PoStnim platana v gotovini
Leto LXXm., št. 232 a
Ljubljana, četrtek 10. oktobra 1940
Cena Din
Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, več£ inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 25.-—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNISTVO TS UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva uHca št. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-28
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg: SL 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Prgd usodno otvoritvijo ceste skozi Birmo
Medtem ko izjavlja japonsko zunanje ministrstvo, da v Tokiu ne bodo pod vzeli nobene protiakcije zaradi sklepa anal*«!?« vlad* vais '-»»^nski tisk vso krivdo za bodoče dogodke na Anglijo — Diplomatska aktivnost v Washingtonu
Tokio, 10. okt. s. (Ass Press) Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil snoči novinarjevi, da ne pripravlja japonska vlada nobene protiakci^e zaradi sklepa angleške vlade o zopetm otvoritvi tranzitnega prometa skozi Birmo na Kitajsko.
Angleško tolmačenje
London, 10 okt. s. (Keutcr) V merodaj-nih angleških krogih je bila snočnja izjava jeponskega zunanjega ministrstva, češ da ne bo Japonska zaradi otvoritve ceste skozi Birmo podvzela nobenih protiukrepov, sprejeta z vso rezervo Zdi *e, da bi bilo mogoče izjavo tolmačiti v tem smislu, da ne bo Japonska podvzela proti cesti skozi Birmo ti/kih ukrepov, ki bi prizadeli angleški teritorij ali angleške interese. Japonska akcija bi sc torej orne lila samo proti kitajskemu delu ceste.
Japonski tisk o angleškem sklepu
Tokio, 10. okt. s (Štefani) Japonski listi pravijo v svojih komentarjih k otvoritvi ceste skozi B'rmo med drugim, da so bile vse nevarnosti takega sklepa za Japonsko izločene že z vkorakanjem japonske vojske v Indokino. Zato tolmačijo listi stališče angleške vlade bolj kot angleško sovražno gesto proti Japonski, nego kot ukrep, ki bi mogel imeti praktične vrednosti.
List »Jomiuri Simbun« piše. da po prihodu japonske vojske v francosko Indokino Japoncem ne bo težko preprečiti prometa iz I3:rmc na Kitajsko S svojo odločitvijo kaže Anglija samo, da hoče Japonsko izzivati. Težko ie povedati, pravi list. kakšne bod^ posledice te angleške politike, v vsakem primeru pa bo zanje odgovorna Anglija   karkoli na i se zgodi.
L;st »Asahi !vmbun« pravi, da lahko Ja-p^pcka. odkar so njene čete v Indokini, pod vranic vse učinkovite ukrene za svojo cb^-ambo -n z^čito svojih interesov.
List »Niči X:či<r pa pripominja, da so po odločitvi vlade, da odpre pot skoz' Birmo, izginili vsi izgledi za pogajanja med Japonsko in Anglijo.
Tokio. 10. okt. s. CAss Pres>) Poluradni japonski tednik »Japan Times«, ki izhaja v angle^č:ni. komentira odločitev angle'ke vlade o zopetni otvoritvi ceste skozi Birmo ter pravi, da je ta sklep nerazumljiv m pomeni, da se Angliii1 moralno postavlja v fronto proti Japonski Sicer pp izraza list mnenje, da otvoritev pot* skoz; Birme* nima mnogo pomena za Kitajsko in da na ta rač:n <":ungkmgu ne bo mnogo pomagano. Odkar so japonske čete v francoski Indokini, pravi list, se ie pomen ceste skozi Birmo p(vpo!noma spremenil.
List prihaia do zaključka, da se bosta London in \Vashington sporazumela še za povečan gospodarski pritisk proti Japonski, pravi pa, da se bo ta pritisk ponesrečil.
Kitajci o pomenu ceste skozi Birmo
CungKing, 10. okt. s. (Ass. Press) Tukajšnja kitajska radijska. postaja je podala snoči v svoji angleški oddaji obsežen poluradni kitajski komentar k otvoritvi ceste skozi Birmo.
Kitajska, je dejal narx>vedovalec, je hvaležna Angliji za njeno stališče in se zaveda važnosti te odločitve. Pot skozi Birmo je velikega, pomena. Res je pred japonsko invazijo francoske Indokine šel samo majhen del prometa skozi Birmo, dokler je bila ta pot še odprta. Ta pot je namreč daljša in dražja, nego ona skozi Indokino. Toda sedaj je pot skozi Indokino zaprta in tako lahko Kitajska edino skozi Birmo dobiva petrolej, železo, jeklo in druge nujno potrebne surovine- Takoj ko bo pot skozi Birmo odprta, bo Kitajska izrabila njeno kapaciteto do skrajnih mej. Japonci bodo cesto nedvomno napadli iz svojih oporišč v francoski Indokini. Toda leta 1938 niso z velikimi letalskimi napada mogli Japonci nad 1000 km dolge železniške proge iz Kantona proti severu nikdar prekiniti za več nego 36 ur. Cesto pa je še mnogo laže popraviti nego železniško progo.
Kitajska se je vedno smatrala kot prijateljico Anglije, pravi kitajski radio dalje. Ko je Anglija odredila zatvoritev ceste skozi Birmo pred tremi meseci, so se Kitajci zavedali, da se je to zgodilo zaradi resnega položaja Anglije. Vendar pa je tedaj ta odločitev angleške vlade vodila do najtemnejših ur v kitajsko-angleških odnošajih. Sedaj pa sta Kitajska in Anglija iz te krize izšli ojačeni.
