LOGATEC VAM NUDI KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA IN ROLETE ( S SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE V ZNAMENJU ELAVSKA INOTNOST SPORAZUMEVANJA Protest in obžalovanje Soglasje sindikata k sporazumu usnjarskfe industrije in tekstilne industrije pletilsko-tehnološke skupine Protestna brzojavka Sveta ZSJ sudanski vladi 31. JULIJA 1971 — ŠT. 30 — L. XXVIII Tudi tokratna seja predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije - bila je minulo sredo — je izzvenela v znamenju samoupravnega sporazumevanja. Na dnevnem redu sta bila dva predloga sporazumov — samoupravni sporazum usnjarske industrije in tekstilne industrije - pletiljsko tehnološke skupine — h katerima je predsedstvo na tej seji izreklo tudi svoje soglasje, nato pa še dva osnutka sporazumov — rudarski in sporazum grafične in grafične predelovalne industrije, časopisne 10M, n naslov za denarne •llFsl Po daljši razpravi o obeh predlogih samoupravnih sporazumov, v kateri je predsedstvo republiškega odbora tega sindikata posredovalo komisijama za pripravo obeh sporazumov še nekatere nove pripombe — z uveljavitvijo teh pripomb pa pogojilo tudi svoje soglasje — so člani odbora vendarle lahko ugotovili, da oba sporazuma zadovoljujeta najpomembnejše zahteve sindikatov. Iz te razprave — v posamezne podrobnosti, čeprav ne nepomembne, spričo omejenega prostora ni mogoče zahajati — vsekakor velja omeniti naslednje: - Samoupravni sporazum usnjarske industrije kot prvi prinaša določilo, da so delovne organizacije, ki so podpisnice sporazuma, dolžne v petih lotili odpraviti nočno delo žensk. Člani predsedstva tega posebnega sindikata so menili, da bi kazalo pristaviti: „in mladine", saj bi tako v celoti zadostili konvencij. Pri- (Nadaljevanje na 3. strani) „Svet ZSJ energično nasprotuje preganjanju in ubijanju, kot metodi za obračun s političnimi nasprotniki ter izraža globoko ogorčenost in obsodbo delovnih ljudi Ju-gosl&vije zaradi represalij nad vidnimi voditelji in pripadniki sindikalnega ter delavskega gibanja Sudana. S posebnim obžalovanjem smo sprejeli vest • BRZOJAVKA SVETA ZSJ MEDNARODNI KONFEDERACIJI ARABSKIH SINDIKATOV IN FEDERACIJI SINDIKATOV PALESTINE Obsojamo ubijanje Palestincev! Dragi tovariši, najnovejši surovi pokol Palestinskih rodoljubov, K* ga je storil jordanski •^žim, je povzročil pri [•as najgjoblje ogorčenje. Obijanje in preganjanje Palestinskega naroda v času, ki je odločilen ne Jamo za palestinsko revo-aicijo, temveč tudi za ves arabski svet, pomeni naj-^akcionamejšo akcijo Pfoti napredku Arabcev ‘n zločin brez primere v Mednarodnih odnosih. Najenergičneje obsojamo nečlovečnost in recesije jordanskega kraljevskega režima, ki vse bolj dobivajo oblike odkritega genocida, kar najbolj koristi Izraelu za krepitev okupacije odletih arabskih ozemelj. Bratskemu narodu Palestine, palestinskim bor-eeni in delavcem izražamo najglobljo solidar-"ost jugoslovanskih sindikatov! Podpiramo njihov pravični boj za svobodo, domovino in osnovne človeške pralce, prepričani smo, da Se bodo v tem smislu Maksimalno zavzeli sindikati in vse napredne sile v svetu. SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE 7 ,™J*| V pasjih dneh se je prijetno osvežiti tudi v montažnem bazenu. Kdor je zainteresiran, ga lahko kupi v ljubljanski trgovski hiši ,,Slovenijašport“. Otroci vzgojno-varstvene ustanove v Ljubljani so že deležni tega veselja. Foto: Andrej Agnič SPOR MED PETROLOM IN ŽELEZARNO JESENICE: VZROKI SO DRUGJE - NE V MEDSEBOJNIH ODNOSIH Mercator j KAVA eseničanl nimajo žal besede za Petrol in o njem pravijo, da je fair poslovni partner # Vzrok seda->jim težavam je splošna nelikvidnost # S skupno akcijo prizadetih bo zagotovljeno nemoteno obratovanje Železarne Jesenice — Za Petrol nimamo žal be- ustavil, ker je bil v to prisiljen, kompenzacijami, bomo gotovo sede, saj je vedno bil in je še vendar pa si skupaj z nami pri- dosegli osnovo za nadaljnje so- vedno naš izredno fair poslovni zadeva, da bi uredili nastale te- delovanje s Petrolom in si za- zuta potrebna manjša redukcija partner. Dobavo mazuta nam je zave. S skupno akcijo, se pravi s gotovili potrebno preskrbo z (Nadaljevanje na 4. strani) njegove strani. Morda bo zaradi trenutnega pomanjkanja ma- o usmrtitvi Šefia Ahmeda el Šejha, predsednika Federacije delavskih sindikatov Sudana. Tovariš Šefia je bil ena najvidnejših osebnosti narodnega prebujanja in an tiimperialističnega boja Sudana in Afrike. Na čelu sudanskega gi-, banja se je boril za razvoj in boljše življenje delavskega razreda svoje države, zaradi česar je bil preganjan in zatiran še v času britanske kolonialne oblasti, kakor tudi od poznejših nazadnjaških režimov v Sudanu. (Nadaljevanje na 2. strani) 7 DNI V SINDIKATIH FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA ZADOVOLJENE ZAHTEVE SINDIKATOV Minulo sredo seje sestal pododbor za državno upravo in pravosodje pri Republiškem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Člani so obravnavali dva osnutka samoupravnih sporazumov, in sicer osnutek sporazuma za grupacijo organov za kaznovanje prekrškov ter osnutek sporazuma za zavode za zaposlovanje. Na seji so člani pododbora izoblikovali nekatere pripombe k obema osnutkoma in jih poslali komisijama za sestavo sporazumov; sicer pa so člani pododbora ocenili, da oba osnutka v glavnem upoštevata stališča in zahteve sindikatov pri usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. RAVNE NA KOROŠKEM Zasledovati življenjsko raven iiiii SPORAZUM TIK PRED ZDAJCI Minuli četrtek se je sestal svet za kemično industrijo, industrijo nekovin in industrijo gume pri Republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ter obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov proizvajalcev umetnih brusov. Ta sporazum sklepajo tri delovne organizacije. Svet je ocenil, da je osnutek sporazuma dober, glavna pripomba pa je veljala temu. naj bi sestavljalci sporazuma nekoliko podrobneje in bolj analitično opredelili delovne razmere in njihov vpliv na osebne dohodke. Sicer pa je svet menil, da osnutek sporazuma v celoti upošteva zahteve sindikata. * Ena od temeljnih nalog delovnega načrta ravenskih sindikatov bo uveljavljanje družbenega dogovora o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Po besedah predsednika ravenskih sindikatov Alojza JEHARTA so v Mežiški dolini prepričani, da bodo s samoupravnimi sporazumi dosegli vsaj globalno usklajenost dohodkov med poklici in panogami, razlike pa naj bi bile poslej posledica različnih delovnih razmer in uspehov pri delu. Ravenski sindikati pa so ob tem tudi predlagali vsem večjim delovnim organizacijam v občini, da naj ob posebnih komisijah ki bodo spremljale izvajanje sporazumov, ustanovijo še službe, ki bi stalno analizirale delitvena razmerja v delovni organizaciji ter izpolnjevale sisteme nagrajevanja. Ena od nalog teh služb oziroma komisij naj bi bilo tudi sprotno primerjanje osebnih dohodkov zaposlenih z gibanjem življenjskih stroškov. V delovnih organizacijah naj bi, po predlogu OSS Ravne na Koroškem, vpeljali evidenco o življenjskih stroških in dohodkih in opozarjah samoupravne organe delovnih organizacij, pa tudi občinsko skupščino, na tiste kolektive, ki dosegajo manjše dohodke, kot znaša povrečni osebni dohodek v občini. Takšno statistiko naj bi uvedli tudi pri pristojnem upravnem organu občinske skupščine. Ravenski sindikati poudarjajo, da bodo tudi sami še naprej spremljali gibanje življenjskih stroškov — to opravljajo že dve leti — ter osebne dohodke zaposlenih. Podpirajo pa tudi prizadevanja republiške Zveze sindikatov Slovenije, da bi za Slovenijo izdelali novo indeksno listo za spremljanje življenjskih stroškov zaposlenih. Ker družinske proračune močno bremenijo izdatki za šolske potrebščine, predvsem za nakup knjig, je OSS Ravne na Koroškem predlagal, naj bi šolske skupnosti in temeljna izobraževalna skupnost poskusile organizirati nakup šolskih potrebščin po nižjih cenah, preučili pa naj bi tudi možnosti, da bi otroci iz družin z najnižjimi dohodki prejeli knjige in druge šolske potrebščine brezplačno. (Ma) NA LINIJI 323-554 ♦ ♦ ♦ SKUPNA SEJA KOMISIJE ZA MEDNARODNE ZVEZE IN KOMISIJE ZA ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE RAZMERE PRI RS ZSS Da bi bili bolj učinkoviti SLOVENSKE KONJICE Komisija za organizacijsko-kadrovske zadeve in izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu je razpravljala o Vsebini družbenega dogovora o štipendiranju. Po njihovem mnenju bi bilo to področje nujno treba enotno urediti, saj so sedaj dijaki in študenti celo na enakih šolah dobivali zelo različne zneske štipendij. Po mnenju komisije naj bi bil sopodpisnik takšnega dogovora tudi pristojni organ občinskega sveta. Letošnjo pomlad so družbene dogovore o štipendiranju že podpisali republiški, oblastni in politični forumi, v zadnjih mesecih pa tudi mnoge občine v Sloveniji. V. L. POSTOJNA: V svojem akcijskem programu si je občinski sindikalni svet Postojna zadal naloge tudi glede kadrovske politike in izobraževanja. Sindikat bo vztrajal, da bodo vse delovne organizacije v čim krajšem času sprejele akte o sistematizaciji delovnih mest, da bi lahko na tej osnovi vodile smotrnejšo kadrovsko politiko. Skupščini občine bo sindikat posredoval predlog o izobraževanju odraslih. Naredili pa bodo tudi analizo o kadrovski politiki v občini in izobraževanju. E. P. KOPER: O osnutku zakona o združevanju kmetov so spregovorili na zadnjem občnem zboru Obalnega sindikata delavcev kmetijstva in živilsko predelovalne industrije. Sodili so, da bo zakon, ko bo sprejet, lahko bolj solidna podlaga za nadaljnji razvoj kmetijstva v zasebnem in družbenem sektorju. K. C. ! ! Brez želje, da bi v vsej celovitosti in zapletenosti proučili problematiko naših zdomcev v tujini in pri vrnitvi iz tujine, sta se minuli teden sestali na skupno sejo komisija za mednarodne zveze in komisija za življenjske in delovne razmere pri RS ZSS, vendar z jasnim hotenjem — opredeliti nekatere aktualne probleme zaposlovanja v tujini. Slednjič se razblinjajo še zadnje iluzije, da pomeni odhajanje naših delavcev v tujino socialni in trenutni pojav. Ne da bi hoteli, še manj pa da bi se na to pripravili, smo se namreč znašli na evropskem tržišču delovne sile. Tako nekateri podatki govore o tem, da je od kakih 70 milijonov zaposlenih v zahodni Evropi že približno milijon Jugoslovanov. Čeprav ni mogoče prisegati, da podatki zadnjega popisa prebivalstva verno odražajo trenutne razmere zaposlenosti in zaposlovanja naših delavcev na tujem, pa jih vendarle ne kaže prezreti. Tako je bilo po tem viru ob koncu marca na tujem več kot 48.000 delavcev iz Slovenije, med njimi 40,1 % žensk. Največ jih je bilo v ZR Nemčiji (26 3 %), sledi Avstrija (17,3 %) in Švica (5,7 %). Večinoma so to mladi ljudje, kar 48,2 % jih je v starosti od 20 do 29 let in le 26,3 % med njimi je starejših od 35 let. Kar pa zadeva kvalifikacijsko strukturo, se le-ta po podatkih popisa tako rekoč povsem sklada s strukture doma zaposlenih. Tako v strukturi zdomcev predstavljajo kvalifici- rani delavci 27,6 %, nekvalificirani 18,7 %, visoko kvalificirani 1,3 %, delavci z višjo in .visoko izobrazbo 1,7 % . . . Že teh nekaj podatkov izpričuje, da problematika zaposlo: vanja naših delavcev na tujem in zdomcev spet doma ni ne majhna in ne nepomembna. Če pa to ugotovitev soočimo z dejstvom, kako smo organizirani za reševanje teh problemov, potem je treba priznati, da več kot slabo. Razprava na skupni seji obeh omenjenih komisij je vedno znova opozarjala na pomanjkljivosti v delovanju naših konzularnih služb, na pomanjkljivosti službe za zaposlovanje, na pre-majhno prizadevnost vseh družbenih dejavnikov — tudi sindikatov — da bi resneje, predvsem pa učinkoviteje posegli na to področje, na pomanjkljivo za- Protest in obžalovanje (Nadaljevanje s 1. strani) Kot viden borec za krepitev afriških sindikatov in njihove afirmacije-v mednarodnem sindikalnem gibanju je Šefia Ahmed el Šejh užival velik in zaslužen ugled. Zaradi svojega doslednega in energičnega boja za napredek sudanske družbe so sudanski sindikati eden najvažnejših in najaktivnejših dejavnikov ekonomskega in družbenega razvoja Sudana, zaradi česar so si pridobili ugled in podporo ne samo v svoji državi, temveč tudi v Afriki in v svetu sploh. Zato Svet ZSJ izraža svoje prepričanje, da bodo preganjanje in obračunavanje s pripadniki sudanskega sindikalnega in delavskega gibanja energično obsodile vse sile v svetu, ki se borijo za svobodo človeškega mišljenja in za humanizem." S> Beograd, 27. 1971. julija 0 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * C neg; vah doh shod žele žele KAJ IN KAKO DELA OBČINSKI SINDIKALNI SVET V SEVNICI? Obilo nalog Franc Pipan je učitelj in absolvent višje politične šole; še uči, v šoli namreč, hkrati pa je tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta. Vprašal sem ga, kaj zdaj delajo in kako uresničujejo sklepe 17. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Povedal je: „V dobrem letu dni, odkar sem predsednik občinskega neg; Kiji nos vklj zdr zna org bui zdr lav< žel* zav zac pri- Upi lot: Predlog: pri RS ZSS ustanoviti komisijo za zaposlovanje, ki bo načrtno proučevala probleme zdomcev in njih zaposlovanje doma konodajo in še na veliko drugega. Če na kratko strnemo oceno obeh komisij: izdelano imamo bolj metodo kot politiko zaposlovanja v tujini. Spričo tega tudi spoznanje: potrebno bo združiti sile in sredstva. Kot enega prvih ukrepov, da bi se bolje organizirali in opredelili svojo politiko do zaposlovanja na tujem in doma, so sklenili člani obeh komisij predlagati republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, naj bi ustanovih posebno komisijo za zaposlovanje, ki bi načrtno delovala na tem področju. Sindikati pa se bodo v svojih stikih z drugimi sindikalnimi gibanji morali v prihodnje še bolj zavzemati, da bo to vprašanje obravnavano kot prioritetna politična naloga obeh prizadetih strani. S.B. sindikalnega sveta v Sevnici, se je naš svet ukvarjal s številnimi problemi, ki neposredno zadevajo interese delavcev-Med drugim z osebnimi dohodki. Lani poleti smo se še zavzemali za minimalni dohodek, ki ne bi smel biti nižji 0 800 dinarjev. Takrat je bilo v naši občini kakih 500 delavcev, ki niso dobivali toliko. Zdaj ni nobenega. Imamo pa že nov cilj - 1000 dinarjev. Kolikor vem, je zdaj tudi kakih 50U delavcev, ki dobivajo manj. O tem, kakšne so možnosti za povečanje minimalnih osebnih dohodkov, smo že nekajkra govorili na naših sestankih in smo se skupaj s tovariši iz podjetij dogovorili, kako in na kakšen način naj bi povečali osebne dohodke najslabše plačanih delavcev. Sklenili smo. da do konca letošnjega leta ne bo med nami delavca, ki bi dobival manj kot 1000 dinarjev." V Sevnici skrbijo tudi za izobraževanje delavcev. Sindikat je med drugim organiziral delovodsko šolo strojne smeri v okviru tehnične šole v Krškem, ki jo obiskuje 26 delavcev-Letos so se dogovorili z višjo komercialno šolo v Mariboru, da bo v Sevnici kakim 40 interesentom zagotovila višjo izobrazbo. Jeseni pa bodo organizirali dva tečaja za učenje tujih jezikov. ,,Lani in letos smo bili pobudniki delavskih športnih igef Skrbimo tudi za regrese, ki naj bi našim članom omogočil' normalni dopust. Dogovorili smo se s podjetji, da bi letos dala delavcem od 300 do 600 dinarjev regresa. Organiziral' smo pravno pomoč, tako da lahko vsak delavec, ki sodi, d" se mu godi krivica, enkrat mesečno pride do Andreja Mat; tinca, sodnika iz Krškega, in se z njim dogovori, kako b' krivico odpravili. Na našo pobudo je avtobusno podjetje uredilo delavsko progo Zabukovje—Sevnica, na kateri se voZ) kakih 40 sevniških delavcev. Pomagali smo pri organizacij' občnih zborov v sindikalnih organizacijah, spodbujali izvršne odbore teh organizacij, da sprejemajo čimbolj realne in kon; kretne programe sindikalnega dela. V zadnjem času pa tud' sodelujemo pri oblikovanju družbenih dogovorov med podjetji in med vodstvi delovnih organizacij ter delavci, ker želimo, da bi vsi ti sporazumi bili rezultat naše samoupravne prakse in delavcem zagotavljali, da sami odločajo o svojem življenju in o položaju v podjetju". Potlej sva skupaj prebrala sklepe sedemnajste seje predsedstva zveze komunistov Jugoslavije in še zlasti tisti odstavek. v katerem je rečeno: ,,Zveza komunistov Jugoslavije se je dolžna dosledno nj energično bojevati za uresničitev pogojev, ki bodo omogočil' odločujočo vlogo delavskega razreda pri snovanju politike i" pri odločanju o družbenih razmerah na vseh ravneh, posebno pa za krepitev materialne podlage samoupravljanja". Franc Pipan je dejal: ..Če bomo v našem sindikatu uveljavili vse tisto, kar je med delavci pozitivnega, naprednega in dobrega, potlej se bodo delavci zlahka organizirali kot oblast". Janez Voljo OST šte dn del ne jih po Pn šei pa ku ho da na ne F; že en Vi N "epi izbr nosi $po; vest nim \ grac Pravna posvHovaliiM-a (Mi VPRAŠANJE: Delavka je med postopkom za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti — po tem, ko je bila že zaslišana pred pristojnim organom — zbolela in nastopila bolniški stalež. Ali je delovna organizacija dolžna počakati, da se ji bolniški stalež zaključi in ji šele po tem vroči odločbo o izključitvi, ali pa jo sme vročiti že v času bolniškega staleža? B. D. — Idrija ODGOVOR: še nastopili dF, asti žVti 1 odi* ŽVr; F delavec še ni bil v staležu, oziroma ko niso zadevni zakoniti zadržki. Pri izključitvi iz delovne skupnosus pQ zakon ne predvideva nobenega zadržka, torej ni prav nobene oVl1 no; da bi bil delavki vročen sklep o izključitvi v času, ko je v bo ip0c škem staležu. Delovni organizaciji torej ni treba čakati na zakl.Ug, čitev staleža, da bi delavki vročila odločbo oziroma sklep in jo t" ; odjavila pri zavodu za socialno zavarovanje. J ; MIRJANA LIPUZ Temeljni zakon o delovnih razmerjih predvideva zaščito delavca pred prenehanjem dela v času bolniškega staleža le, kadar gre za prenehanje zaradi odprave delovnega mesta, zmanjšanja obsega dela ali poslovanja in nezadovoljevanja zahtevam delovnega mesta, a tudi v teh primerili je vročitev odločbe možna v času bolniškega staleža, kolikor je bil sklep o prenehanju dela sprejet v času, ko j^OČATEMA: SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O DELITVI DOHODKA VROČA TEMA: SAMOU EHEammmmKsa Sporazum ■ železni- SVET ZA TEKSTILNO, USNJARSKO IN OBUTVENO INDUSTRIJO O SPORAZUMU TEHNOLOŠKE SKUPINE PREDILNIC, TKALNIC IN OPLEMENITILNIC rtov©! carjev nared Osnutek samouprav-nega sporazuma o osno-vah in merilih za delitev dohodka in osebnih dogodkov so pripravili tudi železničarji Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana. Kljub raznovrstni dejavnosti na železnici, saj so vključeni v železniško 2v nik direktor žalskega kmetij-rf pega kombinata; ,.Vprašanje, * ^ se pred nas zdaj zastavlja, je, i^ako naj bi naš voz peljal na-,e>! Pr®j, da stanje ne bi bilo še slab-81 |.e> pa čeprav še vedno predstav-jlRmo eno izmed boljših sloven-kmetijskih delovnih organi- r£, V vseh naših razmišljanjih pa ,sJ®> to odkrito povem, zmeraj ijfpoudarjeno tudi pričakovanje, da 3 56 bodo izboljšali pogoji poslo-" Vanja in gospodarjenja, ki so bili v vsem povojnem obdobju edi-nole v reformnem letu za kme-1° bjstvo ugodni, nato pa so se ne->[ Zadržno slabšali. S tem mislim o 113 naraščajoča nesorazmerja ti med cenami reprodukcijskega Materiala in končnih proiz-k vodov, kjer ima kmetijstvo vse- lej zvezane roke. Poglejte, kaj se dogaja letos: ' šele pred dobrim mesecem dni smo izvedeli, kakšnih premij in regresov bomo deležni. Zato smo šele pred nedavpim lahko sprejeli letošnji proizvodni in gospodarski načrt. Koliko je, zaradi zamujanja, ki ga sami nismo krivi, realen, ne bi mogel reči. Vem samo to, da letošnji rezultat ne bo boljši od lanskega, čeprav se obseg dela povečuje. K takemu razultatu pa bodo, vsak po svoje, pripomogli neugodni pogoji za izvoz, zamrznjene prodajne cene, naraščanje cen za reprodukcijske materiale, naša nezmožnost za hitrejšo ekspanzijo. Poglejte: četrtino naše realizacije dosegamo z izvozom hmelja, pri čemer pa smo ob 5,5 milijona dolarjev izvoza deležni le 7 % retencijske kvote. Nekatere naše načrte so pripravljeni kreditirati tuji partnerji, vendar s 7 % retencijsko kvoto kreditov ne bi mogli odplačati in jih raje tudi ne vzamemo. Ne bi govoril o drugih podrobnih malenkostih, ki vplivajo na naše gospodarjenje, .kradejo1 rezultate našega dela. Razumeli pa boste, če povem, da ob neustreznih in vse do nedavnega tudi neznanih pogojih gospodarjenja pač nismo mogli izoblikovati stabilizacijskega programa, ker smo tavali v megli. Vedeli pa smo, da se pogoji s stabilizacijo prav gotovo ne bodo izboljšali. Zato so bile vse naše letošnje odločitve bolj temeljito premišljene kot kdaj poprej; še bolj smo se zagrizli v izkoriščanje rezerv. To je praktično vse, kar smo lahko storili, vendar rezultati, v primerjavi z vloženim delom, niso niti enakovredni. Najbolj nas trenutno tepe nelikvidnost. Terjatve do kupcev so se v zadnjem letu povečale za 63 %, naše obveznosti pa le za 35 %. Tega prav gotovo ne bi zmogli, če sicer ne bi dobro gospodarili. Na račun tega si lahko privoščimo osebne dohodke, Id so vsaj na povprečju vseh kmetijskih delovnih organizacij ... Po vsej logiki pa bi morali biti tudi zaslužki boljši, saj dosegamo v naši panogi nadpovprečne rezultate. Menda ne boste rekli, daje za tak kolektiv povprečni zaslužek 1110 dinarjev primeren in spodbuden!? “ PRIČAKOVANJA IN STVARNOST Po besedah predsednika sindikalnega odbora v Kmetijskem kombinatu Žalec tovariša Feliksa Smodiša je njihov kolektiv od ukrepov za stabilizacijo gospodarstva pričakoval, da bodo postopno izboljšali pogoje gospodarjenja. „Iz kateregakoli zornega kota pa zdaj gledamo na stabilizacijo, vidimo, da smo bili v tem pričakovanju ogoljufani. Naši ljudje sicer razumejo, da so potrebne tudi žrtve, vendar stabilizacije ne bi smeli izvajati na račun tistih, ki dobro gospodarijo. Kmetijci ne pričakujemo privilegijev, želimo samo to, da bi bili pogoji gospodarjenja vseh gospodarskih panog vsaj približno izenačeni. Razumemo, da morajo biti življenjske potrebščine kar najbolj poceni. Ampak kje je rečeno, da morajo kmetijski delavci zaradi tega predstavljati enega najslabše plačanih slojev delovnih ljudi? To je tista krivica, proti kateri se borimo in ki bi jo z ustreznimi ukrepi naša družba že lahko odpravila, če ....“ Misli ni izrazil do konca, vendar je kljub temu razumljiva. MILAN GOVEKAR srednjo, tanko — toplo valjane profile — okrogle, kvadratne, šesterokotne '— vlečeno, luščeno, brušeno jeklo — hladno valjane trakove — hladno oblikovane profile — žičnike — varilni dodatni material Delovni kolektiv Železarne Jesenice želi ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem mnogo delovnih uspehov! * * VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO £ ZA OBČINSKI PRAZNIK RADOVLJICE J TER JIM ŽELIMO USPEHOV PRI NJIHOVEM DELU! ? OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA s o t * V NOVI GORICI BODO GRADILI TOVARNO IVERNIH PLOŠČ SKUPNA NALOŽBA Investitorja nove tovarne ivernih plošč sta Meblo In Soško gozdno gospodarstvo Tolmin # Zagotovljen tudi kredit Mednarodne banke za obnovo in razvoj Lesna industrija na Primorskem je dokaj razvita. Tu je več znanih tovarn pohištva, ki so se uspešno uveljavile na domačem in inozemskem tržišču. Nadaljnji razvoj te industrije pa je omejen, ker gozdarstvo s tega območja ne more povečati dobave žagane hlodovine in lu-ščencev. „Pri obravnavanju teh razmer s predstavniki novogoriškega Mebla,.smo spoznali, da bi bilo zelo koristno, če bi na Primorskem zgradili tovarno ivernih plošč na osnovi predelave listavcev," je povedal inž. Viktor Klanjšček, direktor Soškega gozdnega gospodarstva iz Tolmina. „V zvezi s tem naj pojasnim, da bi naše podjetje lahko dobavilo tovarni letno blizu 100.000 kubičnih metrov lesa, od tega 15.000 kubičnih metrov drobnih iglavcev, zlasti pa borovine, blizu 85.000 kubičnih metrov pa bi predstavljali listavci. Tudi Zavod za pogozdovanje Krasa v Sežani je obljubil, da bi prispeval blizu 15.000 kubičnih metrov lesa letno. Skupaj z žagarskimi odpadki bi ta surovinska osnova zadoščala za letno proizvodnjo 100.000 kubičnih metrov ivernih plošč." TOVARNA BO V NOVI GORICI Predstavniki Mebla iz Nove Gorice in Soškega gozdnega gospodarstva iz Tolmina so se že dogovorili za gradnjo tovarne ivernih plošč na podlagi skupnega vlaganja, tako da bi vsak partner prispeval polovico sredstev. Pri tem se Soško gozdno gospodarstvo obvezuje, da bo skrbelo za potrebno lesno surovino, tovarna Meblo pa naj bi organizirala proizvodnjo ter se obvezala tudi za prodajo ivernih plošč. Novo tovarna ivernih plošč naj bi zgradili v Novi Gorici, ker bo prav Meblo največji uporabnik teh plošč. Razen tega je v Novi Gorici poleg tovarne Meblo na voljo tudi potrebno ■ JE NOVEGA V KOLEKTIVU TOVARNE STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME STILLES V SEVNICI? } Mislijo na jutrišnji dan Priključitev k podjetju Slovenijales je mizarjem iz Sevnice zagotovila nove možnosti napredka franc Pipan, predsednik sevni-_ Novembra lani je zapisal v „Stil- .^ga občinskega sindikalnega sveta, je predlagal, naj obiščem ,,Stilles“, °varno stilnega pohištva in notranje 0Preme. ,,Dokaj dobro so se organi-| .^i", je dejal, ,,kot samouprav-I ^avci in kot sindikat". Šel sem v nji-| w kolektiv in se pogovarjal s Sta-|: 3e,°m Novšakom, predsednikom |; elavskega sveta, Otom Šketom, I ^retarjem podjetja, in Ernestom ! i Rmanom, predsednikom sindi-^ne organizacije. Naš nekajurni Pogovor je potrdil oceno pred-Sednika občinskega sindikalnega ^eta. OD MIZARSKE ZADRUGE DO UGLEDNEGA PODJETJA Pred kakimi 25. leti je skupina Sevniških mizarjev ustanovila Mizarsko produktivno zadrugo, ki je debla pohištvo in notranjo opremo, Predvsem po naročilu. Že prva leta k kolektiv zadruge vključil v svoj J Proizvodni program izdelavo stil-nega pohištva. Ta proizvodna usme-ritev pa je bila še zlasti poudarjena v ^čnjih letih, ko je začela na trgu fjtro rasti potreba po stilnem po-tuštvu in po opremi. P h zadruge, v kateri je leta 1947 delalo samo 20 mizarjev, je zrasla tovarna, v kateri je zdaj zaposlenih hakih tristo ljudi in njih izdelke ce-nijo tako doma kot na tujem. lesu", glasilu tovarne, direktor Stane Kaluža: ..Kvalificiranost naših ljudi in solidnost izdelave sta ustvarila, podjetju solidno ime. Zaradi tega in zavoljo konjunkture, ki jo imajo izdelki iz našega proizvodnega programa (tako notranja oprema kot stilno pohištvo), smo imeli in še imamo velike možnosti poslovanja in napredka podjetja. Kljub temu pa zlasti zadnja leta vse bolj pogosto ugotavljamo, da po starem ne gre več. Ne moremo napredovati. Ob NAŠLI SO REŠITEV Že nekaj let je sevniški ..Stillcs" sodeloval s podjetjem Slovenijales, „preko katerega se je", kot so mi rekli, ..odvijal velik del našega poslovanja, tako prodaje izdelkov kot nakupa reprodukcijskega materiala". Leta 1969 so sklenili s Slovenijalesom pogodbo o poslovnem sodelo-vnaju, ki je bila prvi resnejši korak k integraciji. Tudi v Slovenijalesu so bili zainteresirani za vse bolj tesno poslovno in proizvodno sodelovanje s ..Stillesom", predvsem zaradi nje- ugotavljanju relativno slabih poslov- govega proizvodnega programa, kot nih rezultatov, ki so v glavnem posledica zastarele tehnologije, razdrobljenega in širokega proizvodnega programa, nerazvitega komercialnega poslovanja in slabo urejene proizvodnje, pa se bolj in bolj neizprosno postavlja pred nas vprašanje, kaj bo jutri, zlasti še, če upoštevamo, da smo že nekaj let kljub visokim cenam, ki jih dosegamo na tržišču, po ustvarjenem dohodku na zaposlenega na spodnjem koncu lestvice lesne industrije v Sloveniji. Nujna je popolna reorganizacija našega poslovanja, zato pa so potrebna večja investicijska sredstva in tudi novi ljudje, strokovnjaki, ki bodo nosilci boljšega, sodobnega poslovanja Prav tako pa je očitno, da se mora tudi naše podjetje vključiti v integracijska gibanja" tudi zaradi tradicije in tržnega ugleda tega kolektiva Na referendumu, kije bil 20. novembra 1970, so delavci .Stillesa" izglasovali združitev s Slovenijalesom in centralni delavski svet organizacije združenega dela je 12. marca letos sprejel sklep o priključitvi. KAJ PRIČAKUJEJO OD INTEGRACIJE? Program razvoja ..Stillesa" do 1975, pri izdelavi katerega je sodeloval tudi Slovenijales, predvideva rekonstrukcijo, razširitev proizvodnih zmogljivosti in reorganizacijo poslovanja. Sevniško podjetje bo tudi v bodoče približno v enakem obsegu izdelovalo opremo po naročilu, ven- dar s pomočjo nove tehnologije. V prihodnjih letih nameravajo popolnoma rekonstruirati obrat za proizvodnjo opreme in na novo zgraditi obrat za proizvodnjo maloserijskega stilnega pohištva visoke kakovosti. Za to bodo porabili kakih 17 milijonov novih dinarjev: 7 milijonov je obljubil republiški rezervni sklad, 4 milijone celjska banka! 