujejo posamezne narečne posebnosti. Vsem, ki so mi stali ob strani s podatki o nekdanji sitariji. se najlepše zahvaljujem. Sestavek pa poklanjam sitarju in svojemu dedu Jaklčkovemu atu. Trgovci — sitarji Pred prvo svetovno vojno in po njej so bili v Stražišču trije trgovci z žimo in siti. Največ so se z žimo ukvarjali pri Matajcu. pri Benediku so imeli sitarijo, trgovino in gostilno, pri Bajželjnu pa sitarijo in trgovino. Leta 1907 so v Stra žišču ustanovili Sitarsko-žimarsko zadrugo, v katero pa se niso vključili vsi trgovci. Trgovci so naročali žimo v Sibiriji. Posebno iskana je bila konjska žima, ki je bila najboljša za izdelovanje sit. Ko je trgovec dobil žimo, so bili konjski ali goveji repi povezani v velike »pušle«. To žimo so morali delavci, zaposleni pri trgovcih, »raspuredt«, »uprat«, »zmikat«. »zruvnata, »pufarbat« in »zglihat«. Potem so jo razdelili na »partije«, ki jih je sestavljala različno dolga žima: te so nato oddali sitarjem. »Pušle« so najprej razvezali in potegnili iz njih žimo, ki je bila krajša ko 10 col in se za sitarstvo ni mogla uporabiti. To so spletli v kite in jih prodajali za polnjenje blazin. Belo žimo, ki je bila daljša kot meter, pa so trgovci prepro dajah v Švico, kjer so jo uporabljali za loke pri godalih in trnke. Žimo za velika sita. dolgo od 26 do 28 col, so imenovali »cifna«. Ko je bila razporejena, so jo morali oprati, da so iz repov izprali vso umazanijo. Prali so jo tako, da so jo namakali v vodi, polagali na podolgovat stol in tolkli po njej s »plešo«. »Pleša« je bil lepo oblikovan bat brez robov, približno 20 cm dolg in 15 cm širok. Oprano žimo so posušili in »zmikali«. »Mikanje« je druga faza razporejanja žime po dolžini. »Mikali« so s posebno pripravo, »gribenom«; skozi 50 cm dolgo in 20 cm 69 široko desko so zabili 24 do 32 jeklenih »špic«, visokih 20 do 25 cm, po 5 cm vsaksebi. »Mikali« so z obema rokama. V levici so držali konec repa. z desnico pa so ga polagali na špice. Kdor pri tem delu ni bil pazljiv, se je lahko tudi zbodel. Med mikanjem so žimo namakali v petrolej, da je postala voljna in gladka. Potem so jo spet zravnali, posušili in pripravili za barvanje. Barvali so belo in sivo žimo, in sicer z oranžno, rumeno in rdečo barvo. Barvo in žvepleno kislino so trgovci naročali iz Nemčije. Postopek barvanja je bil preprost. V vrelo vodo so vlili približno 1 del žveplene kisline ( »zajre« ) na 60 litro\ vode in barvo ter v kotel naložili žimo. To je vrelo nekaj časa. nato so žimo vzeli iz kotla in jo splaknili. Potem so jo ponovno »sorteral« in to do 1 cole natančno, da niso »škarje pele«, ker žime niso smeli rezati. Šele sedaj so jo povezali v »noše«, ki so jih delavke na glavah znosile domov in jih razdelile na »partije«. »Nošo« je sestavljalo 6 povezanih repov ali tudi več; včasih je tehtala tudi do 26 kg. »Partija« pa je bila določena dolžina žime. ki so jo uporabljali za posamezna sita. Že pri navedenem postopku smo spoznali, kolikokrat so morali delavci žimo razporediti po dolžini. Čeprav so vsak postopek imenovali drugače, je bil trgovčev namen vedno isti: daljša ko je žima, več velikih sit bodo sitarji naredili iz nje in večji bo dobiček. Zato so trgovci naglo bogateli. Sitarji so bili popolnoma odvisni od trgovcev: stanovali so v njihovih bajtah, kupovali so pri njih živila in pili v njiho\ih gostilnah. Tako je vse ostalo trgov cem, izkoriščanim sitarjem pa nič drugega ko beda. Zato so morali delati vsi, tudi otroci. Ko je bilo otroku 5 do 6 let, so mu dali dva »knofa« v »kozu« in že se je moral učiti »navačvat«: eno žimo spredaj, eno žimo zadaj . . . Ob takem delu je otrok preživel najnežnejšo mladost. Šola ni bila važna, bolj važen in po treben je bil kruh. Bedo in pomanjkanje pa so dokazovale tudi skromne lesene hiše, v katerih so sitarji prebivali. Niso bile prostorne, zato so se morali otroci številnih družin ponoči porazgubiti po podstrešju, podnevi pa je bilo njihovo delo že tako dolo čeno: bili so pastirji, hlapci ali pa so doma izdelovali sita. Bajta je imela