Napovedovalec je dalje izrazil mnenje, da Japonska že usmerja svoje poglede na angleške kolonije na Daljnem vzhodu in da je pričakovati napada nanje. S sklenitvijo berlinskega pakta je po kitajskem mnenju Japonska pokazala, da sama ne more končati vojne na Kitajskem v svojo korist.
Cungking, 10. okt. s. (Ass. Press). V kitajskih krogih pričakujejo, da bodo japon-
ska letala sedaj takoj z vsemi silami napadla cesto iz Birme, da onemogočijo promet po njej. Cesta vodi večinoma skozi gorato ozemlje in je bila zgrajena z velikimi napori. Pri delih so sodelovali tudi otroci in žene.
Najbolj ranljivi točki ceste so mostovi preko reke Mekong in Saivven. Kitajci pa se japonskih letalskih napadov v tej smeri, ki bi bili vsekakor izvedeni z oporišč v francoski Indokini, prav nič ne boje-
čangkajškov proglas
Cungking, 10. okt. AA. (Reuter). V proglasu narodu in vojski ob priliki obletnice kitajske republike pravi Čangkajšek: Dokler bo Kitajska nadaljevala z odporom, so vse nade Japonske zaman, če misli, da se bo okoristila s trojnim paktom. Kitajska se bo do konca upirala japonskim poskusom, ki stremijo za tem, da za gospodarijo nad Vzhodno Azijo. Kdorkoli priznava gospostvo Japonske v nekem novem redu v Vzhodni Aziji, se bo tedaj kesal. Vsaka pogodba, ki je zaključena, z Japonsko glede Vzhodne Azije, bo ostala mrtva črka na papirju.
Ko je Čangkajšek govoril o razvoju mednarodnega poiožaja je rekel, da prijateljske sile prožijo Kitajski vedno večjo pomoč, istočasno pa vedno bolj pritiskajo na Japonsko. Japonska ambicija pravi čangkajšek, se ne omejuje samo na osvajanje Kitajske. Nov red v Vzhodni Aziji predstavlja japonsko nado, da bi se vsi narodi Japonski pokorili in pustili, da bi Japonska postala gospodar Azije.
Kitajska se čuti dovolj močno
London, 10. okt. s. (Retiter). Dominik »Timesa* v Cungkingu objavlja danes izjavo, ki jo ie dobil na merodajnih kitajskih mestih še pred otvoritvijo poti sk zi Birmo. Rečeno mu je bilo. da ie Kiiajska danes močnejša nego kdajkoli preje in japonska zmaga mani verietna nezo k Nikoli. Nobenega razloga ni. izja\ljajo kitajski krogi, da Kitaiska ne bi uspešno nadaljevala vojne. Tudi če pot skozi Birmo ne bi bila odprta, ie Kitaiska nakopičila toliko važnega vojnega materiala, da ga ima dovoli v zalogah še za eno leto v na ore i. Poleg tega pa se i e domača proizvodni a malega orožja izredno pomnožila. Iz Rusije prihajajo vedno večje dobave petroleja. Letošnja letina na Kitajskem ie dobra, tako da bo dovoli živeža za vsakogar. Edinost kitajskega naroda :e danes boli trdna nego kdajkoli v zadnjih letih. "
Nemška sodba
Berlin, 10. okt. s. (Štefani). Tukajšnji merodajni politični krogi označujejo odločitev angleške vlade o otvoritvi poti skozi Birmo kot nov znak nesoameti angleških odločilnih krogov. Pripominjajo, da izčrpani vojski maršala Čangkaiška s tem ukrepom ne bo nič pomaeano. Čeravno Jaoonska doslej rvroti novemu angleškemu izzivanju še ni uradno reagirala, poudar-
jajo v Berlinu, da ne pomeni odločitev angleške vlade glede otvoritve poti skozi Birmo ničesar drugega, kakor da je Anglija prelomila svojo nevtralnost v kitajsko japonskem konfliktu.
Konference v Washingtonu
VVashinton. 10. oktobra. AA. (Štefani). V poslednjih dneh vlada v Washingtonu velika diplomatska delavnost. Predsednik Roosevelt. Cordel Hull in Sumner Velles sprejemajo inozemske diplomate, predsednik države na poleg teea konferira s predstavniki vojske in razpravlja o položaju na Daljnem vzhodu. Iz San shaja javljajo, da je tam 100.000 Američanov, ki bi morali zapustiti svoje imetje in se vrniti v Ameriko. Tisk predvideva možnost angle-ško-ameriške blokade Japonske.
\Vashington. 10. okt. br. (U. P.) Snoči je imel ameriški finančni državni tajn'k Morgenthau daljšo konferenco s šefom generalnega štaba ameriške vojske generalom Marshallom in predsednikom nacionalnega odbora za oboroževanje Knnd?«4-nom. Nato je sprejel zastopnika angleške komisije za nakupovanje vojnega materiala v Zedinjenih državah. K°likor je b:lo mogoče izvfdeti v poučenih diplomatskih krogih, sta se oba razgovora nanašali na povečanje ameriških vojnih dobav Veliki Britaniji, ki g-a ^ napovedal tudi predsednik Roosevelt v svoji izjavi novinarjem, ki jim jo je dal pretekli petek.
