22. Jteudka. » UnDlloni, o petek 21 imnrnlo 1922. w. teh Izhaia vaak dta »op+Une, U*mesaal netelle 1« prasal**. fitserati: do 9 petit vrsti 1 D, od 20—15 petit rot a 1 D 50 p, večjl inieritl pttit vrsta 2 0: notiee, poslano. izfave, reklame, prek'ld petit vrata 3 O; poroke, uroke veli kost 15 vrst 30 D; ienitne ponadbe beaeda /5 p-Popust te pri naročilih od U objiv naprej. — Inseratn! sUvek posebe^ Vpriianjem glede interatov naj se priloži inamka ta odgovor UpraTnUtvo „Slov. pfaro4a" fta »Maraiia tiskar««*1 KaaHf>va ■lica *t •, pHUlćoo. — Tolef «* iL 304. •roAaJsiro „Ilov. Virtii1' Snafiova »lloa M. •, U »atstrepte Mtfra ilov. 14. atopftae ay»f>|— to a*4»Ufta« !■ aaslosjf Jrs)naiow«ai€w Posamazna JtTullHF^ians 53 par^ z krom. V Inozemstvu 65 par = K 2*60. PoitnlM platana v gotovini. „lUvenskJ Utro«" volit v Ljabliaa! te p* «•*::: V JmgoaLavtjl: etlo'etno naprej plačan . D 9>— polletno. ..••«., 4V— 8 mesečno. . . , 4 . . 72 50 I . ....... TM V lnoioflutvni ce'o!emo......D l«r— potlctno .•••;•• • 7H-«-» 3 m««ćno . # • t « . TO-^ 1 . .*..'-... l%—> Pri ino reb :♦»•;« novtlan> «e »ma di'ii n**»cm-»« 'lipUftiL Novi rarotmkt naj rx>4! t\n v prviJ naro^nlnn vedro .^;7" po n*kftfftia. Na «am , pl-Ticm nar 1!i br*.» prulztve čtr.št a v* n? r.ortm-^ "iirati. UseiB naprednim lupanom, podžupanom* odbornikom In obCInsklm talnlhom! Dobra občinska uprava je predpo-toj dobre in močne države. Prav posebno velja to za našo državo, v kateri pomeni občina temelj vse državne zgradbe. in v kat eri ima mnogo večji pomen. večje pravice in večje naloge, ka kor jih je imela pre>e. Ta položaj treba samo izkoristiti. Ni nalaza občine samo izvrsevanje uka-tov, marveč glavno je delo v lastnem delokrogu, smotreno delovanje za gospodarsko povzdizo naroda, pnspeše-van je vseh panoz gospodarstva, slasti kmeti'tske produkcije, obrti, industrije, reševante velikih nalog, ki Čakajo obline na soclalnem in kulturnem polju. Dobra !n poštena unrava mora ostvariti jak in silen narod, mora ustvariti jako in silno državo. Dolžnost je vseh tistih. ki sodelu-lejo pri občinski upravi, da deluieh v tej smerL Da pa pojdemo po isti noti in olajšamo nalože, ki nas čakaio. osnovali smo društvo * Samouprava«, ki nai združi v sebi vse one, ki hočeio bodisi s svetom. bodis} z deranjem so-delovati v občinskiH nnravah. >Samouprava* bo organizacija, v koferi se bomo medsebojno pončevati in krenfli, vri kateri bomo iskali nasveta. kate-ra bo zastojjftta v sli ča fih potrebe ce~ lokupne naše interese* Namen »Samoupravne v vmfsfa pravi* ]•: t. da poučuje člana » zakoniti hi predpisfh flede samoupravnih teles sploh, slasti pa flede občinske uprave hi o posebnih po trebah občin in o pospe$evanju kulturnih in gospodarskih koristi občanov; J. da Čuva samoupravo občin tn drugih samoupravnih teles v okviru vefjavnlh zakonov in zaslgur« pravilno irvricvanje vseh samoupravnih pravic. DruStvo prlreJa redne tn izredne društvene shode. strokovna prc-davarva o samoupravi, sklepa in odpo-Stlja prošnje, spomenice ?n resolucljo ob-lastrrm In cakonodajnfm odborom. Vabimo Vas, da pristopite! Javite svoj pristop na naslov: »Samouprava«, Ljubljana, tajništvo JDS, Narodni dom. Dr. Juro Hrašovcc *ur>an v Ce'Jo. Dr. Rikard Karba, lupan v Kamniku. Clrn Pfrc, ittpaii v Kranjtl. Karei Rozman, fupan v Novem mestu. ^*" Prof. dr. Mflan Vldmar: ElebfrofetanlCnl Initlfnf naie nntoerze. PrcpričaTi sem, da bom sli?a! vs< Ilkokrat očftke in opomine. da n! pravilno iti z ?:adcvami naSesra kul* turneja središča v javnost. Kliub te^ mu čutim kot Sef bodočega elektro* tebničnega fnstftuta naše tehnlčn© fakultete dolžnost v tako krltičnem slučaju, kakor je ravno danes slučaj poverjenega mi instrtuta, razpravlja* ti pred javnostjo problem, kl ni samo kulturnegra, ampak tuđi narodnosno* spodarsk. in ne nazadnje socijalne* 8a pomen a. Z ustanovltvijo univerze v Uub* ljani smo dobili po doljrib letih upania ffi hrepenenja to, kar rabi vsak na* rod in vsak de! naroda, svoi znan* Stvenl institut, zavetišče kulture fn jamstvo za dobro vztfojitev pribod-njih sreneracij našega naroda. Ševe* da % ustanovitvijo univerze n?eni de* li še nlso bili tuđi takoj dogotovljeni. Vsaka visoka šola rabi dolcro, pred# no priđe do notranje ureditve In $e dalje, da priđe do tradicije. Nemocro-če je dobiti takoj potrebnih učnih moči, nemogoče Je tuđi od vse*a po» četka postaviti potrebne institute fn 9 tem zajfotovitl slušateljem v vsa« kem oziru popolno izobrazbo. Znano je, da se naSa tmiverra neprfčakovano lepo razvija In da ni razočarala in ne more razočarati ustanoviteljev. Znano pa v širši fav* nosti ni. da se bori predvsem tebntč-na fakulteta s težavamf. katerib bi pravzaprav ne smela imeti. s težava* mi, katere povzročuje slabo razume* vanje potreb naše nove države, de* loma pa rudi raslcpljene strankarske strasti. Nočem urovoriti na široko o te-žavah tehnične fakultete snloh. dol?« nost ml pa ie opozoriti široko lavnos* na ono, kar nam ni v Čast v toliko kn« likor to zadeva delokror šefa elek# trrjtehnične*a Instituta. Mo^oče ni odveč pogledat! tw defstvo, znano po celem svetu, da dandanes inženjer, ki nlma elektro-tehnične izobrazbe pravzaprav ne zasluži imenovati se inženjer. To ve* Ija ne samo za strojne inženjeHe. ampak tuđi za rudarske inžen'erje in ćelo za srradbenike. elektrotehniku posejra tako jrloboko povsod v narod« no posnodarstvo, da se fnženler. ka» morkoli ga postav! usoda, ne more izosrniti elektrotehničnitn problemom. To dejstvo se zrcali v velfkem ^tevilu slušateljev, ki obiskujejo ore* davanja teoretične elektrotehnike. Letošnje šolsko leti nam jih je pri« neslo čez 80. Po većini so seveda ri slušatelji odločeni štndirati strojno tehniko ali pa ip^cijelno elektroteh-nično strojstvo. Jako veliko pa ie med njimi bodocih rudarskih inžo njerjev. Z veliko skrbfo predavam teo* retično elektrotehniko temu velike-mu številu nara?5čala, ker ne vfdtm sfjrurnosti, da bi mu v prihodnjern šolskem letu mojrel podati tnd? 00* trebno praktično izobrazbo. FTlektro« tehnika je jako težka veda. in sicsr težka predvsem zprad? te^a. ker njo-ni polavi ntso do^tnpni ne oče su. ne drujsrlm Čutilom. Težko je abstrakt* nim pojrnom por^atf real. obliko. V Ta namenj je neobh. t»i»ht/%w». len jrreh vzarnemo s tem na se. ker pilimo našo Inteliffenco al! v strada« nje. ali pa v postopanje doma. Država «>s 1. funilem 1920 upravila vs* prisnevke za nabave fnšti« tutov. Do tera časa je dobil elektro* tehničnf Institut za svojo onrrrno Ie n-fl!enknstno svoto K 1.200.000.—. C« bi pisce kot man inženier ne hH v inozerrstvu dobil pod jako ujrodni-mi pojrojl ra imenovano svoto elek« trične strofe za institut, bi ta svota niti za ta del potrebnih nabav daleko ne bila radostova!a. Strcji so sedai na potu. Postaviti jih Je treba, fzvr* siti je treba drago instalacijo, r>rrc» miti j:h je trtba s p>trebnimi aparati in instrumenti, nabav'ti ie vrh^j te» ^a treba cei laboratorij za merirve, kupiti pobištvo in biblioteka Po n^j« skromnejšem računu je potreba da-ne5. Vo ?e je vse podražilo. naimahu K 2,000.000.—. Tera denara e!ektrn»tehiična stolica nima in pa od države ne bo dobila. Ravnr>težje državnesra nrora* čuna je cčividno vazneise, kakor ta za dr?avr> m?!?nko5tr?a svota, 5 K'a» tero bi bilo mogoče re?;ti 80 sl'jšate-Ijev naiveč*e nevamosti. Ojrrorrme svote. Vatere p^žr«> ^tr^.^^flr^Vf hrtf*. so oči vidno važne.^?. kal:^r potreb« r.a podnora za mštitut. Ogromne svote Izsrincjo v ž©pe brezvest^?h na* kupovakvev državnih rx>trebščin, svo;c. iz ksterih bi se dala postaviti ćela nova imivera. Za v«e to nimarn rzTumtm^n. č^rtrav 5em z dn^o in t?!esom dr^av-Ijan np^e narodr*^ države, čeprav vem. da visoke ^r>lc radi v AvstriS bolehaio in umi rajo. Vem. da bodo pn?TT rnđi đrt!?! ueovori. Rck'o se rri bo. da ne kaže zakopati veliko mlltionov v institut, ki leži blizu meje. Reklo se mi bo. da je bolje ustanoviti eno dobro teb.* nično frVultet^ v čr?n\i. kakor tri rrnnj dobre. Prav zaradi teh pomi« slekov. na katere sem pripravljen, moram povedat' ^voie «tal!5če ?e v na^r?f. ?c z?radi tesra. ker mr^ra^n kot strokovniak omeniti brez rrim^-re va7rtej*e no?r»i5!eke. na karero ocivfdno nikdo ne rris!!. Br^z \-sakeca dvoma s© ton* centrira na^a industrija, ki se dobro razvi.ia. v fapadnem defu naše drži* ve. Industrija ne more slediti ne stra-tejdčnim, ne političnim pomisIckrTi. Industrija ?e vraste tam v tla, kjer ima rredposrf>Ie ra življenje. Kdor mi« sli. da je industrija objekt, kateresra se m^re prennsati iz eneea kraja v dnter^a. se silno moft. Vsako indr*« striisko podjetje je nekaj žlvcjra. kar raste, potrebuje hrane, proizvaja r!^-dr>ve. kar ie odvisno od ćele svo?e okolice. Industrija, ki nfma okoli sebe razumevania za svoje težnje v širo« k;h plasteh rarod«. s^loh t»<» r*»^r- ' , veti. Industrija se bori s taklmi te^a-vami. ća Jih sama nikdar ne mere premajraif. Če je ne podpira cei na-» rod, c«*N 7^"-"??. i1?* kateri 5tr»ji. Celokiipna Industrija Ima polesr 5voie?« tele?«, svojih naprav. ^tro# jev in delavcev tuđi svojo dn5o. Brez plodonosnih idej. brez 7«*n«tv?n*£a razlskavanja probbmov jfs indti$'r2<» ja mrtva. NemčUa je * pretcklera sr. letju neverjetno hitro đ^scjrla VfV C'.zo mesto meU IruustrijsKlrr.1 drra« vami, ker :c ir^aino posadila v ure ć&ća indTistrije teh. n^.nko f^K N## mcjgnCo je lociti kraic\r?a Tndu^trl^ci od tehnične visoko §o!&. Ne:n ir.*enicr, k: je rr«i5tcl oi'*!. delavsk^ «vijo; ali pa Inženjer, ki. r.e Dotna fa$m rriproitih sioj^r. *-* K^^** rte uvidi. Ć3 m-«ra \>ti »^fjd c!do If svet. Lahkomlselnu bi bil^> snupatt mlade glave rujcu in naj si bo *e ta* ko sorodr.emu. kl bo iz teh jrlav na* redi!, kar bo cm hoteL Pozabitl ne smema da bo ieic t?^!hoč\ govrs^tvo da države, ki ne bodo pri vsaki prliiJci zasmehovali slabosti m!nde ind^istrt-. Je. ki bodo zires s srcerr Dri Ali mi đovolite, gospodična —■ ta venece — poeUl je nndden — >poav*-titi snomiao — skratka, da nosim jaz 8 troske?« Marija je nekoliko pomislit* In odgovorila: >Nef vedite, jaz bi tndi rađa prippevftla — pa alš> bočete, ddliva si 3trofcke !< S tam «ta bila obndr* zadovoljna. Hasprar«t ju je ibližala in n^la et* *«uT»no krainljati. Marija mu je pripo-vedovala o do^odkih Badnjih dni: kako je nri?el na pristavo «#t s br»ojavlrt), • ka tero so bili obre^eni o bolerai Marte; probila jih je, naj takbj pridajo; ^otom o nočni ^t>žnji 0 etArej^o sestro in kako sta n.i51i pri dobodu Marto 1% mrtvo ter pri nji n*Yxo$eca duhovna in vr tarico, ki ^ta tvorila mrtvaako str« ;";-►. >Tn potem t>offr«b in ▼»© skrbi!« )• do^tavil« deklira » ponrenliiviiB !«ra* eom. ki se je prile«ral nienin trm*sto obMl:o\v*7iim ii«»tTiirfjin t«ko komično. >Moia starejlša sr.«tra ni mogla «>statf dalja Ui moram f»daj Um raipravljatl s notarjem radi zapuSčin'* Tndi Se ne vemo, kaj napraviiro % trgovino. Vodi-t*ljio* bi Jo prevzela, ponuja premalo sanjo. Tmam pa ve#elje, da bi •/? je sama r*>r»ritela. Znam dohra iivaM. Mj •em vodila pri se^trah šivfilnl o^del°k in m?nda bi i»e kma^H privodila oprem-ljati hidi klobuke. Bojim a« Ie, ostati sama v Parizu.« DantMrourt j» posluSil In sdHa «« nm je kr«tkofa?na in mlk«iviia. Ko 1» govorila o lapufčini, se je ef*>mni1 svojega denaiia, ki ga je d§ial ^fartl in ki ga je velno nosila v hnuiilntao. Sedaj priđe ta drnar ▼ prid tmu iivah-nema, pocruran-mn, mlad-^am dekleta, in k» ga je veeHi1t». PretniSljal je. kako bi n«f»raia1 pa antjjih stvarah, n^nih trajcah, britvi ter «voj| po 1 obi. Zdelo •# ura je pa« nekoliko nedostojno, te sanpnoati ras-pravliati 1 ml'do đeklioo tar Je aklenil radi tevil. Marija Je bila prtaeuetauk >Ea1 hoćete že proft? Ali no4kta iti s menoj?« >Z Tami? Kam pate ~* >Vendar na pokopaliISe — đa fjf> ln*lTt* v«neet S«j ni .**1eft; na konrn ulice đ* AmttardMD, na pokopalličo Monhnartre.< >Amp*k naravno, goeno^l^na*. Je odgovoril et>dn1 evetnik. >8premlJ^l vaa bon s naivečjim TOfleljem. Viameva kofiUo.« I >To Je do^ra mi«elvo«, da odpraviva tndi vsnec. Karaj crrevA lahko pei. Vramem si eamo ie klobnk.c Pustila gi je sam^ft r salonn. Skozi napol odprtn vrata se mu je d^-zde\«lo, da v»tord.1o tužne misli, ki n#ivlj.i^> prarnt> sobo ter mu kličejo luiMco v spomin. Domi^iinl se Je \nru% linMmkartia, čem. Bilo je proti ftrem, ko je svežem peakn, oh toplem tolncu, oegar iarki 80 od. sevali r>d gUdkfh percaec nagrobnih rasti fn ter od kamanja enobarvnlh spomen i kov. Obetna Je bflo ti*** fo bila «4a trudna. Sv^tnik je vr>raMf da je Ime! vrrok ero voriti: >All s# tuk«j dobit> sposnntefc >O da«, irm j* odgovorila mlada de-klica: espominjam se Drav đobit> poti.« ZnpnAtlla «ta Toliki drevored In krenUa v m«n1iepa. ki je vodll na đ?-M Grobovi so bili ta bolj «tl«j-4cDt 1 ter eno«tavne15i. Twdi rt* stal« v t*m krtu fokopflH«?a drere^a roetejc. Mo„ r«lo bi se s»kr>rHJ mi«1iti, da 90 hoteli u>^sfi Ijudje. ki »o bil! tu pokopan!, lizati tuđi po «mrti r •enci. kakor so Uveli preje skriti m n?poKnnri. V dre^*ju nH po čč ravsali rrabri. Pr^d nenavadno oprajo se $• Marija ustavila- >Tnkflj je' je pripomnila in pre-stopita les^n rlot. Dautrirfr>nrt ji je sl.