vežo. ki je bila hkrati tudi kuhinja. Na sajastem ognjišču so se ponajveč kuhali koruzni žganci, »ričet«, »jajčn pudniet« in črna kava. Tla so bila iz steptane ilovice. Iz »kuhinje« se je prišlo na eno stran v »hišo«. To je bil prostor s kmečko pečjo, obdano s klopmi. Ob majhnih okencih pa so stale statve, dvoje ali včasih tudi štiri, »kozu« in ostala sitarska ropotija. Tu so pre življali težke dneve sitarji in njihovi otroci. »Hiša« jim je služila za spalnico, delavnico, jedilnico itd. Najhuje je bilo pozimi, ko se je vsa družina od jutra do pozne noči drenjala v njej. Okna so zamašili z žaganjem in starimi cunjami, zrak je bil težek zaradi petrolejke in »lešarb«, in cesto so morali odpreti vrata, ker je začela »lešerba« zaradi pomanjkanja zraka mežikati. Nekatere hiše so imele tudi »kamro«, kamor si prišel iz »hiše«. Nasproti »hiše« pa sta bila hram in »kevdrc«. Odnosi — donosna kupčija Ko je sitar. navadno v ponedeljek, vzel žimo pri trgovcu, je že tudi vedel, kakšna sita bo napravil. S tem se je pri trgovcu zadolžil. V soboto bo moral oddati izdelana sita. da mu bo trgovec odpisal dolg in izplačal zaslužek. Za plačilo je sitar kupil živila in ker je narejena sita običajno k trgovcu odnašal oča. je 70 posedel tudi v gostilni. Tako je ostalo kaj malo denarja. Trgovec ni nikoli povedal, koliko stane žima, prav tako pa tudi sitar ni vedel, koliko stane sito. Ker so bili sitarji nepismeni, so uporabljali posebna znamenja: V, X, O. Domov so žimo odnašali v »biitarcaha, v katere so povezali štiri ali več »knofova; to je bilo odvisno od vrste sit, ki so jih izdelovali. Seveda je to določil trgovec. Če je bil sitar dober in je izdeloval dobra sila, je dobil še isto naročilo, sicer pa mu je trgovec oddal v delo slabša. V čem je bila razlika? Čim večja so bila sita. tem več je sitar zaslužil, ker so mu manj vezali v »piišle«. ki jih je trgovec preštel in stehtal. Manjših sit pa je moral sitar narediti več. da jih je zvezal v »pušelj«. Posebno zamudno delo so zahtevala »štukana« sita. Navadno so trgovci izplačevali zaslužke vsak teden. Vendar je bilo tudi to odvisno od vrste sit. Če so sitarji delali »dikase« ali »šajbe«, so dobili plačo na 14 dni, »ta tank deu«. majhna sita, pa celo na en mesec. Določeno vrsto sit so delali sitarji skoro vse življenje. Le malokdaj je trgo vec izmenjal naročila za drugačna sita. To pa zato, ker bi si moral sitar sicer nabaviti novo orodje: »špringarje«, »gribene« in še manjše orodje, ki pa ga seveda ni plačal trgovec. Tako niti niso vsi sitarji znali izdelovati vsakovrstnih sit in so se radi šalili, da se »stopne« naredijo »na grmoj«, na grumu. Delali so ves teden, prve dneve malo manj, proti koncu tedna pa od jutra do večera. V vsaki družini so bile drugačne razmere; tako je v neki družini v Bitnju »šele u srida zapela«, torej so začeli z delom v sredo, da je »spola« pela. Orodje Za lažje razumevanje celotnega delovnega postopka od žime do sita, moramo spoznati tudi sitarjevo orodje in zanj tudi domače izraze. Tisto orodje, ki so ga v Bitnjem poimenovali drugače kot v Stražišču, navajam v oklepaju. Najvažnejše pa tudi najdražje orodje so bile statve. V njih so sitarji izde lovali sila. Sestavljene so iz štirih pokončnih »stbrcov« (stebričev), desetih vodoravno ležečih lat »rogovnc«. ki vežejo »stbrce« v trdno celoto. Velikost statev je bila različna; to je bilo odvisno od vrste sit in velikosti sitarja. Na srednjih latah je na »dili« sedel sitar in napenjal »navlečeno« sito na »ponk«, ki je imel železne kavlje. To je bil valj in sestavni del »kučije« (»vraten«), za obra čanje valja pa so uporabljali železen »cvek za prvijal«. »Kučijo« pa je sitar lahko premikal naprej in nazaj, kar je bilo odvisno od vrste sita, in jo zatikal v »stopne« — zareze po 1 colo narazen. Na tleh pod statvami so ležali »pudvožnk« ( »podložnk« ), ki so bili z »bradam« privezani na »kone«. Zadaj pa so bili s »špa- go« privezani na »cvek«, ki je tičal pod »dilo« in jih je sitar lahko premikal naprej in nazaj. Sprednji zgornji del statev