Vofaška pripravljenost Zedinjenih držav
New York, 10 okt s. (Reuter) United Press pravi v poročilu o razpoloženju v Zedinjcnih državah, da ni bilo ogorčenje v Ameriki proti Japonski nikdar večje nego sedaj, vse odkar sc Japonci leta 1937 potopili ameriško topniearkr »Panoi*. Ameriški listi izražajo zahtevo, naj bi Zedinjene države blokirale Japonsko in se zavzemajo za popolno kooperacijo z Anglijo proti Japonski.
United Press pravi dalje, da se vsakdo v Zedinjcnih državah zaveda, da Zedinjene države niso niti v mislih niti v dejanjih nevtralne. Vsakdo se veseli tega Uvedba vojaške dolžnosti, mobilizacija nacionalne garde, ogromna naročila za ameriško vojsko, vse to je povzročilo, da so danes Zedinjene države boljše vojaško pripravljene nego kdajkoli prej. Moč ameriške industrije je ogromna. Proizvodnja vojne industrije se pospešuje in učinek tega se bo prav kmalu pokazal.
Glede notranjepolitičnega položaja v Ze-dinjenih državah pravi poroči'n United Press, da je glavna karakteristika sedanjega položaja samo vprašanje, s kakšno večino bo predsednik Roosevelt zmagal pri bližnjih predsedniških volitvah-
Nagel razplet
mednarodnega položaja
Londonska sodba o trenutni pofiti&ti situaciji — Rezervirana nevtralnost ruske
St*>c«holm, 10. okt. j. (NTB). »Dagens Nvheter« objavlja zanimivo poročilo svojega londonskega zastopnika o tem, kako v Londonu presojajo trenutni politični položaj:
Evropa je neposredno pred najvažnejšim obdobjem sedanje vojne, žarišče vsega nadaljnjega razvoja je bilo preloženo v Sredozemlje. Churchillov govor glede najnovejšega razvoja na Balkanu ni imel tistega efekta ket včasi. Splošno naziranje v Londonu je, da se bodo dogodki v naslednjih dneh pričeli zelo naglo razvijati. Naraščajoča jakost nemških bombnih napadov na London se v mnogih kivgih tolmači ko nemški poskus, da se odvrne pozornost Londona od drugih možnih bojišč, da bi se s tem preprečila odpošiljatev angleških vojaških ojačenj iz Anglije v druge smeri, želja Nemčije, da bi si utrdila pozicijo v Rumuniji, bi morda utegnila za nekaj časa zakasniti realizacijo r.ačrtov držav osi. Glede govoric o možnosti prehoda nemške vojske skozi Bolgarijo so v Londonu skeptični in ne verujejo v to možnost. Položaj v Siriji je še nadalje nejasen.
Kar se tiče položaja v Sredozemlju, pripisujejo v angleških krogih prav poseben pomen stališču, ki ga bosta dokončno zavzeli Rusija in Turčija- Čeprav se misli, da bosta Rusija in Turčija še danalje ostali nevtralni, vendar v Londonu ne vidijo, da bi imela morebitna italijansKO-nemška ofenziva v vzhodnem delu Siedozemlja kake posebne izglede na uspeh. V Londonu zaključujejo spričo **azvoja položaja v zadnjih dneh, da bodo najbrže že v kratkem za Sredozemlje nastopili nemirni časi.
V Londonu se tudi nadejajo, da bo morda zelo nagli nadaljni razplet položaja, ki ga je pričakovati, pnsilil Rusijo, da bo morala pokazati pravo barvo s čimer bi bila med činitelji, ki bodo odločali o nadaljnji usodi položaja v Sredozemskem morju, izločena največja neznanka
Stališče Moskve
MosKva, 10. okt. j. (SDA). Moskovski listi posvečajo še zmerom večino prostora vojnim poročilom ter si angleška, italijanska in nemška uradna poročila drže skoraj ravnotežje. Informacije agencije Tass iz New Yorka c prihodu novih kontingentov nemških čet v Rumunijo objavljajo vsi listi orez slehernih komentarjev. Nadalje posvečajo listi veliko pozornost položaju na Daljnem vzhodu ter objavljajo vkorakanje japonskih čet v prestolnico Indokine Hanoi. Obširno poročajo o bližnji otvoritvi birmanske ceste ter o pripravah za evakuacijo japonskih državljanov iz Hongkonga ter ameriških državljanov iz vseh pokrajin, ki so pod japonsko oblastjo.
Prav, posebno pozornost pa posvečajo velikemu zunanje političnemu govoru japonskega zunanjega ministra Macuoka, ki ga pona tlakujejo v obsežnih izvlečkih. Pri tem listi zlasti podčrtavajo njegova izvajanja o odnošajih s Sovjetsko unijo ter njegovo izjavo, da bi pomenil vsakršen konflikt med Japonsko in Rusijo v današnjem položaju zgolj Jelo v interesu tretjih držav ter da bi Japonska in Sovjetska unija s takim medsebojnim zapletom hodih samo za druge v ogenj po žerjavico.
Nadalje podčrtavajo moskovski listi tisti del govora japonskega zunanjega ministra, kjer je slednji naglasil, da pakt treh velesil nikakor nima namena posegati v odnosa je podpisnic pakta s Sovjetsko unijo. V izvlečkih objavljalo današnji listi tudi zadnji Churchillov govor ter v njem poudarjajo tiste dele, v katerih Churchill priznava, da je razdejanje, povzročeno v Londonu po nemških zračnih napadih, precejšnje ter njegovo izjavo, da ni treba preveč upati la popustltev zračnih napadov ter na izgleoe da bi bila nevarnost nemške invazije za Anglijo že minila.