6 milijonov pa bosta prispevala Slovenijales in sevniško podjetje. Ko bo ta program uresničen, bo v ,,Stillesu“ delalo 110 ljudi več kot zdaj. Lani so ustvarili 20 milijonov novih dinarjev celotnega dohodka, leta 1975 pa jih bodo že 40 milijonov - torej dvakrat več, medtem ko bo delavcev samo tretjina več kot lani Nova tehnologija, nov način serijske proizvodnje in zboljšanje proizvodnega programa naj bi omogočili, da bi zmanjšali režijske stroške, produktivnost pa bi se povečala in večji bi bil tudi dohodek podjetja. Od integracije' torej pričakujejo razen pomoči pri rekonstrukciji tudi stabilnejše poslovanje in hitrejši razvoj. V minulih nekaj letih, ko je prišlo do velikih sprememb na področju trgovine, poslovanja, proizvodnje in bank, se ,,Stilles“ ni uspel vključiti v te procese in posloval je po starem. Niso imeli dovolj sredstev za rekonstrukcijo pa tudi strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s ko- mercialno, finančno-analitsko in tehnološko stranjo poslovanja, je bilo premalo. V vsej sevniški občini je delalo ob začetku lanskega leta komaj 12 ljudi z visoko izobrazbo, vseh zaposlenih pa je bilo tedaj kakih 3.000. Zato je razumljiva težnja samoupravljavcev v ,,Stillesu“, da bi po integraciji lahko uporabili trgovske, tehnološke, oblikovalne, propagandne in finančne servisne službe, ki so jih v Slovenijalesu že uredili in jili bodo še bolj razvili. Sicer pa so proizvajalci v ,,Stil-lesu" ohranili vse pravice neposrednega samoupravljanja in njihovi samopravni organi tudi sedaj samostojno oblikujejo in delijo dohodek. Pri svoji proizvodnji in poslovni dejavnosti pa seveda upoštevajo program centralnega delavskega sveta združenega podjetja, pri čigar izdelavi tudi sami sodelujejo. Stane Novšak, predsednik delavskega sveta, je dejal: „Ce se ne bi tako dobro samoupravno organizirali, kot smo se, ne bi dosegli tolikšnih proizvodnih uspehov in tedaj tudi ne bi tako globoko prodrlo spoznanje, da sodobno gospodarjenje terja nove oblike samoupravnega uveljavljanja." O tem pa drugič. JANEZ VOLJČ V prihodnji številki: SAMOUPRAVLJAVEC IN NJEGOVA VELJAVA zemljišče in vsi ustrezni priključki za vodo in elektriko, na voljo bodo tudi vzdrževalni obrati in ne nazadnje kadri, ki bodo gradnjo tovarne vodili in kasneje z njo upravljali. Tovarno naj bi zgradili v dveh letih. Proizvodnja v njej bo visoko mehanizirana, delo pa bo dobilo 50 delavcev. EKONOMSKI IZRAČUNI Samoupravni organi Soškega gozdnega gospodarstva in Mebla so že razpravljali o pripravljalnih delih za projektiranje tovarne ivernih plošč. Sklenili so tudi že načelni sporazum o skupnem vlaganju. Izdelali so tudi ekonomske izračune, iz katerih je razvidno, da bo gradnja celotne tovarne veljala 153 milijonov 900 tisoč dinarjev. Znani so tudi viri financiranja za gradnjo nove tovarne. Mednarodna banka za obnovo in razvoj, kije načelno že pristala na sofinanciranje, bo prispevala v devizah 5,5 milijona dolarjev za nakup opreme. To posojilo bo treba vrniti v štirinajstih letih s 7,25 % obrestno mero. Posojilo domače banke pa bo znašalo 32 milijonov dinarjev, medtem ko bosta morala oba partnerja (Soško gozdno gospodarstvo in Meblo) prispevati skupno 20;5 milijona dinarjev lastnih sredstev. Ob tem bo treba prav tako zagotoviti iz lastnih sredstev ali s krediti domačih bank še 18,9 milijona dinarjev za obratna sredstva. In kakšen bo finančni rezultat te investicije? Letna realizacija tovarne ivernih plošč bo znašala 152 milijonov 800 tisoč dinarjev, od tega bi na materialne stroške odpadlo 85,945.000 dinarjev, za osebne dohodke in obveznosti 14,542.000 dinarjev, za amortizacijo 24,294.000 dinarjev in za sklade 28,019.000 dinarjev. Kot je pojasnil direktor Soškega gozdnega gospodarstva, bi bil po tej kalkulaciji na primer njihov letni delež pri skladih 14,009.500 dinarjev. Ta denar bi Soško gozdno gospodarstvo lahko porabilo za bistveno povečanje investicij pri gojenju gozdov, pri izgradnji cestnega omrežja in za nabavo nove mehanizacije. S tem bi razbremenili čisti dohodek v osnovni gozdarski dejavnosti, ki bi ga lahko v večji meri uporabili za izboljšanje osebnih dohodkov zaposlenih v gozdarstvu. Pri vsem pa ne bi smeli prezreti tudi dejstva, da uresničitev projekta gradnje tovarne ivernih plošč pomeni tudi znižanje stroškov v gozdni proizvodnji. NA »HORUK« -ALI PREUDARNO? Ali je res edino zdravilo za naše gospodarstvo radikalno zoženje razponov osebnih dohodkov in zaustavitev vseh investicij # Korenine nestabilnosti segajo globlje lis mi i m v jugoslovanskih sindikatih I SPREJELI SO AKCIJSKI PROGRAM HRVAŠKA I I I I Mestni svet Zveze sindikatov Zagreba je skupaj z mestnimi odbori posebnih sindikatov sprejel delovni plan do konca letošnjega leta, ki vsebuje naslednje neposredne naloge: razbremenitev gospodarstva, vračanje proračunskih dohodkov in dohodkov skladov v planirane okvire, zmanjšanje davčnih stopenj in prispevkov, vračanje kreditov gospodarstvu v njegova osnovna sredstva, da bi tako zagotovili samo-financiranje razširjene reprodukcije, oprostitev plačevanja prispevka iz dohodka za tekstilno, tobačno in usnjarsko industrijo, s čimer naj bi izboljšali materialni položaj teh panog. Sindikati želijo tudi proučiti, kaj pravzaprav predstavlja obremenitev gospodarstva. Sindikati v Zagrebu namreč sodijo, da te obremenitve ne pomenijo zdravstvo, prosveta, družbena prehrana, skrb za matere z otroki, temveč da vse to sodi v del ekonomskega razvoja podjetij, zavoljo česar bi bilo potrebno sredstva za te namene kalku-lirati v prodajne cene. Podatki namreč pričajo, da produktivnost poraste tudi za 20 %, če so vsa ta vprašanja rešena. Sindikat v Zagrebu je že posredoval konkreten predlog mestni skupščini, da življenjski minimum ne bi smel biti manjši od 800 dinarjev, medtem ko naj bi znašal minimalni osebni dohodek 1.000 da bo I I I I I dinarjev. V svojem programu so si sindikati tudi zadali, posebna komisija strokovno ugotovila, kakšen je dejanski življenjski minimum v Zagrebu. Kar zaddva osebni in družbeni standard, sindikati zahtevajo, da se valorizirajo minimalni osebni dohodki in otroški dodatki, da se zviša tudi cenzus za ta dodatek. K temu pa pristavljajo še konkreten predlog: do leta 1975. naj bi 20 % otrok zagotovili varstvo v otroško-varstvenih ustanovah. Eno od temeljnih vprašanj, ki si ga bo sindikat prizadeval razrešiti v prihodnjem obdobju pa je reševanje stanovanjske problematike. Velja pa povedati, da je mestni sindikalni svet že uspel zagotoviti pri Mestni skupščini 5.000 lokacij za gradnjo družinskih stanovanj v okolici mesta. Sindikati so do neke mere uspeli rešiti tudi problem financiranja stanovanjske gradnje. Predlagali so namreč, da naj bi ustanovili poseben solidarnostni sklad, v katerega naj bi se stekal del sredstev, ki jih delovne organizacije izločajo za stanovanjsko gradnjo. I I I V sedanjih razpravah o tem, kaj ukreniti, da bi naša gospodarska rast temeljila na zdravih ekonomskih osnovah, se srečujemo tudi s poenostavljenim mnenjem, da so za sedanje gospodarske težave krivi le preveliki razponi osebnih dohodkov zaposlenih in investiranje. Če želimo izplavati iz sedanjih gospodarskih težav, bi zatorej morali po mnenju nekaterih kritikov gospodarskih razmer radikalno zožiti razpone osebnih dohodkov in zaustaviti vse investicije. Toda ali takšna pot res pelje naprej? Res je, da kaže pri povečevanju osebnih dohodkov najprej zvišati najnižje osebne dohodke. Tretjina zaposlenih v Jugoslaviji prejema manj kot 1000 din na mesec. Toda odkod dobiti sredstva za to? čeprav je po splošnem prepričanju dohodek gospodarstva premajhen, da bi lahko gospodarstvo samo reševalo ta problem, pa je tudi res, da bi z zaustavitvijo vseh nesmotrnih investicij in s saniranjem izgub v gospodarstvu marsikaj napravili. Če bi investicijska politika prešla v pristojnost delovnih kolektivov, če bi o programu vlaganj odločali neposredni proizvajalci, če bi proračunske presežke uporabili za financiranje sanacijskih programov in če bi - po zgledu federacije - tudi druge družbeno-politične skupnosti zmanjšale prispevke, bi bilo to možno doseči. Povečanje najnižjih osebnih dohodkov pa bo zmanjšalo razpone; zato naj bi bila to le začasna rešitev. Vsaka trajnejša težnja k uravnilovki bi namreč nujno povzročila katastrofalne posledice: destimuliranje kvalificiranih delavcev in strokovnjakov ter njihovo ponovno odhajanje v inozemstvo. Tudi prenagljeno zamrznjenje vseh investicijskih gradenj bi nam lahko bolj škodilo kot koristilo. V goreči vnemi, da bi stabilizirali gospodarstvo, namreč pogosto pozabljamo, da so prav investicije v posamezna področja, s katerimi bi odpravili največje razlike v materialni proizvodnji, najpomembnejši element stabilizacije. Gre seveda za ekonomsko upravičene in smotrne gospodarske naložbe. Težava pa je predvsem v dejstvu, da so negospodarske investicije v ekspanziji - na račun gospodarskih ter da so večinoma nepokrite in s tem vir inflacije in nestabilnosti. Kljub temu pa so poslanci v zvezni skupščini ob razpravi o predloženih ukrepih proti nepokritim investicijam upravičeno izrekli bojazen, da utegnejo ti prizadeti tudi tiste investicije, ki so potrebne. Znano je sicer, kakšne težave nam povzroča stalno naraščanje zunanjetrgovinskega deficita, če pa pogledamo strukturo našega uvoza, lahko kaj hitro ugotovimo, da odpade kar 65 % na uvoz reprodukcijskega materiala. Postali smo, denimo, največji uvoznik cementa v Evropi. Po predvidevanjih gospodarstvenikov bomo do konca leta uvozili tudi za 200 milijonov dolarjev jekla; lani smo odšteli približno 100 milijonov dolarjev za uvoz kmetijskih proizvodov; preti nam deficit električne energije itd. Zaostajanje teh panog zaradi takšnih ali drugačnih razlogov predstavlja osnovno neskladje v materialni proizvodnji. Tako bo vse dotlej, dokler ne bomo zagotovili lastnih surovin in reprodukcijskega materiala. Prav to pa je glavna naloga prihodnjega načrta našega razvoja in bodoče ekonomske politike. Napak je torej misliti, da bi vse to lahko dosegli samo s takšnimi ali drugačnimi določili zunanjetrgovinskega režima. Potrebne so nam investicije ogromnih razsežnosti, ki zahtevajo velika sredstva, solidno pripravo, sodobno tehnologijo ter sodobno podkovane strokovnjake in delavce. Brez odprave teh osnovnih pomanjkljivosti ne moremo pričakovati ne trajnejšega ravnovesja med uvozom in izvozom, ne trajnejše stabilizacije. (V. B.) Kam s presežki? Republiška konferenca SZDL Hrvatske je podprla predlog republiškega invršnega sveta, naj bi presežek republiških/proračunskih sredstev uporabili za sanacijo žarišč izgub v gospodarstvu. Letošnji presežki proračuna in skladov bodo dosegli 528 milijonov din. V glavnem naj bi jih uporabili v obliki kredita s pričetkom odplačila 1976. leta in s 6,5 % obrestno mero. Največji del razpoložljivih sredstev — 65 % ali 252 milijonov din -naj bi dobila INA, ki je zašla v finančno krizo zaradi prevelikih anuitet tovarni dušikovih gnojil v Kutini. TUDI V SRBIJI POROTI USMERJANJA DELITVE samoupravi Sodeč po sedanjih razmišljanjih, naj bi sporazumi določali spodnjo mejo zaslužkov in akumulacije V Srbiji bodo do jeseni sprejeli zakonske in druge akte, ki zadevajo splošne družbene dogovore v republiki; sledili pa jim bodo samoupravni sporazumi med delovnimi organizacijami. Po sedanjih razpravah sodeč naj bi dogovorjena politika družbenega usmerjanja delitve v Srbiji zadevala določanje kriterijev namenske delitve neto dohodka delovnih organizacij ter razpona osebnih dohodkov med panogami. V zvezi s tem naj bi opredelili tudi spodnjo mejo osebnih dohodkov ter akumula- cije — kot ravni, pod katero gospodarjenje ni dopustno. To bi pomenilo razglasiti načelo, naj dajejo delovne organizacije, ki ustvarjajo na zaposlenega nižji neto dohodek kot pa je povprečje celotnega gospodarstva, v odstotkih manj za sklade in naj imajo tudi osebne dohodke nižje, kot znaša povprečje. In obratno: dohodek, kije nad povprečjem, daje pravico do nadpovprečnih osebnih dohodkov in obveznost nadpovprečnega vplačevanja v sklade. Izhodišče je dohodek na ,,pogojno kvalifi- ciranega delavca41, pri čemer se za posamezne kvalifikacije določa ustrezni skupni imenovalec. Razponi osebnih dohodkov med panogami ,,na pogojno zaposlenega delavca11 so dosegli razmerje 3,1:1. Z družbenimi BUR ST POHIŠTVO n (A.. dogovori naj bi zato znižali te razpone do