je dopolnjevala »triišca« (»kurite«). V njeni sredini pa je stal »kriš« s »špico«, na katero so sitarji obešali izgotovljena sita. Na sprednjih »stbrch« pa sta visela »punklc« s »švauno« in škarje. Za izdelavo sit v statvah pa so potrebovali še: »spole«, izžgane bezgove palice različne dolžine, debele pa prDjližno 1 do 1,5 cm, kar je bilo odvisno od vrste sita; napol nili so jih z žimo, namočeno v »vatuci« (latuci) — lončeni skledi. »Spole« so 71 bile naložene na »lojtrci«. Isto funkcijo pa je imela tudi »snuvavnca«. tanka, okovana lesena palica z zanko iz žime. Zvečer pa je na statvah visela »ta svetva luč«. Oblikovana in postavljena je bila tako, da se je svetloba petrolejke razširjala po prostoru skozi stekleno posodo, napolnjeno z vodo. Pred prvo svetovno vojno so Sitarji uporabljali pri statvah še »lešarbo«. »Kozu« ni bilo lako komplicirano orodje kakor statve, čeprav je imel po membno vlogo pri izdelavi sita. Na štirih »nohcah« je bila »dila«, na katero je sitar pri delu položil noge in mu s tem povečal stabilnost. Na »dili« sta bila dva »stbrca« z »ručicama« in »klukaraa«, na katere je sitar obesil ostale pripo močke, ki jih je prenašal iz kozla v statve. Na »kluke« so obesili »sleme«, to je bila štirioglata Ie(e\'. na koncu odebeljena, da med delom ni mogla zdrsniti iz »kluk« ali zgornjih lat pri statvah. Na »slemenu« so bili privezani »škrpc«, na katerih so visele »nčonce«. »Nčonce« so bile med dve ravni palici enakoinerno uvezene zanke, ki so se v sredini prepletale. V »ručice«, polokrogle izbokline, pa so Sitarji vtaknili »rutiviv«, približno 3 cm debel valj. Nanj so privezali »knofe«, snope žime. ki niso bili nikoli debelejši kot krog, ki ga naredimo z dotikom palca in kazalca. »Knofi« so bili zabiti s češminovimi »cveki«, zagozdami trioglate piramide, da ni iz njih uhajala žima. V^ vrvicah nad »nčoncami« pa je bil vpleten »zavjavnk« tanka palica, ki je držala »nčonce« .skupaj. Na »nčonce« so vodo ravno obesili »griben«. To so bile na leseno ogrodje z dreto vpletene tanke deščice — zobje: kasneje, ko je les zamenjal »mesnk«, so »mesngaste« mrežice dali v le sene »kleše«, leseno oblogo. Gostota »grihena« pa je bila odvisna od vrste sita. Pri »kozlu« pa so upo rabljali tudi »akl« in »špangl«. »Akl« je bila češminova palica na koncu zelo tanka in ojjreniljena z majhnim kavljem. »Špangl« pa je bila nekoliko manjša, postopoma ošiljena palica. Kakor statve je tudi »kozu« imel v večernih urah svojo razsvetljavo. Največkrat je bila to »lešerba«. ki so jo postavili na vodoravno obešen »griben«, ko so »navačvali«. Važno orodje je bil »ničovnk ( »ničustou« ). Meter dolga mizica, na kateri sta bila dva križa, je služila za izdelavo »nčonc«. Pri »ničovnk« je bil potreben še »zavjavnk«. po katerem je sitar premikal »raka«. To je bila lepo oblikovana deščica, zgoraj polokrogla. spodaj pa ravna z zarezama in luknjico v sredini, v kateri je drsel po »zavjavnk«. »Nčonce« pa so delali iz močnega »cverna«, ki so ga skrbno navili na »kvovčič« (»klovčk«). Ko so sita izgotovili in jih vzeli iz »špringarjev«, lesenih deščic s kaveljni na obeh straneh, so jih dali v »prešo«. ki je bila sestavljena iz 2 m" desk in so jih stiskali z dvema prečnima deskama in velikima lesenima vijakoma. Poleg teh priprav pa so uporabljali še »prunglc«, okrogel valj z luknjami in »kvadu«. Za obešanje »knofov« pa so uporabljali »špice«, ki so navadno molele iz deščice na steni. Vsega tega orodja pa sitarji niso naredili sami, ampak so ga izdelali dva ali trije sitarji za vso vas. Orodje pa so delali takole: Kot sem že omenil so bile »spole« različno dolge bezgove palice, debele približno 10 do 15 cm. Izžgali so jih z debelimi »dratovi«, ki so jih segreli v ognju. Ožgano luknjo so očistili s sploščenim »dratom« in s šibami črnega trnja. Tako so odstranili ves stržen. Te »dratove« in šibe so imenovali »ta Isen, ta žilezn drajnov«. Nekoliko so se zamudili tudi s češminovimi »cveki«, ki so morali bili lepo oblikovani, gladki in posušeni. Češminovo palico so najprej