London, 10. okt. s. (Ass. Press). V tukajšnjih sovjetskih krogih so včeraj zagotavljali ameriškim novinarjem, da bi Rusija pozdravila zbližanje z Zedinjenimi državami, da pa bi te morale v to svrho pod vzeti prve korake.
Za dobro sosedstvo med Rusijo in Turčijo
Carigrad, 10. okt. AA (Reuter) TuKki veleposlanik v Moskvi Ali Hajdar Aktaj. ki se vrača v Moskvo, ke* ?e v'arl? podal poročilo, je izjavil nov'narjcm d> je treba poudariti pomen ohranuve sedanjih prijateljskih vezi med Turčijo in Rucijo.
Turški politični krogi in tuii opazovalci pripisujejo velik pomen tei izjavi, ki je najiskreneje mogla potrditi, da so odnosi med tema dvema državama redni in prijateljski. Hajdar je namreč nadaljeval:
»Prepričan sem. da <?cdani položaj zahteva, da bi se vezi dobrega sosedstva razširile in utrdile. Prav tako sem prepričan, da so istega mnenja v Moskvi Msti krogi, ki zavzemajo visoke položaje. Novi sovjetski veleposlanik v Ankari Vinogradov in jaz v Moskvi bova delala v tem smislu, da se okrepe vezi dobrega sosedstva.«
Japonska izjava v Moskvi
M^kva, io. okt. s. (Štefani). United Press poroča, da je v torek odhajajoči japonski veleposlanik v Moskvi Togo priredil kesilo, ki so se ga udeležili tudi Molo-tov in druge vidne sovjetske osebnosti. Nekaj dni preje pa je priredil tudi predsednik sveta komisarjev MoLotov kosilo na čast Togu.
Na kosilu v japonskem poslaništvu ie imel veleposlanik Togo govor, v katerem je dejal, da sedanji mednarodni položaj zahteva sodelovanje Japonske z Rusijo. Nič namreč ne bi bolj veselilo nekaterih sil, je izjavil To^o, nego konflikt med Japonsko in Rusijo.
Cfaurdfelliove fefave
ob izvolitvi za načelnika konservativne stranke
L"na«n, 10. okt. AA. (Reuter). Na včerajšnjem sestanku konservativcev je zunanji minister lord Halifax predlagal za šefa konservativne stranke VVinstona Churchilla. Na sestanku so prečitali tudi pismo Nevilla Chamberlaina. v katerem se Chamberlain članom konservativne stranke prisrčno zahvaljuje za njihovo lo_ jalnost in pomoč Po izvolitvi je povzel besedo novi šef konservativne stranke Churchill in se je zahvalil članom na izkazani časti ter je istočasno izrekel priznanje Nevillu Chamberlainu.
Churchill je izjavil, da so se njegovi prijateljski odnošaji v teku enega leta do Chamberlaina spremenili zaradi vojnega požara v tovariške odnošaje, ki slonijo na skupni zaupnosti in skupnem stališču. Ministrski predsednik je izjavil, da je vedno služil dvema idejama, ki so po njegovem mišljenju največje in to: varovanje veličine Velike Britanije in cesarstva ter tradicionalno življenje prebivalcev angleških otokov. Edini mi na svetu med vsemi narodi smo našli pot, . da smo spojili idejo cesarstva z idejo svobode. Edini med vsemi narodi smo pomirili demokracijo in tradicijo. Skoei vse rodove, bolje rečeno skozi vsa stoletja med nami ni bilo nobenega verskega ali političnega spera. Vedno smo sami našli pot, da smo v pretek^ti slavno prebrodili vse notranje in zunanje viharje, ki so nastajali in tako moremo tudi napredni demokraciji nuditi, da uživa plodove del naših prednikov. Ta povezanost med preteklostjo in sedanjostjo je pokazal sredi tega strašnega izkustva nezlomljivo moč edinstvenega naroda. V tem je bil vrelec naše meči. Sedaj ni čas, je nadaljeval Churchill, da bi hvalili te dobre lastnosti ali pravice stranke, toda pri vsem tem morem reči sledeče: konservativna stranka ne bo nikdar dovolila kaki drugi stranki, da bi jo nadvladala in prekosila glede prenašanja žrtev in izraževanja strankinih gledišč, kar moramo storiti, Če hočemo zmagoslavno oreiti nevarnosti, ki nas obkrožajo. Druge rešitve ni in naš naraščaj ima pravico da jih brani.
Na koncu je Churchill rekel: svečano in radosten sprejemam to dediščino in nalogo, ki mi jo hočete sedaj poveriti, ker upam, da bo to ostalo ped površjem politične strankine struje in izven dejstev nepričakovanih dogodkov. Govor Churchilla so pozdravili z burnim ploskanjem.
Berlin, 10. okt. i. (DNB). Glede izvolitve Churchilla za predsednika konservativne stranke poudarja današnji nemški tisk, da je bila konservativna stranka vedno sovražna Nemčiji in to Imenovanje pač ničesar ne spreminja, temveč še poslabša obstoječe stanje.
