V gotovini« Leto XVIL, št. 149. upravm&tvo; »-juDijaJiit, tuumjeva Ulica 6. — feleton St_ S122, 3123. 3124. 3125, 3126* tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova Ui. 3. — Tei 3392, 3492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St.ll. — TelefOE dt. 2456. Podružnica Celje: HLocenova ulica 6& i. — Telefon dt 190. Računi prt pošt. Cek. zavodlb: Ljubljana 11.842. Praga čisto 78.180, ' Wien 3t- 105-241 ' f w LJubljana, sreda 1« julija 1936 f f » i A t 4 a 10 Cena t Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znada meaeftno Din Kj— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 9L 2440. Celje, StrossmajrerJera ulica Štor. 1 _Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Peter Živkovič predsednik, Banjanin podpredsednik oslovenske nacionalne stranke fe Jura] Demetrovič, glavni tajnik dr. Albert Kramer — Nikola Uzunovič je izvoljen za — Nepričakovano velika udeležba na kongresu: 723 delegatov — Kongres je vodil dosedanji dr. Kumanudi — Velike ovacije voditeljem stranke Poročila glavnega odbora Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem Drugi podpredsed kastnega predsednika Beograd, 30. junija, p. Ob zanimanju •vseh poditičnih krogov in vse javnosti, kakršne je bi doslej deležen le redko kateri politični dogodek, se je pričeli danes dopoldne drugi kongres Jugoslovanske nacionalne stranke. Že sama otvoritev kongresa je presegla vsa pričakovanja. Na kongrtiiu stranke, katero že poldrugo leto vedno na novo proglašajo za mrliča, se je zbralo tako 'mpozantno število delegatov in udeležencev iz vseh krajev naše države, da so bili presenečeni četo oni ki so vedno čvrsto verovali v življen jsko moč JNS, še bolj pa oni, ki so rajunali ali vsaj upali, da se strankino delo ne bo moglo obnoviti v nekdanji borbenosti. Ta ogromna udeležba je terr bolj pomembna, ker se je drugi kong; es Jugoslovenske nacionalna stranke sestal v izredno težkih političnih razmerah. V dvora; i Delavske zbornice se je zbralo 723 delegatov iz vseh banovin. Zastopani z izjemo petih ali šestih prav vsi s rt .vi v državi. Poleg delegatov prisostvuje kongresu še več sto drugih ankinih delavcev, ki so iz najrazlič-sih krajev prihiteli v Beograd. Posebno obe!--žje daje kongresu in vsej stranki dejstvo, da tvorijo dobro polovice delegatov in drugih udeležencev mladi ljudje, ki stopajo bolj in bolj v ospredje političnega dela. Prav tako razveseljiva je okoliščina, da so kljub pri-ganjajočemn poljskemu delu in kljub velikim žrtvam, ki jih zahteva udeležba na kongresu, prihiteli na glavno skupščino JugosloveTiske nacionalne stranke kmečki "ni,yžr m fantje. Oni tvorijo na kongresu vladujočo večino. Častno so med delegati zastopani tudi delavci, obrtniki, mah trgovci in nameščenci. Kongres je vnovič in nazorno pokazal, da je JN5 resnična ljudska stranka. Udeleženci iz Slovenije Iz dravske banovine so prišli na kongres: senatorji: dr. Albert Kramer, Ivan Pueelj kt dr. Jiiroslav Ploj; naro-drii poslanci: Ivan Prekoršek, Av-Lukačič, Rudolf Pleskovič, Milan tfravlij, Albin Koman, Ivan Hočevar, Raj-ko Tu-k. Ivan Mohorič, Ivan enaičič: delegati banovinske organizacije: dr. Janko Eajar predsednik banovinske organizacije, dr. Otmar Pirkmajer, poslevodeči podpred-sedn k banovinske organizacije, dr. Marjan Zajec, tajnik banovinske organizacije; delegati sreskih organizacij: dr. Ernest Kaian, Ivan Senica. Ivan Srebot-njak. Josip OmladiS. Anton Kocuvan, Nande Roš. Ivan Rebek, Josip Igričnik. Fran Jenko. Fran Lupe j. Ivan Debelak, dr. Oton Ambrož, Anton Polanc. Alojzij Dermelj. dr. Fran Kloar. dr. Teodor Shiraj. Alojzij Kr žnič, Ciril Zagrr. Anton Zehelj. dr. Er-in Mejak, Raslo Pustoslemšek, Miroslav ' erber. Ivan Slivnik, dr. Fran Lipokl, dr. žilan 0-orišek. I v: m Kejžar. dr. Josip Puč-lik, Leopold šušteršis, Filip Primec, Fran Prevolšek. Fran Skuhala. Matej Jurinec. :ng. Tomislav Kovač, Anton Hajdinjak. !arfin Brumen. Andrej Vučko. Ladislav Jerše, Vladko Komanc. Tx>vro Petovar, Ivan Babš^k. Ignac Toman. Franc Kristan, Ivan Slibar. Ivan Arko m!. Anton Lovšin, AdoTT Ivane. Fran Sire. Anton Hafner. Janez Rihteršič. Ivan Lončar. Štefan Klavs, Slavo Kušar, dr Stanko Pušenjak. Anton Verlinc. Ivin Martinčič, Pravoslav Rebek, 7van Brioelj. Viktor Jeločnik, dr. Milko Brezigar. Zvonko Škafar. Ivan Grad. Fran Pečar. Ignac Hočevar. Miroslav Urbas, Rudolf Žitnik. Jakoh Roblek. Davorin Mat-krugi kongres -Vu na/lne stranke predstavlja brez dvoma še mnogo vec-'i usp-fh kakor prvi kongres v juliju 1033 leta. Na današnjem kcm-■ gre*ru so se zbrali v izredno impozant-nem števiu ju sro?>io venski nacionalisti. *\'iso se zh^.li na kako zapoved od zgo-Ta.j, niti n<- na pritisk oblasiti, kakor so to stranki ~adi prej očitali. Prišli so sto in sto kilometrov daleč, čeprav niso dobili nikaikil" voznih olajšav, šele sinoči prometni minister dovolil železniške " psave, t/ da med tem je bila večina i deegatov h v Beogradu ali pa na poti j y i* eetotoidt. Vsa ta maiožica delegatom ki so prispeli na kongres svoje stranke, ne morejo zaradi svoje udeležbe ničesar zahtevati in pričakovati, kvečjem kaj izgubiti. Iz dravske banovine je prišlo na kongres skupno 78 delegatov, 9 poslancev in trije senatorji Potek razprav Ker je bili predsednik Uzunovič, ki je obolel, odsoten, je vodil kongres dosedanji podpredsednik stranke dr. Kosta Kumanudi. Dopoldne je kongres poslušal poročila dr. Alberta Kramerja o delu gflavnega odbora med prvim in drugim kongresom, poročilo senatorja Banjani-na o notranjem političnem položaju, poročilo o zunanje-političnih vprašanjih, ki ga je podal spet dr. Kramer, in poročilo dr. Slavka Sečerova o gospodarsko-finančnem položaju. Pred prehodom na dnevni red je kongres počastil spomin Viteškega kralja Uedinitelja, največjega protagonista jugoslovanske misli, ki je zanjo umrl junaške smrti. Kongres je stoje poslušal vzvišene besede dr. Kumanudi ja o Velikem kralju. Ves kongres je potekel v vzdušju ve-lsikega navdušenja in popolnega soglasja. Udeleženci kongresa so iskreno in toplo pozdravili svoj« voditelje, ki so jim poročali o vseh perečih političnih in gospodarskih vprašanjih. Posebno navdušeno sta bila akUamirana senator Banjanin in dr. Kramer. Pritrjevanja k njunim poročilom ni hotelo biti ne konca ne kraja. S svojim iskrenim navdušenjem so delegati pokazali, da so tudi v opoziciji neustrašeni in navdušeni borci za pravo jugoslovensko politiko. Otvoritev kongresa Pozdravni govor podpredsednika stranke dr. Koste Kumanudija — Udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljevini namestnikom Kongres se je pričel ob 9.30 dopoldne. Obširna dvorana Delavske zbornice je bila že mnogo pred tem časom nabito polna, tako da so zakasneli delegati komaj našli prostora. Glavni tajnik stranke dr. Albert Kramer je na kratko otrvo-ril kongres, nakar je zavzel predsedniško mesto podpredsednik stranke dr. Kosta Kumanudi, burno pozdravljen od vseh navzočih. Dr. Kumanudi je zbranim dolegatom sporočil, da se je zopet poslabšalo zdravstveno stanje predsednika g. Nikole Uzuinovica, tako da se ne more osebno udeležiti današnjega kongresa, ki pomeni važen mejnik v zgodovini stranke. G. Uzunovič pa pošilja svoje tople pozdrave in želje za kar najbolj uspešno delo kongresa in stranke. Viharne ovacije kralju in kraljevskemu domu Dr. Kumanudi je nato kot predsednik kongresa iskreno pozdravili vse delegate in se zahivafil za tako številno udeležbo, ki pač najbolj zgovorno priča o živi jen j-si moči stranke. Potem je nadaljevali: Prva naša misel, prvi pozdrav zvestobe in vdanosti veljaj našemu mlademu vladarja Nj. Vel. kralju Petru H. (Dolotrajne navdušene ovacije kralju.) Želimo, da bi kot potomec slavne dinastije Karadjordievičev na prestolu nadaljeval pot verikih prednikov, ki so narodu in domovini služili z ljubeznijo, ro-dolju!bno?tjo in skrajno požrtvovalnostjo. (Besede govornika so utonile v viharnih ora.cijah kralju in dinastiji.) V imenu kongresa in glavnega odbora JNS pošiljam vdanostne brzojavke Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kralievima na-mertnikoma gg. dr. Stankoviču in dr. Peroviču z žel^o, da bi pri vršenju sto je težke in odgovorne naloSlava jim!« Nagovor dr. Kumanudija V imenu glavnega odbora se je nato dr. Kumanudi zahvalil udeležencem Kongresa, da so prišli v Beograd v tako lepem številu. »Zahvaljujem se vam« ie med drugim deial, »ker pač vsi vemo. v kako težkih Pasih smo se danee sedali. Znotraj in zunaj, v državi in izven države smo posta%-lienI pred važne dogodke, ki se napovedujejo. Nlttoli nismo še imeli večje skrbi za to. kaj to jutri. V splošnem kaosu, ko izerinja vera v samega sebe, ko veliki in mali narodi š?roni sveta čutijo negotovost, JugoMovenska nacionalna stranka v Jugoslaviji iaeno vidi in ve, kaj hoče in kam gre. Mi smo za eno edinstveno državo, v kateri more srečno živeti Ie enoten narod (dolgotrajen in buren aplar/j, enoten narod brez plemenske in razredne borbe, ki more le s tem edinstvom in nikakor ne drugače rešiti vsa notrama socialna in politična vprašanja- Naš narod tma edmo v monarhiji ki ji je na čelu dinastija Kara-diordjevičev edino v dr?avi s stalno notranjepolitično. socialno in upravno nreditviio, brez zaduši ji vega centralizma in nrez razdiralnega federalizma, podane vse pogoje za življenje, če bo pri tem 3e.l po pot: najširših samouprav. Pri teh vidikih in prepričanjih, ki izhajajo h zdravega in izkušenega gledanja na pravice in zdrave ljudske težnje« vztraja Jugofllovenska nacionalna stranka na svoiem drugem kongresu čvrsto tn po njih se bo z vso odločnostio ravnala tudi v bodoče. Na tak;h državmtr t«--Aaro.:nUi osnovah našega programa želim, da U kongres pričel svoje delo«- Kongres je nato prešel na dnevni red. Prva točka so bile volitve verifikacijske-ga odbora, štirih overovateljev zapisnika in kandidacijskega odbora. Dr. Kumanudi je predložil za oba odbora in za overovatelje kandidate, ki so bili soglasno sprejeti V verifikacijski odbor je bil med drugimi izvoljen dr. Zajec, v kandidacijski pa so bili izvoljeni dr. Miroslav Ploj, Ivan Pucelj. Prekoršek. Kovač, Matica, dr. Zec, dr. Kosta Kumanudi, Karlo Kovačevih, dr. Grga Andjelinovič, dr. Svetislav Popovič, Vasa Glušac. Vasa Jovanovič, Milan Božič in drugi. Viharne ovacije dr. Kramerju In Banjanlnu Sledilo je poročilo generalnega tajnika stranke dr. Kramerja, ki je poročal o delu glavnega odbora. Ko se je dr. Kramer pojavil pri govorniški mizi, je bil sprejet z viharnim aplavzom. Dvorana se je tresla od silnega vzklikanja in navdušenja. Dr. Kramer je v smislu 28. člena statutov podal poročilo glavnega odbora o delu in politiki stranke. Med govorom je bil čestokrat prekinjen po dolgih ovacijah. Kongres je njegovo poročilo tudi ob zaključku sprejel z dolgotrajnim in burnim aplavzom. Nato je dobil besedo senator Jovan Banjanin. Podal je poročilo o notranje-poli-tični situaciji. Tudi senator Banjanin je žel 7"i- svoja izvajanja navdušen aplavz. Ze ob nastopil mu je vsa dvorana vzklikala, ta^ ko da dolgo ni mogel priti do besede. Nje-gnv referat je trajal nad eno uro. Kongres je dr. Banjaninu sledil z vso pozornostjo. Po senatorju Banjaninu je poročal o zu-nanje-politični situaciji spet dr. Kramer, čigar izvajanja je kongres poslušal z največjim zanimanjem. Dr. Kramer je bil zno- va ponovno prekinjen is ob zaključku je žel burne ovacije. Četrti referat, m sicer o gospodarski m finančni politiki kraljevine Jugoslaviji je podal bivši minister dr. Slavko Šečerov, Kongres je sledil njegovemu izvajanja s posebnim zanimanjem in se mu je med govorom, kakor tudi ob zaključku oddolžil t burnimi ovacijaroi. 723 delegatov Po govoru dir. Sečerova je hwk> podano poročilo venif.ikacijsikega odbora. Poroče»wa_ lec odbora je bil nor- posd. Gvdič. SpoaočH iie, <4a je predložilo odboru »voja pooblastila 723 delegatov, lei eo prisotni na kongresu- Ko je poročevalec omenil Ste viki dele_ gatov. je fcoingres znova izbruhnil v velike manrifesAacilje solidarnosti in odločnosti! • N-dov, so se dogovorili, da se opusti Izprs-memba besedila pakta in njegovih določb, nasprotno pa naj se s posebno interpretacijo ustvari večja učinkovitost nekaterih členov. kakor čl. 11. ki govori o vojni, in čl. 16, ki govori o sankcijah. Ves problem reforme pakta na j bi se od godil na september-sko zasedanje Društva narodov. Angleški zunanji minister Eden, franco- Seja ski ministrski predsednik Blum in Delbos, so včeraj ves dan konferirali z zastopniki raznih delegacij. Glavni predmet razgovorov je bila reforma Dnuštva narodov, ki bo po splošnem mnenju izročena v proučitev posebnemu odboru. Postavlja se Že sedaj vprašanje, ali bo ta odbor mogel svoje delo dokončati do septembra. Stališče Male antante In Balkanske zveze Na obedu, ki ga je priredil češkoslovaški poslanik v Bernu, so zastopniki Male antante in Balkanske zveze razpravljali o vseh skupnih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Bilo je tudi govora o reformi DN. pri čemer so soglasno izrazili mnenje, da se reforma, ako je sploh potrebna, omeji na eden ald dva člena pakta DN in izvede tako, da bo DN z njo ojačeno v poilitičnem, moralnem in pravnem pogledu. O sankcijah je bilo govora le v splošnih obrisih, skupščine 1 Društva narodov Kmalu po 17. je bila otvorjena javna seja skupščine Društva narodov. Kot predsednik sveta DN je angleški zunanji minister Eden najprej prečital pismo dr. Be-neša. ki sporoča, da zaradi izvolitve za pre-zidcnfp češkoslovaške republike odstopa kot predsednik skupščine DN. Nato se je v prisrčnih besedah zahvalil dr. Benešu za njegovo dolgoletno zgledno in požrtvovalno sodelovanje ter je med odobravanjem vse skupščine predlagal, da se mu odpošlje pozdravna brzojavka. Sledilo je čitanje poročila verifikacijske-ga odbora, ki ugotavlja, da je odbor dognal pravilnost pooblastil posameznih delegacij, ne da bi se spuščal v njihovo podrobno sestavo. Poročilo je bilo brez debate odobreno. Pri volitvi novega predsednika sta bila skrutinatorja grški delegat Politis in uru-gvajski delegat Guan. Zastopniki nevtralnih držav so Imeli v zvezi z volitvijo predsednika daljšo sejo, na kateri so razpravljali zlasti o nameravani reformi DN ter o priznanju zasedbe Abesinije. Sklenili so, da za sedaj ne zavzamejo svojega ločenega stališča ter da se bodo po potrebi ponovno sestali. Tudi vse druge delegacije so imele v teku današnjega popoldneva posvetovanja glede kandidatur. Van Zeeland predsednik Po glasovanju je predsednik ugotovil, da je bilo oddanih 51 glasov ter da znaša absolutna večina 26. En glas je bil neveljaven. Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland je dobil 47 glasov. Eden je izjavil, da je Van Zeeland izvoljen z ogromno večino ter mu je k temu čestital. Van Zeeland se je kot novi predsednik zahvalil za zaupanje in izjavil, da je čast predsednika DN vedno bolj težavna, ker postaja mednarodni položaj vedno bolj resen. Društvo narodov je pred važnim pre-okretom. O reformah se je že mnogo govorilo, toda še nikdar ne tako resno kakor sedaj. Od tega, kako se bo to zgodilo, je odvisna vsa bodočnost DN, ni pa treba biti pesimist. Z zadovoljstvom ugotavlja, da obstoja na vseh straneh dobra volja, da se odstranijo vse težkoče ter da se postavi DN na trdne temelje, potrebno pa je vztrajno delo in odločna volja. Kot predsednik si hoče z vsemi silami prizadevati, da bo nadaljeval tradicije svojega zaslužnega prednika dr. Beneša. Skupščina je izvajanja novega predsednika sprejela z odobravanjem na znanje. Novi predsednik je nato sporočil, da bo skupščina prejela poročilo tajništva o dosedanjem razvoju italijansko-abesinskega spora. Ker je bilo sedanje zasedanje sklicano na pobudo Argentine, bo najprej podal besedo argentinskemu delegatu. Italijanska spomenica Preden je prešel na dnevni red, je Van Zeeland prečital še spomenico italijanske vlade, ki jo je podpisal novi italijanski zunanji ministeT grof Ciano in ki je bila izročena tajništvu DN 29. t. m. Sklicujoč se na svoja prejšnja poročila o svojem stališču napram DN naglasa italijanska vlada v svoji spomenici, da je kljub ukrepom odrejenim proti Italiji, kazala vedno dobi^ voljo. V dokaz za to navaja Laval — Hou-ov predlog z dne 1. decembra 1935, apel «dbora enajstih z dne 16. marca 1936 ter rs»gOVore s predsednikom odbora trinajstih meseca aprila. Ker so vsi ti poizkusi za poiiVnavo nastalega spora z Abesinijo propadli paradi odpora Abesinije, je italijanska vlada v Adenu in Džibutiju stopila še posebej v ^Upne stike z zastopniki Abesinije, kar pa tU(j} ni dovedlo do zaželjenega uspeha. Ko > abe_ »inski cesar v strahu pred odporom sv^ga lastnega naroda pobegnil iz Abesinije, preden so italijanske čete zasedle Adis Abebo, je prenehala obstojati tudi abesin-ska vlada. Italija se zaradi tega ni imela s kom več pogajati in je bila tako postavljena pred nalogo, da napravi v Abesiniji 5ed. Abesinsko prebivalstvo je italijanske čete pozdravilo kot osvoboditelje in poglavarji abesinskih plemen so zahtevali uvedbo bolj humanega režima, kakor pa je bil negušev režim, proti kateremu so se vedno upirali. Vsi civilni in cerkveni dostojanstveniki so izrazili italijanskim predstavnikom svojo lojalnost. Italija smatra za svojo sveto nalogo, izvesti v Abesiniji civilizacijo po načelih pakta DN in po vseh mednarodnih smernicah, nanašajočih se na civilizacijsko misijo prosvitljenih narodov. Italija je v Abesiniji uvedla versko svobodo ter odpravila suženjstvo in prisilno delo. Italija tudi v polni meri priznava načelo, da se abesinski domačini ne smejo siliti v vojaško službo razen v policijske svrhe in za obrambo njihove lastne domovine. Italija hoče tudi v bodoče redno obveščati DN o napredku svojega civilizacijskega dela v Abesiniji ter je zopet pripravljena aktivno sodelovati z DN, zlasti pa pri njegovi reformi, ki je neobhodno potrebna. Končno omenja spomenica italijanske vlade položaj, v katerega je prišla Italija zaradi sankcij, in potrebo, da se odstranijo vse ovire, ki so doslej otežkočale mednarodno sodelovanje. Argentina grozi z izstopom Po preči tanju italijanske spomenice je dobil besedo argentinski delegat, ki je naj-prvo utemeljil predlog svoje vlade za sklicanje izrednega zasedanja skupščine DN. V svojem govoru je med drugim naglasil, da se bo Argentina dobro premislila, pred-no bo nadalje sodelovala z DN, če se izkaže, da DN ni pripravljeno brezpogojno čuvati nedotakljivost ozemlja svojih članic. Negns na seji Veliko senzacijo j© izzval danes prihod abestniskega cesarja na otvoritveno sejo skupščine DN. NeguS se je v spremstva dveh svojih ožjgh sotrudnikov pripeljal z avtomobilom pred palačo DN, kjer je bila zbrana večtisočglava množica, ki mu je priredila vShame ovacije. NeguS ae je podal v diplomatsko ložo in je od tam