Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of

1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President, General.
ist aa korUti doUv»ko«a ud« t va. Dtltvd m opro-*i£oni do vh|i, kar pro-
ducirej«,
Tki» pa por U dovotod «•
Ik« inlMTNti of t ko work-in« claoo. Workor» aro
rul.tlrd tO all wkat t boy prudoco.
Sator*d M »«-ond-etaM Matter. D»c. f. liti, »I th» poat (Mm al Hu«««». III., uiMUr Um Act of OonvioM of Marok 3rd. IUI».
Offiet: 4008 W. St. St., CfcJci(l, NI. Delavci vseh dežela, združite se!" m
PAZITE
aa i tor ilk« tr oklopoju, II •o aakaja polo« vi naslova, prilopljo-noga «podaj all um
ovitku. Ako ¡m ( ttovilka ........ *
)
toda j va« a prikodajo Ito-vilko mmimgm lUta potoše naročnina. Prosimo, ponovit» j« Ukoj.
STE V. (NO.) 567.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
•t»
CH1CAGO, ILL., DNE 23. JULIJA (JULY 23rd) 1918. LETO (VOL.) XIII.
FARSA AVTOKRACIJE.
Avst ro-ogiv>ki zunanji minister baron Burian je občutil željo, da bi svet *opet enkrat slišal kaj o njem, oziroma o politiki, katero zastopa očitno z odobravanjem svojega gospodarja cesarja Karlu. /a take namene ima zunanji minister dvojne monarhije zelo omejeno priliko in ta omejenost je ena izmed najznačilnejših znamenj, kako ab -sni dna je vsa Avstro-Ogrska skupaj.
Zunanji minister v habsburški monarhiji ni-iiia stikov ne s avstrijskim ne * ogrskim parlamentom, ne s hrvaškim, ne z bosansko-hercegovskim saborom. Sploh ni v Avstro-Ogrski parlamenta, pred katerega bi mogel stopiti, da ga posluša in kateri bi ga mogel pozvati tudi na odgovornost. On — kakor ostali skupni ministri — ima opraviti le s takozvanimi delegacijami, ki niso nič druzega, kakor izvleček iz avstrijskega parlamenta na eni, ter iz ogrskega državnega zbora in posredno hrvaškega sabora no drugi strani. Te delegacije se /bero enkrat na Dunaju, drugič v Budimpešti, toda ne snidejo se nikdar. Avstrijska zboruje zase, ogrsko-hrvaška pa zase. Kar pove zunanji minister dopoldne eni, pove popoldne drugi. Če nastane potreba, da občujeta druga z drugo, se to zg« di pismeno. Bosna in Hercegovina pa splph ni zastopana v delegacijah in nima vsled tega no -bene besede v skupnih zadevah.
'S to abotno organizacijo se vzdržuje fikeija, da je Avstrija na eni, Ogrska na drugi strani popolnoma samostojna država, %kar seveda ni resnično. Skupne zadeve, za katere so določena skupna ministrstva, že sama po sebi pobijajo bajko o popolni samostojnosti. Dejansko ne služi uredba delegacij priznanju samostojnosti, ampak izvrstno podpira avtokracijo, ki se odeva s konsti-tueionalnim plaščem, in naravnost povzroča nedemokratično, dinastično, tajno diplomacijo.
Delegacije so organi, ki se snidejo vsake božje čase in zasedajo prav tako dolgo, da se prečita kakšen "prestopni govor" in odobri proračun. Par tednov zborovanja se pač ne more imenovati
in konatituoionalni boji »o bili že od nekdaj vsak. danji program Avstro-Ogrske; bolezen, ki je bila kronična, je sedaj le dobila akuten značaj. Dočim ima svoje kali v sestavi države same in v pretek-lih grehih absolutizma, povečava materijalna beda in kritičui položaj armade mrzlico še bolj. Izgredi, demonstracije, štrajki — to je v resnici toliko dobrot, da jih Avstro-Ogrska že komaj prenaša. Po ulicah se razlegajo klici, na sestankih s« sklepajo resolucije, po časopisih se pišejo članki, katerih glavna beseda je "mir".
Polagoma postaja stvar tako razburljiva, da »e niti največji skeptik ne more več smejati in zato je Burian očividno dobil nalogo, da naj potolaži nezadovoljni elemente. Njegova nota je poizkus za ta namen, ki ga pa ne doseže, ker žanje AvstrU; ja sedaj to, kar je sama sejala. Tiste ljudi, ki bi še kaj verjeli vladnim izjavam, bo najbrže lahko na prstih sešteti. Ljudstvo v Avstriji je bilo že tolikokrat krvavo varano, da ne zaležejo nič vel besede, tudi če bi bile iep|e, modrejše in odkri tejše od Burianovih. Dejanj, ki bi jih bilo trel* da bi se zadovoljili narodi habsburške monarhij**, pa ne more podati Burian, ker jih ne more podati niti Kari sam. Kajti v ta namen bi bilo treba, d
stori gospod Kari von Habsburg prostovoljno tojf kar je storil Nikolaj Romanov po sili in da pn-pu-ste Burian in Seydler in Wekerle in' vse ostal* ekscelence narodom, da se sami organizirajo pO svoji volji. Tega namena pa nimajo in ga ne hodq
imeli, dokler ne bodo definitivno tepeni.
W* *	, <M
ZAVITA PONUDBA.
Iskati v Burianovi noti kaj novega, bi bilo pravzaprav nepotrebno delo. Kar piše v njej, jej govoril že Černin in sploh smo slišali podobne is-jave od mnogih gospodov lakajev Franca Jožefa in Karla. Važnost Burianovega spisa je pa tudi zato silno zmanjšana, ker je le par dni poprej go-* voril nemški kancelar He rt lin g in ker vsakdo vc,; da ne sme Avstrija delati nikakršue drugačne politike, kakor tisto, katero ji predpisuje Nemčija. Dokler mu ne dovoli Viljem, ne sme niti Buriaiij
- e besede o
PWWWPWWW
ma odtegnjena ljudstvu.
Parlamenti v habsburški monarhiji, ki sicer tudi ne izražajo pravega mišljenja ljudstva, pa se morajo ob pomanjkanju boljšega vendar smatrati za ljudska zastopstva, nimajo na zunanjo politiko nobenega vpliva. Zunanje ministrstvo nima ne dolžnosti ne pravice, da bi jim kaj predlagalo na odobritev, kaj poročalo, ali sploh stopalo z njimi v kakšne stike. Največ, kar se more zgoditi, je to, da se kakšen poslanec v debati o kakšnem drugem predmetu dotakne Mdi zunanje politike, pri čemer ga predsednik lahko npozori, da ne spada stvar na dnevni red.
Tako je zunanje ministrstvo dejansko neodgovoren urad, ki vrši voljo cesarja ali pa kakšne dvorske ali utilitaristične klike, ki si zna pridobiti Odločilen vpliv. Na ta način se lahko delajo pogodbe, sklepajo zveze, ki jih ne bi ljudstvo nikdar odobrilo, ne glede na to, da ima cesar izključno pravico napovedati vojno in sklepati mir, v čemer je nedvomno največja moč avtokracije.
DOMAČA TOLAŽBA.
Sedaj ne zborujejo deleagcije in veliko je vprašanje, kdaj doibe parlamenti sploh priliko, da jih volijo. Vsled tega ni v Avstro-Ogrski nobenega odra, s katerega bi bilo mogoče govoriti o zunanji politiki; Položaj bi bil resnično smešen, če ne bi bil preveč žalosten. Niti zunanji minister nima nikogar, pred kogar bi mogel stopiti in govoriti o svojih nazorih, načrtih in ciljih.
Komična država, katere komiko pa morajo narodi plačevati ne le z uničujočimi materijalnimi ž livarni, ampak tudi s svojo krvjo!
Zunanji minister pa čuti prav sedaj potrebo, da bi govoril o svoji politiki. In v ta namen se mora poslužiti sredstva, ki razodeva vsemu svetu smešnost srednjeevropske monarhije. Ker nima s kom govoriti 6 stvari, piše avstrijskemu in ogrskemu ministrskemu predsedniku pisma, katerim ie olepševalno pravi41 note". Razume se, da nima nihče prilike razpravljati in sklepati o vsebini teh pisem. Nič druzega niso te note, kakor izraz ministrovega mišljenja in prav toliko pomena imajo, kakor če bi sprejel nekoliko časnikarjev in jim povedal to, kar je napisal v svojih "notah".
V resnici je Slo le zs to, da spravi svojo izjavo v javnost, in moglo bi se le vprašati, ali mu je Slo bolj za to, da jo priobči avstrijskim narodom, ali zunanjemu svetu. Pa tudi o tem ne bo veliko dvoma, kajti očitno je spojil en namen z drugim. Bln-fati je hotel avstro-ogrske narode in blufati je hotel v tujini vse, ki bi se dali. Burian je sam vase zelo zaljubljen in se smatra za zvitega diplomata, siecr ne bi mogel pričakovati od drugih državnikov toliko naivnosti, da bodo sedli na njegove limanice.
Za domačo porabo je bilo pač še nujno po -trebno kaj ukreniti, kar bi moglo potolažiti duhove. Politično je monarhija razjedena, da ne more biti bo lj. Rszjedena je bila pač že davno. Narodni
bili državniki v drugih deželah tako kratkovidni, kakor si on želi.
Kaktično dela nota vtisk, kakor da hoče Burian vplivati na predsednika VVilsona, da bi v gotovi smeri pritisnil na zaveznike ali pa celo da bi Amerika sklenila sama zase mir. Kakorkoli je tako pridskovanje smešno, kažejo nekateri odstavi ki Burianove note vendar, da goji na tihem po • dobne želje, četudi menda sam ne upa, da se mu izpolnijo.
Res je pač, da ni ton njegove note več tako nesramen, kakor so bile včasi vse izjave centralnih sil. Lahko je spoznati, da je avstrijskim diplomatom precej upadel ppgum. l>o priznanja resnice se pa vendar ne morejo povzpeli in namesto da bi pogledali dejstvom v oči, pa izvajali neizogibne posledice, pričakujejo še vedno, da se zgodi kakše nčudež in da ga morda sami povzroče s svojo spretnostjo.
Čudež naj bi obstajal najbrže v tem, da bi zavezniki in Amerika ponudili centralnim silam mirovno pogajanje. V tem sekundira Burian le Hert-!ingu, ki je tudi zadnji teden govoril, da bi morali nasprotniki poslati zastopnike z vsemi mogočimi pooblastili, naznanit Viljemu in Karlu, da žele mirovno konferenco.
. Na to kaže odstavek Burianove note, da je skoraj ni razlike med splošnimi načeli, izraženimi od državnikov obeh vojskujočih se *;.*snk.
Taka izjrva se ne more smatrati za nič dru-zeag, kakor aa mirovno ponudbo po ovinkih. Če ni nobene t»sne razlike, tedaj je nadaljevanje vojne blaznost. Čemu /*aga se klati, čo imata obe stranki cirnkt namene? Ako gre le /.u kakšne malenkostne r. Uike, ki ne izpreminjaj«» splošnih načel, bi se morale pač Jati uravnati ¿> pogajanjem. Za par kvadratnih kilometrov zem*je na primer bi bil neodpusten zlo*?r žrtvovati morda še par miljonov -judi.
Toda fiai je človek prečital Burianovo uljud-ms*, se ukoj zbudi pomislek: Ako spoznava avstrijski zunanji minisUi, da res ni uihiprotij v načelih ,ako se vjema s principi, ki so jih označili na-sprotniški državniki, ako povrh še ve, da se njegov nemški tovariš in poveljnik vjenut z njimi, zakaj ne predlaga sam mirovnega pogajanja in ne naznani, kakšna so tista načeu, ki naj bi služila za podlugof»
Igra je enaka katfor v Nemčiji. V Berlinu in na Dunaju nočejo nadaljevati vojno, arnpak odgovornost za lo hočejo odvaliti na nasprotnike. Domače ljud.t\o naj 'n \erjelo, d<i se trudijo njegovi gospodarji roč m dan za dosego miru, ampak da f?a ¡nidcrtmi zavezniki z W!1sonom vrt d nočejo. In Ker je taki, naj bi ««-odi pozabili v*e, na s ve je trpljenji, na svoje »r.erese, na svoje «•ilje, po ž ri v oval i Se zadnjo silo .-»vojim despotom, četudi poginejo sami pri tem.
MIROVNE ŽELJE
Bnrian seveda ni za vsako ceno za nadaljevanje vojne . Prepričani smo celo, ds bi prav rad
sklepal mir in njegove besede o enakosti načel vsebujejo sugestijo, da bi se prenehalo z vojno. ,
To je zelo razumljivo. Avstriji se slabo godi, in kdor računa z dejstvi, ne more pričakovati, da se ji bo še kdaj bolje godilo. Njene notranje razmere so nedvomno tako slabe, kakor še nikdar ne, odkar obstaja. Njen vojaški položaj je nad vse žalosten. Katastrofa ob Piavi in udarec v Albaniji jo spravljata militaristično v resno krizo.
Z orožjem Avstrija pač od začetka ni imela sreče. To so ji povedali tudi v Nemčiji, kjer so ji očitali, da jo je morala nemška sila venomer reševati. Dejstvo je, da ni imela sama nikdar uspeha. V Oaliciji se je morala umikati Rusom. Iz Srbije so njene čete bežale, da se je kadilo za njimi. Na Tirolskem so morale opuščati skoraj nedostopne postojanke in na Krasu so komaj zadrževale napredovanje, ki bi bilo lahko postalo resno nevarno.
Iz tega se ne more izvajati, da so avstrijski vojaki slabi bojevniki. Ampak za ta boj niso imeli volje, ker ni njihov boj. Čehi, ki so trimioma de zertirali ali se vdajali manjšim nasproti)iškhu četam, so potem pod Češko zastavo na ruski fronti in na drugih bojiščih izvrševali čudeže junaštva. Slovenci in Hrvati, ki so v Srbiji postajali prostovoljno, vojni vjetniki, so se na Prftnorskem tepli kakor levi, dokler so branili svojo zemljo. Danes pa nima v Avstriji nihče občutka, da ne bojuje za svoje, pač pa večina ve, da«e mora žrtvovati proti svojim interesom. Zato ne more biti v armadi navdušenja in volje za boj. In zato ne more Burian upati, da se izpremeni duh v vojski- in da postane avstrijski.
Z vsakega stališča bi Avstrija nujno potrebovala miru. Človek mora verjeti, da ga Burian želi. Nedvomno ga želi tudi njegov gospodar. Kari je sicer mlad in njegove vladarske izkušnje so doslej neznatne, slutnja mu pa vendar lahko pravi, da je sanj na kocki mnogo več kakor par vasi., Če le količkaj razume čas, lahko spozna, da tfre za žezlo in krono.
O hrepenenju po miru ne dvomimo nič. Tcda
eer povedati ns tak način, da ni dvoma o resnem
namenu, povrh mora pa povedati, da nebo mirovna konferenca past, kakor v Brest Litovski!, ali pa farsa za preslepitev lastnih narodov.
Tega ni storil Burian in tega *e more storiti. Če bi bila Avstrija neodvisna država, je mogoče, da bi spravila svojo nekdanjb ošabnost v žep ip skušala rešiti, kar je še mogoče. Toda Avstrija je vazalka Nemčije in na njeno povelje mora igrati hazardno igro: Vse ali pa nič. Dasi je bila povsod tepena, se mora vesti kakor zmagovalka. Dasi potrebuje miru kakor sestradanec košček kruha, mora praviti zaveznikom i Nastopite vi z mirovno ponudbo. In Burian mora pisati note, ki nimajo toliko učinka, kakor če kihne. Tudi na avstrijske narode ne bo ta nota nič vplivala. Ker ni prišel mir, dokler so bile rane take, da hi se bile mogle še zaceliti, ne žele avstrijski narodi sami Avstriji nič druzega kakor poraz.
PREVEČ MODROSTI. „
Nedvomno se smatra Burian za zelo prebrisanega, kadar dela poklone predsedniku Wilsonu. Ali to ni njegova originalna iznajdba. Po tej poti je hodil že grof Černin, in Bürian ga le oponaša.
Černin je nekaj časa mislil, da je s svojo taktiko dosegel uspeh. Svoje dni je bilo v zavezniških krogih kolikor toliko utrjeno mnenje, da bi se mogel z Avstrijo skleniti separaten mir, kar bi bilo, če bi se dalo izvesti, nedvomno precej skrajšalo vojno. Ali Černin je imel menda nasprotno mnenje; ko je govoril o velikem vplivu predsednika Wilsona, je tipal, da ga porabi naprftm zaveznikom in jih moralno prisili na pogajanje z Nemčijo in Avstrijo, ali pa, če bi se to izjalovilo, da zapusti Amerika zaveznike.
Čeminovi eksperimenti so se izjalovili in njegov fiasko spada gotovo med vzroke njegove de-misije. Sedaj ponavlja Burian to neuspešno igro. V svoji noti pravi, da ne vzbujajo Wilsono ve štiri točke — odštevši nekatera "pretiravanja" —: njegove opozicije. In na drugem mestu pravi, da ^ ne bo nihče odrekel spoštovanja WilsonovemU geniju in odklonil sodelovanja.
Če bi človek ne poznal avstrijskih državnikov, hi mislil ,da so Černini in Buriani veliki duhovi, ki znajo tudi sredi boja priznavati spoštovanje na -sprotniku. In če bi btlo tako, bi tudi oni zaslužili spoštovanje.
Toda pri Burianu bi zaman iskali tako duševno veličino. Mož ni prišel včeraj v politiko in njegova preteklost ga kaže duševno ne baš visokega, malenkostnega, in nagnjenega na intrige. Njegovo priznavanje Wilsonovega genija ni nič druzega kafcor prertčunjeno laskanje, ki ima podobne namene kakor Černinove himne. Nadalje pa je treba vzeti tudi v pošte v, da je poatal Wilson v Avstriji izredno popularen. Vse opozicionalno časo-pisje je skrajno simpatično pisalo o njegovih vojnih ciljih in o njegovih vojnih izjavah sploh, na ulicah je pa klic "Äivio Wilson" postal tako na-
vaden kakor revolucionarne pesmi demonstrantov.
Hvaleč ameriškega predsednika dela Burian koncesije javnemu mnenju, s čimer pa priznava, da so take koncesije postale potrebne, z drugimi besedami, da je prišla habsburška monarhija v položaj, ko ne more z ljudst vom govoriti le s strojnimi puškami in liuzarskimi sabljami, ampak mora poskušati svojo srečo z laskanjem.
Bolj ^pkor vse drugo v Burianovi noti kažejo besede o Wilsonu dvojni namen njegovega spisa; Vplivati na domačo javnost in vplivati na nasprot-niški svet. V jedru je ta nota prošnja za milost in prizanaša v je. Ampak namesto da bi res nastopil kot prosilec, skuša Burian še vedno ponosno jahati in kliče nasprotnikom: Pridite vendar prosit za mir; če pridete, bomo usmiljeni.
Ampak danes ne pričakuje nihče več usmiljenja od Avstrije. Še več: Prišel je čas, ko tudi zanjo ni več usmiljenja. Dobo prizanašanja je zamudila ;kar ima še pričakovati, je obračun in pri tem se izkaže njen bankrot.
BURIAN IN WILSON.
Če bi bil Burian odkritosrčen, bi moral povedati, da ni med Wilsonovimi štirimi točkami in stališčem Avstrije v resnici nobenega stika. Vs©> mimo katerokoli točko iz zadnjega Wilsonovega govora, pa spoznamo, da je med njegovimi pogoji in tem, kar vemo o Avstriji, razlika kakor noč in dan.
Predsednik Zedinjenih držav zahteva, da se uniči vsaka gonilna sila, ki bi mogla samovoljno skaliti svetovni mir, a če že ni mogoče uničenje, da se tfniža njena n^oČ tako, da ne more postati nevarna.
Avstrija sklepa z Nemčijo novo zveso, katere jedro je vojaška skupnost. Nemško-avstrijska aiianca je bila doslej silovito ugrožavanje evropskega miru. Ta aiianca je najbolj pospeševala oboroževanje vse Kvrope in pravzaprav je sam izbruh sedanje vojne zadosten dokaz, kaj je ts alii.nea v resnici nameravala. In sedaj pi
1 IJ^HMI liirtiiyitliMiBi*
utilitarističen aparat. Kdo pod ho£jim
naj ne spozna, da je to gonilna siia, ki lahko
erjtko nenadoma skali svetovni mir, kakor ga je s
sedanjo vojnot
V drugi točki zahteva predsednik Wilson, da se izravnajo teritorijalna in suverenska vprašanja kakor vprašanja političnih zvez in gospodarskih pogodb edino po volji* prizadetega ljudstva.
Kako se, pa obnaša Avstrija v tej stvarif Za Buriana je Avstro-Ogrska nedotakljiva, pa naj pravijo narodi, karkoli hočejo. Interesi habsburške dinastije zahtevajo, da ostane Avstro-Ogrska cela, če se že ne more povečati, kakor so njeni mali velikani zAČetkoma nifcilili. Vpričo dinastičnih interesov pa mora volja, potreba, interes narodov enostavno obmolkniti.
O, še več! Burian ne priznava narodom pravice do teritorijalnih izpreuientb, ki so seveda neizogibne, če hočejo postati neodvisni. On jim ne priznava niti kot članom Avstrije, kakršna je sedaj, vpliva na politične zveze in gospodarske pogodbe tiste države, kateri sedaj pripadajo. Cesar Kari ne vprašuje avstrijskih narodov, če jim je prav, da ostanejo nadalje v zvezi z Nemčijo. To so njegove osebne praoče. On s£ dogovori s kajzer Viljemom, in vse je opravljeno. Narodi imajo nagobčnik.
Vpričo takih dejstev je treba veliko predrznosti, da govori Burian o enakosti svojih in Wil-sonovih zahtev, in čim bi začel stvarno govorili o njih in bi' povedal, kaj obsegajo ene in druge, bi moral takoj priznati, da so med njimi hribi in doline. Ampak prav v tem je diplomatična umetnost centralnih državnikov, da govore vedno splošno, o "načelih" in "nazorih," nikdar pa ne stvarno o predmetih, za katere gre.
Baron Burian bi pa lahko vedel, da je ts u« metnost že popolrvonia kompromitirana in ne more vsled tega imeti nobenih uspehov več. Do smrti jo je kompromitirala Nemčija, ko »o njeni mešetarji zvabili Ruse v Brest Litovsk, češ da se strinjajo z njihovimi načeli glede na mirovne pogoje, pa so pokazali rogove, čim je bilo treba na mesto "nazorov" postaviti predmete.
In kdo naj zaupa Burianu več kakor gene. ralu Hofmannu?
UBOGA AVSTRIJA 1
Burian preliva v svoji noti krokodilske solze, ker so hudobni zavezniki glede na vprašanja, ki se tičejo Alzacije in Lorene, Trata in Triden-ta in nemških kolonij, tako trdovratni, da se zdi njih trma nepremagljiva.
Avstro-ogmki zunanji minister ie hotel^ biti spreten. Kdor čita njogovo noto tsk'o, kakor si on želi, bi dobil vtink, da ni nobenih drugih teritorijalnih vprašanj na dnevnem redu, kakor tista, ki jih navaja gospod baron? Z drugimi besedami: Zavezniki so lakomtii dežel. To njihovo pregrešno poželenje je krivo, da se mora vojna na. dsljevati,
(Konec na 3. strani).
11 i, v. > . 'A
PHOLET

ensko republičansko združenje.
SEDEŽ V CHIGAOI, ILL IZVRÄEVALNI ODBOR: Frank Bostič, Filip öodira, Martin V. Konda, Kristan, Frank Kerle, Anton J. Terbovec, Zavertnik.
NADZORNI ODBOR, att Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Joseph Fritz, Juaeph Ivanetič, J. JudniČ, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodie, Matt Pogorele, John Hezel, Jos. Steblaj, Frank ^vs, Frank Udovič, Charlie Veoel, Andrew Vidrieh, Stefan Zabric, Jjeo Zakrajšek, Anton Zlugar.
(Opomba. Zastopniki orgauizacij in listov, ki te doslej ie niso priglasili, postanejo ¿lani centralnega odbora, Am se pravilno prijavijo IH izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošilja t ve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, VI)
DRUGA REDNA KONVENCIJA gH>V.