^il in stala *t«* pred malim kritem \z ?rn^ga Uha. Bil je nov in bnrva se je svetila, kaJcor bi ne bila ie fmha. Sodnl svetnik Je bral napi«. Tu Je stalo 2 bdlimi rrkami napisano: >Mar-ta Gr«ive< 9 rojstnim in smrtnim datn* roora. Ko Je đrklica premotrilfi gmb s po-jtornim o^aeom, je rarcrrnila robee t^r pokleknila nanj. Pautriconrt pa j« vT.el klobuk t plave ter •! nadel av^/aTi obras. — M!a>lil ni na prav nif. Pot. vrbčina in nepri61»kovani đt>godki so ga nnedll. Kar ta^nj« poleg sebe tiho fbte-nje. To mn je pretreslo arce in v§e đn-5ne boli, ki jih j* t^gn dne prežive!, so se mu ponovile. NagoroiMena smlja, grobovi a hiTt>b^imi raj«tHnami in rl-pre^ami, vse to je stemnilo hkrati njegov pogled, knhor bi polnre sakrilo mJmoplavajoM oblnk. Po1^?t ?e pretr^«- la njegov« ilvot in t tej boli to se ept>- lili neop»f;^l jo Je prM **$ boj tako bledo in tnidno, LakrSna je LjIh poaebm v fadnjih tednth njeneffš življenja. Bila je veno ^itja, kn toro mu je deset let, odkar im Jt nmrla mati. prina^alo Ijnhezen. Vatr«" pefnl jd pri misli da ftivlfente. k^t^ti, pe mu p^nTiis T>o8hfi. Žlreti brt*f r* mM. (mhorvflrn'tni službenim! poili in ran vedri lom v k>-vfirni. Misel na wnn^«m «/»Se mu ie« u p<^ dvojeTK) silo Horne.la nj^frovn ro^r* fti tibo ?i }o obrisa! prib^ln so'w>. V tem trenotkn je v?toU Marf^ai VI*p1a Je, da jd lokfil. Viuna aSn^m« bolh nn-«nrrti « sto^^'k r>?1edirt!ih, \u jje pnala. da »H *e ooHa kflkor somdni^a na arr^bn tvojr*. P^f1**-nik ]• polhiMI mlado d*k1* ri% oMoka*, na lira. Nalfln© se ]*• rdmaknila i u dostavila E^rf'ela in natolikto v «u2jf>-gi: >A1I frrw*?c Pantricurt je nntn« pHtrđH. f^ap«* st!!?v Ft* grob in *7*i po poti narnj, do k«teri sta priSN. Mariji je *U napr*f t^bo ^n s povei*?Ttfmi . Pvi «> M ji drlpate ne "no vs*lej, k^^r im je mora n»p%- l\ bol^t, da f^ zttibte^ Ja. Knkor v«ikemu r& * • tn«-r«u m«*- ia. ki vidi Jok&U ltpo UoMko, U f« stran 2. »SLOVENSKI NAKOD-, dne 87. Januar]* I9*A Itev. 71. fo malefikostno fo velflcokVat zmaga tai nas svetovno naziranie, ki }e v*> jisnjeno v ozki prostor med Kara« vanke in Jadransko morie. Ako bi imel kakega dobrega prU jateija, ki bi hotel javnosti povedaii, da je dobU vpogied v možnost. da si vstvarim veliko večjl in veliko udob-nejši delokrog, kakor mi ga naloga dolžnost, bi mogoče ugovori potitral* $» Danes svet težkc? veruje v ideali* pesn. Bojim se, da bo veliko, veliko t__________________________________________________ tat eresentov pozabtta* da Je moja narodna dolžnost, postaviti elektroteh* nični institut« zvezan % velflctml im* torUelnimi žrtvami. Ne slede na to. ali bom našei v industriji odmev. ka-terega bi moral najti. grem svoto težko pot naprej. Kdor me ho6e pri* siliti k temu. da vržent orožje is rok in počakam, da našemu naroda nape* čtfo boljši čaši, nai vzame to na •*-bo, jaz mu bom odkrtto hvaWUft Pismo Iz Prage. •v r Y.-„. V Pr**L 21. ian. 1921 V posfanskf zfcornfcf sv |e prfSe* la včeraj debata o dodatnem prora-Kunu za leto 1921.» ki je ddočena na I dnL Govorniki so se razvrstilS ta* koi prvi dan. Veliko pozornost so inbuiala izvajanja dr. Rašina. Nagla* $a\ je> da je dodatni proračun v dr« •avnetn gospodarstvu nezdrav po lav, kalerega r>a v tem slučaju n? «a* krivila toljco vlada mirveć parit* me»t sam s sprejetjem nekaterih za« kanov, kakor n. pr. zakon o zaračunavanju let Bavil se te z budžetnimi, Rnančnimi, prehranjevalnirm in va* tatrtfmi raiđevami v njihovi zvezi s *eđan$o pancija In bodbčnostfo dri*« Il^-v porfeđnient časa » se Sirile raŠt da prfde po končanern zaseda-njn poslanske zbornice do izpre* rtjwnb v kabhietu, da se namreč bi* vokratfčrri crtanki v niem iimenjafo jr 4 Čiani »petke«. 1% mlnistrstva Je taei fzstopfti dr. BeneS kot predseđ* Bik (obđržal bi zunanji resort), mini-«rter Cerrry (notr. min.), nsfnfster Av£ Novak (frrtance) in dr. Mičura. Na njihova mesta so imeli pritl Svehla, Sr. Rašln, Stnbrny in Bechyne. Se* (taj pa se Je sklertilo, da ostaire kabi* net neizpremenien in ako odpotuje parezident Masaryk koncem februar* |a v Pariz ali London, sa bo sproio-ljal ćr. Beneš. V dru#em fedtm prftioiđnfeir* meseca po končanem gaseđanju se* nata se prično poskusi ra razrešitev nekaterih sporov z opozidjonalnirm »trankar?* ĆS*ovakI m Nemci). ^ar M> tiče Slovakov, Je dobro došlo ioeđrav!}enje ministra šramka, kate« ranu se povertufe naloga, da priđe tt njfmi v stik In Iih pregovori, da se ^mejo v vtadrKi koalicijo. Povrnitev v- skupni Budsk! klub fe nemoeoča. «rtb le treba, da računamo za bođo če se s samo6tojnim hi neodvisnim klubom slovačkih »lldovcev«. Kar se tiče Nemcev, se izvrfe + drugom tednu meseca febmaila h> premen*o v deželnem upravnem odboru za Češko, s katertmi prideta ▼ odbor dva Nemca. Tuđi v tmrav* skem deželnem upravnem odboru bo izpremecnba. NemSki naprednjak Je« linek ostane ▼ nfonu na novo vstopl Jeden nemški soc demokrat Zagj» tavlia se tuđi« da se pred prezldetu tovim odhodom poravna češko ftt netnSko gtedališko vprašanie v sml* shi kotnpromisa. Olede zunanfe Dofftikc prevh*fa» Je prepričanfe, da bo Avstrija ratlf!« cirala lanjsko pojrodbo, ako jo spre}^ me Poljska: tu pa nimamo skrbi, da bi Je varšavska zbornica ne odobrila. Ako bi jo Poljaki tucfi odklonill bi to nas ne vznemhialo. Kajtl pri nas ni volje, da bi si kupovali njihovo na* klonjenost t odstopom Javorlne. V tem ozlru se Ceht uprrajo. Stovakf pa še bo& Ponekod |e napravilo slab utls, da se ie Poincarć vneto Izrekel za nedotakljivost potjskih mei, naSe države v svoji izjavi napram Lloydu Oeoriceu pa niti omenil ni. Dodatno je bilo to sicer retuširano, ali utls |e ostai preišnlf, Sicer pa naše razmeiv je do Francif© nf odvteno od xačasne* pa šefa vlade. Konstatirati treba to* di, da naraiča med namt swwman)e, da moramo priti do nekake^a raz* merja, pred vsem srospodarske^a, % Rustk> ki to s ozirom na nevarnost konkurence s stranf Nemčije. An^li* Je ter tud! Francije fn HaJije, Mir ne vlada v netranH t>« tuđi ne v zunanii nditM, ali tudl v\ mka* kesa vznemir)enja» J. K. S, Prnfl samoatoInosH reShe države. r • Standard O!l Companr. mana j^nveriška petrolejska dnižba. se je ibbmila do vlade na Reki, da bf do-Ma za dobo 25 let v naiem primeren toro«*or za svoja skladišča. ki imajo Sriužitl traiaitu njenih produktov v ^usroslavDo in na Balkan. Družba si boce uredit! na Rekf razne naprave *a vrednost 20 milijonov lir in izkr* !cat! v reškem prlstanišču svojejra blara do 70.000 ton na leto. Obveza* la se je tuđi, da bo pospeševala nro* met z »aled!em ter pri svojih delih lemala v postev domače reSke močL Reska vteda je vloso ameriške družbe nroučila m 30 na to spre^ela. Vsakdo bi mislil, da Je storila vsc prav in v redu ter da se reska ▼lađa zaveda svoje cMžnostl: dekv yati za bodočnost Reke. A?i reŠkl *neksijof Isti so se oglasili, da je re« Ika vlada napravila velik poere^ek In pokazata očitno sovrainost proti »Italiji! Glasilo aneksijonistov »Ve* idetta d' Italia« piše: avtonomaSka -Vlada ne ran pa i talijanski vladi hi .ftalijanska vlada se ne more ranesti na avtonoTTiasko vlado, ker ve. da n}en načelnik fn većina njerrih CTanot so prefeti nrotiitalijanskepa duha. Po mnenju »Vedette« bi reska vlada ne bila smela sklemti nlkakc poeod* be z ameriško družbo brex odobre* nja s strani italljanske vlade. Ker si ni poiskala tega odobrenja, izvaja flstt da Je koncesija neizvedljiva. »La Voće del Popolo« pole^f* r,fra z »Vedetto«, katere hne ^Ve* detta = strada) izrrem'tfa Ironično v »Verrdetto = maSCevalko in bran! opravtčeno resko vlado, da bo ven-dar «mela v sverfem dclokrojru tx>* stopatl samostokio, ne da bi morala popref Iti k ?tal!}anskl vladi v vsak! stvari po nasvet, kaj nal storf. TtaH* jan?>V:a rlada naj Ko r*dovo!jM. da se obrne veliko ameriško poffjetje do Reke hi hoće dati novetra ^ivfle« ma reik^mu pristatii^ču, ne r»a da se na italljamki vladn! strani samo-stojno gosTKidarsko sklepanie smatra tsl »ovražno^t rteperfeno nrotl Italij* if. List >l^a Voće del Ponolo« 5?alite* vti T>o!a«nn» od Halilsmske vlade, ali res taVo sodi, kaVor nftvaja »Vedet« ta«. Takesra uradne^a pojasnila so- ; veda ne ba ali radostuje fe to, kar Je povedala »Vedetta«. ki ima ozke tvese % italijanskiml vladnimi kro^l Na Reki hoće guspodovati Itall« |a tn »neodvisna reska država« mo» ra biti ▼ rtetn odvtsna od njene volje. Morda Jej tuđi ni všeč, da se ona ameriška družba nastani na Reki, morda bi hotela (talijanska vlada, da priđe s svolim prometom v Trst ali kdo ve v katero talijansko pristani-iće. Italija nadaliuje svoje postopa* nje, td meti na ta da se zsrodl na Reki tn njenem prtstanliču samo ta. kar ona odobri. Italija Ima še veliko moć na Reki tn »neodvisna vlada« se telko bori s to hatljansko močio. Te razmere pa morejo Reki in njeni bodočnoctt le neixmerno škrw davati. Kdo pa se bo poffajal t re^ iko vlado tn kdo bo 2 nfo kal skie-pal, ako bo tiSafa povsodi Italiia vmes ter mešala in prikrojevala so* spodarskf polola) na Reki po svoti volji! Gospodarski razmah Je ba$ v sedanjem času stien in si krči pot po prlstaniSčih fn po notraniih (Tefelah, Kjer bo zadel na težkoće take vr« ste, kakor to sedlaj na Reki po kriv* đi (talijanske vlade, se jih tzojme in krene drugam; potem pa se ne vrne Italtfa odjranja od Reke bo!^e čaše, kakorSrih bi bila prav lahko delefna, ako bi vladala nad njo ne-cidvlsiiost Reka se krepko bori xa svojo neodvisnost. katero Jej Italita đuŠL Italija od svojega počftla ne bo ođnehala. Ako hoće biti Rcka neod* visna m ako hoče res živeti, potem mora napeti vfc svoje moči. da se čimprej otrese jarma nad selmj, ki ja vleče sem in tia in jo hoče spraviti ob slednjo žlvljensko možnost. In ali Je Peka res povsem navezana samo na ltalijo? A!i mislilo na Reki, da res ni nikjcr okoli nic ljudi, ki tej žele gospodarsk. vsta* jsnja tn pomorskera nrocvita? Pm* vo spoznanle mH priđe o pravem ća» su, sicer mora Peka zanasti poginu. Naglašamo: po krivdi Italije! twm RonuuRt ilaia nof k morio. tHUđanes le velik del našeca Ur ¥Osa ourodotočen v lukl Bakar« Laka Bakar. V sedanJI Iz^radbi se mr^ro — glasom navedb »Pomorsko oblnstl v Ba-kruc iskrcavati v bakarski luki istočas-no do pet večjih parnikov v dolžini 100 do 110 m. ki tonejo do 22 nosce (crto) in sicer eden ob obali tvornica cementa« eden ob obali tvornice L. N. Antića, a ostali pri rtu Škalji do pri-stanUCa ioteko ladje »Vila Velebita«. Ti parobrodi bi morah biti odđaljent ođ obale 4 do 5 metroT, ker ob obali }c voda preolitva, dočim moreio brodovi pri tvornici cementa pristali tuđi tik 6b obali. Treba H bilo tedai zaraditi pomole, predvs^tn oa ori red iti obalo sa velike parnike, ker je sedanja obala bakarsko luke uporabna samo sa manjše brode. Po današnjih cenah bi stalo 350 m doljrc obaH od 20 do 25 milijonov kron. Za Ukrcavanje no-edinih brodov bi trebalo 16 do 20 ko-madov sred. po 10 m doliine. Ako bi bilo vse to urejena bi bilo motoče parobrod 5000 ton raztovoriti ▼ roku 8 dni, ako bi se blago složilo t skladiSče blizu obale. V tvornici cementa so Štjrl velika skladlSČa sa 20.000 ton prostornlne. Istodobno bi se moglo v ted tovarni urediti stanovanje za 200 delavcev, eno caraSo sa 10 tovornih in 5 osel . H avtomobilov. Ražen teita Je na obali »Podboka« v tovanrt L. A. Antića i dr. skladišne sa 300 ton tovorov in selna skladi^ča ta 20 vaffonov, ▼ skladišnu Šolske ladje pa za 8 vasronov tovorov. Ceste v Bakru so v prilično dobrem stanju. Razđaljt mesta Bakar od oziroma do železrri&đh kolodvorov v okolici: Cesta Bakar-kolodvoT Bakar 5.8 km; » » -Meja (kolodvor) 7 km: » » -Sv. Kuzam 3 km: • Sv. Kusam - kokxivor Bakar 2.8 km: » Bakar-Krasica 7.7 km: • Meja-kolodvor Bakar 6 km; » rneJa-Praputnik 32 km; » Praputnik-Krasica 1.5 km: • Bakar-Plase 11 S km. Višmska lesra kolodvora P>akar fe- na?U 194 m, kolodvora Mftja 444 m in kolodvora Plaše 609 m. ObsefnoM raliv« dotniSCa. da ?e more v t!jcm usidrati kros: 50 ▼ečjih in manjših ladlj. Vhr>d v luko ie markiran s kraljevičkim svetilnikom »Oštro«. Bakarska luka sama Se ni dovršena. Ima »amo 2 pristanf^S In tlcer eno od 50 m dolfine za k>knlne hrodnve do 4.5 tn *•** fSr'ne). dm?ra od 8f) m dol-flne ored cementna tvornico ta velike brodove do 7 m fazi. ?Wo ctfa luka 1 ]• Obdant i Kidano obalo in morejo večjl brodovi pristati v odđaljeno^ti od .V-6 m. Srednja globočina vode znaša 15 m. Neposrednega spoja z že-leznično pro^o nlma ta luka. Za osebni promet se vx>oraljl a postaja Sv. K'i-zam, za tovorni pa postaja Bakar. Od obeh postaj vod'io v mesto prilično dobre, vendar vijugaste cc*;te. Op°m-n!ti Je treba Se. da luka Bakar nima tohnjčntti priprav za krcanje. Dosedai ?e luka slu*:la le za lokalni promet in izvoz rmlih količln cementa, drva In oglja. Kakor znano je v mestu tudl navtička akademija. Blasovn! promet v bakarski tuki. Glasom zanesljlvih podatkov, ki strm jih prejel od rrK>rvkc oblasti In LuČkes:a urada, da v Hakru je iznaial blaffovni prrmet v luk1 Bakru t prvetn čctrtlcs!ej raz-vljsl protnet v tej lukt !n kako se bori neureienost hike z zalecMem. k\ 5un-koma prebija te teškoće. Vendir, po zatrdilu Pomorske oblasti v BnVru ^e te promet v mesecib av«^i5t seotem-ber, oktober. novem.ber in dec^mber nepnmemo zvi!5al (Tozadevr»e stnt'«t:5-ne podatke priobčimo nozneic, kn jih rreimemo od Pomorske oblasti v Bakra. O&. ured.) Glavne Tire rarroia bakarske lake* Tn uspešni razvij bnkarske luke v toT5ki meri. da bi zadojtovala v vsa-kem ozlru celemu zaledili spredaj o^f-^anesra 1. in !f. nolja, postoje d.^nes tele ovire: Viš;nska let?a železniške no-staje RaVar (194 m) nje e^ri navedena oddalienost od TMi^ttui^ča, nc7^-do^ta izsrsdba rvhale. rjomarikiTile rft\Trr*?a prostora fle obnle r«i fjrradho »k'ad^č. Sevcda b! 5c dalo te ovire odstr^riU' »«i vsaj uMa^ftf. Toda v^e in vsako talro delo ie rvezano z velikim^ invc5ticiiami Pntce or»^inib ne-dostatkov se mora omeniti in podcrtati zn^ni hakarskl »fenomen« ali bakarska radiona, fo je taknrv?na »^enj^ka bora«, ki prav posro^to in prav krepko raf*:af!i po tem Z3l'vri kar v obče nc-i'iff>dnfi vnlivji na ^lovstvcni promet. Slcrr X>n im?»ta tndi Trst *n Reki itđ. svoto boro. kl pr?v r»hčutno tekmuie »na morju in na suhern«. Prometno orjeanlzaclleu V Dakru posluje đandanes »Orr-gko - hrvatsko parobrodno dni5tv«>,, kl ima 39 parnikov. V na kraj<"em času to društvo najbrž pritezne na se Se dniice parobrodne ors:ar.i2acije nn .la-dranu in se nrer^miie v ^ Ju gr s!o venski Lk>yd«. Društvo »Dalnaclia« ima sedaj 33 parr.ikov. »Hrvatsko plov^no druitvo« obratuje z dvema parnikoma. Društvo »Boca^ * t^emi p.