razre- 73 zali na itiri »krhle« in ošilili »na ajdov zrn«. »Snuvavnce« je moral narediti mizar. Ker so bile zelo tanke, je moral biti les preklan po letnicah. Mizar jih je zato toliko časa stiskal, da se je les podolgem preklal. Kasneje pa so jih sitarji na »špico« okovali z žico. Posebno zahtevne pa so bile »nčonce«, ki so jih delali na »ničovnk«. Postopku so rekli »nitt«. »Nitt« — nititi z nitkami, sta morala dva sitarja. Prvi je delal na »ta velko«. drugi pa na »ta malo« stran. V desni roki sta imela vsak svoj »kovček«. Tisti, ki je delal na »ta velko stran«, je naredil zanko in jo ponudil drugemu. Ta je svoj »kvovčk« z desno roko spustil skozi zanko in ga prestregel z levo roko. Potem sta zanko okoli »zavjavnka«. ki je bil v sredini, »zategnila« in jo pomaknila k narejeni zanki. Pred zanko pa sta pomikala »raka« med zunanjima, ravnima, oglatima palicama, sestavnim delom »nčonc«. da se pri »zategovanju« nista upognili. Tako so izgotovili »nčonce«. Z izboljšavo orodja se sitarji niso ukvarjali. Zato v Stražišču do izboljšav, predvsem večjih, ni prišlo. Omenili bi lahko »špringarje«. Ti so imeli sprva le po en lesen kavelj. Pozneje pa so uporabljali »špringarje« v obliki ozkih deščic, na obeh koncih razširjenih s 5—8 železnimi kavlji. Novost pa je pomenil pregibni »špringar«. ki je bil širok kot »ta douh knof« pri situ. Spremembo sta doživela tudi »šrpca«, na katerih so visele »nčonce«. Prvotno sta bila z dvema deščicama pritrjena na »sleme« in oba povezana z osjo. Sedaj pa že prosto visita na vrvicah na »slemenu«. Verjetno poslednja sprememba v statvah in pri orodju pa so obr njeni »podvožnk«. Sprva so bili obrnjeni tako, da je sitar pritiskal na »pudvo- žnke« s prsti na nogah, zato so jih nekateri sitarji obrnili in položili v žleb. Tako so jim napravili vzvod, ki je imel prednost, da so jih lahko pritiskali s stopalom. l.evo: nkozii«. — Desno zgoraj: «ničovnk«. — Desno spodaj: vpreša«. (Risal M. Oman) 74 Delovni postopek Ko je sitar prinesel žimo domov, so jo zopet poravnali po dolžini in izmerili. Če je bilo vmes kaj krajše žime, kot so jo uporabljali za sita. ki so jih morali narediti, so jo zamenjali. Zamenjal jo je trgovec, najčešče pa so jo menjali med seboj kar sitarji sami. Nato so jo zvezali v »knofe«. Te so zvezali s ko- nopnino, ki so jo imenovali »knofovka«. Če je bila močna, so z njo lahko zopet povili nov »knof«, potem ko so jo odvili z »ostriška« — ostanka žime. Če je bilo potrebno, so žimo doma tudi »mikali« in sicer z manjšim »gribenom«, na katerega so položili skalo. Odpadke so prodali za polnjenje žimnic. »Knofe« so zabili s češniinovimi »cveki«. To so morali narediti temeljito, sicer se je žima med delom pulila, kar je pomenilo zastoj. Tako žimo so ime novali »puteglarij«. Potem so »knofe« s posebnim vozlom navezali na »rutuviv« in vse skupaj obesili na »kozu«. Da se »rutuviv« ni obračal, je skozenj in .skozi »ručico« sitar zataknil »cvek«. Na »sleme« je obesil »nčonce«; v »špahce«, na katerih so visele na »škripch«, pa je vpletel »zavjavnk«, da jih je držal skupaj. Sledilo je »navačvanje«. To je postopek, pri katerem je moral sitar vsako žimo, kolikor je je potreboval za sito, potegniti skozi »nčonce«, izmenično skozi sprednjo in zadnjo. Pri tem je moral paziti na vzorec sita in šteti žimo. Seveda je vzorcu primerno navezal tudi »knofe« na »rutuviv«. Če je zahteval vzorec, je navezal tudi tri barve v »knof«. »Navačvanje« pa je potekalo takole: z desnim kazalcem je sitar vlekel žimo skozi »nčonce«, z levo roko pa je odpiral zanke. Potem je s pomočjo »aklna« in »španglna« potegnil žimo skozi vodoravno obešen »griben«. Tako je bilo sito »navlečeno«. Preden je »rutuviv« s »knofi«, »nčoncami« in »gribenom« prenesel v stvatve, je moral »rutuviv« zatakniti v »špahce«, na katerih so visele »nčonce«. »Navačvanje« je bilo zamudno delo, ker je bilo zelo natančno. Tako sta včasih dve delavki komaj sproti »navačvali« enemu sitarju. Najbolj zahtevno je bilo delo v statvah, saj je bila od njega odvisna oblika sita. To je