Patriotizem angleškega delavstva
London. 10. okt. s. (Reuter) Na kongresu angleških strokovnih zvez v Southportu je govoril minister za delo- in član vojnega kabineta Bevin, ki je izjavil med drugim, da je angleško delavstvo prišlo na pomoč ;in-gicškemu imperiju v najtemnejšem trenutku njegove zgodovine in da se je v to svrho delavstvo celo prostovoljno začasno- odreklo svojim priznanim pravicam. Tudi največji levičar v Angliji, jc nadaljeval Kovin, uživa več svobošč'n nego prebivalstvo Rusije. Naloga delavstva v Angliji je, da proizvaja čim več orožja. V sedanji vojni ne gre za imperializem, temveč tudi za svoboščine delavskega stanu. Nastopiti je treba prot: vsakomur, ki bi se protivn proizvodnji orožja.
Delavstvu je bila priznan? piavica, da sodeluje pri novi organi/a iii države. V bodoče bo potrebno, da bodo om^je u oni i z-k> krogi, katerim je bil doslej edino mogoč vstop v vlado. Če deček, ki je dovršil ljudsko šolo, lahko na Spitfireu rešuje domovino, je nadaljeval Bevin, mora imeti tudi možnost, ds sodeluje pri ureianiu novega sveta. Bevn je tudi dej.«1, da *e delavska stranka v najožjem st'Ku z zunanjim mirrstrstvom giede vprašanja zunanic politike in bodoče ureditve sveta.
Vojna v Vzhodni Afriki
Kairo, 10. okt. s. (Reuter) Posebni poročevalec angleške radijske družbe na bojišču v Zapadni puščavi poroča- da so v torek italijanske čete prvič po zasedbi Sidi Ra-ranija poskusile nov prodor dalje proti vzhodu v Egipt. Oddelek italijanskih lahkih tankov in drugih motoriziranih edinic je prodrl proti jugovzhodu Sidi Baranija do Bh* Embe, pa se je zvečer zopet umaknil. Sicer javlja poročevalec, da grade Italijani pri Sidi Baraniju še nadalje utrdbe in strelske jarke. Vzhodno od Bukbuka pa grade italijanski inženirji z vso nagtfico cesto ob obali.
Kairo, 10. okt. s (Reuter) Snočnji komunike poveljstva ang'eškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so v torek angleški bombniki uspešno napadli vojašnice in letala v Bardii v L'biji Bombe so zadele naravnost med letala na letališču. Prav tako so bile napadene vojašnice m druge zgradbe v Sollumu Pr> PugaM je bilo sestreljeno enr ' italijansko letalo.
V Vzhodn. Afnkt so angleški bombniki izvedbi tri napade nt« !uko Assab v Eritreji. Bombe so direktne pogodile pristaniške naprave, pomole, vojašn'ce itd. 2e pri prvem napadu jc nastal požar ki ?i je bilo videti še pri tretjem napadu
Italijanska letala so napadla Aden. vendar škode ni bilo.
Južnoafriški bombniki sc izvedli več iz-vidniških poletov nao sovražno ozemlje. Pri te mso bombardirali sovražno postojanko El Uak.
Vsa angleška letala so se vrnila s teh poletov.
Za poljsko-če&ko državo
JLomiVn, 10. ckt. s. (Reutei). Na recepciji, ki sta jo včeraj priredili poljska in češka kolonija v Londonu predsednikoma Raczi,kiewiczu in dr. Eenežu, je govoril češki minister dr. Ripka. Izjavil je, oa streme Cehi in Poljaki za ustanovitvijo skupne poljsfeo-češke države, ki ne bi kratila pravic nobenemu drugemu narodu in bi jamčila socialne svoboščine.
Danski narodni svet
Londcn, io. ckt. s. (Reuter). Tu je bil ustanovljen s-Dansiki narodni svet«, ki bo organiziral one svobodne Dance, ki so za sodelovanje z Anglijo.
Aretacije na Nizozemskem
Amsterdam, 10. okt. j. (UP). Nemška oblastva na Nizozemskem so zopet aretirala sto nizozemskih državljanov, ki so imeli važne zveze s krogi v Nizozemski Indiji. Are tirane i so biii odvedeni v koncentracijska taborišča v Nemčiji.
Stran 2
»slovenski NAROD«, Četrtek, 10. oktobra 1940.
fitev. 232
Pred prekinitvijo odnosov med Anglijo in Rumunijo
Sinoćnji rumunski odgovor angleškemu poslaniku glede pojasnil o prihodu nemške vojske je bil negativen
Bukarešta, lo. okt. s. (Ass. Press.) Angleški oo-ianik sir Reginald Hore ie snoči posetil rumunskega ministrskega Dredsed-nika generala Antonesca.
Kakor izjavljajo v krogih tukajšnjega angleškega poslaništva, je angleški poslanik naprosil ministrskega predsednika ponovno za pojasnila glede prihoda nemške vojske v Rumunijo. Iz istih krogov se je izvedelo, da ni mogel dobiti angleški poslanik od ministrskega predsednika zado-voljujočih pojasnil in da ie bil rezultat razgovora popolnoma negativen.
V zvezi s tem se zopet pojavljajo v Bukarešti govorice, da bodo diplomatski stiki med Anglijo in Rumunijo v kratkem prekinjeni.
London, 10. okt. s. (Reuter). Zaenkrat v tukajšnjih uradnih krogih še ni mogoča dobiti potrdila k ocročilom o snočniem razgovoru med rumunski m ministrskim predsednikom Antone-com in angleškim poslanikom Horeom. SDloh i a andeška vlada že nekaj dni brez direktnih informacij od svojega poslaništva v Bukarešti. Dvanajst šifriranih telegramov, ki jih je poslalo zadnie dni poslaništvo iz Bukarešte v London in drugam se je izgubilo.