razmerja 2,5:1 ali celo 2:1. Očitno je namreč, da so te velike razlike zvečine posledica neenakih pogojev pridobivanja dohodka, torej posledica razlik v tehnični opremljenosti, tržiščnih privilegijev, monopola in drugega. -PIK Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti ■ Da bi okrepili odgovor- ■ nost, bi bilo treba po sodbi ■ sodnika vrhovnega sodišča ■ Vojvodine Jovana Munčana g člane samoupravnih organov ■ uvesti v kazensko pravo kot B subjekte. To naj bi zadevalo S predvsem nekatera kazniva dejanja proti gospodarstvu, I denimo, neodgovorno poslo-X vanje, povzročitev prisilne S likvidacije, oškodovanje upnikov, zloraba pooblastil itd. B Prav tako bi bilo treba po ■ njegovem mnenju uvesti ■ nova kazniva dejanja, ki bi “sankcionirala dejavnost čla- ■ nov samoupravnih organov, ■ ki jo opravljajo kot nosilci te H funkcije, kadar bi šlo za zlo- ■ rabo te funkcije in za mate- ■ rialno ali nematerialno oko- ■ riščanje ali oškodovanje dru-1 gega - delovne organizacije, ■ družbene skupnosti ali posa-_ meznika. Posebej bi bilo tre- ■ ba sankcionirati kršitev pra-I vic samoupravljanja, kadar ga | povzročajo nosilci družbenih funkcij, ker sedanja formula- ■ cija v členu 160. kazenskega | zakonika ne zadošča, pravi _ Jovan Munčan. ^ tisoč mi tila š tisoč čel SREČKO BIJELIČ, p sednik MK ZK Zagreba f tervjuju VUS: „Centri finančne moči realnost, pred katero ne sn161 zapirati oči. Ti centri so nd nejši od delavske države in flj1 administracije. Njihovo vanje, brez točno-opredel? ekonomskih in samoupi8' pravic, vodi k likvidaciji upravljanja. Pri tem prihaja še odločitev in intervencij upi2 ki imajo svojevrsten .A upravni" značaj. Samoupr nje se giblje v teh okvirih, 1® •Hoč rim mora prilagoditi in podh-J Ževo svoje ravnanje in odločanje, ralo pa bi biti prav obratno-trebno je jasno razlikovanje, terminološko, ki bi opozal) na to, o kakšnem samoupra'-nju je govora, vendar pa se ^ rajo najprej jasno postaviti VS> stveni družbeni odnosi. V s'2 mu samoupravljanja bi mota1 - ^ajp a'1 vseh važnejših vprašanjih ol čati proizvajalci in delovni !jul bodisi neposredno ali pa ženi v delovnih organizacij*1!1 družbenih skupnostih Administracija, tehnokrat ih etatizem rastejo na finar!c moči in ,.službeni" doktrini, kljub njihovemu sedanjemu 1 °bli ložaju v organizaciji družbe 1 vratno ostaja na stališču, ^ sredstva, moč in vsa oblast P| pada njim. Samoupravljanje-nezdružljivo s takšno ekone1] sko in družbeno organizacij0 materialno premočjo. 1'anU Hr avto, ho -,ma D robe Uar; kakj ttiija tanč krat snel Prer T r of < O'" GENERALPOLKOVNIKI VIKTOR BUBANJ V si defektnost «' J I I ..Zamislite si defektnost *iaj lišča, ki bi temeljilo približn0||fe naslednjem pojmovanju: R agresor silno močan in zatoJH| G mamo možnosti, da se braninl® bi bilo bolje zagotoviti dva d°J ■ milijona avtomatov, pušk, tre1! m | blonov in mitraljezov in začeti s - pogojno rečeno , ^ partizansko obliko voj skoval To bi v praksi pomenilo, da j | brez resnejšega odpora prepuSn j: agresorju naša mesta, industhlj glavne komunikacije in več a* prebivalstva, mi pa bi se uffl8’ nili v gorovje. Takšne ideje oCJ 1 njujem kot romantizem t°v >. rišev, ki so se prenehah zanima ' za vojne probleme in vojno zl’' nost že leta 1944, ko so izstop . iz naše armade. Ta romantizem je zelo ne'j ren, ker želi v novih pogojih, zgrajeni družbi brez popravi uporabiti ideje in postopke časov, ko smo se šele borili jj p novo družbo in ko je naša glaV,! ^ naloga bila, da razbijemo okup' torja in porušimo teda* sistem." Sekretar Sveta ZSJ Mjj jan Rožič na seji predsedsP sveta: j „V osnutku srednjeročni!] družbenega načrta stoji, poprečni osebni dohodki le 1975 morah doseči 1.450 1.500 dinarjev v primerjavi tošnjimi poprečnimi osebni1* dohodki, ki znašajo 1.300 din^ jev. Takšno predvidevanje Pl mojem v bistvu destimulira čf lavce in odraža mezdno pojm0i vanje, po katerem osebni H hodek pomeni majhno nado^i stilo za vloženo živo delo, ne P' družbeni odnos, čigar sestav*; del je realna materialna sp0” buda za boljše delo in gospod*! jenje. J Predložena predvidevanja g? de osebnega dohodka za Zve* ^ sindikatov niso sprejemljiv’ vztrajamo, da vsi razvojni načd1, temeljijo na visokih osebnih d° •», hodkih in visokih delovnih rezMPtc tatih." tai S Kakšen bo razvoj Hrvaške? Brez besed Hrvaški gospodarstveniki so na sestavljavce hrvaškega gospodarskega načrta naslovili precej očitkov. Rečani jim zamerijo, ker v planu niso nakazali rešitve za jadransko koksarno v Bakru, včrtali nove termoelektrarne, obratov petrokemije in sprejeli programov motorne industrije „Torpeda“. Slavonci jim očitajo, da podcenjujejo stopnjo rasti Slavonije, njene zaposlenosti, razvoja kmetijstva itd. Vsakdo računa v svojem raz- voju z večjimi investicijami. Vsako področje si skuša zagotoviti v planu čim večji del ,jio-vega nacionalnega kapitala11. Zahteve so mnogo večje od sredstev. Registrirane zahteve presegajo razpoložljivo vsoto že za 50 %. Sredstva, potrebna za ceste, letališče, železnice in mostove, ki jih zahtevajo Slavonci, pa so enaka planiranim investicijam za infrastrukturo vse Hrvaške! Ne glede na to, da bi planerji morda lahko predložili airfjj cioznejši plan, pa je po sod hrvaških komentatorjev te8; predloga — treba vedeti, da njih ne moremo pričakovat1 naj določijo, kje bo sta« koksarna, kje letališče, kdo l111 dobil več inozemskih kredit0] — Slavonija ali Dalmacija. St h' kovnjaki lahko ponudijo razi? ne variante, z raznoličnih1 prednostmi in slabostmi, kor?' na odločitev pa je v rokah g0 spodarstvenikov in politikov. IZ NAŠE DRUŽBE eljf ira'- sa« a še ipf3 iSai< ira* , & itd e, |0-5,1 'aliJ ra''? ;C l* vsi1 sis jral od Ijui lil •j. ANAMNEZA: po toliko ^Jfisoč in tisoč kilometrih se ie rnoje škode 1000 MB lo-še zadnja izmed njenih hsočili majhnih bolezni, za-^el je namreč tresti volan, [jajprej malo, potem vse “°lj, nazadnje pa že tako [Nočno, da sem avto po pol-^evo odpeljal k svojemu mehaniku. Vse doslej je tako aobro in lepo skrbel za moj avto, da sem verjel, kako hibo bo odpravil tudi to •Majhno44 okvaro. DIAGNOZA: nekaj je na-r°be na prednji premi, ne-jNara pomožni volan, pa kakšen krak, morda tudi gumijasti vložek ležaja. Natančno bo okvara znana takrat. ko bodo avto dvignili, Sneli kolesa in ,,razkopali44 Premo. TERAPIJA: začela se je v °bliki podiranja prednje pre- me, pri čemer se je izkazalo, da bo treba zamenjati gumijaste vložke ležajev v zgornjem delu vilic, skratka selen bloke, kot se temu strokovno pravi. Povedali so mi, da sem jo poceni odnesel, ker popravilo ne bo drago. Druga etapa zdravljenja mojega avtomobila se je spremenila v lov za nado- peljal k njim. no - potem bi Če verjamete ali ne, sem šlo. Pozanimal sem se, kdaj bil po tem pojasnilu res že bi prišel na vrsto. ,,Ja, ne vsega naveličan. Sklenil sem. prej kot v desetih dnevih, da bom iz protesta hodil do vse je zasedeno, mehaniki so nadaljnjega peš, čeprav mi je na dopustili!4 so me tolažili. sin ponujal svoje pony kolo. Za vsak primer sem vprašal, Besedo pa sem držal komaj koliko staneta tista dva vi- do večera! Ko sem namreč jaka. ,,Ne bo sile,44 je odvrnil prišel domov, me je pred na- eden izmed sprejemnih moj- Šim blokom čakal moj avto. strov in me poslal k skla- v pismenem nabiralniku pa oblaščenih servisih, kjer sem prosjačil za vijake, pa bodo jezni name in torej ne bi smel računati na njihovo pomoč, če bi jo kdaj potreboval. So pač taki časi! Z druge strani pa sem zdaj še bolj prepričan v veljavnost pregovora, da moraš imeti svojega mehanika bolj rad kot samega sebe. Torej ne Ena izmed tisoč bolezni mestnimi deli. Selen blokov imajo v ljubljanskih trgovinah kolikor hočeš, nimajo pa pritrdilnih vijakov. Prejšnja sta namreč bila tako zarjavela, da sta se pri de-montaži odlomila. ,Malo boste počakali, da bom nekje dobil vijake,44 me je potolažil moj avtomehanik. Čakal sem tri dni, pa nič. Medtem sem obhodil tudi pooblaščene servise in v svoje presenečenje zvedel, da vijake imajo, vendar jih ne prodajajo. Če bi avto pri- diščmku. Tam sem izvedel, ključ in mehanikovo sporo- da bom za oba ,,šraufa44 pla- čilo: čal 12 dinaijev, pa še davek. ,,Avto je bil popravljen že skratka okoli 16 dinaijev. včeraj, zakaj niste prišli Po vsem tem sem v po- ponj? Vijake sem dobil iz oblaščeneiri servisu^ po- Celovca, delo in material vedah kako pravzaprav je z znaša skupaj 98 dinarjev. mojim avtom, da pač raz- Srečno vožnjo in pozdrav!44 kopan čaka na mehani- PS.: Ne zamerite mi, če kovenV dvorišču. Pomilo- sem zamolčal registrsko šte- valno so me pogledali in vse- vilko svojega avtomobila in eno nasvetovali, naj se po vi- pa naslov mehanika, ki meje jaka odpeljem v Celovec ali v rešil iz zadrege. Oboje sem Trst ali pa naj ju — po vzor- zamolčal v lastnem interesu. cu — izdela kak kovino- Lahko bi se namreč zgodilo, strugar. da bi te vrstice prebrali v po- bom delal reklame zanj, ne bom vam izdal njegovega naslova, da bi s tem povečeval krog svojih strank in zato sam čakal, kadar bom spet potreben pomoči, dlje kot zdaj. ko je krog strank omejen in vsi pridemo še kar hitro na vrsto in vemo, daje pripravljen priskočiti na pomoč tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih. Nisem edina njegova stranka, ki ji je prišel popravljat avto na dom ob dveh ponoči! -RN 3-krat zdravo za tabor »SUTJESKA« toj talij __ __ anit veliki,zaposlenosti44 so pionitji našli čas za la j igre z žogo usti trijj I ičitj mat 1 4 to' . Pri pripravljanju drv za taborni ogenj so vedno sodelovali vsi Letos se je že enajstič zbralo na taboru »Sutjeska« 60 najboljših pionirjev iz vse države V Šmihelu pri Novem mestu so tudi letos dvignili jugoslovansko zastavo za najboljše pionirje iz vse države. Po deset jih je prišlo iz vsake republike. Preživeli so dvajset dni v delu, igri, zabavi in izletih. Posebno ti zadnji so bili zelo številni, saj so predvsem prišli zato, da spoznajo Slovenijo in njene znamenitosti. Bili so v Vinici na Festivalu folklore, kjer so tudi sodelovali. Imeli so športno prireditev v Novem mestu, kopali so se v Dolenjskih Toplicah, bili so še v Kostanjevici, Šentjerneju, Ljubljani, Begunjah, na Bledu. Ne bodo pa pozabili \ sprejema, ki jim ga je na Otočcu priredil novomeški župan. Za zaključek pa so odšli na štiridnevno taborjenje na Rog. V vasi Pogorelec so postavili šotore in zaživeli pravo taborniško življenje. Urejanje tabora, zbiranje drv in priprava programa za taborni ogenj, je bilo njihovo vsakodnevno opravilo. Dva orkestra iz Črne gore, harmonikar, pa humorist ,JSro“ iz Bosne in kot glavni napovedovalec „Cmi“, so skrbeli, da jim ni bilo nikoli dolgčas, TEKST IN FOTO A. AGNIČ Člani mandolinskega orkestra iz Kotora so izkoristili vsak prosti čas za vaje Največ smeha ob tabornem ognju je vzbudilo tekmovanje v pitanju z jogurtom, z zavezanimi očmi :|( ES A IC r°gram ob tabornem ognju je bil zelo raznolik in predvsem zabaven. Čeprav je *ačel padati dež, so ga izvedli do konca. Iz vasi Pogorelec, kjer so postavili šotore, so napravili tudi izlet na Bazo 20. Tam jim je Mara Rupena pripovedovala o dogodkih med vojno. Za šole in vrtce Ljubljanska trgovska hiša ,,Slovetiijašport44 je v teh vročih dneh prijetno presenetila potrošnike. Tržišče je oskrbela z montažnimi bazeni ,,Filtrite“, uvoženimi iz daljne Avstralije, kjer traja sezona kopanja in plavanja devet mesecev na leto. Montažni bazeni s filtrirnimi napravami (bazen si lahko ogledate na naslovni strani današnje številke) predstavljajo pravzaprav idealno rešitev za učenje plavanja, za rekreacijo in razvedrilo, o čemer so se pozitivno izrazili naši priznani plavalni in telesnovzgojni strokovnjaki. Montažni bazeni ,,Fil-trite44 so okrogle oblike premera 5 m, 6 m, 7 m in 8 m. Navpične stene bazena so narejene iz rebraste aluminijaste pločevine, notranja prevleka pa je iz specialne plastične folije, ki je izredno odporna na vse mehanične udarce. Višina bazena je 1,30 m, največ pa vanj lahko natočite 30 do 36 kubikov vode. Vsak bazen ima tudi filter s priključkom na napetost 220 V, pribor za čiščenje dna, potrebne kemikalije in udobne stopnice za vstop v bazen in za izstop iz bazena. Dodamo naj še to, da zložen bazen tehta komaj 169 do 185 kg. ..Sloveni-jašport44 pa zagotovi montažo in seveda tudi servisno vzdrževanje. Cene bazenov ,,Filtri-te“ so zelo ugodne, saj veljajo bazeni premera 5 m komaj 19.000 dinarjev, premera 6 m 20.000 dinarjev, premera 7 m 22.500 dinarjev in premera 8 metrov 24.000 dinarjev. Pojasniti moramo, da morajo zasebni kupci na te cene plačati še prometni davek, medtem ko so šole in vzgojno-var-stvene ustanove tega davka oproščene. Omenjeni bazeni zaradi tehničnih kvalitet, predvsem pa zaradi ugodne cene, predstavljajo veliko prednost, so pa tudi zelo uporabni, predvsem v vseh osnovnih šolali in vzgojno varstvenih ustanovah. Prav tako pa so zanimivi tudi za delovne kolektive, ki posvečajo rekreaciji še premalo pozornosti in ne £ nazadnje za počitniške * domove, objekte komer-£ cialnega turizma in dru- * žinske hiše. E. P. ^ NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO § o § i 2 O V založbi CZP »Delavska enotnost« je i/.Sla knjiga: »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« Knjiga obsega dva dela z naslednjo vsebino: • uvodni In sklepni govor tovariša Tita • referat Edvarda Kardelja na plenarni seji II kongresa • uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komisij — tovarišev DuSana Pe-. troviča-Saneta, Milentlja Popoviča. Kira Gligorova in dr Vladimira Bakariča • poročila o delu komisij • izvlečke iz vseh razprav slovenskih delegate.v • razpravo predsednika ZIS Mitje Ribičiča • resolucije in odloka kongresa • spisek vseh delegatov na kongresu i/. SR Slovenije CENA OBEH DELOV KNJIGE V PREDNAROČILU JE 16 DINARJEV. Nepreklicno naročam pri CZP »DELAVSKA ENOTNOST- ........................ 