pravzaprav pomenilo, kaj bo naslednje dni v loncu. Če sita niso bila dobro narejena, jih trgovec ni maral sprejeti, tako pa tudi ni bilo zaslužka in hrane. Zato so sitarski otroci dolga leta »navačvali«, preden so smeli delati pri statvah. Kako zahtevno je bilo to delo. pa spoznamo, če vemo. na kaj vse je moral misliti sitar pri statvah. Ko je »navlečeno« sito obesil v statve, je-vtaknil med dva stebra »rutuviv« s »knof i«. Nato je žimo v barvnih pramenih zavozlal in z vrvico zataknil v kavi je za »ponk«. ki je bil sestavni del »kučije« in jo je sitar lahko premikal: za koliko, pa je bilo odvisno od vrste sita. H »kučiji« pa je bila pripeta tuch »dila«. na kateri je sedel. Z »bradam« je na »nčonce« pripel »kone«. Ti so bili povezani s »pudvožnkm«, s katerimi je sitar dvigal »nčonce«. »Pudvožnk« so bili z vrvico privezani skozi luknjico v sredini zadnje spodnje »late«, okoli desnega zadnjega »stbrea« na lesen cvek pod »dilo«. Tako jih je sitar lahko potegnil naprej in nazaj, primerno vzorcu sita. Ko je nanje pritisnil z eno nogo, se je ena »nčonca« pomaknila navzgor, druga pa navzdol. Napete žime so se razdelile in v »razpoko« je lahko vtaknil »špolo«. ki jo je držal v desni roki. Z levo roko je prijel eno žimo v »spoli« in jo izpulil tako. da je »špolo« potegnil nazaj. Nato je pritisnil z drugo nogo, da so se »nčonce« zamenjale in z »gribenom« pritisnil žimo. ki je ostala lepo vpletena med zimami, v sito. Seveda je moral biti pritisk z »gribenom« ravno prav močan. Če je bil premočan, je lahko sitar strgal žime, prav tako. če je zavil »griben«; lahko pa je pritisk povzročil, da se je žima izpulila iz »knofa«. Nastali so »puteglarj«, »strgane«, »prišipnenc«. Vsa' ta žima je bila seveda 75 neuporabna. Sitar je moral vsako tako žimo nadomestiti z drugo, ki jo je spravil po isti poti skozi »nčonce«, »griben« v sito. Ce pa je bilo sito skoraj že izgo- tovljeno, je moral všiti s šivanko. To se je ponavljalo toliko časa, da je sitar kratke pasove odrezal, šele potem je z delom lahko nadaljeval. Ko je bila razpoka tako majhna, da vanjo ni mogel poriniti »spole«, si je pomagal s )>snuva\ nco«. Bila je znatno tanjša in je imela žiinnato zanko, s katero je lahko \lekel žimo skozi »razpoko«. Konec sita je bil določen po vzorcu. Potem je sitar s »pipcem« odrezal žimo od »knofov« in vpel sito v »špringarje« ter ga obesil na »špico«. Ko je od »knofa« porezal vso žimo, so ostali »ostriški«, ki so jih prodali za žimnice. Brž ko so naredili več sit, so jih vložili v »prešo«. Preden so jih odnesli trgovcu, so jih zvezali v »pušle«, te pa v »biitarce«. V »piišle« pa so vezali sita po velikosti, in sicer: anzari 1, cvajari 2. drajari 3, firari 4, fimfari 5, zesari 6, šajbe 12, dojkle 2, dikase 12, stopne 12, pajkln 2. Trgovci so prodajali sita po vseh evropskih državah. Z velikimi prešami so jih zašili v bale, ki so tehtale tudi po več sto kil. Tako so bila stražiška sita zelo znana v Evropi. Prodajali so jih v Italijo, Bolgarijo, Anglijo, Francijo, Rusijo, Avstrijo in Madžarsko. Posebno tesne trgovske zveze pa so imeli z Nem čijo, kamor so prodajali največ »ta velka« sita. O tem nam pričajo tudi izrazi, ki so jih uporabljali: italijanska sita fazon velikost 17 col okrogel, ordinere 16 col, line 18 col, pikole, kasje itd. Cesto so prišli strokovnjaki iz Nemčije, da bi si ogledali proces izdelave sit v Stražišču, ker se jim industrijska izdelava žimnatih sit ni nikoli posrečila, ceneno delovno silo pa zaradi razvite industrije tudi niso mogli dobiti. Zato so žimo nadomestili z umetnimi masami, ki so hitro izpodrinile žimnata sita na zunanjem tržišču. Tako je začela propadati stražiška sitarska obrt. Prav takrat je že začela s severa prodirati v naše kraje industrija. Češki kapitalisti s tekstilno industrijo so našli med stražiškimi sitarji ceneno delovno silo. Vrste sit Zelo različna pa je bila velikost sit in njihova barvna sestava. Sitarji so Uporabljali štiri barve: črno, rdečo, rumeno oziroma oranžno in belo. Žimo je barval trgovec. Oblika sit je bila