PRIMORSKI DNEVNIK
PoSinma plačana v gotovini g-'«	Af\
Abt) »slale I gruppo	- L/6D8	IIF
Leto XXII. St. 282 (6569)
TRST, sreda, 7. decembra 1966
PO NEUSPEŠNEM SESTANKU NA KRIŽARKI TIGER*
Jutri seja varnostnega sveta OZN za obvezne sankcije proti Rodeziji
Smith pravi, da obvezne sankcije ne bodo nič različne od dosedanjih, ki so neučinkovite Zunanji minister Brown odpotoval v New York - Wilsonove izjave po televiziji
LONDON, 6. — Britanski zunanji minister George Brownje odpotoval nocoj z letalom iz Londona v New York, kjer se bo udeležil seje varnostnega sveta OZN v zvezi z Rodezijo. Seja je določena za četrtek. Kakor je znano, je sejo varnostnega sveta zahtevala včeraj britanska vlada, da se uvedejo obvezne sankcije proti Rodeziji.
Brown bo prvi govornik na ----------------
Seji varnostnega sveta; britan-
ska vlada je to izrecno zahtevala. Jutri se bo Brovvn posvetoval s člani delegacij držav Corri-inonvvealtha. Britanska vlada na-tnerava zahtevati obvezne sankcije glede rodezijskega izvoza tobaka, azbesta, litega železa in kroma. Britanska vlada je obja-
skih predlogih za rešitev rodezijskega vprašanja.
Danes se je sestala v Londonu komisija Commonwealtha za izvajanje sankcij proti Rodeziji. Z veliko večino je komisija zahtevala, naj se tudi petrolej vključi v seznam proizvodov, ki se ne morejo izvažati iz Rodezije.
Vila sinoči belo knjigo o britan-| Sporočilo, ki so ga objavili po
ZADELA GA JE SRČNA KAP
Nenadoma je umrl posl. Mario A lica ta
Sožalne brzojavke (predsednika republike Saragata, Mora, Nennija, Tanassija, De Martina in drugih osebnosti - Pogreb s sedeža KPI v četrtek
RIM, 6. — Ravnatelj «Unita» in član CK ter izvršnega odbora KPI posl. Mario Alicata je nenadoma umrl zaradi srčne kapi v kliniki »Villa Gina« v Rimu. Parlamentarcu je postalo slabo, že po zaključku daljšega govora, ki ga je imel včeraj v poslanski zbornici, nato pa je dobil napad na domu. Ob 9.80 ga je zadel hud napad in so ga takoj odpeljali v kliniko, kjer pa bi bilo nobene pomoči in je okrog 10. ure izdihnil.
Posl. Mario Alicata je imel komaj 48 let, rodil se je v Reggio Kalabriji 9. maja 1918. Doktoriral Je iz filozofije. Zelo mlad se je Ukvarjal z literarnimi kritikami in s študijem filozofije. Leta 1938 je Postal novinar in je pričel nasprotovati fašizmu ter se je leta 1940. vpisal v komunistično partijo. Leta 1942. je bil prijavljen posebnemu fašističnemu sodišču za zaščito države. Po 25. juliju 1943 je aktivno sodeloval v ilegalnem protifašističnem gibanju kot tiskovni referent pri poveljstvu brigade »Garibaldi« in nato kot načelnik rubrike v «Uni. tk». Izvoljen je bil v CK KPI in leta 1945 izvoljen imenovan za občinskega odbornika v Rimu. Leta 1946 za odbornika v Neaplju, leta 1952 pa je bil izvoljen za župana Melisse.
V letu 1955 je vodil vsedržavno komisijo za kulturna vprašanja KPI in od 1956. leta je ponovno član CK KPI ter izvršnega odbora. Prvič je bil izvoljen za poslanca
DANES
'S K	.	• • „ . v ,	,	..••	••
lllllll
Novi zahodnonemški kancler Kie-singer jc za neki tednik izjavil, da bodo morali nujno omiliti Halstei-hovo doktrino, po kateri so doslej takoj prekinili diplomatske odnose * vsako državo, ki je priznala Vzhodno Nemčijo. Poudaril je, da bo skušala nova koalicijska vlada «v najkrajšem času navezati najprej človeške, nato pa še politične stike z Vzhodno Nemčijo,« ker namerava hoditi «po sledovih social; nih demokratov, ki so že zdavnaj želeli voditi do Vzhodne Nemčije novo politiko.« Ponovil je, da se njegova vlada odpoveduje nemški atomski bombi, za neonaciste pa je rekel, da bo storil vse mogoče, da se ta nevarnost odstrani. «Prva in poglavitna« kanclerjeva obveznost pa bo poživitev francosko-nemške pogodbe. V Zahodni Nemčiji je bilo konec novembra letos 216.300 brezposelnih, hkrati pa se je število razpoložljivih mest zmanjšalo.
Kosigin je še vedno v Franciji in včeraj je v Lionu izjavil, da ne vidi znakov za konec vietnamske vojne. V Moskvi pa sta dva kitajska diplomata zapustila dvorano, kjer jc bilo slovesno zborovanje ob 25. obletnici poraza nemške vojske pred Moskvo, ker je govornik izjavil, da so kitajski voditelji razglasili Sovjetsko zvezo za svojo glavno sovražnico s pretvezo revizionizma. Ko je govoril o zmagi pred Moskvo, je omenil najprej maršala Žukova pred vsemi sovjetskimi vojaškimi voditelji, ki so rešili sovjetsko glavno mesto.
V Hanoju je delegacija KPI na prijateljskem obisku, nad mestom pa so predvčerajšnjim sestrelili štiri ameriška letala, ki so obstreljevala obljudena področja ter ubila mnogo civilistov. Medtem se Rusk v Tokiu pogovarja z japonskimi vo. ditelji o Vietnamu, danes pa bo prispel na Formozo.
Opozicijske stranke v Španiji so objavile izjavo, da referendum, ki bo 14. t. m., ne bo imel nobene veljave, ker je Francova vlada zavrnila sprejem resolucije opozicije, ii je zahtevala enake ugodnosti za volilno propagando, kakor jih ima vlada, ki pa se izgovarja, da resolucija opozicije ni v skladu z veljavnimi zakoni ter da jo navdihujejo »očitni propagandistični namenu.
leta 1948, nato pa ponovno izvoljen na vseh nadaljnjih volitvah. Bil je član komisije za šolstvo in komisi, je za zunanje zadeve.
Vest o nenadni smrti se je naglo razširila v parlamentarnih krogih in je imela velik odmev. Predsednik republike Saragat je poslal sinu Alicate brzojavko, v kateri omenja njegovega očeta, «katerega se bo vedno spominjal zaradi velike lojalnosti pri njegovih govorih in zaradi nesebičnosti in širokogrud-nosti, s katero je branil svoje ideale«. Brzojavke so poslali tudi pred. sednik vlade Moro, podpredsednik vlade Nenni iz Švice, kjer je na kratkem odmoru, tajnika PSU De Martino in Tanassi, tajnik KD Ru-mor in druge osebnosti. Takoj po vesti o nenadni smrti sp se v žalni dvorani, ki je urejena v prostorih klinike, od pokojnika poslovili tajnik KPI Longo, predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci, minister Mancini ter številni drugi poslanci.
Tiskovni urad KPI je zvečer sporočil, da bo pogreb v četrtek, 8. decembra s sedeža partije.
seji, pravi, da se je minister za odnose s Commonwealthom Bow-den obvezal, da bo predložil zahtevo v tem smislu zunanjemu ministru Brownu. Skoraj vse države Commonwealtha, ki so bile zastopane na seji, so podprle to zahtevo z veliko odločnostjo.
Predsednik vlade Wilson je predložil danes popoldne spodnji zbornici resolucijo, o kateri bodo morali razpravljati jutri in v četrtek. Resolucija poziva spodnjo zbornico, naj odobri sklep vlade in naj sprejme «delovni dokument«, ki sta ga pripravila Wilson in Smith na križarki «Tiger». Resolucija obsoja odločitev Smitha in poziva zbornico, naj odobri pritožbo na OZN. Popoldne se je sestala tudi opozicijska «vlada v senci«, da se odloči, ali naj še dalje nasprotuje obveznim sankcijam proti Rodeziji ali ne.
V Londonu sedaj pripravljajo mehanizem obveznih sankcij. Angleški guverner Gibbs bo ostal zelo verjetno na svojem mestu v Sali-sburviu, ker sam tako želi. V britanskih gospodarskih krogih so zelo razburjeni, ker se bojijo neugodnih posledic sankcij za britansko gospodarstvo. Liberalni voditelj Grimmond je danes izjavil, da se bodo sankcije proti Rodeziji izvajale z velikimi težavami in bi lah to ustvarile nadaljnje nerede v Juž ni Afriki. Prva težava je v pomanj, kanju posvetovanj z državami, ki so neposredno prizadete pri sankci jah, in nedelavnost, ki jo je pokazala britanska vlada, ki je že lani napovedala, da bodo sankcije, ki so jih uvedli proti enostranski razglasitvi neodvisnosti, zrušile Smithov režim ter da bo ob koncu leta 1966 prišla na oblast zakonita vlada.
Nocoj je Wilson govoril po televiziji. Izjavil je, da je imel Smith dovolj časa, da bi dosegel sporazum. Naštel je, kolikokrat je Smith odklonil sestanek z ministrom za Commonwealth, in Je zatem omenil pogajanja, ki so bila v teku več mesecev. Predvsem bi se morali sporazumeti o ustavi neodvisne Rodezije in o njenem spoštovanju. Namen teh pogojev je bil preprečiti, da bi Rodezija ((postala prva neodvisna britanska dežela samo z majhno manjšino državljanov z vo. lilno pravico«.
Prvi pogoj za rešitev je bil povratek k zakonitosti. Med pogajanji v Salisburyju in Londonu niso nič napredovali.
Glede pogajanj na križarki ((Tiger« je Wilson izjavil, da so se
zakonitosti. Pripomnil je, da je Wilson postavil svoje pogoje glede tega in ni hotel upoštevati drugih stališč, ki ne bi bila njegova.
Na neko vprašanje je Smith odgovoril, da lani ne bi bil enostransko razglasil neodvisnosti, če bi mu tedaj sporočili predloge, ki mu jih je sporočil Wilson v prvem delu ((delovnega dokumenta«.
Na neko drugo vprašanje je odgovoril: «Ne vidim velike razlike med obveznimi sankcijami in sank. cijami, ki se sedaj izvajajo proti nam.« Glede uporabe sile proti rodezijskemu režimu je Smith izjavil, da bi to sprožilo tak odpor, da se Wilson ne bi mogel odločiti za to rešitev. Glede posledic, ki bi jih sankcije mogle imeti za prodajanje kroma in azbesta, je Smith izjavil, da je prepričan, da bodo vedno našli kupce za svoje rude spričo njihove visoke kakovosti.«
Dodatnih 10 milijard za vojno v Vietnamu
AUSTIN, 6. — Ameriški predsednik Johnson je na tiskovni konferenci sporočil, da namerava zahtevati od kongresa dodatne kredite 9-10 milijard dolarjev za stroške vojne v Vietnamu do 30. junija 1967. Dodal je, da bodo s temi dodatnimi krediti skupni stroški za o-brambo v sedanjem finančnem letu narastli na približno 67-68 milijard dolarjev.
Danes so v Hanoju javili, da so bila včeraj sestreljena nad Severnim Vietnamom štiri ameriška letala. V petek so ameriška letala obstreljevala obljudena področja v Hanoju ter ubila mnogo civilistov. Včeraj so ameriška letala izvršila 85 bombnih napadov na Severni Vietnam.
Južnovietnamski dnevnik v angleškem jeziku «Saigon Post« objavlja danes članek, v katerem dvomi «o koristnosti bombardiranja hanojske-ga področja« ter se zavzema, naj bi «nujno razmislili« v zvezi z letalsko ofenzivo proti Severnemu Vietnamu. List pravi, da se v nasprotnem primeru ne bo zmanjšal «odpor Hanoja proti pogajanjem, temveč se bo še povečal«.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk, ki je prišel včeraj na Japonsko, se je danes pogovarjal z japonskimi voditelji o Vietnamu. Jutri bo odpotoval na Formozo.
v PRIČAKOVANJU programske IZJAVE V BONNU
Kiesinger napoveduje smrtni udarec zloglasni Hallsteinovi doktrini
Napovedal /e navezavo diplomatskih odnosov z vzhodnoevropskimi državami in stikov z uradnimi vzhodnonemškimi osebnostmi ■ «Cospodarski cudez» na zatonu
BONN, 6. — Novi zahodnonemški kancler Kiesinger pravi v intervjuju pariškemu tedniku «Paris Match«, da bo Zahodna Nemčija skušala v najkrajšem času navezati najprej »človeške« zatem pa politične stike z Vzhodno Nemčijo.
Intervju v zvezi z odnosi z
Vzhodno Nemčijo se je začel z vprašanjem, ali bo teza zahod-nonemških socialnih demokratov, ki zagovarjajo navezavo stikov z vzhodom, ki je povsem nasprotna od demokristjanske-ga stališča, omogočila obema strankama sporazum glede tega.
Kiesinger je odgovoril pritrdilno. «Uspelo nam bo,» je izjavil kancler. «Zame imajo odnosi z Moskvo vedno večjo važnost. Ravnali bomo vsekakor brez naglice, previdno, samo na realni podlagi. '1 o so težavni odnosi, toda mogoče nam bo uspelo, da jih napravimo boljše tudi s pomočjo Pariza.«
Sledilo je vprašanje: «In druga Nemčija? Do sedaj se je vaša diplomacija ravnala po tako imeno-
........■Ii.i.immi.........M...........................■■■m..
NADALJEVANJE RAZPRAVE 0 AGRIGENTU
Demokristjan Scaglia iste krivce tudi v osrednji upravi
Simpozij o urbanističnih vprašanjih naše dežele - V petek stavka mestnih prevoznih podjetij ■ Na volitvah za notranje komisije FIAT napredek CGIL in UIL
RIM, 6. — V poslanski zbornici je bila na dnevnem redu razprava o škandalu v Agrigentu, katere pa predsednik Bucciarelli Ducci ni takoj začel, temveč je sporočil vest o nenadni smrti komunističnega poslanca Alicate, na kar so v znak žalovanja sejo prekinil za pet minut.
V razpravo so nato posegli števil, ni poslanci. Liberalce Barzini je dejal, da so ti dogodki dokazali, da uživajo ((pomembne osebnosti« neke vrste kazenske neodgovornosti, kadar kršijo zakon, in da se to zdi vsem kar naravno, dokler ne nastane večja nesreča To pa je tudi posledica zapletenih in zmedenih zakonov, s čimer se ustvarja zmešnjava in odgovornosti niso točno določene
Socialist Brandi je poudaril važno delo komisije Martuscelli, ld je svojo nalogo naglo izvršila in prišla do resnih zaključkov. Vzroki so različni in njegova stranka ne namerava pričeti nediskriminiranega
V okviru vrhovnega sveta za tajsko in obsodil dejavnost skupine,
sporazumeli o ustavi, o povratku , procesa proti celotnemu politične k zakonitosti, o ustanovitvi kraljev- mu razredu, vendar pa je treba iz-
ske komisije, ki bi proučila ustavne predloge in bi ugotovila, ali so sprejemljivi za Rodezijo, o odpravi cenzure, in o osvoboditvi političnih jetnikov. Pripomnil je, da je šlo za velikodušno rešitev in da je celo ponudil združitev, s tem da bi Anglija in Rodezija postali ena sama država, dokler ne bi bila Rodezija pripravljena za večinsko vlado. Na koncu je Wilson izjavil, da želi, naj bi se Angliji pridružile vse države pri izvajanju sankcij. Pri tem pa želi Velika Britanija storiti vse, «da ne bi sankcije dosegle takega obsega, da bi povzročile požar v vsej Južni Afriki«.
Rasist Smith je govoril danes po televiziji in je zanikal, da je v njegovi vladi nastal spor glede odgovora na ((delovni dokument«. Izjavil je, da je bila vlada soglasna. Zatem je Smith trdil, da ((delovni dokument« iz Gibraltarja ni bil pripravljen sporazumno med obema stranema, zlasti kar se tiče tistega dela, ki se nanaša na povratek k
vesti disciplinske ukrepe proti nekaterima krivcem.
V	začetku popoldanskega zasedanja je komunist Benedetto poudaril, da je kaj malo treba dodati k govoru Alicate, ki je včeraj obrazložil komunistično resolucijo. Sedež, kjer je včeraj sedel Alicata v poslanski zbornici, je bil prazen in nanj so postavili šopek rož.
Demokristjan Scaglia je govoril o pravi «camorri», ki je razlog za nesrečo mesta. Ugotovil pa je, da je preiskava bila sicer zelo jasna, kadar je šlo za krajevne krivde, da pa ni tako prepričljiva in podrobna, kadar gre za odgovornosti osrednje uprave. Zato je dejal, da se strinja s predlogom La Malfe, naj parlament izvede parlamentarno preiskavo o odnosih med upravo in političnimi predstavniki.
V	senatu so bile na dnevnem redu interpelacije in manj pomembno zvišanje proračuna za prihodnje leto.
zdravstvo je bila na zahtevo ministra Mariottija ustanovljena študijska skupina, ki bo pričela proučevati uporabo kontracepcijskih sredstev in še zlasti posledice teh sred; štev v masovni in časovno daljši uporabi. Gre predvsem za znano «tableto», ki jo v ZDA stalno uporablja okoli štiri milijone žensk, in so o škodljivosti ali neškodljivosti različna mnenja.
Na mednarodnem simpoziju o cV želnem in mestnem načrtovanju, ki je bil na sedežu vsedržavnega d- no. bora za proučevanja, je prof. Gior-gio Bazo, docent za politično ekonomijo tržaške univerze, predložil danes študijo o gospodarskih in urbanističnih odnosih v deželi Furlani ji-Julijski krajini. Študijo je izdelala skupina štirih profesorjev pod vodstvom prof. Baze, in to prof.
De Ferra in Costa iz Trsta ter La Cava in Scimeni iz Rima.
Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev tramvajskih in avtobusnih mestnih podjetij so proglasile za petek, 9. decembra vsedržavno stavko v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe.
ki jo vodi Maocetung. S politiko ve like sile so kitajski komunistični voditelji razglasili Sovjetsko zvezo za svojo glavno sovražnico s pretvezo revizionizma. Mi izrekamo solidarnost s kitajskim ljudstvom in smo prepričani, da bodo naši narodi s časom korakali z roko v roki v borbi za veliko skupno revolucionarno stvar.«
Med govorom Jegoriševa sta dva kitajska diplomata zapustila dvora
Danes so bile pri FIA'š volitve za ,	...	,	.	.
notranjo komisijo, pri kafer, sta — &£#**%*£*. •«*
RAI-TV odkupil jug. film «Skopjc 63»
BEOGRAD, 6. — RAI-TV je odkupil za prikazovanje v Italiji jugoslovanski dokumentarni dolgo-metražni film režiserja Veljka Bu-lajiča »Skopje 63» dobitnika več do. mačih in mednarodnih nagrad. RAI-TV je samo ena izmed inozemskih televizij, ki se zadnje čase vedno bolj zanimajo za jugoslovanske filme. Doslej so razne jugoslo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuinoiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiilliiiiiiiMiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiimiiiiiimiiiii
ZARADI ZAVRNJENEGA ZAK. PREDLOGA V SKUPŠČINI
Izvršni svet Slovenije bo danes odstopil
Vladni predlog je zavrnil socialno.zdravstveni svet s 44 glasovi proti 11 Gre za prvi primer ostavke republiške vlade v SFRJ
LJUBLJANA, 6. — Predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole je na današnji skupni seji republiškega in socialno-zdrav-stvenega sveta med razpravo o zakonskem predlogu republiškega izvršnega sveta, da se mera osnovnega prispevka iz osebnega dohodka za zdravstveno zavarovanje v prihodnjem letu zmanjša od 7 na 6 odst. izjavil, da izvršni svet vidi v tem predlogu bistveno vprašanje izvajanja reforme in da bo izvršni svet, če skupščina zakonskega predloga ne sprejme, imel to kot izraz nezaupanja in da bo podal ostavko.
Zakonski predlog, ki je bil v odborih republiškega sveta sprejet, so v odboru socialno-zdrav-stvenega sveta ocenili negativno in predlagali svetu, da ga zavrne. Odbor socialno-zdrav' stvenega sveta je ocenil predlog kot izraz nezaupanja v samoupravo organov socialnega zavarovanja, kot bistveno skrčenje samouprave, kot enostranski u-krep, ki ni v skladu z ukrepi, ki bi dejansko zmanjšali potrošnjo.
Po osemurni razpravi je so cialno-zdravstveni svet s 44 glasovi proti zakonskemu predlogu, 11 za predlog in 3, ki niso gla-
sovali, zavrnil predloženi zakonski predlog. Po ustavnem postopku se zakonski predlog, ki ni sprejet, lahko šele po poteku šestih mesecev ponovno predloži skupščini v razpravo in o-dobritev.
Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da bo zaradi tega predsednik. izvršnega sveta Slovenije Janko Smole na jutrišnji seji republiškega sveta podal ostav ko izvršnega sveta. V tem primeru bo republiški svet na jutrišnji seji izvolil novega predsednika in člane izvršnega sveta.
To bo prvi primer ostavke e-ne izmed republiških vlad v Jugoslaviji zaradi zavrnitve zakonskega predloga v parlamen tu.
Kardelj izročil nagrade AVNOJ
BEOGRAD, 6.	— Predsednik
zvezne skupščine Edvard Kardelj je danes v slovesni dvorani zvezne skupščine v navzočnosti podpredsednika republike Koče Popoviča, zastopnikov zveznega izvršnega sve ta, skupščine, znanstvenih ustanov, kulturnih in javnih delavcev, izročil dvanajstim jugoslovanskim umetni-
kom in znanstvenikom za njihove izredne dosežke splošnega pomena za razvoj Jugoslavije, prve nagrade AVNOJ. Vsaka nagrada znaša štiri milijone starih dinarjev in vsak nagrajenec prejme posebno diplomo.
Najprej so bile — kot smo ie poročali — dodeljene na predlog komisij in sklepa odbora, ki mu je predsedoval akademik Josip Vidmar, akademiku kiparju Antonu Au-gustinčiču, družbenemu delavcu in književniku Rodoljubu Colakoviču, akademiku prof. dr. Jovanu Hadžiju, akademiku prof. dr. Franu Kogoju, prof. Blažu Koneskemu, akademiku književniku Miroslavu Krleži, akademiku slikarju Petru Lubardi, akademiku slikarju Ismetu Mujezinoviču, akademiku prof. dr. Pavlu Saviču, prof. dr. Alojzu Tavčarju, akademiku dr. prof. Kosti Todoroviču in prof. inž. Branku 2ež-Iju.
Na seji so bili navzoči vsi nagrajenci razen akademika prof dr. Jovana Hadžija iz Ljubljane, ki se seje iz osebnih razlogov ni udeležil. Edvard Kardelj je v svojem priložnostnem govoru med drugim poudaril, da je pri uspehu, ki so ga i a-rodi Jugoslavije dosegli v zadnjih dvajsetih letih, imelo odločilno vlogo ustvarjalno delo ljudi, ki delujejo na področju znanosti in umetnosti in da se s priznanjem, ki ga jugoslovanska skupnost daje nagrajencem, istočasno izraža zahvala vsem tistim, ki se nenehno zavzemajo za napredek jugoslovanske družbe in kulture.
CGIL in UIL dosegli važen uspeh. Med delavci je volilo 86.130 uslužbencev (77.445 na zadnjih volitvah) in so prejeli: FIOM 22.663 glasov (31.6 odst., na prejšnjih volitvah 25.6 odst.), CISL 9970 (13.9 - 15.9) SIDA 16.133 (28.5 - 25.7), UIL 20.475 (28.5 - 22.5).
V Moskvi proslava 25-letnice bitke za Moskvo
MOSKVA, 6. — Danes je bilo v kongresni palači v Kremlju ob navzočnosti 6000 oseb ter vladnih in partijskih voditeljev slovesno zborovanje, posvečeno 25. obletnici poraza nemške vojske pred Moskvo. Navzoči so bili tudi številni vojaški voditelji. Med temi so bili tudi vsi maršali Sovjetske zveze, ki so se udeležili vojne proti Nemčiji.
Na zborovanju je govoril prvi tajnik CK KP za Moskvo Nikolaj Je-gorišev. Ko je omenil ime maršala Žukova, so vsi navzoči ploskali. Je-gorišev je Žukova omenil prvega med sovjetskimi vojaškimi voditelji, ki so rešili sovjetsko prestolnico. (V bitki za Moskvo je Žukov poveljeval tako imenovani zahodni fronti.)
Jegorišev je dalje izjavil, da je bila zmaga pred Moskvo nad nemškimi četami prva velika zmaga nad sovražnimi četami. Izrekel je priznanje braniteljem Smolenska in Leningrada ter je poudaril, da so s tem branili tudi Moskvo. Nadaljeval je: «Moskva je vedno bila in bo prestolnica prve socialistične države in nikomur ne bo uspelo zavzeti jo. Zmaga pri Moskvi ni bil čudež, kakor skušajo to imenovati nekateri zahodni vojaški specialisti. Bila je logična posledica duha, ki je navdajal naše vojake, ki so bili odločeni braniti prestolnico pod vodstvom naše partije.« Dalje je Jegorišev izjavil, da je ta zmaga »pokazala svetu, da je bila sovjetska vojska edina sila na svetu, ki je bila sposobna poraziti nemške čete«.
Govoril je zatem o povojnih dogodkih in izjavil, da se sedaj odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo ne morejo izboljšati v trenutku, ko ZDA bombardirajo Vietnam in podpirajo nemški militarizem. »Izjavljamo, je dodal Jegorišev, da se bo
ska in holandska televizija.
HANOJ, 6. — Severnovietnamska tiskovna agencija je javila, da je prispela v Hanoj delegacija italijan. ske komunistične stranke, ki jo vodi Enrico Berlinguer. Delegacija je prišla v Severni Vietnam na prijateljski obisk na vabilo centralnega komiteja sevemovietnamske komunistične stranke.
vani Hallsteinovi doktrini:	takoj
prekiniti diplomatske odnose z vsakomer, ki prizna Vzhodno Nemčijo. Kaj se bo zgodilo seda.i?«
Kiesinger je odgovoru: »llallstei-nova doktrina se bo morala nujno omiliti. To je jasno, ker mi sami mislimo navezati stike s Panko-vom.»
Kiesinger je nato izjavil, da bo bonska vlada po sledeh socialnih demokratov, ki so to že zdavnaj želeli, vodila do Vzhodne Nemčije novo politiko. »Spočetka, je dejal, bomo poglobili naše človeške odnose. Pozneje bomo kolikor mogoče hitro skušali začeti stike med uradnimi osebnostmi.«
Na vprašanje glede nemške atomske bombe je Kiesinger odgovoril, da se Nemčija odpoveduje takemu načrtu. «Pravimo pa, je dodal, da si pridržujemo pravico povedati na šo besedo v primeru, da bi se u-stanovila evropska atomska sila.«
V	zvezi z uspehom novih nacistov na nedavnih volitvah na Ea-varskem je Kiesinger izjavil, da »dejansko predstavlja to nevarnost, vsaj za prihodnost«. «Zaradi tega bom storil vse mogoče, da se ta nevarnost odstrani; in to mi bo uspelo. Sicer pa je današnja konjunktura drugačna od konjunkture v začetku hitlerizma: mi nimamo brezposelnih in naša politična kriza je rešena.«
Glede odnosov med Nemčijo in Francijo je Kiesinger izjavil, da je odločen poživiti pogodbo o francosko - nemškem sodelovanju. »To, je pripomnil kancler, bo moja prva in poglavitna obveznost. Zame Je ključ Evrope v obnovitvi odnosov med Bonnom in Parizom. Tega mnenja sem že dolgo časa, in sicer od dneva, ko je general de Gaulle leta 1950 dal intervju neki tiskovni agenciji. Tedaj sva se Adenauer in jaz prepričala, da so francosko . nemški odnosi podlaga Evrope.«
Kiesinger je danes sporočil, da bo čez en teden, in sicer v torek zjutraj predložil parlamentu programsko izjavo svoje vlade. Raz-prava, ki jo bo začela liberalna opozicija, bo trajala tri dni.
Državni tajnik za informacije in predstavnik vlade von Hase je sporoči Kiesingerju svojo ostavko, in ta jo je sprejel. Zdi se, da so ostav ko von Haseja zahtevali socialni demokrati, ker je bil preveč povezan z demokristjani. Ni še znano, kdo bo njegov naslednik. Demokristjani bi hoteli ločiti mesto državnega tajnika za informacije od mesta vladnega glasnika.
V	deželi Porenje - Vestfalija pa so socialni demokrati in liberalci sklenili sporazum o sestavi nove deželne vlade. Tej vladi bo predsedoval socialni demokrat Heinz Kuehn. ki bo sledil demokristjanu Meyerju. Do sedaj je imela ta dežela koalicijsko vlado med demokristjani in liberalci samo z enim glasom večine.
Novi zunanji minister Brandt je danes uradno prevzel svoje mesto v zunanjem ministrstvu. Ko se Je predstavil funkcionarjem, je izjavil, da za Zahodno Nemčijo ni nobene varnosti brez Zahoda in nobene možnosti rešitve nemških problemov brez sporazuma in sodelovanja z državami vzhodne Evrope. Pripomnil je: «To bo dolga pot, po kateri bomo morali hoditi brez utvar in ne da bi zgubili pogum.«
V	začetku prihodnjega leta bo v Zahodni Nemčiji prvikrat po letu
1950 samo en brezposeln od vsakih dveh našel razpoložljivo delovno mesto. Predsednik zveznega urada za brezposelnost in nameščanje delovne sile Sabeln pa je izjavil, da ni še moč govoriti o krizi delovnega trga. Za specializirano delovno silo ne bo težko najti zaposlitve, medtem ko bo še dalje majhno povpraševanje po nespecializira-ni delovni sili. Zlasti se predvidevajo nove odpustitve v premogovni, kih in tudi v gradbeništvu, kjer so se zmanjšala naročila in je stanje najslabše, kar jih je kdaj bilo od leta 1961 dalje. Novembra je število brezposelnih v Zahodni Nemčiji narastlo od 70.600 na 216.400 (lani je narastlo od 23.700 na 119.000). Hkrati se je število razpoložljivih mest zmanjšalo. Letos poleti Je vsak odpuščeni delavec lahko izbiral med sedmimi drugimi mesti, konec novembra pa je bilo to razmerje 1:1,5.
K temu je treba dodati povečanje skrčenih umikov, zaradi česar je bilo prejšnji mesec prizadetih 42.000 delavcev. Zaradi tega se v Zahodni Nemčiji manjša zanimanje za tuje delavce in številni tuji delavci se vračajo v domovino in nimajo namena vrniti se v Nemčijo Za tiste, ki so že brezposelni, pa skušajo najti nove možnosti dela v Nemčiji.
liiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiinniiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHi
SESTANEK PREDSEDNIKOV DEŽEL V RIMU
Zahteva po večji udeležbi dežel pri vsedržavnem načrtovanju
Določitev nekaterih spremi nfetalnih predlogov
Predsedniki petih dežel s posebnim statutom so se včeraj sestali v Rimu ter razpravljali o vlogi dežel pri uresničevanju vsedržavnega načrta gospodarskega razvoja. Sestanka so se udeležili predsedniki deželnih odborov Furlanije - Julijske krajine Berzanti, Sardinije Dettori, Sicilije Coniglio, Tridentinske - Gornjega Poadižja Dal Vit ter za Dolino d’Aosta sen. Ckabod. Za našo deželo je bil navzoč tudi odbornik Stopper.
Deželni predsedniki so proučili zakonski osnutek o postopku petletnega načrta ter nekatere spre. minjevalne predloge, da bi se besedilo, ki ga je pripravil vsedržavni urad za načrtovanje, ujemalo s statuti posameznih dežel. Pri tem so upoštevali tudi zaključke zadnjega zasedanja o pravnih študijih o deželah v Palermu.
Te spreminjevalne predloge bodo dokončno opredelili na prihodnjem zasedanju, katerega dneva še niso določili. Vsekakor izvirajo iz potrebe, da bi dežele bile soudeležene v vseh fazah načrtovanja, to je od proučevanja do izdelave in ures. ničenja načrta.
Spreminjevalni predlogi o postopku pri izvajanju načrta bi se morali tikati člena 3, ki pravi, da mora določiti smernice in glavne smotre vlada in jih predlagati parlamentu, ter člen 10, ki se nanaša na dežel-
ral predvidevati, da morajo deželne načrte pripraviti dežele po nekaterih tehniških kriterijih, upoštevajoč, da se deželam ne smejo po stavljati meje za posege, ki jih določajo njihovi statuti.
Kosigin v Lyonu
LYON, 6. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin, ki je na obisku v Lionu, je davi obiskal nekatere tovarne. Pozneje pa se je udeležil v ((kongresni palači« kosila, ki ga je priredil občinski odbor. Po kosilu je Kosigin v svojem govoru ponovil, da bo moč v Evropi odpraviti nevarnost vojne «z organiziranjem skupne akcije na naši celini«. Poudarjal je francosko - sovjetsko prijateljstvo, «ki temelji na krvi, ki je bila prelita v borbi proti nemškemu fašizmu.« Popoldne Je Kosigin obiskal nekatere druge tovarne, kjer so ga delavci prisrčno pozdravljali.
Na sprejemu, ki ga je priredil nocoj predsednik francoske vlade Pom pidou, je Kosigin v pogovoru s časnikarji izjavil, da imajo prav gotovo namen znova povabiti generala de Gaulla v Sovjetsko zvezo. Na vprašanje, ali bi konec vietnamske vojne pripeljal do izboljšanja odnosov med ZDA in SZ, je Kosigin odgovoril: «Najprej je treba, da ta vojna preneha, in za sedaj ne vidim znakov v tej smeri. Kar se tiče odnosov med Bonm in Moskvo, je Kosigin izjavil, da bi bilo dobro, če bi novi kancler Kiesinger napravil prvi korak, da se odnosi izboljšajo.
Proces proti Daniju
DŽAKARTA, 6. — Bivši načelnik glavnega štaba indonezijskega letalstva podmaršal Omar Dani je danes priznal, da je podpiral poskus državnega udara lanskega 1. oktobra. Izjavil pa je, da je podpiral to gibanje, ker je mislil, da je namen gibanja eliminirati elemente, ki so bili povezani z ameriško vohunsko službo v indonezijski vojski. Prvega oktobra je Omar Dani izdal dva ukaza: s prvim je zagotavljal podporo letalstva revolucionarnemu gibanju, z drugim pa je pozival letalske častnike, naj bodo pripravljeni streti »vsak protirevolucionarni odpor«.
Dani je izjavil, da je bil Sukamo v začetku zelo zadovoljen z državnim udarom, da pa se ga je polotila panika, ko je zvedel, da je poskus propadel in da se vojaki generala Suharta (ki je zatrl upor) pripravljajo na napad na letalsko oporišče Halim, kje’ je bil skupno z Danijem. Dani je pripomnil, da sta bili pripravljeni dve letali, da bi odpeljali Sukarna na vzhodno področje Jave, ki je tula trdnjava upornikov. Toda predsednik se je odločil, da odid j z avtomobilom v svojo poletno rezidenco Bogor.
Najemnine
no načrtovanje. Po mnenju dežel-pravična borba naših vietnamskih nih predsednikov bi morala vlada bratov končala z zmago.«	določiti smernice načrtovanja skup-
Govoril je nato o odnosih s Ki- no « deželami. Člen 10 pa bi mo-
RIM, 6. — Posebna komisija za najemnine je nadaljevala nocoj razpravo o podaljšanju zapore nad najemninskimi pogodbami. Sprejela Je tretji člen načrta zakona, kakor ga je pripravila vlada, le z nekaterimi manjšimi spremembami.
Tretji člen določa indeks zasedbe stanovanja, ki se dobi s tem, da se deli število članov družine s številom prostorov, ki so uporabni za bivanje. Za družino velja «ana-grafska družina«. Za stanovanje se razume en prostor ali skupina prostorov uporabnih za bivanje in dodatnih prostorov, ki so dodeljeni stanovanjem z neodvisnim vhodom na cesti, dvorišču terasi, balkonu itd. Za »prostor uporaben za bivanje« se razume prostor, ki dobiva zrak in svetlobo naravnost od zunaj in ima tak obseg, da omogoči postavitev vsaj ene postelje. Za «dodatne prostore« veljajo prostori, ki so določeni za pomožno uporabo, kakor kopalnice, stranišča, predsobe, shrambe, hodniki, vhodi in kuhinjo.
Danes sta še dva demokristjan-ska poslanca predložila načrt zakona za enostavno šestmesečno podaljšanje sedanjih določb. Kakor je znano, so komunistični poslanci predlagali podaljšanje za eno leto. O vseh teh predlogih bodo razpravljali v sredo, 14. decembra.
Še vedno slabo vreme v Jugoslaviji
BEOGRAD, 6 — Vremenske razmere in stanje na jugoslovanskih cestah še vedno ni normalizirano. V raznih krajih je zaradi snežnih zametov oziroma poplav še vedno prekinjen promet na posameznih cestah v Cmi gori in Bosni Zaradi poledice je otežkočen promet na cestah Zagreb - Reka, Senj-Karlo-bag, Reka-Trst, Reka-Postojna in Ljubljana-Marlbor, kjer se voznikom priporoča velika previdnost pri vožnji. Na cesti Zagreb-Reka in Senj-Otočac je prepovedana uporaba prikolic, ostala vozila pa morajo imeti verige.
Unska proga, kjer Je zemeljski usad pred devetimi dnevi poškodoval progo in prekinil najkrajšo zvezo med Zagrebom in Spiitom, kljub zavzemanju delavcev in strokovnjakov, še vedno ni uporabna za promet; čeprav so doslej v nasipe vgradili okrog 300 vagonov kamenja, se teren na kritičnem delu pri Kninu še vedno giblje.
Na poplavljenem področju Karlovca, Zagreba in Siska se položaj normalizira Prebivalstvo se vrača v svoje domove. V Karlovcu so danes ponovno pričele z delom tovarne. Sedemnajst družin, ki so zapustile domove, so zasilno v drugih stanovanjih Pri Jasenovcu kjer je Sava danes zjutraj dosegla najvišji raven 863 cm, se nasipi uspešno upirajo pritisku reke.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
[7. decembra 1966
Vreme včeraj: naj višja temperatura 6.4, najnižja 3.6, ob 19. uri 5.8; vlaga 55 odst., zračni tlak 1011.9 stalen, veter 30 km severovzhodnik, sunki burje 50 km na uro, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 12.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 7. decembra Urban
Sonce vzide ob 7.31 im zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 1.38 in zatone ob 13.45 Jutri, ČETRTEK, 8. decembra Brezm. spoč. D. M.
Ob jutrišnjem občnem
zboru Sindikata slovenske šole
Jutri bo redni občni zbor Sindikata slovenske šole. Zbrali se bodo naši šolniki, napravili bodo o-bračun delovanja svoje organizacije, pregledali sedanje stanje in razmere slovenskega šolstva in šolnikov, razpravljali o vseh problemih, ki se tičejo naše šole. Začrtali bodo smernice za nadaljnje delovanje ter prav gotovo tudi opozorili javnost in oblasti na pereča vprašanja, ki še čakajo na rešitev. Sindikat slovenske šole združuje slovenske šolnike na Tržaškem, o-troške vrtnarice, učitelje in profesorje, neglede na njihov svetovni nazor ali politično pripadnost; brani njihove sindikalne interese in pravice slovenske šole. To združenje naših šolnikov ni in ne more ter ne sme biti samo sindikalna organizacija. Ne more in ne sme se zavzemati samo za sindikalne interese svojih članov, ampak predvsem za rešitev vprašanj, ki so življenjske važnosti za slovensko šolstvo, za obstoj, razvoj in napredek slovenske šole ter strokovno izpopolnjevanje slovenskih šolnikov. Sindikat bi izginil in izginili bi tudi slovenski šolniki, če bi slovenska šola nazadovala, hirala in polagoma izumrla.
Iz vsega tega je razvidno, da ima sindikat slovenske šole važno in odgovorno nalogo v okviru naše narodne skupnosti. Zaradi tega slovenska javnost s pozornostjo sledi njegovemu delovanju in si želi, da bi Sindikat slovenske šole razvijal vedno širšo in globljo dejavnost. Zato želimo jutrišnjemu občnemu zboru naših šolnikov najlepši uspeh.
Kakor smo že omenili, bo jutri na občnem zboru govora o najvažnejših problemih naše šole in šolnikov. O poročilih in diskusiji bomo, kot vsako leto, podrobno poročali. Zaradi tega ne bomo zdaj ponovno naštevali vseh problemov našega šolstva. Hočemo pa predvsem poudariti, da imajo naši ljudje, naši starši, veliko zaupanje v slovensko šolo, kljub težavam in oviram. To je potrdilo tudi letošnje vpisovanje otrok v slovenske šole. Ugled slovenske šole in zaupanje slovenskih staršev pa še bolj obtožuje tiste slovenske starše, ki so sicer na vidnem in odgovornem položaju in ki bi morali biti za zgled, pa izročajo svoje slovenske otroke italijanski šoli.
Lanski občni zbor je bil v nedeljo, 12. decembra. Na tem občnem zboru je po poročilih in živahni diskusiji dozorel sklep za proglasitev protestne stavke vseh slovenskih šolnikov na Tržaškem, ki je bila 15. decembra. Ob tej priliki so iia občnem zboru odobrili protestno resolucijo, ki so jo poslali pristojnim oblastem in mešanemu jugoslovansko . italijanskemu odboru, ki je takrat zasedal v Beogradu. V protestni resoluciji je bilo med drugim napisano: «Sol-niki Sindikata slovenske šole v Trstu, zbrani na svojem rednem letnem občnem zboru so dne 12. decembra ugotovili sledeče: Zakon za slovensko šolstvo se še ne izvaja v celoti, zato osebje slovenskih šol po dvajsetih letih še nima urejenega svojega položaja. Se vedno se dogajajo diskriminacije v škodo slovenskega šolstva, ki se izražajo:
a)	v krčenju števila razredov v nesorazmerju s številom učencev;
b)	v krčenju števila ravnateljskih mest;
c)	v pomanjkanju staleža didaktičnih ravnateljskih mest in mesta šolskega nadzornika za osnovne šole;
d)	v pomanjkanju odgovornih funkcionarjev za srednje in o-snovne šole pri šolski oblasti;
e)	v sistemu enorazrednih (eno-oddelčnih) šol;
f)	v neizvajanju dvojezičnosti šolskega skrbništva s slovenskimi ustanovami;
PO OBJAVI URADNIH IZIDOV VOLITEV
Priprave na razgovore za sestavo občinskega in pokrajinskega odbora
K? ^osIei še ni PovaMla ostalih strank levega centra in SS na razgovore - V petek seja tajništva PSU - Socialdemokrat Callegari ho odstopil v korist socialista Mocchija?
Po uradni objavi volilnih izidov in izvoljenih občinskih in pokrajinskih svetovalcev se sedaj pričenja obdobje razgovorov med večinskimi strankami za sestavo občinskega in pokrajinskega odbora.
Kot smo že poročali, je pokrajin, ski odbor Krščanske demokracije pooblastil tajništvo naj stopi v stik z združeno socialistično stranko, republikanci in Slovensko skupnostjo. Do včeraj pa krščanska demokracija, ki naj bi dala pobudo za razgovore še ni poslala prizadetim strankam vabila za sestanek.
V petek se bo sestalo tajništvo združene socialistične stranke, ki bo razpravljalo o stališču v zvezi z sestavo odbora na občini in na pokrajini; v ponedeljek pa se bo sestal izvršni odbor, ki bo razpravljal o istih vprašanjih. Ni pa rečeno, da bosta oba organa te stranke že govorila tudi o pozivu Krščanske demokracije za sestanek o razgovorih o bodoči sestavi občinskega odnosno pokrajinskega odbora, če bo vabilo prišlo pravočasno.
Sklicanje prve seje novega občinskega sveta bo določil dosedanji občinski odbor. Glede sklicanja novega pokrajinskega sveta pa mora odločati pokrajinska komisarska uprava.
Iz volilnih izidov je razvidno, da Je bilo na kandidatni listi združene socialistične stranke izvoljenih osem svetovalcev za občinski 'svet, od katerih sta dva svetovalca PSI, šest pa jih pripada PSDI. Skoraj gotovo je, da bo socialdemokrat Callegari podal ostavko in da bo na njegovo mesto prišel bivši občinski odbornik za javna dela socialist Mocchi, da se tako vzpostavi ravnovesje med združenima strankama tudi v zastopstvu v občinskem svetu. V pokrajinskem svetu pa to vprašanje ne obstaja, ker so bili za združeno socialistično stranko izvoljeni trije svetovalci, in sicer eden od PSI in dva od PSDI.
ji bo komunistični voditelj v ile-. gali in član triumvirata za vstajo v Venetu, Bonomo Tominez. Govorila bosta posl. Marina Bernetič, dvakrat obsojena pred Posebnim sodiščem in partizanska borka ter sen. Giacomo Pellegrini, podpredsednik deželnega sveta Purlanije-Jul. krajine in dvakrat obsojen.
Poročilo tajništva KPI pravi, da ima svečanost poseben pomen v času, ko je eden najvišjih predstav, nikov italijanskega sodstva prisostvoval proslavi, ki so jo priredili fašisti na čast zakonodaje režima, ki je ustanovil Posebno sodišče ter zaradi dejstva, ker je ljudstvo naših krajev sorazmerno, Slovenci in Hrvati pa še posebno, predstavljalo zelo visok odstotek sojenih, obsojenih in ustreljenih od fašistov.
Na svečanost bodo povabljeni vsi, ki so bili žrtve posebnega sodišča ter svojci ustreljenih in padlih v protifašističnem boju.
Danes seja deželnega sveta
Danes ob 9.30 se zopet sestane deželni svet. Na seji bo predsednik deželnega odbora Berzanti poročal o dejavnosti dežele ter o perspektivah za prihodnje leto. Razprava o proračunu pa se bo pričela v petek z večinskim poročilom svetovalca Mizzaua (KD) in manjšinskim poročilom svetovalca Bo-sarija (KPI).
ŠE ENKRAT REKORD NA ODPRTI MEJI
Nad dva in pol milijona ljudi potovalo v novembru čez mejo
K živahnemu prometu s potnimi listi so največ prispevali Jugoslovani med državnimi prazniki
Dokončni statistični podatki o pro-1 V maloobmejnem prometu je metu na meji potrjujejo živahnost, | novembru prekoračilo mejo 1.266.342
ki smo jo v tem pogledu dan za dnem zabeležili v preteklem novem bru in zlasti seveda proti koncu meseca, ko je število prehodov čez mejo ob državnem prazniku v sosedni republiki doseglo nepričakovano višino.
V novembru je s potnim listom prekoračilo mejo v obeh smereh 1.285.167 ljudi, in sicer 687.716 italijanskih in 597.451 tujcev. Med temi je bilo 544.000 Jugoslovanov, turistov iz drugih držav pa je bilo razmeroma malo: 8700 iz Zahodne Nemčije, 6900 iz Avstrije, 6200 iz Grčije, 5800 iz Velike Britanije, 4600 iz Francije, 3200 iz Švice, 2800 iz Združenih ameriških držav, 1000 iz
Komemoracija KPI ob 25. obletnici smrti Pinka Tomažiča
Tajništvo tržaške federacije KPI bo svečano počastilo 25. obletnico mučeniške smrti komunističnega vdditelja Pinka Tomažiča ter to obletnico povezalo-s 40Aetnico i usta. novitve Posebnega sodišča. Svečanost bo v četrtek, 15. t. m. v dvorani v Ul. Madonnina. Predsedoval
Holandije ter približno prav toliko iz Belgije.
. m im mi im mn m lun m n nun mn n, m, i im i. Hlinili „     mi,
DVE MILIJARDI LIR ZA KRITJE PRIMANJKLJAJA
Poslanska zbornica odobrila prispevek Javnim skladiščem
Sedaj mora zadevni zakonski osnutek odobriti še senat - Izjava ministra Natalija
Za komisijo za proračun, ki je dala svoj pristanek zadnji dan preteklega novembra, je včeraj sprejela zakonski osnutek o priznanju posebnega državnega prispevka za kritje primanjkljaja tržaških Javnih skladišč tudi komisija za promet pri poslanski zbornici. Kakor znano, gre za izreden prispevek dveh milijard lir, s katerim naj bi končno odpravili iz obračunov Javnih skladišč dolgoletni primanjkljaj. Da bo zakonski osnutek postal zakon in tako lahko stopil v veljavo, ga mora najprej potrditi še senat.
Minister za trgovinsko mornarico Natali je včeraj v Rimu ugodno komentiral sprejem zakonskega o-snutka v drugi komisiji pri poslanski zbornici. Ugotovil je, da pomeni zagotovitev omenjenega prispevka neobhodno potrebno pomoč Javnim skladiščem, da bodo ta mogla srečno "prestati čas, ki jih še loči od končne ureditve pristaniške u-stanove,—kakršno predvideva ustavni zakon z dne 31. januarja 1963. Minister je v tej zvezi naglasil, da
se je pri Javnih skladiščih ustvaril zadete zaradi povodnji. Odbornik takšen primanjkljaj predvsem žara- ] za finance Tripani pa se je v Vid-
Deželni odbornik Cumbat je te dni sprejel župana iž Form di So-pra, ki mu je predočil 'vprašanje obnovitve in okrepitve športnih naprav v občini, ki so bile hudo pri-
......"m..mi""" n........mi"...iiiiiiiiiiiii.■iiiiiiii..................mmimimiimimmmmm...umu
di tega, ker ni vodstvo podjetja v zadnjih letih moglo povišati cen svojim storitvam, kakor bi to zahtevali povišani manipulacijski stroški in zlasti narasle plače osebja in pristaniških delavcev. Deloma pa je do tega primanjkljaja prišlo tudi zato, ker se je del prometa po vojni preusmeril iz tržaškega v druga pristanišča na Jadranu in ob Severnem morju. Na koncu je minister Natali izrazil željo, naj bi zakonski osnutek v najkrajšem času sprejel tudi senat in naj bi bilo vprašanje tržaške pristaniške ustanove v najkrajšem času ugodno rešeno.
Dejavnost deželnih organov
POUDARJENA VLOGA TRSTA ZA AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO
Dunajski stiki predsednika dr. Slocovicha o udeležbi Avstrije na tržaškem velesejmu
Kolektivna razstava in ločena udeležba dunajskega mesta ■ Razgovor s predsednikom republike Jonasom
Predsednik tržaškega velesejma dr. Piero Slocovich se je vrnil z Dunaja, kjer se je mudil dva dni ter navezal stike s tamkajšnjimi poslovnimi krogi glede udeležbe avstrijske . republike na mednarodno	nem tržaškem velesejmu poleti pri-
g) v poniževalnem izražanju odgo- I hodnjega leta. Avstrijci so zagoto-vomega šolskega predstavnika ,ri"
Na jutrišnjem občnem zboru, razen zadnjega odstavka pod črko g, bi lahko dobesedno ponovili lansko protestno resolucijo, saj niso pristojne oblasti poskrbele, da bi sprejele vsaj eno izmed navedenih pritožb. Zakon za slovensko šolstvo se še ne izvaja v celoti, čeprav je poteklo že pet let od objave v Uradnem listu. Po zadnjem zasedanju mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora je prišla le obljuba glede ustanovitve strokovnega zavoda, oziroma priporočilo, da se v prihodnjem šolskem letu ena srednja šola v Trstu spremeni v slovensko industrijsko in obrtniško šolo.
Zaključeno zasedanje znanstvenega sveta za teoretsko liziko
V prostorih začasnega sedeža Mednarodnega centra za teoretsko fiziko na Oberdankovem trgu se je sinoči zaključilo dvodnevno zasedanje znanstvenega sveta te mednarodne znanstvene organizacije. Po zaključku razprav je skupina znanstvenikov odpotovala na ogled do-berdobske okolice, kjer naj bi po prizadevanjih mednarodnih znanstvenih organizacij postavili orjaški protosinhrotron.
Zaključki dvodnevnega zasedanja, ki jih bo danes dopoldne na posebni tiskovni konferenci orisal predstavnikom tukajšnjega tiska podravna-telj raziskovalnega oddelka Mednarodne atomske agencije z Dunaja, bodo predmet razprave na februarskem sestanku sveta guvernerjev AIEA v glavnem mestu avstrijske republike. Guvernerji mednarodne znanstvene organizacije se bodo na podlagi dela, ki ga je doslej opravil tukajšnji center za teoretsko fiziko, izrekli tudi o tem, ali naj se ta začasna ustanova — katere mandat zapade leta 1968 — spremeni v stalno ali ne. Kakor smo zabeležili v včerajšnji številki, je italijanska vlada po svojem zastopniku pri organizaciji prof. Gerinu dala vedeti, da je pripravljena še nadalje s primernimi prispevki podpirati koristno delovanje centra.
vili svojo udeležbo na tej prireditvi. Avstrija bo prihodnje leto prisotna na sejmu z običajno vsakoletno kolektivno razstavo v Palači narodov, kjer nastopa poleg Jugoslavije že od vsega začetka, to je od ponovne poživitve tržaškega velesejma v prvih povojnih letih; po. leg tega je Avstrija zagotovila običajno udeležbo tudi v okviru lesnega paviljona; novost pa bo prihodnje leto predstavljala posebna udeležba dunajskega mesta na razstavi, in sicer z večjim pregledom gospodarskih in kulturnih dejavnosti mesta pod naslovom »Dunaj, mesto dela in umetnosti«.
Predsednika Slocovicha je na Du. naju sprejel predsednik republike Jonas, ki se je zadržal z njim v daljšem razgovoru ter poudaril važnost Trsta kot idealnega stikališča med gospodarstveniki, trgovci in operaterji iz obdonavske republike in Italije. Med razgovorom je prišla ponovno do izraza vsestranska koristnost sodelovanja med tukajšnjimi in avstrijskimi poslovnimi krogi. Pozneje sta dr. Slocovicha sprejela tudi predsednik zvezne gospodarske zbornice ing. Sallinger in predstavnik zavoda za razvoj trgovine dr. Strunz. s katerima je predsednik Slocovich podčrtal zlasti posredniško vlogo Trsta med Evropo in afriškimi deželami, ki so se razvile predvsem na francoskem in angleškem vplivnem pod-roččju. Dr. Slocovich se je nadalje med svojim dvodnevnem bivanjem na Dunaju sešel tudi s predsednikom zveznega sveta za lesno gospodarstvo dr. Milotom, glavnim ravnateljem avstrijskega tobačnega monopola ing. Schrammom, glavnim tajnikom zveznega združenja lesnih trgovcev dr. Ronzonijem in predstavniki nekaterih drugih gospodarskih ustanov.
Vespist podrl dijakinjo iz Izole
Neprevidnost pri prečkanju ceste je bila včerai zjutraj usodna za 13. letno dijakinjo Vero Medved iz Izo. le, Ul. 22. julija štev. 4. Medvedova je pri trgovini «Donda» na zebra-stem prehodu prečkala Trg Stare mitnice, namenjena na avtobusno postajo. Toda ko se Je znašla sredi cestišča, Je v smeri proti Trgu Goldoni z vespo TS 29099 privoz'1 18-letni Eligio Coslovi s Padrič 60. Coslovi ,ie v zadnjem trenutku opazil mladenko in ni mu uspelo zavreti vespe. Trčenje je bilo neiz-
bežno in nri nesreči se je Medvedova ranila po nogah. Mladenko so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti 9 dni.
Ridna skupščina združenja krvodajalcev
V nedeljo, 18. t. m. bo v dvorani kina «Fenice» redna skupščina Združenja krvodajalcev. Volivni od. bor, ki je bil izbran, da sestavi seznam članov bodočega vodilnega odbora, poziva člane, ki bi želeli kandidirati, naj se zglasijo do 12. t. m. na tajništvu združenja od 17.30 do 18.30.
Izredna skupščina časnikarskega združenja
Jutri ob 15. uri oo na sedežu na Korzu štev. 12 izredna skupščina časnikarskega združenja, na kateri bodo časnikarji proučili položaj, ki je nastal po razbitju pogajanj z založniki za obnovitev delovne pogodbe. Na skupščini bodo predstavniki združenja, ki so se udeležili pogajanj, obrazložili, zakaj je prišlo do razbitja pogajanj in do stavkovnega gibanja časnikarjev.
Trčenje avtov pri Sv. Ivanu
Sredi Trga Gioberti pri Sv. Ivanu sta včeraj popoldne trčila dva avtomobila. Pri nesreči se je 63-letna šivilja Julijana Mljač iz Ul. Bran-desia 57 ranila po čelu in levi obrvi ter se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti od 8 do 10 dni. Mljačeva se je peljala v fiatu 500 TS 85251, ki ga je iz Ul. San Cilino privozil njen 29-letni nečak Franc Mljač. Ko je Mljač privozil na trg, je prišlo do trčenja s fiatom 1500 TS 50780, ki ga je z leve privozil 72-letni Augusto Cesari iz Ul. San Pelagio 10. Šoferja se nista poškodovala.
lesa in se pobil po spodnji strani hrbta in desni roki.
mu udeležil sestanka, na katerem so razpravljali o ukrepih v prid poplavljenim področjem, oziroma 55 občinam, za katere so uradno priznali, da so utrpele škodo po poplavah.
ljudi, in sicer 803.142 italijanskih in 463.200 jugoslovanskih državljanov. Glede prometa t.a posameznih ob mejnih prehodih (samo s prepustnico), kažejo podatki za november naslednjo sliko: čez prehod pri Škofijah 570.600 prehodov, čez Fernetiče 349.900, čez Pesek 101.600, čez Sv. Jernej 83.100, čez Lipico 48.900, čez Oreh 28.800, čez Repentabor 21.300, čez Sv. Barbaro 12100, čez Prečnik 11.900, čez Čampore 11.200, cez blok pri Cerejih 9100 ter čez železniški blok na Opčinah 8000 prehodov.
Včeraj popoldne so na četrti medicinski oddelek s pridržano prognozo sprejeli 24-letnega mornarja Ginafranca Paruto iz Tržiča, Ul. Or-tigara 3, ki je zaužil nedoločeno število uspavalnih praškov. Paruta je vkrcan na ladji »Irma«, zasidrani ob četrtem pomolu v Novem pristanišču in včeraj se je nesrečnik odločil za usodni korak. Na srečo so se tega zavedli njegovi delovni tovariši ter hitro poklicali rešilni avto RK. Niso znani razlogi, zaradi katerih je Paruta zaužil u-spavalne praške.
PO OBISKU V SLOVENIJI
Povratek italijanske sindikalne delegacije
Včeraj je odpotovala v Bologno delegacija pokrajinskega komiteja generalne konfederacije dela Italije za Emilijo in Romagno, ki je med tridnevnim bivanjem v Sloveniji obiskala Ljubljano, Novo Gorico in Koper. Italijanski sindikalni funkcionarji so bili gostje republiškega odbora sindikatov Slovenije, z zastopniki katerega so se dogovorili o vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja sindikalnih organizacij. Delegacija pokrajinskega odbora gene-ralne konfederacije dela Italije za Emilijo in Romagno je povabila za. stopnike republiškega odbora Slovenije, naj v začetku prihodnjega leta obiščejo njihovo pokrajino.
V pijanosti je razgrajal in celo zanetil požar
V Barkovljah je pozno sinoči 46-letni Vladimir Malalan brez stalnega bivališča, povzročil precej preplaha. Zažgal je nekaj slame majhnem skladišču za orodje ob stavbi štev. 201, kjer je navadno prenočeval in brez vsakega vzroka grozil nekaterim ljudem. Malalan je kot dninar pomagal raznim ljudem pri vrtnarjenju in si tako slu-žil nekaj lir, ki jih je navadno vedno zapil. To je storil tudi sinoči. Napil se je, ker ga je zeblo, toda v pijanosti je potem začel razgrajati in je zanetil celo požar, ki se na srečo ni razširil.
Nesrečnika so s policijskim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer ga je pregledal dežurni zdravnik, nakar so ga odpeljali v umobolnico.
Z Vladni komisar dr. Cappellini
je včeraj ob 11. uri sprejel odv. Iauta in dr. Deliseja, predsednika in ravnatelja Tržaške hranilnice. Ob 11.30 je sprejel upokojenega veleposlanika Ghigija, svetnika uprave in člana izvršnega odbora «As-sicurazioni Generali«, ob 18. uri pa notarja dr. Tomasija in dr. Ru-sco, predsednika in podpredsednika «Societk Alpina delle Giulie«.
Slovensko gledališče jutri v Celovcu
Slovensko gledališče iz Trsta go stuje 8. decembra letos v Celovcu z enodejankama «Kmečki rekvijem« in «Vinska žalostna z alelujo«, ki ju je za to gostovanje obnovilo. Slovensko gledališče bo nastopilo v avstrijskem Mestnem gledališču kot gost Krščanske kulturne zveze Celovcu.
Slovensko gledališče v Trstu
Predavanje prof. Musattija v krožku «Morandi»
Predavanje prof. Cesareja Musattija, ki so ga svoj čas odložili zaradi prekinitve prometnih zvez ob poplavah, bo jutri ob 10.30 v prostorih kulturnega krožka »Rodolfo Morandi« na Trgu Stare mitnice št. 11. Cesare Musatti, redni profesor na filozofski fakulteti v Milanu, bo predaval o temi: »Nadzorstvo nad rojstvi«.
iiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiimiii||||||„|„l||||imiiiiiiiiii|||||||,||||||||||||,||,|||||,||„|||||m||||
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Po eno leto in pol zapora trem mladim roparjem
Državni tožilec je zahteval za vsakega 3 leta zapora, toda sodišče je bilo milejše, ker ni upoštevalo obtežilnih okoliščin
Sinoči se je pred tržaškim porot-1 pa so bili mladeniči obtoženi tudi
V avto je trčil
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne s prognozo o-krevanja v 10 dneh sprejeli 15-let-nega mehanika Sabina Taccardija iz Ul. Lazzaietto Vecchio 2, ki je malo prej na Obrežju N. Sauro postal žrtev pi ometne nesreče. Tac-cardi se je nn motornem kolesu peljal proti Korzu Cavour, blizu stavbe štev. 6 pa je trčil v avto TS 59595, ki ga je z desne privozil 21-letnl Giancarlo Moretti iz Ul. Gambini 24. Zaradi trčenja se je Taccardi prevrnil z motornega ko-
nim sodiščem (predsednik Rossi, prisedni sodnik Ligabue, tožilec Pa-scoli, zapisnikar Strippoli) končala obravnava proti trem roparjem, ki so bili obtoženi, da so 19. februarja letos oropali 22-letnega Francesca De Mattea iz Ul. Biasoletto 20.
O tem dogodku smo svoj čas že poročali na podlagi policijskih poročil. Na obravnavi pred porotnim sodiščem so bila seveda razna dejanja prikazana v novi, popolnejši luči.
Sodniki so sinoči spoznali vse tri mladeniče, ki so sodelovali pri ropu, za krive ter so jih obsodili vsakega na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na 100.000 lir globe.
Kazen je v bistvu zelo mila, kar je poudaril tudi predsednik porotnega sodišča dr. Rossi, ki je izrecno izjavil; «Sodišče je bilo milostno z vami, potrudite se, da ne boste nikoli več prišli navzkriž s pravico.«
Javni tožilec je v svoiem obtožil-nem govoru zahteval nekaj več kot 3 leta zapora za vsakega obtoženca. Te zahteve so bile seveda precej hude ter so povzročile preplah med obtoženci. Sodniki pa so bili znatno bolj milostni. Izključili so namreč razne obtežilne okoliščine ter so zato upoštevali le najnižjo kazen, ki jo predvideva kazenski zakonik za te vrste prekrškov. Ker
nasilnega vdora v tuje stanovanje in ker je sodišče menilo, da niso obstajale določene obtežilne okoliščine in ker jih ni v zvezi s tem prekrškom nihče tožil, so jih tega prekrška oprostili.
Predsednik dr. Rossi je prečital razsodbo po več kot enourni razpravi sodišča v sejni dvorani. Razsodba je presenetila vse občinstvo, ker je pričakovalo strožjo kazen.
O tej razpravi smo na kratko poročali že včeraj. Na zatožni klopi so se znašli 22-letni mesar Livio Ostrouška iz Ul. Biasoletto 20, 20-letni Mauro Berce iz poslopja št. 6 iste ulice ter 19-letni Fabio Ar-mani iz Ul. Mauroner 19. Zelo verjetno so sodniki upoštevali pri razsodbi dejstvo, da je šlo za bližnje znance žrtve ropa, 22-letnega Francesca De Mattea iz Ul. Biasoletto 22. Mogoče so upoštevali tudi dejstvo, da je bil prav tedaj pustni čas, kar je imelo določene posledice pri obnašanju obtožencev (ti so namreč med drugim zahtevali od De Mattea, naj jim da cigarete).
Obsojeni mladeniči bodo seveda ostali za zapahi, dokler ne bodo poravnali svojega dolga.
Na včerajšnji obravnavi so govorili še razni zagovorniki obtožencev, ki so skušali uveljaviti posebno o-lajševalne okoliščine ter izpodbijati obtežilne.
Po posredovanju Dal Masa
INAM bo plačal bolnišnicam dolgove
Deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Dal Mas je svoj čas posredoval pri ministru Boscu glede resnega položaja, ki je nastal v naši deželi, ker dolgujejo INAM m druge zavarovalne ustanove velike vsote denarja bolnišnicam. Predvsem je Dal Mas prosil ministra, naj intervenira pri INAM, da bi plačal svoje dolgove bolnišnicam, tako da bi tudi zdravniki prejeli, kar jim pritiče.
Včeraj je minister Bosco poslal Dal Masu brzojavko, v kateri pravi, da je osrednje vodstvo INAM dalo pokrajinskim ravnateljstvom zavoda na razpolago sredstva, da lahko poravnajo svoje dolgove pri bolnišnicah. Po posredovanju odbornika Dal Masa so torej rešili zelo kočljivo zadevo.
Sinoči so na ortopedski oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja od 80 do 90 dni sprejeli 68-letno upokojenko Gemmo Pacco vd. Bugatto iz Ul. Piccardl 7. ki se je predvčerajšnjim ponesrečila doma in si verjetno zlomila desno stegnenico.
JUdma, uiechUdtm
V zadnji številki nekega katoliškega mesečnika sem prebral tudi pis-smo «slovenskega tržaškega izobra-žencau, ki pravi, da «neki slovenski časopis objavlja reklamo za «Grazio», pa «istočasno isto slovensko časopisje ZAMOLČI, da izhajajo tudi slovenske revije kot Mladika in Most» ter dostavlja: «Gre za to, ali iskreno mislimo tisto, kar govorimo o potrebi slovenskega čtiva, ali pa je vse samo laž. Na vsak način nismo ljudje tako neumni, da ne bi videli teh stvari.» - Moram reči, da me je najbolj zbodla beseda «laž». Zato Vam pišem. Tisti slovenski časopis, ki objavlja reklamo (za katero resnicoljubni izobraženec dopušča, da je nujna), namreč vsak dan berem. Zato trdim, da je v zadnjih letih poročal o skoraj vsaki številki «Mladiše» ob njenem izidu, prav tako tudi o vsaki številki revije «Most» razen menda o zadnji. (škoda! Prav zadnja je še najbolj zanimiva in tudi najmanj protislovensko in protijugoslovansko strupena!) Torej: tisti slov. časopis teh revij ni zamolčal kot zamolčuje «Mladika» marsikateri slov. časopis, ki izhaja v Trstu in tudi v Vidmu, kjer je celo edini. Jasno je torej, kje je laž doma. In kdo ima koga za neumnega.
Natančnejši slov. izobraženec (P S. — Tudi N. Kalanova vidi v našem mestu, da se ji «v množici plakatov smeji list slovenskega drevesa» ne smeji pa se ji ne plakat Slovenskega gledališča, ne Glasbene matice itd., kar ni prav, če hoče biti «do vseh dobra, poštena in Iju-bezniva»j.
Včeraj- danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. decembra se je v Trstu ro. dilo 13 otrok, umrlo je 13 oseb.
UMRLI SO: 61-letna Luigia Mata-vuJj. 59-letni Mario Zez, 77-letni Car-lo Demarchi. 72-letni Federico Stra. della. 63-letni Redento Stefani, 53-letnl Silvano Zuliani, 79-letni Emifio Bol-co, 85-1 etnI Emtllo Dolfi, 75-letna Maria Suša vd. Furlan, 81-Ietna Luigia Pagnelll vd. Romanelli. 70-letnl V -li bal do Gl usti, 73-1 etnl Giuseppe Marlnuzzi, 53-1 etn a Augusta Predon-zani vd. Corsi.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PRIREDI
V	ČETRTEK, 8. DECEMBRA O© 16. URI
V	KULTURNEM DOMU V TRSTU
koncert
AKADEMSKE FOLKLORNE SKUPINE
FRANCE MAROLT
KI BO IZVAJALA SLOVENSKE NARODNE PLESE IN PLESE JUGOSLOVANSKIH NARODOV
Vstopnina: 500 lir
Vstopnice bodo na razpolago v torek in sredo v Tržaški knjigami ter eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Grimm - Martinuzzi
«OBUTI MAČEK*
otroška igra v dveh delih
v soboto, 10. dec. ob 16. uri, v nedeljo, II. dec. oh 16. uri, v ponedeljek, 12. dec. ob 16. uri, v torek, 13. dec. ob 16. uri, v sredo, 14. dec. ob 16. uri
Uprava Slovenskega gledališča sporoča cenj. občinstvu, da je otroška predstava izven abonmaja.	—
Prodaja vstopnic v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred priček-tom predstav. Rezervacije na telefonu 734265.
MLADINSKI KROŽEK NA OPČINAH
priredi v nedeljo, 11. t. m. oh 18. uri v prosvetnem domu na Opčinah
GREGORČIČEVO PROSLAVO
Na sporedu je govor, recitacije in koncert pevskega zbora Jocobus Gallus.
Razna obvestila!
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel danes, dne 7. t.m. redni sestanek od 19. do 20. ure, na katerem bodo člani lahko prevzeli zadnje novitete in sl ogledali nove kataloge. Vabljeni vsi slovenski filatelisti. ki še niso obiskali kluba,
* • *
Slovensko dobrodelno društvo priredi kot vsako leto svoje tradicionalno miklavževanje z obdaritvijo slovenskih osnovnošolskih otrok. Nastop Miklavža bo v društvenih prostorih''tF’Ul! ' Machiavelli'22-li. ■i četrtek ob 15,30.
• * *
S.A.K. Jadran vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo folklornega koncerta, ki bo v četrtek, 8. t.m. ob 16. uri v Kulturnem domu.
EMiLfJMM—M
KULTURNI DOM
Danes zaprto. — Jutri, v četrtek koncert akademske folklorne skupine »France Marolt« iz Ljubljane s predvajanjem slovenskih narodnih plesov in plesov jugoslovanskih narodov
Slovensko gledališče gostuje jutri v Celovcu.
VERDI
Danes ob 20.30 druga predstava Puc-clnijeve opere -Madame Butterfly» za red B v parterju m ložah ter :.a red A na galerijah in balkonih.
Nadaljuje se prodaja vstopnic.
TKATRO STABILE
Danes, 7. decembra ob 20.30 prva predstava za red A Shakespearove tragedije «Macbeth» v izvedbi Teatra Stabile s Tinom Buazzellijem v naslovni vlogi. Predstave bodo tra. jale do 21. t.m. V četrtek predstava ob 16.30 za red D. Rezervacija vstopnic v galeriji Protti.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU
vabi svoje člane, prijatelje in šolsko mladino na zanimivo predavanje prof. dr. Franca Habeta z naslovom
«Od Triglava do Durmitorja»
ki bo v petek, 9. t. m. ob 16.30 in ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi.
Pod pokroviteljstvom Prosvetne zveze priredi prosvetno društvo Ivan Cankar danes, 7. decembra od 21. ure do 2. ure ponoči
ples
v mali dvorani
Kulturnega doma
Igra znani orkester
5 Fans
Vstopnina
moški 700 lir ženske 500 lir
kino skedenj
predvaja danes, 7. t. m. ob Ib. un Cinemascope barvni film:
SILVESTRO E GONZALES VINCITORI E VINTI
(Silvestre in Gonzales premagovale! in premaganci) Filmska risanka
Nazionale 15.00 «Quien sabe?« Tech-nicolor. Gian Maria Valente. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15,30 «La mia spia dl mez-zanotte« Metrocolor. Doris Day, Rod Taylor. Arthur Godfrey.
Fenice 16.00 -Operazione San Genna-ro« Eastmancolor. Nino Manfredi. Claudine Auger, Toto,
Eden 15.00 «Chi ha paura dl Virginia VVoolf« Elizabeth Taylor, Richard Burton. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «Le fate« Eastmancolor. Capucine. Claudia Cardinale, Alberto Sordl, Monica Vitti, Ra-quel VVelch. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz (Ulica San Francesco 10) 16.00 »Testa di rapa« Eastmancolor. Fol-co Lulli, Gigliola Cinquetti.
Alabarda 16.00 «1 due figli di Ringo« Technlcolor. Franco Franchl, Ciccio Ingrassia.
Fiiodrammatico 16,30 «Una donna per Ringo« Technicolor, Sean Flynn, MUly in Philys Bay.
Cristallo 16,00 »Le piacevoli nottl« Technlcolor. Vittorio Gassman.
Aurora 16.30 «Combattenti della riot-te»
Garibaldi 16.30 «11 comandante« Totd.
Capitol 16.00 -Tutti insieme appassio-natamente« i odd A-O Technicolor. Julie Aridrevvs.
Impero 16.30 «La caccia« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Frankye e Johnny» Technicolor. Elvis Presley.
Vittorio Veneto 16,00 «Uperseven -** 1’uomo da uccidere« Karin Door.
Ideale 16.00 »Le colline bruclano« — Technicolor. Tab Hunter, Nathalie VVood.
Astoria (Ul. Zoruttl, filobus št. 1) 16.00 «11 compagno don Camillo« Fernandel, Gino Cervi.
Astra 16,30 »La carovana deti'allelu-
Ja».
Abbazia 16.00 «lo, io, lo... e gli al-tri» Gina Lollobrigida, MarcelloMa-stroianni, Silvana Mangano, Silva Koscina.
Skedenj 16.00 «Slalom» Technicolor. Vittorio Gassman. Beba Lončar.
Darovi in prispevki
V spomin pokojne Doroteje Marte lanc in Mirka Subana daruje druži na Miot 5000 lir za S. z. Bor
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16, ure)
Al la Salute. Ul. Giulia 1; BenussI, U'l. Cavana 11; Picciola, Ul. Orlani Vernari. Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19-c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasini, Trg Libertži 6; Testa d’oro. Ul Mazzini 43.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
KINO PR OSEK - K ONTO VEL
predvaja danes, 7. t. m. ob 19.30 uri barvni film:
AGGUAT0 NELLA SAVANA
IgraJo.	(ZASEDA V SAVANI)
HARRY GUARDINO, SHIRLEY EATON In ROBERT CULP
mmita
wmm*n
predvaja danes, 7. t. m. ob 18. uri Columbia film:
ST ATO
DALLARME
(V PRIPRAVLJENOSTI)
Igrajo: RICHARD WIDMARK, SIDNEY POITIER, JAMES MAC ARTHUR, MARTIN BAL-SAM, WALLY COX, ERIČ PORTMAN
— 3 —
7. decembra 196$
PRIMORSKI DNEVNIK
O LETOŠNJI POLJEDELSKI PROIZVODNJI V JUGOSLAVIJI
Kljub odličnim rezultatom še neizkoriščene možnosti
Očitna razlika med uspehi na zasebnih in družbenih gospodarstvih - Kdo je bistveno prispeval k uspehu: ugodno vreme ali ustrezni agrotehnični ukrepi?
JUTRI POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
Gostovanje folklorne skupine «France Marolt» iz Ljubljane
Jugoslovansko poljedelstvo je z letošnjo letino doseglo enega svojih največjih uspehov. Letos je tako imenovana «zelena bilanca« Pokazala, da je vsak posejani hektar zemljišča povprečno dal 25,2 metrskega centa pšenice, 32,2 koruznega zrnja, 367 sladkorne pese,
95 krompirja itd. V silose, najrazličnejše shrambe, kašče, sladkorne tovarne in podobno, se je zlilo 4,6 milijona ton pšenice, 8,5 milijona ton koruze, 390.000 vagonov sladkorne pese, 315.000 vagonov krompirja.
Prvič letos so sladkorne tovarne delale s polno zmogljivostjo. Kaj Pomeni povprečni pridelek 25 metrskih stotov pšenice, oziroma 32 stotov koruze na hektar? V doslej najbolj rodovitnem letu (1965) so na vsakem posejanem hektaru poželi 20,5 metrskega stota pšenice in obrali (1. 1964) 28,6 stota koruze. Proizvajalci sladkorne pese pa so letos dosegli pridelek, katerega povprečje je za vse posejane površine približno enak tistemu, ki so ga pred dvema ali tremi leti dosegla samo najboljša družbena gospodarstva. Letos je hektar povprečno dal okrog pet, šest in tudi sedem vagonov pese, in to na večjih površinah. Povprečje vseh družbenih gospodarstev pa znaša okrog 428 metrskih stotov, zasebnih proizvajalcev pa 303.
Podobne razlike obstajajo tudi v pogledu pridelka pšenice in koruze. Individualna gospodarstva so povprečno pridelala 22 metrskih stotov pšenice, 29,9 koruze, družbena pa 38,1 in 57,8. Ce se izločijo kooperanti, je povprečje zasebnih gospodarstev nižje, kot je tudi povprečje družbenih gospodarstev znatno nižje, če se izločijo kombinati, katerih sleherni hektar je dal 50 metrskih stotov pšenice in 70 koruze («Belje», «Sremska Mitroviča«, «Osijek», «Beograd», «Djakovo», «Pelagonija» in drugi).
Letošnje leto je za jugoslovansko poljedelstvo, potemtakem, o-čitno bilo «srečno leto«. Na osnovi pogojev, kakršne mu je bila zagotovila gospodarska reforma, za-gotovivši mu izboljšanje njegovega gospodarskega položaja, je le-to doseglo proizvodnjo, s katero so jugoslovanski poljedelski proizvajalci lahko resnično zadovoljni. Resda so pri tem imele svojo vlogo tudi izredno ugodne vremenske razmere. Zdi pa se, da se jim vendarle pripisuje prevelik pomen. Takšne razmere so bile tudi v preteklih letih, a vendar ni bilo podobnih rezultatov. Nedvomno je, da je treba pri tem upoštevati tudi to, koliko je n.pr. v 1. 1965-1966 bilo uporabljenih samo umetnih gnojil, točneje, kaj vse je obdelanim površinam bilo danega, da so te lahko potem zagotovile takšen pridelek. Skupno je bilo porabljenih okrog 2 milijona stotov umetnih gnojil, se pravi 70 odstotkov več kot v 1. 1960-1961. In veliko več površin je bilo posejanih z visokorodnim ter hibridnim semenom. Neizpodbitno je, da so letos agrotehniko v izdatni meri podprle omenjene ugodne vremenske razmere, vendar je prav tako neizpodbitno tudi, da je obdelanim površinam bilo danega mnogo več kot v prejšnjih letih.
V takem primernem zavezništvu med agrotehniko ter ugodnimi vremenskimi razmerami je poljedelstvo, v celoti gledano, dalo največ, kar je moglo dati. Ali pa to pomeni obenem tudi njegov skrajni, oziroma najoptimalnejši dosežek? Bržkone ni nobeno drugo leto bilo tako primemo za podobna razmišljanja. Ce so v glavnem doslej pretekla nerodovitna leta onemogočala natančnejše ocenjevanje realnih možnosti poljedelstva, po tem bo letošnje prav gotovo razbilo vse iluzije, da bi le-to, namreč poljedelstvo — takšno, kakršno je, s svojo strukturo, ki v njej prevladuje majhna posest zunaj slehernega vpliva druž-beno-organizirane, modeme proizvodnje — moglo zagotoviti kak daljši korak naprej.
Pričakovalo se je, da bo gospodarska reforma dala močnejše spodbude družbenemu gospodarstvu glede razširitve meja njihovih zemljiških površin. Bilo pa je nasprotno. Letos bo, kot je to razvidno iz ustrezne polletne bilance, odkupljenih komaj 3000 hektarov zasebne zemlje. Do konca maja je bilo odkupljenih vsega 2192 hektarov. Kakšen padec predstavlja to, kažejo podatki iz preteklih štirih let: leta 1962 so druž-
67.175 hektarov, naslednje leto za 167.660, predpreteklo leto za 113 tisoč 680 in lani za 61.330 hektarov. Na osnovi tega je tudi bil izdelan plan do konca leta 1970, ki pa letos ne bo izpolnjen niti z 20 odstotki.
Reforma je vplivala tudi na bolj strnjeno povezovanje privatnih lastnikov z njihovimi imetji, in to zaradi zmanjšanja odliva delovne sile s podeželja, vtem ko je povečanje cen poljedelskih proizvodov, za razliko od prej, močno povečalo interes za poljedelstvo. Hkrati je to vplivalo na občuten dvig cen v deželi. V delovnih organizacijah se očitno ne upošteva dovolj dejstva, da pa se je s tem tudi renta, ki jo zemlja daja, od prej znatno povečala. Pred tremi leti se je na primer v predelih, bogatih na žitu, lahko kupilo hektar zemlje za 80 do 100 tisoč starih dinarjev, vendar takrat tudi dohodek na hektar boljšega gospodarstva ni znašal več kot 30 do 40 tisoč dinarjev. Danes pa znaša cena zemlje v Vojvodini in Slavoniji povprečno okrog 300 tisoč dinarjev za hektar, dohodek na njej pa od 100 do 150 in tudi več tisoč dinarjev. Vendar, če je zemlja, zaradi povečanih cen poljedelskih proizvodov, danes inte-
resantnejša za kmeta, zakaj to ne bi mogla biti tudi za družbena gospodarstva, saj veljajo zanje iste cene kot za prve!
Težko je pojasniti nezainteresiranost večine družbenih gospodarstev, da bi se hitreje opremila z boljšimi, sodobnejšimi poljedelskimi stroji, ker se pač morajo zavedati, da jih na to obvezuje reforma, ker se bodo pogoji na tržišču menjali in bi se ona morala bolj prilagojevati svetovni produktivnosti. Svoj čas je bil s posebnim odlokom Zveznega izvršnega sveta odobren uvoz takšne mehanizacije za devizna sredstva, ki bi do njih bilo moč priti z izvozom koruze. Od razpoložljivih sedmih milijonov dolarjev, pa so bili izkoriščeni samo trije. A na poljih tistih gospodarstev, ki so po tej možnosti segla, se je že to jesen lahko popolnoma jasno ugotovilo, kakšne prednosti takšni stroji zagotavljajo. Namesto pet ali šest ur živega dela, jim je za proizvodnjo 100 kg koruze bila potrebna samo ena. Koliko se je s tem prihranilo, ni težko izračunati. Skratka, letošnja poljedelska proizvodnja je vse ugodno presenetila, obenem pa tudi opozorila, da obseg jugoslovanskih «ze-lenih tovarn« še daleč ni izčrpan.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiu
DVE PUBLIKACIJI O KRAŠKIH POJAVIH
Geologija tržaškega Krasa in področja, ki jih je treba rešiti
Najbolj značilni kraški pojavi in sedem področij, ki jih je treba zavarovati
Profesorja Mezzena in Poldini sta napisala znano študijo o tržaškem Krasu, iz katere se je razvila dejavnost za njegovo zaščito, saj je poslanec Corrado Belci, ■predložil zakonski osnutek v parlamentu v tem pravcu. ■ Sedaj- pa sta še dve znanstveni publikaciji orisali druge plati Krasa: prva publikacija prof. Carla D’Ambro-sija se nanaša na geologijo, druga publikacija prof. Ferruccia Mo-settija pa govori o sedanjem stanju v zvezi s tem, kar je znanega o kraških vodah, ter v zvezi z vplivom, ki ga ima hidrologija Krasa na vprašanje dobave vode Trstu.
Za obe publikaciji je poskrbel naravoslovni muzej, ki ga vodi prof. Mezzena. Študija prof. D’Am-brosija je neposredno povezana z rešitvijo vprašanja ustanovitve kraškega parka, in sicer po kriterijih prvotne pobude. Vprašanje, ki se ga loteva prof. Mosetti, pa je posebne gospodarske važnosti, čeprav se neposredno tiče poznanja Krasa tudi zaradi tako tipičnih plati njegove kidrografije. Tu objavljamo obširna zaključka a-gencije «Italia» iz obeh publikacij, kateri so pred kratkim razdelili in ki sta naleteli na zelo ugoden odmev v deželi in vsedržavnih znanstvenih krogih.
Kot smo dejali, obravnava prva publikacija geologijo Krasa in področja, ki jih je treba rešiti. Izvleček iz te publikacije objavljamo danes.
Kakor za rastlinske vrste predstavlja tržaški Kras tudi po svojih geoloških plateh zanimive, znanstvene in po svojem značaju torej edinstvene aspekte, ki Jih je treba torej zaščititi. Velik del zasluge v publikaciji prof. D’Am-brosija je v tem, da je opredelil »nedotakljiva« področja po njihovih geoloških aspektih, to je področja, ki se v glavnem skladajo s predlogom za zaščito flore in ki so že vključena v zakonski predlog poslanca Belcija.
Študija prof. D’Ambrosija se opira na oceno, po kateri je začela nastajati kraška planota pred približno 50 milijoni let. Pri tem nakazuje najbolj običajne kraške pojave na tržaškem področju. Ti pojavi so:
1.	«Mrtve doline», ki so stare, opuščene rečne struge, kot so n.pr. nabrežinska struga, dober-dobski dol, brestoviški dol itd.
2.	Doline, ki so značilni «lijaki», nastali z erozijo vode, ki se steka proti globinam Krasa, ali pa, ki so nastale iz drugih slučajnih vzrokov, kot so udrtje obokov in
streh jam ali hodnikov (tem dolinam pravimo «udrte»).
3.	Uvale, ki pomenijo skupino dolin raznih velikosti, kjer je erozija izločila vmesni; stene, ki so 'ločile te doline.
4.	Mala kraška jezera v različnih višinah. Ta jezera izvirajo iz zamašitve dolin, uval in slučajnih udrtin tal. Druga jezera, ki so tako imenovanega «freaktičnega» tipa, predstavljajo vodo, ki privre iz tal (talna voda). Ta jezera smatrajo za prehodna.
5.	Nekakšne skalne verige, ki jih preprezajo bolj ali manj goste razpoke, katere so zunanji vremenski vplivi širili in oblikovali v zelo nenavadni obliki, tako da se zde kot naravnost kaotični skalnati izrastki.
6.	Griže, ki so pravzaprav nekakšni gramozni nasipi, zelo neredno posejani, in ki izvirajo iz preperevanja omenjenih kraških skal.
7.	Podzemske jame, ki imajo razne zelo zanimive značilnosti s svojimi »jaški«. hodniki in požiralniki itd.
Prof. D’Ambrosi je nato nakazal v svoji publikaciji področja, ki jih je treba zaščititi Ta področja so: Glinščica s hriboma Kras in Stena in severni rob pri vasi Jezero. Je to pravi in bogat naravoslovni muzej Julijske krajine, prava zbirka najbolj izrazitih geoloških in geo-hidroloških pojavov v deželi. Ne glede na čisto znanstvene plati izoblikovanja tal, na rečne erozije, na razne «lijake» z različnimi višinami, na vdolbine, ki jih je izgrebla burja, na jame ter na dejstvo, da je potok Glinščica za Julijsko krajino redek primer vodnega toka, ki razen redkih «zgub» zaradi odtekanja vode v zemljo, doseže skoraj v celoti apnenčasto področje, ne da bi se spuščal v globino.
Drugo področje je obrežno obrobje, ki se deli na dva dela. Prvi del gre od devinskega gradu do sesljanskega zalivčka ter vključuje tudi »devinski sprehod«; drugi del gre od železniške postaje v Grljanu ter vključuje hrib Sv. Primoža, medtem ko ne spada vanje vas Križ. Na prvem področju prihaja najbolj do izraza veriga skal, ki pada previsno na morje s preperelimi kraškimi kamni, na katere so voda in drugi vremenski pojavi vplivali tako, da je nastala tu tipična morfologija visokih gora. (Rinnen). Za drugo področje je posebno izrazito nasprotje med apnenčastimi zemljišči in zemljišči z opo-
ko, to se pravi peščenjakom. Seveda prihaja pri tem tudi do izraza ves čar te krajine.
Tretje področje je obmejni predel, ki gre v glavnem od Grmade do Kokoši. To področje je zanimivo po vseh naravnih plateh: griči od Repentabra do Medje vasi, skalnate stene, ki se dvigajo iznad travnikov pri Repentabru in Colu, gradišča, jame, kamnolomi, podzemeljske vode (Timava) so največje izrazitosti tega področja.
Razklani hrib in Goli vrh, ki sta na obrobnem delu Krasa vzdolž tržaške riviere in ki sta znana kot hriba na Vejni, predstavljata četrto področje, ki ga je treba zaščititi.
Peto področje leži nad Bove-dom (Barkovlje) in na severno-zahodnih obronkih Trsteoika. To področje je del žleba, ki predstavlja veliko geološko zanimivost, saj poteka od kraškega roba pri Obelisku do morja.
šesto področje teži na Briščike. Že sama jama pri Briščikih, neka druga jama ter dolina z eksperimentalno meteorološko postajo pri pokrajinski cesti Opčine-Prosek, nakazujejo nujnost zaščite. Prof. D’Ambrosi piše, da se iz morfologije okolice jame pri Briščikih morda mnogo bolj jasno kot drugod vidijo sledovi dolgega prazgodovinskega in zgodovinskega dogajanja na tem področju, ki ga je tudi treba zaščititi.
Končno leži zadnje področje, ki ga je treba zaščititi, blizu Tržiča, in so na njem kraški Dober-dobsko in Sabliško jezero ter sa-bliško in moščeniško močvirje.
Prof. D’Ambrosi zaključuje svoje ugotovitve z mnenjem, da je že vse to dovolj, da se upraviči predlog za zaščito našega Krasa sploh ter področja, ki so v ta namen določena, še posebej. Sedaj torej nastaja nujno vprašanje: Ali lahko z mirnim srcem trdimo, da področja, ki jih predlagajo za zaščito, vsebujejo vse, kar je najbolj zanimivega in se tiče geologije ozemlja okrog Trsta? Ne glede na dejstvo, da bi zaslužila vsa tržaška okolica zaščito, če bi bilo to mogoče, je lahko odgovor na to vprašanje samo ugoden, seveda v splošnem smislu. Poleg omenjenih področij bo treba vsekakor zaščititi tudi kraške skalnate ostanke pri Colu, ki imajo posebne značilnosti zlasti po svoji dimenziji in so jasno pričevanje o tem, da je bila površina kraškega zemljišča tod več metrov višja. Poleg tega je treba zaščititi tudi krasne jame, ki jih bo treba tudi opremiti v turistične namene, tako n.pr. jamo pri Slivnem, ali pa jame, ki jih je treba zaščititi zaradi njihovega paleontološkega ali prazgodovinskega pomena kot n.pr. Medvedjo jamo pri Križu ali jamo pri Colu.
(Nadaljevanje sledi)
Wsmytwm%
bene površine bile povečane za .......................................................................................................m
večer z izredno zanimivim prijateljem.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte okrepiti delovno področje, ki ste ga zadnji čas zanemarili. Sreča bo zelo naklonjena vsem mladim po-ročencem.	. , „	,
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spopad, do katerega bo danes prišlo med vami in nasprotniki, ne bo lahek. Deloma okrnjeno razumevanje med vami in ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odlično bodo razpoloženi vsi, ki se ukvarjajo z atletiko. Otresite se razvade, da svoje dobre lastnosti preveč poveličujete.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Nekega za vas izredno pomembnega vprašanja ne rešujte s pomočjo čustev, marveč raje z razumom. Ne prizadevajte še več bolečin osebi, ki ste jo neupravičeno močno razžalili.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pomanjkanje sreče nadomestite s svojo
HOROSKOP
vztrajnostjo in inteligenco. Razburkano vzdušje v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne boste utegnili izkoristiti vseh priložnosti, ki se vam bodo ponujale, že danes se pripravite na božične in novoletne praznike.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaša bistroumnost ni najbolj všeč ostalim sodelavcem. Ce ste utruje ni, si skušajte poiskati razvedrila v naravi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Že v teku jutra se odločite za rešitev, ki jo imate uresničiti šele popoldne. Preživeli boste prijeten
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Najprej skušajte premagati samega sebe in šele potem tudi svoje nasprotnike. Nikar naj vam ne pride na misel, da bi dajali moralne nauke tistim, ki jih niso potrebni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pogumno se lotite neke sicer dokaj težke organizacijske naloge. Skušajte pomirjevalno vplivati v nekem sporu med prijatelji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Končno boste prejeli zasluženo priznanje, ki ste ga več časa pričakovali. Manjši nesporazum med vami in sosedom zaradi neke slabo posredovane novice.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vse okoliščine vam bodo v prid. Težko boste zavzeli trdnjavo ljubezni s svojimi neposrednimi napadi.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Variacije na slov. motive . 11.40 Radio za šole
-	12.00 Glasbila in barve - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov in revij - 17.00 Tržaški mandolinski ansambel - 17.25 Radio za šole - 17.45 Nekaj jazza -18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Ma-lipiero: Kvintet - 18.50 Trio Los Hermanos Rigual - 19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Zbori iz Jugoslavije - 19.50 S. Black in njegov ansambel - 20.00 Šport - 20.35 Simfonični koncert . 22.25 Solisti lahke glasbe
Trst
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran
-	13.40 «Samson in Dalila«, tretje dejanje - 14.25 Tržaške rapsodije
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15
-	Poročila - 7.15 Jutranja glasba
-	8.00 Prenos RL - 10.15 Ansambel «The Supremes« - 11.00 Celentanov klan - 11.15 Plošče . 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek
-	12.00 in 13.00 Glasba po željah -13.40 Zbor iz Ilirske Bistrice -14.00 Glasbeni vrtiljak - 15.00 Baletni odlomki - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Otroški kotiček -16.45 Operna glasba . 17.40 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL
-	19.00 Orkester Fielding - 22.35 Faurejeva sonata za violino.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav -
Ko smo včeraj najavili gostovanje ljubljanske folklorne skupine, smo rekli, da bo nastopila s slovenskimi narodnimi plesi ter z narodnimi plesi drugih jugoslovanskih narodov. Včeraj smo prikazali- gorenjske in koroške plese, danes pa predstavljamo nekatere narodne plese iz Prekmurja in belokranjske plese:
PREKMURSKI PLESI Prekmurje je na splošno svoj posebni značaj bolje o-hranilo v pesmih kot v plesih. V teh skoro prevladujejo oni, ki so znam tudi po drugih slovenskih pokrajinah, pa jih tam drugače imenujejo in tudi na svoj način plešejo. Pod imenom PANONSKA SUITA sta F. Marolt in M. Šuštarjeva združila in stilizirala tri prekmurske plese:
PO ZELENOJ TRATI je ples, ki je znan tudi v drugih slovenskih pokrajinah pod drugimi imeni. Po plesnih figurah in izrazu spada med plese ljubezenskega snubljenja. Značilno zanj je šegavo prikazovar nje izmikanja poljubu.
ŠAMARJANKA je štajersko-prekmursko ime in varianta tudi drugod znanega Mrzulina.
MARKO SKAČE je prekmurska oblika plesa z blazino, prvotno menda svatbeni ples.
TKALECKA in ŠOSTARSKA spadata med tako imenovane mešterske ali cehovske plese, ki v plesni obliki prikazujejo značilne delovne gibe posameznih obrti: pri prvem pretika-nje robca pod kolenom ponazarja pretikanje tkalskega čolnička, pri drugem pa je prikazano predvsem šivanje z dreto. BELOKRANJSKI PLESI Znan pojav v etnologiji je, da se na obrobnih ozemljih neke kulture ohranijo sorazmerno dolgo starinska izročila, ki so povsod drugod že zdavnaj izumrla. Slovenski primeri to potrjujejo: Rezija, Koroška, Prekmurje, Bela krajina. Tako je Bela krajina, ki ima enako kot ves vzhodni obrobni predel Slovenije obenem s Prekmurjem mnogo skupnega s sosednim hrvaškim kajkavskim ozemljem, o-hranila v nekaterih običajih najstarejše oblike, ki so med Hrvati že izumrle. Poleg te stare kulturne plasti je v Belo krajino prišlo z Uskoki mnogo štokavskih elementov' ljudskega izročila.
LEPA ANKA in HRUŠKE, JABUKE sta koli, ki se še dandanes plešeta v Preloki in Adlešičih. Prvo kolo spada v staro kulturno plast, drugo pa je verjetno prineseno po Uskokih
POBELELO POLE je doslej v Sloveniji edini znani primer baladne pesmi kot plesne pesmi. V tem primeru je to balada o srcu, iztrganem iz prsi. Ples je po ljudskem izročilu vezan na praznik zimskega kresa, in se je plesal okoli ognja. Arhaičnost se kaže tudi v najpreprostejših plesnih korakih, kot jih najdemo v ostankih baladnih plesov drugod v Evropi.
NA TRUMF je ples, ki sledi prejšnjemu, in zaključuje dopoldansko praznovanje. To je tako imenovano nemo kolo, brez sleherne glasbene spremljave. Ritem in dinamiko mu daje edino topot nog.
VINIŠKO oz. PRELOŠKO KOLO je svatbeni ples tistega tipa, ki je znan po velikem delu Evrope: izbiranje družice z blazinico ali s svatovskim robcem. Tu doseže ples višek na koncu, ko se kolo razdeli v dvoparne zvezde.

SREDA, 7. DECEMBRA
8.45	Mednarodna folklora - 9.00 Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 9.35 Orkester - 10.05 O-pema antologija - 10.30 šola -11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz -
11.45	Pesmi, ki so v modi - 13.30 Lahka glasba - 15.10 Nove pesmi
-	15.45 Orkester Esposito - 16.00 Spored za najmlajše - 16 30 Pianist F. Gulda - 18.00 Knjižne novosti - 18.30 Neapeljska pesem -19.05 Delovna Italija - 20.20 Italijanski orkestri - 21.00 Verdijeva opera »Nabucco«.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Poje P. Gagliardi -9.20 Dva glasova — dva stila -9.40 Orkester Caravelli - 9.55 Vesela glasba - 11.40 Skladbe za orkester . 14.05 Pevci - 14.45 Plošče
-	15.00 Nove pesmi - 15.15 Izbrani motivi - 15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija • 16.38 Nepozabne pesmi - 17.00 Neapelj, kakršen je - 17.35 Poljudna enciklopedija - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Glasbeno-go-vomi spored - 21.10 Dokumentarec - 21.40 Nove pesmi.
III.	program
18.30 Haydnove skladbe - 18.45 Stara zgodovina . 19.15 Koncert -20.30 Revija revij - 22.05 Corelli, Carissimi, Scarlatti.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 8.05 Glasbena matineja
-	8.55 Pravljice in zgodbe - 9.10 Novejša orkestralna glasba - 9.45 Glasbena pravljica - 10.15 Recital pianista A. Bertonclja - 10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistični
napotki - 11.15 »Ljubica pojd’ z menoj«... - 12.10 Zvočne miniature - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz Puccinijeve Madame Butterfly - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Poljudne skladbe S. Prokofjeva -14.35 Naši poslušalci čestitajo -15.30 Glasba s Pirenejskega polotoka - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu -18.15 Iz naših studiov - 18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice -20.00 Gounod: »Faust« (prerez o-pere) - 22.10 Za ljubitelje jazza -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30—12.00 Šola - 17.05 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik -
17.45	Program za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 TV razprava - 19.50 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 športna sreda, ob koncu dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Dubridge-Cancogni: «Melissa» - 22.00 Znanost in tehnika.
Jug. televizija
9.40 in 14.15 TV v šoli - 10.35 in
15.45	Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 16.55 Glasbeni pouk - 17.35 Poročila -17.40 Zgodba o Ferdinandu - 17.55 Pionirski TV studio - 18.25 Obzornik - 18.45 Reportaža . 19.05 Od zore do mraka - 19.30 Mozaik kratkega filma - 20.00 Dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 M. Kapor: Dež na poti za Ankaran — TV igra - 21.45 Poročila,
0 beneški h Slovencih
(Predavanje prof. dr, Andreja Budala v Slovenskem klubu v Trstu, 29. novembra 1966)
1.
Ce si na zemljevidu ogledamo, kako poteka zahodna meja republike Slovenije, nas preseneča dejstvo, da to ni meja jezikovnega slovenskega ozemlja, kakor bi morala biti, in da pušča ta meja obsežne kose jezikovno slovenskega ozemlja drugim, tako tudi vso Beneško Slovenijo, ki bi že po svojem imenu (Slovenija) morala biti vključena v republiko Slovenijo.
To pomeni, da je republika Slovenija manjša, kakor bi morala biti, če bi vključevala vse Slovence, kar bi bilo najbolj naravno.
To pomeni obenem, da je kakšna druga država prevelika, prevelika kljub svojemu porazu v zadnji svetovni vojni. Kako nastajajo take krivične razmejitve? In zakaj nastajajo? To sta dve vprašanji, ki sta posebno za manjše narode silno zanimivi in zelo važni.
Prvotno, ko narodi še niso imeli mej k, na primer v dobi preseljevanja narodov, so se razna plemena ali celo narodi prosto premikali po našem planetu, iščoč si boljših in stal-nejših bivališč, kakor da so vsi potujoči pastirji ali nomadi. Mnogo takih pradavnih preseljevanj je zavitih v mrakove prazgodovine in o njih samo lahko sklepamo po raznih znamenjih in ostankih.
Med naj starejše stalno naseljene narode lahko štejemo na primer Kitajce z njihovo prastaro kulturo. Perzijci so se v neki dobi naveličali svojih stalnih bivališč in zaskominalo Jih je po balkanskih deželah, a Grki so jim z orožjem dopovedali, da bo bolje, če se vrnejo, od koder so prišli, in danes ne delajo več takih poskusov. Huni so delali mnogo hujše poskuse, drli so dalje in dalje in ropali, ne da bi se bili mogli kje ustaviti, a so to drago plačali s popolno razpršitvijo in narodno smrtjo. Sorodni Ogri so bili uvidevnejši in so se končno prilagodili ravninam pod velikim karpatskim lokom. Tudi Bolgari so se unesli, ter se preudarno utrdili tam, kjer so še danes. Veliki rogovileži so bili Turki z brezkončnimi roparskimi pohodi, a do danes so se docela ukrotili. Veliki narodi, Angleži, Nemci, Francozi, Spanci, Italijani se že dolgo zadovoljujejo z davno pridobljenimi domovinami. Rusi in manjši slovanski narodi so se prilagodili doseženim ozemljem. Le Polabci in Pomorjanci so podlegli hudemu nemškemu pritisku.
Pa kaj bi segali tako daleč, če smo se namenili razpravljati o naših bližjih bratih beneških Slovencih? Nekateri jim pravijo tudi furlanski Slovenci, ker živijo v precej tesnem stiku s Furlani. Včasih se pojavlja ime videmski Slovenci, kar je bolj politično-upravna označba, ker živijo v videmski pokrajini. V resnici niso to ne Videmčani ne Benečani ne Furlani, temveč navadni Slovenci, kakor vsi ostali njihovi rojaki, želeči živeti svoje samostojno slovensko življenje, s svojimi običaji in svojo domačo govorico, na davno pridobljenih domačih tleh svojih dedov, na grudi, ki jo njihove roke stoletja in stoletja z ljubeznijo obdelujejo in si jo tako zmeraj znova še bolj osvajajo.
Najvažnejša značilnost beneških Slovencev je vsekakor ta, da so najzahodnejši Slovani in obenem prav tako najzahod-nejši Slovenci. Obširni slovanski svet sega od Kamčatke preko Azije in evropske Rusije, čez Karpate in Sedmograško proti jugu na Balkan, proti zahodu v Poljsko in Češkoslovaško, proti jugozahodu pa čez Jugoslavijo v Italijo. Beneški Slovenci so zadnja zahodna postojanka jugoslovanskega sveta med trinajstim in štirinajstim poldnevnikom in severno od šestinštiridesetega vzporednika, med gornjo Sočo, Nadižo in Belo, med Čedadom, Kaninom in Klužami (Chiusaforte). Slovenski priročni leksikon ve o Beneški Sloveniji, da je to hribovita pokrajina med jugoslovansko-italijansko mejo, Tilmen-tom in Furlansko nižino ob rekah Nadiži in Reziji, da so Slovenci naseljeni v njej od sedmega stoletja, da so bili pod Benetkami od petnajstega do osemnajstega stoletja, da so se 1866 z ljudskim glasovanjem izrekli za Italijo, da jih je po približni sodbi najmanj 50.000, da so narodnostno in gospodarsko močno zatirani in so njih važnejši kraji: Špeter Šlovenov, Sv. Lenart, Srednje, Sovodnje, Tarčct, Tipana, Brdo in Ravenca.
Ko nenaklonjeni Italijani odrekajo beneškim Slovencem jezikovne in druge človeške pravice, se radi sklicujejo na to, da govorijo ti Slovenci narečje, pomešano z mnogimi furlanskimi in italijanskimi besedami, da se z njim bolj in bolj oddaljujejo od slovenščine, da knjižne slovenščine sploh ne poznajo in ne razumejo in da se ponekod sami radi nagibljejo k italijanščini. Ce bi bilo v takem besedovanju kaj resnice, bi prav ta resnica sama potrjevala, da slovenščini v tej deželi res ni bilo z rožicami postlano, da se je tam na domače prebivalstvo res izvajal nedopusten pritisk in se je v deželi res vršilo brezobzirno raznarodovanje.
In še kako se je vršilo! O tem priča najzgovorneje uradno italijansko glasiio «Giornale di Udine« od četrtka 22. novembra 1866, ki je z uvodnikom «Gli Slavi in Italia« takole pozdravilo prehod beneških Slovencev izpod Avstrije pod Italijo:
«Ne bomo uporabljali nobenega nasilja, ampak le jezik in kulturo prevladujoče civilizacije, ki je prav italijanska, za poitalijančenje Slovencev v Italiji. Posebno pa se bomo potrudili, da izboljšamo njih gospodarsko in družbeno stanje, da bi jih vzgojiti in pritegnili v območje te italijanske civilizacije, ki mora blesteti na meji med tistimi ljudmi, ki so pravzaprav naši gostje. Skratka, potrebno Je z vsemi sredstvi preobraziti to maloštevilno prebivalstvo s kmetijstvom s šolskim poukom in knjigami«.
To pomeni, da Italijani Slovencev niso marali zapirati, mučiti, obešati in streljati. Za raznarodovanje so hoteli uporabljati (po današnjih pojmih: zlorabljati) le svoj jezik in svojo kulturo in jim vse to oslajati z gospodarsko blaginjo. Slovenske staroselnike, živeče nad tisoč let na rodni grudi, označujejo kot goste, ki jih oni le milostno trpijo in bi jih smeli tudi odgnati z domačih rodnih tal. Končno pa le odkrito povedo, da bodo raznarodovali «z vsemi sredstvi«. Ali je čez več ko pol stoletja Mussolinijeva vladavina izrazila svoje do pičice enake namene s Slovenci v Italiji drugače kakor ti plamteči rodoljubi? In kako je njih civilizacija blestela na meji med našimi ljudmi? Namesto bleska so se zadnjih sto let zgrinjali dan za dnem na beneške Slovence mrakovi nazad-njaštva in množičnega zatiranja materine besede samo zato, ker je bila slovenska. S prav takimi uničevalnimi nameni so ustanovili v Spetru italijansko učiteljišče, da bi v njem vzgajali slovensko mladino v zagrizene italijanske učitelje, ki naj kot kulturni janičarji trgajo iz nežnih src ljubezen do materinega jezika in oblikujejo klavrne like narodnih odpadnikov.
Po šestinpetdesetih letih takega sramotnega vladanja v nasprotju z naprednimi nauki velikih Italijanov Garibaldija in Mazzinija je sledilo tudi v Beneški Sloveniji triindvajset let najbolj nečloveške Ca šistične vladavine, ki je prejšnje raznarodovalne težnje silno stopnjevala in odpravljala vse, kar je še ostalo slovenskega v javnosti, v cerkvi ali v družini. Fašizem se je zaklel, da mora Slovence v Italiji do dna prepričati, da oni sploh ne spadajo k slovenskemu plemenu in so na primer obsoški Slovenci le neko izontinsko pleme z latin-' sko krvjo v svojih žilah, Kjer je bilo kaj slovenskega odpora zoper take teorije, je vladavina snovala načrte za popolno očiščenje vzhodnih meja, če treba tudi s preselitvijo Slovencev v afriške dežele in z naselitvijo italijanskega življa ob meji preko Postojne do Snežnika. To se je imenovalo tedaj «bonifica del confine orientale« ali »izboljšanje vzhodnih meja«.
V skladu s takimi načeli je vladavina zatrla vse slovensko šolstvo in uvajala italijansko. Slovenske učitelje in uradni.ie je premeščala v južno in zahodno Italijo, čim dalje od domačih krajev, da bi jih kar najhitreje raznarodila. Tedanja vladavina je storila vse, kar je mogla, da bi dosegla svoj najvišji namen: popoln zator slovenstva v Italiji. Trajala je skoraj četrt stoletja, dolgih triindvajset let in izvajala svoje načrte z veliko odločnostjo in z neznansko naglico.
In vendar svojega namena ni dosegla. Ce ga ni, pomeni to, da je morala biti v njenih računih velikanska napaka. Bolj ko ta neuspeh pretresamo in hladno ocenjujemo, živeje se nam vsiljuje misel, da tiči vzrok neuspeha v načrtu samem in v načinu njegovega izvajanja. Prav ta vihrava, skoraj besna naglica, s katero se je izvajal, je Slovencem v dnu srca priše-petavala, da je taka raznarodovalna nakana nekaj norega in se bo zato nujno morala izjaloviti. Velika laž: «Tu se govori samo italijansko«, nesmiselne grožnje in surovo divjanje, je v naših ljudeh samo krepilo voljo do obstanka in lastnega življenja, jih utrjevalo v ljubezni do lastnega jezika, vzbujalo v njih nepopustljiv odpor in podzavestno, trmasto vztrajanje pri materini govorici. Prav ta jim je bila najzanesljivejši ščit, k njej so se zatekali kot k svojemu najbolj pristnemu bistvu, kamor tujec ne more vdirati tudi zato ne, ker Slovenca enostavno ne razume.
(Nadaljevanje sledi J
ZA PONEDELJEK SE PREDVIDEVA ZANIMIVA OBČINSKA SEJA
Različne ocene občinskih odbornikov o obnovitvi zakona o prosti coni
Občinski odbor še ni prejel originalnega besedila zakonskega osnutka in poročila
Občinski odbor v Gorici se je sestal v ponedeljek zvečer ter razpravljal o ukrepu za obnovitev zakona o prosti coni za Gorico in Sovodnje, ki ga je sprejel ministrski svet 2. decembra. Ker odbor še ni prejel besedila zakonskega dekreta in poročila, ki ga pojasnjuje, so se odborniki omejili na obravnavo načelnih vprašanj. Do izraza so prišla različna stališča, ki jih bodo odborniki povedali na prihodnji seji občinskega sveta, sklicani za ponedeljek 12. decembra ob 18. uri. Na dnevnem redu bodo tudi interpelacije in resolucije, ki so jih o zadevi predložili občinski 'svetovalci.
V nadaljevanju seje so o delovanju svojih resorjev poročali odborniki Tomassicfc, Candussi, Fantini in Lupieri. Razpravljali so o zadevah osebja, o izgradnji otroškega vrtca pri Madonnini, sprejeli so nekaj prošenj za nastanitev v Domu počitka v Ločniku ter plačali stroške za elektriko, vodo in kurjavo zavoda za geometre. Na predlog odbornika Agatija bodo podelili salezijanskemu zavodu zlato medaljo, kateremu Je predsednik republike po. delil na predlog ministrstva za javno vzgojo diplomo za šolske zasluge.
Tiskovno sporočilo pokrajinske federacije PSU
V Gorici se Je sestal izvršilni odbor goriške federacije enotne socialistične stranke, ki je proučil volilne rezultate in stanje, nastalo po volitvah v Ronkah, razmere v občinskem odboru v Tržiču in pa zakonski osnutek za obnovitev proste cone za Gorico in Sovodnje.
Kar zadeva Ronke je izvršni odbor ugodno ocenil rezultate, ker gre za ohranitev števila glasov, ki sta jih socialistična in socialdemokratska stranka imeli pred združitvijo, ko sta se borili med seboj. Izvršni odbor je pooblastil sekcij-ski odbor PSU v Ronkah, da prične pogajanja za sestavo občinskega odbora, obenem pa bodo zadevo proučili tudi med obema strankama na pokrajinski ravni.
Kar zadeva zaplet v občinskem Odboru v Tržiču, so se obvezali, da
bodo izvajali program, ki so ga stranke levega centra sestavile za to občinsko upravo.
Glede obnovitve zakona o prosti coni sta poročala podtajnik Cecche-rini in poslanec Zucalli, ki sta se osebno zanimala za podaljšanje zakona. Iz njunega poročila izhaja, da je minister za finance bil pripravljen ugoditi goriškim zahtevam, ki so jim na moč nasprotovali videmski industrijci ter pridobili na svojo stran tudi ministra za industrijo Andreottija, ki je bil svoj čas naklonjen goriškim zahtevam,
Sprejeli so nadalje telegram, poslan predsedniku vlade Moru, v katerem obžalujejo odločitev ministrskega sveta, ki samo za tri leta podaljšuje prosto cono, kar povzroča škodo goriškemu gospodarstvu, ter protestirajo proti takšni odločitvi ter zahtevajo njen preklic.
Izvršni odbor je pooblastil občinske svetovalce, da storijo primerne pobude, da se vladno predstavništvo prepriča o škodljivosti svojega koraka.
Urnik trgovin za praznik 8. decembra
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo jutri, 8. decembra, ko je cerkveni praznik, trgovine ves dan zaprte. Izjemo tvorijo pekarne, mlekarne in cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah.
Danes, 7. decembra bodo trgovine odprte do 19.30 in mesnice bodo poslovale tudi popoldne. Ta urnik velja za vso pokrajino.
Obenem sporočajo, da bo, v skladu z obstoječimi predpisi, za ves december medtedenska zapora trgovin neobvezna.
Miklavž obiskal slov. otroške vrtce
V otroških vrtcih na Goriškem so včeraj ponovili lep običaj, ki sega že več let nazaj. V vrtce je nam. reč prišel Miklavž ter razdelil darila, ki so jih zbrale otroške vrtnarice. Prinesli so jih večinoma starši, pa tudi trgovine in občinske uprave so prispevale svoj delež.
aMaiiiiiiiitiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiuinMiiMmiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiimi
VESTI IZ TRŽIČA
Neznanci so vdrli v stanovanje in odnesli 2,5 milijona lir
Od tega so včeraj našli hranilno knjižico za 1,6 milijona lir
Včeraj dopoldne je neki domačin, ki je šel po Ul. Rossini v Tržiču pobral na tleh bančno knjižico z vlogo 1.600.000 lir. Takoj jo je odnesel na tamkajšnji komisariat. Policija je ugotovila, da gre za knjižico, ki Je bila dne 4. t. m. ukradena v vili v Ul. Ponziana 5 v stanovanju Giuseppa Lensija. Neznani tat ali tatovi, so odnesli ob tisti priliki tudi 760.000 lir v gotovini ter nekaj zlatnine, med katero zlat prstan in zlato zapestnico. P n prvi preiskavi so ugotovili, da so tatovi vdrli v stanovanje skozi kuhinjo, ki je na dvoriščni strani hiše. Po stanovanju so vse premetali in pre-vrgll, ker so bili očividno zelo nervozni pri svojem iskanju.
Lastnik stanovanja, Lensi, je prijavil tatvino policiji, ki sedaj vodi preiskave, katera ji bo morda malo olajšana, potem ko so našli omenjeno knjižico.
Delegacija zadružnikov bo šla v Novo Gorico
Deželna zveza potrošnih zadrug, ki ima svoj sedež v Vidmu in podružnice tudi v Gorici, se je sporazumela z zadružniki in gospodarstveniki v Novi Gorici za medsebojno srečanje. Njihova delegacija bo odpotovala v četrtek 8. t. m. v Novo Gorico, kjer se bodo srečali s predstavniki tamkajšnjih zadružnih in drugih gospodarskih organizacij in ustanov. Ob tej priliki bodo proučili možnost medsebojnega sodelovanja, zlasti pa izmenjave blaga v okviru maloobmejne trgovine. Proučili bodo tudi gospodarski položaj na obeh straneh in bodoče razvojne možnosti.
PO IMENOVANJU NOVEGA PREDSEDNIKA
V kratkem prva seja sveta turistične ustanove
Po večmesečnem mrtvilu se je nabrala na dnevnem redu dolga vrsta problemov
Povabilu Slovenske prosvetne zveze, da bi Miklavž obiskal vrtce, so se odzvali otroški vrtci iz Ul. Cro-ce in Randaccio v Gorici, dalje vrtci v šent Mavru, Pevmi, Podgori, So-vodnjah, Rupi in v Doberdobu. Vse. povsodi so otroci bili prijetno presenečeni nad «darežljivostjo» sv. Miklavža, ki so mu obljubili, da bodo vnaprej kar najbolj pridni in ubogljivi, tako do svoje vzgojiteljice kakor tudi do staršev. V skoraj vseh vrtcih so otroci tudi deklamirali ali zapeli kakšno pesmico, ponekod, pa so obdarovanju prisostvovali tudi starši.
V otroški vrtec v šent Mavru, ki deluje komaj kakšen mesec dni, je nekaj darilc prispevala občinska u-prava in neka trgovina.
ŠE NOBENEGA SLEDU ZA NJIMI
Drzen vlom neznancev v gostilno «Al fogolar»
Iz spalnice zgornjega nadstropja so odnesli 680.000 lir v gotovini in zlato uro
Po dolgem zavlačevanju je končno prejšnji teden predsednik deželnega odbora dr. Berzanti podpisal odlok o imenovanju novega predsednika EPT za Goriško v osebi goriškega trgovca Maria Del Bena. Med strankami levega centra je bil še pred meseci dosežen sporazum v tem smislu ter je novega predsednika predlagala združena socialistična stranka. Vendar pa je po pravilniku potrebno, da imenuje predsednika te ustanove predsednik deželnega odbora s posebnim odlokom. Novi predsednik, ki je star 44 let, vodi goriško podružnico podjetja SMUT na Travniku ter je bil že dolgo let član PSDI in tudi član njenega pokrajinskega Izvršnega odbora.
Kot smo zvedeli na sedežu EPT bo morala že prihodnji teden sklica.
Goriški karabinjerji z glavne postaje v Ul. Sauro se trudijo, da bi prišli na sled drznim vlomilcem, ki so prejšnji večer med 19.30 in 20. uro vdrli v zgornje prostore znane gostilne «A1 fogolar«, ter odnesli iz stanovanja gospodarja Alda Barbettija 680.000 lir, ki so jih našli skrite pod neko žimnico. Poleg tega so odnesli tudi zlato zapestno uro, last gospodarjeve žene Graziel. le, ki je bila vredna 120 tisoč lir.
Ker je bilo v nedeljo zvečer prav ob času, ko je bila gostilna polna gostov, med njimi je bil tudi socialistični poslanec Loris Fortuna iz Vidma ter karabinjerski major iz Gorice. Očividno so vlomilci to dobro vedeli in izbrali prav ta trenutek za vlom. Kot so pozneje pri prvi preiskavi ugotovili karabinjerji, je vlomilec, ali vlomilci, splezal najprej na precej visok zid, ki je oddaljen skoro tri metre od okna v prvem nadstropju. Od tam je položil 15 cm široko desko z zidu na podstavek pred oknom in po akrobatsko splezal po njej do okna, pri katerem je bila navojni-ca napol odvita. Odprl je okno in brskal po sobi, dokler ni našel denarja in zlate ure. Med tem so trije psi na dvoriščni strani stavbe besno lajali, vendar ni nikomur prišlo na misel, da bi pogledal v zgornje prostore poslopja. Tako je tat nemoteno opravil svoje delo ter po isti poti odšel s plenom.
Kot rečeno, sklepajo po načinu vloma, da so vlomilec in njegovi morebitni pomagači dobri poznavalci lokala. Zato so tudi preiskavo usmerili v tej smeri, vendar do včeraj še brez kakega vidnega uspeha.
Nesreča moža z Vrha in moža s Peči
Včeraj zjutraj nekaj pred 9. uro so sprejeli za 40 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 64-let-nega Andreja Vižintina z Vrha št. 30. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve stegnenice. Mož je povedal da se je ponesrečil že prejšnji večer o-krog 18. ure na svojem domu na Vrhu. Ko je hotel po stopnicah v hlev, mu je spodrsnilo in padel je z vso težo po stopnicah navzdol. Sprva je menil, da ni nič hudega; ker pa so postale bolečine čez noč vedno hujše, so ga zjutraj z avtom odpeljali v Gorico v bolnišnico.
Sinoči ob 17.15 so nudili prvo
pomoč tudi 36-letnemu Aleksandru Karliju s Peči št. 50/B zaradi rane na levi nogi. Okreval bo v 6 dneh. Ponesrečenec je povedal, da je dve uri prej žagal na domačem dvorišču drva ter se je pri tem porezal z žago.
Avto na Komu podrl skuterista
Sinoči ob 19.30 se je peljal 59-let-ni Nardino Folloni iz Concordie z avtom SIMCA 1300 iz Ul. Formica v Gorici proti Ul. Carducci. Na križišču na Komu pa je trčil ob lambreto, ki jo je s Trga Pacassi vozil proti Ul. Pellico Vittorio Sac-con, doma iz Ul. S. Gabriele 67. Z njim je bila na lambreti njegova žena 19-letna Nives Lužnik por. Saccon. Oba sta padla in žena se je udarila na desni nogi. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico kjer so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v petih dneh. Cestna policija je ugotovila le manjšo škodo na lambreti.
Snežne razmere na goriških smučiščih
Po podatkih goriške turistične zveze v Novi Gorici je bilo včeraj zjutraj stanje snega po raznih go-riških smučiščih naslednje:
Lokve 25 cm pršiča in —3 stopinje; Cmi vrh nad Idrijo 37 cm pršiča in — 3 stopinje; v obeh krajih so vlečnice za smučarje v pogonu. Na Livku imajo 2 cm snega in —2 stopinje in tu vlečnica ne deluje. V Logu pod Mangartom je 10 cm snega in —2 stopinji.
Darovi in prispevki
Za krmo banko v Gorici so darovali: sanitarni direktor, ravnatelj lekarne in primariji civilne bolnišnice v počastitev spomina dr. Gru-sovina 60 tisoč lir; Osebje ONMI v spomin na dr. Grusovina 8.000 lir; družina Zanello Bruno v spomin na Corrada Thomana 2.000 lir; dr. For-nasin v spomin na Braulina Pietra 5.000 lir.
na seja sveta te ustanove, na kateri bo dosedanji predsednik Peternel, ki je dopolnil predpisano mandatno dobo, izročil posle svojemu nasledniku. Obenem bodo potrdili tudi nove predstavnike pokrajinske uprave in drugih ustanov, ki imajo svoje zastopnike v svetu EPT. Kot znano bosta pokrajinsko upravo v bodočem svetu zastopala Marko Waltrltsch za večino in Pino Mene-ghini za manjšino. Pred njima sta zastopala pokrajinsko upravo Ivo Marinčič in Tullio Zorzenon.
Novi svet bo po toliKem presledku imel prve mesece precej dela, saj se je v teh mesecih nabralo precej točk in problemov, o katerih bo treba razpravljati, da ne govorimo o obračunu za preteklo turistično sezona, ki je bila zlasti v Gradežu kar dobra in vsekakor precej boljša kot lani, čeprav je nekaj časa kazalo, da ne bo tako. Poleg tega bo treba sprejeti potrebne ukrepe, za nadaljnji razvoj turizma na Goriškem, med katere spada tudi natečaj za izboljšanje gostinstva, izdelava koledarja za razne kulturno - turistične prireditve v novem letu 1967, ki že trka na vrata in še mnogo drugih reči.
Na vsak način niti novemu predsedniku, niti celotnemu svetu EPT ne bo manjkalo dela in ne problemov, ki jih bo treba rešiti tako, da bodo v čimvečjo korist naše pokrajine in njenega prebivalstva.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj v Gorici najvišja 8 stopinj ob 11.30 uri in najnižja 3,6 stopinje nad ničlo ob 24. uri. Povprečna vlaga 61 od sto.
Večeri ob sredah v klubu <tS. Gregorčič»
V okviru večerov ob sredah bo danes, 7. t. m. ob 20.30 url predaval v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13 znani ljubljanski novinar Drago Košmrlj o temi z naslovom «Svet ki v njem živimo)).
U ort ca
VERDI. 17.15:	«Spia, spioni», L.
Buzzanga in T. Gimpera; barvni film.
CORSO. 16.15-19—22: «La battaglia dei giganti«, H. Fonda in Pieran geli. Ameriški kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 17—22.30: »Agente segreto 777 — invito ad ucci-dere», L, Jordan in H. Chanel. Italijanski barvni film.
VITTORIA. 17.15: «Che notte ragaz-zi!», Philip Leroy in M Mell; koprodukcijski italijansko - španski kinemaskopski barvni film.
CENTRALE. 16.30:	«La colt č la
mia leggev), Antony Clark in L. Gilly; barvni film.
/ rži o
AZZURRO. 17.30:	»Rififi ad Am-
sterdam«, R. Browne in A. Po-wer.
EXCELSIOR. 16—22:	«Alfie», M.
Caine in S. Winter; barvni kinemaskopski film.
PRINCIPE. 17.30—22: «Agente Jo Walker», B Harry in P. Frey. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 19—22: «La piu gran-de storia mai raccontata«, C. He-ston in V. Heflin; barvni kinemaskopski film.
Kolike
RIO. 19—21.30: «Boeing-boeing», J. Lewis in Tony Curtis; barvni kinemaskopski film.
EXCELSIOR. 17.00:	«11 gaucho«,
Vittorio Gassman in A. Nazzari.
V
JUTRI V TELOVADNICI
V UL. ZANDONAI PRI SV. SOBOTI
Derby B lige
Libertas-Bor
Jutri bo v telovadnici Zandonai pri Sv. Soboti težko pričakovani derby druge odbojkarske lige med Borom in Libertasom. Po enoletnem premoru, med katerim je Libertas nastopala z uspehom v C ligi, bodo spet igralci v plavih dresih na eni strani in belo-rdeči na drugi pomerili svoje moči za dosego dveh dragocenih točk.
Bor potrebuje po treh zaporednih porazih zmago, da se morala igralcev nekoliko dvigne in spet zaigra kot v prvih dveh kolih, ko so brez velikih težav in z odlično igro odpravili najprej šibki Codo-gnato, nato pa Robur. Prav proti tej ekipi je v nedeljo nastopila tržaška Libertas in proti vsakemu pričakovanju zmagala s 3:2. To dejstvo še bolj otežuje nalogo slovenskih odbojkarjev, ki se bodo morali boriti proti nasprotniku, ki je poln elana in z moralo na višku.
V prejšnjih prvenstvenih srečanjih je Borova šesterka vedno slavila zmago, le v zadnjem prijateljskem dvoboju v Bazovici pa je uspelo Libertasu zmagati s 3:2.
Po zadnjih dogodkih bo torej jutrišnja tekma za plave težka. Libertas se je namreč v zadnjem času nekoliko ojačil in borovci bodo morali napeti vse sile, da bodo lahko zmagali.
Tekma Libertas - Bor bo v telovadnici Zandonai z začetkom ob 10.30.
DOMAČI NOGOMET
Jutri ob 10.30 Esperia-Breg
Jutri, v četrtek, bo ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» zaostala tekma I. kola prvenstva III. amaterske U-ge med Esperio in Bregom.
V ČETRTEK, 8. T. M.
Rijeka v gosteh Ponziane
Jutri, v četrtek, 8. t. m. se bosta na občinskem stadionu «Pino Gr®" zar» spoprijeli v povratnem prija-teljskem dvoboju enajsterici Pon' ziane in prvoligaške Rijeke. Srečanje bo brez dvoma zanimivo, saj bo tržaška enajstorica tokrat nastopila z novimi nakupi.
Dvoboj bo ob 14.30 in bo veljal za pokal, ki ga je stavilo na razpolago vodstvo kluba ob Kvarnerju, medtem ko bo ob 13. uri tekma naraščajniških enajsteric Ponziane in Rijeke za pokal, ki ga je tržaški klub posvetil spominu prerano umrlega nogometaša Ponziane Bot* ti ja.
NEZASLUŽEN PORAZ MLADIH BREŽANOV
Libertas 3 Breg 1
BREG — Ota; Maar, Hrvatič; Komar, Metlika, Opara; Samec, Mi-kuš, Rodeila, Petaros, Čuk.
LIBERTAS — Premate; Fabian, Ossich; Lupetin, Macor, Severi; An-dreassich, Cividin, Lanza, Pilat, Pi-stan.
KOTJE 7:6 za Breg.
Na zelo razmočenem igrišču, ki je bilo skoraj neuporabno, so mladi Brežani v nedeljo po daljšem času okusili grenkobo poraza. Premagala jih je zelo močna Libertas, ki je utrdila svoj položaj na lestvici s precejšnjim repertoarjem tehnične igre in z lepimi kombinacijami v napadu in s solidno obrambo. Vendar pa so jim bili Brežani enakovredni nasprotniki ves , prvi polčas, ko so celo prevladovali in so dokončno klonili le 10’ pred koncem tekme, ko so prejeli dva gola, ker so nekoliko popustili in niso več toliko pazili na nasprotnike. Tekma je bila zlasti v prvem polčasu zelo lepa in ekipi sta predvajali hiter in moderčn nogomet, škoda le, da je blato oviralo bolj tehnično igro.
Libertas je takoj v začetku predrla obrambo Brega in kliub naporom Metlike, Komarja in Opare dosegla prvi gol v 5’ z Lanzo. Bre Žani so besno odgovorili ter pričeli stiskati goste v obrambo. V 10’ je Čuk z lepo akcijo izvabil Prema-teja iz vrat ter nato zgrešil cilj. Vratar Premate pa je v krasnem plovnem skoku v 20’ odbil silovit strel Čuka v kot. Breg je izenačil v 23’ z golom Petarosa iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik upravičeno dosodil zaradi prekrška nad Samcem. Libertas je takoj odgovorila in Lupetin je v 24’ zadel prečko.
V drugem polčasu so Brežani ponovno pritisnili in Premate je v 17’ zelo lepo ubranil silovit strel Samca. Gostje so postajali vedno bolj nevarni in Lanza je povedel svoje barve v 32' ponovno v vodstvo. V 34’ je Opara za las z glavo zgrešil cilj, 1’ pred koncem pa je Lanza postavil končni rezultat, ki pa ne odraža stanja na igrišču.
Tekmo naraščajnikov Breg-Forti-tudo je sodnik prekinil v 12’ drugega polčasa zaradi neuporabnega igrišča, ko je bilo stanje 2:0 v korist Fortituda.
K. V.
rmmttm tem*
V prijateljskem dvoboju
Pri dekletih Breg pri fantih Cankar
V nedeljo sta v prosvetnem domu v Dolini stopili za zeleno mizo ženski in moški postavi Brega in prosvetnega društva Ivan Cankar od Sv. Jakoba. To srečanje je nekako sledilo prvim korakom kra-ških namiznoteniških igralcev, ki so v prostorih Sokola odigrali pred približno tednom dni dobro uspel
turnir. Vprašujemo pa se kje so ostala društva, ki so nastopila na 9. slovenskih športnih igrah? Vpisanih je bilo namreč nad 80 tekmovalcev in je prav, da ti nadaljujejo z aktivnim tekmovanjem.
Srečanja v Dolini niso bila na visoki tehnični ravni, a so zadovoljila predvsem zaradi borbenosti. Veselo je presenetila predvsem igra deklet, ki so sicer pimplala, a tudi večkrat pokazala dobro napadalno tehniko. Pri Brežankah sta se Gla-vinova in Sedmakova dobro držali, medtem ko je nekoliko popustila Racmanova. Ta je izgubila srečanje s škerlavajevo, ki je edina poskušala rezati žoge in je prav s tem orožjem onemogočila svojo nasprotnico. Bandeljevi pa se pozna neizkušenost ob mizi in večkrat zapravi nastale priložnosti. Dobro pa je zaigrala proti Glavinovi in ji kljubovala do konca.
Med fanti je za razred izstopal, predvsem po zaslugi odličnih servisov, Nevo Hrvat. Onemogočil je vse svoje nasprotnike in pridobil Bregu obe točki. Ostala dva, Žerjal in Petaros, pa sta pokazala le veliko dobre volje in borbenosti. Ekipa Cankarja pa je zaigrala bolj homogeno. Vsi trije so namreč dobri pimplarji in obrambni igralci in to se je poznalo proti nervoznim nasprotnikom, ki so tolkli večkrat nemogoče žoge. Mladi Mezgec je v vrstah Cankarja največja nada za ta šport. Umiriti pa bo moral svojo igro in predvsem izpiliti teh-
niko napada. Gregorič je igral bolje kot smo pričakovali in pokazal nekaj dobrih udarcev. Vitez pa se je izključno poslužil obrambe, ker mu poškodba na nogi ni dovoljevala večjega premikanja.
Izidi
DEKLETA Breg . Cankar 5:1 Sedmak D. - Bandelj N. 2:0 (21:19, 21:11)
Racman M. - škerlavaj A. 1:2 (18:21, 21:17, 19:21)
Glavina Z. - Kenda L. 2:0 p. f. Sedmak - Škerlavaj 2:1 (21:18, 11:21, 21:18)
Glavina . Bandelj 2:1 (22:24, 21:12, 21:18)
Racman . Kenda 2:0 p. f.
FANTJE Cankar ■ Breg 5:2 Gregorič - Hrvat 0 2 (16:21, 20:22) Vitez . Petaros 2:0 (21:13, 21:6) Mezgec - Žerjal 2:0 (22:20, 21:19) Vitez - Hrvat 0:2 (15:21, 17:21) Gregorič . Žerjal 2:0 (21:10, 21:19) Mezgec - Petaros 2:0 (21:12, 21:12) Vitez - Žerjal 2:0 (21:14, 1:14)
f. v.
TENIS
KALKUTA, 6. — Indijec Rama-than Krishnan je v zadnjem singlu conskega finala za Davisov pokal premagal brazilskega tekmeca Thomasa Kocha 3:6, 6:4, 10:12, 7:5, 6:5 in s tem pripomogel Indiji, da se je z zmago s 3:2 uvrstila v «chal-lenge round« z Avstralijo.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, | Ul. Carducci št. 38, tel. 22-68.
SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo. 11. t.m. smučarski izlet z avtobusom v Črni vrh. Vpisovanje še danes v Tržaški knjigarni.
Igralke in igralci Brega in Cankarja pred začetkom nedeljskega prijateljskega dvoboja v namiznem tenisu







:::::::::::::::::::
::::::::::

W. SOMERSET MAUGHAM
H
ČUDOVITA ZENSKA
((Prekletstvo» Nenadoma Jo je obšla želja, da ne bi nikogar videla in da nje ne bi nihče videl, želela si je biti vsaj eno uro neznana. «Recite vratarju, naj mi odpre glavna vrata in odpeljala sc bom s taksijem. Brž ko bom odšla, povejte to ljudem, ki me čakajo; naj zvedo, da ni več potrebno čakati.«
«Sam bog ve, kaj vam je danes udarilo v glavo.«
«Stara krava!«
Julija je objela njen obraz z obema rokama in jo poljubila na obe lici; potem se je iztihotapila iz garderobe ter odšla preko odra in skozi železna vrata.
Julijina obleka je bila zelo dobro izbrana, zakaj, ko Je prišla k Berkeleyju, ki ga je še posebno cenila, je glavni natakar sploh ni mogel spoznati.
((Imate kotiček, kamor me lahko porinete?« je vprašala malce nezaupno.
Sele njen glas in ponovni pogled sta natakarju povedala, s kom ima opraviti.
«Priljubljena miza vas že čaka, gospodična Lambert. Javljeno je bilo, da boste sami?« Julija je pritrdila in odpeljal jo je do mize v kotu dvorane. «Slišal sem, da ste nocoj doživeli velik uspeh, gospodična Lambert. Kako dobre novice hitro potujejo! Kaj naj vam prinesem?«
Glavni natakar je bil naravnost presenečen, ker Je Julija hotela večerjati sama, toda njegova dolžnost je bila, da kaže svojim gostom samo zadovoljen obraz.
«Zelo sem utrujena, Angelo.«
«Malo kaviarja za začetek, madame, ali morda nekaj ostrig?«
((Nekaj ostrig, Angelo, toda velikih.«
«Sam jih bom izbral, gospodična Lambert. In potem?«
Julija se je globoko oddahnila. Zdaj je lahko mirne vesti naročila vse, kar ji je prihajalo na misel že ves čas od konca drugega dejanja. Čutila je, da je res zaslužila, da se pogosti v proslavo svoje zmage, in odločila se je, da vsaj enkrat svobodno zadovolji svoje želje.
«Ocvrt zrezek s čebulo, Angelo, pražen krompir in vrč piva. Prinesite mi ga v srebrnem vrču.«
Praženega krompirja ni jedla že več desetletij. In da ga ne bi ob taki priložnosti! Ta dan je okrepila svojo moč nad občinstvom, s predstavo, ki bi jo lahko opisala samo z besedico ((blesteča«. Stari račun je poravnala s tem, da je z duhovitim in vnaprej zamišljenim udarcem uničila Avice in pokazala Tomu, kakšno budalo je bil. Razen tega pa se Ji je najbolj posrečilo dokazati sama sebi, kako se je osvobodila bolestnih spon, ki so jo vezale. Za trenutek se je ustavila ob mislih na Avice.
«Noro bitje! Meni je poskusila metati polena pod noge. Rada bi slišala, kako se bo jutri smejala.«
Natakar Je prinesel ostrige in ona Jih je z užitkom pojedla. Pojedla je tudi dva kosa črnega kruha z maslom ob zelo razkošnem občutku, da pelje v nevarnost svojo nesmrtno dušo. Zatem je napravila dolg požirek piva iz srebrnega vrča.
«Pivo, čudovita stvar,« je zadovoljno mrmrala.
Zdaj si je zamislila Michaelov začuden, potegnjen obraz, če bi vedel, kaj počenja. Nesrečni Michael Je prepričan, da Je ona uničila sceno Avice zgolj zato, ker je posvečal preveliko pozornost tej neumni plavolaski. Zares je škoda, da so moški taki tepci. Moški pravijo, da so ženske gosi, pravzaprav pa so v primeri z moškimi prave pravcate vijolice. Ko se je spomni-
la Toma, ni mogla drugače, kakor da se je zasmejala. Naravnost koprnel je po njej to popoldne, a še bolj je gorel za njo po predstavi. Bil je to čaroben občutek samozavesti; ne pomeni ji nič več kot na primer katerikoli gledališki delavec. To je bil čudovit občutek vere v lastno neranljivost.
Prostor, v katerem je sedela, je bil s tremi prehodi povezan z veliko jedilnico, kjer so gostje večerjali in plesali; nedvomno je bil v tej množici določen del ljudi z nocojšnje predstave. Kako bi bili presenečeni, če bi vedeli, da je tiha ženica v kotu sosednega prostora, ki ima obraz na pol pokrit s poveznjenim klobukom, Julija Lambert. Dejstvo, da tu sedi neznana in neopažena, ji je dajalo prijeten občutek neodvisnosti. Zdaj so ljudje igrali pred njo in ona je bila občinstvo. Bežno jih je opazovala, ko so hodili mimo, mlade moške in mlade ženske, mlade moške in ženske, ne več zelo mlade, moške s plešami m moške z velikimi trebuhi; stare ženščine, ki so se krčevito oklepale pobarvanega videza mladosti. Nekateri so bili zaljubljeni, drugi spet ljubosumni, nekateri pa strogo ravnodušni.
Prinesli so ji zrezek. Bil je pravkar spražen, kakor je želela, in čebulo, ki je bila zgrbančena in rjavkasta. Slastno je s prsti jedla pražen krompir in uživala v vsakem koščku, kot da so to trenutki, ki bi jih želela čimdlje obdržati zase.
«Kaj je ljubezen v primeri z zrezkom in čebulo?« se je vprašala. Čudovito je bilo biti sama in pustiti misli, da prosto begajo. Ponovno je pomislila na Toma in v duhu veselo skomignila z rameni. «Ena izkušnja več.«
Nekega dne se bo utegnila s to izkušnjo še okoristiti. Pogled na plesalce skozi vhod je bil podoben prizoru v nekem dramskem delu in ob tem se je spomnila neke dogodivščine v St. Maloju. Težka bolest, ki jo je mučila po slpvesu s Tomom, je izzvala v njej spomin na Racinovo Fedro, ki jo je študirala še kot deklica ob pomoči stare Jane Taitbout. Delo je brala ponovno. Trpljenje Tezeje kraljice, je bilo tudi njeno trplje-
nje, ni se mogla znebiti misli na čudno podobnost njunega položaja. To je bila vloga, ki bi jo rada igrala, poznala je čustva žene, zapuščene od mladega ljubljenega moža. Moj bog, kako bi ona to zaigrala' Dodobra je vedela, zakaj je letošnjo pomlad igrala tako zanič, da je Michael raje preložil premiero. To je bilo zaradi tega, ker je zmeraj podoživljala lastno trpljenje in igrala na osnovi lastnih čustev. To ni bilo dobro. Za igralca je potrebno, da doživlja vsa tista razburjenja, toda igrati bi jih smel samo tedaj, ko jih je že preživel. Spomnila se je Charlesovih besed; nekoč je dejal, da je osnova pesništva mirno zbiranje preteklih vznemirjenj Julija ni nič vedela o pesništvu, toda kar se tiče igranja, je to nedvomno resnično.
((Zanimivo je, kako je nesrečni stari Charles prišel na tako originalno idejo. To pa samo potrjuje, kako ne kaže ljudi obsojati vnaprej. Običajno mislijo, da je aristokracija samo šop topoglavcev, a iz njih včasih pride prekleto nenavadna misel, da ti ob njej zastane dih.«
Julija je na primer zmeraj čutila, da Je Racine napravil veliko napako, ker ni dopustil, da bi glavna junakinja nastopila vse do tretjega dejanja.
«Jaz, se razume, ne bi dopustila takega nesmisla, če bi igrala Fedro. Pol dejanja kot priprava za moj nastop, če želite, in to je dovolj.«
Nobenega razloga ni, da ne bi smela tudi ona dati kakemu dramatiku pobude, da bi napisal zanjo dramsko delo z enako vsebino, v prozi ali v kratkih stihih, samo rime se ne bi smele preveč ponavljati. Kajpak bi jih zmogla in to celo uspešno. To je nedvomno odlična zamisel! 2e je vedela, kakšno obleko bi si za to predstavo oblekla, ne kakšno valujočo draperijo, s kakršno se je omotavala Sara, marveč kratko grško tuniko, kakršno je videla na nekem antičnem reliefu, ko je bila šla a Charlesom v Britanski muzej.
(Nadaljevane sledi)
UKEDNI&IVO: TRSI - UL. M' INTECCHI o, U , TELEFON 93-808 tn »4-H3H - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORILA: Ulica Silvio Pellico 1. a Teleton 33 H? - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: meseCna 800 ur - vnaprej. Četrtletna 2.250 Ur. polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 00(1 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: AD1T O AS. Ljubljana Stari trg 3/1 , teleton 22-207 teko« raCun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 H5 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca trgovski 150, tinančno-ipr-ivn] 260, osmrtnice 150 Ur. — dali uglasi 40 Ul beseda — Oglasi tržaške m
goriške pokraint se na i aj( pri upravi - D vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubbllcitš Itallana« - Odgovorni urednik) STANISLAV RENKO - Izdaja lr, tiska Založništvo tržaškega c ska Trst