17. vodo v knjige »II JUGOSLAVIJE- po ceni :i(i.— dinarjev in ............. glavnega referata Edvarda Kardelja po ceni 8.— dinarjev. Ljubljana. Dalmatinova 4 KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV ................. izvodov Z o < o Račun tkimo poravnali po prejemu knjig. dne 1971 Podpis m žig i/.a pravne osebe) oaon oaon oaon oaon OAON oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon oaon NOVO NOVO NOVO IZ NAŠE DRUŽBE ODGOVOR SKUPŠČINE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SRS VELENJČANOM NA NJIHOVO ZAHTEVO, NAJ BI SREDSTVA STANOVANJSKEGA PRISPEVKA OD INVALIDNIN IN POKOJNIN PRENESLI NA OBČINE Še enkrat: Neodgovorna počasnost V Delavski enotnosti smo 29. maja letos objavili pod naslovom ,.Neodgovorna počasnost" zahtevo Velenjčanov, naj se sredstva stanovanjskega prispevka od invalidnin in pokojnin prenesejo na občine. Zahteva je bila izražena na posvetovanju, ki gaje sklicala Skupščina občine Velenje, udeležili pa so se ga tudi predstavniki Društev upokojencev iz Velenja in Šoštanja, Stanovanjskega podjetja Velenje in Ljubljanske banke — podružnice Velenje. V tem zapisu smo mimo povzetkov razprave in stališč tistih, ki so bili prisotni na posvetovanju, zapisali tudi sklepe, ki so jih udeleženci sprejeli. Predsedstvo Skupščine občine Velenje je 15. junija letos obvestilo Izvršni svet Skupščine SRS o nezadovoljstvu, ki so ga udeleženci posvetovanja dne 13. maja 1971 v Velenju izrazili v zvezi z dosedanjo politiko zbiranja in razdeljevanja sredstev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev. Kopijo tega dopisa so poslali tudi Skupščini SRS, vsem občinskim skupščinam v SRS, Obalnemu svetu Koper, Skupščini mesta Ljubljana, Republiškem sekretariatu za delo, Republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo upravo in Sekretariatu za zakonodajo IS. Skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja SRS je 16. julija letos razpravljala o vlogi Velenjčanov in 26. julija poslala uradni odgovor predsedniku skupščine občine Velenje Nestlu Žganku, ki ga v celoti objavljamo: Na vlogo predsedstva skupščine občine Velenje, štev. 402-15/71-1 z dne 15.6.1971, sporočamo po sklepu 52. seje Skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 16.7. 1971, da so bile trditve v omenjeni vlogi-zavrnjene, daje bila ugotovljena pravilnost dosedanje stanovanjske politike skupnosti in odobreno poročilo republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani z dne 1. 7. 1971 o poslovanju sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev. Iz poročila republiškega zavoda izhaja, da so se sredstv; sklada skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev ves čas od leta 1966 namensko uporabljala. V letu 1967 posojena sredstva sklada v višini 30,000.000,00 din za redno izplačevanje pokojnin in invalidnin so bila v letu 1968 z obrestmi vred vrnjena v sklad. Za občino Velenje so bila porabljena sredstva sklada v višini 1,664.204,18 din in ne kot je pomotoma navedeno v vašem dopisu. Sklep in priporočilo Skupščine SRS (Uradni list SRS, štev. 40/67) nista bila izvršena, ker je že samo dejstvo, da v komisijah društev upokojencev sodelujejo predstavniki občin in se skupnost vključuje v izvajanje stanovanjske gra- ditve v občini, zadostno jamstvo za to, da se stanovanjska vprašanja upokojencev rešujejo skupno z občino. Z dopisom štev. 37/4-69 z dne 11.4. 1969 sem tudi obvestil vse predsednike občin o tem, kako se uporabljajo sredstva sklada in kdo s sredstvi razpolaga. Nobene potrebe ni, da bi se sredstva, ki se le evidentirajo v republiki, dejansko pa z njimi razpolagajo komisije društev upokojencev in drugih predstavnikov v občini, kjer so sredstva zbrana, bila odstopljena občinam, ker ni nobenega zagotovila, da bi se ta sredstva, če bi bila odstopljena občinam, tudi dejansko uporabila za upokojence in invalide. Po navedbah predstavnikov društev upokojencev občine s sredstvi sklada, s katerimi so do leta 1965 gospodarile, niso reševale stanovanjskih potreb z novimi primernimi gradnjami. Tudi kriteriji, po katerih se uporabljajo sredstva sklada, morajo biti čimbolj enotni v vsej republiki, da se zagotovi smotrna uporaba in prepreči samovolja. Socialno zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije je sprejel sklepe in priporočila (Uradni list SRS, štev. 32/68), po katerih naj skupnost ob sodelovanju društev upokojencev zagotovi, da se bodo sredstva, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov, uporabljala predvsem za izgradnjo domov upokojencev in invalidov, ne pa za individualno gradnjo. Te sklepe je skupnost realizirala z gradnjo oziroma sodelovanjem pri gradnji številnih domov upokojencev. Na posvetovanju predsednikov in tajnikov komisij za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov v Ljubljani dne 19. 3. 1970 je bil sprejet sklep, da mora sklad še nadalje obstajati pri skupi11!, enak kot doslej naj bo i,3faI'j' izločanja, enak naj bo tuijlanjg čin uporabe oziroma delitv^L sredstev. ‘ Pravilnost dosedanje sWj 111 vanjske pohtike tega sklada! trjuje tudi osnutek republi^1 zakona o programiranju V p( nanciranju gradnje stanovanj' S £S je že v javni razpravi. Po osa itj ra, ku tega zakona naj bi skupa1 ^ z, pokojninskega in invalidsl' tejjnj zavarovanja v SR Sloveniji13 itn za v bodoče razpolagala s sredi ij. j sklada za reševanje stanove slu; skih potreb upokojencev d1 ltok0 validov. Na podlagi petletfl* tganj, programa, ki ga sestavi s^1 plo^ nost, se izločajo sredstva zMevanj ditev domov in stanovanj, 1° “fgani trajno uporabljajo za pohilg^ upokojencev in invalidov^.! konstrukcijo takih domovjla^. stanovanj, za zboljšanje stsaijj^j] vanj skih razmer v obstoje|oqa stanovanjskih hišah in st*|0mis vanjih upokojencev in invali%nje ter za delno nadomestitev %rja narin upokojencem in iiAnik. dom. rom Po tem osnutrcu se izločfr11^ sredstva evidentirajo posebej* e/i se vlagajo v poseben sklad stanovanjsko graditev, ki Uv ustanovi pri skupnosti, del11 )QU(]; sredstev pa skupnost izdvaja atiiZ; delno nadomestitev stana* ahte upokojencem in invalidom avnj občinske vzajemne stanova* jpos ske sklade. >rgar Ta zakon naj bi začel veljr^ 1. 1. 1972. Do uveljavitve kona naj bi se izločala sredstflen višini 4 % od izplačanih pokrom nin in invalidnin, kot se je vršilo doslej. f®rn „Gneča“, ki je zlasti na kirurškem oddelku največja, prizadeva ne samo bolnike, temveč tudi zaposlene v bolnišnici Dodajam še, da je bilo šče skupščine skupnosti podajo ninskega in invalidskega zavaf|ahti vanja posredovano vsem tisAgj katerim je bil poslan vaš dopisjp0ia dne 15.6.1971. itrdir Predsedi*jvor JOŽE GLOBAČNIK, ^(kad, PTUJSKA BOLNIŠNICA NUJNO POTREBUJE ZA NORMALNO STROKOVNO DELO DODATNE PROSTORE Potrebujemo in prispevamo K setu neg; tnili ^li daje nas ^ne ^Pos Dnevni prostor za bolnike so morali urediti kar na hodniku Že pred dobrimi sedmimi leti so v ptujski bolnišnici naredili perspektivni plan razvoja, kajti jasno je bilo že takrat, da je treba postopoma modernizirati opremo, da si je treba zagotoviti srednji in visoko strokovni kader in urediti prostore tako, da bodo funkcionalni za zdravstveno oskrbo in primerni za bolnike. Postopoma so uspeh nabaviti opremo, dobiti stro- Nujno potrebna gradnja prizidke kovno usposobljene ljudi, potem pa je prišla na vrsto gradnja. Ni se bilo težko odločiti, kje začeti, kajti najbolj akutna je prostorska stiska na kirurškem oddelku. Zato so se s privolitvijo medobčinskega zdravstvenega centra, ki je razmejil delo med mariborsko in ptujsko bolnišnico, odločih za prizidavo h kirurškemu oddelku. Sedanji kirurški oddelek je v stavbi, kije zgrajena leta 1874, njen sedanji prizidek pa je bil zgrajen leta 1940. Bolnikov je bilo vsako leto več, in ne samo na kirurškem oddelku, temveč tudi na drugih, so bolniki v veliki prostorski stiski. Samo en podatek: površina sedanjega kirurškega oddelka meri 1.517 kvadratnih metrov in po normativih bi smeli imeti v sedanjih prostorih 38 postelj. Imajo pa jih 90, na njih pa je 60 % nepokretnih bolnikov. Kaj pomeni taka prostorska stiska za počutje bolnikov, si lahko predstavljamo. Ob tem pa je tudi strokovno medicinsko delo in nega bolnikov skrajno otež-kočena. Oddelek ima za svojih 90 bolniških postelj samo dve kopalnici in dva umivalnika. Bolniki nimajo dnevnih prostorov, pa tudi prostorov za dežurno medicinsko ekipo ni. Pa kaj bi naštevah, letno se zdravi v ptujski bolnišnici do 12.000 bolnikov, skupno ustvarijo letno okrog 162.000 oskrbnih dni. Vsi, ki so že kdaj bili v humani akciji delavci odzv-Temno nebo bolnišnični, ptujski bolnišnici, pa čeprav da varstva v Ptuju se jasni, saj ra^ jZo samo za malo časa, vedo, da so prostorske razmere nevzdržne in da kljub izredni požrtvovalnosti in skrbni strokovni negi zaposlenih, ni mogoče odstraniti temnih senc. Prav zavoljo tega so se na ptujskem področju odločili, da kljub vsem težavam zberejo denar za gradnjo kirurškega prizidka. Ko bo ta končan, bodo, tako računajo, do leta 1973 s preselitvijo ostalih oddelkov dobili toliko prostora, da bo strokovno delo laže teklo. Akcija za financiranje je stekla že lani. Že od lanskega leta imajo na območju občine Ptuj dodatni prispevek 0,46 % in polovico tako zbranega denarja je namenjenega za investicije v zdravstvu. Delovne organizacije - izključno s ptujskega področja, so podpisale pogodbe za sofinanciranje. Dva milijona dinarjev je prispeval samo TGA Kidričevo za investicije v zdravstvo. Pri financiranju sodeluje tudi občinska skupščina s svojimi sredstvi ter bolnišnica. Dodatno k tej akciji pa predlagajo sindikati še, da bi se v delovnih organizacijah zaposleni odločih in odstopih vsaj ertodnevni zaslužek za gradnjo bolnišnice. Prepričani so, cTa se bodo tej' najo, da bodo s to solidarno8!: no akcijo zbiranja sredstev bcL.’ .(luč niki in zdravstveno osebje im®* ^ boljše pogoje že leta 1973. ga Ob pripravljenosti na tolik; ^ j: kal ne žrtve za izgradnjo svoje b° te„ nišnice je tudi razumljivo, da8 „ se Ptujčani želeh odkrito pog1' gQ voriti ob predlogu, po katere*1 naj bi sofinancirali mariborsk bolnišnico. In pogovorih so ? Njihovi argumenti, da mora/ *iJZa so bih upoštevani. Kajti ved- Sq zgraditi s svojimi sredstvi naj prej prostore za svoje bolnik* edej !a je treba, da se sicer zdravi’ mariborski bolnišnici tudi P*f bivalstvo ptujske občine (v P / 1969 je bilo s ptujskega P0 s dročja 1.904 pacientov, l3*1 okrog 2.200), da pa se istf ► časno v ptujski bolnišnici zdi* * vijo tudi bolniki z območja n/ * riborske bolnišnice, iz obči*1 j Ormož, Lenart in Slovensk * Bistrica (lani je bilo samo ! J območja mariborske občine ’ * ptujski bolnišnici 1.032 pacieU J tov). J S tem, ko so dali prioritet* J svoji gradnji, pa Ptujčani nit* J odklonih pomoči pri izgradili « mariborske bolnišnice, kije le gionalnega značaja. Vendar ps * bodo solidarnostno pomag3*1 J takrat, ko rešijo najbolj akutu* t svoje probleme. J p0 STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI >VAŽEN JE UČINEK« aiiHiii ■ mi n^arjan Pogačnik, direktor splošne službe in predsednik centralne komisije za strokovno izobraze-^fanje v veletrgovini Mercator Ljubljana: »Boli nas, da nas slovenski sindikati dajejo za zgled slajša, da nas prikazujejo kot kolektiv, ki ne skrbi za izobraževanje zaposlenih. K sreči vemo, da je junica čisto drugačna in da bi nas na primer sindikati lahko drugim dali za zgled, kako je treba skr- sta1 la išk' ^ ^ poročilu s seje predsedstva ZSS pod naslovom „Dvig-J raven izobrazbe in znanja P,,; ^ zaposlenih41, objavljenem v . j, fejšnji številki DE, je med dru-1 Tut zapisana tudi naslednja mi-»,Kadrovske in izobraževal- beti za izboljševanje izobrazbene ravni in znanja vseh zaposlenih!« Al: . ,e službe so slabo razvite in ne-tnt k°Vne’ v ninogih delovnih ^ Ionizacijah, tudi v velikih, nihče ne skrbi za izobra-jg evanje. Med takimi delovnimi !Sanizacijami so, denimo, tudi z7e>tator. . - L Takoj po objavi navedenega 'J ^ka se je v našem uredništvu ."Jfeil direktor splošnega sek-j ,Na in predsednik centralne l^nisije za strokovno izobraže-sI?nje v veletrgovini Mercator, 4aiian Pogačnik in energično * omenjena in ne- j"°mno utemeljena načelna i^eWtika lahko bila v kakršni koli iej rezi z njihovo delovno organi-.d "'šjo. j tl ^vodoma je Marjan Pogačnik . l0udaril, da njegova delovna or J Racija podpira pobudo in J. aatevo sindikatov po dviganju ,avni izobrazbe in znanja vseh ^Poslenih. ,,Toda, za nas kot lr8anizacijo, ki se je v desetih dM povečala od 180 zaposle-3na 3420 delavcev in še 720 sti 'ajencev, je bolj kot načelno jk1 ^rnišljanje pomembno to, e ^ko ob tako naglem razvoju in femahu ustrezno usposobljati tape kadre, da bi bili kos vsem ^ahtevam, ki jih s seboj prina-,ar aj° čas, razvoj tehnologije in ^ 'ahteve potrošnikov. Na pod-'jSaSi podatkov, s katerimi raz-P Maga naše podjetje, lahko Jtdirn, da smo našli pravi odgo-I j,°r na to vprašanje, da skratka 'radre načrtno izobražujemo že pip desetletje. V zadnjih de-retih letih smo n. pr. za razne ^“like osnovnega in dopolnil-l^ga izobraževanja porabili 682 -^•lijonov S dinarjev. Zato nas rVoli, če nas slovenski sindikati Piejo za zgled vsega slabega, da L,nas prikazujejo kot kolektiv, ki ^r'e skrbi za izobraževanje za-pslenih. Res.je, da v naši de-flj’| °vni organizaciji ne poznamo ef rekrentov za izobraževanje, da čt ^nresto njih delajo komisije za ost ^braževanje po naših enotah, jol Jakoma centralna komisija. Res flejpdi je, da nimamo lastnega iz-0braževalnega centra, čeprav bi ild j’3 finančno in drugače vse-)ol' zmogli. Tod^ ssmo zamdi ,sijte8a, ker smo izobraževanje or-J Saniziraii drugače, kot je dnt-eif pd v navadi, nam ni treba oči-tati, da sploh nič ne delamo! s; 7 Resnica je ravno nasprotna! ajf nas je važen učinek in pa kar \i tajbojj racionalna pot, ki vodi k |ce Finkom. Zato se pri izobraže-eC Vanju poslužujemo za to uspo-i1 s°bljenih institucij, ki pa mo-jt rajo obvezno spoznati samo->tt uPravno organiziranost naše de->0; ‘0vne organizacije, preden jim jji sPloh zaupamo kako nalogo. f3 J t Nočemo namreč predavateljev, ki bi govorili na splošno, hočemo takšne, ki bodo, zlasti pri specializiranih tečajih, semi-narjih in podobno, izhajali iz-konkretnih razmer in pogojev poslovanja naše delovne organizacije. Tudi zaradi tega smo na področju izobraževanja že prišli tako daleč, ko skorajda smemo biti zadovoljni s tem, kar smo že dosegli!" Med 3420 člani kolektiva veletrgovine Mercator jih 2718 dela v trgovinah in prodajalnah, ki jih ima Mercator zdaj že 460, razposejane pa so v 24 občinah. Vsi ti ljudje so v neposrednem stiku z občani; vsi so, kot pogoj za zaposlitev, morali opraviti poklicno šolo. Drugače rečeno: svoj poklic spoznavajo od vajenca ,naprej." Ta ,.naprej" pa je naslednji: V minulem desetletju se je na raznih šolah (od osemletke do univerze) izredno ali pa dopolnilno šolalo 327 članov kolektiva. V tem času je Mercator štipendiral 136 dijakov in študentov. Na razne strokovne ekskurzije po domovini in tujini so v teh letih, na stroške podjetja, poslali 392 članov kolektiva. Seminaijev za osebje prodajaln se je od 1964 leta dalje, odkar jih prirejajo, udeležilo 377 delavcev. 