okrogla, kvadratna, pravokotna. Sitarji so jih delili v »ta mal sit«, »ta velk sit«, »ta gost« in »ta rehk«. Nekatera sila so delali v dve žime, ali pa tudi več. Pri izdelavi sita je bila vedno pomembna barva žime in s tem tudi vzorec. Za lažje razumevanje pa se moramo seznaniti tudi z nekaterimi »strokovnimi sitarskimi izrazi«. Razlikovati moramo »pism« in »pasm«. »Pism« je bil pisan del sita, ki je bil sestavljen iz »urfkov« (»burfkov«). V »pismu« je bila po vzorcu določena vsaka žima, na primer: »pism dojki« 17 col je izgledal takole: 4 žime bele, 6 žim črnih, 4 žime bele, 6 žim črnih, 4 žime bele, 6 žim črnih, 4 žime bele; torej je imel ta »pism« 4 bele in 3 črne »urfke«. »Pism« niso imela vsa sita. »Pasm« pa je bil pramen žime, ki je bil sestavljen iz večjega števila žim, na primer: »pasm dojki« je bil črn in je bil sestavljen iz 72 žim; drugi, rumen iz 56 žim; tretji, rdeč iz 52 žim itd. Skoraj vsa sita so imela samo en vzorec. Nekatera sita pa so imela različen vzorec »u deu« oziroma ))u navačvan«. Torej, »u deu« so bile žime. ki jih je moral sitar natkati v statvah s »špolo« in »snuvavnco«; »u navačvan« pa žime, ki jih je sitar »navlekel« v »kozlu« in napel v statve. Za razumevanje pa je imel vsak »pasm« tudi svoje ime. »U deu« je bil prvi »pasm« »začinauc«, ki je 76 bil skoraj pri vseh sitih črn. Drugi »pasm« »zacistrekouc«, tretji »zapokrajnk«. Običajno so bili to »pasmi« — enobavrni prameni, lahko pa je bil »zapokrajnk« tudi »pism«. Naslednji, četrti se je imenoval »volk«. Sledil mu je »pism« v sredini sita. V nadaljevanju se je zaporedje obrnilo: »votk«, ki je bil toliko širok, da je moral sitar odrezati »ta krahk ])asm u navačvan«. »zapokrajnk«, »zacistrekouc«, zadnji pa se je imenoval »smiitk«. Konec sita pa je sitar nakazal s par belimi zimami. »U navačvan« pa je bilo zaporedje »pasmov« sledeče: 1. »krahk«, 2. »sredn«, 3. »trek«. sledili so »ta douh knof« in zopet v obrnjenem zaporedju. Vzo}-ci sit \zorci so opisani zelo pomanjkljivo, ker sem jih moral opisati po ustnem izročilu. To mi je onemogočilo, da bi jih opisal v nekem zaporedju, predvsem zato. ker niso vsi sitarji delali vseh sit, ampak samo eno do tri vrste in zato za ostale vzorce niso mogli vedeti. Pri opisu sita navajam ime, velikost v colah, obliko, vzorec »u deu« in »u navačvan«, koliko »pasmov« so delali v »griben« in v koliko žim so delali posamezna sita. 1. Cegbarčk »Ta mal sit«, okrogel, je meril 9, 10, 11, 12 col. Ce so ga delali v dve žimi, je imel obliko kvadrata. Cegnarčk 10 col je imel »u deu« naslednji vzorec: 1. pasm črn 2. pasm črn 3. pism: 4 X bel, 6 X rdeč 4. pasm črn 5. pism: 4 X bel, 6 X rdeč 6. pasm črn 7. pism: 6 X rdeč, 4 X bel 8. pasm črn 9. pasm črn par belih žim. »U navačvan« je bil cel črn. Delali so na 24 pasm »griben«. 2. Cegnarčk »Ta velk«, bil je okrogel in je meril 15, 16, 17 col. »U deu« je imel vzorec kot sledi: Imena »pasmov« »u deua (levo) in »u navacvaim (desno). (Risal M. Oman) 77 1. pasm črn 2. pasm črn 3. pism: 4 x bel, 6 X rdeč 4. pasm črn 5. pism: 6 X rumen, 8 X rdeč (3 urf- ke rumene, 2 urfka rdeča) 6. pasm črn 7. pism: 4 x bel. 6 X rdeč 8. pasm črn 9. pasm črn 6 X bel. »U navačvan«: 1.—6. pasmov črnih 7. pasm črn, rumen (1/2 črnega, 1/2 rumenega) 8. pasm rumen, rdeč 9. pasm rumen, črn 10.—15. pasmov črnih. 3. Anzarčk »Ta mal« je bil okrogel. Delali so ga v 9 pasm »griben«, velikost 11 col. Vzorca sta bila enaka »u deu« in »u navačvan«: 1. pasm črn 2. pasm rumen 3. pasm rdeč 4. pism: 4 X bel, 8 X črn. 4 X bel, 8 X rdeč, 4 X bel, 8 X črn, 4 X bel 5. pasm rumen 6. pasm rdeč 7. pism: 4 X bel, 8 X črn, 4 X bel, 8 X rdeč, 4 X bel, 8 X črn, 4 X bel 8. pasm rumen 9. pasm rdeč bel urfk. Delali so ga v eno žimo in v dve žimi. 4. Anzarčk »Ta velk« je bil okrogel, velik 17 col. delali so ga na 15 pasm »griben«. An zarčk 18 col pa so delali na 16 pasm »griben« in sicer tako, da so »navač- val« v dve žimi, delali pa z eno žimo. Vzorec je bil isti kot pri »ta malmo«. 5. Cvajarčk »Ta mal«, 15 col, okrogel z istim vzor cem kot anzarčk. 