sledil seji. Avstrijski kaneelar pozvan v Ženevo Dunaj, 30. junija, o. Po trditvah političnih krogov je avstrijska vlada prejela iz Ženeve službeno obvestilo, da žele pri Društvu narodov v Ženevi, naj bi kaneelar dr. Schuschnigg sam prevzel vodstvo avstrijske delegacije v Ženevi. Kaneelar naj bi podrobno obrazložil avstrijsko stališče do vseh mednarodnih problemov in do akcije za restavracijo Habsburžanov, o kateri bodo razpravljali na sedanjem izrednem zase- danja skupščine Društva narodov. Dunaj, 80. junija, g. V tukajšnjih krogih demantirajo vesti o potovanju kancelarja dr. Schuschnigga v Ženevo. Avstrijskim listom je bilo danes prepovedano ponatisniti o tem vesti inozemskih listov, v diplomatskih krogih pa se je nocoj zvedelo, da so se vršili med Dunajem in Rimom vse popoldne živahni telefonski razgovori, ki so v zvezi potovanja dr. Schuschnigga v Ženevo. Avstrijski problem zopet v ospredju Ženeva, 30. junija g. Vesti o prihodu avstrijskega kancelarja so izzvale danes v ženevskih krogih zelo veliko pozornost. Nobena tajnost ni, da je bilo avstrijsko vprašanje predmet obširnih razgovorov na sobotni konferenci Edena, Delbosa in Bluma ter da sta Francija in Anglija sklenili posvetiti problemu ohranitve miru v Po-dunavju posebno pozornost. Delbos in Eden sta danes avstrijskega delegata pri DN barona dr. Fliigla izrecno opozorila na nevarnost manevrov, ki jih pripravlja Dunaj. Izrazila sta željo, naj bi dr. Schuschnigg osebno prišel v Ženevo in stvar pojasnil. V ženevskih krogih prevladuje prepričanje, da na Dunaju v sporazumu z Rimom z vso resnostjo pripravljajo "restavracijo Habsburžanov. da bi tako postavili Berlin in DN pred izvršeno dejstvo. Beležke Volitve v štirih občinah Na praznik sv. Petra in Pavla so bile volitve v Rajhenburgu in Senovem v brežiškem ter v Prečni in pri Sv. Petru v novomeškem srezu. Volitve so bile razpisane v vseh štirih občinah zaradi prekomasacij odnosno zaradi nove ustanovitve občin. Iz lokalnih razmer je razumljivo, da so imele skupine, ki so zavzemale in so dosegle novo ureditev občin, prednost pred opozicijskimi skupinami. Zlasti se je to pokazalo v Rajhenburgu, ki se je potegoval zaradi velikih doklad v dosedanji skupni občini Senovem za odcepitev in jo je tudi dosegel. Zato tam ni bilo niti misliti, da bi mogla opozicija doseči kakšen uspeh. Od 515 volilnih upravičencev jih je volilo 339 ali 66%. Lista JRZ z nosilcem Kržišnikom je dobila 313 glasov, nasprotna lista z nosilcem Volčjakom pa 26 glasov. V Senovem je ostalo po odcepitvi Raj-henburga še 896 voliti cev- Volilo jih je 562 ali 62% Lista JRZ z nosilcem Radejem je dobila 353 glasov, opozicijska lista z nosilcem dr. Benedičičem pa 209 glasov. V Prečni je od 762 volilcev glasovalo 465 ali 61%. JRZ je dobila 384 glasov, opozicija pa 81. Pri Sv. Petru je volilnih upravičencev 435, glasovalo jih je pa 365 ali 81%. JiRZ je dobila 267, opozicija pa 88 glasov. Izročitev podpisov za beatifikacijo A. M. Slomška Kakor smo v včerajšnji Številki poročali, je notranji minister g. dr. Korošec na Slomškovi proslavi v Mariboru izročil navzočim škofom v roke mariborskega škofa dr. To-mažiča spomenico, v kateri izražajo slovenski verniki željo in prošnjo, naj bi bil Anton Martin Slomšek proglašen za blaženega in nato za svetnika. »Slovenec« poroča, da je to spomenico podpisalo okrog 400.000 vernikov, škof dr. Tomažič je sprejel spomenico z govorom, v katerem je, kakor posnemamo po »Slovencu,« »podčrtal srečno naključje, da mu izroča priznani voditelj slovenskega ljudstva in branitelj njegovih pravic deset in stotisoče podpisov, ki izražajo hrepenenje slovenskih src, naj bi bil Slomšek prištet k svetnikom«. Listino o izročitvi podpisov so podpisali vsi štirje v Mariboru navzoči škofi, ministra dr. Korošec in dr. Krek, ban dr. Natlačen in mariborski župan dr. Juvan. Seja glavnega odbora JEZ Predsednik Jugoslovenske radikalne za-jednice dr. Stojadinovtf je sklical za ponedeljek 6. julija sejo ožjega glavnega odbora JRZ, za torek 7. julija pa sejo širšega glavnega odbora stranke. Obe seji bosta v Beogradu v strankinih prostorih. Dnevni red seje v razpisu o sklicanju ni objavljen. Razpisana fe licitacija za zgradbo vseučiliške knjižnice LJubljana, 90. junija. G. ban je odobril načrte za univerzitetno knjižnico. Licitacija Je razpisana za 3. avgust in skupna vsota lic i tiranih del znaša 6,618.000 dinarjev. Težaška, betonska in zidarska dela eo proračunana na 2,793.000 Din, železobetonska na 2,258.000 Din, kamnoseška na 502.000, dobava umetnega kamna in obdelava pa bo stala 1,064.000 Din. Zaključek sokolskega zleta v Subotici Snbotica, 30. junija. Snoči so bi3e končane svečanosti IV. pokrajinskega zleta SKJ, ki je uspel nad vse pričakovanje lepo ne le po zunanji sliki, marveč tudi po notranji disciplini in moralni moči. Višek včerajšnjega glavnega zletnega dneva je bila manife-staeijska povorka po glavnih subotiških ulicah. v povorki je sodelovalo preko 18.000 Sokolov in Sokolic iz vseh krajev Jugoslavije, uvrstile pa so se v njo tudi deputacije češkoslovaškega. bolgarskega, poljskega in ruskega Sokolstva. Povorka se je ves ča9 pomikala med strnjenim špalirjem desettiso-čev gledalcev, ki so sokolske bataljone navdušeno pozdravljali in posebno simpatično aklamirali odposlanstva drugih slovanskih 6okolskih organizacij. Na trgu pred monumentalno mestno palačo je bil 6tik Sokolstva. Zbrano sokotsko množico je nagovoril najprej prvi podstarešina SKJ Gangl, ki je ob nepopisnem navdušenju Sokolov in Sokolic poslal prve pozdrave Ntrovitelju zleta in starešini Sokolstva kralju ^atru II. Pozdravil je nato Subotico, se-jugoslovensko metropolo, pozdravil predstavnika vlade, narodnega predstavni- štva, ves zbrani sokolski tabor, posebej pa odposlanstva slovanskih sokolskih zvez. Njegov govor je bil sprejet s silnim pritrjevanjem in odobravanjem. V imenu Subotice je pozdravil Rokolstvo župan Ivandekič, za njim pa minister za telesno vzgojo dr. Rogič, starosta zveze bolgarskih Junakov prof. Minev, podstarosta češkoslovaškega Sokolstva dr. Truhlar, odposlanec poljskega Sokolstva Bogoslowski in vodja ruskih Sokolov v emigraciji Drajling. Vsi govori so izzvali nove vihanje ovaclj in odobravanja. Popoldne je bila druga javna telovadba, ki ji je vnovič prisostvovalo preko 20-090 gledalcev, tako, da je bil ogromni stadion prenapolnjen. Vsi nastopi so bili sprejeti z velikimi ovacijami, ki so dosegle svoj višek ob prostih vajah vojske in mornarice. Zvečer in tekom noči so se začele sokolske armade zopet razhajati. Veliice množice so odpotovale na Oplenac. druge pa so se vrnile naravnost domov. Vsem udeležencem pa hodo zletni dnevi ostali y neizbrisnem spominu. Zagreto pod vodo Po ftndf toči in prelomu oblakov je vodovje poplavilo mnoge ulice do metra visoko in napravilo ogromno škodo j in se je gasilcem le * n&jvečjimi težavami! posrečilo rešiti vsaj ljudi. Pri HTJZD bfcu' glavnega kolodvora je voda ponekod dol segla višino, da bo mogli le dobri plava čl* čez cesto. Kletna stanovanja zgradbe soj bila popolnoma pod vodo, prav tako tudi/ strojni oddelek in kopalnice delavskega kopališča »Diane«. Kolodvor Sava je bil ve« obdan z vodo in ni mogel nihče priti blizu Voda je vdrla tudi v postajno poslopje ini napravila mnogo škode. \ Po doslej zbranih poročilih katastrofa k) sreči ni zahtevala nobene človeške žrtvej mnogo ljudi pa je bilo v smrtni nevarnosti in so jih rešili v zadnjih trenutkih prosto-j voljni reševalci V bolnišnice so pripeljali; izredno mnogo ljudi. , Škode seveda še ni mogoče dognati, gre} pa gotovo v milijone. Prelom oblakov bil čisto lokalen in je ostal omejen le nst teritorij Zagreba. Že v sosednih Šestinah in Podsusedu je deževalo povsem normalno, tako da bilo nikakih hujših posledic. Takega naliva, kakršen je bil danes v Zagrebu, ne pomnijo niti najstarejši zagrebški prebivalci. Prelom oblakov v Budimpešti Budimpešta, 30. junija. vo Danes je priglo do preloma oblakov ter sta bili mesto in okolica skoro popolnoma pod vodo. Toča je napravila velikansko škodo na polju, Btre-le pa so zahtevale tudi eno smrtno žrtev. Zagreb, 30. Junija, p. Popoldne j« »divjala nad Zagrebom strašna nevflrta, Id je mesto v kratkem času izpremenila v po-zorišče silne poplave. Po opoldanski sopa-rici so se zbrali nad mestom temni oblaki in okrog 13. je pričel padati močan dež, ki mu je kmalu sledila toča, debela kakor orehi. Ze toča sama je napravila zlasti po vrtovih mnogo Škode, prava katastrofa pa je prišla šele po njej. Nenadoma je pričelo liti z neba, kakor da so se prelomili oblaki in nalivi so trajali skoraj cele tri ure. Mesto se je naglo izpremenilo v pravcato jezero. Potoki, ki tečejo z Zagrebške gore proti Savi, niso mogli sprejeti v svoja korita velikih količin vode, ki je prestopila bregove in preplavila ulice, da so bile podobne rekam in gorskim potokom. S Tuškanea so se razlile vode po Tlici in Frankopanski ulici ter dosegle celo višino enega metra. Brzele so s silno naglico po vsej širini obeh bulvarov. Ves promet je zastal, tramvaji so stali v dolgih kolonah, avtomobili pa do motorjev v vodah. Nihče ni mogel iz hiš. Trgovine in kavarne so bile vse v vodi. Po glavnih ulicah zagrebškega središča se je valilo motno vodovje, ki je nosilo velike množine peska, polomljenih ograj, vejevja in razno drugo šaro. V posamezne obmestne okraje sploh nI bil dostop mogoč, Narodno gledališče je bilo v pravem smislu besede sredi otoka in od vseh strani obkoljeno od vode, globoke nad en meter. Posebno globoka je bila voda tudi pri evangeljski cerkvi v Gunduličevi ulici. V Masarvkovi ulici je voda vdrla v tiskarno in druge objekte Jugoslavenske štampe. Zalila je tudi električno centralo podjetja, tako da zvečer listi niso mogli iziti. Izredno težaven je bil položaj tudi na periferiji. Potok Medveščak se je na Zvezdi popolnoma razlil in preplavil barvarno podjetja Rekih. Delavci so bili docela blokirani Štiri izmed njih je voda odnesla in so jih rešili prav v zadnjem trenutku. Potok je za Zvezdo kanaliziran, vendar pa je profil kanala preozek, da bi lahko sproti odvajal vso vodo. Reševalna organizacija niti od daleč ni »mogla vsega ogromnega dela. V eni sami uri so prejeli gasilci nad 500 nujnih pozivov za pomoč. Ko so ljudje videli, da ne pridejo več po telefonu v stike z reševalnim osebjem, so z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi sami prihiteli tja in na kolenih prosili gasilce in reševalce za pomoč. Seveda ni bilo mogoče vsem ugoditi. Voda je ponekod odnašala stare nizke hiše in barake po več sto metro daleč stran. V barvarni Reioh se je porušil strop Hudo neurje v Berlinu nad Berlinom in okolico strahovita ne* vihta. Naliv je bil tako močan, da so nastale v nekaterih krajih poplave. Strela je udarila tudi v hišo znanega nemškega bo-ksača Schmelinga, ki je bil ravno pri obodu s svojo ženo. Oba sta ostala nepoškodovana, pač pa je zaradi strele nastal požar, ki je uničil streho in prvo nadstropja. Smrtne žrtve neviht na Nizozemskem Amsterdam, 30. junija. w. Iz vsefo krajev države prihajajo poročila o hucih nevihtah, ki so doslej zahtevale tudi seet smrtnih žrtev. Strela je zanetila tudi mnogo požarov. Škoda je ogromna. Vremenska katastrofa na Japonskem Tokio, 30. junija. w. Na Japonskem besne že od 27. junija dalje neprestane nevihte s točo, ki so povzročile doslej že ogromno škodo. Ob obali so nastale poplave in je samo v Hokuriku porušenih nad 200 hiš. V obupu skočil pod vlak Tragična smrt prometnega uradnika Pawlovskega v Sevnici Sevnica, SO. Junija. Boksrtno je odjeknila žalostna vest, kd se je raznesla zvečer po Sevnici, da je simpatični in priljubljena sokolski delavec Emil Pa-Wik*vsky v hipni duševni zmedenosti umrl tragične smrti. Skočil je pri uvoznem signalu ma postaji v Sevnici pod brzri vlak. ki mu je odrezal glavo. Naporna odgovorna služba je zahtevala od njega prevelikih te-lsraih in duševnih naporov, zaradi česar je nameravali že dalje časa podati slovo že-lezroščarskemu stanu. S tem namenom se je obrnil do svojih ožjih, ki pa zaradi velike krize niso mogli ugodita njegovi želji po nadaljevanju študij- Pokojnik ie namreč že nekaj časa študira* tehniko v Brnu, za. radi pomanjkanja sredstev pa je moral prenehati s študira njem. Po daljšem času je dobil mesto uradniškega pripravnika na železniški postaji v Sevnici, kjer je izvrševal prometno službo; njegova šibka telesna konstitucija itn velika občutljivost pa sta mu v težki službi prekmalu razvrvafli živce. Zato je večkrat tožti nad svojim poklicem in hotel podarili ostavko na državno službo, kar pa so mu .prijatelji in predstojniki od. svetovali. Načelnik postaje g. Mik*>t je tudi poklical pokojnikovega brata Gustava, uradni-* ka pri diiraktiji državnih železnic v Lj-ubj Ijeni, da bi pomiril in pregovoril Emiila, ki se je tudi vdal na njegovo prigovarjanje ^ usodo svojega poklica. Pri prihodu današnjega brzega viake Zagreba se je Emil prd uvozu le dobro; razpoložen mzgovarjal s kretni-čar-ko p«! je v naslednjem trenutku prisopihal brziJ vlak, se je v hipu vrgel na tračnice, kjer' mu je stroj odtrgal gkvo ter ga usmrtil\ ' Pri njem so našli dve pismi, ncslovljenij na direkcijo državnih železnic in na na-r čelnika postaje. Obe pismii hrani orožnišucat postaja. Pokojnik, ki je po rodu rt Ljubljene, za-f pušča poleg bra^a Gustava še dve sestri na1* Bledu itn v Ljubljani, ki globoko žalujejo za svojim najmlajšim bratom. Pokojnika bomo ohranili v r-ajlepšemi spominu, naj mu bo zemlja lahlka, vsem-njegovim sorodnikom pa izrekamo iskreno! sožal je | ( Žrtvi elektrike Maribor, SO. junija. V Jendarski ulici s« je pripetila, nocoj huda nesreča. 58-letni hišnik Franc Drath-sehneider je hotel sneti zastavo, ki je bila izobešena za Slomškovo proslavo. Zaradi deževja je bila zastava mokra ter se je zar pletla v električni vod. Zato je Drathschnei-der močno potegnil, žica električnega voda pa se je utrgala ter padla na zemljo. Prav takrat je prišel mimo 31-letni brezposelni strojni ključavničar Andrej Vrabl, ki se je šele pred par dnevi vrnil iz Avstrije. Nič hudega sluteč je hotel pobrati na zemlji ležečo žico, čim pa se je je dotaknil, se je zgrudil na zemljo. Drathschneider, ki je med tem prišel na ulico, ga je hotel rešiti, postopal pa je tako neprevidno, da je tudi njega zadel električni tok in ga vrgel ob tla. Rfševalci &o si pod vodstvom dveh zdravnikov dve uri zaman prizadevali, da bi ponesrečenca obudili k življenju. Trupli obeh »o nato prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. Samomor ali zločin Maribor. 30. junija Včeraj so potegnili iz Drave pri tako zva-nem Koblerjevem brodu ?olo truplo neznanega utopljenca. Zdravnik dr. Lutman je ugotovil da je bilo truplo v vodi najmanj 10 dni. Utopljenec je star okrog 40 let. Na glavi je imel nekaj manjših ran. Prvotno so mislili, da izvirajo od tega, ker se je truplo kotalilo po strugi in zadevalo ob kamenje, ko pa so ga popoldne v mrtvašnici na pobreškem pokopališču obduclrali, eo dognali, da ima mrtvec prestreljeno lobanjo. Oblasti so odredile poizvedbe, da se dožene odkod je utopljenec, ali je izvršil samomor ali pa gre morda za zločin, . w Boškovič obsojen na 14 let robije , Beograd 30- junija p- Danes popoldne }e' bila objavijena sodba v procesu proti direktorju Kovnice d.d. Boškoviču in njegovemu? knjigovodji Djordjeviču, ki sta bila oMože-? na zaradi ponarejanja 50-dinarskih kovanV cev. Boškovič je bil obsojen na 14, Djordje-i vič pa na 6 let robije- Plačati morata tudi; vse etroške procesa in 200.000 Din odskod-' nine državi. \ Kadil in tovariši oproščeni Sarajevo. 30. junija o. V procesa profil bivšemu narodnemu poslancu Hueeimi Kadi^ 6u, bivšemu inšpektorju Vladimirju Stojiču' in' tovarišem je bila danes razglaSena PO-~ novna razsodba. Kakor znano, eo tdli obto; ženi zaradi bosanske agrarna afere- V prvem procesu so bili obsojeni zaradi prevarV vrhovno sodišče pa je to sodbo razveljavi-; lo in odredilo nov proces. Druga razprava je' trajala 8 dni. Sodišče je danes vse obtožen-5 ce oprostilo, ker v dokaznem postopku nit bilo mogoče dognati, da bi bili izvršili kako* kaznivo dejanje. Iz finančne službe Beograd, 30. junija. AA. Upokojen je in4 spektor finančnega ravnateljstva v Splitu* Josip Erjavec. Iz poštne službe V Beograd, 30. junija AA. Premeščen je k** pošti v Mokronogu Josip Mihel, pomožn' manipulant pošte v Planini pri Rakeku._ Dunajska vremenska napoved za d;-0*** Pretežno oblačno, soparno, naviMft. / Spomenik Viteškemu kralju na meji Marenberg, 30. junija Svečano smo v oomejnem Marenbeirgu na Vidov dan odkrili spomeniiik kralju Uedind-telju- Spomenik j< vzidan v pročedje poslopja sreskega scdišoa. Na granitni pio. šča, ki predstavlja zrnato naroda nad smrtjo, je mnamarna plošča z napisom, ki se končuje z besedami »Mi smo na straži!