296 članov kolektiva se je v navedenem obdobju usposobilo za poslovodje prodajaln in njih namestnike, 36 delavcev za inštruktorje vajencev, 168 delavcev za blagovne manipulante (skladiščnike), 236 delavcev se je spoznalo s hladilno tehniko, 74 poslovodij pa je napredovalo v poslovodje samopostrežnih trgovin. V tečaje tujih jezikov so poslali 167 delavcev, 27 delavcev pa na tri do '4-mesečno prakso v Švico k znani tvrdki MIGROS. Vse to je Mercator doslej storil za dopolnilno ali dodatno izobraževanje že zaposlenih in to ga je v minulih letih, kot smo omenili, veljalo 682 milijonov S din. Samo letos bodo v te namene vložili novih 28 milijonov S din iz skupnih sredstev podjetja in po programu strokovnega izobraževanja, kot ga je potrdil njihov delavski svet. Nadaljnjih 15 milijonov bodo iz lastnih sredstev ter za specifične potrebe namenile poslovne enote veletrgovine Mercator. Okoli 300 ..starih" milijonov pa bodo letos odšteli za izobraževanje njihovih 720 vajencev. ,,Presodite zdaj sami, če ne bi bilo neprimerno bolj prav, da bi naši sindikati dali Mercator za zgled, kako je treba skrbeti za izboljševanje izobrazbene ravni in znanja vseh zaposlenih!" ‘ -MG Brez strokovno usposobljenega kadra bi pri Mercatorju ne mogli iti tako hitro v korak s časom in potrebami, kot gredo zdaj. Zavedajo se, da so pogoj za uspeh ne le lepo in pregledno urejene ter dobro založene prodajalne, temveč tudi ljudje, ki svoje delo obvladajo. Zavoljo tega z enako pozornostjo skrbijo za vzgojo kadrov kot za sodobno opremljene trgovine. — Foto: Andrej Agnič V ZASAVJU SO NEZADOVOLJNI Z VPISOM V SREDNJE IN POKLICNE ŠOLE___ Premalo interesentov Vpisovanje kandidatov v razne srednje, vajenske in poklicne strokovne šole na širšem zasavskem območju ni najboljše, kaj ti interesentov je manj, kot prostih mest. Najbolj so se ušteli v trboveljski srednji tehnični šoli. Računali so, da se bo vpisalo okrog 80 novincev, dejansko se jih je samo nekaj nad 40. Tudi v trboveljski gimnaziji imajo še prosta mesta, medtem ko bodo na srednji ekonomski šoli tudi letos lahko odprli tri prve razrede. Na srednji tehnični šoli kandidatom prvič letos ne bo treba opravljati sprejemnih iz- pitov, predvsem zato, ker je manj novincev. Pojav je zaskrbljujoč. V Zasavju namreč že vrsto let ugotavljajo premajhno zanimanje za tehnične poklice. Dijaki trboveljske gimnazije se raje odločajo za študij humanističnih in drugih ved, najmanj za tehnične. Po drugi strani pa je znano, kako zasavskemu gospodarstvu primanjkuje tehničnega kadra, tehničnih strokovnjakov. Poznavalci upravičeno sodijo, da utegne to bistveno zavreti predviden nadaljnji razvoj nekaterih industrijskih panog in podjetij, ker tudi odzivi na razpisane štipendije niso najboljši. Čeprav se je v vajenske in poklicne strokovne šole vpisalo precej novincev, nikjer nišo dosegli predvidenega števila vpisanih, razen morda v gostinski šoli, ki je že nekaj let rezervirana v glavnem za dekleta, kajti fantje se teže odločajo za poklic natakarja ali kuharja. V rudarskem šolskem centru bi sprejeli letos okrog 120 gojencev, vendar jih za zdaj še nimajo toliko. V trboveljski kovinarski šoli so večkrat razpisali prosta učna mesta in storili še druge V Železarni na Jesenicah vsako leto prirejajo tečaje za žerjavovodje. Nenehna potreba po tem poklicu in pa dejstvo, da kvalificiranih žerjavovodij ni dovolj, jih je prisililo v to. da jih kar sami priučujejo. Te dni končuje štirideset delavcev tečaj, po teoretičnem izpitu bodo delali še praktičnega. V glavnem so to mladi ljudje, med njimi pa je celo eno dekle. — B. B. 0 ‘M 0 Ki J \t !fl' J 0. j: .s£ 0 lil 0 !(■ 0 p; * jli 0 * p 0 VELE B LAGOV N I CA H m 0 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin ca sebe, za družino, za dom In' za gospodinjstvo 0 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje 0 za tuje kupce je v hiši menjalnica Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 0> p * 1 Ljubljana KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 * BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka £ BLAGOVNICA NAMA, Kočevje J ukrepe, da. bi zagotovili dovolj vajencev, vendar v tem niso v celoti uspeli. Tudi v nekaterih podjetjih bi še sprejeli vajence. Po drugi strani pa se želje enega dela absolventov osnovnih šol ne bodo izpolnile. Fantje zaman iščejo prosta učna mesta za avto in radiomehanike, dekleta za trgovski poklic, šivilje in druge storitvene dejavnosti. Teh mest je v Zasavju odločno premalo, po drugi strani pa je to lep dokaz o nerazvitosti obrtne, servisne oziroma storitvene dejavnosti v družbenem in zasebnem sektorju. Zaostajanje na tem področju seveda najbolj občutijo potrošniki in vsa dosedanja predvidevanja, da bo to področje hitreje napredovalo, so se izjalovila. Že res, da v srednjeročnih razvojnih programih občine planirajo pospešen razvoj na tem področju, toda brez kadrov, brez naraščaja ne bo napredka. M. V. wwwwwwwwwwww.wwww • VELENJE Ob ustanavljanju Temeljne kulturne skupnosti so se v Velenju med drugim zavzemali tudi za to, da bi se v prihodnje muzejska zbirka na velenjskem gradu bolj vključila v kulturno življenje in ustvarjanje v Šaleški dolini. Velenjski grad naj bi se tako v prihodnje razvil v eno od žarišč kulturne dejavnosti v občini. Vodstvo muzejske zbirke je že začelo uveljavljati novo poslanstvo. Ker so v Velenju razstavni prostori zasedeni že do konca leta, so na velenjskem gradu najprej odprli vrata likovnim ustvarjalcem. Tako si te dni Velenjčani in drugi obiskovalci gradu že ogledujejo razstavo plastik Antona Hermana iz Šoštanja. Računajo pa tudi na razvijanje nekaterih drugih dejavnosti, tako tudi na organizacijo slikarske kolonije, pa na prirejanje literarnih večerov in nastopov manjših komornih skupin in, med drugim, tudi na ustanovitev stalne zbirke likovnih del. Na velenjskem gradu pa naj bi v ■ prihodnje prirejali tudi nastope gledaliških in drugih skupin. (vš) Gospodarski napredek, in razvoj samoupravnih odnosov čedalje odločneje terjata višjo raven znanja vseh zaposlenih . .. Premalo je družbene spodbude za izobraževanje v delovnih organizacijah izobražuje se le malo zaposlenih - in še to večinoma proizvodni delavci, medtem ko izobraževanja vodilnih kadrov takorekoč ni. To je nekaj navedb z zadnje seje predsedstva RS ZSS, na kateri je tekla beseda o izobraževanju v delovnih organizacijah. O tem izobraževanju so v začetku tega meseca razpravljali tudi na razširjenem plenumu ObSS ptujskih sindikatov, ki so mu v svojem akcijskem programu posvetili veliko pozornost. Ugotovili so namreč, da je dvig strokovne in družbenopolitične izobrazbe prvi pogoj za napredek celotnega življenja v ptujski občini. Kaže pa, da bodo ptujske - in z njimi vred verjetno še mnoge druge sindikalne organizacije v Sloveniji - imele pri teh svojih prizadevanjih nemajhne težave, kajti, na žalost, ni malo takšnih ljudi. . . . .. kot je recimo direktor neke ptujske delovne organizacije, ki je odločno-zavrnil kakršnokoli izobraževanje članov svojega kolektiva med tednom, ..dovolil" pa jim je, da se lahko izobražujejo v nedeljah. Pravijo, da ta direktor nima bogve kakšne izobrazbe, kar radi verjamemo že zaradi njegovega odnosa do izobraževanja. Morda pa bo prišel čas, ko se bodo morali izobraževati tudi takšni vodilni kadri v kakršne sodi omenjeni ptujski direktor. Radovedni smo, kaj bi takrat ta tovariš direktor dejal, če bi mu ponudili, da svoje pomanjkljivo znanje dopolnjuje na izobraževalnih tečajih v nedeljah . . . M. P. inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT MARIBORSKA TOVARNA ČEVLJEV LILET SE POSTAVLJA NA NOGE Sedem let skomin Ob modernizacij/ trenutno najpcimembnejšega ozkega grla — obrata šivalnice hodnje še ugodnejše rezultate gospodarjenja pričakujejo v pri- Mariborska tovarna 'čevljev LILET je pred sedmimi leti zašla v veliko krizo. Takrat si je kolektiv nakopal na glavo blizu 3 milijone dinarjev najrazličnejših obveznosti, ki jih ni mogel poplačati vse do lani. Zato so bili potrebni veliki napori slehernega zaposlenega, še posebej pa vodstva podjetja, ki je znalo s pravilnimi ukrepi in organizacijskimi prijemi podjetje izvleči iz težav. Iz razgovora z direktorjem podjetja Franj om Gorjancem, vodjem komerciale Otmarjem Toplakom in tehnični vodjem podjetja Emilom Rakušo je bilo mogoče razbrati, da se krize pred sedmimi leti ne spominjajo radi. Tudi kasneje ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Toda program, ki so si ga naredili, je bil dovolj trdna opora, da so se že dodobra izkopali iz težav. „V specializaciji proizvodnje smo šli še dalje, tako da zdaj proizvajamo žensko modno obutev le na osnovi štirih osnovnih izrezov, iz katerih potem izpeljujemo razne variante,“ pojasnjuje vodja komerciale Otmar Toplak. ,jPri iskanju našega proizvodnega ... n , . programa smo se zelo navezali. . ... - i -t. .. v ^ . v/vpnpmh vpnclrin mn rim n npv_ ske panoge pei nas. Najsi gre tu spričo nizke akumulativnosti celotne panoge, za razne obveznosti do družbe ah za uvoz strojne opreme pod težkimi pogoji- „Zaradi tega, ker morajo vso strojno opremo uvoziti, so se pa že 1.200 dinarjev. Takšen učinek so dosegli ob manjšem številu zaposlenih, saj se je le-to zmanjšalo s 350 na 320 delavcev. Računajo, da bodo ob koncu leta pri 30 milijonih dinarjev bruto produkta prigospodarili na sklade najmanj 1,200.000 dinarjev. na tržiško tovarno čevljev Peko. OB MODERNIZACIJI VEČJA PRODUKTIVNOST! Vedeli smo, da sami vsega ne bomo mogli narediti. Zato so nam izkušnje Tržičanov vedno zelo dobrodošle. Prav tako želimo glede tega navezati še tesnejše sodelovanje s kranjsko Planiko in tudi drugimi večjimi proizvajalci izven Slovenije, na primer Šimeckim iz Zagreba in Krašem iz Karlovca. Sodelovanje z velikimi proizvajalci čevljev pomeni tudi za nas v perspektivi • velikoserijsko in rentabilnejšo proizvodnjo/4 je zaključil Otmar Toplak. izvedenih ženskih modnih čevljev izvozijo v pretežni večini na , zahodno tržišče, nekaj pa tudi na vzhod. Le tako lahko pridejo do potrebnih deviz za nakup novih strojev in druge opreme. “ Od tod in tani KAŽEJO SE TUDI FINANČNI REZULTATI Kljub temu, da jih precej ovi- rajo razni predpisi, v LILETU niso izgubili' Kako je napredoval LILET, lahko pove že podatek, da so pred sedmimi leti izdelali komaj 700 parov čevljev na dan, danes pa jih izdelajo že 1.400 parov na dan. To jim je omogočila najprej modernizacija montažnega oddelka ki je danes opremljen z najsodobnejšimi stroji, tako kot terja današnja stopnja industrijske čevljarske proizvodnje v svetu. Za to so porabih dva milijona dinarjev, pretežno lastnih sredstev. „S tem še nismo rekli zadnje besede. Ob modernizaciji montažnega oddelka se nam je pojavilo ozko grlo v šivalnici, kjer imamo že deset let stare in nad “ 80 % iztrošene stroje/4 je razlagal direktor Franjo Gorjanc. „Zato bomo še letos in v prihodnjem letu vložili nadaljnjih 1,5 milijona dinarjev v rekonstrukcijo šivalnice, ki bo zaključena v prvi polovici prihodnjega leta. Rekonstrukcija šivalnice nam bo omogočila še večjo produktivnost, tako da bomo na dan lahko izdelah 1.600 do 1.800 parov čevljev.44 , SPECIALIZACIJA TUDI KLJUČ DO USPEHA Še do nedavnega so tudi v podjetju LILET proizvajali vse vrste čevljev. To pa ni bilo preveč rentabilno. Ukrepali so pravočasno in proizvodnjo specializirali na žensko modno obutev. V NEENAKOPRAVNEM POLOŽAJU Ob vseh prizadevanjih celotnega kolektiva. LILET pa vsi trije sogovorniki niso prezrli dejstva, da je njihova panoga, v katero sodijo še tekstilci — proizvajalci metrskega blaga - v marsičem v manj ugodnem položaju, kot so druge gospodar- volje, da ne bi dosegli še večjih uspehov. Finančni rezultati vloženih naporov v minulih sedmih letih se pravzaprav kažejo šele letos. Ž neverjetnim veseljem so vsi trije sogovorniki povedah, da so v prvem polletju letos zabeležili 570.000 dinarjev ostanka dohodka, medtem ko je lani v enakem obdobju znašal ostanek dohodka komaj 100.000 dinarjev. Občutno so se popraviH tudi osebni dohodki zaposlenih. Pred leti so znašali komaj 320 dinarjev, lani 930, letos v aprilu ROGAŠKA SLATINA Čeprav turistična sezona v Rogaški Slatini še ni dosegla vrha, so vse hotelske zmogljivosti zasedene, nekaj prostih mest je le še pri za- sebnikih. V avgustu bo obisk še večji. V letošnjem prvem polletju so v Rogaški Slatini imeli 83.000 nočitev, od tega kar 43.000 nočitev, tujih