6. Cvajarčk »Ta gost«. 18 col. okrogel, delali so ga na 21 pasm »griben«. Vzorec je bil »u deu« in »u navačvan« isti, in sicer: 1.—3. pasm v črnih 4. pasm rumen, rdeč (1/2, 1/2) 5. pism: 3 urfke bele, 2 urfka rdeča 6. pasm črn 7. pism: 3 urfke bele. 2 urfka rdeča 8. pasm črn 9. pism: 5 urfkov belih. 2 urfka črna, 1 urfk rdeč, dalje v obrnjenem za poredju 10. pasm črn 11. pism: 7. Drajarčk Okrogel, velik 15 do 17 col z istim vzorcem kot anzarčk. 8. Firarčk Okrogel, 15 col. 9. Sehcarčk Okrogel, 15 col. 10. Zimari Okrogli. 15 col. Delali so jih v 11 ali 13 pasm »griben«. Vzorec je bil samo eden: 1.—4. pasmov črnih 5. pism, rdeč, rumen . 6.—9. pasmov črnih 11. Ohturi Okrogli. 17 col: to so bila tako zvana »štukana sita«, ker so žimo v sredini »štukali«. Vzorca sta bila različna »u deu« in »u navačvan«. »U deu«: 1.—4. pasmov črnih 5. pism: 10 X rumen, 10 X rdeč. 10 X bel, 10 X rdeč, 10 X rumen 78 6. pasm črn 7. pism: enak prvemu pismu nato se zaporedje obrne 8. pasm črn 9. pism: « itd. »U navačvan«: 1.—4. pasmov črnih 5. pism: 2 urfka rumena, 1 urfk rdeč 6—9 pasmov črnih. 12. Dojklce »Ta evegastc" 15 col, okrogle. Vzorec je bil samo eden: edini je, ki ga lahko napišem tudi s številom žim v posamez nih pasmih: 1. pasm črn, 72 žim 2. pasm rumen, 56 žim 3. pasm rdeč, 52 žim 4. pism: menjavanje 5 X 10 črnih žim, 5X4 belih žim 5. pasm rumen. 52 žim 6. pasm rdeč. 52 žim 7. pism: menjavanje 5 X 10 črnih žim, 5x4 bele žime dalje v obrnjenem zaporedju 8. pasm rdeč. 52 žim itd. zadnji pasm je rdeč namesto črn. 13. Dojklce »Ta nemške«. 15 col. okrogle, isti vzo rec »u deu« in »u navačvan«: 1. pasm čru 2. pasm rumen, rdeč (1/2. 1/2) 3. pasm bel, črn 4. pasm rumen 5. pasm rdeč 6. pasm rumen 7. pasm rdeč sledi v obrnjenem zaporedju 8. pasm rumen 9. pasm rdeč itd. 14. Dojkle Okrogle. 17 col. 15 pasm »griben«, vzo rec samo eden: 1. pasm črn 2. pasm rumen 3. pasm rdeč 4. pism: 4 X bel, 6 X črn: 3 urfke be le, 2 urfka črna sledi v obrnjenem zaporedju 5. pasm rdeč itd. 15. Dojkle »Ogrske«, samo en vzorec: 1.—3. pasmov črnih 4. pism: 8 X rdeč, 6 X rumen; 3 urf ke rdeče, 2 urfka rumena« 5.—7. pasmov črnih. 16. Trinkle »Cegvaste«, 18 col, okrogle. 15 pasm »griben«, vzorec samo eden; 1. 2. 3. 4. 5. 6. pasm crn pasm rumen pasm rdeč pasm črn pasm rumen pasm rdeč itd. 17. Trinkle »Nemške«, 18 col. 17 pasm »griben«. Vzorec samo eden: 1. pasm črn 2. pasm rumen, rdeč 3. pasm rumen, rdeč 4. pasm bel. črn 5. pism: 4 X bel. 8 X črn (5 urfkov belih, 3 urfke črne) 6. pasm rumen, črn 7. rumen, rdeč 8. pasm bel. črn dalje v obrnjenem zaporedju 9. pasm rumen, rdeč 10. pasm rumen, črn itd. 18. Sestice »Ribnškeic. bolj redke, 17 col, vzorec samo eden: 1. pasm črn 2. pasm bel 3. pasm rdeč 79 4. pasm črn 5. pasm bel 6. pasm rdeč itd. 19. Pdjkln »Ta rehk«, pravokotnik, širina 9 col, dolžina 18 col. Vzorca sta različna: - »U deu«: 1. pasm črn 2. pism: 2 X bel, 4 X rdeč, (3 urfke bele, 2 urfka rdeča) 3. pasm: enak 2. pismu 4. pism: 6 X rumen, 12 rdeč (2 urfka rumena, 1 lu-fk rdeč) dalje v obrnjenem zaporedju »U navačvan«: 1.—4. pasmov črnih 5. pasm rumen, rdeč 6.—9. pasmov črnih ' 20. Pajkln »Ta gost«, širina 12 col. dolžina 12 col. Vzorec samo eden: 1. pasm bel 2. pasm črn 3. pasm bel 4. pasm črn itd. 21. Pajkln »Mlinsk«. širok 11 col, dolžina 22 col. Cel bel ali cel črn. 22. Porliant »Ta kriščkast«, 17 col, vzorec samo eden. Sestavljen je bil iz samih urfkov po 10 žim, bel, črn. bel . . . 23. Zajfiioedn »Češke sita«, 10 in 14 col. Vzorec so sestavljali samo pasmi in sta se menja vala črn. bel, črn, bel . . . Tu Ifi lahko omenili še »žafran«, ki so ga delali z eno žimo na 13 pasm »gri- ben« in »kith«, ki so ga dali »u dve žime« na 16 pasm »griben«. 24. Stopile 15, 19, 20 vol. v obliki kvadrata. Bila so siva ali črna sita kvadratne oblike. 25. Dikase Okrogle. 19 col, vse črne. Delali so jih od 3 do 6 žim naenkrat. Sitar, ki je delal taka sita, je moral iz zadnjega pas ma potegniti žime, da je trgovec vedel, v koliko žim je delal. 