-'m?V| in »Ou-brovačka parot>lov'tbena družba ▼ Du-bn>TBlku€ peslujetn lc s Trstom in X l'ikami južno od Kotora. Vrhu tejra obratuicjo med Dnima* ciio, njenim otočjem in Bakrom male i a d r n i c e. last raznih zascbn'kov, katere ob^ezajo od 1 do 5 vacon^v r>ro-stornlnc. Iz Hakra se običajno vračajo praziie. Za rrevoz tovorov na teli ia-dm:cah se rtifnna n. pr. ^d ?;boniTc* do Bpkra p^\prcčno od 100 do 131 K za 10» k?:. Za prcvoz tovorov n.OTii nroti Juku 5e racnna precej mani. V'o-/nja teli jndrnlc nekako od sredine DalmacMe Jo Bakra tra'a ob ucodnem vremenu z do 4 dni, o'> neMirodncm ▼remen« pa tuđi do 14 dni in več. Zclczniška p°staia Baivar. Ker je bila Želczniška pro^ra nfeko Orn-^ke^a kotora pnrotno u^meriena izkll'ično 1 e na Peko. kot izhodno to^Vo na morje. je umevno. da je bnkar^ka poMnja za današnji promet v v^nkem ozini pretesna in i mi premalo tirrrv. F'rciv^c-m pa so njena skbd^Ča nrerm-la. Mnoco bliRa leži tu kratko in maVj na rrr^Mem ter ^e zelo kvari. Vt ti kolodvor pr'.spc dnevno od .30 do 40 va-sonnv robe Mnoj^o vagonov pa zaostala rx> bližnjih postaj ah, ker jih Bakar ne more sprejeti. Glasom avtenti^nih zatrdil. bi prispelo fe dandares ra to postajo dnevno do 80 vaeonov. če W dopu^jal tnostar in cbscjc ^cd^iiiC Dostaje. Prevozne cene. Bakarski ^rcditeril ra^n^fffi ra nrevoz eneca vagona blacra. kot m^ke, 2?ta. krompiria in s:ccr od postale do l'.tke od 2000 K do 2X*) K, obratno na do 3OO0 K. V td \^oti 1c \t>o na-hjranje in razlaganje v skladiSče ali ladia Prcvoz rc^prtejra blacra jr so-r«zmerno dra?iu Za prc\-r>7 k^^ovneta b!aj:^ ^e računa od 40 do 60 K ti 100 k« Za prevoz \dna v sodih iz Inke do kolodvora %q plača navadno 50 \1i. od l:tra. Nacnkrat se more nrepeliati iz luke na kolodvor od 6»^ do l?oo i —. V obča *e raČULA prevoz zelo jx>-Uuboa Delavsko merđo. Za naklnđarr'e vagona zanl'evfliri đelivci od 300 do 500 K. po kakovo?ti blasra. Pel^vska meda zna^a 8^ K ćrt 150 K dne\-no in delajo delavci v luki navadno v akordu. Bakar ali 5nj§ak? Piimeriaje bakarsko luko z lak^mi đrusrih obrnorskih držav moramo pri-rnatit da je na5 položaj tako s:1ede luke same. jrlede njene zveze 7. >elex-» nico kakor t«idi srlede trerovskih loka-iov ?e r»« nizki ^topinjl. Na T>rv1 noe'ed bi e lanko sklenalrw da Bakar rbo? sv^je te^ne lece in dni^ih tehničniti neprilik ne more nikdar postafi za-dostno močnl posrfinik med kontu nentom in mor'em. Vendar pa se fe dancs v tei luki vkliub vvem teren^k m o\riram !n težko^nm ias^o in krepka uvcljavlia m izraza tnrovska »tla namota ziledia in narr.vni prlt^^k ra^h Južnii obmorskTh r>°krnil". kl te?e « jrvoiiml rroduktl proti scvem. Pa tudl Ita-ija p^^ilia redno svoie parnike v tr> luko! Mi rmo obmor«ki država \n morje stavi na na< «r^*nic rKn-scrn naravne in onra\-ičere lahteve. katera moramo izpalniti ta vsako cOno! Scve-rov-hodni in severozapadni del niše dr?ave fmata tako razvito e^nođar-^tvo in tnko intenzivno industrijo, dl ie vpraSanJe l^lioda na morie — kar Se vedno in t>ov*od rK^idaHa. vitaVe-j^a pomena za ce!r> na.5a državo. ?c-veda v*e te nokrnifne crav'firaio nS PeVr> In ne nn dalmatinske luke. In tu na Reki se vrši najvena ft dav^o pripravljana borba med Jue^shvi"o in UMljo, nnmrcč borba za eospodarska irlcrcse. In mi se ital'U'nskl pretk^nrv-sti in s:rnbc7ljivo«;ti niti za !a* ne sme-m^> umakniti. Mi ^mo v državnopravnih vprn§ani'h gotovo naiodločneisl centralisti Oledc ro^rodarskih vr»ra-šanj, ki jih ie nrcsoiati edinole po naravnam b^cnst\-u in njccrnvi tc»h"^ri! izrnbi na smo deccntraH^ti. Hoč-m do-Torevajo velika državnopol'tična v^rn.* 5nn.ia zelo poćnsl. ne tmc go^nodirska: vprašanja prav nikaVcci oJloc:a. In prepričani smo. da leži vsa ^osnnriar-ski\ moralna in knnečno tiidl p^f!t^ra s'\n na§e države, — ki se razviieta nač š^1; tedal. ko se tiredifo v . ?'^cn^V, ?*>Mt fn Kotor, te 1-ke ^o r>rcdvc?m r^rt:čpo vajne. Ta naš nn?or utemr15!^'© \n onravi?ire vsa dinaSnia p^'itka Tta-Ti?e proti nrm Rc^n'ca le, ć^ !"inmo nrcma^Ml vcl?kc težk^^e v b?k^^;i litki. Toda česa v*e nr rrn^re d^nHa-ne«; medena tebni'-t? KVnh v^m nrv<; r>r>i-«r fviet-kovini, naiboii »rekve"t'r-»ni I 'ka cr-letra ra?e?n Jndrnna. K?dnr 5;e re^i vendar enkrat ^arorko vnra^T***ie. in to brerdvomno nnm v prd. se brez po-^ aebnib In velikih težkoč vsa veija pod- 4odi svetniku vzlmdilo hrepeneni©, đa \A jb mova objel in tolažil a neinimi Prižedsi do oaraje pDkopo-IiSoa se |e Marija zopet zavala. — >Jai vas ae&z$ zaptistiinc je dejala; >iti moram k not^trju in vi imate gotovo tuđi svoje opravilo. < jDautriotMUt ni imel nobfc-nega topravka. V resnici p:Da, mo-vam iti t ministrstvo.c Ko mu je nato potledala v ož!, nm jt» bilo žal, jo z^tpu^titi in r^^^^tila se f» 5« želj% da 30 vidi zopet. Ted&j i© vpraeal: >Ali bi bila talno Iinb"3CTiiva in b! nocoj z roenoj veder- Napravila je zopot hndonmsen, pe» «išlju>oć obrtiz^c. >Nai bD, saj som p*3polnoma sama, Ke morem si misliti nič prlJetnejSega. Kj© pa hočeva vecerjati? V vafti resta-vrarAv v ulici Maubeuge — ie V40 to >Po2»ate li ta lokal?« O da, poznam ga prav dobro. Bita tem z M«rto vedno tamkaj, kadar sam ioola t ParUc m >Dobm, ft>rej velja. In Waif< >Ob sedmili se snlđova po^s tminl-hkfk* postaje pri Notra-Dame.« Stienila eta b! rok«. D*utrte0«rt U Rledal wi njo, ko «© i* nj©oa ftrna po-tUva oddaljeval« v iarkib bliSoečega aolncA, Na vt>galu c«te j© l*ginila. Od-travil se je tuđi ito pbt; Sel le nw™J- lee proti Ctamps Elysee«. Srećaval Je nmopo idtisk: danw» katerim so sledili njihovi votsdvv defeivke, alnikinje in take, ki so ptmujale erojo ljubesen. Neka mi sel ga je Ea^lodorala — mi sol, kateri se inajo Eahvaliti mnoga Ijubezenska rasmerja dolgotrajai ob-Btanek. >S^m paS prentar, d» bi s&M no^ti raamerje.« Vselei pa je od^ovortlo tipkaj Y najskriTnej^ein ktoticku nj*fpoy«|Ca «r-ca: >Pfe nikakor ne. — Zakaj pa nr» « sestm. ako živi ▼ Parizu? Saj ne isgle-da kakor !rretnira,< Postal Je jato nermeam da bi naj-rajlsi Tiakega mimoprilleoa oklofutai, rt 3© stopil v kavarao ter bral ea^bpi-a*, prebtral T»e od prv^ strani do na* *nanU, kakor bi w» taM neoeitt nalo-S^ dokler nt priUA Saa. iti k —tanku pri fetra Dame de Lorette. Marija je bila lako ftoCna. Ure fe bila raroo Beđuo, kft> Je prtSU; on pa Je cakal ie drajaet min«l Na«n«hl|*la eta •• In ea reeelila eopetaega enlde-nja. Doftla eta reeta^raelje ▼ ellei liambeo«« ter sedla *t naradno mieo. Veaerlala sta Jako vesele. Pitsto le to Čisto naravno. Kakbr H ee bila domanila, da lmaU tugoranja dovolj, ništa KOTorila nic veS t> Marti. Marija ]e prlporedovmla b rroji mlvloetl, e pristari, M&iosta&m in iiraln«! od-deUra. Bila t« iivahns fm do^rtlposv. Qo-8it>dle pri sosednlh mizah so fci opaeo. JtlLt Jb^UjaMllbM MM. DantrlcoTirt, ki Je lo »apaail, ni bil nm«jPTolj«n rja«ni, ker o«t«n© snma.... >Pa v?aj sem vam wnAar redno na Tasrfclos^*:, Jo Je »avrnil eodnl svet-nik. Prijel Jo Je m roko ter \« rn^oo stienil. In med be«eđ^. ki »ta Jih go^t>-rlla, st» uvrstila misli, ki si i&n izraziti ništa upala. Pri dessrta se Je otfiocil Dantrioo. nrt ▼endnr omeđiti o ercilli »trftjrefc, o piemih, o podobi in britvi. Martina e^ stra se fe »DomnlU, da je ridela te Strari, in đt>loDobro; sMaj pa ri\m«va sloro.c Kalddr poprej na pokopalifefcu, tako ee ga Js tuđi seđaj lotila nri mlfill na skoitlinjl odhod globok* ftatoat Dobll ni nikakva odffOTom. Mf^lll -I Je. dn odiđo in na,*^l f& vzrok, da J» Vo^ltev nekoliko »nvlrkc^l. >ProP*«. in D'-titricourt «=»i J#* tni^lil: >Ako ff^ ponkn«im aodnj, potom j> prA-pozno — potem je ne riđim nikđftr voc.< 5la Je napr^j. Ko sta bila t «*obi in je postavila luc n* no^no oitvirico. jo zbrtil ve« popiitn, krepko obj-I đ.^kli o in pol juni jj ni, kj»r Ja pa5 mogoi — usta, obraz. prpi. l*i*e. Branila s* 1^ in j^knilui: >Ali ste zblazn^li? Kaj rir>m«vl fo?c Pritisnfl jo j^ Se 1'repkeje. Ona pa je E cibčno kretnjo lilinjene n^fi^lftno stl ujraAnils luč in se mu pripustila. Prihodnji rdčer je spremila M*rija evetnika. V jV-k^lnic4 »ta se do^o-rorila o STOJih nadrtih. Marija 0? je odt^oila. obdrlatt trgovino; tako ee bostn l&hko videla veak teden. Bil Je »krafni fos «H odhodL T>mi-trleonrt je fA^ikusil stisniti roladormi đtkleta baukove« v roko. Ni ifa botr-ia ifprejeti in krepko odvrnita: >Do'ini st* mi enaist (rankov; polovico stit>s-kov sa venec« Dal jib je in med tem, ko Je snra-vila z r^mlm oSm^^om nbvee v n>n«r-nldo, Jd iepeUl Dtiufricourt rnnohlpio-6s: >t>a, pa utoga Marta, ko bi naju videla U In Wl» Je Marija docela rwtta, ko Je v mHlih na v^n«y? in rK>ko-nliftT naši zunanji poliliki. Paštć<*v ek*po-ie ja bil zelo obMron, jasen in Hcrpen v vseh «edAj Aktualnih vpra&anjiih iu-nanid politika. Ohsepa! je vprAfcanjff naših m€J. koroški plebiscit, albanski prnhlem, ui^ditev razmerja, do Itilije, oHno^aje nftpmm Bolerar^ki. Ško^i?vo*t l»olflrarofob«ttva, nemožno?t vzjiostavitve političnih odnosa jer 9 sovjrt*rko Ra šijo In kot zaključni refren: konsolidacija no?rai!J!o politike,, ki Je v ozki *vewi % zunanjo. Pr^^riik čr. Ivan Ribar je ob 10.30 otvori! sejo narodne akupičine ©b n&vzoenosti ptcviimh poslancrr. Po končanih otvrnitvenik fonnalno?tih ja preds^dnik naznanil. da je sknp«£mi predložen nacrt zakona * trgovinski pojcodlri 9 avstrij«ko r*»pu*>>ik« in da je seBtavlfen pt>seben odbor, ki prouči to pogrodbo. Skupština je to naznamlo odobrila. Zbo^nl<\\ jo t.ikoj pr^i« na dnevni red: debata o vlađni deklaraciji- fiBDor osin. mnlsedcllci PaSICjL Mfn!stn«ki r>r*dsednik j. KikbU Pačić j& z ozlrotn na kritiko o zunanji politiki povodom debate o vladin deklaraciji podal Isot odgovor obšircn ■ekspoze o znnanji politiki. Njegova izvijanja &o bila v blitvu: ";:.. Okvir jrananje politike. . *^* NaSa. zunaaja politika je doloČ'ana J>b rezultntih končane voine t<*r po kon-vencijah in pcgoilbah, ^klenjenih v Parizu. Zunanja politika naše države $0 po po J 00 ma riasTA c politiko KRveznikov. Naša zunanja politika bo iel# t«kre,t močna. ko fionto uvorjeni, đm premaza« ni narodi no bođo vcČ mislili na rrvanž. Mirovne pocrod'** nie?> izvršene* niti a »eno drževo, ker te države Eahtev*io za eebe olaj^ave, in sele t?d«4j. ko bo definitivno fiklenjeno, ali naj se sprejtiK^ »Abtevd prenii^anib ali n'3, bo sunanja politika pop^iinojaa razbistrena- Raonejitveno vpra^anje. Korofiki ple^ bisrit, Vorepi n-iglnsiti, da IK>po!no?na i«-*Tfcena ni niti ena raauejitcv, že manj pa se more (rovariti o pla&lu odskod* nin. Dalje $e ffororil napr«j o nume« jitvi z AvoCrijo, ?> kateri prari, dm »e je irvrSila r našo škodo, in eieer po naSi krivdi, ker je Avstrija gurmani-*f rala 0110 SHovenoe, ki to bili Kam na« s^ljenL Ker ee ni toCno tedelo, kx>ma borio pripadla t% ozemlja, «nK> jih razdelili na dve ooni. Vs«ni je zn*no. kako •• je opravilo to ljudsko glasovanje. Glede razmeKitve % Madžarske veu li; da 8O razmejit^v vršili *eU> poćaei, ker se nejiein>n>dt E«vlačuj3. Dopeda] je prišla razmejitev sele do Baranje in I^onftva. Medna.rt)dr*a komisija Je odrd-dila, da 99 del ozetuJja priđeli po rk>g*o-'»c-ru % Madžarsko. Na£* delegacija Jo c^ihtevoJa pri mirovni konferenci, đn V60 to stvar r*>pravi, In sa priložila pri veleposlanik! konfer^nci. To Tpra-čanje se j» odgodilo, dokier «6 na đo» loči vsa meja med na*t> državo in Madžarsko. Govori! Je potem o evakuaciji Baranje fn Pačuhi* in poudari!, da to ni bila naša napaka, tomv^č da ee je to n>oglo vldeti že n&prej \% skler;^>v mirovnih komisij. Na§ narod s« radi tega ?3i teb kra^ev ni nmaknll, nrktTTeft je ob umikii n«š» vojake ostal tam. O razmejitvi z Romnnijo je metni, i!a ie končana. Treba je samo Ie. dm ▼lađa to odobri. Sefa ki so bila naša, pa *o p**Ipad!a Romnniji, fn ^ela, ki so romrsn^ka, |>ripađ!a pa nam. nno za-i»i?njalj y sfomzuinn t romansko vla-^ro. Vbs je bilo reSeno rasei* predela v Klisuri, kjer je nekoliko naftib se!, pa jih nismo n*>gli »amenjati, k^r ni«mo imeli ozemlja, katero bi vrniii Romu-niji. O raarmejitvi z Bolg^rijo je rekel, da se je izvržila tako, ka kor je bilo predviđeno v mirovni pop$>dbi. Nastala je zmešnjava radi tega, Icer se je ent» »elo priđclilo Bolgariji, pa se je tuđi to resilo b kompromisom, 1a1o> da jo fTT^ja capran Bolgaiiji definitivna »tvar. BAKinejiteT * Albanijo. O rajmejitvi % Albanijo je gbvoril ©b^irn^je, da bi mogla -skupština razn-mrti, kakt> je stvar potekli a. Naveddl jo z^odox4no albfinskega vpraganja. V balkanski vojni je obsiojal dogovor med Bolgarijo in Srbijo, da borno dobili, nko zmagproo, izliod na Jadransko inorje proti Skadru. Ta do#t>vor «e ni i^vrsil, ker se nam je Bolgarija iuia. Terit*, m to zato, ker ^a b»i ArstHja in Italija proti tema dogoTiir«, do^im je londonska totmf?renca fi silo uetva-rila Albanijo, kakor je to zahtevala Italija, S tem pa nam j^ bil preprečtn n^r. To !• W1a U*4»tt£» ^^pMK^ Potetn je snano, A* ja bil foU prine Wied. Znan je tuđi tajni dogovor m?d Antrijo in Itelijb, • katerim 6e je Albanija razdelila n* severno afero, ki jo je dobila. Amtrija, in južno afero, ki fa prlpadU Italiji- S tem je albao. fiko vpraaanje postalo evropuko. V «ve-tovni \t>jni je hotela Avstrija, da bi rila Albanija proti nam, toda v tem Je ] trčila na Italija n^ke int^reee. j Princ Wied je od5el In pHlel E*» | Mđ paSa, ki je vodil polit&o Albanije, J koristno sanjo in sa na*, in sicer po : načelu: Balkan, balkanskim narodom. Branil je ean^Dstojnoet Albanije, fca-hteral ffkupno carino Yn vojsko, ve« drus^o pa naj bi si državi uredili aaml, glede mej jha naj bi odlomili naaeljend sami, kam bočdjo pripadati. Ta spora-rum se ni izvedel, ker se je leta 191fl ffklenil londonski dogov&r. Radi tega dogovor« je albansko vpraianj* «re-sano % jadranskim morj&tn. Ako bo AlbhLnlja eamrmtalna, |» hc.mo priznali, morala pa bo biti neod- i vUna. Ko so so potem menjale neka- i tere vlade, o keterih se ni radelo, tomu m odgovorne, in ko Jd nastalo i« j či:dno dejatvo, da je bila Albanija spre- j jet« t svezo narodov. tlaci i« ni bila { pri2fn»na pet nobeni državi, ko je bila j eprejeta v uveio narodov, je rma'rala j 7a. potrebno, da je eahiarval* me|e i?, ! leta 1013. Z*uUU pa i* Da MirMlte, ki «0 se protivili. Nače ^?te, ki eo stale na meli Ie ie časa voine. m» bile napadene. Iir teg* je nastalo TpraSanje- to je anrtefka vlada naatrala za potrebno, ker je bila đrngače informirana, da nas satoil vri zrezi narodov. See takrat, Vo do prišli naši delegati In Dojadili stvsnws stanje, se j# ekli>n!lo, da bo šLi posebna koroisi]* n« l\e* -m«4i» ?n ■ttotočlta matd. Takrat se 1« doloril« irwi* in po »kle* pu Telepo5»ani5^^ konf»f*ro# u«tr<&ri-la nevtralna cona. Takrct so nasfiale no?» intrige, ?eg da bočemo % S0.000 rt>jaki osvojiti Albaniio in da $0 albanfke in italijan-ske ^ete nmaknile. 