REPUB ZDRUŽENJA.
s
Druga redna konvencija S. K. Z. se prične dne 13. -septembra 1918, v Chicagi. V ta namen je potrebno, da se izvrže volitve delegatov vsaj do 30. avgusta in d»so naznanjena tajniku njih iiae-na najkasneje do 5. septembra. Vsaka krajevna organizacija H. K Z. je opravičena do dveh zastopnikov ali delegatov, vsaka centralizirana podporna, kulturna ali politična organizacija, pridružena S. H. Z., tudi do dveh, listi in posamezna samostojna ali k drugim organizacijam spadajoča društva pa po&ljejo po enega zastopnika ali delegata. Stroške delegatov trpe organizacije ali tisti, ki jih pošljejo. Okrajne organizacije S. R. Z., kot n. pr. ona v Lawrence, Pa., .Franklin, Kan s. itd., so opravičene poslati za vsako krajevni organizacijo po ^Iva delegata. Torej, a bo je n. pr v okrajni organizaciji v Lawrence,
la združenih deset krajevnih organizacij #o*ed-n i It uaarfMn, je onravifena do dvajset delegatov. Slovenske podporhe, kulturne in politične organizacije, ki imajo ^e zastopnike v centralnem odboru, lahko potrdijo stare ali Imenujejo nove zastopnike. Ppverilne listine pošljem posameznim organizacijam in liatom, kakor hitro bo mogoče. Ako katera Organiaacija ne bi ddbila poverilnih lislin do 1. avgusta, prosim, naj mi naznani. Pro-vizoričen program za konvencijo In naslov dvora- » ne bo priobčen pravočasno.
Rojaki, člarii Slovenskega Republičanskega Združenja! Kno leto trdega, napornega dela je za nami. IJapehi so lepi, lepši kot so jih pričakovali veiiki optimisti. Slov. llepub. Združenja ima danes za seboj veliko večino vseh zavednih Slovencev v Ameriki; pa ne le to, ampak naše gibanje prodira tudi med druge Jugoslovane. Nuše delo pa še davno nI končano In sredi pota ne smemo obstati. Oeslo nam mora biti: Naprej, dokler ne bodo v naši organizaciji vsi ameriški Slovenci in dokler ne dosežemo tega, za kar srno še zavzeli, to je popolna svoboda vseh Jugoslovanov.
Člane krajevnih organizacij S. R. Z. poživljam, da vzamejo stvar v pretres na prvi seji in pošljejo delegate na konvencijo, če je le količkaj mogoče. Od njih je tudi odvisno, da izvolijo najzmožnejše ose**. Zdaj je tudi čas za javne razprave v časopisju. Kdor ima kakšne dobre nasvete v korist H. R. Z., naj pride na dan z nji-tui. letošnja konvencija bo začrtala pot našemu icidočemu delu, ki moto hiti še uspešnejše, kot je bilo doslej. Številno zastopstvo na konvenciji bo javnosti tudi pokazalo, da si ameriški Slovenci ne dajb diktirati od takozvanih voditeljev, ki se postavijo sami*.da ne verujej ) več v kakšna cesarska ali kraljevska 44veličanstva," ampak da zahtevajo tudi aa naš mali narodič pravo svobodo» ki je mogoča le v federativni jugoalovanski republiki. — Ker" bo o priliki naše konvencije potovalo skozi Chicago v Springfield mnogo delegatov S. N. P. J.t ki bodo morda posetili naft ] zborovanje, je iel^ti, da odnesejo najboljše vtise. Zato je potrebno,-da bo konvencija Slovenskega Republičanskega Združenja les pravo ogledalo navdušenega in nesebičnega dela za svobodo naroda.	•	Anton J. Terbovec,
tajnik S. H. Z.
HRVATSKO REPUBLIKANSKO UDRUŽENJE.
8AKUPITE SVOJE MISLI—OROANIZUJTE SVOJUSNAOU! v
Drugo vi, i ostali napredni radnici! Ove ri ječi upravljamo na Vas, koji se niste podvrgli UHpavanom fanatizmu ,i kojima je stalo do pra-vog i reuinog rada — rada za alobodu narekla,
koji je sapet i «mtrevaren pod tudjom vloščti.koja neiua ifikakovo pravo, da ugnjetava jedan narod, sposobni i, da upravlja sam sobom i svojom sudbi-nom.
Mi ovdje mislimo u prvom redu na jugosla-venske narode, jer naša je prva duŽnost, da radi-nio i da se borimo za narod, od kojeg potičemo, i č i ji m jezikom govorimo, a drugima dupuštamo, da rade jeduaiko, jer i nemarno pravo, da silimo njima ono, što možda nebi htjeli I voljeli,
Kraj današnje situacije Vi ne možete i ne smljete ostati ovako rast rešenih misli, bez organizacije, u kojoj bi ujedinili svoju snagu, ojačali svoju energiju. istaknuli svoje želje i tražbine; bez organizacije, u kojoj bi Vaš močni glas za pravu dernokraciju, narodnu samovladu i si obodni razvoj malih nacija ugušio glas natražnjačtva, moriarhisttfkih privuzlica i ekstremnih fanati-čara. ,.
Tttkova organizacija postoji več neko vrije-me medju Slovencima, ona se je pojavila medju nama Hrvatima ovdje u Clevelandu, i ona treba, da se pojavi sv uda, gdje živi jugoslavenaki narod!
Vrijeme je vrlo kratko i ne smijemo očeki-vati, da nam «pomognu do takove krajiio n uiti ne organizacije ljudi, koji ne baje za slohodu naroda, jer ne znadu cijeniti njezinu vrijednost. Več se prrmite organiziranja svagdje, gdje se to nto-Že, kako bi što prije imali organizaciju, koja bi bila sposobna, da izdaje novine i knjige, jer samo jaka organizacija biti u stanju, da rasprši ave ono, što je natraino; da pripremi naš narod ov-dje, da bude dostojan slobode i da potakne onaj narod u domovini i pokaže mu put pravog izlaza ka oedobodjenju i ujedinjenju; da ni>pzna svjet-sku javnost, da smo i Jugoslaveni sposobni, da upravljamo sami sobom i da ne trebamo tutora, bilo Habsburgovaca ili Karagjorgjeviča. Da bi mo
gli taipješno raditi za saiuu stvar, moramo imatl takove organizacije, u kojima bude nkjesto svakom naprednim radniku, Hrvatu, Srbu, Slovencu, koji se slaže sa izjavam I načelima Slov. Rep. Zdruienja, i koju izjavu amo mi privremeno uae-li kao svoju, dok se ne uredi izjava, koja če odgovora t i za sve tri narodnosti . •
Ove god i ne, približno za dva mjeseca, imade Slov. Rep. Zdrušenje svoju prvu konvenciji!, a hočete li Vi Hrvati i Srhi dozvollti, da Slovenci ostaiiu osamljeni u ovmkovoj važnoj stvari i u o-vakovo vrijeme, kad bi morala Jbiti najpreča duž nost avakog muža i žene, da podigne svoj glas i uzvikne gromko iiaiBNŽm tiranima: Slobode dajte narodu —alob* J Uklonite uzroke ratova, u kojima strada svJk^fro čovječanstvo! Sidjile sa trona, vi krunisani tirani, i dajte narodu prilike, da sam sobom vlada \ odlučujet Ne t Ml to ne smijemo dozvolitil To bi bila največa sramota za nas Hrvate i Srhe, ako bi nas naša nehaj nost i nerazumjevaiSje položaja tako daleko odvela, i mi b| tirne izgubili pravo, da se zovemo naprednim radnicima, kad nismo u ovo vrijeme htjeli poraditi za stvar, koja, ost vari li se, biti če od ko-rkrti ite samo jugoslavenskim narotlima, več eje-lomu čovječanstvu, jer če tirne biti uklonjen jedan od glavnih uzroka ratova i narodnog Šovinizma.
Vaše simpatije prema samoj stvari ne pomažu niŠta'1>e<z stvarnog rada, a stvarni rad za ovako-vu stvar može biti samo u organizaciji. Zato pri-mite se organiziranja Hrv. Rep. Udruženja, Srb, Rep. Udruženja i Slov. Rep. Udruženja.
Ovogodišnji kongres za Jugoslavensku Federativni! Republiku ne suiije da bude kongres silnih Slovenaca, več treba, da bude kongres Jugo-slavena! -
ProBV. Odb. H. R. U.
•
Skupština, koju je sazvalo H. R. U. na 14. ov. m ji na kojoj je govorio drug M. Polov ina iz Detroita, uspjela je iznad svalkog očekivanja, j na (pče zadovoljstvo prisutnih. Na skupštini se upl-salo odmah pet novih članova, sabrano $16.38 na \kolektl i prodano 33 fbrošurica Krfske deklaracije i Demokracije u slovenskem jeziku.
V. Sabolich, org.
Nemški socialisti začetkom vojne.
Neki nemški sodrug pripoveduje sledeče zanimive spomine iz prvih dni avgusta 1914. v DraŽdanin.4
'.Avstrija je bila odposlala svoj ultimátum. Prvi veliki protestni shodi proti vojni so bili skii-I
Skupini, kateri sem pripadal jaz, je bil dodeljen sodrug Sach, urednik lista "Volkszeitung," za govornika. Z navdušenimi besedami je slikal grozo in bedo proletarcev, ako bi se vojnim hujskačem posrečilo, da bi se izpolnila njih srčna želja. Naslikal je imenitno sliko, k*ko lahko pretrpi nemški kajzer v razkošnem šatoru vojno, ne da bi kaj škodovalo njegovemu zdravju. Vsi najvišji vojskovodje se vrnejo, tudi vi-čino generalov. Delavski razred bo moral dopri-iiašati krvne žrtve m največja bremena. Eden izmed vladajoče kaste (Franc Ferdinand) je postal črtev svojega poklica, kakor pobijejo industrijske nezgode dañnadan množice deláveev, ne da bi mačka zainijavkala, in zdaj naj se poženo miljoni delavcev eni proti drugim, da bi se mr-evarili, pobijali in dali klati. To se ne sme nikdar zgoditi!
Ultimat um Avstrije je nezaslišana provoka-toriena zahteva, katere ne niore sprejeti nobena vlada, tudi srbska ne. Ako bi nemška vlada trpela ali podpifala idiotični zločin avstrijske bankrot ne vlade, bi se nabrala vsa krivda za vse, na hoj se zgodi karkoli, na glavah nemške vla-Se Ona nosi odgovornost, od nje je odvisno, ali naj dobi Evropa vojno, ali pa naj živi v miru.
Od meščanske strani se je slišal medklic, nevezane besede kakor "Ruski napadr in "Zaščita riem'ko kulture."
Kakor en mož je planila množica, ki je štela rta Tisoče, na noge. S krčevitimi pestmi in pre-reciVi izrazi, závédne svoje moči in pripravljene za boj, tako sem jih videl, vojake proletarske armade "Vojna vojni!" "Ven z izzivačem!'' "Pftifan pojae!" — tako je donelo po dvorani, doklérsS'tii posrečilo predsedniku, da je napravil mir. —
&Í preden je bil shod zaključen, ie prišel te legrftm, da je Avstrija odklonila srbski odgovor, češ da je nezadosten. Mirno in dostojno so se
I r
it Washingtona poročajo: Oficijelna brzojavka iz Berna, &vice, pripoveduje, da se Rumun-< i, ki prihajajo iz Bukarešta v ftvico, silno pritožujejo zaradi nemškega gospodstva v Rumuniji.
"Agentje nemštega poveljništva imajo pra-vico vstopiti v privatne hiše ob vsakem času in zaseči, kar jim ugaja," pravi brzojavka. "Pobrali so vse najpotrebnejše reči v najpriprostejfiem domu. Nezadovoljnost vedno bolj narašča. Lakoti so se pridružile nalezljive bolezni in Število žrtev se množi vsak dan.
B "Rumunsko ljudstvo propada in nemški agen-tje morajo zahtevati iz Berlina zdravnike in zdravila. Rum unija ima samo se eno upanje, in to je zmaga tistih, ki jih še vedno smatra za svoje za--. Prej so bili v Rumuniji germanofili, danes jih ni."
Brzojavka dostavlja, da se je neki rumunski državnik izrazM, da muie lieiiu&i profesor Kriege dejal, ko je protestiral proti mirovnim pogojem: "Ne tožite, če l»i poznali mirovne pogoje, ki ča-~ ijo viise bivše zaveznike, tedaj.bi prvi priznali, ravna Nemčija dobrohotno z Rumunsko."
• ' t-
sodi upi razšli, prepričani, da so pred njimi uso-depolne ure, da zahteva naš program, da smo 11.1 straži in da izpolni vsakdo svojo dolžnost.
Večji shodi so bili nameravani- za prihodnjo nedeljo. Bila naj bi velika revija ponosne nemške proletarske armade, žugajoče svarilo na zgoraj. Zgodaj v nedeljo zjutraj smo se podali v notranje mesto, kjer je bilo zborovališče. Komaj smo bili blizu shajališča, ko so nam prišli že ofi-eielni priduševalei stranke hropeči in spol eni nasproti: "Vrnite se, sa bošjo voljo, vrnite se! Vse je pri kraju. Vrata dvorane so zaklenjena, shod je prepovedan. V vojnem stanju živimo."
Nobenega žandarja, sploh nobenega človeka v uniformi ni bilo videti. Le naša ftistna strankarski; policija je bila na tem, da nas demobilizira, ker nas je kajzer mobiliziral.
Pod vodstvom najetih desetgrošovskih po-halinov je drvela kričeča, patriotične pesmi pojoča mladina Draždan mimo nas. Zdelo se je, kakor da je vse znorelo. S trudom smo se ml vrnili xl tega ogabnega prizora. Skupna misel vseh posameznikov v skupini je bila ta, da je treba najti razloge, da se je treba zmeniti. Naše vodstvo, če nas .ni celo izdalo,, je omagalo. Pohalini to ovladavali ulico, vojna situacijo, naše vodstvo se je pa,ne da bi bilo storilo le resen poizkus, ameknilo z bojišča. To je bilo mnenje nekega so-druga. Drugi so mu segli V besedo: "Počakajino! Tega ne smeš reči."
Nekoliko dni zatem je prišla dovolitev vojnih kreditov dne 4. avgusta z znano izjavo. Stranka je d.vla oficielno armadi svoje vroče želje na pot, armadi, ki je bila že v temni* noči vdrla v Belgijo.
Na vsalfo kritično opazko je bilo vselej le slišati: " Počakajino! Naši voditelji bodo že vedeli, kaj jim je" storiti.*' Dne 4. avgusta so napravili strankarski lrsti svoj obrat, ter so potegnili vs-3 s seboj v srrmoto. Ob zavzetju Liegn in Naniu-ra je bilo Vaa npojeno zmage. Prepevalo in razgrajalo se je po vso noč.
Zjiitraj .sem šel obiskat starega sodruga, ki je bil prej uiednik enega na^ih listov. Sreča mu ' je obsevala i* oči, ko je stal pred vojno karto, ki je bila skeraj tako velika kakor stena njego-
ve sobe. S črno-belo-rdečimi zastavicami na Iglah je zaznamoval na zemljevidu "naše" nove z:nage. Takoj mi je začel razlagati prihodnjo šahovno potezo in ves vojni načrt. Vojni pes ga je bil ugriznil, imel je že steklino.
Prihodnjo nedeljo sem se z nekim sodrugoin namenil, da obiščeva še druge. Še dva "brezdo-moviiLca" sva dognala, ostali so bili v cerkvi, ali pa so izdelavali bojne načrte.
' Naposled je prišel dolgo pričakovani new-vorški 44Vorwaerte,'' tedenska izdaja 44 Volkszei-tuagc " Z drhtečo roko sem odtrgal zavitek, ti naših Časopisov je bila izginila vsa dostojnost in pamet. V vsem gozdu našega llstovja ni bilo oču-titi niti sapice socializma. Nezaupljiv sem bil napram sebi, nezaupljiv napram vsemu. Kakor srka od žeje v blaznost gnani potnik po puščavi prve kapljice vode, tako sem čital uvodni Članek v " Vorwaertsu". Tu je bilo tiskano, črno \ia bc-iv m: je resnično, kar javlja brzojav, tedaj je bil storjen velik greh in mnogo bo treba, da ie to popravi."
Če smo bili trdovratni, nepopravljivi osli, ki ne morejo pozabiti na svoj socializem, smo bili vendar v dobri družbi.
Rešeni smo bili morečega občutka osamljenosti : zopet smo bili veseli in dobre volje. Z new-1 jorškim 44 Vorwaertsom" v žepu smo šli 9. septembra 1914. na shod svoje skupine, kjer naj bi bil eden apostolov novega nauka, državnozborski pos'anec Gradnauer prvič opravičil nesrečno politiko z dne 4. avgusta. Najprej je namazal shod, na katerem je bilo mnogo žena, s "socialno preskrbo/"-Vse je plavalo v maslu, treba je bilo le iztegnili roko. Potem se je pričela molitev: "O sveti Florijan, obvaruj mojo hišo, pa zažgi dru-£e." Nič se ni govorilo o »belgijskih razvalinah i»1 belgijskih grozotah, le o tem, kaj bi se zgodilo, če bi prišli carjevi kazaki v Draždane. Najvišji ideali in velike zahteve, ki jih obsega socializem, so se skrčile v edino željot "Daj nam danes naš vsakdanji krompirjev kruh in obvaruj našo ¿teniško bajto, ki ima drugega, lastnika." Naposled se je za povzdigo prečitala posebna izdaja:
Reims je padel!
F*o svetu.
Listi iz Avstrije, ki so dospeli v Bcrn, pišejo, da bo (fr. Seydler kmalu demisioniral. Politični komentatorji v dunajskem časopisju povdarjajo, da mora bodoči ministrski predwednik enako zadovoljiti Nemce in Poljake. Dva poljska poslanca v avstrijskem državnem sboru — Rilinski in Korytowski — sta omenjena kot kiindadata z« ministrskega predsednika.
To se pravi, da bi radi skovali staro nemftko-poljsko kombinacijo, s katero'se je v Avstriji dolga desetletja vladalo proti outalim narodom. Toda če dobi avstrijska vlada še par ministrskih kandidatov med poljskimi stančiki, ne najde danes več ponižno hlapčevskega ljudstva.
Iz nemških virov javljajo, kaikor se poroča iz Berna, da je Nemčija uradno obvestila avstrijsko vlado, da odločno nasprotuje rešitvi poljskega vprašanja, kakor so zamišljuje Avstrija to rešitev Obvestilo je prišlo is ust nemških delegatov, ki zborujejo z zastopniki avstro-ogrske vlade v Sol-nogradu v zadevi avstro-nemške alijnnce.
Poročilo je zelo verjetno. Avstrijski program
za "rešitev" poljskega vprašanja je namreč ta: Prejšnja ruska Poljska se zedini z Galicijo, proglasi se za poljsko kraljestvo, pa pride skupaj pod habsburško dinastijo in pride napram ostali Avstriji v tisto razmerje kakor sedaj Ogrska.
Da se Nemčija s tem ne strinja, je rnzumljivo. Ta spor je pa že tako star kakor zavzetje Varšave in svojčas so dobili nemški listi naravnost nalog, da ne smejo pisati o poljskem problemu v avstrijskem smislu.
Nazadnje bo pa to itak prepir za oslovo senco, kajti poljsko vprašanje se tudi v Viljemovem smislu ne bo rešilo. Poljaki bodo znali živeti brez llabsburžanov in Ilohenzollernov.
"Telegraaf" v Amsterdamu poroča, da zahteva nemška vlada od Iloiandske, da pošlje v Nemčijo m,im krav, 3000 konj, 10,000 ton sira, dva miljona jajc, lf>0 ton maščobe, 3000 ton sladkorja in 300,000 kož za usnje. Vrhutega zahteva Nentfija od nizozemski kolonij 700,000 goldinarjev nadaljnega menečnega kredita. Holandska vlada se upira tej zahtevi.
V se je bilo srečno, zelo srečno, dokler ni* sodrug Rcuter povzel besede. Na kratko je označi! to ¿tanje z izrazom "Začetek konca stranke." Vsaka zmaga jeza nas poraz, vsakdo med nami bo še imel priliko, da se bo jokal zaradi naših zmag.
Nedvomljivo je shod pokazal svojo slabo voljo, ko se je z odra zaslišal medklic:
4 4 Tako misliš Ti sam in nihče drugi na svetu ne."
44Tako je," je zadonelo z vseh strani.
"Za sedaj", je nadaljeval sodrug Reuter,
"je na moji strani še največji ki najodločnejši nemški list stranke v novem svetu. Nihče naj mi ne prihaja z ugovorom, da ne poznajo sodrugi onstran morja naših razmer. Scdrugi okrog new-yorškc " Volkszeitung" poznajo prav dobro nem-fiko kulturo in prusko policijsko sabljo, ki jih je piegnala od doma in iz domovine."
Ko je sodrug Reutfer še prečital uvodni članek iz " Vorwaertsa'7 je dejal državnozlmrski poslanec v svojem zaključnem govoru:
" Takih čudakov,, kakršen je predgovornik, je bilo vedno, in našli se bodo tudi vedno ljudje, ki vse bolje vedo in imajo radi, da se govori o njih. Uredništvo newyorške 44Volkszeitung" je daleč in na varnem. V nevarnosti ni New York, ampak naša nemška domovina. Naše socialne pridobitve in našo nemško kulturo je treba varovati prod rusko nekulturo in samovoljnostjo. Vsa!< korak je bil dobro preudarjen. Drugače ni-fino mogli, kakor tako kot smo vedno naglašali.' Svoje domovine nismo pustili v času nevarnosti na cedilu. Če bi bili kot voditelji drugače rav-nali, bi nas' bila množica odpihnila kakor vihar. Se nikdar, odkar obstoji stranka, ni bil sporazum med voditelji in maso tesnejši, enotnost trdnejša in stranka močnejša."
Saj tii masa niti slutila, kaj še je odigralo na sejali državnozborske frakcije kratko pred in potem po 4. avgustu. Ob viharnem odobravanju je poslanec zapustil dvorano. Videl sem ga zopet želo jieseca aprila 191« , ko ga jc množica, vsto-pivSeira v neko drugo dvorano, sprejela z beseda-mi «4izdajalec!", "OessinnunMump!", "Vladni trabantl" in s podobnimi imeni.
Iz Amsterdama poročajo: Dunajska "Arbei-ter Zeitung" pi*e, kakšno delikateso in <lobro*o so nas 11 avstrijski ekonomi v navadnem hrošču, posebno če jc letos hroščevo leto. Kuhajo jih in z njimi krmijo prešiče in kokoši — ampak s tem se ni konec velike porahnosti hrošča. Člankar naš,*-va v omenjenem listu, da Ima hrošč v sehi porcijo »Aascobc, katere/avno zdaj silno primanjkuje v centralnih državah. Ako se hrošči posuše, tetini dajo M) odstotkov dušikove tvarine, 30 .beljakovine in 10 odstotkov maščobe, ki je baje zelo porabim za olje v svetilkah.
Ali ni to nazadaje že dobra človeška hrana?
"Norddeutsche Allgemeine Zeitung" javlja po poročilu iz Amsterdama, da je neodvisni sv "ialist Hase dejal zadnji teden v driavnem »boru bedeče: "Nemška mililariktična sila v Rusiji izvršuje službo rahlja demokracije in tlačiteljn svobode. Ako se bodo razmere nadaljevale kakor hoče naša militaristtfna avtokrseija, bo Nem-"ija uničena, razen če vzame ljudstvo vprašanj«1 uiiru v svoje roke."
Urianova hazardna igra.
itf
|ff	(Konec a 1. strani).
Pri toni je ekacetenea le pozabil, da ulao centralne aile mnogo govorile o teritorialnih vprašanjih, ampak ko ao dobile priliko za to, so eno-stavno pobasale, kar oo mogle.
Čudni »o ti diploma tični gospodje t Od brest -litovakega mini jo minilo komaj pa.- mesecev, svot naj bi bil pa že pozabil, kaj so Nemčija, Avstrija in Turčija storile a Rusijo, Avstrija iu Bolgarska pa z Rumunijo. Alzaeija, Trident in Trs* pomenijo komaj majhen zlomek tega, kar je bilo ugrabljeno Rusiji proti volji prebivalstva tistih dežel, ki so bile odtrgane od Rusije.