26. Paseri Imenovali so jih tudi »šajbe«. Velikost je bila različna: od 9 do 12 col. Bili so črni in kvadratne oblike. 27. Purflpedn So bili sive barve in so jih delali v dve žime. 28. Sukanc Pri teh sitih so morali sitarji najprej nasukali v kitke po štiri žime skupaj, šele potem so jih lahko delali. Bili so lahko kvadratne in okrogle obli ke, črni in veliki 18 col. Opomba V članku so strokovno-tehnični izrazi in poimenovanja zapisani v neknjižni. narečni in popačeni obliki, kakor so se uporabljali pri zadnjih silarjih v Slražišču pri Kranju. INaslcdnji .slovarček kaže knjižne oblike zapisanih lokalizmov: akl — kaveljček brade — zanke biitarca — butarica žime cilna — najdaljša bela žima cvek za prvijat — i)ri\ijalo evern — sukanec dila — deska drajnov — šiba za drajsanje dni t — žica griben — greben jajčen podniet — jajčna jed kpvdrc —• majhna klet kleše — lesena obloga kliike — lesene kljuke 80 kn6f — določena količina in barva žime kon — dve leseni deščici kozu — stojalo kfJil — krhelj kriš — križ kučija — mehanizem za premikanje valja kvadu — kladivo lešarba — leščerba, svetilka lojtrca — majhna lestev s kaveljni mikat — mikati, vleči žimo skozi greben navačvat — vleči žimo skaii nčonce na grraoj — na grmovju nčonce — spletene zanke na lesenem ogrodju ničovnik — stol za nitenje nitt — nititi noša — količina žime. ki jo je sitar lahko na enkrat nesel ostrišk — ostrižek pasm — pramen žime iste barve partija -— določena dolžina žime pism — pisani del sita pleša — bat za pranje žime ponk — valj na statvah prišipnenc — žima. ki jo je sitar preščipnil prunglc — valj z luknjami pudvožnk — vzvodi, na katere je sitar z no gami pritiskal med tkanjem pufarbat — obarvali piinklc — blazinica puteglarj — žime. ki jih je sitar potegnil iz sita rak — deščica pri stolu za nitenje raspoka — odprtina med zimami raspurgdt — razporediti ričet —• jed rogogovnca — lata ručice — lesene ročice rutuvlv — 5 cm debel valj sorterat — razbirati, razvrščati žimo snuvavnca — snutka stbrc — steber strgane — žima, ki jo je sitar raztrgal med delom škarje pele — rezanje žime ški'pc — škripec špaga — vrv špangl — majhna jjostopoma ošiljena palica špica — lesena špica spola — prežgana bezgova palica špringarj — lesena priprava za ravnanje sit švauna — šivanka ta tank deu — majhna sita tnišca — tružica uprat — oprati lirfk — 2—3 žime vatuca — lončena skleda votk — pramen žime, ki vodi od sredine do konca sita zategni — zategniti izavjavnk — palica zglihat — zravnati zmikat — zmikati zrijvnat •— zravnati R e s u m e DU CRIN' AU TAMIS (Fabrication arlisanale des tamis a Stražišče pres de Kranj) La vie des tamisiers et leur situation sociale et economique ont ete etudiees plusieurs fois deja, mais presque loujours ensemble avec d'autres artisanats anciens: les auteurs n'entraient done pas dans le detail de leur maniere de vivre et de travailler. I/auteur de Tarlicle present se ropose de combler cette lacune et de traiter cet artisanat disparu sous trois aspects: les marchands tamisiers et leurs rapports avec les ouvriers, les outils et la fal)rication des tamis. Les tamis čtaient fabriques au village Stražišče pres de la ville de Kranj. Les ouvriers dependaient entierement de quelques marchands locaus qui avaient monopolise le commerce des tamis: ceux-ci etaienl les proprietaires des cahutes miserables oii les tamisiers logeaient, des bouliques oii ils achetaient les vivres, et meme des cabarets ou ils allaient boire. Tous les profits coulaient ainsi dans les poches des comraerjants, les ouvriers etaient atrocement exploites et meme meprises pour leur metier. bien qu'ils fussent des gens travailleurs et serieux. L'auteur decrit de maniere systematique tout loutillage utilise par les tamisiers, ce qui lui pcrmet danalvser tous les details techiuques de la fabrication tres compliquee qui demandait beaucoup dadresse et dapplication. A la fin de Tarticle. on donne la desciptrion des divers genres et modeles de tamis, dans la mesure ou ces renseignemcnls se sonl converves dans la tradition locale. 6 Loški razgledi 81