gostov. To pa je za okrog 15 % več, kot v istem obdobju lani. V teh številkah niso upoštevane nočitve pri zasebnikih, kjer imajo tudi gostov letos več kot lani. Kaj privablja goste v Rogaško Slatino? Nizke cene — letos jih niso povečevali, znano zdravilišče in pa skrb za dobro počutje gostov. V Salonitu - tovarni cementa in azbest cementnih izdelkov v A^ vem, proizvedejo letno 300.000 ton cementa. Letošnja rekonsd1 orno igočiL' cija proizvodnje azbestcementnih izdelkov pa jim bo i bodo naredili tudi 230.000 ton teh izdelkov, od tega*samo^te 80.000 ton. Druga faza rekonstrukcije - izgradnja nove cen* retja tame, bo dvignila njihovo „cementno“ zmogljivost za nadaljl tisoč ton, kar se bo predvidoma zgodilo leta 1974. — A. AGN16 teiesn( l°kaš Poli Ure if0dni] ‘°ve 'Jopa Rvai KAJ PRIČAKUJEJO V TRBOVELJSKI STROJNI TOVARNI OD PREFERENCIALOV Več možnost mm izvoz Sporazum med evropsko šesterico in državami v razvoju o uvedbi preferencialov, je naletel tudi med zasavskimLpodjetji na ugoden odmev. Gospodarstveniki sodijo, da bodo nekoliko bolj konkurenčni s svojim bla- iova: emo kultu 'otap ova, 'lan 'eljen gom v deželah evropskega slč udi nega trga. V Strojni tovarni A Jaših nijo, da imajo dokajšnje možj otog sti za razširitev kooperacij sk‘ ^a. sodelovanja z nekaterimi zah0 daja nonemškimi partnerji in s Mffl Kdo ve, koliko misli je vtkanih v tisočih kozarcih, ki jih naredijo v hrastniški Steklarni vsak dan. Foto: A. Agnič . y ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT pogoje za večji izvoz gotovih Pted: delkov pa tudi polizdelkov t ^ državo. Čeprav v tem podjetju še ^ poznajo kontingentov blaga* * ga bomo odslej izvažali h* večjih carin, so ‘prepričani, bodo s svojimi izdelki na zah0 nonemškem trgu za svojih 1* bolj konkurenčni, kot so P doslej. To bo nedvomno sp°J buda za to, da bo ta kovina predelovalna delovna organi cija pospešila svoje priprave1:^ širšo menjavo s tujino, p1*] ZAOSTRENI POGOJI GOSPODARJENJA V HRASTNIŠKI STEKLARNI Vroče poletje steklarjev vsem pa z Zahodno Nemčijo *. ^ Sedanja usmeritev trbo^vi01 ske Strojne tovarne je zmanjs^uo izvoz na Vzhod in več prodaj' na Zahod. Tako nameravajo0 vo letos prodati v Zahodno WClar r m čijo blaga v vrednosti 10 nov din, prihodnja leta pa b°vn< to vrednost potrojili. Gre P1*!, 5 zaprav za razširitev kooperajrug Naše gospodarstvo nedvomno upravičeno zahteva, da ga razbremenimo # Polletne bilance številnih naših podjetij, tudi tistih, ki veliko izvažajo, opozarjajo, da ekonomičnost pada, čeprav se je vrednost celotnega dohodka precej povečala # In ker gre celo za velika, razmeroma dobro organizirana podjetja, bodo razprave o šestmesečnem poslovanju dejansko signal za ukrepanje ^ Ji • skega sodelovanja z vsemi thpn mi zahodnonemškimi podjetji]11' 3 katerimi je Strojna tovarna * l doslej ubirala te oblike stiku] aS' Zahodnonemški partnerji so interesirani za večje dobave katerih vrst strojev in JnUj 'u Z/štej Med zasavskimi delovnimi organizacijami, kjer ugotavljajo bistveno slabše poslovne uspehe, je tudi Steklarna. Po podatkih iz polletne bilance je videti, da je kolektiv sicer dosegel 57 milijonov 788.000 din celotnega dohodka, kar je samo poldrag odstotek manj od planiranega. Proizvedli so nekaj nad 10.000 ton blaga. Dohodek je znašal 26 milijonov 667.000 din, ostanka dohodka pa je samo 2 milijona 968.000 din ali 5,14 % celotne vrednostne realizacije, medtem ko so ustvarili lani 'v tem času ostanka dohodka še enkrat več ali kar 11,83 % celotnega dohodka. Med poglavitnimi so nedvomno letošnje-podražitve surovin, reprodukcijskega materiala pa tudi železniškega in morskega prevoza. Nekatere surovine plačujejo v Steklarni celo za 200 % dražje kot pred objavo ukrepov stabilizacije. Tistih nekaj dinarjev, ki so jih pridobili ob devalvaciji dinarja pri izvozu svojega blaga, so trikrat izgubili zaradi višjih cen reprodukcijskega ma-teriala in drugih podražitev. Ostanek dohodka v višini nekaj manj kot 3 milijone din za steklarski kolektiv, ki šteje 1800 zaposlenih, dejansko pomeni negativen rezultat in zelo pičle možnosti za kakršno koli razšir- danega razbremenjevanja gospodarstva, bo ta zasavska delovna organizacija zelo prizadeta. služijo^ kot pa, Ce bi ga izva- poštenim, nekaj denarja so si “^^pSpa^gmdijo^kk Me, Ob tem kade posebej ^“lopn^n Steklarski kolektiv pozna jeno reprodukcijo. Če v drugem vzroke za slabši polletni uspeh, polletju ne bo prišlo do napove- VEČJI IZVOZ, DA, TODA... Steklarna je v prvem polletju prodala v tujino za 1 milijon 169.000 raznih vrst stekla. Od tega samo 4 % vrednosti odpade na izvoz na Vzhod, vse ostalo so prodali v države Zahodne Evrope in ZDA. V podjetju so zainteresirani za večji izvoz, toda niso pripravljeni prodajati blaga v tujino brez vsakršne stimulacije. Tudi Steklarna bi lahko ravnala tako, kot ravnajo številne slovenske delovne organizacije, ki vse blago prodajo na domačih tržiščih, kjer več za- poudariti, da zznaša v Steklarni skupnih občinskih rezerv Po- W ^do v prvem j ^ razmerje med uvozom in iz- temtakem so v tem podjetju P nrrL; LattUi razmerje vozom 1:12, da torej steklarski kolektiv želi in dejansko dokazuje svojo pripravljenost uresničevati vse najpomembnejše stabilizacijske ukrepe, toda ne za ceno znatno manjše rentabilnosti in ekonomičnosti. upravičeno nejevoljni, ker smo pri politiki stabilizacije ostali NELIKVIDNOST IN OSEBNI DOHODKI Se nikoli doslej ni steklarne tako pestila nelikvidnost, kot letos. Konec junija jim kupci dolgujejo 33 milijonov din, njihove obveznosti pa so enkrat manjše. Komaj so 15. julija izplačali osebne dohodke za- . P09, . meibrosia samo na pol poti. Če ne bomo čimprej stimulirali izvoza, bo Steklarna enostavno preusmerila svojo prodajo na domača tržišča, kjer bo za svoje izdelke prejela več denarja in si tako izboljšala svoj letošnji poslovni rezultat. nost proizvodnje orodij pa -i dosegla 10 milijonov din. n orodja bodo izvažali v ZvežI'j republiko Nemčijo. L V zvezi s tem želi kolek''1 pr Strojne tovarne čimprej usposj /\| biti še druge obrate za vkMvs tev v kooperacijsko proizvOJUj njo, kajti njegova težnja je, J de bi v prihodnje močno poveč'] (j. sodelovanje s tujimi partnerji j je tako svoj poslovni rezultat p; stveno izboljšali. V prvem p°' letju je znašala vrednost proj* k vodnje v tovarni nekaj nad milijonov din. -ml STRAN 10 i1 ŠPORT IN REKREACIJA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI Še mesec dni in poletnega vrveža na kopališčih ne bo več .. PET NOVA ŠTEVILKA TELESNE KULTURE Te dni je izšla v Ljubljani ,,/tja dvojna števUka Telesne '»Iture, ki jo izdajata Zveza za sno kulturo Slovenije in Vi- pa šola za telesno kulturo. I Poletna številka Telesne kul-p® je namenjena predvsem °dnim športom, pa naj gre za °ve dejavnosti, ki jih danes LfF0Pagiramo, kot za probleme .Ivanja v osnovni šoli ali tek-PTOvalnem športu. Dalje naj-emo v novi številki Telesne 'Iture izčrpen tekst o osnovah kapljanja in podvodnega ribo-!®va, ki je namenjen učiteljem, Opatjem in sploh vsem Ijubi-morja. V reviji najdemo ppi obsežen prispevek enega afta^ili najboljših podvodnih jMotografov, inž. Arkadija Popo-^fjča. Podvodna fotografija po-^T^a namreč vse bolj popularna T1 Za iznajdljivega ljubitelja ni H1 Podraga, saj lahko marsikaj vfam naredi. Vodno smučanje je prav gotovo drag šport, pa vendar bi se marsikak ,/imski smučar11 rad poizkusil tudi na vodi. Ne bo mu težko. O tem piše v reviji Franc Agrež. Dalje je zanimiva tudi nova rubrika ,Jz skupščine SRS, njenih organov, družbeno-pohtičnih in strokovnih organizacij.11 V njej bo skušal uredniški odbor prikazati njihovo delo in njihova prizadevanja na področju telesne kulture. Prav je, da revija, ki jo večina bralcev hrani, zabeleži to dejavnost, saj so radijske ah časopisne vesti le nekoliko manj „obstojne.“ Zato se je uredniški odbor med drugim tudi odločU, da v ru-briM ,,preberite, morda že veste, morda pa tudi ne“ objavlja poleg ostalih tudi najboljše tekste radijskih jutranjih športnih oddaj. Vsekakor bodo ti prispevki revijo samo popestrili .. . Dejstvo je, da predstavlja naj-novejša revija Telesne kulture znova lep prispevek k skupnim prizadevanjem za hitrejši razvoj področju telesne vzgoje, športne rekreacije in tekmovalnega športa. In tega smo veseli. Posebno zato, ker vlada prav na področju telesne kulture še vedno tako huda suša glede poglobljenih strokovnih prispevkov. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je letos maja pripravil predlog za izdajo zakona o telesnokulturnih skupnostih in o finansiranju telesne kulture v Sloveniji. Razlogov za izdajo omenjenega zakona je vsekakor več. Nedvomno je osnovni v tem, da razvoj telesne kulture zaostaja za razvojem na ostalih področjih. Vzroki za to pa so neuspešno reševanje finančnih in kadrovskih vprašanj, nepovezanost z drugimi družbenimi področji, kot so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, turizem, urbanizem in gospodarstvo; ozko pojmovanje telesne vzgoje v celovitem učno-vzgojnem procesu; pogosto zasledovanje predvsem vrhunskih dosežkov; skromna skrb za množičnost v telesni kulturi; še vedno ne dovolj jasno izdelan nacionalni koncept telesne kulture itd.. itd. Razprave in razmišljanja o prihodnji organizaciji naše telesne kulture sovpadajo z zelo pomembnimi spremembami, ki bodo terjale ne le mnoge nove vsebinske in organizacijske rešitve, temveč tudi drugačen način dela in mnogokje tudi spremenjeno miselnost. Da so nekatere spremembe v organizaciji telesne kulture nujne in da telesnokulturne skupnosti niso več le vizija, temveč resničnost in potreba, dokazuje tudi „portoroška izjava" slovenskih telesnokulturnih de- lavcev. Že dolgo se zavzeinamo da mora biti naše delo organizirano tako, da bo prišla do veljave želja in volja slehernega aktivnega člana in vseh za telesno kulturo zainteresiranih dejavnikov in občanov. Tem osnovnim izhodiščem in prizadevanjem smo skušali podrediti tudi organizacijsko strukturo. Oblike naj bi bile takšne, da bodo v največji meri omogočale samoupravnost in ustvarjalnost vseh aktivnih udeležencev v telesni kulturi, telesnokulturm politika pa bi morala biti odraz hotenj in želja vseh ljudi. Sedanja organizacijska struktura vsebuje v formalnem smislu mnoge od omenjenih elementov, toda spričo premajhne širine in odprtosti navzven ni vedno učinkovita in zato tudi marsikje neustrezna. Danes lahko ugotovimo v telesno-kulturnem življenju izredno pestrost oblik, kar je sicer na moč pozitivno, slabo pri tem pa je, da so mnoge oblike preveč odvisne od trenutne materialne in kadrovske moči določenega okolja. Sedanje organizacijske oblike so vse premalo odprte do drugih družbenih struktur, do občanov, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij itd. In to je glavna hiba obstoječe organiziranosti. Zaprtost v lastne kroge daje videz nesamo-upravnosti v telesni kulturi. . . Torej..., položaju bomo kos edinole na ta način, da Lovorika ekipi TT Prebold INVALIDI TRETJI NA EVROPSKEM PRVENSTVU Ustanovljen odbor A—A Start štafete 4 x 50 m, kjer je zmagala ekipa TT Prebold. >■., Na evropskem prvenstvu vjortmkov — invalidov, ki je jšJpilo preci dnevi na Dunaju, je °seglo jugoslovansko^ zastop- 3*vjvo zares lep uspeh. Štirinajst-eif ganska jugoslovanska reprezen-lif; aica je zasedla v hudi konku-o^nci 14 držav zavidljivo tretje r^aiesto za Avstrijo in Poljsko. Jugoslovani so osvojili 19 ko- sredstev ne bodo mogli udeležiti svetovnega prvenstva šport-nikov-invalidov, ki bo te dni v svetovnem centru za rehabilitacijo invalidov, v Stoke Mande-ville v Angliji. Zares škoda .. . Vh od tega 7 zlatih, 9 srebrnih £ * jr U 3 bronaste. li Najuspešnejša jugoslovanska ^^topniea je bila gotovo Šu-J^eršičeva, ki je v skupini naj- H^žjih invalidov osvojila kar pet naličij. Pri _ _ moških pa je pri kopja v cilj zmagal Tanj-medtem ko je Okoren pre-d ajagal v metu diska večletnega e* avropskega prvaka Jaggerja. f 'lugoslovanski športniki-invalidi /sj50 dosegli na Dunaju še več dru-Sh imenitnih uvrstitev, j Zastopniki Italije, Švice, ,jj|Avstrije in Jugoslavije so ob tej ' ’ Možnosti ustanovili odbor Ipe-Adria, ki bo skrbel predam za poglobljeno sodelova-aj® med športniki invalidi teh ^®žel. Tako pojdejo naši košar-jj l^arji po vsej verjetnosti že na J J®sen v Švico, prvo srečanje A-A J Pa bo pfihodnje leto v Italiji, ji Kljub odličnim rezultatom, ^ ^ so jih dosegli naši športniki na evropskem prvenstvu na Du-naju, pa se zaradi pomanjkanja Vedno na kolekcija lekcije v jih, barvah in lih. Na voljo zalogi bogata damske kon-aktualnih kro-materia-so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA -MARIBOR — OSIJEK Občinskega sindikalnega tekmovanja občine Žalec v plavanju, ki je bilo v Preboldu, se je udeležilo 11 ekip. Tekmovale so v naslednjih disciplinah: 50 m kravl, 50 m prsno in 4 x 50 m prosto. Največ prvih mest je osvojila ekipa Tekstilne tovarne Prebold, ki je tudi postala ekipni prvak v plavanju. Rezultati: 50 m prsno: 1. Sigma Žalec 1:29,7, 2. Obrtnik Prebold 1:35,6, 3. TT Prebold 1:37,7 itd; 50 m kravl: 1. TT Prebold 1:05,9, 2. SIP Šempeter 1:06.1, 3. Mleko 1:06,9 itd; 4 x 50 m 1. TT Prebold 2:18,5, 2. SIP Šempeter 2:20,7, 3. Mleko 2:21,5. Do sedaj so tekmovale delovne organizacije že v sedmih športnih panogah. Trenutno vodi TT Prebold z 930 točkami pred Garantom in Tovarno nogavic Polzelo 620, SIP Šempeter 590, Feralitom Žalec 560 točk itd. T. Tavčar bodo vse naše organizacijske oblike grajene na potrebah terena, da bodo vse višje organizacijske oblike posledica potreb in hotenj baze, asociacija osnovnih celic, posledica potreb in samoupravnega dogovarjanja, ne pa hierarhično postavljena struktura. Vemo, da imamo v Sloveniji precejšnjo pestrost organizacijskih oblik, obenem pa ugotavljamo tudi zelo veliko heterogenih stališč ob hkratni