O prebivalstvu Alaacije in Lorene je precej gotovo, da si želi združitve s francosko republiko. Saj je vendar nemška vlada pred vojno venomer trdila, da so Alzačeni hi Lorenčani nelojalni. Ko je vojna izbruhnila, je dezertiralo iz teh dveh dežel v Francijo, kar je le moglo, da bi se borilo zoper Nemčijo. Sioer se bo pa prav lahko dognalo, kakšno je pravo mišljenje odnot-nega ljudstva, kadar ga bo moglo izražati svobodno, brez grožnje nemžkih bajonetov.
O Trentinu ni nobenega dvoma, da je ljudstvo po narodnosti italijansko, da je, izvzemši nekaj klerikalcev, vedno simpatizirelo z Italijo, in da ga odkazujejo njegovi gospodarski interesi proti bombardiji. Z oairom na ljudsko voljo ima Italija tisočkrat več pravice do Trentina, kakor je je Avstrija imela do tistega kosa, ki ga je uplenila Rumuniji.
Kaj naj se zgodi s Trstom/je gotovo še odprto vprašanje. Ampak kdor ima najmanj pra-
- M
viee do njega, je Avstrija, kajti niti Italijani, niti Slovenci, iz katerih ja sestavljeno tržaško prebivalstvo, niso zaljubljeni v Avstrijo in si ne Žele njenega biča.
Auipak barou Burian je vendar dejal, da se strinja z Wilsouovimi načeli. Mol v takem položaju, v kakršnem je zuuanji niinitater velike države, mora pač poznati načele, o katerih govori, pa bi moral_vedeti, da je predsednik Zedkijenih držav slavnostno naglasil pravico narodov do samoodločevauja. Če se Burian a tem načelofti strinja, zakaj se tedaj joka! To načelo vendar ravi, da ne izgubi familija Halbsburg-Lothringen prav nobene dežele, ¿e se izreče nje prebivalstvo za Habsburgovce. Ej, Burian preliva aolae zato, ker se v resnici nič ne strinja s tem načelom. Saj ve, da ne tmtane Avstrija 48 ur skupaj, če dobe narodi dejansko pravico, da si izbero lastno usodo.
A medtem, ko tarna Burian zaradi Trsta in Tridenta, špekulira, kako bi si cesar Kari posadil poljsko krono na glavo m uničil poljsko neodvisnost pod pretveso "osvoboditve." Svet naj pa čita njegove note, pozabi na ataro in novo in najnovejšo zgodovino, pa verjame, da prihajajo Bu-rianovi vzdihi iz Čistega srca.
VRHUNEC NESRAMNOSTI
Tekom vojne je imel svet toliko prilike, da spozna avstrijske diplomate, ki so lahko uživali obligatni ugled v tujini, dokler ao delali v zatišju in zakotju, da ne povzročajo njihove brez-obraznosti nobenega posebnega presenečenja več.
Berchtokl je bil prvi, ki je pokazal, kolika mera impertinence se more pričakovati od te gospode; od tedaj je ostala metoda, vsaj v glavnih potezah, neizpremcujena, hi po tej metodi je Avstrija vedno ubogi volk, kateremu so hudobne ovce skalile vodo.
Kako bi mogel dobri Burian zapustiti pot, po kateri so hodili (ljegovs predniki t Tudi on pripoveduje torej Seydlerju in VVekerlu, da je Avstrija uboga sirota, ki ni hotela nič druzega, kakor v miru živeti, pa ji hudobci onkraj meja niso dali.
V svoji noti namreč pravi Burian:
"Če zahtevajo naši sovražniki neprenehoma kes za storjena zla in popravo, je to zahteva, ki jo izrečemo mi lahko z večjo pravico napram njim, zakaj mi smo bili napadeni, in nam storjena krivica se mora popraviti."
Vsekakor je to čuden način iskatijs miru. . .
Nasilstvo zbuja odpor. Ali farizejstvo zbuja gnus. Zdi se, da je bilo to že zadnje, česar je manjkalo Avstriji. Njena smrt je že davno neizogibna, ampak z Buriauovim načinom se pripravlja še ob časten pogreb. Človek se nehote spomni Adlerjevih besed, izrečenih leta 1902, na bru-skeiu socialističnem kongresu: "Č« noče Avstrija živeti kot civilizirana zveza svobodnih narodov, ji ne ostane nič druzega, kakor da crkne na gnojišču zgodovine."
Zdi se, da se res ¡spolnjuje njena usoda na tak način.
Aleksandrova svetovna vlada se je razblinila z njegovo smrtjo. Rimsko cesarstvo je raz-
padlo in nič ni ostalo po »jem. Vse Napoleonove ponosne sanje mi bile kpnčane, ko je sedel na S. Heleni. V vseh teh doseženih ali žel jenih svetovnih gospodstvah je bilo naa}l Vsak denpotiaem je izzival upore. AJI vas strofe teh sil so zapustile v zgodovini nekaj velikega, ker diha vsatka resnična tragedija.
Za Avstrijo ne ostane niti to. S svojo hmay-ščino, s svojim farizeja*vo«n se dela njena av-tokracija odpornejšo, giiusuejšo, nego ja bil sam ruski carizevu.
Avstrija je bila napadena! Za krivico, ki ji je bila storjena, mora dobiti zadq*Čcnje!
Misli Ii Burjan, da je ves svet tflep ali blazen ali slaboumen t Za klanje narodov so štiri leta dolga; tako dolga pa vendar niso, da bi bil pozabljen Berchtoldov nesramni ultimat um, pozabljena odklonitev snbskcgs predloga, da se predlože sporne točke mednarodnemu razsodišču, pozabljeno avstrijsko naznanilo Italiji, da namerava napasti Srbijo.
Če je Avstrija v začetku vojne kričala: "Držite tatu!" je imelo to ?a silo še kaj taktiČne-ga smisla. Danes jo izroča taka hmavščina le as-ničevanju vsega Bveta.
O zadoščenju bi pa Burian pač z večjo pravico govoril, toda ne v tem smislu, v katerem ptte svojo noto. Avstrijski narodi, teptani, varani, Is žrtvovani brezmejni slavohlepnosti dinastije in militaristične klike, so tisti, ki imajo pravico, fall te vat i zadoščenja. To pa morejo dobiti le a avo-jo svobodo; ki ne pomeni nič več in nič mao|,
kakor konec Avstrije. --—--
narodne
Da povzdignejo še bolj slovesni dan, ustanovijo fantje ie teden ali dva tedna pred "žegnom" "konto" ali kupijo skupno sodček vina, ki ga ua "žegen" tudi popi jo skupno. Naroče si tudi godbo, ki mora iti za "konto55, kamor se ji ukaže. K cerkvi mora spremiti godba "konto" brezplačno, pa tudi za ples plačujejo člani "konte" manj ko drugi, kajti "Ikonta" mora skrbeti za mir in red pri plesu.
Stari ljudje še pomnijo, da so vzeli mladeniči, kadar niso ustanovili "konte", vina no "ros"; preccpili so namreč količek in dali en del gostilničarju, drugega pa so ohranili sami in zaznamovali na njem, koliko "pint" ali litrov jim je prinesel gostilničar.
Teden dni pred "žegnom" naroči vsak fant pri svoji "dečli" "požele** ali šopek, ki ga naredi dekle iz rdečega klinčka, roženkravta in rožmarina, zraven pa priveže še z zlato peno prevlečenih lanovih glavic in nekaj miganja. Po so|>ek pride fant sam, in sicer v soboto zvečer ali pa v nedeljo zjutraj in prosi dečvo za "prvi raj" ali ples.
Skoro pri vsaiki župnijski cerkvi se bereta na "žegen" po dve av. maši; k prvi gredo gospodinje i nstarejši ljudje, k drugi mladina. Pred cerkvenim opravilom se zbero mladeniči v bližnji gostilni, odkorakajo potem s godbo k cerkvi in eden mladeničev nese lepo okrašen ( liter vina. Ako je v župniji več vasi, je tudi več "kont" in godeb. Dekleta gredo na "žegen" v najlepših o-blačilih v cerkev, se postavijo druga za drugo in ne gredo prej iz cerkve, predno po masi ne odzvoni 'Ave Marija", in tedaj molijo tudi su-naj cerkve, potem ps zavriskajo in vsaka "konta" zase zapoje in godba jo spremlja:
"Kaj b' jaz kristjan vesel ne bil, . k' sem dan's pri sveti meči bil. Tam sem videl Jezusa in njegovo mater žalostno.

Pred cerkvijo valbijo dekleta sorodnike in znance v domače hiše na občd ali "vahte".
Po občdu se zbero fantje, zasedejo lepo okrašene konje brez sedel ter jahajo na vas pod lipo, kjer je nataknjen lesen čeber na malem stebru. Jezdecev je navadno 8—12, m sicer jih jezdi polovica v skoku proti stebrtt, d očim ostane druga polovica med tem pri godbi in poje. Vsak jezdec ima v roki železen količek in s tem udari v diru po čebru. Ko prihajajo prvi nazaj, dirjajo drugi mimo čebra. To se ponavlja toliko časa, dokler se ne razsuje čeber. Ko vzamejo ali nataknejo v diru jexdeci obroče na količke, pristopi dekle v najlepši svoji obleki k stebru ter poda na krožniku venec onemu možu, ki je prej delil obroče jezdecem. Mož vpraša dekle, je li prost venček. Če je proet, ga dobi mladenič, ki ga je zaslužil s krepkim pobijanjem čebra, vendar pa ima dekle pravico, imenovati mladeniča, ki naj dobi venec. Mož nastavlja potem dirjajočem mladeničem venec, kajti vsak bi ga rad odnesel na količku, toliko ''asaž, dokler ne. pridirja zmagalee. Ko se zablešči venec na zmagalčevem količku, tedaj zmagalee zavriska, obrne konja na stran in zdirja z drugimi mladeniči na dom, da oddajo konje. Mladenič, ki je dobil venec, mora peljati dekle, ki je prinesla venec, na "prvi" ali "prvi ples".
Po pobijanju čebra se prične raj pod lipo. Pravico za "prvi ples" imajo samo poštena dekleta, kajti oue, ki so zapravile poštenost, se ga ne smejo udeležiti. Nekdaj je baje, če se je drznilo stopiti tako dekle med drufie pod lipo, usahnila iipa. Mladenič, ki ima od rast lo sestro, ne pleše pod lipo z drugim dekletom, ampak s sestro, in domače dekle ne pleše pred "prvim pflesom".
Pred začetkom "prvega plesa" ali samo "prvega" se zbero tudi mladeniči pod lipo, stopijo v kolo, zapojejo, godba jih pa spremlja: "Tam stoji 'na lipa 4 na lipa zelena.	t
Pod lipo stojijo fante, oj fante dvanajste.
Oni se pogovarjajo, ^ kam drevi v vas pojdejo! V?ak k svoje j ljubici, jaz k moji Uršiei."
L
Bog nam daj ti'n dober Čas ta prvi raj začeti. Se kaj da smo začeli, še nehat neb'mo 'meli.
II.
Kdor je z Bogom, Bog je z njim, sam Jezus je Marijin sin.
HI.
Sem jo videl na poteče,
k' je imela zlato
vapučo v roce.
IV.
Bom pa furu črez Prediv, al je za dečvo kaj za div.
Ko odpojo mladeniči prvo kitico, pomigne vsak rvoji rajki in dekleta prihitijo, se primejo s fanti in zaplešejo prvi ples. Ko odigra godba, prime vsak plesalec z desnico svojo plesalko za levico i nhodijo, pojoč druge kitice, pod lipo. Na to zaplešejo še enkrat in dekleta se potem vrnejo na prvotno mesto, dokler jim ne dado mladeniči znamenja za druni ali 'štajerski' ples. 'Štajerski' ples so pravilno plesali še pred 30 leti,
i. .
dandanes ga mladina ne Zna več, ker plešejo navadno preveč poLk in valčkov. Zadnji ples pod po je dandanes navadno valček, na kar zaigri} godba koračnico in spremi fante v gostilno. Dekleta gredo med tem časom na dom m pre menije obleko za.ples v gostilni.
Na "žegni" ponedeljek je v vsaki župnijski cerkvi darovana maša za mrtve in plačajo jo mladeniči.' Po masi blagoslovi župnik grobe, na kar se prično pred cerkvijo zopet one slovesnosti kakor prejšnji dan.
Nekdaj so povsod* plesali še v ponedeljek "prvi ples" ali "prvi" vsi možje s svojimi ženami. Dandanes je to v navadi še v Gorjah pri Žili. V ponedeljek po maši gre vsaka "konta" s svojo godlbo pod gorjanako lipo in plešfe "prvi ples" druga za drugo. .Mladina pleše povsod tudi v po-ucdeljck, kajti v nedeljo pustijo navadno domači fantje in dekleta prostor drugim, zato je pa godba v ponedeljek samo za domače.
Dandanes postajajo skoro po celem Korotfr nu svatbeni običaji>fenoličnejši, le pri Žili i ohranilo še staro "vergvanje" precej v stari ki. Nekdaj ni bila navada ,da bi ienin sam "ver-gvn" ali snubil, temveč je odkril svoje misli isa srce najprej roditeljem, ki so poslali, še jim je bila po volji sinova izvoljenka, k nevestinim roditelj in pametno žensko, ki jim je sporočila akri-vaj, zakaj prišla. Ako so bili z ženinom vsi zadovoljni, tudi hčerka, tedaj se je dovolilo ženinu, da pride satu, da sc pogovore natančneje ip da vpraša ženin, kdaj sme priti z dvema možema. Ko sta prišla z ženinom moža in so se vse pome^ nili, jc bilo šele pravo "vergvanje". Moža sta hvalila ženina, oče svojo hčerko in na to so odP ločili hčerki "div" ali doto. Med tem je gospodinja pridno kuhala in pogostila goste z vinom In klobasami. Pred odhodom je povabil ženin mater in nevesto na oglede.
(Dalje.)	»W
ji dnevi. Štefana Poljanca.
Z lahkim srcem in dolgimi koraki je šel po ozki ilovnati stezi preko polja, čez holm, in je dospel v vas ob istem času, ko se je ustavil voz pred hišo. Brat Jakob je pozdravljal sosede, ki so se odkrivali spoštljivo, mati je šumela pred njim v nedeljski obleki in ni se ji mudilo v vežo, oče je peljal voz na dvorišče.
"Tam prihaja pa še Štefani" je zaklical sosed.
"Štefan, Štefsn!" je zavadihnila mati in je stopila na prag. "Z eno roko Bog blagoslavlja, z drugo kaznuje; on ve zakaj 1"
"Njega sameg* je kaznoval najbolj; na tem svetu in*ga bo na onem svetu I"
Brat Jakob je stopil za materjo v izbo. "Med kosilom bodb molčali!" se je tolažil Štefan in je stopil za njima.
Sestra je prišla iz kuhinje z golimi rokami in vsa razgreta. Obrisala si je roke ob predpasnik in je pozdravila Jakoba s smehljajočim obrazom in
veselimi očmi.	-
"Pa vendar res ne ostsneš ssmo dva dni
doma, Jakob T" ■>
"Dolžnost, Marica, dolžnost! Zmirom sem ti pravil: dolžnost je prve na svetu in še celo dolžnost do Boga in njegove shižbe!"
"To je merilo name!" je pomislil Štefan in
si je svalkal cigareto.
"Kadi pa tudi še zmirom!" je zamrmrala mati, ko je pogrinjala miao s snežnobelim prtom. "Kaj si ti tukaj, Štefan!" se je ozrla sestra.
"Odkod pati!"
"Na cesti so me pobrali!" "Ali. boš z nami kosil!" "Pravijo."
Sestra se je vrnila v kuhinjo; oče je stopil v izbo in je sedel takoj «a «nizo. Nasmehnil se je
široko in je pomežiknil.
"No, zdaj pa še ti kaj povej, Htefan! Dolgo
te že nismo videli, dolgo «e nisi pfoal po denar.
Ali si zadel v loteriji!"
"Ne še!" je odgovoril Štefan mirno in si je mislil: "Pred kosilom se ne bom prepiral, saj je potem še zmerom čas!"
Tudi Jakob je sedel za mizo, naslonil se, je na stol in je položil bele, okrogle roke na kolena.
"Ne šalite se oče," je izpregovoril, "zakaj resne ao te reči! Jaz obžalujem izgubljenega človeka, ali pa ga obsojam; ne smejem se mu nikoli."
Štefan je stal ob okrni in je^pušil in čakal kosila.
"Kako je to čudno!" je premišljeval. "Tako daleč so mi ti ljudje, ki sem jih nekdaj od srca ljubil, da me ne zaboli več nebens njih beseda in tudi misel ne. Čisto nič me ne boli, da jih vidim in slišim pos1ednjikra4, in bolj mi je na skrbi, če se je Manici potica posrečila aH ne."
"Zakaj ne odgovoriš, Štefan!" se je okrenil Jakob proti oknu.
"Ali si me kaj vprašal!"
"Povej mi no, Štefan, kaj pa misliš!" se je razsrdil Jskob in je zardel. "Kaj te ni nič sram!"
"Če bi me bilo sram, Jakob, bi si samo srce težil in še bolj nerodno bi mi bilo, kakor mi je. Kdor se napravi na dolgo pot, si ne naloži pretežkega brašna, drugače ne pride daleč."
Nejevoljen se je obrnil Jakob; sestra je odprla duri in je postavila na mizo prvo skledo.
Mati je srebala juho in Se je ozirala postrani na Štefana.	_
"Kako lep bi bil ta dan I"
Štefan je bil nekoliko zatkrnil oči, kakor človek, ki se ne meni za nikogar nego za svoj krožnik.	*
"Kam pa si namenjen, Štefan!" je vprašala sestra.	'
"Zdaj nikamor, ampak precej po kosilu poj-dem."
"Prav!" je pokimal oče in Štefan se je skoro prestrašil njegovega obraza. Trd je bil in sovražen,
kakor iz temne grče iztesan. Štefanu se je zdelo, da je bil nekoč prijazen ta obraz, in čudil se je.
Kosili so mokre; ko je rezala mati potico, so se ji zasolzile oči.
"Tako sem bila vesela tega dne, ko sem se oblačila, da bi ti šla nasproti. Zdaj pa je vse tako pusto, kakor da bi bil zunaj dež."
Ozrli so se na Štefana: mati, oče, brat in sestra.
"Tako pride Človek, sam ne ve kako in odkod, in moti svetost rodbinskega življenja!" je pomislil Štefan. Zgrabil je kos potice in ga je vtaknil v žep, izpil kozarec vina, nato je vstal.
Sredi sobe je počakal za hip in se je ozrl po omizju. Gledali so na prt in molčali. Štefan se je okrenil, odprl duri in je šel.
"Še prekrižal se ni!"
"Še Bog povrni ni rekel!"
• Obrazi so se zjasnili, solnce je posijalo v izbo: oči matere, očeta, brata in sestre so se srečale, polne resnične, globoke ljubezni. Sestra je vstala in je nesla v kuhinjo Štefanov krožnik in kozarec.
"Ni treba, da bi bil v hiši njegov spomin."
Štefan je šel v krčmo. Krčmar ga je pozdravil napol prijazno, napol s prezirljivim nasine* škom.
"No, kako je krčmar!" ga jc ogovoril Štefan in sc ni zmenil za prezirljivo prijaznost. "Ali sem se vreden kozarca!"
"eŠ zmirom; kar je bilo laui, je pozabljeno. Vsako leto umijem duri!" se je zasmejal krčmar. "In zdaj je gospod Jakob doma."
"Doma je;, pravkar je kosil."
Štefan je pogledal krčmarjti v obraz in obšla ga je prijetna misel.
"Glej, na Jakoba se zanaša. Kaj, ko bi se zanesel nanj tudi jaz! Res je sicer, da je velik pra< sec, ampak prasca sc ogihljcm, gnjati pa ne zani« eujem iu nihče mi ne more očitati, da ravnam nespodobno."
Pil je, ob vinu pa je pisal pismo, ki ni bilo njegovim mislim čisto nič podobno. Tako se človek dam, ki jih redi in izrablja kakor domaio živino, privadi posebnemu slogu in priljubljenim l^ese«
- SIS i
Misli nikakor ne sodijo v tisti slog; slog jih pogoltne in jih izpremeni popolnoma.
Pismo je bilo pisano zelo otožno in resno; govorilo je o slovesu, o poslednjem pozdravu, te-gubljeni mladosti in drugih grenkih rečeh. Razcapan fant, ki se je klatil po cesti brez opravila, jc prinesel odgovor in tam je bilo zapisano:
"Kdor zataji Boga, ga Bog zataji. Kdaj bol že nehal svoje hudičevo življenje! Doto si zapravu ne enkrat, temveč dvakrat in zdaj bi se rad redj^ ob tujih žuljih. Jaz pa ti pravim, da sem te sit 10 da sc mi ne prikaži več pred oči. To je bilo zadnje tvoje pismo, ki sem ga bral, odslej ne odpregn nobenega več. Kar ti pošiljam, sem vrgel skosf okno v blato; dal naj bi bil rajši beraču, ki bi molil zame. aZpil boš in požrl in boš obležal v jarku, tie tam ostani, odrešeni bomo!"
"Kako sc jc razjezil!" je pomislil Štefan ih se je popraskal pod nosom. Denar, ki je bil zavit v pismo, je spravil previdno, da bi ga ne ugled«! krčmar. >
# "Nikoli;bi si ne bil mislil," je premišljeval v svojem srcu4l"da se morejo ljudje tako popolnoma ¿spremeniti. Ljudje in kraji —- ves svet ima dru£o lice, kakor da sem bil vdrugič rojen. N.ekoč sem ljubil te ljudi, in če bi me bil kdo odtrgal od niih, bi bilo razparano moje srce. Njih obrazi so isti kakor prej, morda še bolj ljubezni vredni; toda glej, komaj pod pazduho me je poŠčegetalo, ko sem se poslavljal za zmirom. Nekaj je Bog vedi kaj; izpremenili so se, Bog vedi na kik čiidcežn način."	., iM*'
Slonel jc s komolci na mizi, gledal na fmlltl prt in premišljeval.
"Tudi kraji so se izpremenili, Nekoč je Živelo to polje v vseh mojih sanjah j kadar sem ai zaželel, da bi mi bilo prijetno pri srcu, sem ga ugledal T zat isnjenimi osmi; in' kadar je zakopmslo moje srce, je zakoprnelo v te pišite laze. Zdaj se po. slavljam od njih, kakor od štacije, kjer je stal vlak pet minut. Jako čudnoi" . w	,
Ozrl se jc skozi okno. Deset korakov pol krčmo je tekla voda; velik plav je ležal ob bregu in plavciso nakladali les.	(Dalje.)
OLETAREC
za mrrazas dklavskboa
IJUMTVA.
VSAKI 10REK.
, — Ustnik 1« UJeJeteUt -
JttaoslovMska ielavska Uaktvaa iraibs y Cklea«e, llllaets.
Za Ameriko $2.00 u celo $1.00 za pol lata. Za Kvropo a celo lato, $1.26 a* pol lata.
po dogovoru. Pri spremembi j« poleg aovega aaai>»niti todi atari naslov.
_____ak« ariulucl)« Jaicoal.
itUm» *v«m v AaMrikl.
Vat pritožb« glede nerednega pošiljf-aja lista in drugih neredno ti, je po-
ttljati prevodniku družbe Fr. Ulovit h, 1844 So. Racine Ave.. __Chicago, 1».___
Proletarian
feiwd and puklaM »wry TueMey ky
Slavic Wotkaea's Fife. Ct.. t imago. lUlaels.
Subecr ption rates: United States and
Canada. $2.00 a year, $1.00 for half
vssr. Foreign countries $2.60 a year,
$1.25 fi. half year. - ,
Advertising ratee oa agreement. M ASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC
i w. si. street. chicago. illinois
Telefon Lawndale 8157.
» tf Lid
POSREDOVAN JE DELA.
Dne 1. avgusta morajo vse pri vatne posredovalnice dela za neiz učene delavce prenehati s pošlo vanjem. Posredovanje dela za te vrste delavcev je od omenjenega dntva dalje pridržano vladnim posredovalnicam. .	t
O tem je podal uradnik zvezne delovne posredovalnice Van dc Pyl sledečo izjavo:
4'Sedanja določba velja le za navadne delavce in vprašanje časa je, da postane veljavna tudi za izuČene delavce. Po prvem avgu stu bodo vojne industrije prve o-pravičene do delavcev, kajti delav-atvo je razdeljeno po potrebi nje goveag dala. Sedaj ni delavstvo na uspešni podlagi. V Združenih državah je 8,000,000 industrijahiih delavcev, toda delo menjajo tolikokrat, da Hi ¿našalo njih število po izmenjavi 32,000,000. To pomeni, da ima sak delavec poprečno štiri pozi« ije na leto. Sedanja izjava >! - -1 - • .-.ni h prostorov pri-jgplavrrm *4»»n.«sK)rMio izgube.
temi privatnimi posredoval -
li se dehvci gotovo ne bodo jokali; príngale ho jim več Škode
kakor koriti i'.....11 naravno je,
da so bil t • p - < I" val niče podjetji», ki so milila v prvi vrsti na svoje interese. Poslovanje je bilo tako urejeno, da so same morale dobiti dobiček, naj je delavec dobil primemo delo, ali pa ne. Vrhu-tega «o bile to pogost orna le agen-ture podjetnikov in neredko a-genture za najemanje stavkoka-zov.
Ideal delavcev bi bil, da bi bilo posredovanje dela v rokah njihovih lastnih organizacij FaktiČno je pa to ravno pri neizučeuih delavcih težavno, 'ker s*> žal večino -mo sploh neorganizirani. Zvezne posredovalnice so na vsak način boljše íu\ privatnih, in če bi delavstvo razumelo svojo politično na • logo in poslalo v zvezni kapitol svoje zastopnike, bi bilo varno, da bodo morale take posredovalnice poslovati v njegovem interesu.
Iz Washingtona, D. C., poroča jo: Med ljudstvom se je razširila govorica, da se vojaška zavaroval niy izplača v okrogli svoti, če vojak umrje. V pojasnilo pravi voj ni dejvitment, da se zavarovalnin* izplačuje mesečno in sicer tekom dvajsetih let ali 240 mesecev. Za vsak tisoč dolarjev zavaroval nine se izplača mesečno $5.75, zs maksimalno zavarovalnino $10,000 pa $57.50 na mesec.
Is Birminghama, Ala., poroča* jo: 'Alabamska delavska federacija" je sprejela resolucijo, v kateri priporoča legislaturi, da naj sprejme tak odškodninski zakon za ponesrečene delavce, -kakršnega ima driava Ohio, ki prepoveduje zavarovanje pri privatnih družbah in določa, da ima drŽava svojo zavarovalnico.
—
Oflcijelni cenik livilske uprave naznanja, da stane peka novega krompirja od 54 do 57 centov v prodaji na drobno. Ona je šla kvišku, ker se nahajamo v času, preden pride na trg krompir is severnih držav. Ko pride krompir itvermh držav na trg, bo padla
Seydlerjeva pravičnost.
Za baronom Burianom prihaja von Scydler. Po nekem poročilu is Amsterdama je bil 17. t. m. naposled vendar sklican avstrijski državni zbor na zasoianje in po sjari navadi je imel ministrski predsednik govor, s katerim naj bi po davni tra-dieiji označil glavne naloge, katerih izvršitev pričakuje vlada od parlamenta.
Kako je opravil to nalogo, še ne vemo. Edino poročilo o otvoritvi je telegram iz Amsterdama, ki ne pove o tem pravzaprav nič. Zato pa prinaša druge zanimive podatke iz Seydlerjevega govora, ki nas pač prav nič ne presenečajo, ampak le vnovič potrjujejo, da se o Avstriji lahko pravi to, kar se je nekdaj dejalo o Bourbonih: "Nič ni pozabila in nič se ni naučila".
• Gospod Seydler je med drugim dejal:
**Notranje propagandistiČiie metode naših sovražnikov so tako absurdne, da dokazujejo le popolno nerazumevanje naših razmer. Te puščice se odbijajo od naše neomajne vdanosti do dinastije, od lojalnosti naših državljanov napram državi in od trdne zveze naše države v okvirju monarhije".
Če bi bil imenitni Seydler dejal, da sam ne pozna avstrijskih razmer, bi bil na vsak način bolje zadel resnico. Ali pa jih pozna, jih pa zatajuje in se torej laže. Neomajno vdan je dinastiji lahko ministrski predsednik,- ker ne bi bil brez nje naj-brže to, kar je. Toda Seydler nima pravice po sebi in svojih interesih goditi avstrijskih narodov. Zakaj pa je bilo od začetka vojne toliko ljudi obešenih, če so vsi tako vdani dinastiji? Zakaj je bilo v Avstriji vedno toliko procesov zaradi "žalitve veličanstva" in "žalitve članov vladajoče hiše", kolikor nikjer na svetu ne? Zakaj je bilo vse polno navidezno nedolžnih pesmi prepovedanih, v katerih so avstrijski policisti »poznali zakrite pro-tidinaatične tendence?
Kadar govori Seydler o trdni notranji zvezi Avstrije, postaja naravnost smešen. Na vseh koncih in krajih iredenta; v državnem zboru očitanje nelojalnosti in izdajstva od ene strani na drugo; v vseh deželah veleizdajniški procesi; prepoved vsake slavnosti — davno pred vojno — katere bi se udeležili tudi Slovani ali Italijani izven Avstrije. In Seydler govori še o trdni notranji zvezi!
Trdna je bila le zveza med to nezmiselno trditvijo in besedami, ki so ji sledile. Seydler je namreč nadalje dejal:
"Z zaupanjem lahko gledamo v bodočnost. V zvezi z našimi lojalnimi zavezniki bomo sposobni, da i&ulimo konec svetovne vojne".
Ti "lojalni zavezniki", med katerimi misli Seydler v prvi vrsti Nemčijo, so to, na kar se opira "trdna notranja zveza Avstrije". Nemški regimenti na Češkem na primer vzdržujejo češko "lojalnost". Kad se pa tiče izsiljenja konca svetovne vojne, bi se Seydlerju spodobilo, da bi bil vsaj malo bclj skromen. Izza poraza ob Piavi in v Albaniji je taka prevzetnost tem bolj smešna, ker dobiva prav sedaj tadi njena 'lojalna zaveznica' take batine, da ne bo kmalu mogla sama sebi pomagati, kaj pa še Avstriji. Ilabsburgovi državniki vedno pozabljajo, d» je med začetkom in koncem pogostoma razlika kakor med jutrom in večerom. Da so razvneli požar, je bilo v njih moči; da ga pogase, zato so preslabi.
- Zveza z Nemčijo je Seydlerju sploh močno pri srcu; govoril je še nadalje o njej in «f>eciclno je dejal:
"Naši intimni stiki z njimi, ki jih upamo v bodočnosti še okrepčati in razširiti, zlasti stara in preizkušena zveza z nemškim cesarstvom, daje nam in našim zaveznikom najboljše garancije, da
bomo za vse čase vzdržali svoj prostor med državami sveta in da bom o sposobni zagotoviti svojim narodom pogoje prostega in blagodejnega razvoja. "
Vse to so brezpomembne fraze, v katerih ui nič druzega, kakor da upa Seydler v utrditev sedanjih alianc za bodočnost. S tem je potrjeno dvoje. Prvič je jasno, da se snuje med Avstrijo in Nemčijo tesnejša zveza, kakor jo je zahteval Viljem na svojem sestanku s Karlom. Ta zveza ne bi bila v bivat vu nič druzega, kakor obnovitev nekdanjega nemškega "Buttda" na novi podlagi. Okrepitev "intimnih" stikov z Bolgarsko in Tur-čijo pa pomeni, da naj bi ti dve deželi ostali privesek Nemčije In Avstrije, s čimer bi bila uresničena famozna "Mittcl Europa" in dograjen nemški most od Hamburga do Bagdada.
I)a je govoril Seydler baš v tem stavku tudi o svobodnem razvoju narodov, je pa naravnost groteskno, če sc vzame ostala vsebina njegovega govora v poštev. Ministrski predsednik se je bridko pritoževal, da nočejo Cehi sodelovati pri reviziji ustave. "Če se noče vlada — je dejal — izpostaviti očitku politične pasivnosti ,inora uresničili svoj program nacionalne avtonomije. Zato so bili izdani dekreti o razdelitvi Češke v distrikte."
Da hoče Nemčija uresničiti narodno avtonomijo, bi bilo res nekaj novega. Hvalabogu, da govori Seydler vsaj o "svojem"' programu narodne avtonomije. Njegovi pojmi o uat odni avtonomiji so prav posebni .On razume to reč tako, da naj se popolnoma uniči moč narodov. Zato naj na primer Češka kot ¿ležeta nič več ne šteje, ampak razdrobi naj se v okraje, tako da dobe Nemci, kjer jih je lC pet skupaj, svoje posebne okraje, Cehi naj se pa po možnosti tako razdele ,da bi čimbolj prišli kot manjšina v kraje z nemško večino. Da nočejo sodelovati za tako zlagano avtonomijo, je pač razumljivo.	— ' ?
Nazadnje je bil pa ministrski predsednik vendar odkritosrčen in z zadnjim priznanjem je podrl vse, kar je prej besedičil o svobodnem razvoju narodov.
Seydler ne taji, da gre narodna avtonomija, kakor jo o nrazume, po nemški struji. lCajti — pravi — če je v Avstriji kakšna politična sila, niore biti le taka, ki garantira zaščito "pravičnih interesov nemškega plemena." In potem je nadaljeval:
Hrbtišče te raznolične drŽave je nemški narod, in vedno bo tako. Vlada se ne bo dala potisniti s poti, ki jo jc nastopila. Za tiste stranke, ki stoje ob strani, so vrata sporazuma vedno odprta. Toda nad temi vrati je zapisano: "Dobrodošli, ki so lojalni dinastiji in državi".
Če so Nemci "hrbtišče" Avstrije, kaj so tedaj ostali narodi in «kakšno vlogo jim namenja Seydler! Priveski, rèpi nemške nadvlade naj bodo — drugače se ne morejo razlagati besede ministrskega predsednika. Torej zopet stara delitev v narode prvega in drugega razreda.
Slabo pozna Seydler zgodovino. Avstrije niso stanovili Nenici in iz preteklosti ne more izvajati, da so oni hrbtišče.
&e slaJiše pozna Seydler sedanjost. Če ne bi imeli narodi nikakršne zogdovine za seboj, imajo vendar pravico-do-življenja, čim so na svetu. Življenja pa ni brez svobode. Torej imajo pravico do svobode. Kar jim ponuja Seydler, je pa ječa, in naravno jc, da jo hvaležno odklanjajo.
Bastilja je padla; tista ječa, nad katero je napis " Avstro-ogrska monarhija", pade enako gotovo.
ALASKA.
Iz Ženeve poročajo: Tukajšnji list "Demo-erate," ki je navadno dobro informiran o razmerah v Nemčiji, piše, da je prejel poročila iz Nemčije, da je miftljenje med nemškim ljudstvom glede najnovejše ofenzive zelo zmešano. Medtem ko vatvarjajo nekateri v upanju na zmago m hiter mir, se drugi boje katastrofe. Ta strah se pa ne izraža glasno, ker bi bilo prenevarno. Ljudje ¡»i šepečejo svoje pomisleke le v ušesa.
Iz &vice poročajo o novih nemirih v av-stro-ogrski monarhiji. Položaj je vedno bolj kritičen. Majhno sliko, iz katere odsevajo splošne razmere v Avstriji, je opaziti v sledečem poročilu dunajska "Arbeiter Zeitung:"
"Udeležba na »hodu železničarjev, ki se je vršila prošli petek, je bila tako velika, da so bili prostori premajhni m shod se je moral nadaljevati izven poslopja. Navizočrh je bilo deset socialističnih poslancev. (Tuikaj (je ceinzor črtal velik del poročila.)
«Poslanec Hekie je svaril vlado zaradi mili-v tariziranja železničarjev. Neki drugi govornik je dejal, da so obljube vlade zelo puhle. Drug govornik — strojevodja na železnici — je dejal, da so strojevodje vsled stradanja tako onemogli, da se morajo privezati v lokomotivni kabini, ker je drugače nevarnost, da se zgrudijo in padejo pod kole&a. Prcdsednk-a železničarskega odbora za kuhinje v Avstriji je rekla v svojem govoru, da trpe družine železniških delavcev strašno vsled pomanjkanja hrane in da mro otroci vsled jetike v silno naraščaljočem Številu.
Na shodu je bila »«prejeta resolucija, ki tore-ka, da odklanja organizacija železničarjev vso odgovornost za posledice, ako vlada ne predru-gačj razmer."
Iz Amsterdama poročajo: Nemški listi so te d«ni nenavadno molčeči o peti kajzerjevi ofenzivi v Franciji; ravno tako reMobesedni so berlinski vojaški kritiki, ki so ob času prejšnjih ofenziv navadno imeli veliko povedati. Najbolj optimistični listi pišejo, da je stvar komaj Se v začetku in da je treba počakati, kaj se še razvije. Vojaški kritiki med seboj priznavajo, da so Nemci naleteli na precejšen odpor ameriških čet ob Kanili toda nemško ljudstvo ie ui zvedelo tega,
kajti ljudistvo mora še zmiraj verjeti, da je a-meriŠka armada v Franciji "tako majhna, da jo je treba iskati z lučjo." »ki list je celo pisal, di je v Franciji vsega skupaj— 76 ameriških vojakov. Vzlic vsem lažem in tolažbam, ki jih znajo fabricirati nemški listi na komando kajzer-jevih junkorjev, jc te dni v Nemčiji precej soparno. Nekakšna težka mora je legla na prebivalstvo, kakor da se ima »goditi nekaj nepričakovanega, 'kar pa ne bo v ponos nemškemu militarizmu.
"Nenues Tagblatt" iz tftuttgarta poroča, da jc Nemčija zadnji pondeljek prenehala zakfadali Avstrijo z živili. Slabo vreme in druge težave so navedene kot vzrok. Nemčija pričakuje, da se bo Avstrija zanaprej lahko preživljala z lastnimi sredstvi. Resnica pa je, da je v Avstriji pomanjkanje živil še vec\je kakor v Nemčiji, »kjer to prav dobro vedo.
Z Dunaja poročajo, da je v Avstriji zavladala velika nevolja, ker je Nemčija odrekla na-daljenje zalaganje z živežem. Živezne cene v dvojni monarhiji so dane« tako visoke, kakor niso bile še nikdar, odkar traja vojna.
Iz Amsterdama poročajo: Nemčija bo morda poskušala dobiti rekrute iz okupiranih ruskih de-žeJ. Tako je poNiieti iz vesti v 'Llbauer ZeHung', ki se glasi: "Mladeniči v baltiških deželah so jidaj sposobni za častniška mesta v nemJki armadi."
Verjamemo, da bi bil za Nemčijo zdaj marsikdo "spoaoben".
Iz Amsterdama poročajo, da so revolucionarji v.nemški armadi zažgali novo postajo za eroplane v Nivellcsn, 17 milj južno od Brusla v Belgiji. Ogenj je baje uničil postajo in 25 eroplanov.
Ni kdovekaj, a če jc resnično, je treba zabeležiti.
Iz Siockholma je prišla v London vest, <1a prosi sedanja finska vlada Nemčijo za posojilo v znesku sto miljonov mark z namenom, da "potolaži bedo na Finskem, ki je nastala vsled civilne vojne."
Leta 1867 je wtrajal William
II. Seward na tem, da kupi vlada Združenih držav Alasko. Cena, ki so jo plačali, je znašala $7,200,-000. Ljudje so se smejali, jezili Jer norčevali iz Sewarda. Zemljo, za katero se je potezal ta mož, pa so nazivali "Seward's Ice Box", to je Sewardovo ledeno omaro.
Preteklo leto je eksportiral ta teritorij le zlata za dvakratno nakupno ceno, nadalje za šestkratno kupno ceno bakra za trikatno rib. Skupna trgovina Alaske v tem letu se je približala svoti *120,000,000.
In pri tem je Alaska še vedno dežela neznanih mogočnosti. Stopila je namreč koinsj čez prag .velikanske prosperitete, ki se ji obeta. Pol biljoua dolarjev, ki jih je dala Združenim državam tekom preteklega stoletja, se bo večkrat podvojilo, preden se stoletje zaključi.
Nepremagljivo stremljenje po razširjanju meja je izsililo pre hod preko mogočnega Mississip-pija, premagalo visoka gorovja in dospelo do prostranega Tihega o-ccana. To stremljenje ameriškega pionirja obstaja še sedaj.
Ravnine Kansasa in zlati rud uiki Cal if oni ije so igrali glavno vlogo v neprestanem, proti zapa du obrnjenem pohodu ameriške »civilizacije. Nato je prišel na skok na Clondy4ce. Ta je prive del s seboj prvo'veliko množico pionirjev v Alasko. Mnogi izmed njih so si pridobili denarja ter se vrnili v države. Številni pa so si tudi pridobili nekaj boljšega in trajnejšega kot je denar, ustanovili so si donrove. Slavno znani čar severa jih je objel in ničesar boljšega si ne morejo želeti.
Montana je bila slavna rudar ^ka in živinorejska dežela. Taka je bila tudi Arizona. Sedaj sta o be državi poljedelski in sicer i velikim uspehom.
Beg v Californijo leta 1890 je bil lov za zlatom. Od onega časa pa je postala California ena izmed velikih poljedelskih držav Unije.
Sedaj pa prihajajo in pripove-dujejo, da je samo farmarsko o-zemljc Alaske tako veliko, foot skupna površina držav Pennsyl vania. Maryland, Delaware, New Jersey, Connecticut, Massarhn setts, Vermont in New Hampshi ,re. Pripoveduje se nam, da tehta Matanuska krompir po en funt in pol. Kažejo nam jagode,, ki bi J ah k o zrasle v Virginiji.
Ali je to ona slavna Sewardo-va "Iceboxa"!
Alaska žc davno, ni več strašna divjina. Pametni možje in ženske spoznavajo, da je tam poleti gorko, dasiravno so zime ze lo mrzle. Poročila o dejanskih vremenskih razmerah kažejo, da [je bilo v tej zimi. v Sewardu ve-.liko gorkeje kot pa v New Yor-ku ali Bostonu.
386,400 kvadratnih milj Alaske zavzema ozemlje, ki je enako eni petini ozemlja Združenih dr žav in ki je tudi glede podnebja in naravnih virov prav tako raz novrstno, kot so Združene drža ve.
Vladni zeniljemerei in drugi strokovnjaki so razkrili bogate pokrajine in zvezna železnica bo pomagalo kmalu nanovo odkriti več dežel. Alaskin premog se smatra za najboljšega na svetu in njena zemlja je nad vse rodovitna.
4.	Izvozna dovoljenja bodo izdana za poljedelske stroje in stroje, ki slaŽijo v produkciji kovin.
5.	Izvažali bodo lahko produkte iz jekla in železa, s katerimi izdelujejo vojni inaterijal za Zdru lene drŽave.
6.	Mehika bo dobila tudi cianid in dinaipit v rudarske svrhe. Mehika Že sedaj dobiva cianid, ki ga rabj P1*! produkciji zlata. Izvoz eianita je omejen v vse tujezeru-ake države, odkar se težko dobi.
Senat se je formalno zedinil, da pride vprašanje prohHiicije na dnevni red po počitnicah. Počitnice bodo trajale najbrže do 26. avgusta. Začasno zmago so dosegli protiprohibicionisti, kajti pro-hibicija je odložena za nekaj tednov in to pomeni pridobitev časa.
Iz Washingtona poročajo: Pridelek pšenice bo letos nekoliko nižji, kot je bilo pričakovati po prve ocenitvi. Slabo vreme meseca junija je po izjavi poljedelskega departmenta iznižalo pše-nični pridelek za 40,000,000 buš-ljev. Zdaj cenijo pridelek pšenice le na 891,000,000 bušljev. Koruzen pridelek je ogromen in cenijo ga na 3,160,000,000 bušljev. Kljub temu, da je bilo vreme v juniju neugodno poljskemu pridelku, lahko letošnjo letino štejemo med najboljše. Ječmena, rži, sladkega krompirja in riža pridelajo letos več, kot je znašal poprečni letni pridelek petih let 1912—16.
—.r' T - irw
Iz Philadelphije, Pa., poročajo: National Mercantile Co. je bila obsojena, da plača $1,000 "A-meriškemu rdečemu križu" in da preneha s prodajo pšenične moke za trideset dni s 15. julijem t. 1. Kompanija je zagrešila sledeče: Večkrat je prodajala moko po $15.20 sod v vrečah po 24Vfe funtov, $15 sod v vrečah po 50 funtov, po $14 sod v vrečah po 100 funtov; prodajala je moko z nezadostno množino nadomestila. Za sod moke je plačala kompanija $12.36, radi tega je bila cena v prodaji na drobno previsoka.
Kadar zmanjka fabrikantom ruskih novic snovi, ubijejo enostavno kakšnega Romanova, ali pa pokličejo Kornilova od mrtvih.
Kadarkoli imajo nemške arma -de smolo, pride poročilo, da je stari Hindenburg bolan aH pa BM-tev. Te vesti niso posebno laskave za Ludendorffa.
Baron Burian pravi, da je vojna nezmiselno prelivanje krvi. Hm, štiri leta je Avstrija potrebovala izkušnje, da je prišla do tega spoznanja !
Admiral Hintze želi uničujoč poraz, ki prinese mir. Upajmo, da ga doživi, četudi ne, »kakor si ga on zamišlja, ampak bolj narobe.
ZEDINJENE DRŽAVE IN ME HIKA.
Iz Washingtona, D. C., poročajo: Državni deparlment je izdelal načrt, po katerem bodo lahko izvažali razne produkte v Mehiko. To dokazuje, da izpolnijo Združene države obljubo, ki jo je dal predsednik Wilson dne 7. junija mehiškim časnikarjem, in da žele živeti v miru in prijateljstvu s sestrsko republiko na jugu.
2. Pred vsem je dovoljeno do meseca novembra izvoziti v Mehiko 1,500,000 bušljev (30,000 ton) koruze. Če bodo trgovci kupili koruzo v veliki množini, jo lahko kupijo potom zvezne živilske uprave.
2. Izvažsjo lahko kok, če ga naroče v določenih krajih.
8. Amonijak je dovoljen za izdelovanje ledu, za rabo v ledeni -cah in hladnih shrambah, ne pa za pivovarne. Z drugimi besedami: Z Mehiko se- postopa v tem oziru ravno tako, kot z drugimi južno-in centralno-ameriškirai repu bi i • kami.
Iz Washingtona poročajo: Proračunski odsek je pričel sestavljati novo davčno predlogo, po kateri bo osemdeset odstotkov nadprofi-ta obdavčenega. Ameriška trgovska zbornica, ki reprezentira ameriško trgovino in industrijo, se strinja s iem davčnim programom, kar dokazuje, da ne bodo davki na nadprofit zadrževali ameriške industrije in trgovine v njenem
razvoju.
it
Notranji davki so prinesli Združenim državam za fiskalno leto, ki se je končalo s 30. junijem t. 1., $3,672,000,000. Davčni dohodek v prejšnjem letu je znašal • $800,-000,000. letošnji davek je prinesel za $200,000,000 več, kot je -kazal proračun, ki je bil sprejet v kongresu v minolem letu. Na delu za pobiranje davka je bilo štiri tisoč oseb, plače so znašale $12,000,000. Mnogo davkoplačevalcev je pro -stovoljno pomagalo vladi pri deln. Davčna oblast bo prijela vse tiste, ki so se odtegnili davku. Zakladni-ški department ima dokaze, da so se posamezniki odtegnili plačevanju davka na ta način, da so na pogodbe napisali napačen datum.
V Petrogradu — pravijo — razsaja azijska kolera in nemška in -triga. Prva je huda, druga je se hujša.
O astronomovem sinu je vprašanje, če bo sposoben za astronoma; o k roja če vem se ne ve, če bo dober krojač; o kraljeviču naj bomo pa prepričani, da bo dober kralj! —
PKOLKTA REC
Stališče socialistiené stranke in vojna.


način, s stališča svojih intercnov, z namenom, da škoduje hI vari, ki mu ni všeč. Stranka, ki hi se * hotela izogniti napačnemu razlaganju in eventuel-ni persiflaži, bi morala opustiti vsako aktivno«l, torej »ploh ne bi smela biti stranka.
Za resne ljudi je strah pred krivimi komentarji prazen. Če opusti stranka stališče, o katerem se je prepričala, da je zgrešeno, ima zato dosti in dovolj močnih razlogov. Živ krst ne zahteva, da bi storila to brez utemeljitve; če pa poda svoje argumente, bodo tako silni, da mora vpričo njih obmolkniti vsaka porogljivost.
Ostal bi še ugovor, da bi se stranki lahko očitala zmota v St. lxmi.su. To je pa najslabši izmed vseh očitkov, kajti kakor ni nezmotljivega človeka, tako tudi ni nezmotljive človeške organizacije. A če je bilo za največje duhove častno popravljati svoje zmote, ne more biti to sramotno za aineriako socialistično stranko.
Ako bi bilo stališče st. louiške večine pravilno, tedaj bi tudi mi dejali, da se ni treba ozirati na nobene persckucije, ampak iti svojo pot dalje. Izprememba je pa potrebna, ker ni bilo tisto stališče pravilno in ker so intemaeionalni dogodki, ki so sledili st. louiški konvenciji, z vso silo potrdili to nepravilnost.
Sama sebi, svojim interesom, svojim ciljem in načelom socializma sploh je stranka dolžna, da se
lati za njih dosego.
Če je stranka označila svoje mirovne pogoje, tedaj se mora naravno zavzemati za tak mir, ki bo osnovan na njenih pogojih. To pa izključuje, da bi se obenem potegovala za mir za vsako ceno.
Takoj, ko je povedala, kakšen mir se strinja z njenimi načeli in z njeno voljo, pa mora logično vprašati; "Kako, po kakšni poti, s kakšnimi sredstvi je mogoče.doseči tak mirt
Prav tukaj se je pa pričela nedoslednost, povzročena od enostranske doktrinaroosti.
Pri sestavljanju mirovnih pogojev je stranka postopala racionalno. O posameznih točkah tega programa bi se lahko obširno razpravljalo, ali v splošnem je videti; da zaliteva stranka demokratičen mir in priznanje narodnih pravic, torej mir, ki bi ustvaril pogoje za uspešen razvoj socializma, nc vdaja se pa iluziji, da se konča ta vojna z direktno ustanovitvijo socialističue družbe. Očitno polaga stranka na demokracijo večjo važnost, kakor nekateri njeni člaJti, ki napačno mislijo, da je geslo "Vse ali pa nič" najradikalnejši radika-lizem.
Toda zdi se, kakor da se je vodstvu stranke zazdelo delo končano, ko je bil mirovni program lepo spisan, namesto da bi si <bilo prav tedaj predložilo vprašanje o njega uresničenju.. Čim bi bilo to storila, bi bilo moralo priti spoznanje, da je st.
~	EFEKT PROTI VOLJI.
Kjer je nevtralnost nemogoča, nastopa neizogibno vprašanje, na katero stran se postaviti. To vprašanje jo imperativno tudi za socialiatično st run ko. Ako ne bi bil že izbruh vojne povzročil zmede v socialističnih organizacijah raznih dežel, slasti sko ne bi bili nemški socislni demokrat je s svojim nesrečnim glasovatijejn dne 4. avgusta 1914. v rsjhstagu ustvarili usodepolnega prece -densa, bi bila naloga Internaeionale, da določi, na kakšno stališče se postavi ne kakšna posamezna socialistična stranka, ampak organizirani sociali-icro vsega sveta.
Internacionala je izgubila moč in sposobnost 2a to. Zimmerwaldaki konferenci sta se sami pooblastili, da stopita na mesto Internaeionale, nista pa bili do tega nikakor opravičeni, ker nista fsk-tično zastopali nič druzega, kakor posamezne frak-eije nekaterih socialističnih strank in nekoliko meb. Poznejši poizkusi, da se »bero vsi deli aktivnega socializma, so se izjalovili.
Vprašanje, na katero stran se postaviti, pa zaradi tega vendar ni izgubilo svoje važnosti. Če g* ni bilo mogoče rešiti na mednarodnem kongresu, bi ga morala rešiti vsaka stranka zase, ali pa skupine strank, katerim je bil sestanek mogoč. Tako se je sešla medzavezniška konferenca v Londonu in na enaki podlagi bi se socialistično delo lahko nadaljevalo v širšem obsegu.
Ali tudi v slučaju, če ne bi bil tak sestanek mogoč, se stranka v Ameriki ne more izogniti vprašanju: Na katero stran T To se pravi: Nc bi se mu smela izogniti in iskati ne bi smela načina, da se mu izogne. Kajti kakorkoli se obrača, ka -korkoli pojasnjuje svojo taktiko z resolucijami in
t izjavami, odpraviti nc more dejstva, da stoji na eni aH na drugi strani. Če se to godi aktivno aii pasivno, ne izpreminja na stvari nič.
Danes je neutajivo dejstvo to;. Amerika na eni in centralne sile na drugi strani so v vojni Če je kje na svetu mogoča nevtralnost, tedaj gotovo v teh deželah ni. Biti v Ameriki nevtralen, se pravi ne pomagati Ameriki. Ne pomagati Ameriki, se pa pravi pomagati ccntralnim silam. Iz tega ni izhoda. Tudi če je pomoč le moralna, je vendar pomoč.
To jt dokaz, da st. louiška konvencija ni pre-vdarila svoje ponesrečene resolucije. Kajti da bi hotela stranka pomagati Nemčiji, ne. more verjeti noben pameten Človek, četudi je mogoče, da so med njenimi člani posamezni simpatičarji Nemčije, kakor so tudi v drugih strankah.
Ako vzamemo vse skupaj, prihajamo do zaključka, da ima sklep tedanje strankine, večine efekt, ki ga ni hotela. Ali ta efekt je nujna posledica onega sklepa, in če hoče stranka odstraniti efekt, mora odstraniti njegov vir, to je st. brniško resolucijo.
8TRAH ALI POGUM.
Najdejo se člani stranke, ki priznavajo, da je bila st. louiška resolucija zgrešena. Če pravi Ber-ger, da bo v slučaju izvolitve zahteval odpoklic
"Čitaj, zapomni si, pa ne verjemi'* -^.to je najboljši svet, ki ga je dandanes mogoče dati čita-telju, kadar gre za vesti o Rusiji. Mnogo kaosa je sedanja vojna ustvarila po vsem svetu; toliko ga pa ni nikjer, kolikor v vesteh o Rusiji, in človek se naposled le Čudi, da še ni prišlo med naročniki in kupovalci časopisov do revolte proti priobčevanju očitno zlaganih vesti brez vsakega komentarja, tako da bi dobrodušni čitatelj moral dobiti vtisk, kakor da je od prve do zadnje hese-dc vse resnično, kar je črno na belem.
Nihče ne more, zlasti v (sedanjih burnih časih, pričakovati, da se ne bi tuintani vrinile zmote v poročila. Ali kar se tiče Rusije, bi moral Človek že misliti, da so zmote glavno pravilo, resni ca pa sporadična izjema, če ne bi moral biti izza tako dolgih izkušenj definitivno prepričan, da ne gre za zmote, temveč za hudoben namen Teh "zmot" ni le preveč, ampak tičejo se tudi prevelikih reči, tla bi jih bilo mogoče res še smatrati za zmote.
Pustimo na stran vse raznovrstne bajke o u-sodi bivšega carja in ostalih Romanovcev. Zdi se, da imajo nekateri dopisniki že bolezen, da se neprenehoma bavijo s temi' ex-velrčanstvi in visokostmi, pa si izmišljajo, ker ne vedo nič pozitivnega. Vzemimo pa druge slučaje, ki bi bili ogromnega pomena, če bi bila poročila o njih resnična.
Čitatelji se spominjajo, da so hili pred nedavnim vsi listi polni vesti o kontrarevoluciji, o zavzetju Moskve; o stnmoglavljenju l>o4jšev>kpv, o begu Lenina in Trockega. Bivši veliki knoz Mihajlo je bil razglašen za carja, izdal jc manifest, katerega besedilo smo čitali v brzojavih, od vseh strani so Rusi vreli v njegovo armado; monarhija je ibila obnovljena.
Par tednov je minilo. O monarhiji ni ne duha ne sluha In danes ve ves svet, da ni zavzel Moskve ne Komilov, ne Kaledin, ne Ncnrei, da niso bili holjševiki strmoglavi jeni, da nista Ijenin in Troekij nikamor bežala, z eno besedo, da so bili vsi tisti telegrami zlagani od konca do kraja.
Ves ta čas pa niso dotični korespondenti po- „ dali niti najmanjšega pojasnila, kako so prišli do onih vesti in kako so mogle nastati.
Janno se torej spoznava, da je bil vse skupaj nesramen bluf. Porrtčila *o »bila od konca do kraja skovana, fabricirana, in razposlana po svetu.
Upozorili smo že na to, da ima v teh fabri-kstHi oficiozns Nemčija svoje prste. Vzrokov ima dovolj, ds skuša kompromitirati Rtisijo za vsa-ko ceno, in sicer vso Rusijo, vse njene stranke in struje, vse njeno delo, vse njene cilje in želje.
V njenem interesu naj bi Rusija ostala brezmoč-na v vsakem oziru in na vsakem polju, predvsem vojaško brezmočna, pa tudi brezmočna gospodarsko, industrijalno, agrikulturno, intelektualno. Brezmočnri naj bi ostala, zato da ne bi bilo treba Nemčiji rabiti preveč vojaštva proti njej. In brezmočna naj bi ostala zato, da bi jo Nemčija tem lože pogoltnila in prebavila.
Značilno je, da se razširjajo najbolj tatarske vesti o Rusiji prav takrat, kadar se kaže, da Hi mogla nesrečna dežela dobiti kakšno pomoč od zaveznikov, zlasti od Amerike. Nemčija se naravno boji, da bi se na vzhodu pojavila kakšna • armada, ki bi jo silila, da skuša braniti svoj ruski plen z orožjem, kar -bi imelo za posledico, da bi ji zmanjkalo vojaške rezerve za zapadno fronto. Ali ko je Amerika pokazala, da želi Rusiji pomagati gospodarsko, brez vojaške intervencije, se je telegrafično obrekovanje Rusije povspelo do vrhunca; in to je razumljivo, zakaj če more Rusija gospodarsko priti na noge, je nemško upanje na obvladanju vzhoda pokopano.
Obrekovani niso le holjševiki. Danes ni na Ruskem nikogar več, da ne bi bil z brzojavnimi poročili do skrajnosti diskreditiran. Sistem kom-promitiranja je pa enako premeten kakor perfi-den. Nemci — hvalijo Ruse. Oni hvalijo bolj*?-vikc in jih slikajo kot svoje prijatelje. Oni pripovedujejo o monarhistih, da prosijo za nemško pomoč. Oni opisujejo kadete sa. svoje zaveznike. Po zadnjih poročilih je tudi Miljukov kajzerjev vazal.
Svet mora sicer spoznati, da ne more biti vse to resnično. Vse frakcije se bojujejo med sabo; brest-litovska mirovna pogodba je glavni predmOt toh boje v. A vendar naj Ari vse te frakcije iskale nemško pomoč in podporo! To jc seveda nemogoče, in v Berlinu vedo, da nc more svet verjeti tega. Ampak s tem mešanim korespodenčnim kompotom se doseže toliko, da ne ve svet, kaj bi verjel, komu bi zaupal, pa je vsled tega najbolj pripravljen ne zaupati nikomur. In za kaj-zerske interere jc s tem dosežen glavni cilj.
Vendar pa ni Nemčija edina interesirana na tem, da se zatemnjuje resnica o Rusiji. Če so spomnimo na znano kapitalistično konferenco v Švici, o kateri je Troekij objavil podatke iz arhiva ruskega zunanjega ministrstva, nam je lahko jasno, da so Še danes v raznih deželah gotovi kapitalistični interesi, katerim ni le fooljševi-ška vlada, ampak vsak demokratični sistem zo-pem. Morda bi jih vlada menjševiKov ali pa socialnih revolucionarjev Se bolj jezila, kakor «bolj-, &e viška. I/ahko bi bilo pokazati na določeno ka-
pitalistične kroge, katerim bi bila celo vlada kaj-zerja Viljema ljubša, kakor demokracija in republika. In poročevalci, ki služijo takim interesom, ne škodujejo s svojimi lažmi in zavijanji lc Rusiji in njenemu preporodu, ampak splošni demokraciji in s tem tudi pravim interesom zavetnikov in Amerike.
Tc intrige so porodile že veliko zla in groze, da ga povzroče še več. Zdi se, da so povzročile tudi tisti fatalni nesporazum, ki nedvomno tiči za boji med Čehoslovaki in holjševiki, in bi lahko postal katastrofalen. Nobenega dvoma ni, da so bili zelo merodajni voditelji boljševikov, med njimi na vsak način Troekij in socialno revolucionarni zunanji minister Čičcrin sovražni nemški vladi, vsled česar bi se bilo vsaj sčasoma moralo razviti prijateljsko razmerje med njimi in zavezniki ter Ameriko. Bati se je, da se je vsled omenjenih intrig v tem mnogo pokvarilo, kar bo težko popraviti.
Absolutna zmota je, če se polaga neboseŽno upanje v strmoglavijenje 'boljševikov.,Sovražniki socializma se kruto motijo, če mislijo, da bi bil z njimi socializem v Rusiji poražen. NajbrŽc bi se zgodilo baš narobe. Po našem prepričanju jc boljševiška taktika prav malo socialistična In prepričani smo, da bi imeli menjševiki veliko uspešnejšo metodo. Kar jc v dosedanjem boljše-viškem delu demokratičnega, jc organizacija po sovjetih; ampak da bi bilo v Rusiji veliko resnično socialističnega uveljavljeno, je bajka, s katero se morda nekateri boljševiški voditelji tolažijo. Čitali smo članke raznih njihovih listov, v katerih skušajo razlagati, da je moral kapitalizem \ Rjnsiji najprej podleči, ker je bil najbolj slaboten. Ampak to je gola samoprevara. Tudi če podleže kapitalizem, ne pomeni to socializma, ki more uspevati le tam, kjer so tla zanj pripravljena, in sicer ne le agitatorično, temveč predvsem po gospodarskem razvoju. Gotova stopnja kapitalizma je predpogoj za socializem. Zato torej tudi holjševiki ne morejo uresničiti socializma, kjer nimajo podlage za socializem.
Druga stvar je pa socialistično delo. To pa ne izgine, tudi če padejo holjševiki, zakaj da bi mogla na Ruskem trajno zmagati reakcija brez zunanje sile, je največja zmota. Da bi se na Ruskem uničil socializem, kolikor ga more uspevati z ozi-roni na gospodarski razvoj, bi bilo treba uničiti vso rusko revolucijo in demokracijo, torej dovoliti kajrerizmu, da jo pogazi.
Ves boj proti socializmu v Rusiji torej nasprotuje tistim ciljem, za katere se bojuje Amerika in ki so demokratični. In zsto so vse intrige,
Z osirom na mirovne pogoje ameriške atranke je to geslo absurdno. To, kar hoče ameriška socialistična stranka, to, kar hoče program medza-vezniške socialistične konference, ali pa to, kar hoče predsednik Wilson, se v sedanjem času ne doseže z nobeno konferenco in z nobenim pogaja • njem.
Videli smo, kako ata Avstrija in Nemčija začeli vojno. Namene te atake poznamo. Vemo, da so imperialistični in od vsakega demokratičnega programa bulj oddaljeni, kakor zemlja od solm-a. Kje je le aeuca upanja, da ne govorimo o garancijah, da bi se vlade teh drŽav nenadoma prilagodile demokratični ureditvi Evrope in sveta ter opustile svoje avtokratično-imperialistične težnje T Če bi bile le od daleč pri volji odreči se svojim direktnim ali indirektnim osvojevalnim namenom, jim ne bi bilo nikdar treba začeti vojne. Če bi se bile rešile svoje pijanosti, bi bile že davno imele priliko skleniti mir. Toda če so od svojega prvotnega, seveda zatajevanega programa tekom vojne formalno kaj opustile, niso stvarno storile nič takega. Kari llabsburg se danes menda ne misli proklamirati za vladarja Ukrajine; toda to pomeui prav inalo, dokler je jasno, da hočeta Nemčija in Avstrija imeti moč, da postopata z Ukrajino kakor z vazalsko državo. "Mittcl-Europa" ni danes .menda več koncipirana kot skupna ali zvezna država pod enotno formalno suverenostjo; ali kot tesna zveza štirih držav, predstavljajočih gospodarsko in vojaško enoto, ločeča vzhodno Evropo popolnoma od zapadne in krčeča imperialistično pot v Azijo, je šc vedno "Alittel-Europu" v hohenzollcrnskem programu.
Kakšim konferenca naj bi prisilila centralne vlade, da opuste tc nevarne načrte? Kakšna sredstva bi imela druga atran na konferenci, da bi v tem smislu vplivala na hohenzollernske in habsburške zastopnike? Kakšno moč naj bi zlasti imela, dokler nastopajo nemški in avstrijski državniki v pozi zmagovalcev in nadaljujejo ob vsaki priliki svoje grožnje z mečem?
Zahtev po taki konferenci ni bilo nikdar prav resno jemati. Popolnoma absurdne so pa postale izza tragičnih izkušenj z brest-litovskimi pogajanji. Naj se Že sodi o vlogi, ki so jo tam igrali boljševiški zastopniki, kakor se hoče; o vlogi nemške diplomacije in nemškega militarizma ne more biti nobenega dvoma. Ta igra je bila tako podla, da je absurdno zahtevati od drugih držav, naj sc dajo porabiti kot objekt nove enake farse.
Da bi pa Nemčija in Avstrija v sedanjem položaju porabili vsako konferenco za svoje sebične namene in za okrepčauje svoje pozicije pri neizogibnem nadaljevanju vojne, je jasno kakor beli dan.
Nobena konferenca ne more danes končati vojne tako, da bi imela demokracija dobiček od miru. Vpričo sedanje situacije bi mogla Konferenca pomeniti nekoliko premirja, potem pa po ostritev vojne in poinnožitev žrtev.
ki hočejo oslabiti rusko revolucijo, z vsakega demokratičnega stališča vredne naj ostrejše obsodbe.
Da se vidi, kako sc mešajo in križajo vesti o Rusiji, r.bjavljamo v naslednjem najznačilnejša — to se seveda ne pravi naj resnične jša — poročila, ki so se zadnji čas zasvetila v. časopisju.
•
lz Harbina javljajo, da sc je general Hor-vath, vodja sibirskih kazak^v, proglasil za pro-vizoričnega vladarja v Sibiriji. V svojem glav--nem stanu v Proganici (Mandžurija) jc llorvatb izdal proglas, v katerem pravi, da bo nova sibirska vlada v polni meri sodelovala z zavezniki v vojni proti Nemčiji.
Vesti, ki so dospele v Washington, pravijo, da jc Anglija izkrcala nove čete v Vladttostoku v Sibiriji in na nturmanski ohali v severni Rusiji. Iz švedskih virov poročajo, da je noVa angleška armada v Murmanu prccej. velika.
•
Iz Kodanja: "Tidens Tegn" ima poročilo iz Vardoa, da je prišlo 2000 boljševikov v Mur-man, toda kontrarevolueionarji so jih zajeli in razorožili. Pozneje je bilo razoroženim sovjetskim vojakom dovoljeno vrniti se v Moskvo.
o
Iz Pekinga na Kitajskem: Čoškoslovaške čete so zasedle Nikolsk, severozapadno od Vladi-vostoka, in boljševiške čete se umfčejo proti Ka-harovsku. 1500 kazakov in večje število kitajskih in japonskih prostovoljcev se je pridružilo Čehom. Brzojavna zveza med Vladivostokoni in Pekingom je zopet odprta.
Nadalje so češkoslovaške čete premagale boljševike blizu Čitc na transsibirski železnici v središču Transbajkala. General Horvat h in drugi člani nove sibirske vlade so odšli v Nikolsk, da sklenejo zvezo s Čehoslovaki.
Brezžična brzojavka iz Moskve pravi, da so holjševiki pričeli ofenzivo proti armadi češkoslovaških prostovoljcev, ki kontrolirajo po prejšnjih poročilih vso zapsdno Sibirijo in več krajev v Veliki Rusiji.
Brzojavka, ki jc datirana 9. junija in prihaja iz deparmenta za vojaške operacije ljdllskc-ga komisariata v Moskvi se glasi:
"Naše čete so po pripravah za ofenzivo na češkoslovaški fronti dosegle velike uspehe. Skoraj brez vsakih izgub so okupirale Sizran (70 (Konec na 6. strani.)
ameriške armade iz Evrope, se pri tem lahko sklicuje na to reaolučijo. Prav to je pa markanteu dokaz, da ni ta navidezna nevtralnost nikakršna nevtralnost, ampak očitna pomoč zt^Nemčijo in najbrže omogočenje nemške zmage.
Stranka noče biti pronemšks. Ampsk Ber-gerjeva parola je absolutno pronemška, in st. louiška resolucija jo omogoča.
Omenjeni člani stranke, ki spoznavajo to in se ne strinjsjo s tem, ae pa vendar izgovarjajo, da bi bil preklic te omiiiozne resolucije znsmcnje slabosti in strahu, zlasti radi tega, ker je bilo mnogo članov stranke preganjanih in bi se lahko trdilo, da je stranka izpremenila svoje stališče zaradi persekucij.
To sklepanje je popolnoma napačno. Predvsem ni in ne bo stranka nikdar storila koraka, ki ga ne bi ta ali oni nasprotnik tolmačil na svoj način, s stališča svojih interesov, z namenom, da škoduje stvari, ki mu ni vM. Stranka, ki bi se hotela izogniti napačnemu razlaganju in eventuel-ni persiflaŽi, bi morala opustiti vsako aktivnost, torej »ploh ne bi smela biti stranka.
Za resne ljudi je strah pred krivimi komentarji prazen. Če opusti stranka stališče, o kale rem se je prepričala, da je zgrešeno, ima zato dosti in dovolj močnih razlogov. Živ krst ne zahteva, da bi storila to brez utemeljitve; če pa poda svoje argumente, bodo tako silui, da mora vpričo njih obmolkniti vsaka porogljivost.
Ostal bi še ugovor, da bi se stranki lahko oči tala zmota v St. lxmi.su. To je pa najslabši izmed vseh očitkov, kajti kakor ni nezmotljivega človeka, tako tudi ni nezmotljive človeške organizacije. A če je bilo za največje duhove častno popravljat i svoje zmote, ne more biti to sramotno za aineriako socialistično stranko.
Ako bi bilo stališče st. louiške večine pravilno, tedaj bi tudi mi dejali, da se ni treba ozirati na nobene persckucije, ampak iti svojo pot dalje. Izprememba je pa potrebna, ker ni bilo tisto stališče pravilno in ker so internacionalni dogodki, ki so sledili st. louiški konvenciji, z vso silo potrdili to nepravilnost.
Sama sebi, svojim interesom, svojim ciljem in načelom socializma sploh je stranka dolžna, da se postavi na drugo stališče, na tako, da ga bo mogoče zagovarjati pred forumom Internaeionale in da bo mogoče aktivno delati v prid proletariata in za pospešitev- socialističnih nalog.
Izprememba stališča oziroma nadomestitev st. louiške resolucije s pravilno izjavo izraža veliko več poguma kakor strahopetnoNti, tistega poguma, ki je v socialističnem gibanju neizogibno potreben: Pogum pravega spoznanja, pogum prepričanja, pogum zaničevanja za nizkotne očitke, za pobalinsko smešenje in za prazno natolcevanje.
POTREBA DOSLEDNOSTI.
Stranka oziroma njeno vedstvo je prezrlo, da fto je v izredno važni točki vdalo skoraj neverjetni
nedoslednosti. Tekom vojne so šli na vseh .koncih in krajih mirovni pogoji v klasje. Tudi ameri-

šks socialistična strsnks je formulirala take po-goje.
Čemu?
Kadar sestavlja stranka svoj program, ima namen, da ga uresniči. Zaradi lepfcga izdelujejo le šarlatani iti demagogi pogoje. Socialistična stranka bodisi v posamezni deželi ali pa na svetu sploh si ni ob svojih programih nikdar mislila: Če bo, bo, če ne bo, pa ne bo. V cilj, ki si ga j«1 označila, je verjela, ker ga ni izšpekulirala, ne naslikala tako, da se bo kakšni slučajni večini zdel lep, ampak ker ga je spoznala kot neizogibno posledico razvoja. Programi so služili dosegi tega cilja in izvršitev programa je naloga stranke, ki se mora metodično zasledovati.
Č. našteva socialistična stranka mirovne pogoje, tedaj ne more to imeti nobenega drugega pomena, kakor da hoče stranka z vsemi močmi delati za njih dosego.
Če je stranka označila svoje mirovne pogoje, tedaj se mora naravno zavzemati za tak mir, ki bo osnovan na njenih pogojih. To pa izključuje, da bi se obenem potegovala za mir za vsako ceno.
Takoj, ko je povedala, kakšen mir se strinja z njenimi načeli in z njeno voljo, pa mora logično vprašati: "Kako, po kakšni poti, s kakšnimi sredstvi je mogoče.doseči tak mir?
Prav tukaj se je pa pričela nedoslednost, povzročena od enostranske doktrin aro osti.
Pri sestavljanju mirovnih pogojev je stranka postopala racionalno. O posameznih točkah tega programa bi se lahko obširno razpravljalo, ali v splošuciu je videti; da zahteva stranka demokratičen mir in priznanje naroduih pravic, torej mir, ki bi ustvaril pogoje za uspešen razvoj socializma, nc vdaja se pa iluziji, da se konča ta vojna z direktno ustanovitvijo socialističue družbe. Očitno polaga stranka na demokracijo večjo važnost, kakor nekateri njeni člani, ki napačno mislijo, da je geslo "Vse ali pa nič" najradikalnejši radika-lizem.
Toda zdi se, kakor da se je vodstvu stranke zazdelo delo končano, ko je bil mirovni program lepo spisan, namesto dn bi si bilo prav tedaj predložilo vprašanje o njega uresničenju.. Čim bi bilo to storila, bi bilo moralo priti spoznanje, da je st. louiška resolucija za to izvršitev popolnoma nepo-raben inštrument in da so že same predpostavke te resolucije v protislovju z omenjenim mirovnim programom.
-Neoporečno sledi iz lega, da si je treba poiskati ali ustvariti drugo, primernejše uredstvo, ki ga jc mogoče porabiti za dosego namena in ki obeta uspeh.	, ■
Ako torej veruje stranka v svoje mirovne pogoje, ako jih smatra ros za pogoje, ua katerih mora sloneti bodoči mir, ako hoče, da se dosežejo in akq hoče biti dosledna, mora odstraniti st. louisko i aučijo.
BAJKA O KONFERENCI
•Vtopisti so dolgo prisegali na geslo: "Nehajte
z vojno! Skličitc mirovno konfcrenco!"
(Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENT ■ ■ ■
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena dne 16. avgusta
m
PODPORNA ZVEZA
Inkoiporiraaa 22. aprila 1909 ▼ državi Feaa.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik; IVAN PROSTOR. 100S Norwood I'd, Clevelaad, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R P. D. 2. Box 113. Wan Newport, Pa. Olavnl tajnik: BLA2 NOVAK. 634 Main Str., Johnatown. Pa.
1.	Pout, tajnik: PRANK PAVLOVCIC, 634 Mala Str., Johnatown. Pa.
2.	Pom. UJ.: ANDREJ VIDRIOH. 170 Main St., Franklin, Oooamaugh, Pa Blagajnik: JOSIP 2BLE. 0002 St. Olalr Ave., Cleveland, Ohio,
Fom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. P. D. 2, Box 27, Bridgeport 6.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 06, WUlock, Pa.
1.nadaornlk:	NIKOLAJ POVSE, 1 Grab St., Numrey Hill, N. S. Pitta burgh, Pa.	*
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 886 B. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERtAN, Box 72, Eaat Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPOI6, R. F. D. 3. Box 146, Port Smith, Ark.,
2.	porotnik: J08IP GOLOB, 1016 8. 14th St., Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J08IP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Plttabnrgb, Pa.
Glavni urad: 634 Main St., Johnatown, Pa.
URADNO GLASILO: "GA8 NARODA.'' 82 Cortlandt Street, New York City.
Con jena drufttva, oziroma njih uradniki, no nljuduo profteni poAiljati vse dopisn» naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar nnj se |M>tl]jc edino potom PoAtnih, Kzpresnih, ali Bančnih denarnih itakaznie, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se nastavljajo: Blaž Novak, Title Trust and Guarantee (Jo. in tako nastavljene pošiljajo z moseeitiui poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da epazijo društveni tajniki pri (»orocilih glavnega taj-atka kake pomanjkljivo«*!, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajuika, da so v prihodnjo popravi.
Iz Wash ing t ona, I). C., poročajo: Razni Usti v Nemčiji so priobčili po cele kolon« laži o "A-meriŠkem rdečem križu*' in o ravnanju z neinfikimi ranjenci, ki so postali vjetniki, tla bi ogreli razpoloženje nemškega ljudstva za vojno? Te podle laži »o povzročile, da je ameriška vlada zahtevala« od nemške vlade potom španskega poslaniRtva, naj predloži doli aze za tako natolcevanje. Nemška vlada se ni odgovorila.
Državni department meni, da niso v Nemčiji nikdar oficijelno preklicali teh govoric, dasiravno jih je označil Henry Davison, predsednik vojnega sveta ''Rdečega križa" za neresnične. Državni department pravi, da ga je a-meriski poslanik v Bernu informiral, da je "Mednarodni rdeči križ" v Ženevi prejel pismo od "Nemškega rdečega križa" v Berlinu, v katerem trdi, da je iz časnikarskih vesti spoznati, da je llenry P. Davison, predsednik Rdečega križa v Berlinu in vojnega sveta Rdečega križa predlagal, da naj 4 4 Ameriški rdeči križ" ne pomaga ranjenim nemškim ranjencem, ampak jih naj prepusti njih usodi. V odgovor na «to obtožilo je državni department poslal ameriškemu po-slanj^ v Švici izjavo, v kateri povdarja, da se "Ameriški Rdeči križ" ne ozira na narodnost ranjenega vojaka in da ravno tako lepo ravna s sovražnimi ranjenci kot s prijateljskimi.
Umevno je, da ne more drugače niti biti. Kljub temu je vprašanje, če bo to kajzerskim obreko-valecm zavezalo jezike, kajti resnica je pri njrh sedaj v slabi ceni.	~
Iz Broktona, Mass., poročajo; V štiridesetih tovarnah za čevlje je zastav kal o do 1,600 reza če v, ki zahtevajo povišanje tedenske mezde od $25 na $37,50. Delavci so odločno odklonili plačilo od kosa, ki so jim ga ponudili tovarnarji. fttrajkarji so onganLzirani, in njih organizacija pripada k "A-meriški delavski federaciji." Stavka je izbruhnila nenadoma in na iniciativo delavcev samih.
Kakor poročajo iz Washingto-na, so zvezni uradniki dognali, da ima znana pivovanuiška dinastija Bush v posesti vojne zadolžili-ce Nemčije, kar je podprlo suiu, da so take zadolžnice sploh prodajali po Ameriki. Pri preiskavi so potem dribili popoln imenik o seli, ki so naikupilc kajzerjeve zadolžnice. Skoraj 20,000 imen je na imeniku, ki so ga sestavili tajni uradniki v teku dveh let. Nemške zadolžil iee fo baje precej raz sirili po Združenih državah, kajti prodajali so jih (tudi po $50. Izdali so Sest različnih vrst zadolžuje, da so se ognili angleški blokadi, in naredili, da l>i bile brez vednosti, če bi bife zaplenjene. Na vsaki zadolžilici je bilo namreč zapisano, da je neveljavna ako ni podpissna od Bern-storffa, prejšnjega nemškega poslanika v Zdrl državah. Podpisa-le so jih različne banke in sindikati. Transatlantic Thist Co. pa
je imela agent uro. Uradniki te družbe so bili aretirani in bodo internirani. Uradniki niso naznanili, koliko takih zadolžnic je bi: lo prodanih. V splošnem sodijo drugi ljudje, da jih je bilo proda-nih veliko število, in nekateri menijo, da se bo vsota sukala okoli $100,000,000.
Iz Washingtona poročajo: Varuh inozemske lastnine je uvedel preiskavo proti nekaterim bankam in mešetarjem, da dožeue, po katerih potih je bilo izplačanih nad en miljon dolarjev dnevniku "New York Evening Mailu." Priznano je, da je cesarska nemška vlada postala lastnica lista po dr. Edward A. Rumelyju, ki je bil aretiran in obtožen, da je po-krivem prisegel izjavo gléde tu-jezemske lastnine. Po skkonu lahko vlada zapleni denar, če je bila transakcija izvršena že potem, ko so Združene države stopile v vojno, čeprav so sedaj lastniki lista Američani. Uradniki jn-stičnega departmenta, ki so v> dili preiskavo in odredili, da je bil dr. Rumely aretiran, izjavljajo, da niso našli dokazov, da obstoji nemški sklad $30,000,00 za nakup ameriških listov. Ko'i-kor jim je znano, je "Mail" edini list, katerega se je hotela polastiti nemška vlada.
Iz Washingtona poročajo: Najbrže pridejo vsi zdravniki pod pod kontrolo vlade Združenih držav, da dobe potrebno štjevilo zdravnikov za hitro naraščajočo armado, eivilne zdravnike pa raz-delc po okrajih, v katerih so potrebni. Mobilizacijo zdravnikov izvedejo na ta način, da se zdravniki vpišejo v »bor prostovoljcev z obljubo, da sprejmejo .vsako mesto, civilno ali vojafiko, ki se jim odkaže. Če se ne ohne-sc sistem prostovoljcev, tedaj sprejmejo mobilizacijski zakon zdravnike, da jih lahko pozovejo j v vojaško službo. Organizacijski načrti za prostovoljno zdravniško .službo so že izdelani in v nekaterih državah so se pričeli zdravniki že vpisovati. Načrt je izdelal narodni obrambni o<lbo6. Mesto, da bi se v. ta zbor vpisali zdravniki, ki niso .sposobni za vojaško službo, kot je sedaj v načrtu, bo vlada najhrž v kratkem odredila, da vstopijo v «bor lahko vsi zdravniki in sprejmejo po potrebi vojaško ali civilno službo. V to svrho napravijo obljubo, ki je zanje obvezna. V WashinKtonu in drugih mestih so zdravniki obdr-žavali konference, na katerih so razpravljali o načrtu za rbor zdravniških prostovoljcev. Od ,143,000 zdravnikov v Združenih .državah jih HO.OOO do 95,000 izvršuje prakso, okoli 23,000 jih je pa v armadi in mornarici. Za armado jih potrebujejo približno 50,000. Vrhovni armadni zdravnik Oor-eas, vrhovni mornariški zdravnik iBnisted in šef zdravstvenega u-rada Blue razpravljajo o naertji, po katerem »postanejo vsi profe-forji na medeeinskih šolah zdraviliški oficirji.
Ruske uganke.
(Konec m 5. strani.)	*
niilj južno od Simhirsku) in Bulguliiuo (130 milj severozapadno od Ufc). Bela garda in češkoslovaške čete so ae umaknile v neredu proti mari. Naš« armada se zdaj potnice v smeri proti Stavropolu v Uakav&aziji, Juroslavu (ISO milj se vero vzhodno od Moške) in proti Ribinaku (62 milj severovzhodno od Jaroalavs). Na vzhodni fronti so se Čehoslovaki, ki so okupirali čeahar-driusk, umaknili pred četami sovjeta. Naš vrhovni poveljnik na uralsko-sibirski fronti, liirziu, poroča, da so češkoslovaške četo pod vodstvom ruskih častnikov izvršile več zlodejstev nad osob-
jeni zapadne sibirske železnice."
e
Dopisnik "Kxpressa" v Tokiju poroča, da se je bivša Kerenskijeva začasna vlada v Sibiriji vrnila na krmilo pod zaščito češkoslovaške armade. Poročevalec pravi, da se je nova vlada nastanila v Novonikolajevsku in ra*gla«ila je Sibirijo za avtonomen del ruske republike. Dalje je nova vlada izjavila, da ne prizna brest litovskega miru in da hoče organizirati novo armado za boj proti Nemčiji. Ostale točke v programu sibirske vlade so, da prizna ruski državni dolg in hoče nosili pravično odmerjen delež tega dolga; nadalje priznava splošno volilno pravico za oba spola, ustanovitev začasnih krajevnih svetov, razdelitev zemljišča med kmete in državno kontrolo nad instrijami. Vlada prizna, da se naslanja njena oblast zdaj na orožje češkoslovaške armade» J vendar odklanja vsako oboroženo pomoč od zu-# naj v trdni veri, da organizira kmalu lastno armado.	,
Omenjeni korespondent tudi poroča, da so Čehoslovaki strmoglavili sovjetsko vlado tudi v sapsdni Sibiriji. Boljševiške čete so izpraznile o-ko|#5 Irkutska.
•
Londonska "Times" ima poročilo od svojega dopisnika iz Pekinga, da bodo Čehoslovaki kmalu gospodarji vse Sibirije. Iz Tokija poročajo dalje, da je polkovnik Vladimir Hurban izročil v imenu češkoslovaške armade spomenico japonskimi in drugim zavezniškim konzulom v Vladivostok^ ki se med drugim glasi:
"Naše čete v Rusiji se gibljejo na povelje češkoslovaškega narodnega sveta in to povelje se more spremeniti le z dovoljenjem Maxaryka in o-stalih članov sveta, ki so nam naložili, da se naše čete transport i rajo iz Rusije na francosko bojišče. Češka armada sestoji iz prostovoljcev, katerih n^ me n je boriti se proti Nemčiji in Avstriji, osvoboditi češkoslovaški narod in ustanoviti neodvisno češkoslovaško državo. Zato je predvsem naša želja, da se borimo 2 zavezniki nh za-padni fronti."
e
Londonskemu "Daily Telegraphu" poročajo iz Rotterdama, da so angleške čete, ki so se pred par dnevi izkrcale na obali Murmana. o-kupirale rusko pristanišče Kcm. To pristanišče je na obrežju Belega morja.
V Amsterdam so prišle informacije, da so češkoslovaške čete v Rusiji okupirale Kazan. Vsa pokrajina ob Volgi je zdaj pod njihovo kontrolo. Kazan je v vzhodni Rusiji, leskih trideset milj od Volge in Kame in 450 milj vzhodno od Moskve.
e
Iz nemških virov poročajo, da je prišel v Kijev veliki knez Mihael Aleksandrovie, mlajši brat Nikolaja Romanova. — Po kaj T
Iz Harbina poročajo, da je kazaški diktator Horvath v Sibiriji imenoval začasni vojni kabinet. Poročilo dostavlja, da so Čehoslovaki pridobili veliko sibirskih kmetov na svojo stran.
» Dalje javljajo, da je prišel v Omsk, Sibirijo, general Aleksejcv, bivši vrhovni poveljnik ruske armade za časa earizma. Aleksejcv ibo vodil proti-boljševiške čete. fief generalnega štaba češkoslovaške armade je ruski general Ivanov.
e
Iz Petrograda poročajo, da so skupine 011-dotnih delavcev izda le apel na rusko delavstvo v Moskvi, da naj pretrga vsako zvezo z Nemčijo. "V takih razmerah, kakršne so danes, ni kruha za nas, temveč samo smodnik," se glasi apel. "Naši interesi zahtevajo vojaško zvezo z zavezniki, ako hočemo ohraniti rusko republiko."
Iz Berlina čez Amsterdam javljajo, da so nasprotniki sovjeta ra/p red I i veliko agitacijo v Rusiji. Boljše viška vlada je ukazala zapreti tri velike kneze Nikolaja, Jurija m Dimitrija.
•	e
Londonska "Times" ima poročilo k iHork-holma, da se hoče boljše viška vlada preseliti iz Moskve v M tirom, majhno mestece 150 milj vzhodno od Moskve, ki ima komaj 13,000 prebivalcev. Poročevalce dostavlja: ""Trocktf je informiral vserusk ¡-sovjetski kongres v Moskvi, da so se uprle boljševiške čete v gotovih krajih in ponekod so se celo pridružile nasprotnikom, Iz tega vzroka je bilo proglašeno vojno stanje v po-krpjiui M ur man. Razlog za selitev sovjetske vlade ni naveden, lahko pa je mogoče, da ugrožajo Moskvo češkoslovaške čete."
e
Berlinski "Tageblatt" piše, da mobil iti rajo v uralskih gorah Čehoslovaki boljševiške re-krute v posebne čete, ki jih nazivljajo "črno gardo."
e
Z Dunaja poročajo, da je prišel v Kijev vod ja ruskih kadetov (ustavnih demokratov) profesor Miljukov in za njim da prihajajo v velikem številu drugi kadetje. Miljukov je v intervjuvu zanikal, da se je izrekel za protektorat Nemčije nad Rusijo, priznal pa je. da pripada tisti sekciji kadetske stranke, ki tri se rada "orientirala napram centralnim državam."
i* Moskve čez Amsterdam poročajo, da je zunanji komisar boljševiške vlade Čtičerin naslovil protest na zaveznike zaradi izkrcanja novih čst na muruianski obali; obenem zahteva Čičc-rin, da umakne Anglija takoj gvoje Čete iz Murmaua.
Angleške in ameriške četo so okupirale vso murmansko obal v severni Rusiji. Tako poročajo ig Stoc.kholma. Po okupaciji Kemel, železniške postaj ob Belem morju, so zavezniki na potu v Torok, in boljševiške čete so se umaknile v Ni-rok. Poveljniki zavezniških čet v Murmanu so objavili apel na prebivalstvo, proseči ga, da se jim pridruži v boju proti Nemčiji in njeni filijalki na Finskem.
e
Iz šVedakih virov poročajo, da se je finsko ljudstvo nasitilo sedanje vlsde, ki je popolnoma v službi Nemčije. Poziv finske vlade za dobavo prostovoljcev, ki bi se imeli bdi iti z Nemci vred proti Iiuaiji, ni našel med Finci skoraj nobene* ga odziva. Nemčija se silno trudi, da dobi kontrolo nad murmanskim obrežjem, kjer bi rada ustanovila submarinske baze. Kakor oročajo, i-ma Nemčija 32 svojih iu 15 avstrijskih divizij v Rusiji. Te divizije pa sestoje iz postaranih iu
slabih vojakov, ki nikakor niso kos redni armadi.
e .
Iz Pekinga poročajo: Zavezniški poslaniki na Kitajskem so poklali protest protiboljševiškemu generalu Horvat h u, ki se je v Sibiriji oklical za diktatorja in sestavil začasni kabinet. Poslaniki mu svetujejo, da naj opusti svoj načrt diktature, k?r se ne vjema s časom in potrebami.
Iz Ams4erdama poročajo: Berlinski listi napadajo ameriškega pomnika v Rusiji Frandus, ki je v svoji poslanici na rusko ljudstvo dne 4. julija dejal, da se vojna na vzhodu zopet oživi in da bodo imeli nemški državniki velike težave z uveljavljenjem brest-litovske mirovne pogedbe. Nemški listi vidijo v teb besedah "hujskanje Rusov na novo vojno" in izrekajo upanje, da bo sovjetska vlada zahtevala odpoklic ameriškega poslanika. Dalje poročajo iz Berlina, da hoče bolj-ševiška vlada pretrgati diplomatične stike z An-# glijo in ostalimi zavezniki, ki so poslali čete v Murman.
e
Iz Amsterdama poročajo: Neki dunajski list je priobčil intervju, ki ga je imel neimenovan avstrijski korespondent z velikim knezom Mihajlom, bratom b.ivšega carja, ko je Se bil v vjetništvu na Krimu.
"Veliki knez — piše omenjeni korespondent — izgleda elegantno in je zelo podoben prejšnjemu carju. Zdel se mi je nervozen, toda zelo ulju-den. Takoj je vprašal: "Povejte mi, kaj je novega; mesec dni že nisem dobil nobenih vesti. Ali so Nemei že v Parizu? Kaj se godi na italijanski fronti t Predvsem pa, kaj veste o carju T Slišal sem, da se uu v rokah boljševikov zelo slabo godi. Zakaj Nemci ne osvobode carja? v Moskvo jim je treba iti, kjer je glavno boljševiško gnezdo, in ko jih prepode od tam, jih bo kmalu konec. Na* tudi mučijo boljševiki in ie smo mkdili, da je prišla zadnja ura. Mene in mojih šest sinov so hoteli umoriti in le našemu prekanjenemu slugi se moramo zahvaliti, da smo še živi. Kaj pa je z mirom? Ali ne bo nikdar konec te nesrečne vojne? Ne verjamem več, da bi bil moj brat še kdaj ruski
ŽIVINOREJA V AEOENTUL
car.
t»
Mihajlo je nato pravil, kako je njegov sluga igral vlogo boljševika in zavlačeval dan eksekuci-je carjeve žlahte toliko časa, dokler niso prišli Nemei na Krim. "Nemci so nas rešili — je dejal Mihajlo — in rajši jih imamo kakor Ruse, ki so nas oropali vsega imetja."
e
Iz Pekinga je prišla vest, da vso Čehoslovaki v Sibiriji okupirali Ključevsk. Boljševiške čete se koncentrirajo v Verhenudinsku.
e
Iz Londona poročajo: Nikolaj Romanov, bivši ruski car, je bil ustreljen 1«. julija. Tako poroča brezžična brzojavka iz Moskve. Brzojavka se glasi:
"Na prvi ^ji centralnega izvrševalnega odbora, izvoljenega na petem vseruskem kongresu, je bilo obelodanjeno poročilo, ki je prišlo po di -rektni brzojavni poti od okrožnega sovjeta v Uralu, in ki se tiče usmreenja bivšega carja Nikolaja Romanova.
»
Jekaterinograd, glavno mesto Rdečega Urala, je bil pred kratkim ugrožan od bližajočih se češkoslovaških čet in obenem je bila odkrita protirevo-lueionarna zarota, katere namen je bil iztrgati bivšega carja iz rok sovjetoke oblasti. Z ozirom na to dejstvo je predsednik Uralskcga okrožnega sovjeta sklenil ustreliti bivšega carja in sodba je bila izvršena 16. julija. Nikolajeva žena in sin sta premeščena na varno mesto.
Okrožui sovjet je dobil v roke važne doku -meute, katere je poslal v Moskvo po posebnem od-' poslancu. Nedolgo tega je bilo sklenjeno, da se bivši car postavi pred revolucionarno sodišče, ki ga je imelo roditi zaradi njegovih zločinov nad ruskim ljudstvom, toda zadnji dogodki so stvar zadržali.
Predsedništvo centralnega izvrševalnega <d-bora je razpravljalo o okoliščinah, ki so prisilile Uralski sovjet do tega čina, iii na podJagi teh raz prav izreka sledeči sklep:
"Ruski centralni izvrševalni odbor potrjuje v osebi svojega predsednika obsodbo Uralffkega okrožnega sovjeta kot pravilno. Odbor ima v svoji posesti zelo* važne listine, ki se tičejo Nikolaja Romanova, med temi njegov dnevnik, ki ga je pisal skoraj do zadnjega dne, dnevnike njegove žene in otrok in njegova pisma, med katerimi so tudi pisuta menili a Rasputlna, ki jih je pisal carjevi familji. Vsi ti dokumenti bodo* pregledani in objavljeni v bližnji bodočnosti."
Argentinija je znana kot pri-lioduja žitniea Amerike. Že sedaj izvažajo vslike množine pšenice v vse dele »veta. Toda veliko večjega pomena je argent iiinka živinoreja, posebno izdelava mesne-ka ekatrakta. Ta mesni izvleček «• pridobiva iz najfinejšega mesa, ki ue sme imeti nič loja iu žil. Ko ae ;;ival zakolje, morajo njeno meso očistiti vseh šil in loja in potem U-jrsti. Kakšne množine mesa ne porabi za ta ekstrakt, je najbolj raz-viduo iz tega, da porabijo za pridobitev enega funta ekstrakt a 34 unto v najboljšega mesa.
Vnoben) drugi deželi bi ne bilo mogoče rediti take množine govedi, kakor ravno tam. Na ohek straneh reke La Plata se razprostirajo velikanski pašniki, na katerih se pasejo stotiaočglave črede goveje živine in ovac, kateri so leto in dan vedno na prostem. Ti pašniki, ki se v narečju imenujejo pampaa, merijo na tisoče kvadratnih milj, in kakor že omenjeno, se razprostirajo na obeh straneh reke Ija Plata. Ob tej reki se nahajajo tudi velikanske tovarne za i;delovanje mesnega ekstrakta kakor n. pr. v FVay Bent os in Montevideo« v državi Uruguay in tudi v glavnem mestu Argcutuii-jc Buenos Airca. Pozneje so naredili t udi tako tovarno v Sydney, Avstraliji.
V čredah od dvajset to tride-settisoč glav govedi se pase po velikanskih pašnikih. Ts goved je vedno na prostem, čuvajo jo napol divji "gaueho", kakor tam i-menujejo te pastirje. Ti jezdarijo na srednjevelikih toda jako trpežnih konjih, kateri se jako hitro sprejo med seboj. Zelo podobni so '4 cowbojem'' v scverno-zapadni ,Ameriki. So pravi umetniki v jez-darjeuju in noben še tako divji konj se jim ne vpre, da hi ga "gauchi" ne ukrotili. Olavno o-rožje raz ven "bola" — usnjen jermen, kateri sestoji iz treh delov, in na konci ima pritrjene svinčene ali kamenite krogle — ima tudi laso, katerega znajo jako u-metno metati.
Iz velike črede nameravajo ujeti neko gotovo število živine, katera je namenjena za klavnico. Ti "gauchi" se v divjem galopu z*; ženejo na svojih konjih v sredino črede, katera se preplašena divja na vse strani. Gauchi jahajo nekaj časa med čredo semintja, kar naenkrat pa "gaueho" zažene laso, ki se zvija v zraku kot kača. Naenkrat se pa ovije govedi okoli rog in v tem trenutku se že tudi vpre konj z vsemi štirimi v zemljo, da ga goved ne podre na tla. Nekaj časa goved vleče, dokler li laso pusti» toda potem se zavali ha tla. Toda potegljaj pastirja jo zopet spravi po konci in mora jezdecu slediti. To se ponavlja toliko čase, dokler nimajo dovolj vjete govedi.
Veliko škodo pri živini povzroča neke vrste bolezen, katera je zelo pogosta v dotičnih krajih. Žive namreč v tamkajšnjih krajih neke vrste strupeni pajki. Ti raz-predejo svoje pajčevine, posebno radi zgodaj zjutraj, med bilke. Ko se potem živina pase, požre te pajčevine z drugo travo. Kmalu zatem se že pokažejo posledice zastrupi jen ja. Žival začne omedlevati in jezik ji moli zelo otekel iz gobca. Kmalu nato pa pade onemogla na tla. Telo ji vedno bolj in bolj oteka. Žival poskuša z zadnjimi močmi vstati, toda noge ji odpovedo vsako služb*. Tako se trpinči nekaj ur in Šele potem pogine. Od take padle živali ni nobene druga tvar za rabo kot koža, toda še ta ni posebno vredna in trgovci se je zelo branijo.
Za odstranitev teh živali skrb« divje živali ,neke posebne vrste lisice in jastrebi. Ti tako hitro pospravijo kako padlo žival, dz v eni uri ne najdeš drugega kot same kosti. Ijovec, kateri ide na lov, naleti velikokrat na te ost as-ke. Toda nekaj stotin govedi pri taki množini ne igra nobene vloge. Pastirji,*— gauchi1 — se ps še najmanj brigajo za te stvari.
Zvezna obrtna komisija prične razpravljati o produkcijskih t roških tiskovnega papirja 29. junija. Tovarnarji so se pritožili, dn imajo velike stroške, ker je vojni delavski odboi^ določil, da »e poviša mezda delavcem v papirnicah. Obrtna komUijn je določil», da stane funt tiskovnega papiF* ja e, predan je bilo dovoljeno povišanje mezde.
[OKI RAČUN JUaOSL SOCIALIST ZVEZI
od 1. aprila do 80. junij» 1918.
Dohodki:
April: Članarina .......
Članske knjižice . . Zuaki ...........
Literatura........
Strankini fondi . . . Rajno . . ......
Prenos od marea
566.91 7.26 18.50 4.75 41.45 Jtittf»
666.52 3,098.11
* 3,763.63
Msy:		
Članarina *..........	$	603.97
Članske knjižice . . ..		3.10
Znaki .............		14.30
Literatura..........		840
Strankini fondi . . .		12.10
Razno . . . .........		15.45
	$	651.32
Junij:		
Članarina........	$	459.20
Članske knjižice . . .		1.68
Znaki............		7.75
Literatura........	»	1.45
Strankini fondi . . .	.	1.00
Razno . . ........		58.69
Fand zvezne tiskarne		8,723.87
	$ 9,253.64	
Skupaj dohodkov . . .	$13,668.59	
Izdatki:		
April:		
Stranki za članarino .	$	292.29
Plače in vožnje ....	#	48.55
Poštnina ..........	e	13.00
Znaki, čl. knjižice in		
urad. potr. .......	»	42.96
Razno............	•	11.60
tM	iit	110	...... 1470
>»	i»	111. . .	...... 16.40
»»	• i	114 . .	i..... 12 00
>>	i»	1*2 . .	TOO
M	»i	198 . .	...... 5.10
ti	il	132 . .	...... 17.00
II	i»	136. . .	...... 1.4C
II	li	141 . .	4 ">()
»1	11	155. . .	...... 6.ao
II	11	157. . .	...... -.30
II	li	161. . .	...... 7.00
II	11	165. . .	...... 2.60
II	li	166. . .	...... 2.00
II	11	175. . .	...... 1 50
II	li	17«. ; .	...... 14.10
il	• i	177. . .	...... 470
II	li	178. . .	..... 9 00
il	it	179. . .	...... 4.50
II	li	181. . .	...... 2 10
II	it	182. . .	...... 10.00
il	• i	184. . .	...... 4.10
li	it	189. . .	...... 3 10
Skupaj.		.....	...... $369.40
Tajnütvo J. 8. Z.
vaju svoje ongankacije i neka dudju do veliko« iuietka, mi itn uečemo ía vid jati i nekemu tratiti nikakovo dljelenje, jíadju li se u njihovim organizacijam« članovi hrvatske sekcije, koji bi lit jcli istuprti.	•
Drugo vi! Po&aljite sada svoju odluku proti v ove točke, a i pro> ti v drugih tobaka, koje vam se «le dopadaju, a dodje li osnov* pravila sa is t on;. torkom na sve-opče glasovanje, onda glawijte »proti v nje.
24. juna 1918., Chicago, lil.
NO VINSKI ODBOR HRVATftKíKSKPNK K SKKCI-JE.
Znanje 2741 W. 22ml Htreet Ohieago, lil.
Za Jugosl. socialistične klube driavi Washington.
Sod rug E. Herman, tajnik dr žavne organizacije za Washing ton, javlja, da je po sklepu referenduma 191S, strankin davek v državi Wash. za vsakega ¿lana S eente na qmbw milji. Ker plavajo nasi ¿lani v vseh državah le 50% tozadevnega davka, pomeni, da morajo tajniki kJu4>ov v državi Washington poiiljat i zveznemu tajništvu v bodoče po 1 eent in pol več vsak mesec za vsako člansko znamko. '(*
Tajnike klubov v državi Washington prosim, naj to vpofttevaji> in se napram tej naredbi ravnajo. Članske znamke od 1. julija t. 1. naprej so v drŽavi Washington pri zveznem tajništvu po 21 ^ pol centa vsaka.
Tajništvo J. S. Z.
$ 408.40
May:
Stran k i za članarino . ¡i
Plače in vožnje.....
Poštnina...........
Znaki in urad. potrebščine- ...........
Literatura.........
Strankini fondi.....
Razno *.............
298.73 41.07 14.65
16.64 10.00 106.05 52.20
ČLANOM SLOVENSKIH SO CIALISTIČNIH KLUBOV.
$ 541.34
Junij:
Strsnki za članarino .
Plače . . . ......i«...
Poštnina . ; .........
Znski in tiskovine . .. Strankini fondi . Zvezni tisk, prisp.
ta 9 mesecev . . .... Slovenski sekciji 40 %
imetka............
Hrvatski sekciji 45%
imetka...........|
Srbski sekciji 15%
imetka..................1,603.36
Razno............. 13.75
234.04 66.00 19.98
48.01 63.30
v
1,346.25 4,275.63 4,810.08
Skupaj izdatkov Skupaj dohodkov Skupaj izdatkov
$12,480.40 ..$13,430.14 .. 13,668.59 . 13,430.14
238.45
Blagajna 30. junija '18 $ Imetek:
Blagajna 30. junjja '18 . $	238.45 Dolg pri klubih in
posamez........................596.66
Vsebina vrnjenih bank.	369*40
Skupni imetek dne
30. junjja.........$1,204.51
Frank Petrich, gl. tajnik. Za nadzorni odbor: M. D i mi oh,
Frank Zaje,
M. Sekulieh. .
KLUBI, KI SO VRNILI DIME
BANKE DO 1. JULIJA 1918. in račune vsebine vrnjenih bank.
boni J. S. Z.			
Klub	«t.	1,1,'...	.....$
u	»»	2......	.....
»i	>»	4. . . .	. •. • •
t»	II	13. . . .	.....
••	9S	18. . . .	•.. •.
n	II	19. . . .	.....
M	II	21. .	• » • • •
I»	II	22 . . .	• •
II	II	26 . . . .	.....
>1	II	27. . . .	
II	II	31. . . ;	.....
1»	t i	32. . . .	«S t S •
• 1	II	49. . . .	• • • • •
II	II	62. . . .	• • • • •
II	II	67. . . .	.....
II	II	70. . . .	-
II	II	71. . . .	S e
II •	II	76. . . .	# f
II	1 »	81. . . .	• • • • e
II	II	95. . . .	• e e e
II	II	96 .	e e e e e
II	II	108 . .. .	• eses
Slov. soc. klub štev. 1 je dobil «ledeno okrožnico, ki ^e J»i!a nedvomno razposlana vsem jugoslovanskim klubom: • .. Cijenjeni drugovi!
Pred varna se nalazi osnova pravila jugoslovanskog socija-lističkog saveza, aekcija i udrliže n j a, te je sada dO vaa, da izrazite svoje miéljenje'o njims, da «kažete, jeste li za ovu ili onu toč ku i da eventualno umetnete, ako nad jete za shodno, 'k o j u točku ili točke. Sad ne treba filozofirati i voditi pasivnu dpozieiju, koja je više puta urodila jaJco ločim plodom, nego vafja glasovati i aktivno sudjelovati u ovoj stvari, gdje se radi o preuredjenju sa-vez«. Kao sto vam je poansto, i-niči jat iva udruženja br. 1 je na sveopčem glasovanju primljeno, te se jugonl. soc. savez dijeli po narodnostiuia \t tri sekcije: hr-vatsku, srpsku i slovensku. Da se izbj;gne n»ete/.u, koji bi m o ga o nastati u sekcijama i udruženji-ma, treba zaista paziti, k a kova če biti naša pravila. Radi tog: pozivljemo sve drugove, «ve >čla-,novc pojedinih sekcija, da pom« no «prouče svaku točku 11 osnovi. Osobitu pažnju valja obratiti na točku 31. (b), koja glasi:
"U alučaju spora izmed ju članova jednog udruženja .pripada-jučih u više sekcije, što bi sprje-eavalo fad jednog udruženja, i-ma pravo 5 ili više drugova na svoj dio imetka udruženja i priključiti se sekeiji, kojoj žele."
U odbor za pravila je uAao po tjedan član od svake sekcije i svaki je imao pravo koju točku pro-nlijeniti ili dodati. Clan «rpske sekcije predložio je rečenti točku, kojem se misli na dalnje di-jelenie is med ju članova jedne le iste organizacije ili sekcije. Med-jutim, naife je mišljenje, da se manjima ima pokoravati zaključnima večine: ili <biti u orgsnicaci-Ji te raditi u soglasju s njomc ili 1L80 '.iatupiti i priključiti se onoj orga-$' nizaciji, koja pripada sekciji, s 6.20 , ko jo m se dotična manjina slaže. 34 701 ^o takova organizacija ne 28.20 p<»toji u m jest u, neka si je neza-
4	40 dovoljnici stvore, ali srestva cflco 16.40 '.osnivaiija mora podnositi njiho-
I 30 ■ va sekrijs. Tako se je radilo dn 20 (M) «ada kor osnutka novih udružc-^4 70 |njs, a ovo ne hi hilo, nifita drugo
5	2o'd° M novo udrulenje.
od-
5.90
Slov . soc. klub štev. I je na svoji zadnji seji razpravljal o tej okrožnici in naložil tajniku, da poda v "Proletarru" sledečo izjavo:
Z ozirom na razmere, ki se pri delitvi Zveze v avtonomne sekci je^ neizogibno pojavijo, * smatra klub točko, ki jo priporoča o krožnica za odklonitev pri glaso-vunju, za opravičeno in uiuest no. Z rezultatom splošnega glaso vanja je že sklenjeno, da pripa da vsak Član lahko tisti sekeiji, kateri hoče. Če bi se n. pr, kakšnem slovenskem klubu našli člani, ki hočejo pripsdsti hrvat ski sekc'ji, je to njih pravica in ne more jim braniti ne slovenska sekcija, . ne njih klub, da store po svoji volji. V tem ne odloču je večina. Ker se je pa ■ zvezno premoženje razdelilo po sekcijah je naravno, da se mora to zgodi ti tudi tedaj, če se loči posame-izen klub. Res da ne more to veljati za posameznega člana, pa«'* pa je logično, da velja pri delitvi kluba. In talko delitev se iz-vrši, če iastopi najmanj 5 članov, z namenom, d.» »i untanove s vaj klub. Seveda ne 4>i 'ta veljalo, če bi izstopili iz svojegs kluba in obenem iz Zveze ,ker ne bi šlo tedaj za razdelitev, temveč za izstop.
Praktično nima to pač velikega pomena za Slovence. Imelo ga bo najbrže ba Srbe. Toda pri glasovanju moramo gledati na pravičnost, tudi če se stvar ne tiče naravnost naše kože.
Zato priporoča klub štev, 1 slovenskim članom, naj .glasujejo za točko, kakor je bils predlagana od Srbov.
Filip Oodina, tajnik.
rojake, da na* poselijo. Za dobro postrežbo bo vse dobro urejeno,
enako tudi rs plesalce Vastopllo
>o tudi več pevskih zborov, med njimi tudi zbor "Svoboda" is Detroita. Pričakujoč vsestranske udeležbe kliče vsem: Dobrodošli veseliini odbor.
Heraunie, Pa.
Sodrugom v llerminie ttazna • njaujaiu, da bodo seje Slov. soc. kluba št. 69 zansprej vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Slov. Pen. društva in društva "Prosto-misleci", 8. N. P. J. Zsčetek seje ob 2. popoldne. Vsem sodrugom priporočam, naj se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ker bo na dnevnem redu razprava o pravilih In volitve. S soc pozdravom
Anton Zoruik, tajnik.
etičnim družbam. Toda ko je vi* da prevzela kontrolo nad IpeznL čela hrep aimi, Je bilo jasno, da morata prf1 napadov, ti prejalialej tudi brsojav in telefon na vrsto, in menda ni daleč, ko bodo morale še nekatere druge industrije spoznati to potrebu. , Med tem je predsednik res že podpisal ¿akon, ki je s tem sto-(pil v veljavo.
Neuûks me*', a ob Ueui so za -Čela hrepeneti po miru od zračnih
i1»" pomeni, da se s izkušnjo tudi nemška mesta kaj na-uče. • •
EDEN IZ MED MNOGIH SLU-ČAJEV.
LISTU V PODPORO.
Louis Glaser 50e. Matt Dernio-ta 25e. Oba v Lawrence, Pa. Bar-tol Yerant 25c. Jaco^b Dežinau 85e. Oba v Aliquippa, Pa. Ix>u«s Kveder, Pittsiburg, Pa, 10c. Skupaj $1.35 in poslano po K vedru. — klub štev. 69, Her minie, Pa. $2.26. — Slovensko pevskj In izobraževalno društvo "Hled" v Conemaugh, Pa. $2.00. — Tony Za I ar, (fsmp Perry, O. 50c. — Ivan Jager $1.00; po 50**.: Louis Červ, Jos. Okički, Jos. Pavlovčič; po 25c.: August Orel, Jos. Klan-čar, Hlaž Vogrine<', M. Vogrinec, Ant. Bajt, Ivan Koos, Jos. Levstik, Andr. Koroiee, Fr. Krese, M. Lampe rt, Louis Zalar, Alex Zabric, Andr. liiulban, Stefan BuAko, Fr. Martinčič, Frans Pavlovčič. Ivan Bordan, Drago-tin Ludban,\Fr. Jager, Mike Ra>k, Jakob Oabrenja, Ant. Ka-lič, Ivan Novak, Jakob Jane, Andr. Pirman, Fr. Bord on, Anton Gabrenja; po 10c.: N. N. A. Bombač in N. N. 5c. Skupaj $10.00. Vsi v Conemaugh, Pa. in okolici, ter poslano po Louis Krasna. — Anton Strazisar $1.00, Nick Tomšič $1.00, Tony Tako 50cr Vsi v Milburn, W. Va. in poslano po Stražišarju.
Skupaj..............$18.60
Zadnji izkaz........... 7.00
Vsega skupaj..........$25.61
U Washingtona poročajo: Najbrže pride tobalna industrija pod vladno kontrolo, kajti zavezniki in ameriška armada potrebujejo velike množine tobaka onkraj morja. Morda dološijo ameriškim civilnim kadilcem odmerek tobaka za gotovo Število dni. Vojni industrijalni odbor naznanja, da vodi preiskavo, da tako doiene, koliko tobaka potrebujejo onkraj morja in koliko naj ga ostane za domači konsum, da ne nastane stiska.
Pridelek tobska leta 1917 je znašal 1,196,000,000 funtov in vojni industrijalni odbor ceni, da ga dobe ameriški tovarnarji letos 850,000,000 funtov, 346,000,000 funtov ga pa ostane za izvoz v zavezniške dežele. Vojni industrijalni odbor pravi, da francoske, angleške in italijanske Čete porabijo na leto 150,000,000 funtov tdbaka. Anglija in Francija dovo lita armadi in mornarici 40 odstotkov od vsega konsums, Italija pa 45 cdstotkov. Skupni konsum tobaka na leto v teh deželah znsšs 387,000,000 funtov, ali 41,-000,000 funtov več, kot se lahko eksportira iz te dežele. Povrh kupijo v Ameriki tudi veliko eigs-. rtt in tobaka, ki gre v Belgijo. Ljudje, ki pravijo, da prevzame vlada monda nadzorstvo nad tobačni industrijo, povdarjajo, ds bodo ameriške čete iu zavezniške čete porabile nad 50 odstotkov tobaka. Vojni industrijalni odbor eeni konsum tobaka na osebo v Zdrui. drževsh in* zavezninkiti deželah takole: Italija dva funta, Francija 3^ funtov, Velika Bri-tanija 4 funte in Združene države funtov. Anglija, Francija iu Italija so večinoma sedaj odvisne od uvoza is Združenih držav, ker je od drugod teiko uvažati tobak.
Mr. F. T. Löpitz, Brit t, Iowa, piae: Ker rabim Trinerjevo Grenko Vino že 12 let, ne moram priporočati bol joga zdravila, kakor je ravno Trinerjevo, posebno ra družinsko rslbo je neobhodno potrebno. V tisoč iu tisoč drugih družinah se to slično potrjuje.
Ono ni pijača nego sdravilo ki ne mora jemati po navodilu» in kukor se je izrazil Mr. D. C. Oud-shorn 26 nov. 1915 Kemist zdravniškega oddeJka za State West Virginia, sc mora vštevati med medes'irnske izdelke. Ako trpite z zupahnenjem, neprebavo, glavobolom, turobnostjo, nervoznost-jo, splošnim oslabljenjem, sc smete zanašati na to zdravilo. (,!ena $1.10 V lekarnah. Triner-jev Liniment je najbolje zdravilo proti revmatizmu, nevralgiji, putiki apalikom. oteklinam itd V lekarnah 35c in 65c po pošti 45 in 75c — Jos. Triner Company 1338—1348 S, Ashland Ave, Chieago, III.	(Dvertis.)
Pravi socialist ne sme biti reser-vitt, ampak mora biti vedno akti-tsn vojak ivoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanj« le sam v sebi, ne koristi nié ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki le.niso prepriČanL
Pravi socialist hoče poznati te Šave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta rac.
44

1060 6.90 8.90 4.60 17.00 5.10 2.40 7.00 600 5.00
Ako *>i se ovs točka usvojila, mi hi se vječito dijelili i svadjali. s ide se T>aft za tim, da «c ovonir stane na put.
Čini se, da *u članovi srpnkc akcije dobili duge zube na ime tak, fcoji posjeduju pojedine Organizacije, u kojims «u ponajvi še radili pristaše pisanja Rsdnič-ke Straže. Ako hoče, neka osni-
SODRUOOM V CRAWFORD COUNTY, KAN8A8.
Naznanjam vsem soudrugom v okraju Crawford, da se .bo vršila prihodnja konferenca združenih klubov Jugoslovanske Socialistič ne Zveze v Radley, Kans., dne 28. julija ob 2 popoldan. Na tej seji imamo veliko važnih stvsri ukre pati, zatorej bi bilo želeti, da bi se udeležili zastopniki vseh klu~ hov J. S. Zveze, kajti čim. večja bo udeležba ,tem večji bo uspeh. Sodrugi, stopimo na noge in pojdimo na delo preko vseh ovir in zadrškov, ter ne glejmo na tiste mrzleže in nazadnjake, ko jim ni drugo mari, kot da gredo zjutraj na delo, zvečer ko pa pridejo od dela, se pa napijejo in najedo in se za drugo ne brigajo. Čuovek, vprašan te ali re« nisi za drugo na svetu, kot da se mučiš in delaš od jutra do večera za svoj obstanek! Ali reš ne vidiš potrebe za zboljšanje delavskih razmer t Morda pa celo misliš, da je pomoč nemogoča. V tem se pa celo misliš, da je pomoč nemogoče. V tem se pa fcopet motiš; saj ti vendar socializem kaže jasno pot, po kateri prideš do boljše bodoč«-nosti, samo priboriti si jo moraš, kajti brez truda se ne doseže nič. Pojdimo torej na delo vsi, da prej dosežemo «voje cilje. .Ako praviš, da si socialist ako ne boš deloval soc. kluba, s tem še ni dokazano, da si socialist ako ne bo deloval za razširjenje ideje in moč gibanja. Scdrugj, dnevi važnih odločitev se bližajo, in delati je treba neumorno, ako hočemo kaj doseči. 7;atorej vsi na wjo dne 28. julija v Radley. S socialističnim pozdravom	Frailk Smerdu, konferenčni tajnik.
Z ozirom na podkupovanje a-meciških listov poročajo iz Wash-ingtona še sledeče: Nemška vlada je potrošila velike svote iz korupcijskega sklada, da dobi ameriške časnike pod svojo kontrolo. Po izjavi namestnika državnega prokuratorja Beckerja je skušala nemftka vlada dobiti H-ste tudi daven New Yorka pod svojo oblast. Be«ker je rekel, ko je komentiral nakup dnevnika "New York Evening Maila" sa nemiko vlado v letu 1915, da so bili nemški miljoni potrošeni daleč od New Yorka, da vplivajo na novice in članke v časnikih. Dejal je, da prinese dbširna preiskava, ki se sedaj vrši, luč tudi v to zadevo in odkrije druga gnezda nemške propagande. Isvedelo se je, da je še neki drugi časnik prešel v nemško posest, preden m» Združen* države vstopile v vojno. Kupčija se je izvršila ravno na tak naičin kakor pri "New York Evening Mail." Časnik izhaja na zapadu. Nemška vlada je nameravala je kupiti trideset listov • v Združenih državah, da bi pisali v prilog Nemčije. Stvar so hoteli izvesti tako, da bi Nemčija imela svoje zagovornike v tridesetih mestih. Te nečedne reči so prišle na dan pred velepo-roto, ki preiskuje zadevo dr. Ru-'melyja, slamnatega lastnika lastnika ."New York Evening Maila." Ta projekt je hotela izvoliti nemška Vlada pred vstopom Zedinjenih držav v Vojno, ki se pa ni otmeael. Ofieijelna Nemčija je vtaknila precej denarja v razne liste. Za temi listi so sedaj zvezni tajni uradniki in jih dožc-nejo v kratkem.
Iz New Yorka poročajo: Zvezna porota je pričela v pondeljek zopet preiskovati spionašoo zaroto, ki je imela namen pošiljati vohune is Amerike v Britanijo, da izvohajo tam oporišča britske
mornarice, da bi lahko nemške
* i
submarinke napadale angleške bojne Udje. Albert A. Sanders in Charles W. Wünnenberg, ki sta bila obsojena v marcu kot vo-ditdja spionažne zarote, sta na stopila kot glavni priči. Sanders, časnikar, in Charles W. Wünnenberg, mornarski strojnik, sta se priznala krivima, da bi tako pri*rila, Kdo ju je podpiral. Obsojena sta bila vsak na dve leti
Iz Denvc^a, Colo., poročajo: V prvi poloviei leta 1918 je prosilo 33,996 oseb za oblastveno dovoljenje, da smejo za svojo potrebo uvažati opojne pijače. Žeja meščanov V Denverju je vedno naraščala, odkar so pričeli loviti tihotapce, ki so na skrivaj prodajali opojne pijače ali jih pa vtihotap-ljali v državo. Meščani so plačali $10*998 za oblastvena dovoljenja. V januarju je bilo izdanih 3,963 dovoljenj, v februarju 3,953, v marcu 5,858, v aprilu 6,215, v maju 6,700 in v juniju že 7,268.
Cleveland, O.
Navadno ,kadar se med tednom srečat« prijatelja, se vprašata: Kam pa v nedeljo? Za nedeljo 28. julija je pa naše geslo: Na Kaste-licove f^rme v Notingham, kjer bo piknik Slovenskega socialističnega kluba štev. 27, kjer je vedno dosti razvedrila, ter vabimo
. V kampanji za zvezno kontrolo je storjen korak dalje. Kongresna zbornica in senat sta sklenila, da pridejo brzojavne in telefonske naprave pod vladno kontrolo, in ko pridejo te vrstice iz tiska, bo zakon nemara že potrjen od Wilsona in pravoveljaven.
Boj za ta zakon je bil oster, zlasti v senatu, kjer se mu je gotova skupina republikancev upirala na vso moč. Vendar se pa tej opoziciji ni p<Htrečilo, da bi bila preprečila sprejem predloge, k: res ne diši prizadetim kspitali:
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodineke nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Previdne gospodinje
Imajo doma vedno «no •UkUnloo Dr. RlcSUrkvegs
PAIN-EXPELLER
IlINlUito »ro<l*tTo M Ttt.nji pri ravmati^oU
bul«Un*K. prehlada, i*v»t**ljanjii itd.
Jedlno pravi s vsrstveao znamko sidra
M«. 1* «S«, t lekarnah hi naramprt od P. AD. KICHTKH a CO. 74-SO Wubtafto« »tml. Naw Vark. N. V
PRIPOROČILO.
Sodrng Louis Kveder je potovalni zostapnik ' Proletarca'' za vse države. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar se tiče naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu pri tem poslu kolikor mogoče pomagajo.
Upravnižtvo.
Na|ve¿|* ttoveaska zlatarska trgoviaa
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Q
Urs, verižice, prstane, broške, zaprstniee, medaljonike, itd. Popravljamo ure pe niski ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov In gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodajs na mesečna odplačila.
(Le]
Pilit« r* cnlk, k»t.rt m Vu poili« br.iphino NajMjl. M.«.. '	Najniij. hm.
DBESSSl E1E
]QE
11=11M
IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
MODERNO URKJENA
NARODNA KAVARNA IN RESTAURACUA |
Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška j kava, sladoled in smodke.
Oprto po dnevu in po noči.	Tel: Canal 1220.
Z. RADNOVIC,
lastnik.
1149 W. 18th. Str.	Chicago, III.
AsSt9S«tStSS0CStSS«t«SSSSSSSISI«SStt>V«f«SSSSSSStSSBI..^lS»«SIIBSISSBS8SiaS»SSSIISIISSi«ISSSIStllSSSBeea
= =
Centralni in zavezniški socialisti.
Kakor je rutino,' ho/ iuiefi socialisti iz zavezniških držav iiimtM*a februarja v Londonu konferenco, na kateri bo izdelali svoj mirovni program, ter sklenili, naj «te poizve, če bi bilo mogoče na podlagi od konference izdelanih mirovnih pogojev dosegi skupno konferenco vseh socialistov.
Vsem socialističnim strankam v centralnih državah je bil na to odposlan program konference. Kakor je zipiiio, ga je bilo najteže dostaviti Mfcialistom v Nemčiji,ker je nemška vlada ovirala to ua vse najine. Naposled se je pa spomenica vtihotapila tudi tja.	,
Te dni je imela angleška Labour Party konferenco, menda v Northamptonu. in tam je znani parlamentarni vodja Arthur Henderson izjavil, da je stranlka zadnji mesec., četudi s težavami, dobila odgovore od .prizadetih socialističnih strank in sicer od naslediijih petih: Od bolgarske stranke, od ogmke, od avstrijske, od nemške manjšine, in od nemške večine.
Smlcr po tein, ni bil odbor, ki se je olicaičal do centralnih socialistov zadostno poučen o organizaciji socialističnih strank v prizadetih deželah. Na Bolgarskem sta dve socialistični stranki, "Tesni" in "Široki", kar se približno vjema z ruskimi boljševiki in menjševiki, in razvidno ni, od katere teh strank 'je prišel odgovor.
V Avstro-OgrSki je stvar Se drugačna.
V avstrijski poJovici je 7 socialističnih strank : Nemška, čeAka centralistična in češka avtonomi-stična, poljska, ruainska, jugoslovanska in italijanska. Kes da je med njimi neka zveza, toda v vprašanju mirovnih pogojev se nikakor ne vje-majo, in nemški socialisti» niso mogli sami v tej zadevi odgovoriti za vse avstrijske socialiste, ne glede na to, da je tudi med njimi večina iu manjšina kakor v Nemčiji.
Ali če bi že vzeli za mogoče, da je hi) odgovor za angleško stranko sprejet na kakšni skupni konferenci vseh avstrijskih strank, ostane s tem vendar nerešeno dvoje drugih vprašanj. Kje je ostala hrvaška in kje bosansko hetvegovsks stranka?
Obe omenjeni stranki sta popolnoma avto-homi; celo med sabo morata hiti ločeni, ker sta. Hrvaška in Bosna tudi državopravno ločeni. V narodnih zadevah so imele pač «Jugoslovanska stranka v Avstriji, ona v Hrvaški in ona v Bosni stike med seboj. Ali nikakor se ne more izvajati, da bi mogla avstrijska ali pa celo ogrska stranka govoriti v imenu hrvaških in bosanskih socialistov.
Odgovori, ki jih je Henderson dobil, torej niso popolni.
Poroča se pa o teh odgovorih sledeče:
Prvi odgovor so poslali bolgarski socialisti, ki so sprejeli takorekoč vse glavne točke epome-niee, toda rezervirali so se glede nekaterih manjših stvari z ozirom na vprašanje Maeedonije.
Drugi odgovor je od ogrske sociable demokracije, ki je poslala odboru t Stoekholm svoje poročilo, strinjajoče se s spomenico.
Tretji odgovor so dali socialisti v Avstriji, ki so sprojeli načela medzavezniftke .spomenice za podlago mirovnega pogajanja. Odobrili so tudi
koneapcijo federativnega sistema za Avsftro-Ogr-*ko in enak sistem za balkanske drŽave. Avstrijski socialisti pravijo, da ne priznajo brest-litov-skega miru in se strinjajo s tem, da se reši vprašanje Alzaeije-Lorene, Poljake in itaJijanake "ir-redente" kakor tudi kolonijalno vpraša«!je na temelju samoodločevanja prisadetih ljudstev.
(''etrii odgovor je prišel od socialistične manjšine v Nemčiji če« Stoi^kholm, in se vjema s principi medzavezniške spomenice.
Zadnji so odgovorili nemški večinski socialisti. Njih odgovor je značilen. Pravijo, da so pripravljeni stopiti v dogovor z zavezniškimi socialisti na podlagi pogojev, ki so jih urekli socialisti nevtralnh držav. Njih stališče ni povsem jas-110, toda zdi se ,da odobravajo v načelu pogoje medzavezniške konferencepripravljeni so tudi razpravljati o vprašanju, kdo je kriv vojne, dasi-ravno ne bo s tem po njihovem mnenju nič pridobljenega.
Zadovoljni so tudi govoriti o Alzaciji-Loreni in odoJiravAjo popolno obnovitev Belgije. Dalje prav|jo, da bi bila mednarodna socialistična konferenca na nevtralnih tleh v tem Času zelo potrebna in koristna, a končno se izrekajo za ligo držav, ki naj prepreči vojno v bodoče.
Ootovo je hvalevredno, da se trudijo angleški socialisti z« omogočenje skupne konference, ki bi, če bi prišlo do nje, vsaj toliko koristila, da bi se spoznalo stališče posameznih strank in videlo, v čem se vjemajo, in v čem si nasprotujejo. Dosedanji odgovori namreč ue pomenijo stvarno nič družeča, kakor da bi bile stranike pripravljene poslati delegate na tako konferenco. Vse drugo hi se moglo pokazati šele na konferenci.
Absolutno nobenega dvoma ni, da bi se tam izrazila nasprotja, in sicer prav bivstvena.
Avstrijski socialisti pravijo, da se strinjajo s federstivnim sistemom za Avstrijo. Kdorkoli je odposlsl odgovor, je mogel največ toliko povedati. Kajti čim hi bil dejal le kakšno besedo več, ne bi bil prišel odgovor nikdar čez avatrijsko mejo, povrh p« bi se bili listi, ki so ga sestavili, takoj seznanili s kakšno avstrijsko ječo^
Na konferenci pa bi stvar morala dobiti drugo lice. Doma se govori o češki državi, o jugoslovanski državi itd., ampak nihče ne pravi naravnost, da naj se te države popolnoma ločijo od tega, kar predstavlja dane« Avstro-Ogrske. Pač pa si to vsakdo misli, kajti zaradi neizrečene misli ne more biti nihče obdten.
Na konferenci hi se pa to moralo izreči in fantom« avstrijske federacije bi bil konec. Tedaj bi bilo pa tudi očitno, da je med nemško večino in slovanskimi socialisti v tej stvari popolno nesoglasje, ki hi se izrazilo tudi v drugih rečeh.
Ne glede na to je pa treba, če se govori odkritosrčno, povedati, da more biti uspeh konference le omejen. Kajti če bi nemški in avstrijski s» m-i« I i* t i sprejeli ves (program niediavezniških sod rogov, vendar nimajo sredstev, da bi vplivali v tem zmisln na svoje vlade. Brez vlad pa tndi ne bodo ničesar dosegli, ker se je doslej dovolj jasrn) pokazalo, da nimajo moči, ki bi bila potrebna za povzročitev revolucije proti kajzerjema.
Predsednik WiJson je izdal •»-sebno poslanico, ko je vetiral ceno $2.40 ca buš. plenice. Predsednik pravi v svoji poslanki, če se poviša cena pšenici, da se podraži moka za dva dolarja. Zdaj stane sod moke v#nlinu $10.50, če se podraži pšenica, bi pa stal $12.50. Letos pričakujejo, da pridelajo 900,000.000 bušljev pšenice, in povišanje cene bi podražilo pridelek za $387,000,000. Podražitev bi povišala Življenjske stroške, kar bi povzročilo, da bi bilo treba v vseh industrija povišati delavske mezde. To bi pomnožilo finančne in gospodarske težkoče na vsem svetu.
I V 11,t W <f I / II
v (iMi/ ni.iri
Potne noge
niso samo nepriiatno razočaranje-ampak ao tudi zalo Ikodijive zdravju. Potenje dala namreč nag« boleče, da ¿iovak taiko hodi; polag Uga ps dala potenja nog tudi hud in lopam smrad. Čemu bi al torsi m pomagali v taj zadavi, ko imata zato lepo priliko in hitro od pomoč? Kupita si
Severa's Foot Powder
(Severov Pralak za noga). Umijte si nog« vsako noš s gorko voda, Zjutraj ai pa nadrgnita a tam praškom po nogah, podplatih, petah in mad prati. Demte nakaj Uga prat-ka tudi v čevelj in v nogavico. Ta praiak j« naj bolj te sredstvo xa noga. ¿a aa vam potijo, ¿a vaa bolijo. arboo, če ao otekla in utrvtfane. Ta pralak dala. da ao noga, čevlji in oogavice sahe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cana 16 fantov.
w f. sr.vi ra co IDAR RAPIOS, IOWA
PAZITE IN HRANITE
Narodni Izrek pravil 14Parita aa val bali deaar sa črne dne-.ve." To pomen ja toliko kakor prvo pasite in hranita dokler »te le zdravi in mladi, da boste imeli neka! sa sfara iu onemogla leta.
Vaak Človek mora pasiti in hraniti, ke le to ja edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date naatran, se lsbko cen) kot itemeljni kamen poslopja »a katerim vsaki stremi. Dobro ja vedno imeti na pametu narodni israk ki pravi: "Zrno do srna pogaja: kamen na kamen palača". Najteije je početek ali brec početka ai nikdar aiieaar. Zatorej pričnite vlagati val denar I« daaes, ampak pasite, da ga nalagate v gotovo in varuo banko. Z vlogo enega dolarja dobite vato bančno knjilieo.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo ia plačamo po 3% obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajamo prve poeojilne mortguge (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Hprejemo upise sa parobrodno potovanja v ataro domovino t>o
STATE BANK
V1000 Blue Island Avansa, Ohlcago, IU.
Kapital, vloge in prebitek mala nad $6,000,000.
CARL STROVER
Attorney at Law* / Zastopa aa vseh sodilčih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3m
Ali veste za letovišče Martin Potokarja! Se7eda. To je "VILLAGE INK" s prostornim vrtom, za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. t
Ogden Ave., blizo eesfne železniške postaje, Lyons, III. Telefonska številka 224 M.
UTRINKI.
J «AL
14 Brzojavka ,4Exchange Telegrapha" poroča, da je cesar Kari sprejel demisijo vsega J$ey-dlerjevega kabineta. Ce se to poročilo vjema z resnico, tedaj je priznano, da je Seydlerjeva politika bankrotirala. Z ozirom na avstrijski položaj tudi ni moglo biti drugače. .
Is Curiha poročajo, da se pojavljajo na Dunaju in okolici dan za dnem majhni lepaki po stenah hiš in železniških vagonov t napisom: "Hoeh die Kevolution 1" (Živela revolucija!) Čim odstranijo te napise, se kmalu pokažejo drugi. To vest je prinesel v Švico neki Rus, ki je potoval iz Kijeva skozi Avstrijo. On pravi, da na Dunaju zelo kipi in da govore ljudje povsod o revoluciji in se navdušujejo za njo.
Iz Rima poročajo: Med jugoslovanskimi vjet-niki in njihovimi lastniki, ki so jih vjeli Italijani ob Piavi, vlada takšna mržnja, da jih morajo držati narazen, ker bi se častnikom drugače slaba godila. Vjeti Jugoslovani pravijo, da je višje avstrijsko poveljništvo odstavilo generala Boroevi-ča po -bitki ob Piavi. Med "avstrijskimi vjetniki ni vojakov, ki so priftli iz ruskega vjetništva, kar je zelo značilno, toda Avstrija je poslala na fronte vojake, ki so bili zamenjani zaradi slabega zdravja, kar je proti mednarodnemu zakonu.
tere ne moremo pričakovati, da bi plačale Zed. države eeno za hektar kakor na danskih otokih. Če izroči Holandska Zapadno Indijo Zedinjeuim državam, tedaj spremena ne bo slaba za prebivalce. Oatali bodo pod pravično in prosvetno vlado. In če t>o v kupni pogodbi klavzula, da garantirajo Zed. države Nizozemski nekaijeno posest holandake Vzhodne Indije proti vsakemu napadu od zunaj, tedaj postane transakcija za Holandsko in Holandsko vzhodno Indijo največje važnosti in omogoči Holandski pokriti stroške krize in davke, pod katerimi se vpogiba in trpi naše ljudstvo. Bolj izobražen domačin bo raaumel prehod od Ho-landske na Ameriko. Njemu bo jasno, da je konec trpljenju in zanemarjenju njegovega rojstnega kraja, kateremu je bil izpostavljen več let, in da ima njegova dežela v bodočnosti upati na na -p rede k. f
Avtor zavzema stališče, da ne izgubi Holand-wka prav nič, če proda svojo posest v Zapadni Indiji Zedinjenim državam, ampak zgodilo se bo na-rolbe. Holsndska bo imela gmotne koristi, na ho-landsči posesti v Zapadni Indiji se pa razvije industrija, poljedelstvo in trgovina, ki so sedaj zanemarjene.
Iz Ženeve javljajo "Daily Expressu", da je* po izjavi neukega švicarskega trgovca, ki je bival zadnjih dvanajst mesecev v Berlinu, gospodarski položaj v Nemčiji tako slab, kakor ni bil še nikdar. Vsakdanja živila postajajo vedno bolj redka in ljudstvo je silno razkačeno; fttrajki se neprenehoma ponavljajo. Policiityiocejo več nastopati proti štrajkarjem in izgrednikom, in ako pojde tako naprej, bo nemška vlada prisiljena jemati vojaštvo s fronte. Vsakdanji pogovor v Berlinu se ns -vadno suče okrog Amerike in miljona njenih vojakov na Francoskem in govori se o propadu nemške mililaristične in diplomatiČne politike v Rusiji.
V Haagu je izšel letak, ki priporoča holandski vladi ,da naj proda svoje zapadno-indijske otoke Zedinjenim državam. Ijetak, ki ga je sestavil Mvši komisar v Zapadni Indiji B. Boekhudt, pravi:
"Danski otoki merijo 138 štirijaških milj ki w> bili prodani Zedinjenim državam za $85,000,000. Vsa površina holandske Zapadne Indije, vštevfti Siiriiiam, meri okoli 5,000 itirijaftkih milj, za ka-
Iz Berna poročajo: Zanimivi so sedaj oglasi v nemških listih. Pod naslovom "Tobačni trg" pišejo n. pr. sledeče: "Črešnjevo listje ima dober trg in zaloga je velika; brezovo listje je bolj redko, toda večja zaloga se nam obeta z gorovja Hartz; cena centa je 33 mark. Dozoreli hmelj velja 50 mark cent."
Berlinski "Lokal Anzeiger" poroča, sklice-vaje se na brezžično brzojavko iz Moskve, priob-čeno v dunajski "N. Fr. Pressi," da se z veže ruska boljševiška vlada z Nemčijo v slučaju, da Japonska z zavezniki vred prične s intervencijo in okupira del ruskega teritorija.
Iz Moskve poročajo "Kxchange Tele-graphu," da je general Komilov,< ki je bil že par krat mrtev,), izdal oklic, v katerem pravi, da je pri volji priznati sovjet za vrhovno oblast v Rusiji, če pretrga vse stike z Nemčijo in napove vojno kajaerju ter jo vodi s pomočjo zaveznikov.
ir. W. C. Obleiltrl, M. ».
Zdravnik aa notranja bolesnl in ranocalnlk.
Zdravniška preiskava brezplačna — pla-tati je le zdravila. 1024 Blua Island
Ava., Chicago. U reduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 steber. Isven Chieaga živeči bolniki naj pilejo slovensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE SVAKE '' CLEARINQ HOUSE".
Kaj to pomanl aa ljudstvo, če Ja banka pod nadaorstvom "Clcaring Housa".
Vse baaka, ki imajo tveso ■ Chicago Cleariag House, ao podvrieae stiogemu nadzorovanju od uradaikov tega zavo-da. Pregladovaaja računov in imetja hi mara vrliti najmanj enkrat aa lato. Imétsci natančno preiščejo etaaje vsaka baaka. Vso gotovino preltejejo, pregledajo vaa note, tarUiae, vknjižbe in druge vrodnoetae listina, se prepričajo o fondih, ki ao naloženi v drugih bankah la pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kaka slaba ali dvomljiva vrednoetne listine, se ta ae štejejo več kot imovina banka. Ako aa j« skrčila vrednost bančnega fremoŠe-aja, mora bsnka kazati pravilno vred aost v tvojih knjigah. Če banka drsno Ipekulira in ae ji prida na sled, mora to takoj opuatiti. Vse, kar je slabo, ri-akirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljiim. če vsega tega banka hitro ne popravi in atori, izgubi vse nadaljnja ugodaoeti in praviee, ki jih vživajo banke, katere so sdruiaae v Cleariag House.
Kedar se odvzamejo kaki banki ta ugodnoati ali la ni aprejeta v Cleraing House ima alednja sa to dober vzrok.
Na drugi strani pa ja o banki, ki je llaaiea te zveze, že to dovolj jaaen dokaz, da ima dobro imovino, da je ajen kredit dober in da vodi avoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
« Načrt sa nadzorovanje bank potom Claaring Housa ja bil isdelan v Chicagu pred daaetimi leti, od katerega čaaa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki ja bila v sveži s tem Cleariag Housom. Ako <ja llo na ali drugi banki alabo valed panika ali vojska, ao ji takoj pri-■kočile na pomoč druga Claaring House banka in ji pomagale, dokler se niso povrnila zopet normalna razmera. Ta Cleariag Housa nadzorovalni načrt aa j« pokazal tako vspelen, da ao povsod, kjev koli se nahaja kak Clearing Bouse, sprejeli ta načrt. •'.
American g tate Banka je v zvezi a tam Claaring Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vae privilegije te baaka, kateri poda vsako lato pet popolnih računov.
American 8tate Baaka pa ja tudi pod driavaim nadzorstvom ia odda vsako lato pat datajliranih rs č uno v o stanju Banking Departmenta države Illinoia.
Napravita NA&O baako sa VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želit«.
Vprašajte sa aefnam naiih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam 1100.00 ia 1000.00 zlatih hipotečnlh bondOv.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 4M BKAII IVE., IEIQSHA, «IS.
Telefon 1199.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnika in druitva. S prej »mamo naročila tudi izvan mesta.
Imamo moderna atroje. Nizke cena in poltena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Ave., (Adv.)	Chicago, III.
8L0VEN0I
pristopajte k
SLOVENSKI NAKODNI PORNI JEDNOTI.
POD.
Naročite si devnik "Prosve ta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset Članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn dale Ave. Chicago, m.
— i
Naivečis dnvanska tiskarn? v Ameriki je
=Narodna Tiskarna—
Blas Island Avcaac, Chieaga, II-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
MMMIlllMMIMMMIMMMMIMMIMMMMmillM
I l^ADAR potrebujete društven« po-trebščipe kot zastave, kape, re-{alije, uniforme, pečate in vse drnfo
obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
1711 Sooth Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. •> Vse dalo garantirano, eeeeeeeeeeeeeeeseeseeeeeseseeeeesisitefeeeeeeeeeese
Edini slovenski pogrebnik
* MARTIN BARETINČIČ S14 BMAD STREET Tel. 1475 JONNSTOIVN, PA.
Pa poročilu Ilavasove agenture v Bernn poživlja dunajiika Arbeiter Zeitung avstrijsko vlado, da naj išče stike a predsednikom Zedinjenih d rib» v v svrho mirovnega pogajanja.
Kako jih vlsds išče, kale Rurianova nota.
prediednj^ AMBKISKB DRŽAVNE* BANU Wae Islaad Av% vogal !x>omia la IS.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro le 30 let se Trinerjeva zdravila uspetno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker .zaupnost izdelo vatel ja zasluti popolno zaupanje in čislanje od atrani Itevilnih odjemalcev. Malo povl-ianje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo imo se dolgo zoper draginjo na vseh Itevilnih potreb**inah naAih, a novi vojni davek nam je spodbil le zadnji steber in morali smo cene nekoliko povilati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko vež plačati za potroblčine, in tudi lekarja stane st>ar ve«, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stalilče. Ismed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti lelodec in odstrani ia notranjlčine 'drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki ao nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delo vanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne moša-niče in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno iareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, k*kor tudi v želodčnih neprilikali, ki rade nadlegujejo lenske ob premembi litja aH rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste naAli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh leksrnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmat.zma, nevralgije, lumbago, otrpelosti glelnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tud» za drgnenje liveev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vieh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je is v rat a« in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Tosebno za izpiranje grla in uit; i.totako za čiičenje ran, izpuičajev in drugih ko*nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
d0b,U	«dravlla na mednarodnih rsz.ta-
vea: Oold Madal—San Francisco 1916, Orand Prix-Panama 191C.
JOSEPH TRINER
/ manufacturinc chemist 133^1343 South Ashland Ave.	Chicago, III.