7 mejo iz Ista 1913 nno lalik<» sadoroljni. Rano! psUfllfee prali MnHL Alinistrski predsednik je stvarno podal vse momente o razmejitvenera \Tra5anJu proti Italiji. Omenil je: Odnošajl z I ta lijo so bili zaventt-flei, blii pa so otežkočenl s ialno loa-đoatko pogodbo. Ko Je Amerika vsto-pila v svetovno vojna, je izjavila« da ne prizna tajnih pogedb, zavezniki pa so prišli v nov položaj. Ko je nastalo vprašarpe razmejitve z Italijo, je na-stopil Wilson ter se je ustvarila WU-sonova crta. Ta crta Ja odceoila velik del StovenctT. Francija in Anelija sta J priSli v težek položaj, ker 5ta podpi^ali londonski dogovor. Bili sta dve mo£-nesti: Ali da nanravita kakof Betlimann rfollwec. kf je reket da i« dojrovor 0 nevtralnosti Belgije »cunia«. ali da priznata ta dogovor. Zato sta se nam poniTdiH t,a posredovanje. Takrat se je menja!a vlada v Itali* ^ jl. s tem ns se ie meniala tuđi italt-f i^nska politika. doČim Frandia in An-?Mia ništa modi *tcriti ničesar. Ko ie ođšel Wihon. se ie umaknila tud! Amerika, fn kef nismo snrejeli predfo^ zaveznikov, smo morali prl-zpftl rapaDsko pocodbo^ kl je cnana vtem. Stojim na stft*f*?a. da m ta 00-ffOđba mora izvriftt. ParmeMter se ie po te§ pogodbi izvrifla v dveh conah. ; ćfočfm $* t tretjl carrlačule). Tz ka te resa vzroka ne vemo. Sela ko bo izuraz-njena tretja cona. se boefo začela tr-sovfn^ka potafsnja t ftaHio. Tako stoji stvar «lcđe ratmditve. Govoriti je 8e 0 ođškodnini in o repa-raffijah. SolfdaraMt x «wmil Sto-9anL Boltarska. Kstr se tiče nnse $ol!đafno*t1 * vseml Slovani.se Je to vpraianjfo nm- ' čelo prezjfodnj. Pred vojno smo s^ bili ; bližji. sedaj pa smo si MH ođdaljeni. Glede odnoSajev z BolsarHo veli, da so korektni. Sporazum ▼ obffkl zs> veznfitva je Sa iek> đale£, prfooroče pa, da ni treba cojW naorMateliikecrm ruznoloženia proti BoljrarJJK Bolflrar-ska vlada je sicer fziavila. da je politiko izpremeni'a, toda kakor vidimo, pošilja svoje čete v staro Srbilo in Macedonijo In ub'iajo 9% ministri. Vi so nam naklonleni. Ako bo Đolgarska po 15 do 20 letih letih na naSi strani, ako nas bo kdo napadni, takrat bo nai rfarod uvide!, da so Bolgari izprcme-nili politiko. Velika Rusffa. Govorit je o veliki Rusiff, ki nam je pomacafa. da v evropski voinl nismo proradit, za kar smo jl dolžnf veliko priznanje. Snrejemamo ruske emi-Rrante brez razlike, ka teti stranki ori« padajo. Kar aa tiče orahrana ajadnjo-opj DimUa ^^ ašDfllt vs^l ka? ka> aan* i I aro^a. Ne eahtevamo mVakcgra omrrt-čila, c nisko vlado pa na moremo sore-aienlti politika vta dotlej. doklar se ruska vlada ae pomiri • svojim narodom. Dokier n to iw uredi, ne moreno aičesar nfti ovlratl niti pomasad. Dalje o tem vprašanm nofe covoriH, ker vidi. da so tuđi nasprotna mnenja, Pojavili so s© mcdklici in poslanec dr. Korun ujrovarja. da so bili iz narodne skupščine vrženi kcjmunisti. Mlnistrski predsednik PaSić ie s tem konca! svoj govor o ra/.rneiitvi In o odnoiajih % vcle^ilami. kar se riče onejta, kar so omcnjali predsrovomiki In fesar so se dotaknili s •vojimi ugovori. Svoj fovor ie končal tako-le: Halofle B»tranf2 pollfitre. Vlada Je v svojem delovnem pro-tramu predložila one znkone, ki ao potrebni naši državi in |ih mora narodna skupSČlna votiratl. ker »o potrebni >a konsolidacijo naše runanle In no- • tranje politike. Ml potrebujemo en I davčfil zakon, ki bo za vse enak, sodnl i zakon, zakon za samouprava v okrož-I Uh fn obfastlb. da vse de!e naie države povežamo v tiko enotno ustrojstvo države, da bo močna m da bodo s tem nali natprotnlkl. k> sedal Ineku-ftrajo na račun naše razkrojltve. osla-boli In Izpolnllf svote obveze. Zato so j« naša vlada pobrlsrala, da je skienila pogodbe z onfml drža-vami. kl Jraafo z naml iste Interesa In Ista cUje, da branijo konvend'e ter tri-anonsko ki neuiny«ko oo^odbo. da ^e I ne bodo mogle rii^iri in ijrjrravati one i odredbe, ki so določene. da se poajod-j be Izpolnijo. ! Zato se ie sklentli oosr^ba z č&-j 8ko5lovaSko fn Romnnijo. S tem smo v I zunanlf politiki stopili k^rak n?»T)rej, j da srno se ojačfl! In zavnrovali. Sedaj j je treha. da nanravimo še druid ko- • rak. Treba je. dn spreimemo tuđi te tak one. ki nam bodo eh li Še večio silo, da bomo mosrli braniti wr>ie interese sami brez tu je pomočv (Rtimo nloska-njo fn dolgotrafno cdobravanje.) Nato Je đobil be5edo nos'anec Ja-rostovenskejja k!uba Sušnik. Nastal je tak truŠČ, da st m moglo čut! sro-vornlka. MahajoC z rokami je konca! svoj srovor. kateresra nišo moeli ?uti nlH oni poslanci, ki so stali najbliže, Skupščina je bila nato ob 13.15 zaključena in prihodnja seja odrejena za r>o-poTdne ob 16. z dnevnim redom: Na-daljcvanjo debate o vladni deklaraciji. (Nađaljevsjij* n» četrti strani) Iz naie kmllaoine. — Oporok* krs>lja Petra. Iz Be*>-fc%dm poroća-jo, da bo poseben državni odbor odprl te dni oporote> pokoj nega kralja P#txu. V odboru so minisirski preds^dnik« načelnik ka*acijskega gb. disča in predrsednlk driavn^gft sveta. Poleg teh je v komisiji već uradnikov t svrho formaln* l*vriitve t upravnem osim. — Kralj«v»ki dror. 1» Beograda poro6«io» da j# minifter z* jania d^la pos»til fitari ia nuvi kriijeveki dvor. i Oba dvt»r» bost« najbri gotovi še pred prvo polovico tneseca int«rrt«. — Odtrkovanle kulturnlli delav-C&T. Prosvctni minister Svetozar Pri- bičević je določil komisijo, ki mora izdelati imenik vseh onih. kl so s svofcr*ču. V nnvrffft p*.ir»^"iV^grft «fc-rodf«.. ilinictr-stvt> «a javna dcU jie #lolo^ilR> ▼ ta na-m%n IJfSASi dinarjev, — 1 baoffradsfca rnilverzo. Pro- tvefno ministrstvo Je imenovalo dva-najst novih lirednih nrofesorjev na beojrradskem vseučillSCii. — Nova Skofa. Dosedanj? metropolit IlaHon ie imenovan za Rkofa v Vršen, ttmoSki Skof dr. Irinr pa sa ?kofa v Bački. — Smrt beo*radske*a Kreza. Te : dnf ie umri v Peo^radu ntiboflratejši človeV v Bersrradu, bivši srbsLi konzul 2ivko Barlovac. ; — Z% pofn-Jtvo ceste Uzice - Kra- ; liera brda ie d^ločilo minitrstvo za ] javna dela kredif v znesku 16,379.675 dinarjev. — Poolave v J«Sni s-T>iji. Iz £fco-v\}fi tH>ror?jo. #7t ]• Vardar zaradi #il-T%+f* dežj» mučno narafttel in Ai bo |y»T%lnril mv>«fr>. ako n« prf«n#h» d^i»- i vati. V V*leeu j* V»rAar popJ»^il »no. | Hnji đ#l vf»ft». TndT ^larntikt mo^t j »yi Veleum i*» * nrramo»t». Promet j m*d Velasoia' tđ Pri^>pt>iB je aetaTJJa«-Tuđi ;*rorr»^ z Poemom je t?«rrnt»ii. j — Beojrad, 35. iannaria. (Fzv.) Na te- j melji sk'epcv minittrtVet« sveta ie mini- j Jttrstvo Kt »očitim* politiko odredilo razde- '■ Htev konsre et pt^ivne krtie v DilmsciJf. ! V te svrto Je fidterfto cofove centrale: 1* • sevemo Dt'mac'io Šibenik, rt trednfo $n?it, i za ittfno Dubrovnik hi ta Boko Kotorsko j Kotor. \ — Beograd. 1S. jamitrja. "zvj Mlni-•frstvo »arbračaia Je mfredHo, ua dobe vse dlreVeile drfavnfli feleinlc na razpolago 100.000 novih bukovih prtfov, da se Isms-niaJo na tmtfi fttHi. 9nom^niaite> se Dr^JV.Clfllam Metodi PolltlCne uesfl. «= Nasprotja med bosanskim! ra-dtkaicl In muslimani. Med bosar.skind radikalci in muslirnam pniiaja do ocit-nih nasprotstev. Sprva so se bosanski radikalci približevali demokratom z na-menom, da izrinejo mus imane iz vlade, bemokratje jih nišo vpoštevali. Sedaj so se bosanski radikalci vrniii v radikalni klub in priOeli tam akcijo proti muslimanom- V gtavuem bosanski radikalci nasprotujeio zahtevam mnslimanskega kluba glede izena:e-nia davk'iv. prodaje 2eU;zni§ke pruge Bosanska Krupa-Bihuč in glede izena-čenja uradni^kili doklad. = Interesne zvezo Ju^csIavJjo. Pod tem naslovom se zavztmi »Juj^ij-slovenski Lloyd« za tesnejše politići.o-gospodarske zveze naše države z Av-strijo in Madžarsko po vz^Iedu češko-slovaške republike. Kazlogri, ki jih rm-vaja za te zveze. co v bistvu objektivni List pravi med drugim, da nairi je orijentacija na veliko antanto prinesla že mno^o bridkih razočarani in nara povzroOila že mr.020 nepopravljive škode. Treba je, da se brez vsake sentimentalnosti držimo orincir>ov zdrave logike. Naša deviza mora biti: mir in praktična vzajemnost z vseml okoli nas. predvscm pa z cnimi, kate-rih supremacije se nam ni treba bal1 fn ki nas na Dodlajri ustvarjene situacije nikakor ne ogroževajo. = Inozemstvo in naša država. »Azramer Ti-ghlatt« raspravlja o uso-depolnlh posledicah naše indolence z ozirom na naSo poročevalsko službo v inozemstva, ki je popolnoma brez po-trcbijiii inforrnacij, ali pa je informira« no v naŠo Škodo. Med dragim v^~: »In-ozcmsko časopisje ni krivdo- da J° inozemstvo tako slabo informirano 0 nas. Naša država potroši rnilrone in milijone za plaće nepotrebnih, ne-zmofnih in nezanesljivih uradnlkuv. Nikjer v inozemstvu nimamo kake.^a dopisnoga tirada, niti eno jukovIovch-sko poslanistvo nirna novinarskega referenta. Naša vUda Se nikdar ni iskala nobene poti v inozemsko ćascrisje. Minlstrski predsednik Pašić, ki je še do pred kratkim vodil zunanjo politiko, ni imel za te stvari nobenega raziimevanja. kar je umfjivo z ozir >m na dejstvo, da je bila predvojna Srbija mala država, toda Jugoslavija je velika država in ;s,3-meznimi, tuđi največjimi državami nišo š*e j>opo!nr)ma urejeni. nam ne more biti vseeno. kaj se piše o nas v inozemstvu. Kajti samo to more uuli-vati na javno mnenje in po njem tuđi na politiko posameznih držav. List piše nato o Češkoslovaški. o kateri je inozemstvo Izvrstno informirane ter zahteva reorganizacijo beogradskima presbiroja za naso inozem.sko propagando. Skra^ni čas ie, da se ino/e-n-srvo o Jugoslaviji točno ia zanesljivo informira. Vlada ie do'^na skrbeti za to, da nas ne bodo na zapadu veČ za-menjavali s Kamčatko!« — Potpisujemo vse. a kaj hočemo. ako merodaini j krojt ne glede na to ali so demokrati f a!i radikali. misli jo, da so problem štederja in redukcije uraćniStva reSili s tem. da s-o odpravili Dopisne urade! — Rad 6 za močno in ve!i\» Juir**-»lavijo. vVnce del Popoloc, ki iz'ia'a ns Reki piše; >Kdor mieli, da ima Radić naia&n ustanoviti kneoko repuLli-Vo. ^e '-/naprcj vara. Ktk(iAr ni??!!! nai-slil, rekel idi 3^ ncdn*Tii> t6p;a Riđić v razgovoru k^ eera pa imol f. njim v Zagrebu, tifl Vi izvojevat Hrvatski ne-rMivi»not»t od i*-:ii'osm«v ^nni. TodA v nAJi Jn^oflnviji ne zrrs biti pri vi li,sci ranrrv. Srbi fo rtam Hrvatom br^tje. kakor tildi STr»venci. Naravno je. da w^»rsio biti rudi nr^e pra-vlro in tv«s© dolžnoeti T>r«it?ko pon»z-dcli«n^. Hototi nas 8 pilo posrbiti, to fo proti reitior *? svojo ihi?n. — Ah je H FndićovA izinv.i fdc-n-ti^na* ZakflJ 30 d«je italij«inskcrau suNovt BoT^arsk*. Neviavno tr>«ra wno f.RbHc*žTi \^pt. da je odšol v ?ofito ; f*r. l'ri^^Ho IvnM?ć. c^-^vn! uredni!' i >R^^5Va1ft< in edini pristat, ki s1*'- iriT. . 5?to^«n Protić r "narlamcTiru. Pot Hria j Ivani6<» r Bnlcrarlio fo vz^udila v b^rv-i jrrnd^ki fa\T\<^t! spložno poT.orno^t in I ntkf»i?ri 1 ?*= ti no cHo trtlili. dn ]r* 4 ryi*lovom »Nnva Bol-i £«rijft^. V tem ?!*»nVn navezn]?* pvof-a izTn*!«nJt ~.t.i r1rt?>ck ^to^ji^ Proti«4^. v j keteroru jo 1« - ta. dokazov/»l, tl kfttftftf^fi, !o jih jo zadeli, i t Ifsfru w»o izprtTnrrrll! in t'a ear^đi ! te^A rat sedaj ni mopoč ž Tiiirol noben j grvoT-Biriin!, rwi to pa j>i*& đo^fovno: >Jbko r^-\ Vrlarjum: Ce ttiđi je iro^na. mordn ?o I vedno pr«*ti!o?nft starr« Ro1arr»r«k-i, ven-J rfc*r obstoja in po r>ri^«»n1?i dvi^ntt, po-[ javHati in ud'^Jetvorati hvala Boeu gr> drusra, drn£ačna in boljS.i Bo1^nr?ka — nova Bolflcnrsk«. To niv^ Bol ^trsko, ni^lim, mem nesporno vi..^l In nn-He! v tW'?u »vofecrn bivanja v Sofiji. Tn tej nov! Boljrar^ki, ki priboja, hočem posve??ti pnmernt) po-omo^t v fcisn, ko p* covori o ^t-^ri Polqf»r«lri, 1:! j* t niarslk^tcr^m oTini, t. i. r©«, *e ?ivat lcl p». kar je pravtako nesporno, ven-dar odha]^ te tud! m^rda polagoma.< Ivanić povorl nato o sofijskim VB^nfl- iiPou, Li jo med vojnu ockionilo spro« jeti od vuja&ke voji.e uprava ugrabio* no bibli'Jt''ko beograd.-:l:a umvei'i'*. ^*jt Ivanić posebno pou«.vti»va, o Bulij-JkiU vaeučiiitokih profesorijh^ ki so na]n*a-viii naiij naji;-■..l]d vub. o luimiitr-jkrni predsou»iiWu t>Ui*iiboiiitii''nj, o eegar izvajaiijih pravi, da iu ajo »uA^nj is* kii>noqa prvp? Ičnrijfl-t in, o b'l^art-ki zeroljod^"! ^ki f.tninki tor «ai*.ljut-u|J svoja iavitjiiii]i tako'u*: >Tu so cei* ekuplr.e IjuUi, ki z^isiuiiijeju vso pa*« r.jo. T^Xja ZJk *>edaj h;bko jingltti.oua fkuno to: rx „dn bati. i«i j« ostalo vse pri 6Lircm. Jli-lira, da *'ib^ z'ad:»3tao pokaza! kj* oba toj 1 in kakti. r=^z Psroplr.vr.a konleronca v Di*a-ždanih. Kakor javljalo iz Prase, se se-stane 25. fvbruarja v Dn'.zdani:i t.U-■ična komisija za urcJItcv rečno p*t)v-be po Dona vi in Labi, Te konfercne^ ?e udeleze i-aGlcdstvcno dr/avc: Av* strija, Ce^knslovavka. Jugoslavija« Nemčiia. iMad/ar>ka in !\m minska. Konferenca ima nalosro. urcJiti enot-nost rečne olovbc. =: Obćinsko re v noJjjar^kL Iz Sofije poroča.^f se bodi' vr'i'g 19. fehruarja ofcc volitvc po vsc| Hol^arski. Poljedc-..a stranki ie pri-Čcb. živahen volilni boj s poad^r;?ni* m svojih zn.slusr za o'onnvitev bol^arsko drž.ive. Opoziciona!«: krejd trJiio. dat bodo dosegli b"lj?.e uspehe nesro lin\ ji!i proroku»e prognoza vladno Do!iTc:np«as rx>roča, da ja hoicarska vlada razni^Ia 61*-'* no. tranjs posoiilo. ki je ruzdel'er.o na \i<$ mili.ionrjv dcinic. Vlada upa. da bo r»o» so'ilo podnisano v celoli. fina^čri 1 rn* K ra menijo, da ic to pri st dani ili r.iz-mcrali numo^o^c. — Hn*:rJA in .!apoi»4*a. Ti W".ii»l.!ti^ t'ma porar.ijo: Pnron Shulorinrri io r$ b?}\ od«tka 7ja Dfljril vrliod izjfivil. đ<' uninknild, ko fio v R««»:ji postavi Ma^ilna vLida. Ta i^j;;va Jar-on.^ke J« pii ostilih (U*!eira!ih nariravil-i povo, ljen vtiš«. Nadnljo jv^ro'^fo: Komisija za F»a!;ni V7'.»»d js uprrj.*la flm.Ti'ko n*sfiliici.?oT v kr.t^rl Rr» pripn^n&i, naj pe tujo Se to iimiknHa ir Kn iie in ea zavzema zn to, d% ao oT>u-=ti priviligl-rano gospodnrsko Jzkorisčovanje »«iSO\ donih ozemelj. ResufBClie % s^ndn za crsont preporo± 1. Shod ra itravni prrv«>d naroda Y> JjjuMjAiii 22. januarja. znljtcrv-o, da naj s<» gosti I ne saiiio z« to. d.i Hud<*m d'^i^-1 jo poti-O'-rx> hrano !n i«krepcilo. » ni za to, da ljudstvo «Rpo Iju jelo k rft.prnvw ljivosti. pii/»nosti in rB7U7fl^nt)Ptl. Zv to aw-htova. d% *e rmr-r ivi revizi.ia vBeJ^ ^optiln in «d (k>volii.» samo tiet«*, kl siurijo resuirTi! r^ntrebi. *-iM nepotro* bno *e morrjo fetoti vae, ki toć'ijn flamd pljac-i* a n*? daj-?ja hrnna -* ToVnJe z^iinia- za katojt* ni nnk-nij pravo rx> treb^. Rnip<»k ljudstvo fc^njo f»omirovljn| povzivw»R pr^tern- In pril»o$et n«i »© —* kakor je h'lo t-repovezano med vkjnd — zTif»\a pr^povo. 2. Pokrajinsko niTYif*Ptn?.*tvo p« ^poj.arjrt. da ninoc! ma fO^lr^i «"*ti i or*rn-» rti —■ okrftjna ^rlnvn.r3f.v«, oro?niki fti žuninstva —- vladno naredbo #lesle ^rt-r^nj'i AlkoV»pimo. n*\ na-me^Uii^tvo izvr?.ov»ni« toh nnr«v!h n^ jrira t?r M vseh poJrr»f^afh orirmor' htro/ro z-rthr^-va ufttaučuo Uvro0Y0Ji]fli predpJsov. R. Pok?^dhor ta rrfl^'ni prerod p reso i a f iT m et, pr^J>n *e upr^r^jflfo. ali da irnajo n.^»-fira ?^n.ni pr#ivlr4> priso«tvovnti pr'MFt.i* vam. — Fr>!».ko nai ukrenn.. đi *•••> ^© z^eli mladini znhrani poset n^prifltoj* uih srlM^n^kih pr^dstav. 4. Kor jo ttk>1 nn.$!m IfTi^fffvnm mno^o oFtndn*»ca# p*>scbno ^^ it;»1ifnn-fkera prrkli'v^vnn^A, eo pro«l ;»okr*» i'n=:ko namf»«tp''5tvt>. naj ir,!a — k%j kor jo to «?torilA vlail^ v Z;^reb'i i a Sarr.jcru — ukaz, d/i fe» Jftvno prrkH-riievflnf> kei7niivr», r»Mft«ti pa naj skiy bo, da po t*i ukaz res izvržuje. fi. Pho^ za nrrtvru prirod v T-tnH»; Ijanf rfr** 22. JnnunHa nro«?i vr>j|a?W iTivoljptvo, r«f «'j*-fva 7. riobrim zclHnm čti**sfudno (rry* vorlenje in prek1irti>vpnj«% po vr>i'»£ni. rih. rvo-^ebo Se pr^'^inj^vnnt** if^lijoiv sko, ki n&j ea primarno kaznuio. 6. Ker Ini Čn«ni5tvo volilr vtMt na prnjo fit«t-%!Je. 5:nf?) thod za nr^vrtl prirod T^roni in rxvrJv«i vro n.)5r» !i^f^\ najl nr»ikrp^Voio podnlrftio to nkrfjo ra Ti<-Hvni prerod naroda in T>omnTai©( lirdpt^r« nro\TJo In ^r^rto vreni^tf. v^hod ^*h pro-i. v.*\ favnopff *?JLmi d-jfoi'rv c?r*. l>v»r ktIo! in nnj «ie pri vpH r^^likl •frnnlr. k\«ir^Hm sliv*ifo. ^uvrf^ »i'^vo. pti, za'-c^trte n^r^nir4** In r^notr^hne^« ri poiV/iratiJa str^eti. (N«5 li^t t« 7fH\*^!« wtoiT r>i pt^li^n, o!it?rv-ni K>rM po?In*ovnti «ninO ?K>ftt*r!ih in doatoinlh Fr^^t^v. 7* orf-rom nn to ptto ff-> dr^Jrdno l^o<*"ihntl vpffVe n^not^^bn^. in strasti vzbuJajDCf polemik*. Uredništvo.) stran 4. .SLOVENSKI NAROD\ dne 27. januarja 192*2. •te,. 2'z. P'MII ' ■ i^——————mtmMI Gospodarske oestf. I —g Iežrebanje posojila. Intereeen- A $» opozarjajo na razglas delegacija ; fninistrstva fin&nc v Ljubljani St 130-A IV. v >Uradnfcra listu« o izirebanju 4 % prioritetnoga poe*>jHa lokalne že-Zeznlco Ljubljana - Kanmik v 1. 1921. — S Občni zbor »Orijenta«. V ! fcctrtek 18. januarja popoldne se Je v prostorih trgovskesra gremija v < Mariboru izvršil v narodnogospodar* kih odno§ajih med Jugoslavijo in Ce* škos!ova*ko zgodovinsko pomembnl akt oficijelncua udruženja dveh mladih špediciiskih podjetij, ki sta raz* »tegnili omrežje svojega dclokroga od obali Adriie do Hamburga. »Orijent« mednarodno trsrovsko Spediciisko društvo, ustanovljeno po jufcosloven* skih irgovcih je v svojih predpripra- j vah dozore! do svojega prvetara obč. i sbora, katerega se te ndeležilo lepo ! Stevilo akcijonarjev in kar je za nas posebno važno, tega zborovania sta se udeležila tuđi dva akcijonarja slične dražbe »Cehostavija« iz Prasre in \ slcer gg. Cemy, komerc. svetnik ter ravnatelj ^Ćehoslaviie« Klavbart katera je občni zbor prisrčno pozdra* vil, odzdravil pa (v slovenŠčini) £. Ćemy povdarjajoČ veliki mednarod-Hi gospodarski pomen udruženja i)bch slovanskih podietii. Držav-io oblast fe zastonal vladni tajnik g. dr. Poljanec. V imenu prlpravljalnegra odbora je zborovanje otvori! ravna* *elt £. Pečovnik s poročilom usianov* nega odbora. V »Orijentu« ie včlante-»Ih 96 akciionariev \% vseh delov Jugoslavije, od prvotno na 10.000 do» Uočenih delnic se ie podnisalo 11.000 { torej en tisoč več, ustanovna glavni* | ca znaša 4 milifone kron. Dru?.ba ima svoj lastni dom in centralo v Mariboru. 9 podružnic in sicer: Liubllani, Zaprrebu, Varošu, Subotici, Beojrra* du, Splitu, Bakru. Jesenicah. Rakekir. Zagrebška družba Miinzer je otmstf* la svoje podietje in ie prenesla na »Orijent«. Družba se ie kakor že ©menj^rm. udružila s sličnim podjet-iern »Čehoslaviio«, ki ra?r>o?aea tez irmosro do Hamburga segajočih po« družnfc. Nato orevzame predsed« sudstvo sr. Tavčar s posebnim pozdravom na navzoča čehoslovaška udeležnika. Živahno odobravanje ;e taval v nagovoru z* Čcrnija vzkitk: zvestoba za zvestobo! ter končni oo* xdrav; naš iskren češki Na zdar! ;Od vlade potrjcna pravila so bila ibrez usrovora sprcjeta, s čemer je fc. i predsednik ugotcvil, da ie družba •'oficijelno ustanovljena. Pri volitvah v upravn! svet so bili izvolieni ec:. Uanko Tavčar fpređsedri. Maribor) fenton Kolere (podpreds. Celje). Jur* ca Anton (Pti!j)% inžener Dračar (Maribor), Skabme (! ftibljana), Oul* da (Maribor), Cernv (kom. sv„ Pra* Ifa) Pečovnik (ravnatelj Maribor), Klavbar (ravnatelj >Čehos!avije« Prasra). Kot člani nadzorstva KiT. Križnič (ravnatelj »Drave« Maribor), Tonejc (treovec Maribor). Čtn^ek (trgovec Ptuj). O. Kolenc je fzvolfe« »Im toplo na srce polasra! intenzivno 'delavnost. Z iskreno zahvalo na krasno usneli prvi občni zbor !e predsednik sr.Taviar zakt^uČil zboro-vanje želeČ novemu rodietiu obila uspeha. —« Ogrska pređ^ojna posolila. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: G. flnančni mi-»ister je s svojim rešenjem z dne 14. ganuarja 1922. D br. 21.146 odredil: 1. da so smejo do 28. februarja 1922 po-Ti^atl in ž''gosat} v zmislu pravilnika D br. 4019 CUr. list št. 313 iz leta !9>0) obveznice pr«d vojnih posoli! blrie kra'Jevln« Ogrske, katerih njih Imetni-W. na§L državljani, doslei nišo mozH ačlfosati. Ta rok ?« ne bo več podaljSal. 3. podali?5anie roka «a naknadno žisro-sanjo tiče samo pred vojne do! kov© birše kraljevine Ogrske. ne oa ostalih državnih došsov; 3. proSnje za na- S knadrm Žifc'osanje naj se z obveznicami vTed vpošliejo neposredno generalni dlrekcti državnih dolsrov v Beo$rra*u: ! 4. vsaka prošnja mora biti oorcmtiena v smislu zakona o taksah s kolkom i ipo 7 d'nariev. Tmetrnki obveznic dr- j žavnlh doteov se opozarjajo, da velia I pod?JiSnnje roka samo za £ori navede- i »e obveznice in da se na prošnje za naknadno žicrosanje drustih obveznic M bo oziralo. —g Dobava pštni&ie moke. Kgla« je t j!»I?a?Tii tr^ovsk^ in obrtnice zbornica v ljubljen!, pogoji pa pri Itomandi I>r>tvske dirifij^o ©blftflti v Ljubljani interesentom na vpogleđ. — Nor imenik knjii: )• iidal« leni-Jakob^ka napredna ■ i$nioa v Wub-ijani. Imenik obse U ▼ ft iesikih ii kaže, kako i« Je u Urviifcnica razvila zadnja tri leta. Dasi U dodatek k prej-*5n«*mn imeniku, it» nad sto strani. Knko rasa ia\most vpoStera tev knjii-»ioo. ?e razvidi \r. izredn« velik#|fa Blevila inttemtrrr. Kdor h*vc« z dežile dobiti u imenik, nai fosli« rnaprej Knltura. I — I*re4avania © hnratski glasbeni literaturi V dndh T, 8., 9.. 14-, 15. in 16. deoembra minoldgji leta pretfcival je na konservatoriju Glazbeno Matica v Ljubljani © hrvatski glazbeni literaturi dr. Đožidar Š i r o 1 a iz Zagreba. D&-siravnb je bil temu predavanju odmer-ien procej pičel c^s (13 prodavatalj-akih nr), vendar so dobili gojenci kon- , »orvatorija precej točen vpogled in ja-ar»o sliko vrvatsk^ glasim. V iepih h&~ sedah ja naniral doapod predavatdlj vea ^lnsbeiii pokret v hrvatski glasbi ter k<*lito>r moejo^e podrobno karakte-ri?:iral slede^o dobe: 1) Glisio v pred-ilirski dobi, 2) Kf»rodno glr.^bo, 3) Glasbo ilirskeaja pokreta, 4, Glasbo po-ilir?ke dobt% 5) So«'t>t»no hrv" t:ko ^rlas-bo. Svoja izvajanja Je povir>rl t rAzni-im primerl hrvatskih pemi, posebno | f>nih is starejšf* in narodne dobe. O pr©- j davanju je bil napravljen stenogram in žileti je Ie, da *e v svrho splosae in farmacije izđ& to pr^davan^ hidi v ti?ku. Ka*i Gla*H©T\i Matici »Tno za to kulturno delo zrelo hvaležni ter nriea- | kujemo* da nam v naiki^jS-^m ?nsu nu- : di podobno prMavanje iz ?r>'v^ i»las-bene Hteratur?. PriporntnjanK) ?p, da je bilo predavanja dr. 5irole 70T;> šte-vilno po?Pfmo, ne samo oi kon^erva-tarijskih jrojenrov, ampak tuđi od drugih glazbenih int»resf?ntov. Dr. Siroli V^dl t>s tuđi u« tem mestu izi^čer« na-lia zahvala. —Pevski eVvor Glazbene Mntice priredi svoj obicaini plesni venčvk v loboto. dne 11. lebnsarja t. 1. v veliki dvorani Filharmonirnc-^ft društva r.a Kon^i^nero trt^i. Zaietek ob ^?O. Toaleta Voncertni. Sr fra ??oa dravske fltvleij«. Vstopnina ?a bsebo 10 D, ra rodine ol^nov pevpkecr* 2horA r^ ! ra rrt>tova!ni fond r»ev?kec:M ^>Ora i«e reebo ▼ pređproda^i 5 P. Preplatila hvaležno 5r^rei cm«io. Vetopnic© se do-birajo v predr>radnji Ie v arhivu pev-«kej*a 7V>ra^ Vesrova ulioa 7, od 6. fe. bruaria n«r»rej oit 5—7 ure in na večfer re-n^ka pH W*eaim. — Odht>r. — Pevski tbor Glazbene Matice. •Skoflu* p^v«ka v«vi.? (rno^ki m 4en-aki Bbor^ s1* vr§i v <»o1>ofo. dn> 9^. t. m. oV> 8. uri zvečor v peveki dvorani. Po va^i fel)r> va^en rassoror. Polno^tevil-no! Odbor. — Prihodnja vaja orkestrRlne^ra društva Glashene Matice je ▼ pefek 27. t, m. m*sto v ?etrt^k t?6. t. m. *>h *. ur! ^vefpr in ^lcer v rmli dvnrani Glas-bene Matice v Gom>O5ki ulirf 8 v pri-tli(*K H^di koncerta, ki se vrši 13. fe-brnarj* ie v^^na nuin^. ud^ležb* v?eh. — Dr NikolaJ Velimirovi^: ->Re-!igi]fa NJeroSeva«. Izdanje S. B. Cvijar novića, Beosrrađ. 19<22. Cen« 15 din.) TT lepoj i ukusnoj opremi iza£lo j(o drn-fto i«d?»*i3e bve dobre i koristne tenjlse. G-. VelimircviĆ pisa» ja svoin stndlju 9a tnnogo poštovanja prema velikom renlju, sa mnosro pposobnosti da prodre u dubine jednom r?tl^>ec uma i sa Jieobifno jakim um^tnickim i religioznim nadahnućem. On je potpuno osv^t-lio i reljefno istakao jedan, i to bitni, deo Njescošsv© duša, iedan *>d mnogih elemenata koji sačinjavaju njegoT stvaralački penije. Odnoa Nje^oSev prema religije, premia Bogu \ prirodi pije bio do p&java ova knjige dovoljno intaknut i naglašen, nij^ bio objnžnjen, i ako se Njecol n*a da ni smisliti b**« toa? relie^iozno^ ose^-anfa. Sva njept>va deln ispunjena »u njim, sva r?iego\M filonr>fija im* isvor u tom religioznom, u vi$«n em i fin religioznom, »PećdTiju. Oro je bea sumnjo najbolja knjiga o religiji Kjego§ovoj i spao« vpakako medju najbolje i najdublja Ifo Je o Njego tu napisano. Oni boji još dovoljnu ne shvataju vrednost Njegosevu. koji nisu inojrli da zarone u ambis« niegove misli i d«. je raavetlo, neka pročitaju ovu knjigu i Njegoi će biti ronojtfp bliži, razumljivi i veći. Veći, jer Njegoš spada raedju one Ijud«, koji rastu što in se više prišličevamo. — Tončelc in Petrček. Oospoa Fr. Rojec je priobčll v Napreiu pol* llstek *Napredek slovenske drame«, ki se bavi z Oolijevo božićnico »Pt> trčkove poslednje sanje-. Tam su čita tuđi tele vrstice: »Nova Ooliie* ]cva igra je nekaj posebnega, nek;i, izrednega. l^ra se začenja v postelji in se konca v ravnoisti postelji. U*u«. vitek in smisel igre pa kazeta, da je dala življetiie zanio že nat'sn^'"« mladinska i^ra s petjem v treh deji. njih »Tnnčkove sanje na Miklavžev večer«, v katero se je pospod pesnih baje tako za^iedal, da je hotel Še svoji igri dati ime »Tončkove posl&J* nje sanje*, a prijatelji so mu ineriJa to odsvetovali. Torej nič več in nifi mani nego javno izrečen oćitek literarne tatvine! Ni senčice dokaza ni prinesel g. Rojec za svojo trditev. Nasnrotno: ves način njegovesa n^* daljnega izvajanja skuša pokazati, kako je razvitek in smise! Golijeve igre ponesrečen. nespreten, narav« nost klavern — torej gotovo v opr*» ki z razvitkom in smislu Rojčevc umetnine. - Ker nisem našel v pcxl« listku zaželjenega pojasnila, sem vzel v roko Tončka ter iskal po knit» gi onih kali in zametkov, \z kateriti da se je izvi! Petrček. Prehral seni srečno do konca in sem bil tam kjci prej. Prav vse, kar bi utejcnil Rojcv navesti v pokTepilo svojega podti« kanja, bi bilo tole: Ali ni moj Ton. ček tuđi reven? Ali nima babice ka« kor Petrček, ali se ne zaveda rarlike med uboštvom in boirastvom, ali si ne želi darov. ali ne sanja? To in nič drugega. Ali g. Rojec ne čuti. da vse te vnanjosti se daleko nišo niti snov, kjer pa vsebina in oblika, bistveno enota, in duša vsake umetnine. Obli* kovana vsebina — to je last umetni« kova in tu je še * Ie mogoče govoriti o večji ali manjši originalnosti, da» leč, daleč nekje za deveto goro pa je literarna tatvina. Oolia Tončka ni čital — to mu lahko verjamete — a tuđi če bi ga bi!: že da je Roičeve verze prelil v svoje, se ne bi moglo govoriti o tatvini, nego o umetniški pretvorbi. Z eno besedo: Razvitek in smisel obeh iger grresta tako vsak* sebi, da ni med GolHevo in RojČevo igro prav nikake genetirne zveze. toliko brez nadnljnesca dokazovanja. Petcrček se še igra. Tonček je natls» njen — Vomnr ie d^ resnfee. prepri* čaj se sam. Gospod Rojec obeta, da se bo s to zadevo §e bavil. Prosto mu. Svetoval pa bi mu, naj tak rat svojo lebkomiselno ali zlobno obdol* žitev prekliče, sveti resnici na ljubo. In ker ornerna tndi Cankaria, mu mo* ram povedati, da mrtvi Cankar ne more in ne sr^e bit! nikomur ?5ČTt ia. častikraio in literarno z?plotni?tvo. Oton Župančič. Proces proti mtent&i®fmm na kralja Hf£ksan£rg. — Beograd 26. jati. Pred prvo* stepenfm (okrožnim) sodiSčem za mesto Beograd se je včeraj ob 9. do« poldne priče! proces proti atentator-jem, ki so po svečani regentovi 7a* prisesr? na ustavo rine 29. junija Izvr« Šili bombni atentat na tcd?«r;e. k! so raz* deljeni v dve skupini. Prvo skunino tvorilo vsi oni, ki so ?e deian^ko ude-ležili atentata, oziroma j?r?» n^nnsrei* no podniralf. v dn^go skunino pa one osebe, ki so atentat f^~-«f«'r3ide1ova!e v terrjrlsttSni or«:an!za« čiji ^a razred države. Po ti vodnih procfistiainfli fnnnal-nostih fe pričelo čfta^ie obtožnlce. ki obtožuju Spasoje Stejića. juda Moj« «esa in druge udeležitve atentata na regenta in hudcdelstva težke te* lesne po^kodbe, ker so bili z bombo pri zgrađbi noslopja ministrstva za Javna dela stoječi delavci in voićiki več ali manj težko ranjeni Med ob-toženci se nahajalo glavni Snasoie Stejlč, Lajo§ Cakič. lud Mom zes, Trebinjac, LazareviC fn đrmi. Med obtožencl ic tuđi mno# eo Madžarov. Stejiča straži orožnik s puško na rami. Citanfe obtožnice 1© trajalo nad eno uro. Za tem fe sledilo čitan ie tov in izvedeni^ke^a mnenja stro* kovr'akov o bombi. Pred?ednik Proktč je na to začel / zpsltSanlrm obto^encev. Prvi ie bil 7^«;1?5an jrlavni atentator Sna; sojs Stejič. Uvod^^-a ie ohšimn obto ženec navajal F,\r*z dcV^^o delova* nje. sprva socijalni demokrat, se fe v ruletu vfct^i^tv11 ^nvzel ^oli^^viz-rra in se kot komunist vrnll v Jucro-slavn'o. Srrva ie bil rrr^ren komunist Predsednik: »Zakaj ste vrgli bombo?« Obtoženec: »To ie mcrfa osebna stvar. Nikdo dnicrl ni M rraven«. Pr^^^edr.ik: »Hoteli ste regenta usmrtiti?« O^f^z^nec: »?TiniV?! .Taz sem vr?rel bom^o osel'^o. Ha n^sem fmei nam^a usmrtft' NI. Vis. nr~sto» lonas^in!1-?!. temveč s<*tn bot^l na ta ns»čin odlo^no r.T-r>+**t:Tr*t\ r>r"+t v1^-dafocem'j partfeanstvr. nrot! protok« <^H? in ^nnmcHi, VT vl?»'f^ v ur»r*vi. Pr^t^^t'*r«! 5^m na ta nae->\ V«r sem b?t iritiran. Jaz sam sem izvede! nacrt*. Obtofcencc rafrr ^?'^o rmUn'e. kako ie i^ved^l atentat j nenam^n defstvr>. da Ie imel r>H sebf tri bomne. Ostalih ni hcrtel vre-čl ravno H isteka razloga. Predsednik ponovi: »Alt ste Imeli namen ubiti prefManasled^-a?« Obtoženec svečano: »Nisem imH nar^en^ ubiti prestolonaslednlk* '< Aleksandra!c i Ob 13. Je bila mrprava preki.ile-na In se dane« oađaljuie, i Gauor HnanCnega mfnfslrz i tvnzntnl poiltmi. BeoirrAđ, y>. j»n. (!zv.> tPopoIdanfcfca fte/*.) V vseh parlamentarnih krogih je na-pravil ekspoze ir.inistrskega predvodnika filobak vtis. Naprcdneiši politiki pa so ne-katerc točke gr.vor* o poLtiki napram za-veznikom komentirali kot konservativno std išče, Kajii tuđi na^a zunanja politika ^e mera v rmdoCe voditi ^a^lo^toino. Mi ne i smemo slepo posnemati franeozov m Jiu-'. gih zavtzni.ov. ainpak se moramo poita-j viti na saniostcjno stališ^e. voditi moramo jugoslovensko zunanjo politiko. V parlamentarnih krogih pa ?c Je ie včeraj nadalje žival no komentirat zadnji " govor m iiistra prt*<\ete Sveto/ar Pr'hl-čeviča Vi Je nastopil v zbornici kot glavni za2OV(,rnik vladne notranje politike. V neJ:aterih opozicijona'nih krojsih so pod vii-f m obeh govorov prišli do spozna-nja, da ie treba v parlamentu začeti z r^s-nim delom in da ni samo naloga parlamun-ta forsirati nov volilni zakon ter preiti tako) na to k novfm volitvam. Na pop'-ldanski seji je podal tuđi f!-nančnl m'nister kratka 5tvarna Izvajaniu o proračunu in o vpraSanju. kako doseči v njem ravnotežic. Ob 15. prekinjena dopoldanska seja se je nadaljevala ob 16.4*. Poslanec Pavle C u b r*o v i ć (demokrat) Je omenll. da so v vladni deklaraciji tuđi simpatične stvari, kakor agrarna re» forma in zakon o zavarovanlu »etve. Je proti tvtonom'ji. kaVr^no rahtevajo neka-tero opozicijonalne stranke. Co »c uresni-čijo nacrti opozicifonalnih strank, se ustvarijo avtonomi^ttčne cdinlce. M bf *a-mogle biti državnemu uiedinienfa v Ikodo. Poslanec Renin (zemHoradnik) ie skuSal odffovarjatf na fekatere stavke govora ministra Priblčev^su ProraCnn In onraEanle raonofella. Nato Ie fovoril ftnarčnl mlnister dr. Košta Kumanadt Omenil )e začetkom govora, da '• v finančnem odseku h tel podati obširen ekspoze o naSi finančnl si-tuaciH. Ker pm so se nekateii govorniki v debati o vladni deklaraciji dota kn i H tuđi flnarčne politike tn budžeta, smatra ta umesrno, da ob tel priliki odgovarla na oCitanJa Stojana Protlća. Iri »c Ie t sv»v jem govoru spustll v kritiko finančne politike. Zlasti glede oči tka. da flnančnt mlnister ni posveti! zadostne pažnje finani-nim problemom, tako budsetu m vpr a Mafiju ravnoteži*. Pinančai mlnister Ie nagla-$al: Dr8a\Tii budžet ia ieto 1023, ki je teDt naš prvi redni budžet T>re^lo?en parlamentu in katereca so ministratv* dol ero časa od februari * 1. !. irdeloval*, izkazuje prrotno 9 miljard iadEtkor, kar znaci đvakrat toliko, k^kor huđ^t za Ieto 1921. Prvotni tmdsret ?*^ i« tri-krat rediieiral in rna§? redukcija toko-11 S milijarde, tako đa sedaj izk^zn^e budget 6 roilijard 257 mili.fcnov 500.000 đinairjev. Jasno je, da se je> firtan^ni minieUT pobnvil zato, d* bi »pravil pioracun v ravnoK-žje. K.d.*»r trdi na^. prutno, iiot-o ^iiznati r crnice I Po eodan,i< m piijiivuua zno^a dra, l'i ilirauki ^ puvoum o-obnepa 7.n»-»"rtja, Co boino flefiiii potu prihranka» i^«iiio gotovo v proračunu za. Ieto 1922 doecrrli /.mani^nnje deficita, 1/ru^i nat-iii zinari:Jinj% deficita m» moro iif»- :i po*ora novili \nrov držav, Jiih drhuiiUov. I\ov«> vi e htimo i*k.:U lc te^laL <"e 6O pokaže, da ee v proračunu (iruirafe cc more do*.e*M rn\notežj^ ."!•%• viro douodkrtv Korite dve vrst! davkov: a> Prorrr«:ivnA. *n \CiO % mižnjnra dr.vena naklada n.« v^e doscd-^n]e dav* ke. b» S^rejotie noreca da\ ka na prfHKu ion je. Kinanftni minNtcr je dilie rj»\Ti. .'•ni o-"itko. rfo jr t]*-.!:* pn \Hr<>dni banki kriv prisni di^-ina. Orn^nil Je krnt> ko, da dolir, ki tra ima dojava pri Ka-rodni banki, ni *h\\t\\ v-ttk r»anki), HTopak vzroki *»o frlobok»Mši: tiko a^ rrltke rsote, ra k.itoT© po se na&i trgovci zarioitili t ir-izomfltvu, b) poli'-Jfre prilik© r*&-n.lefra č&aa in c) mobilira^ija proti Ma« Finanftii m*ni«ter Je ▼ oštrih h*«s-^rdnh erajal po^cilio Jnm^loven kfffft kluba, t. j. hrvatskih in *!f>v<>nfikih kle-rikaTrev, ki «o aptt*irali p^*oti pođpi*ovj| nju investiriiJHke^m posnjila. (TClenkal. ci bo eku&^H te utomrl'one oćitke ov, r^ci z raznimi medkMci.) NaSa trgovinska hi'ancm |e rt* pav sivna. Pilanr* pa ni edinl m7loff pad-cs dinarja. 8voi euvor i** saklju^il: >Xa*€ narodno edinstvo bo vadno trpelo. ^e Knrrvo vztrf»iali in jahall na rnMenkostih ter rpraAevnli. ali nat bo delegat v tem ali onpm niestu, ali mini* strstvn Srb. Hrvat ali Sloveneo. (Veli. kfc O'Tr>bravanJe v ibornici.) Pr>sl*neca Ljuba. JoTinovU (radikal^ je za -sporazum c brvatakim narodom, ne pa v smislu r**nđene brvat^ *keira blt-lje\int> SrbMo. Vei r»*orimn e>n renski narod. >V«mi »a Brb« Hi->'ate, Slovence, Crnoporc^, Bopance, ne f*>znain pa hrv#tt«keera ali prKskeira. naroda! Ve v«n za mi*ift Srbija, n« vt*m ra raeje Hrrat«ke!< Vn koroni LfuT^ Jov^iTirn-ifS fm abornica Izvolila odbor deretorlee, kl ■5e BeRtpTie dan"1^ d^^^vidrve, optodni m Av^trijo. katere rok p^t^ee lcoT>f»«»Tn tega mf^fet In ki *e morm podalJAati. 5^eia \* bila oh 10.4.S 7ftk!jJTi<*ena. Soholstuo. — Sokol T. orosarja srt>io *T«m!»tv« na mro] ob^nl ebor ▼ neđeljo, 29. 1 m. t>b 9. nri đop. v dvorani Mestneara doma. Osebno neznan! feriroraa maniBna-ni rtf^nl Imajo nristop l# proti drnštr^-ni izkazmei. Odbor. — »Sokolski ođflffc Jeticac vnbi na svoi II. rMnl oVm'i «bor, kl w vrSi v nedeljo, dne 29. Januarja. točno ob 15. uri v !Jnd*ki Joli im Jezici. Spored obi čaj en. — OdV^r. — Sokolsko frf«da??§6e ▼ Radov« Ud Dotiovi v nedello 29. t. m. ob 5. uvečer OrPJriarzerlevo »Pramati«. Tnr'sflha In sport. — Vremensko poročUo is Bohinja, Dne 24. januari a 1922 ob 14 uri. Baro-meter: 757 cm (?© stalno dviga). Ter-mometer ob 14- uri: —2 C. Vreme: ob. trrčno. Veter: T.abek R9rerovrbo/inik-Množina »nrjea: Na stari, na 40 cm se> wd<*ni snej? i© pedlo nocoj 3 nn kožn-b^stega prsila. Kakovostf sne^^a: Za ^mitko prav urođen. 5?a^1nee: Prav db«-h*»T. ^ank^H$?e »B#*lvedere*t izborno. CV*ta na Ravne: Kot naravno sark«r HJce prar dobro. Sninlcm: Zelo nct>dna, vslecl nrr»šr^i"» vf=^h f>f».T»or ^refsk^sra imorta narav-nost mnT^^ko^+en. — TT. S?Tif!?ar«ld IbIH ▼ nedetU©. dn« 29. t. tn. tu Planica pod UM*« f»73 m. O#hori \t i?lav«^ffa 1or>lodvora ob 5 uri 50 min. do ielerntlke r*»-pf>»1e Preserije. odnod cer Prepalio iw Planino 1 nro 80 tnln. VaWw»o vse n*>-▼fnre kot rod' Ktar^^e «nw?aii^. terori obMren, gladak, k» vse prtpraven. r*>-eebno «a ve*b«n1# r ovlnWn. Proviant rn or»oldne Pf>boJ! OT*)lfon*kl odmor t Srl^^ti >Pl«nica« ?*>!•»* cerkviro (v«ik n«»koHhr» r>i^a in rt^dkorifa prboj). Pov-ratek **b 16 nri 30 min. £er Pt». Brero-t1co t Prfwne. Mala ve^erla »Pri 7?UvMni< v Famniku p. P. !>>hod v LJnb!J*»n» r>b 21.52. fiosrt, Zim*Vxv«**ortnt odj»*»k Bobin? rp^-1J© pri lHolnUh nnnka^ktn t«»kwjih ffiHe Tn«*ri^M* dosr^^iih v novost, kl Jo bndo tekmovalci kot vigek neprl-I Ptmr^sti eotovt> pord^aviH % n^lvc«-i Jltn T*«5eM«a In zado»e>niAm. C11? !n Finri bo^t* ti»w^C frrpTSrt'.a mrd e*bo1 (■ #l«ktrieBlB lopoa to doMiea! 8mI se bbdo sasmamovalf avtomatiPno « na. tafnostjo do petdesefinko »elrande. Nafto v^dTiosti je to edina v Jnpoilaviji ▼peliana izvedba morjenja čami. Solsroo. — Sprejem t spojim Ma ▼wjn« mornari«?. Po naredbi rnfnistni voln* in mornarico z dne 13. decembra 1921» se ervrejme meseoa junim 1922 70 mla-denicev kot gojenci v »trojno *olo voi-ne m?vrnarioe v Zeleniki t Boki Kotor, ski. PojB$>ii ka aprejem so: 1) NrtAe državljanstvo (domovnica). 2) stflront lt do 20 let (rojstni lifft); 3> natm^nj 4 razrede ljudske §ole (sadnt* ftolsko i»-pričevalo"); 4) nrt>mad«ževano ved*nj# (nravnostno iiprićrvalo); 5) dovolit#»v roditeljev po predpi^anem obrascu; 6) v»a:i dvoletnA nčtiA dob* kovaftke, kle-parske, ključavni^Uirnke, ntnijtarBk«, Soforske, elcktrifarpke, m>nt©nko »li fllifno obrti (ufno i7prićevalo); 7> te-le^na Fposobn*)«t (iaspri^evalo aktlv-ne«a vojp^k^ffa zdravnlknV, 8) H^mitkl itttin (župniJako ali obftn^ko potrdith). Lastn^ročno piB^n** prošni« za spnt. jem v to fttrtojno 5olo vr>ine in mornarico Je najka-°n^!lo ka ITjbtTr^ka, Dalma-cijA, ki moralo biti opi^rrljl^ne 8 z£»raj navedenlmi H?t1naml. N«t«nC-neJS* po!?• »nf 1.4 <*^ia im»tni vojaftkl urad v Meetntmi domu. REPERTOTTr~NAf?O!>VFO\ OT.FDA^ LlftOA T T^TTTBLJANI. Drama. Sred«. 25. 1an. 1922: Predstava tn nbo. žne totroVe por>oldno ob 8. Peter- ?kovo sanje. Tzven Cetrtek 26. |m. 1922: V korift Udrn- ifr\]n gt9dnW\:\h lirrtlrev HomlPt l*etok. 27 jun. 1922: G«*rdl*t E ^oHota, 2«. ?a-n. 1*V?2 TT.iTnlrf T^r^tj Nedrlia. &* Jan. 1922: Popoldn> t>b X PetoTclcov« «Mni*» I«vf»n NeđfMa. 29. Hn. 1922: xTe?odh H^ter© C Rol>ota. 28. j*n.: Fvansretinlk E Ne>dHf«i. 29. Vin.: Bori« Hodunov Urin Ponedeljek 80. Jpn.t e^prt^ Tortk, ti. l*n-: Ft«i O ^. siev. .SLOVENSKI NAKOD', dne 77. januarj.i Um Ok. &»iirt^ Dneone oestl. V Ljubljani. Tbjanuarja 1922. *— Pokrajinski namestnik obolei Na svojem inšpekcijskem potovaniu po onem delu Koroške. ki je prlpadla naši državi, se je pokrajinski na* mestnik g. Ivan II r i b a r tako moč« no prehladil, da je moral potovanje prekiniti in se vrniti v Ljubljane Gre za akutno prehlajenje in vsled tega ta teden g. pokraifn. namestnik ne sprejema strank. Kakor nam po-ročajo iz Vuzenice na Štaierskem, je tamošnje prebivalstvo g. namest* niku priredilo iskrene ovacije. — Naš list in vojaštvo. Iz raznih krajev nas narocniki-vojaki obvešča» Jo, naj iim do nadaljnega ustavimo pošUianje lista. Češ da je vojaška ob« last prepovedala vojakom Čitanje ča. sopisov. Ker nam ni lasno. ali je vojakom zabranjeno čitanje spioh vseh časopisov, ali samo našega lista, no* zivamo ministrstvo vojne in mornar riče, da nam da potrebna pofasnMa. Vnaprej izjavljamo, da borno z vso odločnostjo nastopili proti takšni pavšalni prepovedi Čitanto enscrci* 5ov, ker smo mnenTa, da se rudi vo* fakom ne srne kratiti njihovih držav* Iranskih svohoščin. Sfcer pa. ako vo» fcška oblast zabranjuje razširjanje li* stov, ki pozivajo na pobuno proti dr« žnvi ali tnke, ki sči?vn'r> na državni in socijalni prevrat je nam to umlji-vo, ako pa ona s temf listi mečc v en koš plašila, ki dosledno propagrfraio liubezen do države in domovine ter razširjajo idejo narodnega in držav* ? :-:°ra ujedinjenja, moramo to početie pri vsem spoštovanju do vojaških mranov imenovati brezsrlavo !n abotno. Da je avstriiska vojaŠka uprava med vojno nastopala prori »Slov. Narodu« z vsemi sredstvi. je bilo naravno, a da sedaj naše jugo* stoven. vr«a$Ve oblasti zabran ?me-jo vofakom Čitan}« »Slov. Naroda«, k\ je bil od svojega začetka do danes fn v najtežiih časih neuposrljiv In ne* omahljiv propagator slovanske In Ju« goslovenske ideje, to je tako gorostasno, da zahtevamo točnega in las* nega odgovora, v kolikor Je ona vest resnična, in če je resnična, tuđi zađo* ščenja! — Ustanoviter »Trjcovske banke« ▼ LluMfani. Minister trgovine tn Industrije Je dovoli! g. Viktorju Medenu, veletržcu v Ljubljani, da otvori »Trsjovsko banko« z osnovno glavnico 2xk mflijona kroti, Id se lahfro zvi?a na 7f,4 milijona dfnarjev. — »Jusoslovecski Informator«. V »Zvezni tiskarni« je začel Izhajati list »Ju* ^slovenski Informator«, pisan v nemSkem, francoskem in hrvatskem jeziku. List Izdaja M- Feller. ki je svole podjetje sprva mislil zasnovati v Mariboru. O listu ne te-rekamo nobene sodbe, konstatiramo samo, da je pisan v zelo slabi nemščini. kar Že dokazuje naslov uvodnika »Wanim đie Bewegung langsam Ist?c V številki 2. piše list zelo obšimo in simpatično o Stjepan« Radiću. Tako piše med drugim: »Radić je sposoben mož. Sicer deluje. kar se tiče sedanjega državnega reda, negativno, to da prav s tem delom dokazuje, koliko lahko stori, kako sposoben Je. koliko on lahko koristi svojemu narodu. Kakor rečeno sem mnenja, da bi RadiĆ moral v vladi sami zavzemati vodilno fnesto, da H tako lahko pretvoril sedaj Škodljive sposobnosti v korfstne . . .« Na drugem mestu pravi: »Treba je Rađfća poznati! Radić Je dnncs, tako bi trdil, eden najsposobnefSih politikov in diplomatov v Jugoslaviji. Od-krita slava, s Širokim krogom ražu me va-nia, moder, pretkan m zvit . . .« »Jugoslavenski Informator« sicer dela vtls gospo-darskesra lista, zato se Čudimo, da posveča osehi Stcpana Radića tako velfko pozornost da priobčuje o njem kar dva članka, od katerih prvi se bo še nadaljeval. List ' stane na mesec 3 dinarie. —Državna In evangelfjska ljudska §o-la v Morski SobotL Viši! gotski svet je odredit, da se združi pod enim vodstvom državna in evangelijska ljudska Sola v Murski Soboti. Za voditelja je imenovan nadučitelj v Vučji vaši AlojzlJ Cvetko. — Slovenska vsdnlca zi madžarske Sole. S'ovensko vadnico za Sole z madžarskim učnim jezikom namerava izdatf učitelj Gustav Čiželc ki je prldeljen šolskema nadzorniku v Murski SobotiL — Brei vednostl podpltaiL V »Prek-miirskem glasnikuc izjavlja g. Ljudevit Brumen iz Murskc Sobote, da Je bilo nje-rovo Ime podpisano na vabilu »Jugoslo-vanske^a kreditnega zavoda« za podpiso-vanje delnic »Jugoslovenske kreditne banke« v Ljubljani brer njegove vednosti, čel da ie že 28. aprila 1021. v priporočenem pismu sporočit načelstvu imenovanegi zavoda svoj odstop ter preklical svoj pod-pist kl ga je dal svolečasno na vabilo za podpis delnic »Jugoslovenske kreditne banke.« — Iz carinske shifbe. V generalni direkciji carin Je postavljen za InSpektorJa Mfrailo A čim ovi 1 vriilec dolioosti upravnika ljubljanske carinarnice, — Milfjonska tožbi. Pri sodiSču sta vložili proti »Jugoslovenskemn kredltnemu zavoduc tožbo »Slovenska banica« In »Slovenska eskomptna banka« sa Izplačilo trch milijonov kron. — Iz poStne slnfbe. Za predstojni-cn r>n5tn^(?A in brzojavnega urada Mo. ■'te pri LjnMJani je imenovana s^ Ju-lija Engelmanova !z Straže. — LJodskoSolskenm o«iteljntvn! Rok tk anketo o 1. Cl. zakonskoga nacrta zet narodne Sole i© podaljšan do tehtnih od^ovorbr m m&t>^tml noviml in ganimivimi mislimt. Kriuko, nova mnenja in event. formulacijo omenjanega čtena naj se po&ljo na: Akad. »ocialno-pedagoaki krožek na univarei v Ljubljani. — Akad. eoeialno - pedagoški toro* žek priredi v ponedeljok dne 30. t. m. oh 20 uri na moškem nfiiteljišča svoj redni sestanek, na katerem se bo rax-pravljalb o temi: Kako storiti prvi ko. rak k ljudski oniversi? Cilj ljudfike uniVdrze ni I a plitvo pra3vetljevanje. tT»mve»č v«goja srca in BnacaJA najfeir-Sih ljudskih plasti; edinole v vigoje-nih širših pla^teh leži na5a rešitev. Zato vabi krožek na sestanek veo, ki ee zanimalo za to veleva7rto vpra^anile. — Smrtna kosa. Rodbini Malcen v Ljubljani, na Ižanskl cesti It 1, )e umri slnček A v g u s t uČenec IL meščanske sole v LJubDanL — StnnovanjMv« beda. Pišcjo nam-IiKUPko Irto je kupila po.štn^ uprava ođ Kranjske hranilnice Virantovo hišo na sv. Jakoba trpu. V t*j hL5i J^ etan»-valo veČ strank, katr»rim j[« m©r^tni stru-novanjpki urad pre^krbe! lepa in rdra-va nt-anovanjA. Edino irjeroo tvori v tem ozim neki uradnik Kranjska hr«u r.ilnice, ki je primoran izstooiti iz do-sedanie -3lužb«e, ker stanovanj^ki urad, eklieujbč se na etanovan^sko uredbo* glasom katare morajo derkirni zavedi skrbeti za nastani tov svojih nftlužben-cev, noče nakaniti nob«nrs;a stanovanja. Kranjska hranilnica Jd sicer 6to-rila potrebne kt>rakr?, da bi odpovadaln ■stanovanje kaki stranki, ki stamijejo v njenih hiSah — pa fflej čud%! Isti stanovanjski urad ni d.\l đovoljenji ta od povod, vsled česai* l^ moral imenovani nividnik, ki je družinski ofe in v Izubijano pristojen, s 1. svezanom t 1. isprazniti svoje rasi Ino stanovanje v Virantovi hiši, Ina^e \*y delo2ir«n. Ka-ker smo se na pri-stojnem me^tu informirali, odgovarjajo ti podatki istini. Zato se uf*>j«uno vprašati crospođA župana, Jali mu ja znan ta kričeč plnčaj in pa bpozoriti tuđi na to, da j« on ne 1© upravičen, marveč tridi dolžan dati podrejenemti stanovanj^kermi uradu na-!op. da PVv>jomn nhčarju trfkoi preskrbi stanovanje, da se na ta način ne rir« ljudi v obup in nalaš^ ne pomnožuj© n^Kadovoljnost med na$im ljudstvom, ki j-d upravi^ano t»s^>r5eno vsled take-ga pbstopanja mestnecs* stanovanjske-pa ura4a. Resnici na ljlnbo treba tuđi priznati in dati veo fast poStnerou di-rektorjn g. dr. Debelaku. ki bč je usmi-lil imenovane rodbina in ji naka«il zsa-časn*> zasilno stanovanja, sicer bi bila deložirarm ie meseca decembra Ia7rpke-ga leta. Dk* izgine t<% stvar e sveta, ee rotora, pravočasno nekaj ukrenfti, da se vpftj pođ inertno npravo ne V»r3o do.sra-jali elučaji Lx>t so se pođ bivšim državnim stanovaniskim umdom. Meetni sfeu novanjski urad naj — č^ že dru^ra^e ne gr^ — dogovorno s kr. noštno upravo, ki je lani t>b priliki prbdaje Virantove n-i5e po svojem poroc>valcu v časopi-sih sloveeno zatrit?vala, dn. bo v?em stnankam te biše po^krb^la za nadotne-6tna stanovanja, poišče k«iko primorao stanovanje, g^ nakaze toj družini in tako tuđi država dokaš^ da imn še k«j poHatnecra erita. za svoje- drSavlian©. T-\ žalostan slučaj kaž-3, da bodo morali naši gt^. poslane! čimpreje poskrbeti r* to, da se obstoječo stuoiovanjnko uredbo temeljito revidira v prilog revnim -sitoj em. — Požar v Velikih Laščafi. Poro* čajo nam: Dne 23. t. m. je vpepelil požar popolnorma stol^mico Matne Jelenca na Cerejem. Ker so tinf^eni tuđi vsi dracrocerri stroj! in vse orod* je in ie rtidi de1 hiše tv>§kodovan. se cenf Škoda na dva miliiona kron. Za-varovalnina prot! povzročcni škodf Je ze!o majhna. Oeenj je nastal med obratom ob po! 10. uri, bale vsled eksplozije steklenfce s firnefem in Špiritom, V! je bila postavljena v svrho otaiania preveč bliz*' razbe!'e» ne peči. Jelene, ki Ima veliko tirvft* nr» in kl mu je bila ta obrt edlni vfr dohodkov, je ponoinoma ohupan. Požarni brambl !z Vel. La§č, orožnU kom, finačni straži in dnurermi ob* Čfnstvu brez raztfke strarV se ?*e zahvaliti, da ni danes vsa skupina po« sloplf tamošnjih posestnikov razvali« na. Pri gaSen)« te«ra po?art so bili vo* žrtvovalni tuđi prebivale! iz Stemen. občina Sv. Orejror, in £. kaplan ?z Vel. Laš5. kljub temu, da lim Je bila Dretnočena obleka na životu docela ledena. Pripombe vredno Je. da bo Jelenčevo đomovje zaenkrat moralo pojrrešati revno ljudstvo, ker era ni bilo reveža. da bi ne bil dobfl pri Je# lenčevi mami za silo hrane fn preno* čišča. Ta družina je vredna vsestran-ske pomoči. J. R. — Razpnst tabortšča t Strnišču. Ko fe leta 1915 nastala avsrH)$ko-ita» lijanska vojna. Je moralo na desettt* soče Goričanov zapustiti svoie d«> move. Večina se Je naselila na ozem-lju sedanjc Slovenije, najbednciši bc* jfunci pa so bili razmeSčcnl po razniti taboriSčih, zlasti v Brucku ob Litvi, Wa*rni itd. Ob razpadu AvstroOgr-ske so se vrn!H ti bejruncf v Jt!$ro?la* vijo, k|er liti Je takratna Narodna vlada naselila v barakah bivSe vojne bolnico v Strnišču. Njih število Je znašalo začetkom leta 1919 nad 3000 in njih oskrbovanje Je stalo našo dr« JfeS&flBMV? milijoaav. Ko *o Je od» j prla italiianska meja. so se začeli po I malem vračati v svojo staro don ači-Jo. 30. dec. 1920 se Je priredi! za itr* niske begunce zadnii transport s ka* terim je odšlo okoli 100 ljudi, katerih se je ob tej priliki razdelila potrebna obleka in primerna denarna podpora. S koncem tega meseca se konca likvidacija državne uprave taboriSča v StrniSču fn tako izgine zopet eden najžalostnejših ostankov svetovae vojne. — Jajca po K 6.— kr>m.id p« rez-prođajajo v aprovlia^ni pro-^edflj si v?nj na podi^^ih nišo nr»a'i krasti, danrs j© že trdi to prrmapflno st«li§ce. Vfr»rnj ie namrei1 t^t nkradel wod. sveinikn dr. Frann Mohorifti v 1 upravni «>»!)! zimsko snl-nin Nr^deja-uio se, da «=e bo dalo trtu i7Fltjtiiti. — PHje^i tatovi rrrz;r.mm PolirHn jp» ar^tirala d^larca BrrtvEa Mr»tijo. njfjroveca brata Antona, H^l^vca Novn-k% Franca in Mnjerioa Antona, ki po ukradi LajoSn TTrvfitu ^^rmoar, Vo so Je pellala v tramvaju od d -?. br.inice do macfstrrti ukrađel listnlco z 350 dinarji In rdizniml llstinaml. — Rnf>ar?kl omnr. Aret!r^n Ie hT1 v T?oj?a?kl Slatini 411etn! rostr^Vk Tnj!«»sti 275 btro^kih rn'*t»T. ki °o i»»i ro^^tn]r» Bvcriniko mnt-^a ronajveč v bližioi porodiSnlr© v kanal. JulIIshl BeneCIfl. Krrave vofjtve ▼ Istri — Ita!. teror. Volitve v Istri so Me krvave. V Veprincu ie bilo ranjenfh nad 20 \u~ fifoslovenskih volilcev. Po vsej Istri so se razSirila nasflstva. k\ so nov Skandal za itatMansVo ^r^avo. V Lf-bnrnffo je pricfr\Te?o z T?eVe nad 2OO faš?stov. ki so dlv?a!i rx> Kastva Volo^k^rn. Opatiji In Veprincu. Tmeli so seboj bombe, s kate-nm! ^^ r^?-jranjali vo!Hce. stre'-*a!i so z revnlver-ji, napadali ljudi, ]lh pretepall in ]?m trpfali Ktas^^nice. .T*^^^' ------'- vo- lilci so hiteli ni\ volića ??T pTas^voti nišo mojrli. V Ver»nncn so sam! Ju-srosioveni, a'i itaifjaisklh plnsov te bilo ?^0. na^ih pa 116. Kaj se '? zeodi" To? V Kastvu. knr ra ie ostalo pri Istri, Je bilo itali'inskfh pbsov 547, naših 599, Vomurfstf. sami Hrv-»tfe. so dobili 327 elasov. Samo nasilstvo ie pomacrnlo Tt?!i*?nom do tecra števi-la. Krivica. Ti?s!lje. sleparija! V?e pristno ftalijaiisko. 2min! fe po ogromni večini hrvačka občTna, kftj-ti rred 4000 prebivale! je Ttalifnnov kakih ?00, ali Italrani so zna!'" občino razdel'ti tako, da ie ne^nat^o meste-ce 2minj volilo 15 svctovaTcev, vsa okolica pa samo 5. Pa tud? v ?miniu sametn je večina rn^a, toda rezultat fe ta. da Im^jo vex'^r» TtMnnn'. ^ri-hrumell so fa??st? \r. Pazina in pre-gnali r»pše volilce \t dvorane. V P o d or r a d u !e «ma$?nla na-r>^dna stranka so^lnsno. V T?U ćih so Imeli r?^ vr5:ro, d^Aer r»??o nri5!i reski faSist?. Ti <:o pr^cr^a1! r«a-še vo!i!ce in so sarr? spravili it?'»'v»n-ske fflftsovnfce v volilno ^r^. O^b-nekov. NoveJ?a rx.ro« či!a f« Trsta nravifo. da 5© dobila slovenska narodna stranka 25°1 -1---^. Italijanska «ve«a 12050, komunisti 4325, socfjalfstl 232?, republikanci 3353 in Ita!. UnđsVn stranka 744. Ve. člno ?ma torej itali.lan^lca sveza, 64 zast ■* nikov, in manjino komrjni-sft 16 zasfofmikov. Ur?!^an?fi voltlcev ie bflo 56.000. Okoli 12.000 lecima* cIJ se ni dostavilo. L^timacHe }e tf> rej nrefelo 40 000 v^fleev. Glasovat Ifh fe šio 26.000. 1% Gorica nam naznanfafo konftni Izid volitev: bf^k 1104 rfasove »Orurjpo df A7Jcm** 1595 (me<1 n!lm! 713 slovenskib) plnsov, reniibTi'Vr nci 571, korrnnist! .«« Q81'a!cs«fftl?nnOV 571. komunist! 589. sociialisti 295. ... *. '■■•■. 99Intrans1gentnaM tn 99koncill!aSsrsau tendenca u feanlUauu. Rim. 25. !ann\rja. E^r^inall «© Je d^lo rn konklave imi đve skupini, ki imnta N^kn tad i ?& svojo ime. Kna skuT>ina, katari nnr^Iu-je kardinal M^ttj tiel Val, ee imenuje »intrfln.<-Ti?entn«<, dnic:a, ktt^ro v**l\ komorri'k knnIiD.il OA^p»ri. »'• ttn-o »konfilijatomfic. M^rry del \'nl ho^e v Vatikan politiko, ki je> vlarinM z.i čfi-3fi pap^zd t-'arto. z«'r> Ptr^mi r-o izv«-litvi papežA. ki ho prodvs^-rn vereki poe'lfl\-nr, katari to v?e storil in v-e opafii'al z\ doV»rf»Mt ?vota. prav t?p, pričrn^i s politiko. Pap^z Sirto j<* |-o-hi'al kr^i'ftn^ko d^r-r»krnf]io in j<* Ml nn^nptt^n r^i^^Mi >k.*tol. pos!pn^r*v< v forl.-'ment. E^k^komiinikA^ija duhov, nikn Muniirj i*1 znan«. Fvto ]<* i7d.1l fonnuln- K9toliki poslvn^i rin, kntoli-Jki p<>'oT«h'*t ne. Po^IhtiH prPd "et^no. vitvijo l;"udw.k*» ■=t"Ank'? ni^o in^rli no l»ene zvore 7. V«tik%7iorn. Pr>d T>ened'k-t<»m pa se \» pstanovil« «trr.nk« ki i*s lm«-la t^Pn'* Rtik° z Vatik^Tioiri. iz ksu torprr^ jj^ i^b^^^In tildi 7bli?.^vr\lna politika z it^lijflr-ko t!".^. AVo bi p:~i>-drla t^ndenra M-^rrv ćrl Vr»1a, bi s© Tro-* \hi '•k^ Ptr^nko n^l^^Un in mnž-nost n-uT^lf^vanis. 7}. ^T^vfll".«* r>oliti-:* mrn\ rfrkviio in itiIn>r«Vo državo hi so zmfinišala, ako ne popolnoma opu- ' stila. Ga^parrijeva Ftnnka je bi na. duijevanjo i;>litičnoL'a ti»-l i lloTiotlikt^ XV". Ta titraoka hore tnroj izvt)liti jo Htirne^a papeža. S*?di so, da od 31 ita-l]i*tnfikib kardinrlov jih j* z'i Gaspnr. rfiovo tcnJen.o •O, f^rc] za M-TTy dol Vilovo komaj 11. Prva skupina Ml .'osofi Iz\r>limv Gasp*irriia za p«pIntranfigenti< pn. ur>ii*> nr» ponioA /unarjili k«rdn*rtlov. Ćui? f-o tuđi nmfv rio. da nnjl rz** ne >h> roo^la prodretl uf> en.i no (?nit;a fckupini iu d^ bo novi pap^-ž i«voljen z navodi lom, da to Ia>-dil \*r* 7l^ti »T-odnii j.oti. >Pop<»lo Iloraar.oc poroda Se t> ^rnrtf,\ pf»^^7.if, t<"> ie J"z\iiU *k^z*\ cren^rflTa. manija pntm T^do-«"ln>v-7l'< 1?'. ki -at ni i ht*!'* m strani X1°r-r^ r'-^l Vp.lv k.ntrri ih*'** runa^jp k^T^ (M^-.I'"*. d-% bi Vh pri^.o^il za. «vov» 1*»n-ć*n^o. (lovori ^e. da ?-* dopT>vari«tA za kandidaturo k.ik^i^ n-»rr^V^pn kai^ dirvU, ea k^toro bi pl»«ovpli \n\ tti-naitii k^rd^^ii. d*i mc tako enk^t ran. bije t*-.-«Tc:j% ftalij-»n«krjm p*ir>r?v Za. ma, ki «*oj. ^1| dn^i l*»* di^V° r^-V^v n^rrl^vari* vc^» &Lrga aii politične?« tipa. 6o5p*«!srs*žs l»cnfsrEnca o Gsncof. ODGOD!T?!V OENOVSKC KO%TFEP?NCC. — Prajra. 2*>. lanu*Ha. (Trv.^ Po in- fTrTi^T'jafi »Tribine* ho eo*prdarnka \n ffnar«čf??! korferenca v Oenov!. ki je dn!o-Ćena na 8. mn»-ca, odgođena do ^. arr'Ta z ozirom Pa đe'^tvo, ć* Je nem^goče do 8. m^rc* zbrati ves za konfererco potrehn? materfaL —d P^riz. ?". inn. Kaknr r>rrnča »Pailv Mail«, ie va^^frrtoTicitf knM- r«r? fn r?^^'1! r^7r*^ ?3rrf«*v^ 7a o^»T«;Vo na rnfrovno ?f^n?/> fr« na t« tj^ČJn vrtvv-stavi ravnotežJe v svojem, no vo]a« OBISK KRAI '* a* ft'SANDRA V PRAGT? — Bcrnrrnd. ?ri. jam?ar!a. ff^vfr.) Tt Pr^fo }o r*r-|r*i:!! veficiteW !n ▼e?w>?!f?£n! rns»?aj. V Beograda ta vest ?e ni pofiiena. ZOPET KRAVAL! NA DUN4.TU. Državni name?^^^? nastanili parla« ment. — Dima], 26. i^mt^Ha. (Izvirno.) Državni name^čenet v«eh kat^rrorii so sno^i prired:!i veliko protestno zhorovarj;?. na katerem so zahtevali i7bo?is^n}e rmot^OTa r^ln^"?a 'n- r^ro-tcstiralf nrotl ^edpnfi ^olitik! finan-S no^a minisra dr. Oiirtlerja. Po reH vihn.mcm zborovani*! fe vsa masa v stmjen»h vrstan odkorakala rred narlament in sku^aln vanj vdreti. Pcv-iiciia je to zabranila. DcT~rsTrr-w;c pa so razbili zelo drasra in vclilca okna ri ^d^p^'^^t'f. e''-'-- *e s!rr?a!a mno^Tra pri pre Demisija je ▼ rvezi s sulišiom Iinani-nega ministra. STAVKA PUNAJKKTH HTSVIKOV. — DnnaJ, 2f». |«m. (Izv.) Dane« zjutrnj bo polnošt?vilno vstoplli ▼ stavko vsi đunajski ru£nikl in hi^nice. Zahterajo uvedbo posobnega tarif«, po katerem bi bilo treba plača ti sa lift 4000 E tedensko. za snaženje 4000 K, talJt) da bi zn«*£?.la mesečna pl« Č!?nii. Državni tajnik Huches Je rre-ce! Tfl^nrot^n udclcžbi Amerike na eenovski konferenci. On m?nf. da kon'ccrca ne bo 7r^nžna resno rzi* nrrv!tati o rr^noda'-sV'h proh!*m!h Fvrorv, do'd^r *i ne izpremcni duh franeoske politike. Rir"ija in konfer^nca ▼ O^hotI. —d Moskva, 24. jrtn. CPr^zZlfnrt) T4ud«ko rK»\-frjen1^tvo runinjth po«lor rarpls*^: Na^proti o^r^oi^itv^nv ki 1iH T»Tio>.^nie frAnrf»sko ^p-P^pisja, d<* \* I?w«5iJA na cmovski kanf^renci r>o^ku-r.nla, proT>««rimti holi^vi^ko mt$H, a« u^ota^'lia. da stromi Ru~ij.i 7a tem, da panr» Bo?tavi in »e d^jan^Vo udeloSi obn^v«* K ▼ r o p e, «flraž«njein. do!žno?trm, n?ti ni teh ranemarJal ali površno opravljal. To zafasno poroCilo Je cx!sek socrlasoo odobri Borze. — Tntrrrb, 26. ]btx. (Tev.) Desiti Crnih AT> PA —.—. Berlin 15«.—. 1«1.—, PrarA 575.—, 5S0.—, Diinaj 8.^75. .^.45, Italija 13.40. 13.49. Valute: dol*r 303.50 —.—, lira 13.20. —.—. — Trst 25. fc*n. Zagrob 7.50, Ber* Ha 11.20, Praga 44.25, PaHi 186.50, T.ondon 96.60, N>wyork 22.75, Cmrtll 446,— — Berlin- 25. jaa. Zagreb 66.-«% Dimij 5..V>. Praga 881.—, London 863— Curih 301 a— — Prjgra, 2r>. Jan. Za^r**b 17.?\ T>inaJ 0 5A5, T.rK^n 222.—, Newyorfr 52.75. Cnrih 1020— ■ ^ k'eodrešena domovina. «« fn dffsfci. Pijake !z Juli1=ke Bf^ne-^*:^. 1:i 7ti:t1i-r»«o r inr>-»^m^tvAT (Jueo* lavri. Artnji. KemČifi. Če^koslovv rivi. Sviti HM opo73rjarw> n^ točko 6 "»p-^-I^Fi if»1l'"-in*Vecrf\ vo^a^kr^ra r*>. vljn:"tva zn trža^ki okraj«, ki eo gla*-pi: >Of'nroditv© postrtnejo labko delet. ni tu^i tišti nov^pi. kl dokažemo « «prl-(>vali. kat^m m«riijo biti notrlena od italijanpkih kon/nlftmih *>blagtf*v, d* 5tudirajo na knl:i inozom^ki univenl ali na kftkem inoz^m^krrn uftnrm zavo« du, ki so po važnosti Srndijev srrj.itraj^ Tfx ennkoveljn\-n ? z itaH^anskimi nnl-vfrznmic. V teh slutajih se podalji* rok do 25. lMa stvmsti. — I struk i izrfdui dHtelni odbor. Senator Salata je do«^rel. da f* Št«nil© r-lanov i»tr5kp»ca iTrt^rineira drielne^a odbora rviSa od 14 tm 17 fl^nor. Sa-latri boco i meti v odboru mecda s& u%m kaj fa^iptoT. Raznofferosti. • Df«fk ali drklica? Prof^»r Ja* lijan Huxley na londonRki kliniki \9 iziftvil, da »o nj^^ovi poi?kuM nr\ vpM-van|© ^pt)la v človeskem eemeou tako napredovali, d^ se more ie dane« računati x možnosfjo odrWHtve spola prf otroku. Stvar ie ž» kolikoHoliko znana is 1. 1898, te »6 Jb posrećilo dnn«j*ko-mu Tseučillškemu profesorju dr. Schni-kn odrodi ti spol spočetega otroka. To odkritjo ja vzhndil.-v tuđi pororno«! rnsk***ra earja Nikr>l«ja IT, ki 1r» ime! več hf^ra toda nob«i^|rA vina, li bi *a-■^-»•del po niegovi «mrtl carski pr^toL Car je pozval dr. Scbenka na dvor In ree ]e rodila carica dečka na pmllagi dr. ScTmnkDve teori^5, • Umri od *trann. flvod«k! aknđe-miki 90 te dni pri rod ti! ▼ vfw1«n ras. polož^ntu malo ftudno acabAvo. OJvrdll «0 V8Mi^ili$keffa pIu^o ▼ crno r«"V*M*„ C^no »o>t>, kjer «0 r* »verali in pc'0-yi!i ni >inAri*S/-e< ter mu f Tnnkro ninjlo xmoč!li vrat. Ko po pa hotel! »obpo^n-ea« poplaćati 9 pijl^rn ta *trnb, Je bil »ob^ojenece v resnir-i nutev, kor jo o4 velikegs cirabu umrL 6 stran .SLOVENSKI NAROD*, đitc 27. januarja I!fc2 Stcv. 22 Razne stoarl. PRISRCEN SPREJEM DEPUTA* CUE NAŠEGA POLKA ftt 21, —d Praga, 24. Jan. Dancs dopol* dne !c dospelo semkaj odposlanstvo jugoslovenskega pehotnega polka St. 21, ki se imenuje češkoslovaški polk. Oostf so bili na kolodvoru kar najprisrčneje pozdravljeni. Pri sprejemu so bili navzoči Ju-gtjslovenskl poslanik dr. V o š n J a k, jugoslovenski vojaSkl ataSo polkov* oik Popovih župan glavnega me« 9ta Prage dr. Baxa, župan Vino« hradov Plchl, podpredsednik 5e-SkosIovaSko # Jugoslovenske litre Bradanović, več generalov, šef vojaške pisarne predsednika Masa« ryka polkovnik dr. R e h o 1 e c, dalie yeč častnišklh in vojaških deputaci). Deželni poveljnik general SI« »ovy }© imel pozdravni nagovor. Oodba ]e zaigrala. Jugoslovensko in 3eSkos!ovaško državno himno. Nato so irostje odSli v svoja stanovanja. Ropoldne so posetHi ministra za narodno brambo U d f ž a 1 a. Zve-Cer so bili povabljeni na čaj k đežel« lemu povellniku generalu Sirove« mu ter so se nato udeležili slovan-skesra plesa. Jutri poset! deputacija med dru« glrni min. predsednika dr. Beneša fer župana dr. Baxa. Povabljeni bodo pri predsedniku republike k deje« ••aru. »Narodni Lisfy« pTSejo * posetu fngosloven. odposlanstva: »Hrabri jugostovenskl vojakl so prtsrčno pozdravljeni sostje ne samo na§e voj* ske, s katero bodo ponovno utrdili bratske odnošale, temveć vsega na* roda, ki obćuduje neprimemo hrabrost in odločno vero, s katero so ti junaki sodelovali v osvobodilnem boju in pri vzpostavitvl svoje težko preizkušene domovine.« ITALUANSKA VLADA SE PRIĐL1* 2UJE VATIKANU. —d Rim* 23. Jan. Vlada fo odre« dila, da se porodom papežere smrti po vse] Italin razobeslio do lavnlh poslonrth žalne zastave !n da se ra-pro Sole. Pečatnlkar, mfnteter Rodi« no. k oflclelno tzročtl Vatikanu *o* falle vlade. Vlada |amč| za popolno svobodo konklara. GOSPODARSKA KOVFERENCA V GENOVI. ABKrSka •*}*■• attelešt raii RobIJ*. —4 Pariš, 29. ja*. »New Tork R«> raM< javlja, da vlada, Začinjenih ane-ri&kih držav tuđi dan«« ni pripravljana priznati sovjetsko- vlado, kakor ni bit* pred deaetimi nesoci. Povabilo h k©nf*renci + GenoTi ]• dalo driavneinu departc?ineiitu priliko Vrcmčitl natanfrno položaj t Rusiji. Is f*oročil amerUkih affsntov jo driavnl departement dobit prepričanje. da «b-fcfoje sir*? r Rusiji jrotove reforma na papirjn, da pa j* položaj no tajne i go. upodankega statista, amptk r Tsakem ocJm ravnotako sflab kakor prej. BoIjfttrlBem J» ioaesjel srof vifek I« njego? rpli* to priče! aeaaj poj©, mati. DrSavnt dep^rtstnent n«ni, da ni doTolj jamstev ia varnost lnetja, ca svobodo a>U ta aa tef da •• ispolnijo I*#go4b*. IRSKI KONGRES. -~d Parit, 23. Jan. Pod predsed« stvotn O* Cenncla Je bfl otvorien Irski kongres, ki se ga udeležuje 120 poslancev. LA2NJTVB VESTf O CIGMANJC BANKOVCEV. — Beograd, 35. Jan. (Iet.) Pfnan-fino miniatr^tvo Je Izdale »tedefco i i javo: Fioaočno minittrettti Je dobilo po-ročilo, da «e na oiemljn Đa£kd In Bana 1a golo ftirijo glasovi, da oimernvt ▼lađa definitivno iigosati vse papirnata novčanice In d* oi bb priliki tega iigosanja pridrii i*>tov procent v ko. riat državne blaffejn*. Te restl, kfiterih t^ndOĐca je prozora*, fciriio n«*i narodom* posebno med kufdtakim, bbj.*7?n fn mnogi nakupujejjo razno nepotrebrti Ma^o. Finnnćno minifltr^tvo najodloft-itejo domentira te resti kot navadne 1a-ii in izmišljotine ter iejavl]aT da niti finančno mlniitrstvo niti NtiKnlna ban. ka nimata numena Izvesti iigosanje »«-danjih popirnatih noTČanic v korist državnih blaerajn. ker trga ^igosanja ne bi BOg?a irrršiti bro« odobrenja narodne skupščine* Spanska bolezen. —d Londo«. 24. jannarla. španstea kra-liica le obolela ca Spansko boleznilo. — Pariz, 25. )anuar)a .(Izvlrno). V Strassbur^u Je pretekli teden umr# lo za Spansko bolezntjo 1116 o^eb. Napram prejšnjemu tednu se je Ste- vi!o smrtnih slučajev naravnost po« dvojilo. — Duna), 25. ianuarja. (Izvfrno.) Na Punaju je ladnje dneve Spans!* fCrešajo tudl nekeea brlrca. Orerti \a imlčll dra^oreno *bMm^r> rVH ^n tninln kmetire. Zaklali »ta tuđi dre *tari ns^bi. V Buir^-čevekf r^i^^rniji pe 1^ drit^t rmlhin hr«. nilo m kuhanim m^^ni ir.Vopanih trn-pel. V Slavinki (bup^*v*k« ru>i*^ni-ja) je kmstir* rard»*lila svojim otro- kom, ki »o 1« brfoll pri fivitoMu. t *ii-p!r» «"\o]e trt!iij«t), tue ličeik". ki je oj gifldu uuirla. —d Moskva, 24. jm. (ttrozii'nn) I »no 20 Hnu»irj\ j^ Uli ▼ PUicgiv Cy c-t*(ir)-'na Llni^ovna l>oiza. Prlstopal^c !i „Jzvr--slopenshl matici?,, Polzoeđbe. — Zatekla se le beli l^vsVa r^ca 7 rjavimi lisami. vreda 10 000 K. Dobi se pri k.ivnrmrju Zalazniku. — Poitenl rr^jdite'M. Oetovodja 5^tor Jnže ?c na^cl v Stritsrie\1 w\ ci briljantni prstan. vreden 4000 K. Sta-nuie u'ica na Grad St. 2. Diiak Oniden ! Mariian je pa na^cl na Miki^Sičevi cesti zUt uhan z Štirimi briljanti. Antiseptfčno. čtste^e. c^vtfn'o če, oživljujoče in krenlcujočc delu je Ickarnarja Fcllera rriietno dišcč »ENaflui^«-. mno^o močnciši in hol si kakor franco^ko zcanie za dr<*i^e nje rok. nos hrbta in cclcsa telesa kakor tuđi kot kosmetikum za neso vanic kože, \n% in ust. skoz 2S let priljubljen. 3 dvotnate steklenicc ali lšncciialno »rcklenico z zamo. tom in poštnino za 4H kron rosilia* Eusen V. Fellcr. Stubica donja EU satrg 238. Hrovaško. dc Glavni urednik: Rasto Pustoslem^ek. Odgovoriti urednik: han PodržaU loljšB mesto natakarice v Ljubljani •• lite «tf pa te vzame SEtstilna v neJejH« Naslov pove ner. lov. Nareda. 587 Iurftna sl8BQ8rafii}a-stni]6Dlsa1ka lUe) mašta« Ponndbe pod .Uurjrna đ05« aa upravo Slov. Naroda. 693 Žaganie drv mm aae>te)r priporočam po aelo urod ■i cenl. Naslev peve oprava Slov. Naroda. 020 Blagajnitarka t prakse, kije vodila glavno bla^^Hio, 7tno'na tndt dela v komptoarju. !**• •loarbe^ gr« tuđi kot p*sarnl&ka atot. Ponudbe pod .Sigurna 631* na opravo Slov. Naroda. 631 Hontlranie Rlloiounic na dom dale tovarna •1allataHi*ap Dom-žale. 612 Sobo s posebnim vnedo« late fatengenien mlad gotpod. ki je ves dan v oradu, I Plača dobro. Ponudbe pod „Dobra plača E622" na upravo Slov. Naroda. 622 Redno zuezo * uvedeno premogovno firmo ali veleinđnstrijo mm lite 11 razpe-Hvo visokovredneg« rjavega in črnega premoga. Ponudbe z refe-tencatni pod .Gaskohlen 6000 Kallorien" na lfeva XaltnalQS-•f«aitar &vđwlf W#rnicr9 Tepllca Schftoan« ČtihasUvaika. I Avtomobilskl platti ^ Firestone M Bftla^lIIte SVttOTM SMUnllU Garancija sa 6000 klin. ••■•raj. Mstojalit Sft Kral|«vtni» SHSi Aleksa AleksU Beograd« Zorlna ulica 92. Na Jg! obje žal os H potrti namanjamo vsem torodnikoin, pri-Jlteljetn In znancem prctulno vett, da je nai iskrenoljubljcaf tinko, brat, svak Hogust Illaicen «••■•• n. maMaaik« §•!• ▼ Llubllaml po kratki mučni boleint. previđen • tolažiO sv. vere v Goepeda zaspaL Pogreb neeozabnega ijubijenca a« bo vrli! v ««etelr, dne W, Jtauarja ob pol 4. popodne iz hiše f «lo»ltt llaaaka c 1. W LJublJafil, dne 36\ januarja 1921. tal«!o6ai rtAlnt ■tltra-lotia. Iznrjen sodar z orodlem Ii6a alala. Ponudbe pod pod .Sodar 625" aa uprave Slovenskera Naroda. 625 ~Bmi!n! oraUnlF" Iftte mvmhmm %m av«tl«> mmhrn^ rudi v ftredmeat|u. Ponudbe nod .S et-loba 623* aa apravo Slov. Naroda. 023 Kupi se pre>et«rv dozidan a'l e>ait>o)*lat prikriven za podjetle. Prednost šiika ali Dana i tka cesta. Takoflnje ponudbe pod .Ugodnost 633*4 na npravo Slov. Naroda Išiem mesta •klaalll£nlk«9 patnik« ali ka| slične«a. Naslov pri upravi Slovenskega Naroda, €21 Proda se krava m ^mimtmmm^ d"bra mfekarlca. CesU v Me*tni log It 33, v Ljubljani. 632 KomptoarUttn]a i znanjem hrvatskega fn nemlkega je* zfka, clfillce. dopisovanja, s rojep jsa ter vseh kompt nr^klh potlov, z dobrim i sprifevatl, liet odgovariaiečega anesla. Pjinudbe pod .Plearna 502" aa opravo Slov. Naroda. 592 ¥•*!• twe>rMls\he) pe)Oli«t)* IMs mm tak€>j«e>n vata>si ravnatelia. Zahteva m vsestraneka trgovska na-Mbrazb«, vestnost In zanetljlvost In dokaz, da je reflektant ie praktično de-loval. Ponudbe z zahtevano plaćo pod .Tvorolcs 521' nt u-mvo Si. Nar. 521 gorivog drveta koje bi se imalo •Savom" otpremiti čim vodottaj vode dozvolijo bude i to: 200 hvati I bukove cjepanice 100 hvati I bukova oblice 200 hvati I grabove ojepanice 100 hvati I grabove oblice Ponude podndti na upravu Slov. Naroda do 5. februara 192/. 584 Hop taptel za stovfnlđno z datjso prakse se l*fe i* takojinjl a!! poznrtS« nastop. Prednost tmato oni. kl so vrtči knffgovodstva In obvladajo «rbohrvaičfno. Ponudbe s premisom sprlfeval ter navedbo referenc n» Parno velelganjarno Ralsart Dlehl, Celja, Slovenija. 609 Meseina -soba- •!••• maa>lo«e)fie)9 m alektrlćno I«61a In pe)aeb)tilisi vhodom, mm siv« •••M9 •• !**•. D«vol)enje sifaeio«. siraals) ae> sloprtnaa«, najamiilaa poatranska atvar. Pe)««sl»e) posl t9ailrn« 62S« nm uprave) Slov. Naroda. 626 Korespondent Izvetbans, zsneslilva ter samostojna moč. srreten st'ojepisee tn ftenosjrjif. se pod og đn ml pogo)i takoj aprejtna pri večjem tovamOkcm podjetiu v Ljubljani. Absolvcnti slov. trgovske soe z datjio rrakso Imitjo prrđno«t. Ponuđ^e nod , Koresnondeat 350—€19* aa unr. Slov. Naroda. 619 Kontoristinja samestnlna sleventka fn nessiUa kor« spondentlnja. lzar|ena strofeptska in ste-nog afinja, sa taka] aprajma pod upo^nimi pofoji sa tovamilko podjetje v L|s\bi|anl. Piednont Imaio ahsolven-tin}« slov. 1n trr- iole. Ponudbe pod „Samostojna plsnni«ka mo£ 200—61 fina upravo Slov. Nar-d«. 618 • Kot vzgojitdjica pri bol #1 draltnl i*-U vst^piM ieobražena ajo»pod ^na. Pou^uje tuđi klavir ter ie vešća šivanja. Pnnudht ni f[dč. Beu^rmann T., Zagreb, MihanovMeva ul. it. 20. 624 Upravitelj popolnotna izfežban v gospodsretvu. »a-mostofen knjigovod a i večletno rvrakso, želi primernega »talnege mesta na ve-tenosestvu. Ponudb« do 15. febr. pod .Stalno 582" na upravo Slov. Nar. &2 *udi isMnlco, sprejme tvornica v Lfob-tjanl. Zahteva ae čedna ptsar«. steno-praflja in perfektno znanje nemSfine. — Pigment ponudbe pod tJvQrm\^M 50 598" na upravo Slov. Narod«. 59* i *" DnUiik i mm lit« t kapitalom ckoli 500.000 kron in osebnim sodelovanjem v svrbo razširjanja obstoječe trgovine s steklom in porcclan«m v velikem m^stu Slovenije. Ponudbe pod „Solidno", poltno ležeče Maribor. 555 Kupi se majh««, d>bro ©Hranjena Kaputa karoaaKJa. - riarja••£•*, Sa« Isnburasfa 0. 'M Žajčje kože ksipuja as najvlšjl eanl tovarna klobukov .Se?:r- d. d. v $kofjl loki 3sčcm stanovanje 1 robi ta k«hfn)ot na periferf)! tnect* >li v bltint' okotid, eventualno kaplna menjio hlaa« Ponudbe f">6 .Manjka hl'a 603* na upravo Slov. Ka*. 608 Staro lito železo ter star* medenino, baker, c\n, svineC I In enk kup uja po na'viijih cenali ! tvrdka Breznlk A FriUch, trgovina z *t~ lernino, Ljubljana. 5^C I-------------------------------------------------------------------------------------------------■------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Leca za kuho nova, dtaslozrnsts, fn ma kava bsms se dobiva pri Sever k. Komp., LjuMjn^«, Wotfova u lica 12. Zahtevtjte ntS cen«v-nik vrtnih tn poljskin semtn. 546 Traži sobu mlsd)i gospod(n» kod bolje obitelji, ^a e'cktrlfnim rssvittlom, I po mogut"nA«ti uporabom kupsone. Ponađbt pod .BoK« obitelj* na upravo Slov. Naroda. fiot Prometni zavod za premoć... * v Ljubljani prodala iz shtveaskUi premogovnlkov velenjski, šentjanški in trboveljski premos vseh kakovosti v relih vagonih po originalnih cenah prrmo-govnikov za domačo vporalio, kakor tuđi za industrijska podjetja in razpečava Ia iehoslovaškl in angleškl koks za llvarne in donučo vporabo. kovaSki premog in crni premog. W»»le^i nOmrm IAVOB »A »BEMOO «. i. 1|«M1w. Itmult« »IU« U. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšmi pogoji. Prevzema vse bsnčno pošlo pod aalsigodnslilBd pogoJL Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metlo- vf6, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wten. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. f at trtog in t?*^ »Ntrodno tiskanwu Za tnseratni dcl oditovorco Valeotia K< Ur«