« k svečanosti, ki e bila pod banovim po-kroviiteljstvan, so se zbrali Številni od'lič. niki. Navzoča pa je biila tudi številna množica, ki je s p• dopoldne, ko je velika j povorka krenila b zvokih vojaške in do- ■ mače gasilske goibe po marenborškiih uili-oih. Pred sodiščem, kjer je vzidana kraljeva spominska plošča m kjer se nahaja na novo re.no vi:.m i Marijin spomenik, je bila najprej služba božja, ki io je opravil marenberški de' an Mcsner. Ko so pevci »Drave« iz Ma enberga zapeli »Oj Doberdob«, je precsedlnik pripravljalnega odbora g Zohrer pozdravil zastopnike. Sre-ski načelnik g. vliilač je odkril spomenik, godba je zaagiela himno, pevci so zapeti »Hej Slovani«, akar je spregovoril dekan Meener- Siavnos ni govor je imel učitelj g. Terčaik, nato sc še govorili: podpolikoviviK krič kot zastopnik ministra vojske, narodni poslanec Dobersek, za Sokola starosta inž-Pahemik, za okoliške občine pa g. Peruš-Ko je predsednik pripravljalnega odbora g. Zohrer iznool župainu g. Temiku spomenik v varstvo, so zapeli zbrani pevci »Naprej zastav - Slave«. Z defilejem mimo spomenika so >ile zaključene lepe sloves, nostbi. Obmejni Marenberg je s tem odkritjem dokaz: 1 9vojo veliko ljubezen in rodoljubno srce, globoko pietetio do bia-gopakoinega k -alja Uedinditelja. globoko užaloščeni poelavtjtEdli. Ležal je med venca in šopki — ves zasut s cvetjem. Prijatelj mu je prinesel planinskih rož — na_ Lašč je šel panje, da bo Aote med njimi slajše počival. Maj©:, Zacherl se vrača \ rodno zemljo Ljubljana, 30- junija Tragična up--da majorja Francka Zacher-la ue je najgl< olje dojniila njegovih mnogih prijateljev. Boril se je v svetovni vojni. Po prevratu, ko ie šel z generalom Maistrom na Koroško, e tvegal vse za svobodo koio-ške zemlje. I;, ujetništva avstrijskih tolp je pobegnil, prebijajoč se skozi sto smrtnih nevarnosti. In j ; znova vrgel življenje na kocko: takoj je namreč spet stopil v strelske jarke na Koroškem. Odkar je zapustil oficirsko šolo, je bilo njegovo življenje izpostavljeno in pogumni Ljutomerčan je venomer s samim svojim poklicem izpričeval možato hrabrost. A usoda je hotela s svojim strašnim naključjem, da je tega vrlega, junaškega oficirja ubila strela. Vsekakor: Franček Zacherl je padel kot junak, pri izvrševanju dolžnosti na službenem obhodu na meji, kjer težka 6lužba ne pozna pardona niti sredi najeilnejše. nevibtp Kdorkoli je prišel s Frančkom Zacherlom v družbo n:a je moral vzljubiti. Kajti *ako simpatični poštenih in dobrodušnih ljudi je malo na svetu. Poleg dveh sester edini sin uglednega ljutomerskega učitelja, je po starših dedoval srčno plemenitost, Imel je lepo vzgojo in je bil — kakor oCe in vsa družina _ zlasti vdan glasbi. Kadarkoli je mogel, je sedel h klavirju. V svetovni vojni se je odločil za častniški poklic, v službi pri štaienkem peš polku se ie udeležil borb na italijanski fronti, potem je moral v Albanijo, ki r ga je zatekel prevrat- Prihitel je v d orno/i no in se z vstopom med Maistrove borce izkazal kot poln nacionalist- Po koroških lojih in avanturah, ki so mu pridobile toliko simpatij, se je odločil za nadaljnje službovanje v jugoslovenski vojski. Spoznal je razne garnizije, bil ie nekaj časa v Ljubljani, služba ga je nato zanesla v Va-Ijevo in Vinkovce, nekaj časa je služboval tudi v S renski Mitrovici. naposled pa je moral k pogianičnim četam na bolgarsko mejo v južni Srbiji. V Strumici se Je popolnoma udomačil n se je v domovino vračal le ob skopo odi.ierjenem dopustu. Kakor povsod, je bil tudi tam doli njegov značaj in temperament zmagovit, ljubilo ga je moštvo kakor višji oficirji in prebivalstvo. Lani ie napredoval za majorja, star pa je bil šele 37 let. V*> zadnjo dobo je bi! poveljnik 5. obmejnega pododseka. Vesten v 6lužbi se je pretekli petek podal na službeni obhod ob meji- Naenkrat je prihrumelo neurje, treščila ji strela — in majorja Zacherla ni bilo več med živimi. Ves Ljutomer se ne more sprijazniti z mislijo, da vrlega Fran-ceka ni eč. Toda vrnil se je, vrnil v domačo zemljo, ki naj mu da tako blag poKoj, kakor jo je on srčno ljubil. Nešteti, ki sino dragega Fram-eka imeli srčno radi in ga ne bomo nikoli pozabili, najgloblje sočustvujemo z njegovo družino. Vsaj ta zavest naj bo neizmerno prizadetim staršem v majhno tolažb^ Zadnja leta ie letoval na idiličnem Pe-telincu. Včeraj je zvon v tamkajšnji samotni cerkvici oznanjal dolincem,- da je gospod Grem odšel v večnost. Ni zapustil bogastva, oač t>a svetel spomin, ki bo ved. no ožarja.1 priimek Grom. Nepregledna množica ga je kropila in spremila k. Sv. Križu- Odšel je na večne planine, uvrstil se je v večnd sprevod, ki ipozna le ljubezen in brafertvo. Žalostni gledamo za vzornim možem In zanj kakor za nas veljajo Gregorčičeve besede: »Pomnik postavimo mn tok, da slednji skuša biti mu enaik!« M. L. ★ UgfefcSrsi pokojkrlk je danes ob 17. nastopil zadnjo pot. Pred hišo zadosti na Dolenjski cesbi je Šentjakobski pevski zbor ZBipefl žailostinko »Človek glej«, nato je župnik g. Bari« blagoslovil krsto. V poslovilnem govoru je nadučitelj br. Perko slavil pokojnega kot vzornega Sokola. Sokolski prapor se je nagnil v pozdrav. Nato se je zaičel pomikati veličasten žalni sprevod, v kaiterem so za nosilcem križa stopali Sokoli s 6oloženih več krasnih ven. cev, so se peljali in stopali užaloščeni svojci- Na zadnji r»oti so pokojnika spremili prvomestnik CMD inž Janko Mačkov-šek, bivši ban dr Puc, načelnik Sanoin, predstavnilki in zastopniki raznih prmor. skih organizacij in društev, zlasti »Soče«, »Tabora« i. t- d. Pevci so zapeli pod mostom se eno žalost in ko. nato je krenil sprevod na pokopališče, k'er so pokojnika po. ložili k večnemu počitku. 100 letnica obmejne šole Zanimiva zgodovina šole v napol ponemčenih Stogovcih Gornja Radgona, 30. junija Letos poteče 100 let, ko je bilo zgrajeno I šolsko poslopje v vasi Stogovcih v Apački kotlini, ki je znana izza Č0'SOv. ko je šul-ferajmska Avstrija s priseljevanjem nemškega življe iz notranjosti hotela ponem-čiti peščico Slovencev domačinov. Mnogo nam jih je že odtujila kar pričajo spače-na naša imena Semiitsch. Senekowitsch. Siment.schitsch in druga. Sola za deoo omenjenega okoliša je bila ustanovljena sicer že leta 1800., vendar se je pouk vršil takrat po kmečkih sobah, ki so jih dali premožnejši kmetje v Žibercih brezplačno na razpolago- Seveda pa je bilo šolstvo v onem času precej preprosto. Prvi učitelj je bil upokojeni avstrijski narednik Franc- Pouk je bil neobvezen in <=o morali starši plačevati letno šolnino v znesku enega goldinaria. Solo je obiskovalo v onih časih povprečno 20 do 30 otrok premožnejših staršev. Na pobudo poznejšega učitelja 'Antona Ulricha in apačkega župnika Lettinegga (Ledinek) se je leta 1833. sestala komisija, sestoječa iz zastopnikov nemške go-sposke, ki je imela podložnike v Apački kotlini, in sicer iz Murecka. Neukiihnegga. Sekaua, Fehringa. Klocha. Stradena in Frauheima. Komisija je določila da mora dati občina Stogovci krajevnemu šolskemu odboru na razpolago pod orala stavbišča tik javne okrajne" ceste v Stogovcih (zdaj ob t a no- vi n s ki cesti Gorja Radgona—Apače—Gornji Cmurek). Med tem ko se je navedena gosposka zavezala prispevati ves potreben material in poravnati vse izdatke za rokodelca je moralo ostalo prebivalstvo opraviti vsa potrebna dela brezplačno. Zidava se je začela še istega leta in je znašalla odkupnina za tlako (kulukj 2 do 10 goldinarjev Stavba je bila končana poleti 1. 1836., tako da se je redni pouk začel že s šolskim letom jeseni leta 1836- Prvi učitelj in šolski upravitelj na tej šoli je bil Anton Ulrich. Do pok«na Avstrije je učiteljevalo na šoli le nemško učiteljevo. Po prevratu nam je bila lepa Apačka ikctlina pri so j ena in mnogi napol ponemčeni naši rojalki spet pišejo svoja imena na —ič namesto —tseh. Prvi slovenski uči tel i in upravitelj šole je bil od 4- aprila 1. 1921. g. Igo Hauptiran iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je učiteljeva! tamkaj le do 13. novembra 1. 1(>22. Od tega časa naprej je v Stogovcih šolski upravitelj zavedni koroški Slovenec Rado Refman. Sola v Stogovcih je zdaj edina na meji kot štirirazredmica s tremi manjšinskimi nemškimi razredi. Proslava stoletnice te šole je btla v nedeljo popoldne. Razen spominskih govorov so bile na sporedu pevske točke in (reklamacije dece in telovadni nastop ob sodelovanju domače godbe. Obmejni šoli želimo lep razvoj v bodočnosti! Ante Grom na zadnji poti Ljubljana, 30. junija. Gosroda Gromia ni več. Že dolgo smo pogrešali markantnega gospoda z belo brado na j ubljan.sk i h ulicah. Dolgotrajna bo. lezen g,t je odtegnila dnužbi, odtegnila ga je tudi »Laninam. katere je tako zvesto obiskoval- \T a vi demo resen in tih je bil pmije-ten dru:abnik. Z originalnim humorjem je znal vselej in povsod ustvariti dobro razpoloženj«. Pogrešoilii ne bodo pokojnika le svojci, ~ cm več vsi. ki so ga dobro poznali. Njegova osemdesetletnica je dokazala, kako je bil ljubljen. Lep spomin je zapusti! povsod, kjer je služboval: v Pulju. na otoku Grofu, v Gorici, v Sežani v Trstu in Špiliu- \o je stopal kot revizor I. stopnje v pOkoj je deloval kot carinski' posrednik, Zdi i vodi to podjetje njegov sdn Srečko Sin Miro je bančni uradnik, hčerka Mara V<.=.atkova živi kot soproga bančne, ga unadrjika v Pra«i. Skupne z gospo Mašo je pomagal, kjer je mogel: kumoval. gmotno in morallno podpiral dviga! malodušne in j"m vlivail novo živ'jenisiko silo. Se pred dvema le-trma. je corakal v soko-lskih vrstah in nastopil na 'elovadišču! Vedel je, kako je po. treben ckber zgled, zato je bil prvi pri vseh narodnih prireditvah. Menda ni pri nas naprednega društva, kjer ne bi bil pokojnik včanjen. še nedavno so bili vsi zbrani ob priliki njegove osemdesetletnice v srečnem družinskem krogu, včeraij so se V julijsko poletje Ljubljana, 30. junija. Z dežjem se je bil najavil prvi, s težko pooblačenim nevihtnim nebom se je poslovil poslednji dan rožnika. V prvi polovici prevlažni mesec se je po sredi svojega gospostva vnesel ter raztrosil po zemlji mnogo več sonca. Vendar je medtem nebo še zmerom utegnilo izliti toliko moče, da s# jo je do konca rožnika nabralo precej nad povpreček. Zdaj tu, zdaj tam so po vsej državi pustošile nevihte, komaj trije, štirje so bili dnevi, ko je ja^ni, vedri poletni dan potekel brez vremenskih motenj. V pogledu moče obilnejši je bil letošnji junij skoraj da prav tako vroč ko lanski. V našem kotu sicer nismo dosegli lanske rekordne številke 3? stopinj C, pač pa je bilo v ravninskem delu države v drugi polovici meseca zdržema prav tropsko vroče. Črnogorsko nižavje, skopljanski bazen, nekatere kotline Hercegovine in ravnina ob Donavi so, kakor skoraj vsako leto. tudi to-pot be'ežile vročino med 32 do 37 stopinj C. Ljubljana se je z beležko 29—29.5 stop. trikrat približala 30 stopinjam, 19.. 22 in 23. junija, ko je bila po vsej državi razmeroma izenačena visoka vročina. 30 dni rožnika je priklicalo na polja, v vrtove in gozd precejšnjo izpremembo. Dopolnjeno klasje pri nas že porumeneva v steblih in v malem srpanu se bodo selile zlatonimene ploskve iz dolin v poseljena pobočja planin. Mlada otava je prekrila s svežim zelenjem široke travnike v nižinah, vesela pesem koscev bo odmevala še ves julij po visokih senožetih. Med zelene veje jablan m hrušk so se obesili debeli plodovi, v sončnih jasah že pordevajo prve sočne maline. V vrtovih izpodrinja dišeče vrtnice košato cvetje žlahtnih dalij. na turške nageljne in resedo sedajo pridne čebele mladih rojev. Vsenaokrog lega opojni vonj cvetja košatih lip, nežno zeleni, rjavkasti pa purpurno rdeči češarki mežikajo iz pi-ramidastih vrhov smrek in jelk. V toplem poletnem soncu se cedi iz njih smola. Bo-dikasti žir. plod bukve že dozoreva. Visoko v planine je rastlinski plašč dosegel višek svoje rasti, listje je dorastlo, večina gozdnega drevja odcvetela. Mali srpan bo napolnil kozolce s snopjem in na začetka pasjih dni, ko okrog sv. Jakoba pritisne vročina z vso silo, se bo vselila v skednje pesem naše mlačve. Do tedaj bo sezona letovanja na višku, julijsko vreme lx> okrepilo ali pa zavrlo dobršen del narodnega blagostanja. Poletna soparica bo legla v vode. snežna plast v visok?h gorah se bo skrčila na najnižje stanje. Sončna svetloba bo ponesla toploto visoko na evropski sever, v ledene pustinje bo planil dolgotrajni dan. Konec meseca bo sicer podnevi fe za 58 minut manj svetlobe, pod vročim julijskim soncem segreta zemlja pa bo izpuhtevala mnogo toplote Se daleč v avgust. V jasnih julijskih nočeh se zvezdnato nebo globoke sklone nad zemljo in zdi se nam, da je priroda po svojem pomladnem zaletu v tem snujočem počitku najlepša. Zakaj tudi ne, saj smo v Malem srpanu, mesecu sredi poletja... Iz sodne dvorane Obsojeni zaradi vloma v tovarno v Tacnu Ljubljana, 30. junija. Pred malim senatom je sedelo dames pet obtožencev, ki so bili obtoženi deloma vloma, deloma pa prikrivanja in razpeča vanja ukradenega blaga. Bili so to 32 letni ključavničar Josip Vdovč, iz Most prt Ljubljani in njegov 301etni brat šofer Ivan, ter 331etni ključavničar Alojzij Smerke z Broda. Obtoženi so, da so v noči od 28. na 29. marca letos vlomili v Beer-Hribernikovo tovarno na Tacnu. Kakor pravi obtožnica, je bil Smerke dobro orientiran v Hrj berniko vi tovarni, kjer je nekoč bil uslužben kot ključavničar. On je pokazal bratoma Vdovčema, kje je skladišče. in je sam odvil vijake z zamreženega okna, katere je kot ključavničar nekoč za rijal v steno. Nato jo je Smerke popihali domov, da ne bi njegova žena, ki je tudi ustužbena v tovarni, vedela da je bil z doma. Vdovča pa sta med tem v tovarni odbrala nekaj blaga v skupni vrednosti okrog 1.600 Din kg sta ga deloma skrila nekje za Savo, deloma pa sta ga odnesla na svoje domove. Poleg tega sta bila oba brata obtožena, da sta s pomočjo svojega nečaka Franceta Koštruna 9. decembra lani med vožnjo po banovinski cesti med Litijo in Ljubljano z Mejačevega tovornega avtomobila, kij je bil na poti na sejem v Kamniku, ukradla balo in košaro raznega sejmarskega blag«, v teži okrog 90 kg, ki je predstavljalo vrednost nad 12.000 Din. To blago je bilo last ljubljanskih sejmark Ivanke žuranove in Ivanke Riharjeve. Na zatožno klop sta prišli tudi obe ženi bratov Vdovčev, Jožefa in Frančiška, obtoženi, da sta na svojem domu prikrivali in deloma že uporabili ali odprodaji različen plen. Pri hišnih preiskavah je policija zaplenila to-iiko blaga, da je danes zatrpalo vse razpoložljive mize in klopi. Jos. Vdovča in Alojza Smerketa so obsodili pogojno za dobo 41 na 4mesečno kazen strogega zapora, upoštevanje pni Josipu Vdovču, ki je zatrjeval, da ima službo, da bi zanj v današnjih časih v primeru nepogojne obsodbe izguba službe pomenila celo težjo kazen kakor obsodba na robi jo. Tudi žeoi sta bili obsojeni pogojno za dobo 2 let na denarno kazen, ki se v primeru neizterljivosti izpremeni v 8 dni zapora. Le Ivan Vdovč j« bil nepogojno obsojen na 5 mesecev in 10 dnti strogega zapora ter na izgu bo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, presedeti pa bo moral tudi pogojno odpuščeno kazen treh mesecev strogega zapora ter bosta obe kazni izvršeni neskrajšano. Pogled na slavnostno okrašeni trg \ smeri proti Staremu trgu Na odru med slavnostnim govorom prof. dr. Ernesta Turka, za njim odbornik dobrovoljske organizacije, zastopniki kralja, banovine, občine itd. Pivizijski general g. Nedeljkovič (na desni) izroča kot zastopnik kuma Nj. VeL kralja Petra II. prapor s kraljevim simbolom predsedniku prof. Jerasu (na ievi) Bngadni general g. Popovič pripenja na prapor spominski trak častnikov ljubljanske garnizije. Levo sta praporščak g. Sirec in predsednik prof. Jeras, desno predsednik obl. odbora Zvona«. Po umiku preko Albanije je na Krfu urejeval »Srpske novine« in »Zabavnik srpskih novi-nai. Po končani s/etovni vojni Je bil glavni urednik »Službenih novin« S svojim bratom Svetolikom ie odpri odvetniško pisarno, ki je danes med najboVišimi odvetniškimi pisarnami prestolnice. Ko* visokošolec ae je politično udejstvoval v dijaškem klubu srbske samostojne, poznejše demokratske stranke. Po vojni politično aktivno ai deloval, bil pa je leta 1930- odbornik bt^rajske mestne občine * Poroke. Na praznik sv. Petra In Pavla sta se v Mali Loki pri Ihanu poroči La a Vilko Novak, profesor v Mariboru ln pro fesorica gdč Vera D ost a lov a, hčerka našega sotrudnika g strok, učiteiia Rudo-fa Dostala — V župni cerkvi v Št Vidu pri Ljubljani sta se na Vidovdan poročila naš marljivi sodelavec strojni stavec Narodne tiskarne g. Avgust Križan iz Podgore pri Gorici in gdč. Slavlca V u g a iz Crnič ori Gorici. Mladima paroma našf iskrene čestitke * Maturantke ženskega učiteljišča v Ljubljani iz I. 1926 Desetletnico ftomo ob hajaie 4. julija. Sestanek po prihodu jutr nih vlakov v Mikličevi restavraciji (od 8. do 9.) Tam določimo nadalnji program. A. G. S. * Namesto cvetja na grob g. dr. Jožka Fona, ki je še dan pred svojo smrtjo olajšal zadnje trenutke e. direktorju Josipu Maziju, je poslala ga Hela Mazijeva naSi upravi 100 Din za Protituberkulozno ligo v Ljubljani. * Roparski napad na slovenskega trgovca v Smederevu. V noči od 24. na 25. t. m. je dobro oborožena tolpa štirih roparjev napadla stanovanje lesnega trgovca Alojza Presečnika. Trije so stali na ulici in pazili. da bi jih ne presenetila policija, četrti pa se je skozi odprto okno splazil v stanovanje. Zapazila pa ga je trgovčeva soproga, ki je takoj poklicala svojega moža. Razbojnik se je prestrašil ženinega krika in je pobegnil skozi okno na ulico. Krik v Pre-sečnikovem stanovanju je privabil pred hišo veliko množico občinstva in seveda tudi policijo ki je nemudoma začela zasledovati pobegle razbojnike. Imeli so pa srečo: izginili so brez sledu v stranskih ulicah KINO IDEAL Danes velefilm iz burne francoske dobe „ Kardinal Ršclselieu " v glavni vlogi Georg Arliss, Maurcen 0'SuIIivan Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. Znižane cene Din 2.50, 4.50, 6.50 I * Šestnajst ur je bil zasut. V Cikotu pri Rekovcu je Trajko Ivkovič z vedrom vlekel vodo iz vodnjaka. V tistem pa se je začel podirati obori vodnjaka in Trajko je 8 kamenjem in prstjo vred izginil v globini. Ker so o nesreči obvestili sresko sodišče v Rekovcu je prišla na lice mesta sodna komisija, ki je takoj ugotovila, da Trajko na dnu vodnjaka še vedno daje znake življenja in je takoj odredila odkopava-nje vodnjaka. Tako so dviirnili iz vodnjaka, ki je globok 13 metrov, skoraj dva vagona prsti in kamenja in naposled tudi Trajka. ki je bil do kolen v vodi in je bil težko pobit od kamenja Bil pa je še živ. dasi nezavesten. Prisotnemu zdravniku se je posrečilo. da ga je spravil k zavesti. Zasut je bil celih 16 ur. • Zlasti v kopalnih oblekah občutijo dame nekakšno oviro, če imajo port pazduho, po rokah in nocab nevšečnp dlake. Pros'.o gibanje pa zahteva od njih da so brez hibe. Zaradi tega bi vse dame morale smatrati odpravo nevšečnih dlak za posebno važno nalosro nege lepote V to svrho pa ie treba jemati samo Dulmin kremo za odstranitev dlak. Po kratki uporabi te kreme izginejo dlake naglo in srotovo. Dulmin krema ie popolnoma neškodljiva. * Raznis za natečaj novega egiptskega s'°?a, »Fnad I.