premajhni povezanosti in koordiniranosti med nosilci, zato včasih celo govorimo o različnih konceptih razvoja telesne kulture na Slovenskem. Nepovezanost in nekoordiniranost pogojujeta neenakost mnenj o usmeritvi v telesni kulturi, vse to pa vnaša zmedo in nejasnost, kar vse skupaj povzroča neučinkovitost. In pogosto, namesto da bi iskali izhod v samoupravnem dogovarjanju in povezovanju, prepričujemo drug drugega o nujnosti telesne kulture, vsi, po vrsti sprejemamo stališča o sedanjem in prihodnjem razvoju, v bistvu pa smo neučinkoviti in postajamo malodušni do lastnih sklepov. Zato morajo občinske zveze za telesno kulturo prerasti v take telesnokulturne skupnosti, ki bodo enakovredno, ustvarjalno in učinkovito delovale na področju splošne telesne vzgoje, športa in rekreacije in ki bodo postale oblikovalec in nosilec telesno kulturne politike v komuni. Seveda zahteva takšna vloga drugačno sestavo ObZTK. Sestavo, ki bo pomenila integracijo vseh interesov v občini in, ki bo zagotavljala povezanost vseh dejavnikov od občanov, telesnokulturnih delavcev do družbenopolitičnih organizacij in strokovnih institucij. Le tako spremenjena sestava občinskih vodstev bo zagotavljala drugačno vsebino dela. Sedanja premajhna povezanost in integriranost telesne kulture z ostalimi področji družbenega in ekonomskega življenja je povzročala in še povzroča zaostajanje telesne kulture za drugimi področji. Že precejkrat poudarjeno misel, da je telesna kultura integralni del našega družbenega ekonomskega razvoja, integralni del vzgoje in izobraževanja, integralni del zahtev in potreb sodobnega človeka, je treba v praksi tudi osnovati, načelo samoupravne in vsestranske povezanosti telesne kulture z drugimi področji pa uresničiti v novi organizacijski strukturi. Dilem, vsaj načelnih, okoli telesnokulturnih skupnosti ni več. Minuli teden smo se na naši športni strani letos prvič dotaknili tudi podvodnih športov. Smo namreč sredi sezone letnih dopustov in marsikdo izrned nas si bo znova privoščil nekaj dni počitnic na morju. Marsikdo izmed nas tudi že komaj čaka, da se bo spet lahko potapljal v kristalno čisti morski vodi in opazoval bujno življenje pod morsko gladino. Podvodni lovci bodo vzeli na morje tudi podvodno puško. Sprehodi v svetu brez sonca bodo namreč še bolj privlačni, če se bomo potapljali z določenim ciljem. Cilj podvodnega lovca pa je: najti ribo, oziroma odkriti njeno skrivališče, in drugič, ribo ujeti. Oprema podvodnih lovcev, ki se ukvarjajo s tem športom le v toplih poletnih mesecih, je lahko dokaj skromna. Za uspešen lov zadostujejo že maska, puška in plavuti. Vendar, kot smo že povedali, le v toplih poletnih mesecih, ko ima morje najmanj 23 stopinj. Če je voda hladna, potlej potrebuje lovec poleg naštete opreme tudi posebno podvodno obleko, ki ga varuje pred mrazom, oziroma nezaželenim oddajanjem telesne toplote. PRI NAKUPU BODIMO PREVIDNI Ko kupujemo opremo za podvodni ribolov, moramo biti zelo previdni. Če nismo natančno poučeni, kaj potrebujemo, kakšna naj bo maska, kakšne plavuti in kakšna naj bo puška, potlej storimo najbolj pametno, da povabuno v trgovino tudi znanca, ki se na ta šport dobro spo- Kljub vsemu pa nekaj skromnih nasvetov: - Maska naj bo prej majhna kot velika. Njen rob se mora prilegati našemu obrazu. Bodimo previdni: ni dobra vsaka maska za vsakega človeka! In še to: maska mora biti tako oblikovana, da si bomo pri potapljanju lahko stisnili nos in izenačili pritisk. — K maski šteje tudi cevka za dihanje. Te so več ali manj vse upo- rabne. Običajno pa so predolge za približno 8 do 10 cm. - Najboljše plavuti izdeluje italijanska tovarna Čressi. Seveda si moramo plavuti pomeriti, preden se odločimo za nakup. Ne smejo nas tiščati, pa vendar morajo-tičati na naših nogah dovolj trdno, da se nam med plavanjem ne bodo snele. - Tudi pri nakupu puške moramo biti previdni, da bomo z njo na morju zadovoljni. Začetnikom svetujemo majhno in enostavno puško. Najprimernejše in najboljše so puške na elastiko in puške na stisnjen zrak. Naše trgovine so razmeroma kar dobro založene z najnujnejšo opremo za podvodni ribolov. Še bolje pa bomo kupili te rekvizite v kaki italijanski prodajalni športne opreme. Sosedi so namreč v podvodnem ribolovu v slehernem pogledu nekaj deset let pred nami. nic ukvarjati s podvodnim ribolovom, potapljanjem, podvodno fotografijo in drugimi podvodnimi športi, se mora naučiti predvsem pravilno in varno potapljati. VAJE ZA POTAPLJANJE Za začetek vadimo le na površini vode: - Z nogami, na katerih imamo plavuti, plavamo približno tako, kot pri kravlu. Le ritem striženja je malce počasnejši. Trudimo se, da plavamo čimbolj mirno, da ne škropimo in ne udarjamo po površini vode. Roke držimo ob sebi. Gledamo naprej, poševno v smeri prati dnu. Dihamo seveda skozi usta s pomočjo posebne cevke za dihanje, ki je takorekoč sestavni del maske. - Izurjeni podvodni lovci lahko preplavajo dnevno deset kilometrov in več, ne da bi se pri tem utrudili. Seveda pa bo začetnikom povzročalo plavanje s plavutmi precejšnje težave . . . Vsak, ki sc želi posvetiti podvodnim športom, ki se želi v času počit- (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ ) A. UL. KAJ SLOVENIJI PRINAŠA TURIZEM V PRVEM POLLETJU LETOS? Republiški izvršni svet pripravlja zakon o beneficiranih obrestih za turistične kredite # V prvih šestih mesecih letos je bilo v Sloveniji blizu 700.000 gostov, od tega skoraj polovica tujih Novinarji, ki spremljamo pota slovenskega in jugoslovanskega turizma, smo se zbrali na tiskovni konferenci, ki jo je vodil inž. Franc Razdevšek, predsednik Komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu, tokrat v Portorožu. Domači turistični delavci in predstavniki piranske občine so nam pokazali napredek turističnega razvoja na tem koščku slovenske obale. Čeprav smo že nekajkrat tudi na straneh Delavske enotnosti na tak ali drugačen način predstavili nove turistične zmogljivosti Portoroža — le-ta je s petimi novimi hoteli letos pridobil nad 1.500 postelj — se tokrat bolj pomudimo ob natančnejših podatkih, kako so bile te zmogljivosti izkoriščene v prvi polovici letos. Pri takšnih ocenah seveda ne gre brez številk. V prvih šestih mesecih so v piranski občini imeli že blizu 49,000 gostov, kar pomeni blizu 20 % več gostov kot lani v prvi polovici leta. Nočitev pa so v tem obdobju zabeležili kar za 30 % več kot lani v prvih šestih mesecih. Kako so zasedeni hoteli? Statistični podatki povedo, da je v hotelih piranske občine v obravnavanem obdobju bivalo nad 38.000 gostov ah 24% več, kot lani v prvih šestih mesecih in da so nočitev v tem obdobju zabeležili za blizu 45 % več kot v prvem polletju lani. Zlasti slednji podatek pove, da se je doba bivanja gostov povečala od 4,4 dneva v minulem letu na 4,8 dneva letos. Spodbudno! Kaj pa nove zmogljivosti v hotelih Grand Hotel Palače, Neptun, Mirna, Apollo, Slovenija? So bile dovolj izkoriščene? Na to vprašanje na tej konferenci nismo dobili pravega odgovora. Danes, ko to pišemo, so morda vse sobe polne. Toda še pred dobrimi štiriindvajsetimi dnevi je bilo v nekaterih novih portoroških hotelih — na primer v Sloveniji — še skoraj polovico nezasedenih postelj. Ozadja za to zdaj ne bi raziskovali. Prisluhnimo raje besedam Jolande Kos, predsednice piranske občine: ,jSte smemo vsega ocenjevati le skozi število gostov in nočitev. Naše turistično območje je izredno zanimivo tudi za tako imenovane prehodne goste v okviru maloobmejnega prometa. Takih gostov, ki se pri nas ustavijo za dan ali dva, predvsem iz sosednje Italije in Avstrije, je največ na našem področju. Ob upoštevanju tega smo lahko zadovoljni s turističnim prometom v prvem polletju. Res pa je, da se je sezona v pravem pomenu začela šele zdaj.“ KAKO JE V SLOVENIJI? Kako pa smo se odrezali v slovenskem merilu? Pomočnik sekretarja za gospodarstvo Rado Lipičar, je postregel z naslednjimi podatki: „V prvih šestih mesecih letos se je mudilo v Sloveniji blizu 700.000 gostov, kar je le za 4 % več, kot v prvih šestih mesecih lani. Od tega je bilo nekaj več kot polovica domačih gostov, ostali pa so bili tujci. Pri nočitvah smo se malo bolje odrezali. Zabeležili smo jih blizu 1,750.000, kar je za 8% več, kot lani v enakem obdobju. Domačih nočitev je bilo za 12 %, tujih pa komaj za 2 % več, kot lani v prvem polletju. Med tujimi gosti so na prvem mestu gostje iz ZRN, sledijo Italijani, Portorož se spreminja v slovenski Monte Carlo. Petim novim hotelom se bo kmalu pridružil še šesti Metropol, katerega depandanso R<>‘ so uradno odprti prav te dni. V okviru hotela Metropol bo zgrajena tudi nova igralnica, ena največjih v Evropi. Foto: S. Fk* Avstrijci, Nizozemci, Angleži, Švicarji itd. Razveseljivo je, da se je kar za polovico povečalo število gostov iz ZDA, ki veljajo za turistično zelo zanimive goste,“ „Tudi ta se je povečal za 4,%, in sicer od 25,269.000 dolarjev ne 26,362.000 dolarjev, kar pa ne moremo oceniti za najbolj ugodno.“ „Kaj pa devizni priliv? “ JnduMja Som&amik iulelhoi^Htanj SPECIALIZIRANA TOVARNA JAKUART (žakart) DEKORATIVNIH TKANIN IN GRADLOV ZAKON O BENEFICIRANIH OBRESTIH ZA TURISTIČNE KREDITE Osrednja točka na novinarski konferenci v Portorožu je bil pravzaprav predlog zakona o udeležbi republiškega proračuna v obliki beneficiranih obresti v turističnem investiranju, ki ga je obrazložil inž. Franc Razdevšek: „Tak zakon nam je nujno potreben glede na to, da se je federacija odpovedala svoje ude- ležbe pri turističnem investiranju. Zakon moramo sprejeti čimprej, če nočemo prekiniti sedanje dinamike turistične izgradnje, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice. Zakon pa ne bo urejal le udeležbe republiških sredstev v turističnem investiranju. Njegov pomen bo precej obširnejši, saj bo imel neposreden vpliv na nadaljnjo politiko turistične izgradnje pri nas.“ Iz predloga zakona lahko razberemo, da Izvršni svet Slovenije predlaga udeležbo republiških proračunskih sredstev pri turističnih kreditih v višini 5,5 %. To je sicer manj, kot prejšnja skupna vsota beneficij, republiških in zveznih, ki je znašala 7,5 %. Toda predlogi _ govarja način izplačeval-, \ ki prinaša nekatere svoj st vel k. novosti, pogojene v specifiki nosti razvoja slovenskega 1 ^ rizma. Beneficirano obresti ^ V i mero bodo poslej uživali le tl ® so načrti, ki bodo izpolnili vse ]> ^ra goje pravilnika zakona. ; ^ pravi, vsi tisti načrti za turisti ®r je no izgradnjo, ki bodo imeli f trebno dokumentacijo za 1 vedbo načrta in ko bodo usp( nle- , ittalo na natečaju kot najcenejša najekonomičnejša varianta. G !< nimiva novost je še ta, da 11 tei republika priznavala benefiyPu rane obresti tudi v primeru, bo pri investiciji udeležen tuj kreditodajalec M.ŽIVKOVI1 i 'kali “ju. VLOGA LJUBLJANSKE BANKE V SLOVENSKEM TURIZMU Jajbo Kredit tudi zasebnikom asno elitv Ov, V okviru danih možnosti skuša Ljubljanska banka v čim-večji meri podpreti in okrepiti prizadevanja za razvoj slovenskega turističnega gospodarstva, ki se odvija načrtno in po premišljenem programu. Tako je banka v letu 1969 odobrila 210 milijonov dinarjev investicijskih kreditov, lani pa že 492 milijonov in uvrstila turizem na drugo mesto takoj za panogo industrije. INVESTICIJE NA SLOVENSKI OBALI 3. ' r i ^mWr j ”—88 ® j Nova poslovalnica Ljubljanske banke v Portorožu Ljubljanska banka je na obalnem področju sklenila sporazum s skupščino občine Piran, s katerim se je obvezala, da bo v celoti sodelovala z investicijskimi sredstvi pri uresničitvi sprejetega programa nadaljnjega razvoja turističnega gospodarstva na tem območju. Programirana predračunska vrednost le-tega je bila ocenjena na 520 milijonov dinarjev za izgradnjo 7.000 novih prenočitvenih zmogljivosti ter rekreacijskih ter dopolnilnih objektov. Banka je povsod tam, kjer so bili znani nosilci planiranih investiciji sklenila tudi individualne sporazume, na osnovi izdelanih programov pa tudi že kreditne pogodbe s podjetji „Metropol“ Portorož, ,JEmo-na“ Ljubljana, Hotel „Palace“ Portorož, tako da bo Portorož, na katerega se nanaša glavnina vseh naložb, imel zgrajenih že blizu 2.400 novih prenočitvenih zmogljivosti. Svoj del sredstei' pa je Ljubljanska banka odobrila tudi za realizacijo projekta Bernardin, in sicer v višini 61 %. predračunske vrednosti ali 233,6 milijona dinarjev. uresničevalec osnovnega slovenskega turističnega programa se to podjetje intenzivno vključuje v turistično najbolj atraktivnih predelih Slovenije s kompleksno turistično ponudbo, in sicer v Bohinju, Škofji Loki, v Ljubljani in v Piranu. Zato je Ljubljanska banka lani Transturistu odobrila 66,513.000 dinarjev kredita. banka odobrila 24 zasebnikovo; 1,905.000 dinarjev kredita. Jtve ______________________________«■ igor Na področju Štajerske in Pomurja pa je nosilec turističnih investicij zdravilišče Radenska, Radenci, s katerim je banka sklenila večletni sporazum, ki predvideva do 1973. leta izgradnjo hotelskih zmogljivosti, terapije, zaprtega plavalnega bazena in drugih infrastrukturnih objektov itd. ... IN NA GORENJSKEM TER V POMURJU Drugi večji nosilec turistične izgradnje je podjetje ,,Trans-turist" iz Škofje Loke. Kot so- Posebno pozornost je Ljubljanska banka posvetila tudi kreditiranju zasebnega gostinstva in turizma ter daje kredite za modernizacijo in razširitev ali odpiranje gostinsko-turistič-nih objektov. V ta namen je TRGOVSKO PODJETJE murha LESCE NA VELIKO IN MALO ČESTITA VSEM OBČANOM RADOVLJICE ZA OBČINSKI •PRAZNIK! ; T / CJTiT /\ Otasilo ZVEZE SrNDIKATOV SLOVENr JE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MIL A J - < IV i A. POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, Št. NB 501-1-991, det' račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna 26 N-t — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana