217. številka. Ljubljana, soboto 24. septembra. XIV. lefo, 1881. SLOVENSKI HAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a \ s tr o • < • tr e r ■» i e dežele za celo leto 1B gl., za pol leta 8 g!., ta četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 tfld., za četrt leta .'> gU\. .;<> kr., m mereč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 3<» kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver. kolikor poštnina .znaša. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in tsL dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 pld. f>0 kr., po p'>sn prejeman U četrt leta S gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopue petit-vrste i» kr., če se oznanilo enkrat tiska, ."» kr., če se dvakrat, in t kr., če se trikrat ;ili večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši .gledališka ntolba". 0 pravništTo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v KolinanoToj hiši. Naš srednji stan. Govorili smo nedavno na tem mestu o narodnem razumništvu; kmalu potem smo čitali izvrstno sodbo o kranjskem plemenitaš-tvu; ozrimo se posled natančneje tudi na naS srednji stan. Naglašali smo uže mnogi pot vaŽnoBt srednjega stanu pri vsakem narodu; kajti tega stanu politična zrelost in omika je mera, po katerej se meri v javnem življenji ves ostali narod. Inteligencija je bila povsod in v vseh ča 8th navdušena za svobodo, omiko in srečo svojega ljudstva; znanje zgodovine in kulture klasičnih narodov poveličuje in idealizuje tudi najbolj suhoparni duh. Zaradi tega je ta popolnem naravna lastnost tudi v sodbi o narodnem probujenji manje cene, kot ona ostalega ljudstva. Kedor pravi, da je omikan in on nasprotuje avojej domovini in je nedelaven v njenej borbi, tist je ali tako popačen v svojej nravi, da mu pridobljena klasična kultura nij mogla uzgati naj manjše idealne iskre, ali pa je tak idijot, da si o vzvišenosti in poblaževanji omike niti pojma pridobil nij. Drugače je pri srednjem stanu. Poslednji si v svojem šolanji navadno nij pridobil idealov o nalogi narodov in o patrijotizmu; omikal se je bolj po praktičnem programu, kateremu je podlaga materijalizem; idealizem in klasicizem sta mu nepoznan ali celo ovirajoč faktor. Jasno je torej, da se mora srednji stan stoprv pozneje, to je, v življenji navadno v hudem pro-zajičnetn boji za kruh, za ekzistenco, idealizo vati vsaj toliko, da se zaveda svoje narodnosti in porablja svoje meščanske pravice njej, a ne tujcu v korist. Če odgovarjamo naravnost vprašanju, kakove so razmere glede srednjega stanu mej Slovenci, moramo izpovedati, da nijso takove, kakeršne bi morale biti, a takovšne, kakeršne morejo biti. Kjer pa je podlagu za m o-gočest kake stvari, tamkaj je tudi mogoč napredek in polagoma dovrševanje pomanjkljivega. V teh besedah je izrečena sodba o našem srednjem stanu. Mi konstatiramo rado-voljno, da je naš srednji stan celd za korak dalje kot naše socijalne razmere in politični uspehi. O tem so nas najbolje prepričale zadnje volitve za državni zbor, pri katerih je stala falanga našega srednjega stanu kakor skala nepremična za narodne kandidate. Koliko veljave je v tem, ve" ceDiti najbolje on, ki ume soditi dozdanje naše socijalne razmere in ki pozna uspehu neprimerne priložnosti za izobraževanje in narodno navdušenje v našem srednjem stanu. Če pogledamo, od kod se rekrutira nad srednji stan, se moramo v resnici čuditi, da najdemo pri njem toliko narodne zavesti in značajnosti. S tuj;m duhom navdahnene so učilnice, v katerih se uči naš srednji stan; brez klasičnih študijev, ki jeklene značaj in vstvarjajo lastno sodbo, je srednji stan vender večinoma naroden, vsaj, ko stopi v življenje ali v svojih lepših mladostnih dneh, ko je duh za zunanje vtise še občutljiv. Narodnih učilnic nam je potreba v pr-vej vrsti za naš srednji stan, a ker si teh ne moremo osnovati sami, vlada pa jih dozdaj nij hotela, je druga naša sveta in mogoča naloga, da izbujamo iz tujih učilnic izstopivši narod za se, in kjer uže najdemo skrivaj vneto narodno iskrico, skrbimo, da nam ne ugasne, dokler duh in srce v viharjih in v boji življenja ne oledeni. S čim moremo pospeševati zavedni narodnjaki ta svoj najsvetejši nalog uspešneje kakor z izboljšavunjem naših precej žalostnih socijalnih razmer v središči Slovenije in na deželi. V ta smoter imamo čitalnice, bralna, telovadna in druga društva.. V resnici, nič" nij primernejšega sprijazniti srednji stan z višjim kakor takovi zavodi, ki toliko vplivajo na omiko in z«vest naših meščanov. A kakova so ta društva, Če jih od blizu pogledamo. Čestokrat nij stnea tega, knr bi morala biti: sveti kraji narodnega uka in probujenja, temveč družbe, kjer gospoduje ta ali oni stan, kjer vlada pogibeljni „ ka st en ge is t u v pravem pomenu besede. Uzrok temu je, ker se zdaj takim zavodom preveč odteza naša inteligencija, katere vzvišena zartača je posredovanje in oživljanje v rodoljubnem duhu. Njej pripada vodstvo v vseh stvareh, ker vodstvo mora biti jednotno, a čuti ti ga ne smejo tisti, katere vodiš: ti moraš plavati ž njimi vred, ne smeš biti pretencijozen, zlasti svoje osobe ne smeš porivati naprej. Tvoja četa mora za teboj hoditi sama od sebe, ti ne smeš hoditi, da bi jo gonil pred seboj: rada se ti bode pokorila, če spozna, da si svojemu nalogu kos. Le osobnosti pustimo pri miru; povsodi še je osobna občutljivost in svojeglavnost naredila veliko nesreče, največ pa mej nami Slovenci, ki smo uže mnogi pot izkusili resnice Heinejevib besed : „Znamenje slabih značajev je vedno, da se oni, katerim se kaj neprijetnega prigodi, maščujejo posled nad tistim, kar jim je bilo najljubše." Ponosni smo, če se nam oporeka, da pri diguje demokracijo, ker one mi vsaj bolj potrebujemo. Ne manjka nam narodne inteligencije, ne manjka nam zavednih narodnjakov v druzih stanovih, a vezi manjka, ki vse združi skupaj. Naš narodni boj pa pravega uspeha priboriti ne more brez združenih moči. Ne bojimo se za našo učečo se mladino — veda odpira vsakemu oči in rodi značaje; ustvarimo si trden srednji stan, spoštujmo ga, podpirajmo ga, pustimo mu čast, katero zasluži v javnem življenji iti on bode kazal vedno in povsodi slovansko lice naše domovine, po njem se namreč sodi naš narodni napredek, ne po misli in dejanji posameznega učenjaka ali pisatelja. Mej narodom je pravi prostor narodnim odličnjakom. Ne pozabimo, da smo mi Slovenci majhen narod, da pri nas napačna zunanja taktika lehko več škoduje, kot mnogo peresnih zaslug koristiti more. L—s. Politični razgled. ran r «1 <'>«!«*. V L j u b I j a n i 23. septembra. Vest, da se bode pomnožila nospod-nka zbornica vzburila je kri nemško-na-cijonalcem in v svojej razburjenosti vseli ho se takoj k mizi, izmislili so si može, kateri nuj bi prišli v gospodsko zbornico. Dobili so jih! Halo, zavpili so, zdaj pa le po njih. V vseh nemško-nacijonalnih listih bero se dolgi članki o kandidatih za gospodsko zbornico. Z vso njim lastno peilidnostjo jih ometavajo z blatom in izrekajo dvom o njihovih zaslugah in njihovem avstrijskem mišljenji. Človeka trese jeza, ko vidi te pobalinske židovske žur-nahste metati kamenje na može, kakor so Ro-dič, Filipovič in dr. To so možje iz Radecki-ievih časov, možje, ki so si v boji za jed noto države priborili ponosne luvorike, ki so zastavili za obstanek države svoje življenje. Ites, z zaničevanjem se mora vsak obrniti v stran, ko bere tnke napade. Nu, mi pa se tolažimo, da se Taafte ne bode dal motiti od teh nesramnih žumalistov, on si bode poklical v podporo može, katerih avstrijski patrijotizem je čist, može, ki hote mogočno Avstrijo na podlagi jednakopinvnosti. Zagrinjalo je palo! Krinka, ki je dolgo zakrivala obraz ustavovercem, je odpala, pokazali so pravi obraz; ustavoverci so odločno izrekli, da je njim najprej za narodne interese, potem stoprv za državo, da so oni iicniMko-iiacijoiialci. Osobito zadnji čas so se v svojih govorih javno in odločno izražali, da je njim malo mari za državo, samoohranjenje je njim glavna stvar, prvi, jedini smoter. Odvrgli so stari program, ker nijso mogli zopet doseči vladarstva, kajti oni so mislili, da so jedini poklicani za vladanje. To se jim nij posrečilo in zato so izbrisali iz svojega programa vsako črko, ki naj bi jih opominula, naj delajo za jednoto države. Taka je zdaj situvacija! Glasovi o shodu italijanskega in našega cesarja so nekoliko potihnili. Čudno je, kako se je o*d mnogih stranij delala reklama za ta shod, pisalo se je namreč tako, kakor bi si Avstrija Bog si vedi kako hrepenela po Humbertu. Morda je ravno to pisarenje uzrok, da je nekoliko ponehalo razpravljanje o tem shodu. Nu, mi si prav nič ne želimo zveze z ItaMjo. Italija naj skrbi najprvo, da ponehajo vedne demonstracije za Italijo irredento. Kadar bode pokazala, da jej je v istini za pravo, nesebično prijateljstvo, kadar bode pokazala, da ne boža več onih rovarjev, ki hote za Italijo pridobiti južno Tirolsko in Primorje, potem bode z njo stoprv zveza mogoča. Viiaiilr (lržtive. V francoskem kabinetu se je vnel baje mal razpor, ker finančni minister Magnin Aeče prevzeti odgovornosti za velike svote, ki jih treba za vojsko v Afriki, on zahteva, naj se takoj skličete zbornici, da mu doste dovoljenje. Vsi vladarski dvori so poslali vdovi Gar-flclda sožalnice. Osobito pa pišo mnogo angleški listi o pokojnem, in „Times" so bile celo črno obrobljene. Južno-amerikanski listi pravijo, da veže južne doželane s severnimi občna žalost. Na resolucije, ki jih je sklenil pred par dnevi, kakor smo poročali, konvent irske deželne lige, odgovarjajo nTimesa: „Če bodo irski najemniki in irsko ljudstvo nadalje Še take nepraktične in nepomirljive voditelje poslušali, kakor so bili delegiranci, ki so v Du-blinu govorili, bode položaj istinito žalosten. Mr. Parnella tiat meri na to, da naj se najemnik deželnega zakona ali prav nič ali pa le pod pogoji, ki jih diktira deželna liga, poslužuje. Ves terorizem deželne lige se bode najbrže pri tacih vporabil, ki kažejo nagib k odpadu. Oborožene trume jih bodo po noči obiskale, jim pretile in mučile. A samovlastni interesi so razdvojilni. Nevedni privrženci Par-nellovi morda dele z njim vero, da deželni zakon ne bode imel nobene moči, a njihovo prepričanje bodo kmalu omajali vzgledi njihovih sosedov." Res žalosten položaj v Irskej. Dopi si. Iz ljubljanske okolice 20. sept. [Izv. dop.] (O zadevi vcenitve zemljišč in pritožb ali reklamacij.) Da bi danes zopet na drobno jel razpravljati vcenitev zemljišč, ni j moj namen, ker o tt.m se je itak uže mnogo govorilo in pisalo; se ve da o teh spisih in govorih bile so različne sodbe — kakor pri vsakej stvari. Pač pa je moj namen, bolj natanko razpravljati pritožbe ali reklamacije in njih reševanja, katero se ravno zdaj vrši. Ko je bil čas pritožb o zadevah zemljiškega davka od c. kr. okrajnega glavarstva naznanjen, zdelo se mi je primerno o tom v „ Slovenskem Narodu" priporočati posestnikom zemljišč, naj za napravo pritožb ne poslušajo tistih pisačev, lačnih kmetskih grošev, ker, ako bi ne bile na pravem mestu pritožbe, bi več škodile ko koristile itd.! Da uij povsod moja beseda patila na rodovitna tla, kaže to, ka je ogromno število pritožb, celih 29.000! Po pravici so vprašale „Novice" : Kako se bodo te rešile? Tačas mislil sem jaz, da bo kako spretnejše pero v tej zadevi še kaj pisalo, a to se nij zgodilo. Pač pa so se delale pritožbe in to posebno po nekaterih občinah orez vsega pravega presodka in temelja, kar le preočitno kaže, da je bilo pisatelju pritožb več ležeče na zaslužku, kakor pa na korisi tistega, ki mu je morebiti prav dobro plačal! Z mirno vestjo rečem: od množi h pritožb plačalo se je več, kakor bi v 15 letih davek znašal! Ne da se trditi, da bi ne bilo sem ter tja kaj zmote, kajti nezmotljivi cenilci nijso in si tega tudi ne domišljujejo! Da bi bili pa vse, in to le po nekaterih občinah, napak cenili, temu se mora odločno ugovarjati! Nij treba misliti, da bi cenilci, kateri so sami posestniki zemljišč, delali na to, da bi bil davek večji; pač pa je bilo vedno vsem pri srci, da se zemljišče ko likor moči jednakomerno obloži z davkom (ker brez tega gotovo biti ne more), da ne bi plačeval sosed za soseda, občina za občino, kakor se je to godilo do zdaj po starej cenitvi! Tako na primer: občina Spodnje Pirniče je imela čistega dohodka po starem katastru 2983 gld. 201/, kr., a po novej cenitvi 3222 gld. 7 kr., nasproti pa občina Udmat po starem katastru 2181 gld. 401/« kr., a po novem le 1641 gld. 25 kr.; občina Stanežiče po starej cenitvi 5867 gld. 49Va kr., po novej pa 4981 gld. 47 kr., nasproti pa občina Švica po starem 6175 gld. 55 kr., po novem 75426 gld. 15 kr., občina Vrhnika po starem 9171 gld. 45 kr., po novem pa 7366 gld. 54 kr., nasproti pa občina Vrd po starem 6789 gld. 74 kr., po novej cenitvi pa 9061 gld. 72 kr.! Tako tudi druge občine. Razvidi se lehko iz tega, da so bile občine do zdaj mej seboj s čistim dohodkom v velikej in nepravičnej razliki. Res, da temu se n\j čuditi, ker do zdaj so imele občine vsaka za-se tarifo. Ves ljubljanski okraj imel je po starem čistega dohodka 311.543 gld. 76* kr., po novej cenitvi pa 328.051 gld. 75 kr., tedaj je razločka 16.507 gld. 99 kr. Da bodo nekatere občine, oziroma posamični posestniki po novem bolj obloženi, tega nijso nikakor cenilci krivi, ampak spremini zemljišč in — kakor sem uže prej omenil — največ dozdanja nepravična, po premnozih tarifah sestavljena uvrstitev. Iz tega je menda dovolj jasno, da na vsak način je število pritožb (reklamacij), katero znaša nad 29000, preveliko in mnoge teh pritožb so brez vsega jedra, pa vender komisijonu čas jemljo ter gotovo tudi davkoplačevalcem škodujejo. Ako vzamemo na primer občino Sa-bočevo, ki je imela po starem čistega dohodka 4130 gl. 19 kr., po novem pa ga ima 4616 gl. 65 kr., nij vložila ni jedne pritožbe; nasproti je občina Zaklanjec imela po starem 3102 gl. 37 kr. čistega dohodka, po novem pa ga ima 3008 gld. 56 kr. in vender je izročila 177 pritožb .' Tako tudi druge občine. JNe morem si kaj. da bi občine Udmat posebej ne omenil, ki je za 540 gld. 15V4 kr. menj cenjena in vender ima celo kopico pritožb! Nij-li to dovolj jasno, da so delali pritožbe bre? vsega pravega prepričanja ? Res, težka je naloga cenilnega komisijona v tacem položaji; še hujša bi pa bila, ko bi njegovih članov ne tolažila vest, da so svojo dolžnost spolnili, ter preiskavah, kar sta jim dopuščala moč in čas! Ko bi cenilci ne uvideli, da nijso nezmotljivi, in bi ne bili pripravljeni popravljati svoje zmote — ako so res kje, — bi dejali jednako, kakor sem čul. da so v nekem sosednem okraji rekli na pritožbe: „Mi smo cenili; kar smo naredili, to naj ostane; s tem so pritožbe rešene" ! Ker pa, kakor rečeno, tukajšnji cenilci uvidajo ter spoznajo, da je pogrešek mogoč pri tolikem in tako naglem delu v tako kratkem času, kakor se je od zgorej pritiskalo: zato se nij čul prej omenjeni glas, pač pa so se zbrali na poziv g. c. kr. okr. glavarja kot predsednika temu ko misijonu uže 2. t. m. cenilci ter pričeli svojo težko nalogo reševat'! O njihovem delu bodem poročal pozneje, kakor tudi Še o nečem druzem, zelo važnem v tej zadevi. D olj s ki. Iz Krškega 16. septembra. [Izv. dop.] (Važen sklep tukajšnje okrajne učiteljske skupščine.) Našo lepo domovino dostikrat še domačini premalo poznajo. Od kar sta uvedena v naše narodne šole lepa predmeta: zemljepis in zgodovina, obrača se to nekoliko na bolje, ker mora učitelj najprvo sam učiti se domovinoslovja, da more potem z večjim uspehom v šoli učiti. Na Kranjskem pa je učitelju dosta težje učiti ta predmet nego n. pr. na Koroškem in Štajarskern. Primerno domovinoslovsko knjigo za koroške šole je izdal n. pr. nekdanji šolski ravnatelj v Ce- ,lovci, g. Kvančnik (zdaj v Trstu), za stajarske šole pa dr. Hirsch, direktor ženske preparandije v Graari. O Primorji spisuje menda jednako knjigo znani profesor Rutar v Spljetu. Da b,i pa kdo takovo zelo potrebno knjigo o našej kranjskoj deželi, opisoval, nij mi znano. Lep donesek za takovo knjigo utegne biti opis krškega okraj negu glavarstva. Na predlog g. Lapajneta je namreč letošnja učiteljska skupščina v Krškem sklenila, naj tukajšnji učitelji (s pomočjo in sodelovanjem vsega učiteljstva v okraji) spišejo zemljepis (s štakistiko) i»i zgodovino celega kantona in narisajo njegov zemljevid. Da se dotični stroški pokrijejo, naj se nabirajo v okraji naročniki. Kar bi pa primanjkovalo — in to bode precej —naj bi se dodalo iz okrajnega šolskega ali pa knjižničnega fonda. Izvršitev tega učiteljskega sklepa je torej odvisna od si. c. kr. o k raj nega šolskega s vet ova 1-8tva, katero pa utcgpe brez dvombe pripomoči k temu, kajti njegovi udje so prijazni našemu narodnemu in slovstvenemu napredovanju. — r. Iz Sotle 18. sept. [Izv. dop.] (Trtna uš. Volitve na Hrvatskem.) Trtna uš se v vinogradih na Bizeljskem, zlasti v Št. Janžkej gori in v starovaških vinogradih zelo razširja. Ljudje so silno žalostni, ko vidijo, da bo njih poglavitni pridelek v malo letih uničen. Svota, katera se j'in daje za ukončane vinograde, je le premajhena, da bi se ljudstvo potolažiti moglo. Sredstvo, s katerim se trtna uš pokončuje, namreč žvepljeni ogljenec, je le malo izdaten. Dvorni svetovalec iz poljedelskega ministerstva, ki je nedavno okužene vinograde ogledoval, se je kar čudil obilnemu razširjanju te škodljive golazni. Zdaj je naročeno, da se ima paziti na tujce, ki v te kraje zahajajo, da ne zatrosijo na kakov koli način mrčesa še v druge kraje. Minoli teden je bilo prav živahno gibanje pri naših hrvatskih sosedih: bile so volitve v deželni zbor. Kdor nij imel prilike od blizu opazovati te — komedije (ta beseda je skoro na mestu), ne more si jo predstavljati prav. Pri nas mirno odda volilec svoj glas in domov odide brez hrupa in razsajanja. Na Hrvatskem so pa začeli letos v posebnej meri svoje ogrske brate posnemati- Volilci uusprotuih strank so bili baje tako razkačeni, ali pa je vlada tako v skrbi bila za svoje volilce in kandidata, da je pošiljala še v male kraje na volišče po celo kompanijo vojakov, ki so varovali tepežev. in rogoviljenja. Tako je bila letos v Klanjec in Pregrado poslana na dan volitve jedna kompanija vojakov. V obeh imenovanih krajih sta zmagala vladna kandidata, ali kakor jih druge stranke imenujo „magjaronska kandidata". Nekoliko pač zaslužijo vladni poslanci to ime, kajti po volilnej zmagi vladnih kandidatov (u. pr. Rubida v Pregradi) poudarjala se je še tu, ob našej slovenskej, magjar-sčina, govorilo se največ nemški, magjarski in le malo hrvatski, godci so morali gosti „čardaš" na „čardaš" in pili ter pojedali" so vladni volilci (uradniki, učitelji, duhovniki) v družbi z magjarskimi graščaki, da je bila človeka tega prijateljstva kar groza. Kako razjarjeni so bili volilci in kako piko ima vlada na Starčevičijance, kaže dogodjaj v vasi Tuhlje ob Sotli. Župnik Zork je bil privrženec te .stranke prava", a zbog neke izjave odtiran za osem dni v zapor Klanjec. V istej vasi je bil učitelj kot privržente vladne stranke močno tepen od volilcev nasprotne stranke. A župnik mora v svojej fari dosta priljubljeuejši biti, kajti ko je bil iz zapora odpuščen, odlikovali «o ga s slavoloki, koje so mu postavili pri povratku v vas. Volitvene borbe in politično strankarstvo uničuje vse preveč pešajoče blagostanje na Hrvatskem. Hrvatska zemlja je lepa in plodovita, a ljudstvo zapuščeno, siro masko, zlasti v Zagorji. Lepi holmci in prijazne dolinice lehko bi rodile vsakovrstni sadež, lehko bi se redila lepa živina, in večje blagostanje bi se kmalu moralo povrniti. A po vsem hrvatskem Zagorji ti ljudstvo skoro jedino le koruzo sadi in nekaj puranov redi. Po l^pih travnikih bi se lehko pasla pitovna Živina, a človek ti zapazi največ le sloke kravice. Graščaki in nekateri duhovniki so se redili od nekdaj le od žuljev siromašnega ljudstva — in bi se še dandenes radi. Ljudstvo ne zaapa gospodi, a gospoda ne ljudstvu. Iz Zavca 22. septembra, [Izv. dopis.] (Dirka in premijranje konj.) In ti Žav c nijsi najmanjši mej slovenskimi trgi na Štajarskem. Razvijaš se in cveteš leto za letom lepše in kažeš, da si hočeš priboriti srečno prihodnjost. Kazal si to 3. in 4. dan tega meseca. Dne" 3. septembra premij rali so konje celjskega in slovenje-graškega okrajnega glavarstva. Kaj lepa plemena, čvrste kobile so živi dokaz, kako zdatno se je zboljšola konjereja tudi v savinjskej dolini. Da se naši konji res radi kupujejo, kaže posebno to, da so kupci od daleč močno povpraševali po savinjskem plemenu in je mej drugimi kupoval ogrski ministerski svetovalec konje po 600 gld. in še čez. Po pregledu vseh prignanih konj se je darila prisojajoči odbor posvetoval, mej tem pa je g. deželni živinozdravnik dr. Klin ga n v nemškem jeziku kaj živo in izpodbudljivo govoril o konjereji v celjskem in slovenje-graškem glavarstvu. Povdarjal je, da so se kenjertjci res trudili in vse moči napeli na to, da si vzrede lepo živino, omenjal je pa tudi nekatere pregreške, katere dobro izrejo mnogokrat opovirajo. Ta govor je v slovenskem jeziku kmetom pretolmačil gospod Ernst Sirca Grižki. Izinej 127 konj (sesajočih žrebet ne ra-čunimo) se je posebno odlikovalo 12 kmetskih kobil in 9 žrebet. Za kobile so bili obdarovani: Anton Piki iz Gomilske s 50 gld., Jurij M ra vi jak na Čreti s 40 gld., Josip Govek iz Kokarjev s 30 gld., Jurij Cukala iz Gomilske z 20 gld., Fran Dimec iz Medloga z 20 gld., Josip Čepljak iz Gornjega grada z 20 gld., Valentin Metlic ar iz Št. Vida z 2U gld., Josip Rakovnik iz Vočne z 20 gld., Martin Vogel z 20 gld., Jakob Ilapot iz Št. Jurja s 15 gld., Jakob Breznik s 15 gld. in Anton Hol u bar iz Vrbja s 15 gld. Za žrebeta pa so dobili darila: Martin Mirnik iz Lopate 15 gld., Janez G o m i 1 š a k iz Kokarjev 20 gld., Matija O c v i rk iz Št Petra 20 gld., Josip Pešec v Arlej vasi 15 gld., Josip B elaj iz Rakitovca 15 gld., Valentin Metličar iz Št. Vida 10 gld., Josip Cizar na Vranskem 10 gld., Martin Mirnik iz Zapot 10 gld. in Josip Hajnžič iz Rečice 10 gld. Gospodom Karolu Hauptu v JStrosneku, baronu Odkarju "VVarsbergu na Paki in grofu Spieglu v JBežjem gradu priznale so se državne svetinje in diplomi. Prva konjska dirka na slovenskej zemlji 4. dan septembra privabila je od blizu in daleč nad 3000 gledalcev različnega stanu in starosti. Dirka se je pričela ob 3. uri popo- ludne. V prvem dirkanji skus'li so se 4 dir-jači. Darilo so si priborili 3 in sicer: Anton Paj k Konjiški 5 zlatov (cekinov), Uršula Tavčar iz Rečice 3 zlate in Fran Cukala iz Go-milskega 2 zlata. V drugem dirkanji so si priborili darila po 8, 3, 2 zlata gg.: Josip Per-mozer iz Št. Marjete, Ernat Sirca Žavski in Alojzij Št igli c iz Letuša. Kej zanimljivo je bilo društveno dirkanje. Prvo darilo s 40 gld. dobil je gospod Jakob J a n i č Žavski, drugo s 30 gld. gospod Josip Zima iz Celja, tretje z 20 gld.. gospod Anton Mastnjak iz Ljube-Čine, četrto z 10 gld. gospod A. W ali and iz Konjic in peto 1 zlat gospod E. Sirca Žavski. Po dirkanji je bilo srečkanje z mnogovrstnimi dobitki, mej drugimi zalo žrebe. Vse se je vršilo kaj sijajno in brez vsake nesreče v najlepšem redu. Trg in dirkališče je bilo okusno ovenčano in okinčano s slovenskimi in štajar skimi zastavami. Vrle Žavčanke spletle ao lepih bršljinovih vencev za premijrane konje in dirjače zmagovalce. Srčna hvala našim kra soticam ! Prisrčna hvala pa in vsa čast na prvem mestu obče spoštovanemu g. Hauptu zanje govo ljubezen in trud, na drugem mestu pa kličemo prisrčen „živio" našemu blagemu prijatelju in tržanu g. J. Hausenbichl erju za njegovo požrtvovanje. Občni zbor slovenskega učiteljskega društva. V Ljubljani 22. sept. [Izv. poročilo.] Po maši v cerkvi sv. Jakoba, pri katerej so učitelji res izborno peli A. Nedvčdevo mašo, zbralo se je nad 50 slovenskih učiteljev k zborovanju v kranjskega katoliškega društva prostorih za zborovanje jim radovoljno pripušče-nih. Prišli so k zborovanju stari zvesti družabniki narodnega društva, katerih nij oplazila jako trdna nadzorniška vlada, možje, kateri so stali neupogneni za narodnim praporom in o katerih vemo in znamo, da ga nikdar in za nobeno ceno ne bodo zapustili. Radostnim srcem pa smo opazovali v skupščini zvesto narodnih učiteljev tudi mnogo mladega naraštaja in nekoliko izvrstnih učiteljev, so sebno ljubljanskih, kateri, akoravno ne neprijatelji našega narodnega slovenskega učitelj skega društva, stali so dozdaj vender zvunaj njega. Umevno je tedaj, da smo te pijonirje navdušeno pozdravljali, kajti ne dvomimo, da bodo most, katerega so naredili le-ti k nam došli možje učiteljskega stanii, z veseljem upo rahljali vsi oni slovenski učitelji, kateri so uže itak z dušo s telom biti naši, pa so si mislili, da jim za zdaj še nij vstopiti v naše kolo, ker so se bali tiste umetno narejene, vsemogoče sile, katera zdaj razpada v prah, ne da bi jo bil še kdo dobro potresel. Posebno veseli smo pozdravljali došle učitelje Slovence iz slovenske Stajarske, kateri so s svojim udeleženjem pri skupščini slovenskega učiteljskega društva, dejanski potrdili njegovo veleslovensko ime. Mej gosti nas je počastil naš velespoštovani, za narodni prospeh povsodi, zlasti pa na Šolskem polji mnogoziisluženi državni poslanec g. dr. Vošnjak. Ko je vstopil v zborovališče, so mu doneli od vseh stranij živio- in slava-klici v priznanje njegovega neprestanega, po-šrtvovalnega delovanja. (Konec prih.) 10. uri pred sestankom poslancev bode, kakor navadno, v stolnej cerkvi ivečaiia velka maša. — (Deželni glavar g. grof Thurn) je, ko ga je predstavljal g. deželni predsednik Winkler, deželni odbor ogovoril v nemškem in v slovenskem jeziku. — (P remeščenj e.) Z Dunaja se nam brzojavi ja: Profesor Š u kl j e je iz službenih ozirov prestavljen iz Dunajskega Novega mesta v Ljubljano, profesor Zeehe pa i/, Ljubljane v Dunajsko Novo mesto. — (Uradniki kranjske hran ilnice) bili so imenovani v včerajšnjem občnem zboru naslednji gosp.: diurnista Lugek in Kumar, uradnik kranjske eskomptne banke Je ras in bivši urednik „Laib. Zeitg.M Leon Suppan-tschitsch, — (Ogenj v kleti.) Včeraj popoludoe ob 4. uri se je v g. Kastnerjevej kleti za žganje tik gledališča vnela steklenica bencina. Prostovoljnih gasilcev oddelek je takoj prihitel na pomoč in kmalu udušil požar. — (Graščak Eduard Schafferf.) V 20. dan t. m. je na svojej graščini Vino-gorica poleg Trebnjega po dolgej hudej bolezni v 50. letu svojih dnij umrl graščak g. Edvard Schaffer, neaktivnih deželnih bram-bovcev stotnik in trudoljubivi načelnik trebanjskega centralnega odbora, nekdaj velicega posestva zastopnik v kranjskem deželnem zboru, spravoljuben in zato obče spoštovan poštenjak. — (Imenik vseh avstrijskih krajev.) Vodstvo administrativne statistike bode na svitlo dalo krajevno kazalo ali repertorij, Kateri bo obsegal izkaz vseh občin in krajev cislitvinske Avstrije po dežHab, okrajnih glavarstvih in okrajnih sodnijah nlfabetično razdeljen. Razvidelo se bode v tej knjigi število prebivalcev po številjenji odvil, decembra 1880. leta. Kujiga bo imela primeroma 25 pol velike osmerke in cena jej ne bo višja kakor k ve-čemu 2 gld. 50 kr. Oglasi se zato delo tudi lahko pri trgovinskoj in obrtnej zbornici v Ljubljani. — (Prebrisan jež.) Pred dvema mesecema je nekdo s sv. Petra ceste prodal ježa nekam na Stari trg, kjer je pa jež čez dva dni ušel. Dva meseca je potoval, a predvče-ranjim zopet priromal k svojemu prvemu gospodarju na sv. Petra cesti. Moško je koracal ubežnik po stopnicah, na katerih ga je srečal gospodar in veselo iznenadejan vzel k sebi v sobo. Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor.) Danes ob 11. uri dopoludne bode novoimenovan gospod deželni glavar otvoril zborovanje. Ob Razne vesti. * (Lepa dedščina.) Časih doleti človeka sreča prav iznenada. Tako se je zgodilo pred kratkim komiku v Parizu. Došla mu je iz Ogrske vest, da je v svojej domačiji podedoval 1,200.000 frankov Zdaj bode „kralj na deskah" pač lehko bolj brezskrbno živel. * (Pogoreli) so v Carigradu vladarjevi hlevi. Škoda znuša okolo 350.000 turških funtov. * (Deset zapovedij Slovanu.) Tržaška „Edinost" priporoča teh-le deset zapovedij Slovanom: 1. Veruj v srečno In slavno prihodnjost Slovanstva. 2. Ne govori z bratom v tujem jeziku. 3. Posvečuj svoje telesne in duševne sile svojemu narodu. 4. Ko solnce čista naj bode tvoja ljubezen in delavna vera do naroda in domovine. 5. Ne mahaj po svojem bratu Slovanu, ni z jezikom ni s palico. 6. Ne ženi se s tujko. 7. Nh kradi besed iz tujih jezikov, in ne mešaj jih v svoj govor. 8. Ne pričaj lažnjivo zoper svojega brata. 9. Ne želi škode "vojemu bratu, ampak veseli se, ko ga vidiš srečnega. 10. Ne želi si tujih stvarij: ni jezika, ni običujev, ni vere, •ni cerkve in ničesa, — kar diha s tujini du- hom. Rojaci! držite se teh zapovedi Slovan stvu na slavo. * (Gora Platten)v Švici se je utrgala ter zasula nekoliko gors ke vasi Elen in pokopalo 150 ljudij. Vsa vas s 1000 prebivalci je v nevarnosti. * (Kolera) je nastala v mestu Ade:iu. na Rdečem morji; 37 bolnikov je uže umrlo Pravijo, da so jo zanesli mohamedanski romarji, ki potujejo v Meko. * (Izgnani inozemci.) V prošlem meseci je bilo 45 inostrancev, mej temi štiri ženske osobe, izgnanih iz Cizlajtanije. Največ iz-raej teh je prišlo v dotiko s sodnijami in so morali precej časa preživeti v temnicah. * (Kdaj bode sodni dan?) Mnogo prerokovanj smo uže prijavili o sodnem dnevu, a še jih nij konec, vedno se še najde, drugo, ki z gotovostjo ve povedati, kdaj se bode zemlja v prah zdrobila. Posebno v minolem prvem tisočletji je bila vera v konec sveta tano splošna, da so ljudje skoraj vse delo popustili in nasprotek je bila strašna lakota in vsled te kužne bolezni, ki so ljudstvo grozno morile. Kako abotna so taka prerokovanja, naj kaže to le: V oberemeljskej cerkvi pri Bernkastlu je vzidan kamen s tem le napisom: Kadar pade Velika noč na sv. Marka dan (25. aprila), Binkošti na sv. Antona dan (13. junija), in bv. Rešnje telo na sv. Ivana dan (24. junija), gorje bo vpil ves svet. Mihael Nostradamus pa je to le prorokoval: Ka dar pade Velikonočni petek na sv. Jurija dan (23. aprila), Velika noč na sv. Marka dan in sv. Rešnje telo na sv. Ivana dan, pride konec sveta. Vse to v obojem prerokovanji pa bode v letu 1886, tedaj bi moral biti to leto sodni dan, ako bi prerokovanje kaj velj'ilo. Koliko pa res velja, to se vidi iztega, da je vse to bilo uže v letih 919, 1014, 1204, 1451, 1666, 1734, in bo še poleg leta 1886 v letih 1943, 2038, 2190 itd. Kolikokrat je tedaj po teh prorokovanjih imel biti uže sodni dan in vender ga še nij bilo, ter ga še dolgo ne bodo, ker imata solnce in zemlja še polno živtnja in še prav nič ne bolehata. Vabilo na naročim. S koncem tega meseca se pričnć novo naročanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hote' list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.....3 gld. 30 kr. Za jeden mesec .... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.....4 gld. — kr. Za jeden mesec .... 1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake veljd znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejemali „ „ 3 „ — „ Opravništvo ,,Slov. Naroda6'. Tulci 22. septembra: Evropa: Nussa iz Trsta. — Lf>\vy z Dunaju. Pri Mlonu : Berlizhciincr iz Mainza. — Jarc iz Št. Jurja. — Šebek z Dunaja. Pri .11 m J ni s Germ, Abactz z Dunaja. — Bichle iz Bautzena. Dunajska borza 23 septembra (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dol-; v bankovcih . . 76 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 „ 85 „ Zlata renta......... 94 „ 95 „ 1860 drž. posojilo ...... 131 „ 25 „ Akcije narodne banke..... 830 r „ Kreditne akcije....... 360 „ 75 „ London.......... 118 n 15 „ Srebro.......... - „ — „ Napol........... 9 „ 36«/, „ C. kr. cekini........ 5 „ 6<» Državno maike....... 57 n 85 „ Hiša na prodaj. V PraAah pri Krntiji na prodaj jo hiša št. IH., kjer je zdaj gostilna in prodaJHlnica, obokana. Hlev močno zidan. Zraven hiše velik sadni vrt; k hiši pripaditi dve njivi 6 mernikov posetve. Hiša ntnji pri cesti. Cena hiši je 160O gld. — Več pove Jože Vrhunec v KrnnJNke) gori. (524—3) Fin med v satovji dobiva se pri (526—4) Oroslavu Dolenci v Ljubljani. Pri 9 pođ. Trančo št. 2. Vcllka i z bir k a (531—4) vseh šolskih, pisnih, risalnih potrebščin in pisarničnih del. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, Če ima krč v pr ih, mastno zg;igo. Telo se hitro sčisti. V bramorjib razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč Črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosL in vročino, če se zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—3r>) Pravi ržen kruh, Graham-kruh (graški), najfinejši vanille, graški in cimetni suhar, opresnik, biscuit, makove in orehove roffličke (538-3) vMiilc dun lr-ijšuo prodaje Foderlova pekarija, V založbi Mat. GerberJeveJ v Ljubljani je ravnokar na svitlo prišlo Spisje v ljudskoj šoli, četrtega popravljenega in po učnih črtežih uredjenega natisa. (543—1) »pisal Andrej Praprotnik. To knjigo je slavno miniBterstvo za bogočastjo in uk z ukazon od 30 avgusta 1881. leta s št. 13.045 odobrilo. Stane, trdo vezana, 32 kr. Podpisani učitelj plesu naznanja čestitemu občinstvu, da uči na svojem w plesišči, Stari trg it. 15, I. nadstropje, poleg mnogo drugih plesov tudi „Kolo" in „Slo-■va,zi3s:o". Za otroke odprem poseben kurz ob vtorkih in četrtkih od 5. do 6. ure zvečer. (516—3) Z odličnim sp^ štovanjem Kajetan Doix, učitelj plesu. Popolno vinoznanstvo. Obširna knjiga o čuvanji, gojenji, poznavanji in narejanji vin vsen dežel, v zvezi s poukom o žganji, VHrenji, o škrobu, drožih, siru, umetalnem maslu, umetalticm tabaku in druzih hranilnih rečeh s strogim ozirom na zdravje in cenost, dalje več stotin kupčijskih reči izkllučl ivo specijalnih receptov, vpo-rabni za vsacoga, pridobitni, lehko izvršilni, malo glavnice zahtevajoči in donosno poslovanje; neobhodno potrebna za sto tisoči. Posamne r.cepte so ceno računa. - Pojasnila dajo proti retourmarki F. NclilOMser, v Tratil. (419 1) Cene ure! v mestu, Lingarjeva ulica. Po poštnem povzetji pošiljam in če po-slatev ni povoljna., ti u mi denar nazaj. Vsako naročilo je torej neiiskirano. cyliuder-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 12 — zdaj gld. 5.25. anere-uro od srebrm-ga nikla z verižico; prej gld 15 — zdaj gld. 7.25. srebrno anore-uro z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25. srebrno rcmontoir-uro-Washington z verižici) ; prej gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate ure za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. Jamči se ku 5 let. nr. fromm, Uhrenlabrikant, Kathenthnimstr.isNe gegenuber dor (5*4 1) VVollzeile, Wicn. Slabotnega starčka in mladega moža slednja življenja pomoč. Moj 80letni mož in jaz, ki sem zdaj 74 let stnra, midva oba sva prišla ob vse moči in davno bi uže ne bila živela več, da nijsva Iv. IIoll'ovo sladnega izlečka zdravstveno pivo, ki so ga nama priporočili, rabila in ga še rabiva. Nama obema je dalo le to sladno pivo moč in življenje in midva izrekava tabrikantu najglobokejšo zahvalo. Najina želja je, da so ta izjava v interesu starih in telesno slabotnih osob priobči in pripravljena sva tudi na ustna vprašanja odgovarjati. Cliarlotte Ewnld. roj. Heiiirich, (žena upokoj. sedlarja iz cesarske konjarnioe), Moabit, Cerkvene ulice št. 15. Prosim, da mi pošjete 60 steklenic sladnega piva in 15 zavitkov sladnega bonbona. C. kr. dvornemu oskrbovatelju gospodulvnnu Iloilu, komisijskemu svetniku, posestniku o. kr. zlatega križca za zasluge, vitezu visooih redov, iz"arciitelj in jedin fabrikant Iv. Hoffovega sladnega izlečka, dvorni oskrbovatelj mnogim knezom evropskim, na Dunaji. fabrika: G-rabenhof, Braunerstrasse 2, pisarna in zaloga: I., Graben, Braunerstrasse 8. Uradno zdravstveno potrdilo. C. kr. osredni odbor itd. Fleimhurg: Ivana II o Ha Hladnega izlečka zdravstveno pivo se jo skazalo kot prav izvrstno krepilo. Major WUlge, delegiranec c. pruskih bolnic. Svarilo! pri rabi ponarejenih, takozvanih sladnih izdelkov. Zahtevajo naj se le pravi, 57 krat od cesarjev in kraljev in največjih medicinskih vešeakov odlikovani in priznani lv. Iloflfovi sladni izdelki z varstveno znamko ipodoba izumiteljeva), registrirano pri c. kr. kiipčijnkej sodniji v Avstriji in Ogrskej. Napravim izdelkom druzih manjkajo zdravilne snovi zelišč in' pravo narejanje Ivana Hoda sladnih izdelkov in lehko po izjavah zdravnikov zelo škodljivo vplivajo na zdravje. Pravi Ivan Hoffovi sladni bonboni za prsa so v višnjevem papirji. MenJ kot za 2 gld. se ne pošilja. (518—3) JSsulog-e: V Ljubljani: CS. Pieeoli, Erazui. RirMcliits, lekarnarja, P. Lastmik« II. Ij. Wencel, špecerijska prodajalnica. V Gorici: Peter Veuutti. Izdatelj in odgovorni uradnik Makso ArmW. LastniiMi in tisk „Narodne tiskarne".