« Agencija Avala objavlja-Egipčansko prosvetno ministrstvo je pred kratkim razpisalo naitečaj za najbolj posrečena dela iz arhitekture urbanistike in dekorativne umetnosti. Natečaj ima po eni strani v mislih dela, ki naj ohranijo celoto spomenikov in knaie. ki so ovenčani s slavo, nato pa dela. ki naj bi zgradila nov slog. da bo sintetsko vezal značilnosti klasičnega egipčanskega sloga s potrebami sodobnega Egipta. Zato pri izgradnii tega sloga ni treba iti v skrainost in se vrniti v doho faraonov ter se slepo pokoriti preteklosti Narobe, treba je preteklost oživiti v sedanjosii in moderne potrebe v arhitekturi urbanistike in dekorativnih umetnosti prilagoditi egipčanskemu milieju in sedanjim potrebam. Razpis natecaia omenja v tem pogledu uspelo sistematsko delo maršala Lyauteya v Maroku: njemu se je posrečilo da je tej deželi ohranil tradicionalno zunanjost, po drugi strani pa dal priložnost za razvoj sodobne umetnosti. Početniki tega nateCala upajo v velik odziv vseh svetovnih umetnikov, ki todo sodelovali pri iskanju tega novega umetniškega sloga pod imenom »Slog Fua-da I.c. ki bi dal novega poleta egipčanski arhitekturi. Da se doseže ta cilj, bo egipčansko prosvetno ministrstvo priredilo razstavo. na kateri bodo razstavljena dela umetnikov in arhitektov, ki bodo sodelovali pri tem natečaju Razstava se bo zaCela aprila 1937 in bo trajala tri tedne. • Tovarna JOS. REICH spreiema mehko in škrobljeno perilo v nailepšo izdelavo. Pravilno sončenje kožo pomladi, / nepravilno jo — postara. ajprirodnejša rastlinska brana kože je e in krema KAMILA u— Pogreb mestnega zdravnika dr. toua. Na praznik sv. Petra in Pavla popoldne je timožica prijateljev, znancev in hvaležnih -poštovateljev pospremila tako nenadno umr-ega mestnega zdravnika dr, tona na njegovi poslednji poti. Po blagoslovitvi krste na pragu njegovega doma na Zrlnjekega cesti se je od pokojnika v lepih besedah poslovil predsednik zdravniške zbornice pri-marij dr. Meršoi, pokojnikovi prijatelji pa so pod vodstvom pevovodje Rupnika zapeli v srce segajočo »Usliši nase. v veiičastnem žalnem sprevodu, ki je nato krenil proti Sv. Petru, ie korakala najprej Šolska cnla-dina, za njimi samarijani in samarijanke RK ter uslužbenci mestnega fizikata Poleg velikega števila šopkov svežega pomladnega cvetja so nosili tudi dva velika tela venca z rdečim križem. Za krsto je stopala plakajoča mati z najbližjimi sorodniki na zadnji poti pa so pokojnika spremili tudi številni predstavniki zdravniškega stanu, lekarnarjev, mestne občine in humanitarnih organizacij. Pri odprtem grobu ee je od pokojnika poslovil mestni zdravnik dr. Mis. Bodi dr. Fonu žemljica lahka! u_ Napredovanje v zdravstveni službi. Z odlokom ministra socialne polifke in narodnega zdravja je napredoval za sekundarnega zdravnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Ivan Pavšič. doslej uradniški pripravnik iste bolnice. u— Diplomiran je bil na pravni fakulteti g. Sešek Marjan Janez iz Trsta Česti. tam o! u— Oblastna uprava Udruženja jugo-dn-venskih nacionalnih železničarjev tn brodar-jev v Ljubljani izreka iskreno zanvalo vsem. ki so v kakršnikoli obliki pripomogli, da so tovariši s Češke, Poljske in Bolgarske bili deležni res bratskega sprejema m iz svojega dvodnevnega bivanja v naši domovini odne-sLi kar najboljše vtise. Ponovna zahvala velja gg. banu. mestnemu načelniku, direktorju drž železnic, komandantu dravske divi-zijske oblasti ljubljanskemu knezoskofu in vsem njihovim zastopnikom, parohu pravoslavne cerkvene občine konzuloma bratske Češke in Pobske, šefu vojne delegacije in načelnikom oddelkov direkcije drž. železnic, šefu postaje glavni kolodvor, zastopnikom iugoslovensko-češke, -polisKe in -bolgarske lige, vsem cenjenim damam, voditeljici železničarske menze ter gojenkam že-lezničarske gospodinjske šole. narodno-želez-ničarskemu glasbenemu društvu »Slogi« Na-bavljalni in Kreditni zadrugi uslužbencev drž. železnic, železničarjem. uredništvom dnevnikov in V6em, ki so kakorkoli izkazali svoja topla čustva do slovanskTh bratov in n.iih idealnega stremljenja za bratsko slovansko vzajemnost Tudi za prisrCne sprejeme v Zidanem mostu. Trbovljah in Jesenicah iskrena zahvala vsem lokalnim odličnikom, zastopnikom raznih društev in ustanov ter občinstvu in Šolski deci. u— »Verda revuo« se zanima za Slovence. Esperantska revija »Verda revuo«. ki izhaja na Dunaju pod uredništvom Franca Scheibenreiterja in dr Franca VVotlmanna, si je nadela simpatično nalogo, da kot umet-j nostno in znanstveno glasilo seznanja narode med seboj po njihovih kulturah, šegah in življenju. Zdaj je začela zbirati gradivo o slovenskih narodnih nošah in o naših ročnih delih pri čemer '4o ii šli na roko zlasti ravnatelj državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt Božo Račič ter Zveza za tujski promet in Putnik. Dunajski mednarodni obzornik pa se zanima tudi za našo upodabljajočo umetnost in za nase tujsko-prometne kraje, kakor so Bled. Bohinj in Rogaška Slatina u_ Sodne počitnice na ljubljanskih »o. diščih. Od danes do 15 avgusta bodo trajale sodne počitnice pri sreskem ta okrožnem sodišču. Velike civilne pravde bodo počivale Reševale se bodo le nujne zadeve. Kazenske zadeve teko normalno naprej, senati bodo zasedali dvakrat ali enkrat na teden. Kazenskega sodnika poedinca g. Lederhasa na okrožnem sodišču bo nado. mestoval drug sodnik. Na kazenskem od delku sreskega sodišča 9e bodo prav tako naprej obravnavale razne kazenske zadeve. u— Uspelim Šolskim razstavam, o katerih smo poročali, se je pridružila še raz. stava na bivši realki, sedanjS I. državni realni gimnaziji. Zavod, iz katerega so izšli naši najpomembnejši slikarski umet niki, je že od nekdaj slovel po odličnih uspehih v risanju Tu se učenci ne seznanjajo le s primitivnimi risarskimi pojmi, temveč kaj hitro pridejo od omamen ta preko šematične risbe k študijam po naravi, kar edino more učenca vzgojiti k smiselni presoji in vestnemu opazovanju Fini bukovi PARKETI se ugodno dobe v tovarni Remec 8 Co, Kamnik na ulici •. . Ljubljana, 30. junija. Praznik sv. Petra ta Pavla je bil zelo lep dan. Nad Ljub'jano tn okolico so se od časa do časa sicer zbirali oblaki, a sotace je bilo vse do mraka v premoči, samo po oddaljenih hribih na notranjsko stran se je med bliskom in gromom razlilo nekaj ploh. Zvečer je mesto nudilo sliko nadvse živahnega vrvenja. Btl je to najbrž zadnji praznični večer v tem letu, ko je Ljubljana ie vzbujala videz obljudenosti. Z Vidovim dnem so s« študentje razšli, zdaj pojde polagoma še ostali svet na počitnice in do jeseni bodo le še redki pozab, ljenci buljili v prazno. A nastop ter poletne praznine je Ljubljana snoči praznovala a svojevrstnim, prav v duhu časa zamišljenim dovtipom. Ko so bile ulice v središču mesta najbolj razgibane — mnogo Ljubljančanov je prebilo dan na bregovih Save in drugod, pa so se do takrat spet zbrali doma — se je na promenadi pred pošto iznenada pojavil človek v precej nenavadnem kostumu: spodaj če v. lje in kratke nogavice, s podvezami prepe-te čez meča. zgorai klobuk, vmes pa samo še kratke spodnje hlače ta pisano srajco, spuščeno čez ledja Za čudnim neznancem Velika odprodaja vsega poletnega blaga 20 o|o popust A. ŽLENDER MANUFAKTURNA TRGOVINA LJUBLJANA, Mestni trg 22. predmeta. Razstava je podala prav lep vzgled, kako dijaki od razreda do razreda postopno napredujejo in se bkrat; vežbajo v uporabi različnega risarskega m slikarske ga gradiva, da so ob zaključku študija že dokaj sigurnejši v najpomembnejših sli. karskih tehnikah. Posebno so ugajale or-namentalne kompozicije z narodnimi ln modernimi motivi, poleg teh snažne risbe geometričnih teles, študije draperjj ta po živih modelih. Odlične so nekatere peroris-be s tušem, akvareli in nekatere slikane z oljem Razstava je kakor mala slikarska akademija Posebnost so tudi števitae zem. Ijepisne karte, ki jim nekaterim ne bi verjel, da so se šolsko delo. ta pa relief, stro kovnjaško izdelani, da so prav primerni za učne pripomočke pri zemljepisu in je šola z njimt svoja tovrstna učila koristno pove čala u_ Akademsko društvo »Dom visokošnlk« se naji6kreneie zahvaljuje neznanima dobrotnikoma za poklonjenih 200 Dtn z željo, da bi našla še mnogo posnema-icev in enakih podpornikov za stremljenja pri socialnem delu naših študentk. mmumm^amma^^mmmmmm KINO UNION, tel. 22-21 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri PREMIERA Ne pusti me same! Moderen družabni film Norma Shearer, Herbert Marshall, Robert Montgomery u— Sekcija Podmladka pri dravskem ba-novinskem odboru Rdečega križa v Ljubljani obvešča starše in varuhe dečfcov, ki so bili sprejeti v počitniško kolonijo, da odide avto izpred pisarne Rdečega kriZa na Čopovi cesti 1 (Delavska zbornica) v četrtek 2. t m. točno ob 8- u_ 4. letnik iz 1. 1901. moškega in len- skega učiteljišča v Ljubljani ima svoj sestanek v soboto, 4. julija ob 19- v hotelu Štrukelj v Ljubljani. u— Sezona za maline. Na včerajšnjem sadnem trgu je bilo obilo malin. Praznik je bil prikladen za nabiranje in maline so po Dolenjskem obilno obrodile. Zaradi obilice malin so cene padle od 4 Din na 2 Din 1. Trgovci z malinami so po mnogih krajih nakupili že vagone malin za domačo in tudi inozemsko vporabo. Plačujejo jih kg po 2 Din. FOTO VODIC JE IZŠEL. DOBI SE BREZPLAČNO V TRGOVINI ALI PO POSTI. DROGERLJA GREGORIC, DR. Z O. LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5. u— Velik naliv v Borovnici. Na praznik sv. Petra in Pavla je popoldne dobro uro besnela nevihta nad Borovnico tn bliižnjo okolico. Zlasti hud naliv je divjal v Peklu, na Pokojišfcu in tudi po Menešiji. Nedolžni potočki ki drugače ob lepem vremenu usihajo, so se mahoma spremeniH v hudournike, ki so nosili temnokalne vode v borovniško ravnino tako. da je bila Borovniščica mahoma zvrhana in je na mnogih mestih prestopila bregove- V Borovnici so se ceste spremembe v potoke, kajti z vrhov je vdrla nizdol velikanska množina vode. Utrgal se je oblak n— Na morje, na morje! Ze v 6 urah smo na obalah našega morja, na Sušaku. Novi avtobus, ki je izvrstno konstruiran m ki vozi zelo mirno, brez tresljajev, vas za izredno nizko ceno. 125 Din, pripelje na Sušak in nazaj. Vozi dnevno izpred hotola Miklič v Ljubljani ob pol 7. zjutraj, ob 12. pa je že na Sušaku. Med vožnjo spoznavajo je drla cela reka radovednežev, Id so zaman ugibali, odkod prihaja ta mož in kaj se je zgodilo z njim Nekateri so ee oglašali s sodbo, da mu je bržkone na Savi tat odnesel obleko. Mož sam pa je le jezno, užaljeno sam zase mrmral: — Le glejte me Takšne so pač slovenske razmere. Človek nima ne stanovanja ne obleke. To precej splošno pojasnilo, Id ga Je povrhu izrekel bolj zase ko za ljuda, njego ve zaganetke kajpak ni moglo razjasniti do kraja. Radovedneži, ki so ga spremljali od daleč, so ugibadi dalje in vedeli so pripovedovati vsake vrste reči. V neki mlekarna Je večerjal, pa nI imel denarja da bi poravnal račun, in so mu vzeli suknjič in hlače. — Bežite, bežite, to vendar ne more biti res. Kako mu bodo za malo mleka ta kruha pobrali vso garderobo s telesa. Jaz sem pa sližal, da jt za stanovanje ostal dolžan, in ©o ga vrgli čez prag, za zalog pa so mu pridržali obleko. To bi bilo utegnilo bati že še kako res, saj si v resnici ni mogoče predstavljati človeka, ki bi imel še kje kakšen kot. pa bi hodil po ulicah, če ne premore več ne suknjiča ne hlač A tudi ta razlaga bržkone ni mogla držati, zakaj trmasto so se potniki lep kos naše zemlje, ki je divna in vredna, da jo vsakdo spozna. Prodaja voznih listkov in vse informacije se dobi .o pri biljetamici Putnika v hotelu Metropol Telefon 3384, na Sušaku pa prj Aeroputu-u— Avtomobilska izleta 4- do 6. julija Grossglockner, 25. do 30. julija Dolomiti ;n Mila no. Informacije in prijave- Cfeornova iz-letna pisarna hotel Slon, Ljubljana- Iz Celja e— Celjski šahovski klub T Celovcu. 2S. in 29. junija je gostoval Celjski šahovska klub v Celovcu kot gost celovškega šahov skega kluba. Odigrali je tudi s Celovčani dvomateh na 10 deskah. To gostovanje je buo sestavna del skvnovaicev še enkrat najlepše zahvaljuje vsem, bi so z znadmmi podporami pripomogli, da so revni in zdravstveno šibki podmladkairji obojega spola lahko prebili nokaii prijetnih in nepozabnih dni pod zdravim dakiiaiinskku solncem. Včeraj je odpotovala iz Celja tretja ekskurzija, bi jo tvorijo maiuranti. e— Tujski promet in umrljivost. V juniju je obiskalo Celje 1080 tujcev (773 Ju. goslovenov in 307 inozemcev) nasproflS 1033 v letošnjem maju in 1035 v lanskem juniju. V preteklem mesecu je umrlo v Ce_ 1 ju 31 oseb, in sicer 8 v mestu in 23 t boi-ndšnaca- e— Kino Union. Danes ob 16-30 in 20.30 velefiim »Kraljica ljubezni« šn zvočni tednik- Iz Maribora a— Častni član gasilske čete v Račah. Na nedavnem občnem zboru gasilske čete v Račah so bili izvoljeni za častne člane naslednji zaslužni gasilci: Ljudevit Muse-k, Ptuj, Jožef Klemenčič, Pobrežje, Koroj Podhra-aki. Slov. Bistrica. Anton Pšeničnik. Pobrežje, Jožef Fajfer, Hoče, Miroslav Kranjo, Frani. Srečko Kranjc, Pesnica, Jo«ef Ben-ko, Murska Sobota. Alfonz Kesler, Maribor, Alojzij Kaloh, Studenci. Ivan Sam o? ter, Sp. Polskava, Franc Ribič. Zrkovci, Jošef Zrn-ko, Rače, Andrej Rečnik. Rače. a— Nezgoda gledališkega igralca B. Groma. V nedeljo popoldne je o prit ki predstave »Naša apostola« na prostem neka, igraJka vrgla gledališkemu igralen EL Gromu, ki je pri tej igri predstavljal vojvodo, po nesrečnem naključja meč na nogo. Mečeva ostrina je presekala Grom« škorenj ter se mu zapdčila v nogo. Gromu so nudtli reševalci prvo pomoč in se je igra prekinila za četrt ure. oglašali komentarji, da so mu reči pobraffl nekje za ceha, pa ne v mlekarni, temveč v krčmi. Z nerazvozlano uganko, ki je oetala za njim, je mož v sami srajci tn spodnjih Mačah šeJ skozi mesto, n© da bi se bil kdr do kraja pobrigal za } Jegovo usodo tn da M ga bil na kakšnem križišču ustavil policaj. Dan©8 se je mož v enaki monduri — p«no da je tokrat srajco zabasal za spodnje bla-6e — spet pojavili na ulicah, a nekajkrat je stopil tudi v hiše, da bi na vratih kakšnih dobrih ljudi poprosil kovača, da si kupi novih hlač. Ko so ga ljudje pobliža spraševali, kako je mogel priti tako na kan t, sam nI vedel reči dodobra razložiti. Da nima hlač, mu pač ni bHo treba še posebej naglašati, saj je hodil brez njih pred očmi vsega sveta. Prav tako pa ne more bati dvoma da je moral imeti vsaj kakšne raztrgane cape, preden je začel hoditi kar tako, to je segel po tem najradii kalnejšem sredstvu pač samo zato, ker je svet dandanes zelo malo dostopen za prošnje in po. trebe ljudi, pa ie hotel malo efektneje ganiti njihova srca. Naj bo že kakorkoli s njim — človek, ki dva dni hodi po Ljubljani tako, kakor 60 ljudje sicer napravljeni po navadi samo dvakrat na dan, preden gredo spat in preden ae zjutraj oblečejo do kraja, je dovolj' kričeče znamenje za čas, ▼ katerem ž&vimo. a— Šahovske novice. Tekmovanje za prehodni pokal ee je nadaljevalo v soboto zvečer v restavraciji »Novi svet«, in je SK Železničar zroagal nad Mariborskim šahovskim klubom v razmerju 4 in pol : 3 in pol, UJNŽB pa je premagal SK Slavijo s 7:1. V ponedeljek dopoldne bi se moralo tekmovanje zaključiti zaradi zadržanosti nekaterih igralcev pa se je končala le tekma med Mariborskim šahovskim klu bom in SK Slavijo, in sicer je zmagal Ma riborski šahovski klub v razmerju 8:0, do čim borba med UJNŽB in SK Železničar jem še ni končana in je trenotno stanje 3:3. a— Predatojništvo mestne policije v Mariboru je izdalo naredbo o prepovedi upo rabe hreščečih zvočnih aparatov in upora be zvočnih signalov pni motornih vozilih v nočnem času v območju mesta Maribora. Ta naredba ima med drugim te-le predpise: Na območju mesta Maribor je prepoveda no pri motornih vozilih uporabljati za signaliziranje hreščeče zvočne aparate. Uporaba zvočnih signalnih naprav je dovo- ljena le vozilom gasilcev in rešilne postaje. Od 23. do 6. ure zjutraj je na območju mesta Maribora vsem vozačem motornih vozil prepovedano uporabljenje zvočnih signalov. V tem času se označuje smer vožnje s svetlobnimi signali na isti način kakor je to predpisano za zvočne signale. Na vogalih, križiščih in povsod drugje, kjer se menja smer vožnje, morajo motorna vozila voziti z minimalno brzino, tako da se vozilo lahko takoj ustavi, ako bi smer vožnje ne bala prosta Kdor bo prekršil te naredbe, bo kaznovan z denarno kaznijo od 10 do 5q0 Din ali z zaporom od 1 do 10 dni. a— Neznani utopljenec. V nedeljo zvečer sta potegnila iz Drave na površini plavajoče truplo neznanega utopljenca bro. dar Kobler in njegov pomočnik. Ugotovilo se je, da je truplo bilo v Dravi najmanj 10 dni. Utopljenec je star okoli 40 let, na giavi so se videle manjše rane, ki so pa po domnevi zdravnika nastale zaradi udarcev ob kamenje. Truplo je bilo golo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico in ea bodo ob-ducirali. ŠPORT Slovenija ima odličen teniški naraščaj V prvenstvu za dravsko banovino v tenisu je med poedinci zmagal Ilirijan Gustav Šivic, pri damah gdč. Lirzerjeva iz Maribora V dneh 27., 28. in 29. junija je priredila teniška sekcija Ilirije zelo uspel teniški turnir za prvenstvo dravske banovine. Udeležba je bila prav dobra, prišli so igrači iz Maribora, Ptuja, Tržiča in Domžal, večji del tekmovalcev pa je dala seveda Ljubljana, ki ima v Iliriji tudi moštvenega bano-vinskega prvaka. Skupno je sodelovalo 64 tekmovalcev in tekmovalk, ki so startali v petih disciplinah, singlu gospodov, singlu dam, singlu juniorjev, doublu gospodov in mixed doublu. Na letošnjem turnirju se je zgodilo — prvič v zgodovini našega tenisa — da so ju-niorji številčno prekosili seniorje v razmerju 3:1. S tem uspehom je menda premagana še zadnja ovira, ki je dolga leta zadrževala slovenski teniški šport na mrtvi točki. Poslej bo treba na te mlade talente polagati največjo pažnjo, klubi naj jih pošiljajo na čim več turnirjev; žrtve ne bodo zaman, nasprotno že v bližnji bodočnosti bodo morali nastopiti zavidljivi uspehi, ki nas bodo tudi v tenisu dvignili med prve v državi. Podrobni rezultati: Single gospodov 32 tekmovalcev 1. kolo: Šivic—Sotelšek 6:0, 6:0; Thuma— Ziža 6:2, 5:7, 6:3; Geržinič—Kosec (Atena) 6:4, 6:4; Albaneze (Maribor)—Treo 6:0, 6:0; Gogala—Pelan w. o. Tončič—Banjai w. o. Sobmiderer (Rapici)—K.enda 6:3, 0:1: Lazar— Pintar w. o. Nagy—Leyrer w. o. Korenčan fMaribor—Dacar 6:1, 6:3 rezultat, ki je prišel kljub Dacarjevi bolni roki nekoliko nepričakovano. 2. kolo: šivic—Smerdu w. o. Tončič (Maribor)—Lazar 6:4. 6:4; Thuma—Geržinij 6:3, 6:4; Gogala—Albaneze 2:6, 9:7, 6:1; Albaneze je nudil Gogali izvrsten odpor in n! dosti manjkalo, da bi ga tudi premagal. tfagy—škapin (Maribor) 6:3. 6:1; Truden— Dernovšek (Maribor) 6:0. 6:0: Banko—Vi-dic o. Schmiderer—Korenčan 6:1, 3:6, 6:3. 3 kolo: Šivic—Tončič 6:0. 6:0; Gogala— Thuma 6:2. 7:5; Truden—Nagv 6:1 6:1; Banko—Schmiderer 6:2. 6:3. V semifinale so se plasirali Hirijani Šivic, Gogala, Banko in Truden. Najmlajši te četvorice, Gogala je imel proti prvaku Šivicu že set na dobrem, v drugem pa je vod'l po fcreoni igri z rezultatom 5:3. Imel bi torej napraviti samo še en game in igra bi bila njegova. Pa Gogala ni, imel poguma. Začel je igrati previdno in h kraju še nesigurno. tako da je rutinirani Šivic še utegnil izenačiti in zmagati s 7:5. Tretji set je nato potekel v znamenju Šiviceve premoči. Z rezultatom 3:6. 7:5, 6:3 nroti Gogali se je Šivic tudi letos pbsiral v finale banovinskega prvenstva. Drugo semifinalno partijo sta nastopila Truden in Banko. Zmagal je Banko z uspehom 6:1. P:6 Tako sta se znašla v finalu Šivic in Banko, ki sta nastopila dokaj nervozno. Posebno ijrra Banka je bila v finalu irtnojn manj precizna, kot dan prej proti Tnidnn. \ierove žoge po šle previsoko nad mrežo, bile so pa tudi premalo plasirane. Ponovni prvak dravske banovine Gustav šivic je rmasral letos mnoco manj prepričevalno. dasiravno zasluženo. Brez marljivega treninga ni velikih uspehov, poleg tejra pa mora obiskati rim ve?5 turnirjev, da se privadi na turnirski stil igranja. Single dam Ta disciplina je bila najslabše zasedena, pa tudi kvalitetno na nizki stopnji. Izostala so odlične Celjanke Skobernetova, sestri ^estenovi in Mariborčanka čutičeva. Zmagovalka gdč. Lirzerjeva (Rapid) je skoraj igraj«? odnesla prvo mesto. 1. kolo: Potočnik—Westen o. Miihlei-!»en—Dacar 1:6, 6:3. 6:1: Ficbtenauer (PtujV—Tratnik 6:2, 6:0; Lirzer—Dernovšek 6:1 6:0. 2. kolo: Miihleisen—Potočnik 6:3, 6:3; Lirzer—Fictitenau»r fi:4. fi:i Finale: Lirzer—Miichleisen 6:0. 6:0. Lirzerjeva je trenutno daleko najboljša icra-Čica v dravski banovini ter je zasluženo ponovno postala prvakinja. Ljubljanske dame. so premalo resne pri stvari, sploh pogrešamo v Ljubljani mlajSe tekmovalke. Single Juniorjev juniorsko tekmovanje je bila najsvetlejša točka vsega turnirja. Nič manj kot 24 naraščajnikov se je borilo za naslov letošnjega prvaka. Najmlajši med njimi je bil komaj ll-letni Razboršek h Tržiča, ki je že kar dobro vihtel zanj skoraj preveliki »ket. Pa tudi večina drusih ni bila dosti starejša, tako da so poznavalci pravega teniškega razvoja lahko z užitkom gledali na to mladino. Enako kot pri seniorjih Ljubljančani, so pri mlajših dominirali odlični Mariborčani. Na ta način sta se mogla preutrujena finalista Albaneze (Maribor) in Blanke (Rapid) zediniti, da odigrata partijo za naslov prvaka v Mariboru ter o rezultatu obvestita prireditelje naknadno. Rezultati so bili: 2. kolo: Blanke (Rapid)—Dernovšek (Maribor) 14:12, 6:1; Jelašič—Vogler (Tržič) 6:3, 6:8. 6:2; Škapin (Maribor)—Kališnik (Tržič) 6:1, 6:0; Lazar—Smerdu w. o.; Schmiederer (Rapid)—Kosec (Atena) 6:2, 7:5: Tončič (Maribor)—Ziža 6:0, 8:6; Korenčan (Maribor)—Kuralt (Domžale) 6:1, 6:1; Albaneze—Sotelšek 6:1, 6:1. 3. kolo: Blanke—Jelašič 6:0, 6:0; Skapin— Lazar 6:0, 6:3; Tončič—Schmiederer 9:7, 3:6, 6:4; Albaneze—Korenčan 6:8, 6:4, 6:3. Semifinale: Blanke—Skapin 7:5, 6:4; Tončič—Albaneze 4:6, 2:6. V finale sta se torej plasirala Blanke in Albaneze. Double gospodov: 1. Šivic-Banko (Ilirija), 2. Korenčan-Dernovšek (Maribor), 3. in 4. Nagy-Geržinič (Ilirija) in Škapin-Albaneze (Maribor). Miksed double: 1. Šivic-Lirzerjeva. 2. Banko-Tratnikova. 3. in 4. Truden-Dacar-jeva in Albaneze-Fichtenauerjeva. Po turnirju so se tekmovalci zbrali pri Čadu pod Rožnikom in z zabavnim večerom zaključili uspelo prireditev. Na smak sredi poletja: Slalom tekmo razpisuje gorenjska zimsko-sportna podzve-za na Jesenicah na dan 5. julija Za Akom pod široko Pečjo v Martuljku. Start na plazu pod široko Pečjo točno ob 13. uri, cilj istotam. Tekmuje se po razredih na podlagi pravil in pravilnikov JZSS Pravico nastopa imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS. Prijave sprejema tajništvo GZSP do 3.7. Prijavnine ni. žrebanje startnih številk bo eno uro pred pričetkom tekmovanja. Razglasitev rezultatov ob 16. pri gozdarski koči v Martuljku. Ker so snežne razmere zelo dobre, vabimo vse alpske tekmovalce, da se tekme udeleže. Nastopilo bo tudi naše celotno olimpijsko alpsko moštvo, poleg še drugih priznanih alpskih smučarjev tekmovalcev. Pozivamo vse klube GZSP, da na to tekmo pošljejo tudi svoje mladinske odseke, ker bomo v primeru, da bo dosti prijavljenih naraščajnikov (ki pa morajo biti že bolje izvežbani), izvedli tudi naraščajsko tekmo. Odhod z Jesenic z jutranjim turističnim vlakom. Smuki Gospodarstvo Razvoj naše trgovine z najvažnejšimi državami Trgovina z Italijo Naš izvoz v Italijo je bil tudi \ maju nadalje majhen, čeprav se je nasproti prejšnjemu mesecu nekoliko povečal. V maju smo namreč izvozili v Italijo za 6.2 milijona Din nasproti 3.6, 7.2, 6.2 in 4.1 milijona Din v prejšnjih štirih mesecih. Letošnji izvoz v maju predstavlja nekaj manj nego 11% lanskega izvoza, ki je znašal v tem mesecu 58.5 milijona Din. Uvoz iz Italije pa je bil tudi v maju tako malenkosten, da praktično ne pride v poštev. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo izvozili v Italijo za 27.3 milijona Din nasproti 293.5 milijona Din v istih mesecih lanskega leta in 345.8 milijona Din v istih mesecih predlanskega leta. Uvoz iz Italije pa je znašal v petih mesecih 0.2 milijona Din (lani 193.7). Oslabitev izvoza v Nemčijo Naš izvoz v Nemčijo se je spričo nizkega tečaja klirinške marke v zadnjih dveh mesecih zmanjšal. Do čim smo v marcu izvozili v Nemčijo za 83 milijonov Din, je izvoz v aprilu popustil na 54.9 milijona Din, v maju pa na 51.1 milijona Din (lani 52.0). Nasprotno pa se je uvoz spričo nizkega tečaja marke precej povečal, že v marcu se je dvignil na 88.6 milijona Din, v aprilu je znašal 91.0 milijona Din, v maju pa 86.7 milijona Din (lani 62.3). Skupaj smo v prvih petih mesecih izvozili v Nemčijo za 343.0 milijona Din (lani za 268.8, predi, za 168.3); uvoz pa je znašal v petih mesecih 384.6 milijona Din (lani 220.5). Ker se je uvoz iz Nemčije še znatno bolj dvignil nego izvoz, je bila naša trgovinska bilanca z Nemčijo v prvih petih mesecih pasivna ".a 41.6 milijona Din. Ta pasivnost pa je potrebna, da z večjim uvozom nemškega blaga vnovčimo naše zamrznjene terjatve v Nemčiji. Naša trgovina z Avstrijo nazaduje Nazadovanje naše trgovino z Avstrijo se je tudi v maju nadaljevalo. V tem mesecu smo izvozili v Avstrijo le za 38.0 milij. Din (lani z a50.8), uvoz iz Avstrije pa je znašal 30.2 milijona Din (lani 45.9). V prvih petih mesecih smo izvozili v Avstrijo za 212.4 milijona Din (lani za 215.0), uvoz iz Avstrije pa je znašal 176.9 milijona Din (lani 182.1). Pasivna bilanca s češkoslovaško Zaradi znatnega uvoza tekstilnih surovin se je letos znatno dvignil naš uvoz iz Češkoslovaške, ki je v maju sicer nekoliko popustil na 46.9 milijona Din, vendar je bil pri tem še vedno nekoliko večji nego lani. Precej pa je v maju nazadoval tudi naš izvoz v češkoslovaško, ki je znašal le 26.1 milijona Din (lani 35.1). Skupaj smo v prvih petih mesecih letošnjega leta uvozili iz češkoslovaške za 298.6 milijona Din (lani 171.9), medtem ko je naš izvoz znašal le 207.0 milijona Din (lani 234.9). Ker se je torej izvoz zmanjšal, uvoz pa povečal, smo zabeležili v trgovini s češkoslovaško v prvih petih mesecih prav znatno pasivnost, ki je znašala 91.6 milijona Din, do-čim smo imeli v istih mesecih lanskega leta za 63 miljonov aktivno bilanco. Ostale države Od klirinških držav smo zabeležili v prvih petih mesecih aktivno bilanco z Belgijo (za 22.8 milijona Din). Pasivni pa smo bili razen v prometu z- Nemčijo In češkoslovaško še v prometu s Francijo za 27.6 milijona Din, z Rumunijo za 25.3 milijona Din in s Poljsko za 20.6 milijona Din. Neklirinške države Mnogo neugodnejši je bil razvoj naše trgovinske bilance z neklirinškimi državami. Tako smo imeli samo z Anglijo pasivno bilanco za 115.2 milijona Din, saj je uvoz znašal 206.2 milijona Din, izvoz pa le 91.0 milijona Din. Tudi z Zedinjenimi državami smo imeli za 50.4 milijona Din pasivno bilanco (uvoz 102.9, izvoz 52.5). Nadalje smo bili pasivni v prometu z Britsko Indijo za 39.7 milijona Din, z Brazilijo za 22.7 milijona Din, z Egiptom za 17.5 milijona Din, z Argentino za 13.3 milijona Din in z Nizozemsko za 11.2 milijona Din. Rada se peni, še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi« Din NIVEA PASTA » ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Celjski šport o praznikih. Celjski Atletiki so praznovali 28. in 29. junija 30-letnico obstoja in priredili oba dneva na svojem igrišču pri »Skalni kleti« nogometni turnir za jubilejni pokal. Prvi dan je Železničar premagal Celje z 11:1 (8:0), Rapid pa Atletike s 3:0 (1:0). Drugi dan je Rapid premagal Celje s 3:2 (1:1), Železničar pa Atletike s 5:2 (3:0) in si priboril pokal. V nedeljo dopoldne je bila na Glaziji drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Litijo. Laščani so zmagali v razmerju 7:0 (2:0). V nedeljo dopoldne je bil na Glaziji lahkoatletski dvoboj med Slavijo iz Varaž-dina in Jugoslavijo in Celja. Rezultat je 78:48 za Slavijo. Teniška sekcija SK Celja. Zaradi razširjenja tega športa je uprava Celja sklenila, da zniža cene za vso sezono na 100 Din, dijaki do 16. leta plačajo polovico (50 Din). Vsak lahko poskusi brezobvezno na igrišču dvakratno brezplačno igranje. Igrišče je odprto vsak dan od 5. zjutraj do 21. Na razpolago so za začetnike raketi in žoge proti malenkostni odškodnini. Prijave na tenišču. Poskusite še danes! Ne zamudite res ugodne prilike. Igialni čas je neomejen in se lahko igra ob vsakem času. Trenerji so vedno na razpolago. Iznebite se predsodkov, da je tenis drag šport, saj stane mnogo manj nego popularno smučanje. Nočna plavalna tekma med ^PK : Uirija, kj bi se morala vršiti v četrtek 7. "t. m v kopališču Ilirije, je odpovedana- Mladinski plavalni tečaji. Plavalna sekcija Ilirije priredi tečaje za mladino pod izkušenim vodstvom. Vabimo mladino, da izkoristi to priliko in se pravilno nauči plavati. Prijave v kopališču. Vstopnina v kopališče znižana. SK Slavija Drevi ob 20 30 v restavraciji redna odborova seja. Polnoštevilno! Obenem se pozivajo Japel Albin. Kržen E. Baunr gartner M.. Turner F., Remic, Aljančič, Pun-čoh Perko, Jenko, Felstein in Kravos Polde. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Okrepitev dinarja Čvrsta tendenca za dinar, ki traja že ne. kaj tednov tudi zadnje dni ni popustila. Nasprotno, včeraj se je ponudba deviz na svobodnem trgu nasilje povečala. Angleški funt j evčeraj v i>," vataem kJiringu po. pustil v Zagrebu in Beogradu na 241.60 do 241.70 (v petek 245) diočim je še pred tedni notiral okrog 254, tako da znaša padec te. čaja že 5%. Tudi ostale svobodne devize so včeraj popuščale. V krogu. naših izvoznikov je čvrsta tendenca vzbudila precej vznemirjenja, saj je že dovolj težkoč pri izvozu in se bodo te težkoče stopnjevale, če se bo dvigal dinar. Zlasti bo oitežkočen izvoz v neklirinške države, odkoder dobivamo proste devize, pa tudii v prometu s Klirinškimi bi se pojavile hude motnje posebno tam. kjer ie uveden privatni kliring. Tečaji v svobod, nem prometu namreč vedno vplivajo tudi na tečaj v privatnem kliringu. Glede na okolno«t, da se pretežni del naše zunanje | trgovine razvija na podlagi kompenzacij in klimngov je naš devizni trg zelo omejen in zadostuje že malo večja ponudba ali malo večje povpraševanje, pa prično tečaji padati, ali pa se dvigajo. Glede na to okolnosit. zlasti pa glede na interese našega izvoza, bi bilo nujno potrebno, da Na. rodna banka prepreči dviganje dinarja, kri ie v sedanjem času tik pred le>tino tudi sezonski pojav. Docela napačno hi biilo misliti, da nam more okrepitev dinarja pri. nesti kake koristi, pač pa vemo, da stalne fluktuacije deviznih tečajev 6ila škodujejo zunanji trgovini in jemljejo zlasti izvoznikom vsak pogum, ko ne morejo vnaprej niti približno vedeti, kako bodo lahko vnovoili devize, dobljene od izvoza. Zato mora Narodina banka čimprej prevzeti skrb za stabilnost tečajev tudi na svobodnem trgu. Elektrarna Fala Te dni je imela elektrarna Fala d. d. v Mariboru svoj 13. letni občni zbor. Iz poročila, ki je bilo izdano za ta občni zbor, je razvidno, da se je proizvodnja električnega toka lani precej povečala, in sicer od 130.4 milijona kilovatmh ur v letu 1934. na 157.3 milijona kilovatnih ur v lanskem letu. Obratni dohodki elektrarne pa so se povečali od 27.2 na 30.1 milijona Din. Proizvodnja električnega tol^. je narasla predvsem zaradi večje potrošnje toka v tvornici ža dušik v Rušah, kjer se je povečala oddaja za 27.5 milijona kilovatnih ur. Nekoliko se je povečal tudi konsum Trboveljske premogo-kopne družbe in pa splošni konzum, ki je narasel za 11%. Gibanje proizvodnje električnega toka in obratnih dohodkov je bilo v zadnjih letih naslednje; el. tok obr. dohodki milij. kilov. ur milij. Din 1927 180.5 26.5 1930 177.3 29.8 1932 128.9 25.7 1933 128.7 26.3 1934 130.4 27.2 1935 157.3 . 30.1 Oddaja toka je dosegla najnižje stanje v letu 1933. V tem letu je bila v primeri z letom 1927. za 51.8 milijona kilovatnih ur ali za 28.8°/o manjša. Zadnji dve leti pa se je oddaja toka zopet dvignila, kakor rečeno predvsem zaradi večje potrošnje v tvornici za dušik v Rušah, ki odvzema po večini odvisni tok po izredno nizki oeni. Tej okolnosti je treba tudi pripisati, da se dohodki niso v enaki meri dvicnill. nego oddaja toka. Vendar pa so dohodki prekoračili vsoto 80 milijonov in so bili celo večji nego v onih letih, ko je oddaja dosegla sko- ro 180 milijonov kilovatnih ur. Iz tega se da sklepati, da je elektrarni uspelo povečati oddajo splošnemu konzumu, ki plača znatno višjo ceno. Splošni obratni izdatki so se lani dvignili na 5.85 milijona Din (nasproti 5,63 in 5.43 milijona Din v prejšnjih dveh letih). Najvažnejšo postavko pa tvorijo izdatki za obresti, ki so skupaj s tečajno razliko lani znašali 16.5 milijona Din (nasproti 16.8, 19.6, 19.7, 19.6 in 20.6 milijona Din v prejšnjih petih letih). Kakor je razvidno iz letnega poročila so švicarski upniki (Elektro-werke A.G.) znižali obrestno terjatev za posojeni kapital na 3.5n/o. Švicarskim upnikom je družba dolžna 31.9 milijona švicarskih frankov, kar predstavlja po oficielnem tečaju švicarskega franka v naši veljavi 456 milijonov Din. Odpisi so lani znašali 3.0 milijona Din enako kakor v prejšnjem letu (v letih 1931, 1932, in 1933 družba ni mogla nič odpisati na svojih investicijah, sedaj pa že dve leti znova odpisuje). Davki in takse, ki so se do 1. 1931 gibali okrog pol milijona Din, so zadnja leta precej na--asli in sicer v predlanskem letu na 1.2 milijona Din. lani pa na 3.7 milijona Din. Zaradi naraščajočih davčnih dajatev je družba v lanski bilanci stavila v račun izdatkov znesek 1.04 milijona Din kot dotacijo davčni rezervi. Po odbitku te dotacije izkazuje družba za lansko leto malenkostni čisti dobiček v višini 12.8 milijona Din. dočim znaša izguba iz prejšnjih let 440.000 Din. Gospodarske vesti = Nove vloge pri zagrebških velikih bankah. Pri 4 največjih zagrebških bankah (Praštediona, Jugobanka. Jugosl. banka in Srbska banka), ki so vse pod zaščito, eo lani ob koncu leta znašale nove vloge 370.9 milijona Din nasproti 193.7 milijona Din ob koncu leta 1934. in 118-5 milijona Din ob koncu leta 1933. Stare vloge pa so (skupaj z ostalimi upniiki) nazadovale na 2340 milijonov Din nasproti 2507. 2923, 3277, 4309 in 5423 milijonov v prejšnjih 5 letih. Od konca leta 1930. so omenjene 4 zagrebške banke izplačale preko 3 milijarde Din. Vzporedno jim je uspelo tudi znaitno zmanjšati reeskontne obveznosti pri Na. rodni_ banki, ki so pri Praštedionfi, Jugosl. udruženi banki in Srpski banki znašale -ob koncu leta 1932. še 578 milijonov Din, lani ob koncu lete pa le še 387 milijonov. Od starih naložb so se dolžniki skrčili od 3234 milijonov ob koncu 1. 1930. m 1347 milijonov ob koncu 1. 1934. in 1254 mri&iijo. nov ob koncu lanskega leta. Stari menični portfelj r>a se je skrčil od 1293 na 968 od-nosno 777 milijonov. = Za novo rešitev vprašanja kmečkih dolgov, ki io napovedujejo v Beogradu, vlada v naši javnosti veliko zanimanje. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo vprašanje reševali v etapah, in sicer bi se naj. prej uredili kmečki dolgovi pri bankah, o čemer pripraivilja Narodna banka svoje predjloge na podlagi ankete o kmečkih dolgovih pri bankah. V drugi etapi se bi reševali dolgovi kmetov pri trgovcih, v tretji etapi pa dolgovi pri privatnikih. Beograjske informacije nič ne omenjajo zadrug, menda zaradi tega, ker so dolgova pri zadrugah izvzeti po uredbi o zaščiti kmetov. Ž ureditvijo kmečkih dologov pri bankah naj bi se omogočila in pospešila normalizacija poslovanja bank. Od terjatev pri barakah bi se odpisalo kakih 20 do 30%. Terjatve trgovcev ki niso nastale rt blagovnih kreditov fzelenaška posojila), naj bi se reduciraj« za 50%, dočim bi se ter- ' jatve tnjovcev ni podlagi blagovnih kflc- j ditov ne zmanjšale. I e Nizozemska banka je v ponedeljek ponovno mižala diskont od 4 na 3.5%, potem ko je iele 24. junija izvedla znižanje od 4.5 na 4%. Borze 30. junija Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ▼ splošnem popustili, kar je v zvezi z okrepitvijo švicarskega franka. Znatnejše je naja-doval zlasti Newyork. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi popustili ln eo se trgovali po 8.90. Prav tako so nazadovali angleški funti, ki so se nudili po 243. V zagrebškem privatnem kliringu so avstrijski šilingi po &84, angleški funti pa po 241.57, dočim so ae grški boni nudili po 29. v španskih pezetah pa je b:la ponudba po 6450. Nemški klirinški čeki so ee v Ljubljani trgovaLi po 13.97, v Beogradu po 13:9238 in v Zagrebu po 13.9650. odnosno za 15. julij po 13.8750, za konec julija po 13-8250 in za 15. avgust po 13.7750. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda nudila po 370, vendar brez prometa (v Beogradu je bil promet po 365-25 _ 366). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2965.30 — 297900, Berlin 1753.48 — 1767.36 Bruselj 735.61 — 740.67, Curih 1424.22 — 148129, London 218.19 _ 220-24, Newyork 4315-38 — 4351.70, Pariz 288.61 _ 290.05. Praga 180.76 — 181.86- Curih. Beograd 7, Pariz 20.20. London 15.3450, Newyork 305 375. Bruselj 51.6250, Milan 24.20, Madrid 41-95. Amsterdam 208.10, Berlin 123 30, Dunaj 57.25. Stockholm 79.1250 Oslo 77.10, Kobenhavn 68.45, Praga 12.70, Varšava 57-70, Budimpešta 60.50. Atene 2.1X1. Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna žkoda 370 bi. za sept. 367 bi-, 4% agrarne 47 den-, e^/o begluške 66 — 67.50. 7^ invest. 82.50 _ 85, 7% Blair 76 bi., 8% Blair S5.75 bi.; delnice: PAB 233 — 236. Trboveljska 150 den., Šečerana Oeiiek 120 — 135-(365-25 — 366). 4*/o agrarne 48 _ 48.75 Beograd. Vojna škoda 365 — 365.50 ffVo begluške 68.75 - 69.10 (60). 7% invest 83 _ 84, 7% stabiliz. 84.30 bL, 7Y« Blair 75.25 — 76 8% Blair 85 — 86, PAB 234 - 235.50 (236). Blagovna tržišča 2ITO + Chlcago, 30. junija. Začetni tečaji: pšenica za julij 93.75, za sept. 94.50, za dec. 95.25; koruza: za julij 55.50, za sept. 65.625, za dec. 62.375. + VVinnipeg, 30. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 81.50, za okt. 82.25, za dec. 82.375. + Novosadska blagovna borza Tendenca mirna. — Pšenica: baška m sremska 118—119; okolica Sombor m ba. natska 117—119. baška ladja Tisa 121 —123, ladja Begei 119—120; slavonska 119 _120 Ove«: baški, sremski in slavonski 100—102. Koruza: baska, sremska in banatska 101—103; Moka: baška in banal-ska in »Ogg« 195—205; »2« 175—185, »5« 155—165, »6« 135—145, »7« 11>-123. »8« 105—107.50. Otrobi: baški, sremski m banatski 98—102. + Budimpeštanska terminska borza (30. junija). Tendenca prijazna. Koruza: za julij 11.62—11.64, za avg. 11.70—11.72. BOMBA2 + Ijverpool, 29. junija. Tendenca mirna. Zaklj. tečaji: a julij 6.60 (6.67), za dec. 6.12 (6.18). Nezavesten na cesti Ptuj, 30. junija Na državni cesti so davi okoli 4. ure med Bregom in Hajdino našli 52 let stare- Sl posestnika Franca Senekoviča, doma iz ajdine. Zraven njega je ležalo kolo, s katerim 6e je vračal ponoči iz mesta. Seneko_ viča so nezavestnega spravili na dom. ki je oddaljen le 150 m. Poklican je bil zdravnik. kii je ugotovil, da ima Senekovrč zlomljeno desnico, poškodbe in podpljudbe pa po obrazu. Ker ie manjkala denarnica tn ker Senekovič trguje z živino ter ima ved. no precej denarja s seboi, je verjetno, da. gre za roparski napad. Senekovič je sinoči kvantal v gostilni. V bolnišnici je SeneOto-vič še vedno nezavesten-____ Iz življenja na deželi Iz Kranja T— Preselitev odvetniške pi^rne. Od_ vetnik dr. Sajovic Stamko v Kranju je svojo odvetniško pisarno 1. t. m. preselil *z dosedanjih prostorov v hdši g. k Pučnika v I. nadstropje hiše ge. More Mayr, po-seetnice in gostilniičairlke v Kranju, Jahačev prelaz št- 1 (velika Jahačeva hiša nasproti gostilne pni »Jahaču«). Iz Zagorja Z— Zaposlitev brezposelnih. Antimoneki rudnik Podrinski, železniška postaja Klenk, srez Sabac je obvestil BratovsKo skladnico, da išče 15 rudarjev-kopačev (minerjev), ki so delali že najmanj 10 let v rudnikih- Dnevni zaslužek znaša 30 Din, stanovanje pa ;e prosto. Za vožnjo prispeva rudnlic polovico, drugo pa bo prispevala Bratovega skladni-ca. V soboto je bilo tud; naznanjeno, da sprejmejo brezposelne delavce pri gradnji železnice Sevnica-Št. Janž. BLED. Kino Bled predvaja ob 9. zvečer krasen film nemške produkcije »Barcaro. la«. 2 dodatka. Pride film »Marika pleše in jaha«. POLJE. Sokol v Polju bo imel svoj javni nastop v nedeljo 5. t m- o priliki otvoritve razširjenega Sokolskega doma. Začetek prireditve bo ob 16. uri. Nastopili bodo vsi oddelki z obveznimi prostimi vajami za Beograd in s telovadbo na orodju. Posebno zanimivi točki sporeda bosta igri ženske in molke deee ter Rechbergerjeva simbolična vaja Slanic in članov na melodijo pesmi »Slovenec, Srb. Hrvate. Orodno telovadbo bodo izvajali člani sokolskih društev Ljub-ljana-Tabor, Sokola H., Moste in Polje. Telovadni nastop bo zaključila lahka atletika. Izvrstna godba domačega glasbenega društva v Polju, ki imenitno napreduje in jo moremo prištevati med najboljše podeželske godbe, bo sodelovala pri vsej prireditvi. V zadoščenje vseh občanov in ▼ svojo lastno korist se je otresla vseh političnih spon, ki eo jo močno ovirale v napredacu. Sodelovanje naše domače godte na eokoiski prireditvi bo hkrati tudi manifestacija mene osamosvojitve. Deležna nedelienih simpatij, je postala reprezentant narodne 6loge v občini. Na to eokolsko prireditev in na lep nedeljski izlet v lepo Polje vabimo vse nacionalno občinstvo. Ljubljančani imajo kar najugodnejše zveze za povratek v Ljubljano. Od 18- do 22. ure imajo kar trt vlake na razpolago. Vitka in elegantna HK /^p^ ^mmem^M . - . JBU <& z-alpr :iWm H ■ HI-'?1' y ^HBBbSSBM M^MmŠ Ta francoska manekenka je prejela te dni v pariškem Grand Palaisu prvo nagrado za poletno toaleto Jubile) zlatega mesta Iz zgodovine afriškega Johannesburga — Od kamenite puščave do modernega naselja z Z veffilco razstavo in sijajnimi slovesnostmi bo Johannesbuirg to poletje slavil petdesetletnaoo svojega obsitoja. šele pol stoletja je namreč preteklo, odkar je nekii potujoči tesar na karoenitih, pustih tleh, kjer se danes dviga eno najmodernejših afriških velemest, odkril zlato, ki ga je prodal za pet funtov. V pol stoletja je ta kamenita puščava napravila svet za skoraj poldrugo milijardo funtov b^ga^ej-ši. Samo lansko leto so iz globin pod tem mestom nebotičnikov, palač, dirkališč in športnih igrišč spravili na dan za 75 milijonov funtov dragocene kovine- V brezvetrnih poletnih popoldnevih lahko slišiš tu šum. ki bi mu enačilo škripajoče žvečenje velikanskih čeljusti. To so glasovi strojev, ki drobijo in melje jo zlatonosno skalo. Kjer so nekoč plačevala za steklenico šampanjca 20 funtov in po kocke v nekoliko minutah odločevale o lastnikih celih imetij, imajo danes deset tisoči belih uradnikov, inženirjev in rudniških paznikov dobro urejeno meščansko življenje, ki se naslanja na Zaročenec brez nog Roman mlade norveške prodajalke — Slučajno poznanstvo In zakon z imovitim Japoncem Mlada Norvežanka Alfhidda Solness je živela po smrti svojih staršev s svojo staro materjo v zelo skromnih razmerah. Državna štipendija je nadarjenemu dekletu omogočila študij, po maturi pa si je zaman prizadevala, da bi dobila primerno službo. Pod pritiskom razmer je sprejela končno mesto prodajalke v majhni trgovini. To delo je ni moglo zadovoljiti. Dnevi eo ji potekali brez veselja. Nekega večera je zbudil njeno zanimanje oglas v listu; »Američan v New Torku. duševno osamel, išče spodobnega do pisovanja z izobraženo, mlado damo.« Alfhilda se je odločila, da na ta oglas odgovori. Tako se je začelo dopisovanje, ki je trajalo polni dve leti. Izmenjala sta si fotografiji in Alfhilda je bila nad sliko svojega neznanega dopisovalca, ki je kazala obraz s finimi, poduhovljenimi potezami, prijetno presenečena. Ko je nekega večera prišla iz trgovine domov, je našla svojo staro mater v živahnem razgovoru s tujim gospodom. Predstavil se ji je za brata njenega prijatelja v Ameriki, sporočil ji je v njegovem imenu tople pozdrave, dragoceno darilo in vozno karto za Ameriko. Nje prijatelj je namreč želel, da bi prišla tja in bi se z njim poročila. Dalje je poslal obema ženskama večjo vsoto, ki naj bi Al-fhildino babico za bližnji čas rešila gmotnih skrbi. Alfhilda se je nekaj časa nato res podala v New York, svoji veliki sreči naproti. Potovala je sama, ker je imel brat njenega zaročenca v Evropi neke opravke. V New Yorku je izstopila s šalom v roki. To je bilo dogovorjeno znamenje. Liv-riran služabnik je stopil k njej in jo prosil, naj mu sledi. Njegov gospod čaka v avtomobilu. V veliki napetosti je stopila Alfhilda k avtomobilu. V njem je sedel gospod. ki ga je takoj spoznala za svojega dopisovalca. Naslonjen je bil v trpeči drži ob blazino in je bil do prsi zakrit z odejo. Prijazno jo je pozdravil in jo prosil, naj sede poleg njega. V razburjenosti se je dekle pri vstopu spotaknilo, pri padcu je od-grnila odejo, ki je zakrivala moža. Krik groze Se ji je izvil iz prsi; njenemu zaročencu sta manjkali obe nogi... Vsa iz sebe, nezmožna trezne misli, je planila Alfhilda iz avtomobila in stekla proč. Do pozne noči je tavala po ogromnem pristanišču. V svoji neizkušenosti in zmedenosti ni vedela nobenega izhoda iz svojega obupnega položaja in je sklenila, da IVERI Nekemu kritiku: Druge prikazuješ majhne, da bi samega sebe pokazal velikega. Nesrečna ljubezen je najbolj zvesta. če hočeš izgubiti svojo ljubavnico, potem se poroči z njo. si konča življenje. V trenutku, ko je hotela skočiti v morje, pa jo je krepka roka potegnila nazaj. Prijeten moški glas ji je govoril pomirjevalne besede, vprašal jo je po vzrokih njenega obupnega koraka. Še vsa zmedena mu je povedala svojo zgodbo in v svoji brezvoljnosti ne da bi si svojega rešitelja niti podrobneje ogledala, je sprejela njegov predlog, da bi prenočila v njegovi hiši. Naslednjega dne se je zbudila v razkošni spalnici. Ni se mogla spomniti, kako je prišla tja. Stara služabnica ji je odgovorila na njena vprašanja, da je zaspala utrujena že v avtu njenega gospoda. Dekle se je obleklo in je sledilo stari služabnici, da si ogleda svojega rešitelja ob belem dnevu. Na pragu spalnice jo je pozdravil z vljudnim priklonom elegantno oblečen — Japonec. Pol leta je vodila mlada Norvežanka gospodinjstvo svojega rešitelja, ki je bival kot zastopnik enega največjih japonskih industrijskih koncernov stalno v New Torku. Iz početnega čuvstva hvaležnosti in simpatije se je bilo že davno razvilo nekaj več. In pred kratkim sta se oba človeka, ki sta prišla na tako čuden način skupaj, poročila... Zopet kandidat Na kongresa demokratske stranke v Filadelfiji je bil proglašen za ponovnega predsedniškega kandidata ameriške Unije sedanji prezident Franklin Soo-s e v e 11, ki je z veseljem sprejel ponu-deno mu kandidaturo Kovači evropske usode ogromno industrijo. Navzlic temu je videti življenje v Johannesburgu lažje in bolj sproščeno nego v katerem koli drugem velemestu- Morda je vzrok v tem, da leži v višini 1760 m nad morsko gladino- Nočno življenje se more tu primerjati z nočnim življenjem v Parizu, optinizem in podlietnost lahko čitaš z obrazov vseh ljudi. Vendar t»a je v zgodovini tega mesta tudi nekoliko poglavij groze. Zlarta prestolnica ima podzemlje, ki bi se lahko pomerilo s chicašk;m. V nemirnih časih so vrele iz njenih globin armade obupanih mož in žena, ki so bile sposobne vsakega zločina. L. 1922. je bilo mesto središče krvave revolucije. Uporniki so streljali s streh na policiste in vojake, z zidov so visele črne liste finančnikov, ki nai bi jih obesili, tropi razburjenih žensk so patrulj-i-rali ponoči po cestah in teh tropov se je vse bolj balo nego tropov moških revolucionarjev. Magnati zlata so se tresli za zabarikadiranimi vrati in sitražiili so jih Kafri, ki so bili oboroženi z mogočnimi gorjačaimi, na gorjačah pa so bila pritrjena rezila britev. Šele ko je posegel vmes tedanji južnoafriški premier, general Smuts, 6e je teror končal Bol je obkoljen v Johannesburgu, pa je naslovil klic za pomoč na Bure po deželi. Ti so se takoj oborožili in mu prihiteli na pomoč. Potem so letala nad glavnim stanom vstašev, Fordsburgom, spustila obvestilo, da se bodo naslednji dan, točno opoldne, topovi sprožili na mestno četrt in da bodo letala iz zraka spuščala nanj bombe. Obupani revolucionarji niso verjeli v to grožnjo. zabarikadtirali so se v osrčje Fordsburga. med tom ko je ostalo prebivalstvo četrt zapustilo. Točno opoldne so zagrmetli topovi s sosednih višin in letala so začela sipati bombe- Več poslopij je začelo goreti, čez nekoliko minut obstreljevanja pa so čete dobile povelje za naskok- Naskočile so barikade in vdrle v poslopje strokovnih organizacij, v katerem eo se bili zabarikadlrali vodje upora. Potlačenie tega upora je zahtevalo velike žrtve. 396 upornikov je bilo ubitih in ranjenih, ubitih in ranjenih pa je bilo tudi 291 policistov in vojakov. Nekoliko dni pozneje so zlati rudniki o r a to val i v polnem obsegu in mesto si je nadelo svoje običajno vedm lice. Nič ne kaže danes, da litegne vsak trenutek pokazati tudi drugačen obraz. Neguš v mestu Društva narodov Abesinski cesar ob prihodu v Ženevo, kjer ga je sprejel na postaji policijski ravnatelj Dupont Premagano srce rdečega maršala Maršal Bliicher se je ločil od svoje prve žene, prepričane kosnunistke v po dvajsetletnem zakonu In fe vzel za ženo hčer belogardističnega generala V Parizu so se te dni sestali francoski zun. min. D e 1 b o s, min. preds. Leon Blum, angleški poslanik pri francoski vladi sir G1 erk in londonski zun. min. x Anthonj, Eden Maršal Bliicher, vrhovni poveljnik ruske vojske na Daljnjeim vzhodu. Je pred nekaj dnevi sklenil zakon s svojo strojepisko in tajnico Gorbačevo. Ta zveza je zfcudila v vodilnih krogih ruskih mogotcev veliko senzacijo, tembolj, ker je maršalova žena hči bivšega ruskega belogardističnega generala, ki 6e je boril pod admiralom Kolčakom proti boljsevikom. Brat Gorbačeve se je udeleževal vojne na Daljnjem vzhodu ter je bil ustreljen od Bliicherjevih vojakov. Nejevoljo zaradi te zakonske zveze je v ruskih krogih še povečalo dejstvo, da se je rdeči maršal pred sklenitvijo te poroke ločil od svoje prve žene, ki je bila prepričana komunistka. Z njo je živel dvajset let Zdaj jo je odslovil samo zato, ker mu je Polet New Tork — Sofija Bolgarski list >Sofija« poroča, da 6e pripravlja na prekomorski polet Cez Ocean bolgarski Američan, letalec Stojan Dobrev. Podpisal je pogodbo za prekomoreki polet New York-Sofija. Dob rev se mudi trenutno v Venezueli ter upa, da bo proti koncu julija zopet v Ameriki. Njegova proga pojde iz New Yorka čez Azore, Španijo m Južno Francijo v Jugoslavijo in iz naše države v Sofijo. _ Usodepolno radijsko poročilo Radijski prenos boksarske tekme Maks Schmeling-Joe Louis je imel v Ameriki, kakor poročajo iz New Yorka. težke posledice za nekatere poslušalce. Reportaža, ki jo je oddajala National Broadcesting Corporation, je izzvala smrt dvanajstih poslušalcev. Umrli so med prenosom tekme zaradi razburjenja. katerega jim je povzročila zmaga belega Evropca nad črnim Američanom. tdla na poti za zvezo z GorbaCevo. Vodilni sovjetski funkcionarji 6o 6kulali vplivati na maršala, da bi si premislil, toda Bliicher se ni dal pregovoriti. Zadevo so predložili tudi Stalinu, ki pa je izjavil, da ne more nasprotovati maršalovi volji, in to tem manj, ker ei je Bliicher stekel za rdečo vojsko velikanske zasluge, tako da se v pogledu ljubezni pri njem lahko zatisne eno oko. Tenis v Wlmbledonu Nemški teniški igralec von C r a m m tekmuje z Angleži na vvimbledonskem tenišeu. Cramm bo najbrže tudi v teamu, ki se bo pomeril z Jugoslavijo za Davi-sov pokal Neprijemljivi tat Že celo vrsto let se multimilijonarji v Long Islandu tresejo pred skrivnostnim tatom, ki jim krade dragulje. Policija si zaman prizadeva, da bi ga dobila t roke. Pred nekoliko nočmi je obiskal dve odlični hiši v Bocust Vallevu in odnesel za pol milijona dolarjev draguljev. Posebno drznost je pokazal pri viomu v vilo zakoncev Coejevih. Ta bogataša sta znana po svojih orhidejskih vrtovih, po velikem številu dirkalnih konj in po ogromnem pravljičnem parku. Med tem ko se je na vrtu mudila družba njunih prijateljev, ki je igrala bridge. Re je neprijemljivi tat navzlic 52 služabnikom, zasebnim detektivom, čuvajem in tucatu danskih dog splazil v milijonarjevo spalnico in se tam skril. Ko je bogataš spal. je vlomilec pouzmal slovito biserno ogrlico in drug nakit v vrednosti 400.00(1 dolariev. nato je izginil brez šuma in sledu. Žareče cvetlice Neka pariška tovarna dišav je izumila snov, ki se v temi svetlika, če namažeš cvetlico s tenko plastjo te snovi, razširjajo v temi nežen sijaj okrog sebe. Sestaiva snovi je tovarniška skrivnost. Spojine, ki se v temi svetlikajo, niso sicer nič novega, znano je, da jih uporabljajo v fotografiji za posebne reprodukcijske plošče itd. Toda novi preparat ima to prednost. da svežini cvetov ne škoduje, zato je še posebno pripraven zanje. šest ur med nebom in zemljo 241etni uradnik Castagnaghi iz Rima »e je vraža. 1 7, izleta v gore domov. Na strmi poti mu je spodrsnilo in je padel v globok prepad. K sreči se je njegova obleka ujela v veje nekega drevesa. Šest ur je visel tako med nebom in zemljo, pod njim je zijala globina 500 m. Ganiti se ni smel, kajti ob najmanjšem gibu bi se mu lahko zgodilo, da bi zletel v prepad. Končno so planinci slišali njegove klice na pomoč in so ga rešili z dolgimi vrvmi iz strašnega položaja. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Kadar stavkajo ženske V Belgiji imajo stavko, katere se udeležujejo tudi prodajalke. Te dni so priredile demonstrativen obhod po Bruslju Drama med kaznjenci Al Capone zaboden — Kaznilnica, kjer živi cvet ameriškega podzemlja Proslulega gangsterskega voditelja Ai Caponeja, čigar ime je nekoč zbujalo grozo po Ameriki, je zabodel te dni neki sojetnik v kaznilnici v AJcatrazu. V tej kaznilnici je zbran »cvet« ameriškega razbojništva. Al Capone med svojimi nevarnimi tovariši ne uživa posebne priljubljenosti, ker ga imajo na sumu, da je prikrit vohun kaznilniškega vodstva. Napadi nanj 30 na dnevnem redu. Al Capone je delal v kaznilniški krojač-nici, ko se je priplazil za njegov hrbet nek damji bančni ropar James Lucas, ki je bil v Teksasu oplenil skoraj tucat bank. Lucas je prihajal s Škarjami, ki jih je bil izmak- KUPUJTE LE DOMAČE IZDELKE! P E R I O N PRALNI PRAŠEK JE KVALITETNI IZDELEK SLOVENSKE INDUSTRIJE. — KUPUJTE GA 1 nfl v kaznilniški brivnici Te škarje je Ca_ poneju nenadno globoko zapičil v hrbet. Bivšega kralja tihotapcev so morali odnesti v bolnišnico za jetnike. Lucas, ki so ga spravili v samotno celico, trdi, da ga je bil Capone nekaj izdal paznikom, Capone pa spet pravi, da se je Lucas maščeval nad njim. ker mu ni hotel posoditi denarja. Drag nakit Grofica Haugwitz-Reventlow, bolj znana pod imenom Barbara Hutton, je v Parizu nedavno kupila za 45 milijonov v našem denarju nakit, ki je bil nekoč last Napoleona ni. Pozneje ga je nosila >anna Walska, pevka in bivša žena chicaškega mi-lijonerja Harolda P. Mc Cormicka. Gre za izredno lep smaragdni nakit .ki ga je bil francoski cesar daroval grofici Cast:glione. Ganna Walska ga je nosila le ob redkih prilikah, drugače je ležal v zakladnici pariškega draguljarja Cartiera. ANEKDOTA Francoski kralj Henrik IV. je dal nekoč svojemu finančnemu ministru Sullvju dolg* čakati v predsobi. Ko ga je pustil končao vstopiti, se mu je oprostil, da je imel n^kaj mrzlice. »Da, videl sem, kako je mrzlici odšla skozi ta vrata«, je dejal Sullv. 'Imela je zeleno krilo«. VSAK DAN ENA >Vi ste, kakor kaže preiskava, kratko vidni. Kakšen pa je vaš poklic?« »Zvezde štejem na nebesnem svodu ...« (»Judge«) »JUTRO« Št W, Sre3a, T, &H. Z ANE GRET: 8 BETTY ZANE b Zgodovinski roman h ameriške revolucije 1 »Ne bodi smešna. Seveda je imel pravico, da me i)e ustavil; a vljudnejši bi bil lahko.« »Razumem,« g je Lidija posmehljivo segla v besedo. »Ni se takoj zavedel, s kakšno važno osebo ima opravka.« »Nesmisel, Lidija. Upam, da me nimaš za neumno noričico. Ne, a takega ravnanja nisem vajena itn ga tudi trpela ne bom.« Pogovor je zdrknil na drug tir, in kmalu se je prikradel v izbo somrak. Ko je Betty vstajala, da bi odšla, se je začulo hlastno trkanje na vrata. »Kakšno trkanje je to?« Lidija je vstala. »Foča- kai malo. Betty, da odprem.« , Clarke je stal na pragu in držal čepico v toki. »A. Mr. Clarke! AU stopite noter?« »Hvala, samo za trenutek.« je rekel Alfred, usta-■ffi ne morem. Betko iščem. Ali je tu?« Betke ni opazil, ker se je bila umakmla v senoo temnečega se prostora. Njegovo vprašanje ie spravita Lidijo v tolikšno zadrego, da ni vedela, kaa naj stori a® reče; stala je in ga gledala, kakor da si ne bi znala pomoči. Bettv je pa pokazala, da je položaju kos. Ko je tuji človek toli zaupno omenil njeno krstno ime^ta fuiec, k5 jo Je bi! danes že enkrat težko razžall Je staila trenutek aii dva popolnoma negibno, obnemela od presenečenja, potem pa nenadoma stopila iz sence. Clarke se je obrnil, ko je začul njen korak, in pogledal naravnost v dvojico temnih oči, polnih zaničevanja in v obraz, ki je bil od jeze ves bled. »Ako je treba, da rabite motje ime — prav za prav ne vem, kako pridete do tega — ali bi bili prosim, tako vljudni in bi rekli ,Miss Zanova'?« Lidiia se" je toliko zbrala, da je za jecljala: »Betty, dovodi da ta predstavim —« »Ne trudi se, Lidija. Tega gospoda sem dames že srečala in se odrečem znanja z njim.« Ko je Alfred zagledal obličje, ki ga je spremljalo vse popoldne, je za trenutek kar pozabil s vod o nalogo. Šele Lidijine besede so ga nazadnje opomnile resničnega položaja. »Cisto ste premočeni, Mr. Clarke, kaj se je zgodbo?« Alfredu se je mahoma zasvitalo. Dekle, ki ga je bil ogovoril na cesti, m Betitv sta bili po tem takem ista oseba. Zardel je. Čutil je, da naegova neotesanost v tej reči nemara zasluži grajo, nikakor pa ne ponižanja, ki mu ga je prizadejala gospo- ^Dvojrio nesrečen sem, Miss Boggs,« je rekel Alfred, obraivši se k Lidiji, in njegov globoki glas je resno zazvenel. »To pat sem res nedolžen. Pravkar sem zapustil hišo polkovnika Zana, kjer se je pripetila nezgoda, in dobili nalog, naj poiščem Bet- ko. ne da bd vedel, kdo utegne bfftt. Polkovnik Zane se ni potrudil, da bi mi bil razložil. Miss Zar novo kpliičedo domov, to je vse.« In ne da bi privoščil Betkd še kak pogled, se je Lidiji globoko priklonil, nato pa odšel skozi odprta vrata. »Kaj pravi?« je s tihim, drhtečim glasom vprašala B&tty; vsa jeza in ves gnev sta jo bila minlia. »Nezgoda se je pripetila. Za kaj ali za koga gre, ni povedal. Teci domov. Oh, Betty, upam. da se ni zgodilo nič hudega! In zelo neprijazna si bila z Mr. Clarkom. Lahko bi bila malce počakala, da bi ti bil povedal, kaj mish.« Bettv ni nič odgovorila, ampak je stekla skozi vrata in jadrno ubrala pot v trdnjavico. Skoraii vsa zasopla je dospela v hišo polkovnika Zana. in preden je stopila v izbo, je neodločno obstala na pragu. Prvo, kar je mimo žive razsvetljave zbudilo njeno pozornost, je bdi ostri duh po zdravHiih. Videla je nekaj sosed, ki so stikale glaive in se šepetajo pomenkovale. Podpolkovnik McColloch in Jo-natan Zane sta stala pri zofi. nad katero se je sklanjala Mrs. Zanova. Polkovnik Zane je sedel ob znož-ju zofe. Vse to je Bet)ty ujela v prvi hlastni pogled; potem, ko je polkovnikov« žena stopila v kraj, je zagledala ležečo postavo, bled obraz in temne oči, ki so se fi smehljale. »Betty«, se je tiho oglasilo z bledih ustnic. Srce ji je poskočilo, nato pa obmirovalo. kakor da bi se hotelo ustaviti. Štiri dolga leta so bila minila, odkar je bila zadnjič slišala ta glas, toda ostal ji je bdi nepozaben. BH je najmilejS glas njenih otroških let, glas, ki I je drami! sladke spomine na brata in tovariša prvih iger. Z veselim vzklikom je pokleknila k njemu in mu ovila roke okoli vratu. »Oh, Izak. brat, moj brat!« Poljubljala ga je spet in spet »Res si ti? Oh. prelepo je. da bi moglo biti res.« Narto se tie zasmejaJa in razjokala, vse v eni sapi, s tisitim čudnim smehom in jokom žensk, ki jim je srce prepolno radosti. »Da, Betty. Jaz sem. Ves, kolikor me še je.« Roka mu je božaje zdrknila Po temni glavici, ki mu je počivala na prsih. Polukovnnk Zane se je odasil. »Ne smeš ga vznemirjati, Betty.« »Torej me nisi pozabila?« je Šepnil Izak. »Ne, ne, Izak. Nikoli te nisem pozabila. Prav snoči smo spet govorili o tebi in ugibali. aH si še živ. In zdaj si tu. Oh, tako srečna sem!« Drhteče ustnice in temne, s solzami zalite oči so zgovorno pričale o njenem veselju. >Podpolkovnik, ali povabiš stotnika Boggsa, naj pride po večerji k nam? je rekel polkovnik Zane. »Izak bo dotlej že lahko govoril, vem. da nam ima marsikaj povedati.« »In mladega človeka, ki ni je rešil življenje, tudi prosite, naj pride, da se mu zahvalim,« je dejal Izak. »Življenje ti je reši?« Betty se je zavzeto obrnila k bratu, in temna rdečica ji je plaffla v obraz. Osramočujoča misel j; je bila prešinila glavo. Multurni pregled Ljubljanske koncertne prireditve v juniju Mesec junij je stal skoraj izključno v »namenju zaključnih šolskih produkcij našega državnega konservatorija in Glasbene Matice, katerim se je z javno produkcijo pridružila tudi glasbena šola železničarske-ga društva »Sloga«. Drž. konservatorij je priredil celo vrsto zelo uspelih koncertnih večerov, ki so pokazali stremljenje in uspeh posameznih instrumentalnih, solističnih, pevskih in ansamblskih oddelkov tega najvišjega našega glasbenega zavoda. Tudi kon-servatorijska pripravnica, šola glasbene Matice, je prispevala z dvema (v celem s tremi) javnimi produkcijami, ki so dokazale smotrenost in zaokroženost mladinskega glasbenega pouka. Nekatere teh produkcij so bile pravi koncerti, tako da naj se malo dalje pomudim pri njih. Posebno skupino javnih nastopov so tvorile letos jubilejne produkcije (bilo jih je troje), ki so bile prirejene ob priliki desetletnice podržavljenja našega konservatorija. Prva teh produkcij je bila dne 20. maja ter je bila po karakterju solistična. Nastopili so gojenci vseh oddelkov, in sicer: v klavirju Marija Mantuani, Egon Ku-rej, Bojan Adamič, Silva Hrašovec, Marta Osterc; v violini Uroš Prevoršek in Albert Dermelj, v petju Ksenija Kušej, Drago Žagar, Ljudmila Polajnar in Štefanija Frat-nik. Spored je kazal razveseljivo tendenco, da se fz-vajajulzkijucno skladbe slovanskih, prvenstveno jugoslovanskih skladateljev, zato je spored kazal vsa j v nacionalni smeri dokaj enotno lice. Gotovo je, da so se skladatelji po slogu in prepričanju, kakor tudi po dobah bistveno ločili med seboj, kar pa je za prestrost sporeda le hvalevredno, saj ni skoraj bolj dolgočasnih prireditev, kakor so tako zvane stilne produkcije, pri katerih je poslušalec vzlic morda docela nasprotnim idealom prisiljen slediti umotvorom istega prepričanja. Navedeni spored je navajal imena Slovencev: Lajo-vica, Kreka, Ščekove, Osterca in Skerjanca, Srbov Slavenskega in Milojevica, Čehov Dvoraka in Janačka ter Poljakov Novo-vjejskega (pišem ga fonetično, zakaj bi ga tudi ne?) in Chopina (to ime je francosko, čeprav ga Poljaki radi pišejo kar pripro-sto »Šopen« in imajo tudi svoj prav). Manj enotna je bila po slogu, skladateljih in namenu druga jubilejna produkcija, katera je sprva hotela prinesti le živahne, vesele skladbe (v nasprotju z ono težko-padno otožnostjo, ki pri nas na žalost prevladuje v našem umetnostnem življenju), ki pa se je slednjič le morala vdati splošnemu nastrojenju ter je bila od vseh najbolj kontrastna. Nastopili so poleg solistov tudi manjši ansambli ter deklamatorji. Kot pianisti so prispevali svoje najboljše Ksenija Ogrin in Manica Mahkotova; kot pevci Štefka Pavlovčič, Ljudmila Polajnar, Friderik Lupša, Marta Obervvalder in Drago 2-agar; kot deklamatorji Marinka Pristov-šek in Emil Frelih. Zanimivi in delno dovolj humorni so bili skupinski nastopi, tako humoristični tercet Polajnar—Brišnik— Orel, godalni kvartet Prevoršek—Burger— Dermelj—Šivic in pevsko-plesni ansambl, ki bo ga tvorili pevci Sokova, Korenčanova, Dolenčeva, Mišičeva in Ročnikova, dalje Brišnik, Gostiša, Lupša in Pianecki (vsi nastopajoči niso bili konservatoristi, temveč so sodelovali deloma kot bivši gojenci zavoda), ter plesavke Baukartova, Hrašov-čeva, Mlejnikova, Zelenikova, Pavlovčiče-va, Avguštinova, Jugova in Polajnarjeva, ki so skupaj pod vodstvom direktorja Be-tetta izvajali Schubertove plese ob spremljavi klavirja (Kumar). — Ta produkcija je bila v jedru tudi sestavni del konservato-rijskega nastopa v Radio-Ljubljana. Tretja jubilejna produkcija naj bi prikazala umetnostno udejstvovanje profesorskega zbora drž. konservatorija in njegovega orkestra. Zaradi nepredvidenih ovir je moral del prvotno določenega programa odpasti; tako je produkcija razpadla v dva vidno ločena dela: solistični in orkestralni del. V prvem so nastopili člani učiteljskega zbora in nekateri bivši odlični gojenci zavoda. Tako kot pianista g. Marjan Lipov-šek in Pavel šivic, kot pevca ga Pavla Lov-šetova in g. Joža Gostič. V drugem delu je kot solist nastopil prof. Karlo Rupel, nato pa orkester, sestavljen iz članov orkestra drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom L. M. Škerjanca. Spored tretje jubilejne produkcije je z edino izjemo Bachovega violinskega koncerta navajal le jugoslovanske skladbe in ciklus klavirskih skladb češkega skladatelja Suka. Zanimiv je bil koncert predvsem tudi zato, ker je predstavil občinstvu nekaj popolnoma novih skladb, katerim se je kot prva pridružila Foerster-jeva Fantazija na slovensko narodno pesem »Po jezeru«, ki je že desetletja nismo culi s koncertnega odra. Izvajal jo je pianist Marjan Lipovšek. Operni pevec g. Joža Gostič je zapel štiri pesmi Kogoja, Osterca, Lajovica in Milojevica, ga Pavla Lovšetova pa prav tako štiri samospeve Lajovica, Pavčiča, Škerjanca in Papando-pula, ki jih pri nas še nismo čuli. Prof. Pavel Šivic je izvajal Sukov ciklus »lz življenja in sanj« op. 30, prof. Karlo Rupel pa Bachov trodelni violinski koncert v a-mo-lu s spremljavo godalnega orkestra. Godalni orkester je nato izvajal še dve noviteti Emila Adamiča iz cikla treh skladb za godalni orkester, Osterčev Religioso iz Suite za veliki orkester ter podpisanega Suito v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester, ki je bila ob tej priliki prvič izvajana v Ljubljani. Pri slednji točki je sodeloval »Ljubljanski kvartet«, ki ga tvorijo bivši odlični gojenci in sedaj delno profesorji drž. konservatorija, gg. Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Miiller. Uvod v tretjo jubilejno produkcijo je govoril direktor g. Julij Betetto. Poleg jubilejnih produkcij je vodstvo drž. konservatorija priredilo tudi nekaj rednih, odnosno sklepnih nastopov gojencev zavoda. Tako je bila dne 10. junija orgelska produkcija, pri kateri so nastopili gojenci orgelskega oddelka: S. Majhenič, S. Bohinc, S .Hrašovec, J. Kalčič, E. Kunej, M. Mantuani in J. Ravnik. Dne 17. junija pa je priredil samostojen klavirski večer absolvent visoke šole klavirskega oddelka pri prof. Janku Ravniku, Reinhold Gallatia z nastopom, ki upravičuje najdrznejše nade. Izvedel je obširen, docelakoncertni spored, ki so ga tvorile skladbe Bacha" (Toc-cata in fuga), Beethovena (Sonata op. 81a), Chopina (Fantazija op. 49), Skrjabina (op. 39), podpisanega dva nokturna, ki sta bila ob tej priliki vprvič javno izvajana, in Pa-pandopula (Toccata). Poslednja točka je vžgala tako, da jo je moral pianist ponoviti. Ta produkcija je pokazala ne le darovitost, temveč tudi izredno izpiljeno tehnično uravnovešenost nastopajočega absolventa, ki ima vse pogoje odličnega koncertnega pianista. Na obeh sklepnih produkcijah drž kon. servatorija, ki sta bili 22. in 24. junija, so nastopili gojenci klavirskih oddelkov: Ksenija Ogrin, Zorka Bradač, Gojmir Demšar, Ivan Turšič in Martaja Osterc, pevskih oddelkov: Štefka Pavlovčič, Ivan Rakovec, Franc Hvastja, Ksenija Kušej in Ljudmila Polajnar; instrumentalnih oddelkov: Karo-la Jeraj (violončelo), Leander Pegan (po-zauna), Marko Sever (violina), Ivan Turšič (fagot), Miljutin Raubar (klarinet), Kajetan Burger (violina), Albert Dermelj (violina). Sklepna točka poslednje produkcije pa je bil nastop godalnega orkestra, se-stavljnega iz članov orkestra drž. konservatorija in Orkestralna društva Glasbene Matice, ki je pod vodstvom gojenca Uroša Prevorška izvajal kot noviteto kompozicijske šole (edino skladbo iz kompozicijskih oddelkov, ki je bila letos vobče izvajana) Prevorškov »Concerto grosso« v treh stavkih (preludij in fuga, sarabanda, kuranta). Če prištejem tem produkcijam še radio-nastop gojencev prof. Antona Ravnika, ki so'dne 26. t. m. izvajali, odn. ponovili izvedbo originalnih štiriročnih skladb, ki so tvorile spored neke prejšnje produkcije, mislim, da sem v glavnem naštel vse prireditve, ki so stale pod vodstvom ravnateljstva in profesorskega zbora drž- konservatorija. Nobenega dvoma ni, da je lepo število odlično uspelih produkcij, ki uživajo že tako velik sloves med našim občinstvom, da se na zgolj objavo sporeda že oglasi vsa publika in redoma napolni dvorano, najboljši dokaz za smotrno, smiselno in pravilno glasbeno vzgojo, kakor so je deležni gojenci pri učnih močeh našega najvišjega glasbenega zavoda pod sedanjim vodstvom. . Naštevanje produkcij ne bi bilo popolno, ako bi opustil omeniti operne produkcije, o katerih pa so poročila že izšla izpod peresa našega opernega poročevalca. Prav tako pa je pohvalno zabeležiti nastope gojencev Glasbene Matice, predvsem na tretji javni produkciji Matične šole, ki stoji pod skupnim vodstvom z drž. konservato-rijem in deloma tudi s skupnimi učnimi močmi. Poslednja produkcija je bila tudi s kompozicijskega stališča v toliko zanimiva, ker je prinesla dve domači noviteti: Šivičevo klavirsko suito »Mikijev god«, ciklus šest mladinskih skladb ter Jerajev »Šopek gorenjskih narodnih pesmi« za violinski ansambl. Prvo so izvajali mladi gojenci klavirskega oddelka avtorjevega, drugo pa Matični šolski orkester pod skladateljevim vodstvom. V ostalem so tudi Matične produkcije pokazale lepo stopnjo glasbene naobrazbe in smiselno glasbeno vzgojo mladine. Kot privatna glasbena šola je letos vorvič priredila »Sloga« svojo javno produkcijo v lastni glasbeni dvorani. Obsežni spored je pokazal, da na tem zavodu delujejo vestne, pedagoško spretne in dobre učne moči, ki so v kratki dobi obstoja dvignile pray lepo nivo svoje glasbene šole pod vodstvom svojega ravnatelja g. H. Svetla. Tudi na tej produkciji smo čuli nekaj domačih skladb, od katerih so bile nekatere novitete. Kot slovenski skladatelji so bili zastopani Bi-tenc, Koporc, Gregorc, Prelovec, Sattner, Ipavec, Gerbič, Svetel in Škerjanc. Nastopil je tudi mladinski društveni godalni orkester, ki se je pod vodstvom G. Miillerja — za prvi javni nastop prav dobro postavil. Samostojna koncertna prireditev tega meseca je bil le XIX. intimni večer češke sodobne glasbe, ki je po naključju padel na dan III. jubilejne produkcije in morda zaradi tega ni bil niti srednje obiskan. Izvedene so bile skladbe čeških skladateljev Novaka, Jiraka, Reinerja, Moyzesa, Habe in Syhulhoffa. Zaradi zaposlenosti na produkciji se tega večera žal nisem mogel udeležiti. L-M.S. Zapiski Lepa manifestacija jugoslovansko - bolgarskega kulturnega zbliianja. V Beogradu gostuje te dni sofijska drama, v Sofiji beograjska: pojav, ki presega okvSr vljudnostnih obiskov in dobiva značaj smotrne kulturne izmene med dvema narodoma, ki ju je še pred nekaj leti tudi kulturno lo&il visoki zid mučnih spominov na preteklost. V kroniki kulturnega žlivljenja celotne Jugoslavije je ta pojav dogodek, ki ima po pomenu le malo enakih. Medtem ko beograjsko gledališko občinstvo uživa z odra svoje drame Cisti bolgarski jezik in posluša dramatsko besedo Strašimirova, Vazova in drugih bolgarskih dramatikov, je gledališka Sofija ob istem času zbrana v svojem krasnem gledališču in posluša z enakim zanimanjem. In razumevanjem srbsko besedo. Nedvomno je to eden najlepših izrazov trdne volje do medsebojnega zbližanja in do ustvarjanja lepše bodočnosti, kar jih je eploh zapisanih v kroniki jugoslov. — bolgarskih stikov. V sedanji dohg. ko se narodi dramatično oddaljujejo drug drugemu in ko je evropsko politično ozračje kar nasičeno z mržnjo in strahom, je ta kulturna manifestacija miru in sporazuma na Balkanu eden tistih redkih mednarodnih dogodkov, ki danes še vzbujajo ve^elj© in upanje v bodočnost. Slovenska knjižna produkcija v letih 19^9—1935. Kot poseben odtis iz revije »čas« je izšla razprava bibliotekarke v ljubljanski Državni študijski knjižnici dr. M elite Pivec—Stelž »Slovenska knjižna produkcija v letah 1909—1935.C že zdavnaj smo si želeli nekoliko več statistik© o naši knjižni produkciji, kakor smo je imeli doslej. S pričujočo razpravo, pri kateri ni niti treba poudarjati avtoričine natančnosti in vestnosti, je ta želja izpolnjena ne le do. mačim kulturnim kronistom, marveč tudi inozemskim prijateljem naše knjige, ka kor je na pr. ravnatelj praške Slovanske knjižn/ce. VI. Tukalevskij, ki ga avtorica omenja v uvodu »voje razprave. Pregled slovenskih publikacij v letih 1919—1935 je v marsičem zanimiv in značilen in se k posameznim izsledkom še vrnemo. Za sedaj naj zabeležimo, da je v tem razdobju izšlo skupaj 10.675 slovenskih publikacij, dalje 781 prevodov, 3o5 publikacij v tujih jezikih, 1.233 publikacij v inozemstvu in 799 publikacij v Italiji. Po strokah izkazu jejo največ publikacij leposlovje (1564), politika in uprava (1433), varia (1213) in teologija (1113), nad 500 publikacij imajo še mladinski spisi, glasba in gledališče, trgovina In promet. Višek je dosegla slovenska knjižna produkcija v letu 1931, t. J. v letu, ko se začenja pri nas vpliv gospodarske krize. Vendar avtorica ugotavlja, da je padec le rahel: >to je znak, da pn občutnem znižanju standarda of Me slovenska inteligenca varčuje bolj pri drugih kakor pri kulturnih izdatkih in da tudi široka množica ni odpovedala.« Prevodi znašajo pri nas nad 7% celotne produkcije in kažejo naraščajočo tendenco. Povprečno 50% naše leposlovne produkcije izhaja kot contiinuandum. Naš doprinos h knjižni produkciji Jugoslavije znaša šestino do četrtino celotnega števila; če uvažujemo, da tvorimo Slovenci enajstino prebivalstva, je to, kakor pravilno ugotavlja avtorica, »ugoden rezultat za našo kulturno dejavnost.« Ob koncu avtorica apelira, naj bi bili vsi, sedaj tako raztresen« proizvodi naše književnosti združeni vsaj duševno v naši Narodni in univerzitetni biblioteki. Apel, ki naj ne ostane samo apel! — Re-6nm€ v francoščini olajšuje tudi inozem-cem rabo izsledkov te prve statistike naše knjižne, proizvodnje. ClTAJTE »LJUBLJANSKI ZVON« PRAH V LASEH ne samo da ne učinkuje lepo, temveč je lasem tudi škodljiv. Zato skrbite poleti še bolj kot sicer za pranje glave s SORELO. Tako ohranite lase lepe in zdrave, obenem pa preprečite, da bi se tvoril prhljaj in da bi lasje izpadali. Dobiva se povsod v tubah po Din 7.—, 12.— in 25.— SOKOL Plavalni tekmovalni spored Sokola v Celju: 12. julija ob 11. župne plavalne tekme na Savi na približno 2 km dolgi progi (Zidani most-Radeče). 9. avgusta društvene plavalne tekme v Rimskih toplicah, ki bodo obenem izbirne za medžupne tekme 15. in 16. avgusta v Rogaški Slatini s sodelovanjem žup Maribor, Ljubljana, Zagreb, Sušak in Celje. Brate in sestre opozarjamo na gornji razpored tekem g pozivom, da pridno trenirajo in se pripravijo. — Na-čelstvo. RADIO Četrtek, 2. julija Ljubljana 12: Glasbeni utrinki e slovanskega severa (plolče). — 12.45: Vreme, poročila. _ 13; Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plašče po željah. _ 14: Vreme, borza. — 19: čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50; Pesmice s kitaro .(gg- Jože Pengov Jn Fran Mil-činski). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). _ 20.30: Nastop naših najmlajših konservatoristov. — 22:.Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Koncertni plesi (radio orkester). Beograd 17; Narodna glasba. — 18-06: Koncert orkestra- — 2o: Koncert godbe kr. garde. _ 22: Narodne pesmi. — Zagreb 1745: Koncert godalnega kvarteta. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Plesna mu-zika. — Praga 19 30; Lahka godba. _ 20: Narodne pesmi. _ 20.25: Simfoničen koncert. _ 21.15; Beethovnova komorna glasba. — Varšava 19.30: Orkester. 21; Poljske pesmi- _ 21-30; Komorna glasba. — 22.15: Lahka in plesna imuzika. — Dunaj 12: Plošče. — 16.05: Arije in pesmi. — 17.25: K^- vierski koncert _ 17.45; Narodne pesmi- 19-35: Večer glasbe E. Eyslerja. 22.10: Komor na glasba. — 23-05; Jazz orkester.— Berlin 19: Violinske in klavirske skladbe—20.10: Pester program__ 22-30; Lahka In plesna muzika. — Miinehen 19: Iz kotiCKov pozabljanja. — 20.10: Plesni večer iz Hamburga-_ 22.30: »Od Aten do Los Angelesac — 22.45; Nocturno — Stuttgart 19: Zvočna igra.20.10- Pesmi — kitare — »erenadc- _ 22.30; Kakor Munchen. — 23.30; Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. - Za jugoslovenski patent št. 7035 od 1. decembra 1929 na »SILOSTROJ NA GORENJE« (»Verbrennungskraftmasehine«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. MILAN šUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. »Kakšna fe prava skrivnost šarma in elegance, s katero »o se Parižanke proslavile po vsem svetu7« Tako sem vprašala znano osebnost francoskega društva. Bili smo na čajanki nekega mondenega hotela. »Poglejte jih«, je dejaL »Kaj opazite najprej 7 Ne obleko ali klobuk, marveč polt, ki je tako dobro ohranjena in tako negovana. Vsaka žena ima celo v tej prenapolnjeni dvorani tako gladko in »mat« polt. Glejte jih zjutraj v Boisu ali popoldne na tekmah — vedno je enako.« Zato je mat puder Tokalon danes v mod« pri Sik Francozinjah. Ta puder daje mehko polt, podobno rožnatim listom, kateri tudi veter, dež ali potenje ne more škodovati. Čarobno mladostno lepoto osigura za ves dan in tudi za vsak dan. Poizkusite tudi Vi puder Tokalon. Učinek, ki ga boste videli v svojem zrcalu bo Vas začudit in navdušil. Naznanjam, da sem prevzel 1. julija 1936 KAVARNO „TABOR" Cenjenemu občinstva se priporoča Matija Kartoa KAVARN AR. Vrtne lnčnike IZDELUJE BELA FETTMANN, ZAGREB Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke. BSBSSSB V dveh minutah gotov sladoled s ,^red«rvia-Exi>ressu — sladoled strojem Brez vsake ročne ali pogonske sile. — Brez ledu in soli. V delovanju neprekosljiv — Cena smešno nizka Pojasnila in predvajanje pri tvrdki PETER ANGELO, družba z. o. z., Ljubljana, Frančiškanska ul. 4. HHHHHHB SENZACIONALNE NOVOSTI! Vrtni solnčnikt počevCtl od Din 200.— Patentirani fotelj ra te. gnllranje e tkanino. Patentne poljske poste, lje t največji popolnost* Edini izdelovalci „MA8A" izdelkov, tovarna pohištva, šotorov, vrtnega pohištva, itd. s> aJUTRO* št. 149. 8 Sreda, L &H. 1936. pafrnl; O — Moman v sltieah* 11111 m i n i Banka je bita »klenjena. Vsa okna zaprta. Stražniki so zaman iskali vhoda t njo. Skozi prizemno okno sta Sam in Pat odkrila ▼ kleti ležečega nočnega čuvaja. Copyright »Pantheon« & »Jutro«. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din S.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanj! znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17^—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TfeS«« * - _ • «. odgovor, priložite 1*121 ▼ 7JiaiflKaa Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Besedn 1 Din, davek 3 Din ca 3if?o ali daja-nj« naslova 5 Dim. Najmanajši znesek 17 Dia. Mojstra Jrt zna samostojno vrtati globoke vodnjake za vodo Iščem. Suha vrtanja z roko. ne s strojem. Ponudbe po možnosti v nemškem ali hrvatskem Jeziku na ogl. odd. Jutra. pod »Bohrmelster«. 14866-1 Ekonom - oskrbnik a* veleposestvo, veSS sad-Jereje, dobi namežčenje. — Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Trgovsko Izobražen«. 14829-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din. ra dajanje naslova 5 Din, najmanj?) znesek 12 Din. Brivski pomočnik dober bubi-štticer voj->-ne prost, želi stalno službo za 35. julij. Ponudbe na naslov: Rudi Košir, Slov. Bistrica. 16150-2 Tariferja Intemacijonalnefra, prvovrst nega, »prejmemo. Pismene ponudbe pod »437.1!>« na Pnbliirtas, Zagreb. 3S143-1 Brivskega pomočnika aarootfojnega delavca-, ki je tudi dober v bnbistriženjm, sprejme takoj proti dobri pl.iči salon Breskvar, Domžale. 1S1S6-1 Služkinjo ki ara kuhati in vrt obde-bvvati, sprejmem. Informacije: Gospodarska pisarna, Selenburgova 7/1. 1509&-1 Šiviljsko pomočnico le dobro mof, sprejmem takoj. Nn«lov v vseh poslovalnicah Jutra. 1S163-1 prikrojevaCka sa damske obleke popolnoma samoetojna moč, dobi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prvovrstna prikroj^valko c. 15300-1 MlLnarski pomočnik dofci takoj službo. Ljubljana, Vič 36. 16183-1 Starejšo frizerko dobro moč, sprejmem. Do-bo&č, Maribor, Magd al enaka ulrea 33. 15103-1 Krojaški pomočnik dobi takoj delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16IC9-1 Mladeniča za nmvažanje in iirkaeo x najmanj Din 10.000, sprejmem v stalno službo. Ponudite pod »Kolesar« na og\. odd. Jutra, 181T1-1 Trgovski akademik s polletno prakso, zmožem knjigovodstva in vseh pisarniških del, z znanjem slovenskega, hrvatskega, — nemškega in delno francoskega jezika, išče naimešče-nje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nameš&e-nje«. 10186-2 Službo želi spremeniti po večletnem službovanju :Dletno dekle. Zna kuhati, šivati, pospravljati itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 172«. 10173-3 (Vaienci (Qc) Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje na-slova 6 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Vajenca za pekovsko obrt, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Tušar Ferdinand, Medvedova 30. — Ljubljana VH. 10166-44 40 komadov traktorjev gosenlčarjev od 20—100 ks. elevatorje za zemeljska dela vagonete na gosenicah nosilnosti 15 ton, traktorje za čiščenje snega z napravo za planiranje, proda Miloš Stratlmlrovlč, Beograd Karadjordjeva 71. telefon 29 157. M716-6 Popolna razprodaja vsled od potovanja: krasen salon, jedilnica, spalnica z bal d ah in om, preproge, orig. oljnate slike, večja otroška posteljica, damsko sedlo, vaz«, nastavki, zastari, pregrinjala za otomane itd. — Pri Golobovih na Tržaški ce-sti, vila »Ne«ta<. Vsaki dan od 10. do IS. in od 3. do 7. 15147-6 Frizersko vajenko sprejme salon Kosec, Prisojna ulica 1. 16176-44 Vajenca sprejme špecijaln« delavnica za popravila pisarniških strojev. IVAN LEGAT, — ! 'rešernova 44, 10104-44 PoUk Strojepisni pouk za časa počitnic (po desetprstnem sistemu) Z3 začetnike in izvežbane. Večerni tečaj. Učna ura znižana na 2 Din. Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 6. julija. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15. 15160-4 Prodam Beseda 1 Din, iavek 3 Dtn za šifro ali dajanj« aslova 5 Din. No jma.uajS znesek 17 Din. Bazno sobno opravo poceni prodam. Strelifka nI. 32/1. nad. 1(4608-6 G. Th. Botman: Miha Klapouh In njegovi prijatelji 71 Kakor bi trenil, je bil spet na nogah. Zdirjal je po tihih, zapuščenih ulicah, za roko vodeč prijatelja Menelika, ki ga je bil zvesto počakal. Tedajci začujeta pritajen jok in stok- »Ti glasovi prihajajo od znotraj!« je reke! Menelik in pokazal na zamreženo luknjo v zidu. »Takoj stopim pogledat, kaj je!« Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Motorno kolo s prikolico Harley David son 1000 kublkov dobro ohranjeno zelo ugodno prodam. V plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice. Informacije Al. Planlnžek, Ljubljana Beethovnova tU. 14./I. 14939-10 Ford tovorni avtomobil, 3 tonska nosilnost, v brezhibnem stanju, takoj naprodaj. — Vprašati: Ford garaža, Maribor. 15I06-1O Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Vrednostne papirje Vojno Škodo ln delnice Priv. Agrarne banke kupim, Al. Planlnšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14./I. 14988-16 Kompanjona z vlogo din 50.000 do 100.000 Din za tehnično podjetje ki obstoja že clrca 50 let Iščem Za-željena mlajša moč. ozl roma prodam trgovino, ker sem že star ln bo-lehen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompanjona. 14867-16 Mesarski avtomobil v dobrem stanju, prodam po nizki ceni. Studenci pri Mariboru, Kralja Petra c. štev. 70. 10194-10 mM m m Kolesa vseh vrst, neimški fabrikat, po neverjetno nizkih cenah, dobite samo v NOVI TRGOVINI na Tyrševl c. 36. a0i30s-.11 Živali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Foksterierji(ke) kratkodlaki in resasti, poceni naprodaj. Ljubljana, Dolenjska cesta 94, pritličje. 30130-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Žagini odpadki bukovi, hrastovi in smrekovi, po najnižjih cenah vedno na zalogi pri Lavrenčič et Oo., Ljubljana, Vošnja-kova ulica 16. 1B203-1S Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Cisterno lz pločevine. 10 m dol žlne. 1.20 m premera iz 10 de 12 mm debele plo čevine v dobrem sta nju prodamo. Ogledati v elektrarni g. Gabr. O. blaka Cerknica prt Dolj Logatcu. Pogoje glede cene stavi Llnzner livarna. Ruma. 14743-7 Beseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nejmanaj« znesek 17 Din. Kupim Onken Allgemeine Geschichte (tudi posamezne zvezke). Ponudbe ustmeno al pismeno na: antikvarjat Sever, Ljubljana. Stori trg 04. 16157-8 Kompanjona (ko) z Din 60.000 do 100.000 Din iščemo za povečanje podjetja. Zadeva zelo rentabilno. Ponudbe pod »Leipa priložnost« no ogl. odd. Jutra. 15167-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice ljubljanske, proda pisarna Al. Planin-šek, Ljubljana, Beethovnova nI. K4/I. Telefon 35-10. 10161-46 Kupim knjižico Mestne hranilnic« ljubljanske do Din 100.000. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vložne knjižice T. V.« 15144-16 Obrt Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Idealno knjigovodstvo v eni knjigi z vsemi prednostmi kartoteke. Pregled — brzina — sigurnost! — Zahtevajte prospekte od »HEBONA« organizacije, Zagreb, DraSkovlčeva 34. 14881-30 V najem Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Trgovino z mešanim blagom ali prazen lokal z inventarjem, v mestu ali na deželi, vzamem v najem takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 25«. 14115-17 Stanovali je Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Noimanajši znesek 17 Din. Dve enosobni stanovanji oddam. Vprašati: trgovina Švajger, Podgora, St. Vid nad Ljubljano. 15161-31 Enosob. stanovanje opremljeno ali prazno, oddam v sredini mesta dvočlanski družini. Ponudbe pod »Odmah« na ogl. odd. Jutra. 15301-31 Trisobno stanovanje nasproti opere oddam septembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15188-31 Trisobno solnčno stanovanje v centru mesta, oddam 1. avgusta. Vprašati Knaflje-va 4, parter desno. 15146-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam stranki brez otrok za Din 400. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. 1&141 a' Trisobno stanovanje z vsem komfortom, v novi hiši zraven gostilne »(Pri Kmetu«, Šiška, oddam 1. avgusta. 15148-31 Zanimalo Vas bo, da ima tvrdka Pri JROFO" na zalogi vse vrste kot crepe de chine, crepe marocaine itd. v najno vejših vzor cih mode Zelo ugodne cene1 Lepo prazno sobo I>aTke>tirano, po ugodni o®i takoj oddam. Medvedova c. 7/1. 15168-33 Sobo s posebnim vhodom oddam: istotam sprejmem dve go-spodi6ni na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15163-38 Opremljeno sobo veliko, lepo, mirno in čisto, i eno ali dvema posteljama ter posebnim vhodom (event. tudi dve sobi skupaj), v centra mesta., oddam 15. julij*. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 14706-33 Opremljeno sobo v -rili, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10185-33 Prazno sobo s posebnim vhodom s stopnišča, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13178-33 Opremljeno sobo strogo seperira.no oddam v vili Podrožnikom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1B1S.I-28 Opremljeno sobo oddam. Nebotičnik 5. nadstropje. 15181-33 15. julija oddam sobo za takoj p« kabinet. Cankarjevo nabrežje 10/1. 15:89-33 Enodružinsko vilo v neposredni bližini tramvajske postaje oddam v najem. Cenj. ponudbe na ogi. odd. Jutra pod značko »Velik vrt«. 15190-17 Lokali Beseda 1 Dia, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Pisarniške prostore v centnimu mesta, v prvem nadstropju dvoriščnega poslopja, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15103-19 r / Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. V Celju so naprodaj stavbene parcele. Vpraša se pri Fanin-ger, Celje. Glavni ttg 8. 15106-30 Onken Weltgeschichte tudi posamezne zvezke, — kupi antikvarijat Sever. 15157-8 Hišo pripravno za vsako obrt, prodam v Ljubljani na Sv. Petra cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1S1T3-20 Pritlično hišo veliko, s 1300 kv. m zemlje, gubo, na solnčnem kraju, prodam. Zelo pripravna za mesarje, ker se nahaja tik klavnice. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 15170-30 SVARILO! V zadnjih dneh je bil objavljen v »Jutru« dvakrat inserat, da se kupujejo vložne knjižice našega zavoda, oziroma terjatve v tekočem računu pri nas. Ker je možno dobiti vložne knjižice, oziroma dobroimetja na tekočem računu pri našem zavodu, enostavno s tem, da se položi odgovarjajoči znesek pri nas, hoče najbrže dotični in-serent dobiti vloge pri nas za nižji znesek, kot znaša njihova nominalna vrednost. Kakor je splošno znano, je naš zavod izplačeval in izplačuje ter bode tudi zanaprej izplačeval tako vloge po vložnih knjižicah kot tudi dobroimetja po tekočem računu vsak čas v polnem znesku, to je 100 procentno. Naš zavod se tudi ni poslužil Uredbe o zaščiti denarnih zavodov, niti nima najmanjšega povoda se je v bodoče poslužiti. Zato tudi nima noben naš vlagatelj povoda, da bi prodajal svojo vlogo pri nas pod nominalno vrednostjo. Kdor ponuja za vlogo pri našem zavodu nižji znesek kot nominalno vsoto, more ravnati le v zlem namenu, škodovati tako vlagatelju kot dobremu imenu in ugledu našega zavoda. SVARIMO zato svoje vlagatelje pred sprejemanjem takih ponudb, ko morejo svoj denar dobiti vsak čas lOOprocentno pri naši blagajni in prosimo vljudno, da naj vsakogar, ki bi jim stavil tako ponudbo, nemudoma prijavijo bodisi nam, bodisi varnostni oblasti. Zaprosili smo tudi že sami pri državnem tožilstvu za uvedbo kazenskega postopanja proti osebi, ki je gornje inserate naročila ter je krivec že izsleden. Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani Gibajte se kolikor vam drago! Res je prijetno, če vaa opazovanje ne nadleguje ker ste rešili neljubih dlak na licu, pod pazduho, na tilniku m na nogah s pomočjo Dulmte kreme za odstranjevanje dlak. Dulmin krema je bele barve, m etika, prijetna, neškodljiva in nobenih bolečin ne povzroča pri uporabi. Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmacija d. d., Zagreb, Oddelek: Kozmetika. Stanovanja Enosob. stanovanje ali prazno sobo s posebnim vhodom, išče ve« dan odsotna oseba avgusti. Plača točno ev. tri mesece v naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna čistost«. 15101 Stanovanje dvo ali trisobno v mestu, išče javni nameščenec brez otrok. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust !£!&<. 16199-3!a njj inrr Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhcdom 6e da boljšemu gospodu. — Dvofakova 3 prit. desno. 16000-?3 Sostanovalca sprejmem v lepo in solnčno opremljeno sobo z elektriko za 80 Din mesečno. Vod-mat. Pod Ježami 10. pritličje. 15177-33 Sobo za eno ali dve osebi takoj oddam v sredini mt-sto. — Gnjeva 3/II, levo. 151AV33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 15155-33 Opremljeno sobo čisto, solnčno, z elektriko, oddam dvema jospodoma. Din 100 za osebo mefučno za takoj. Medvedov« ulica 8/II. 15167-33 Prazno sobo veliko, parketirano. « posebnim vhodom, oddam takoj na Aleksandrovi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15171-23 Sobo za 2 osebi. « hrano, oddam poleg Napoleonovega spomenika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16195-33 Sobo g poeeb. vhodom, solnčno in zračno, s prvovrstno oakrbo oddam. Na ieljo nemška konverzacija. Stari trg 38 lil, levo. 15182-33 Lepo sobo s klavirjem, za 2 osebi, z oskrbo ali brez, takoj oddam. — Eventualno plinski Štedilnik, Strossmayerjeva 4/1, desno. 1S1TO-33 Opremljeno sobico takoj oddam. Bleiweisova 15/III, levo. 19198-33 Opremljene sobe poseben vhod, solnčne. zračne. 1 ali 2 postelji, ev. z vso oskrbo, blizu tramvaja, poceni oddam. Spod. Šiška. Cernctov« 31. 15153-23 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Psica ilirska ovčarka, ielezno sive hafve, bnez ovratnika se je izgiebila. Najditelj naj jo odda proti nagradi: Roina dolina, cesta VI, — štev. 38. 15180-38 Izgubljeno rusko odlikovanje, moli beli križ. Oddati ga proti na^ gradi: Sentpcterska vojašnica, soba fiiS. 15154-38 Razno Lahka LETNA OBLAČILA b u r et, kaša I i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi nabavite najceneje pri PRESKERJU. SV PETRA C. 14 Za pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brat napak, prlstaobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—SI m prima okafordor, touringor in cefirjev ta mošk« srajce, vsak kot najmanj 3 m, dalje »Paket Serija 8Jo< istotako 15 do 21 m ta tonske pralne obleke, deiv« fDirndl), v naj lepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 16 do 30 m (M&tna. posteljnina, iensko, moško U namizno perilo, barvasto, ter »Paket serij« P/I« 10 (to 16 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in za menjam. Dalje najcenejše blago z* vsa moška in ten *k* oblačila. Vzorci bre® platno. •KOSMOS«. razpoširjalnica ostankov. Maribor. Dvora-kova cesta It t. Med mestom In deželo posreduje Jutrov mali oglasnik □□□□□□□UUULJUUIJ Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poStnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom z& sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Telefon PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHTJMl Dolenjska Kupujte domače blago! Damsko in otroško konfekcijo ZA POLETJE cenejše vrste, ima največjo zalogo v Ljubljani tvrdka F. I. GORIČAR Sv. Petra cesta 29 . damske perilne obleke cefir, krep in delen od platnene in svilene od damska športna krila trpežna hlačna krila športne cefir bluze letne triko bluze od »Dirndl obleke« od jutranje halje od pisarniške klet halje kopalne frotir plašče OGLEJTE SI BLAGO Lastni izdelki. na primer: otroške obleker vse velikosti 65.— navadne perilne od 24.— 110.— iz krepdešina, etamina 70.— 55.— »Dirndl« za deklice 55.— 120.— štajerske hlačke fine 35.— 44.— suknjiči za dečke 70.— 28.— rips oblekce za dečke 45.— 80.— cvirncajg hlačke 20.— 80.— igralni predpasniki od 10.— 85.— baržun oblekce za dečke 70.— 190.— dežne pelerince od 65.— IN CENE V NAŠIH IZLOŽBAH. Kroji, kot izdelava, prvovrstno ! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adott Ribnikar. — £a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. — Za Inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vrt v Ljubljani. 86951