Bukarešta. 10. okt. s. (Reuter). Čeravno le snočnii razgovor med ministrskim predsednikom Antonescom in angle'kim poslanikom Horeom potekel negativno, se vendar zdi. da se skuša rumunskn vlada izogniti odprtemu prelomu z Anglijo.
Nemški transporti po Dunavu
Budimpešta. 10. okt s (Ass Press) NTa uradnih madžarskih mestih odločno zanikajo vesti, da hi bile ^em.:ke čete na poti v Rumunijo prestopile madžarsku ozemlje.
Berlin, 10. okt. e. Berlinski depisnik beograjskega -»Vremena« javlia iz Berlina, da so bile nemške čete transportirane v Rumunijo po Dunavu. Ker je Dunav mednarodna reka. torej pravno niso predli preko teritorija drutje države.
Švicarske informacije
Curih, 10. okt. o. Kakor poroča »Ziircher Zeitung« iz Carigrada, spremljajo v turških vojaških krogih z največjo pozornostjo razvoj dogodkov v Rumuniji. Moč nemškega vojaštva v Rumuniji cenijo na 3 divizije. Nemške čete se drže daleč proč od moldavske meje in ustja Dunava, da ne bi prišle preblizu Rusiji. Opazili so tudi, da so takoj pričele graditi vojaške ceste v smeri proti Črnemu morju. Nemški pomorski strokovnjaki so prispeli v Galac, kjer bodo zgradili ladjedelnice, ki bodo mogle graditi podmornice in manjše vojne ladje. S posebnim zanimanjem spremljajo v Turčiji ureditev nemškega letalskega oporišča v Ploestiju ter pomorskega oporišča ob Črnem morju blizu Mamaje. Nemško vojaštvo prevažajo v Rumunijo tudi letala. Od Plocstija do Dardanc! je samo 500 km. Tur;ki listi poudarjajo, da je z novo nastalim položajem postala Turčija ogrožena.
Novi položaj in Bližnji vzImmI
Kairo, 10. okt. s, (Reuter) V tukajšnjih merodajnih krogih s pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov v Rumuniji. Sklepe sestanka na Brennerju spravljajo v zvezo s prihodom nemške voiske v Rumunijo in na podlagi tega napovedujejo, da je pričakovati sedaj vojaške intervencije vojsk osnih držav na jugovzhodu Evrope in na Bližnjem vzhodu. Novi položaj pa v Kairu ne povzroča zaskrbljenosti, ker je, kakor pravijo na merodajnih mestih, angleška vojska na Bližnjem vzhodu pripravljena za vsak primer.
Kairo, 10. okt. AA. (Reutei) Na včerajšnji seji svoje stranke ie Ah Maher paša zahteval, naj se takoj skliče seja egiptske-ga parlamenta. Predsednik vlade je izjavil, da se bo pariament sešel v roku enega meseca.
Carigrad, 10. okt. s. (Reuter) Tukajšnji list »Ulus« komentira položaj na Balkanu po prihodu nemške vojske v Rumunijo. List pravi, da sta Madžarske in Bolgarija popolnoma na stram osnih velesil in da ni mogoče predvideti, kako se bc v primeru okupacije Rumunije nadalje razvijal položaj.
Rumunija ustavila izvoz petroleja v Grčijo
Bukarešta. 10. okt br. (SDA). Grški poslanik v Bukarešti je bil včeraj v zunanjem ministrstvu in ie zahteval pojasnil
glede prepovedi nadaljnjega izvoza petroleja v Grčijo. Za enkrat še ni znano, kako so v zunanjem ministrstvu utemeljili ta ukrep. Zatrjujejo pa. da so Grki uvažali rumunski petrolej, le. da bi ga spst eksporti rali v Aleksandriio in druge angleške luke. Prepoved izvoza velja za vsa grška noročila od 5. oktobra dalie. Petrolej, ki ie bil naročen še pred tem rokom, bodo Rumuni Grkom še dobavili.
Orožne vaje v Grčiji
Atene, 10. okt. br. (DNB). Vojno ministrstvo je poklicalo obveznike letnika 1933 na orožne vaje.
Požar v petrolejskem revirju
Kew York, 10. okt. s National Broadca-sting Companv poreč •.. da je v petrolejskem revirju družbe C'>ngru(?) v Rumuniji nastail velik požar, pri čemer je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Požar je povzročila eksplozija.
Hudi rumunski in madžarski očitki
KuKiurešta, 10. okt. s. (Reuter). Podpredsednik rum unske vlade Horia Sima je
snoči izjavil, da je bilo 440 Rumunov v Transilvaniji od Madžarov ustreljenih, obešenih ali ubitih na grozovit način. Mnogi od njih so bili pred smrtjo tudi trpinčeni. Sima je dejal, da Madžarska ne spoštuje določil dunajsko pogodbe in da je zato mir med Madžarsko in Rumunijo zopet ogrožen.
Budimpešta, 10. okt. s. (Reuter). Snoči je govoril po radiu madžarski ministrski predsednik grof Teleki. L>ejal je, <la Rumunija tako  preganja madžarsko i aro-
dno manjšino na svojem ozemlju, da bo mera madžarske potrpežljivosti kmalu polna. Zato je zadnje dni posegla Madžarska po represalija!*. Te represalije <5e bodo nadaljevale in stopnjevale, če Rumunija ne spremeni svojega, stališča. Madžari zahtevajo za svojo manjšino v Rumuniji istega postopanja, kakršnega so deležni Rumuni v Madžarski. Očividno pa hoče Rumunija ignorirati dunajsko pogodbo. Za ta primer pa je podvzela Madžarska vse potrebne korake.
Budimpešta, io. okt. AA. (MTT). Izgon Madžarov iz Transilvanije in iz ostalih delov Rumunije se nadaljuje- Dasi sta posredovala vlada in vladika Honzo se izgon duhovnikov nadaljuje. Izgnanih je bilo 150 duhovnikov in menihov. Na madžarsko mejo je prišlo 450 beguncev iz okolice Arada, pričakujejo pa še večje skupine izgnanih madžarskih beguncev. Begunci potrjujejo, da se v rumunskem delu Transilvanije nadaljuje slabo postopanje z Madžari.
Napadi v Jasni steči
Tudi preteklo noč so nemška letala bombardirala London — Dosiej najhujši napadi na Wales
London, 10. okt. s. (Reuter) O napadih nemških letal na Anglijo preteklo noč jav-flja današnji jutranji komunike naslednje:
Napadi so bili izvrćem zopet v glavnem na London in na njegova predmestja. Več his je bilo zadetih in več industrijskih podjetij poškodovanih. Požari, ki so b'li povzročeni, so sedaj vsi že pod kontrolo. Neka bomba je zadela neko večjo zgradbo, pri čemer je bilo več oseb ubitih.
Bombe so bile v teku noči vržene tudi na severnozapadno in južno Anglijo in na južni Wales.
Po dosedanjih podatkih ni bilo število človeških žrtev zaradi napadov preteklo noč nikjer veliko.
London, 10. okt. s. (Reuter) Nemški letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč najmanj tolikšen obseg kakor prejšnjo noč. Nemška letala so izrabda jasno mesečno noč in so priletela nad Anglijo v velikem številu, večinoma v manjŠ<h skupinah.
Samo v Londonu je bilo napadenih v teku noči okoli 40 okrajev Med drugim je neka bomba poškodovala zgraebo neke znamenite stare cerkve in zračni pritisk je razdrobil vsa stekla na oknih cerkve, Čeravno so bila pokrita z deskami Druga bomba je padla med tri avtobuse na cesti, ki pa so jih potniki zapustil; Veznik enega izmed avtobusov, ki je sta* v bližni, je bil zadet od drobcev bombe. Nadalje so bombe padle v dobro znano stanovanjsko četrt Londona. Neki znamemti stari londonski hotel je bii direktno zadet.
Večina nemških napadov na London je bila izvršena zgodaj zvečeT. Protiletalsko topništvo je pričelo takoj dajati silovit zaporni ogenj. Nemška lrtala sr pred napadom vrgla mnogo raket na pada1;h. Angleško protiletalsko topništvo je poleg nemških letal obstreljevalo tud te rakete. V enem samem okraju je bilo 9 izmed 11 raket na padalih že v nekaj minutah sestreljenih.
Izredno močni so bil: preteklo noč nemški napadi na Wales, menda najhujši, kar jih je \Va*cs dosiej doživel. Dvajset bomb je padlo na isto okrožje, vendar povzroče-
na škoda ni velika. V nekem drugem mestu je bilo vrženih 5 eksplozivnih bomb. pri čemer so bile poškodovane plinske, električne in vodovodne napeljave. Neki hotel je bil razdejan in nekaj hiš pr-skodovanih.
Zelo močni so b'li tudi napadi na iuž-nozapadno Anglijo. Prav take je bi'a povzročena škoda v nekem mestu severno-zapadne Anglije. O letalskih napadih poročajo nadalje iz srednje, sev ernovzhodne in južnovzhodne Anglije
Bomba na univerzitetno knjižnico
London, 10. okt. s. (Reuter) Kakor uradno poročajo, je bila te dni pri letalskem napadu zadeta tudi zgradba knjižnice londonske univerze. Pri tem je bilo uničenih nad 100.000 knjig, med njimi tudi mnogo takih, ki jih sploh ne bo mogoče nadomestiti.
Angleški protinapadi
London, 10. okt. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednii komunike:
Preteklo noč so angleški bombniki izvršili napade na vojaške objekte in prometne naprave v Nemčiji, kakor tudi na invazijske luke v sovražnem okupiranem ozemlju.
Berlin, 10. okt. s. (Ass. Press) Po nemških informacijah so preteklo noč angleška letala preletela nizozemsko ozemlje in vrgla nekaj bomb na nemško ozemlje. Napadi angleških letal pa so bili v splošnem odbiti.
Najmodernejša lovska letala
New Yotk, io. okt. s. (CBS). Letalske tvornice v Buffalu so izdelale prve izvode novega najmodernejšega lovskega letala »Aero-Cobra«. Letalo vozi na uro s hitrostjo 650 km in je oboroženo z 1 topom in 4 strojnicami. Zaenkrat bedo tvornice izdelale 1600 takih letal. Polovico jih je kupila Anglija, polovico pa jih dobi ameriška vojska,
Iz stiske vam lahko pomaga
srečka
državne razredne loterije
Prodaja jih
Zadružna hranilnica
_ v LJubljani — Dalmatinova uilca 6
Lepa počastitev kraljevega spomina
Venci in cvetje pred spomenikom v Zvezdi — Komemoracija sokolskih društev
Ljubljana, 10. oktobra
Ljubljana je včeraj lepo počastila spomin kralja Mučenika ob šesti obletnici njegove mučeniake smrti. že dopoldne je prihajala pred kraljev spomenik v Zvezdi šolska mladina in polagala k vznožju šopke pestrega jesenskega, cvetja, večinoma zvezane z žalnim trakom ali trobojko. Popoldne so prihajale deputacije raznih organizacij, M so položile pred spomenik krasne vence. Tako so vojni dobrovoljci na podstavek za vence položili zlat lovorov venec z napisom »Svojemu TJedinitelju«, a pod ta venec je obešen zelen lovorov in bršljanov venec mestne občine z belozele-nim trakom. Lep venec s trakom je poklonil tudi Ljubljanski odsek strelske družine.
Dopoldne je bil svečan parastos v pravoslavni cerkvi, ki ga je opravil prota M at kovic. Parastosu so prisostvovali odlični predstavniki naše javnosti in ves oficirski zbor z generalom Janežem na čelu, ki je zastopal divizionarja.
Sokoli so se poklonili manom pokojnega kralja na poseben način. Deputacije posameznih oddelkov Sokola I s Tabora so že popoldne k vznožju položile mnogo krasnih šopkov, večinoma vrtnic, nageljčkov in križan tem ter poznega jesenskega cvetja. Vsak šopek je bil okrasen s trobojko z napisom »Sokol I Tabor«. Iz te girlande šopkov so -napravih na zapadni strani ploščadi velik S I. a na drugi strani je šolska mladina spletla iz cvetja velik A I.
Snoči so imela vsa sokolska društva spominske počastitve v svojih prostorih. Na komemoraciji Ljubljanskega Sokola je po pozdravu staroste Jazbeca neki naraščaj-nik deklamiral prigodno pesem, a spominski govor, v katerem je orisal lik in delo blagopokojnoga kralja, je imel inž. Pihani. Ob 20. so se deputacije sokolskih društev v krojih zbrale pred kraljevim spomenikom, kjar sc polagale vence. Ljubljansko sckolrtvo je p^kl^nilo kr?sen venec iz tem-nordečih vrtnic in nagelčkov z dvema tro-bojkama, manjši venec je položilo tudi Sokolsko društvo štepanja vas. Lepi pietetni svečanosti je prisostvovalo več sto Sokolov,   zlasti  naraščaja  in. mladine.
Kakor ves dan, tako so tudi zvečer gorele pred spomenikom štev:"ne lučke in svečice, ki jih je prinesla ln poklonila večinoma mladina.
Na Viču
Ob šestletnici tragične smrti blagopckoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja se je Vič častno oddolžil spominu velikega tvorca Jugoslavije. Sokolsko društvo je organiziralo pred spomenikom na Glincah svečano komemoracijo, ki so ji prisostvovali vsi društveni oddelki in veliko ljudstva iz viškega okoliša. Mestna občina je dala spomenik očistiti ter položila lep vc^ ec z mestnimi barvami; zvečer ob pol 8. je bil spomenik razsvetljen z dvema reflektorjema.
Ob 19.15 se je pričela spominska svečanost, ki jo je otvoril pod vodstvom g. Cirila Oblaka pevski zbor »Edinstvo«, pomnožen s člani sokolskega pevskega zbora, z žalostinko »Usmili se, o Bog!«, ki je napravila na prisotne najgloblji vtis.
Starosta br. P. Borštnik se je s pietet-nim  govorom  poklonil spominu velikega
kralja Mučenika ter položil na spomenik dva venca s trakovi v državnih barvah. Iz grl navzočih je dahnilo »Slava, slava, slava«, pevci pa so zapeli Hatzejevo »Slava
tebi, kralju-mučeniče«.
Himna »Hej Slovani« je zaključila svečanost, sokolska deca in občinsi-o pa so polagali cvetje pred spomenik največje in najdražje žrtve za srečo in bodočnost Jugoslavije.
Na Jezici
Sokolsko društvo Jezica se je zbralo včeraj v okusno okrašeni telovadnici, da se ob šestletnici smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. pokloni spominu junaka albanskih gora in Kajmakčalana. Spominski govor br. Petra Kušarja je tako globoko zajel vsebino kralja Mučenika, da človek, ki čuti jugoslovensko in kateremu bije srce za svobodo in pravico, ni mogel mirno mimo njega, šestič po obletnici so Sokoli na Jezici ob poklonitvi društvenega praporja, ki ima vpleten simbol zadnjega počivališča Karadjordjevičev, da hočejo in bodo Čuvali Jugoslavijo. Bratje, zavedajmo se, da naša pet^tka še ni končana in da je treba za ta ciij pritegniti vse, kar jugoslovansko nacionalno misli, v korist nas vseh in naše svobode.
Za zaključek je celokupno članstvo, naraščaj in deca zapelo državno himno.
V škoSji Loki
škof j a Loka, 9. oktobra.
Lepo je počastil škofjeloški Sokol spomin kralja Aleksandra I. ob šesti obletnici njegove mučeniške smrti. Na predvečer so se zbrali Sokoli in Sokoliće v veliki dvorani doma, njim so se priključili aktivni in rezervni oficirji, predstavniki oblasti in občinstvo. Poveljnika I. planinskega polka je zastopal kapetan g. Boškovič s pribočnikom g. Ivaniševičem.
Oder je bil po načrtu br. Sinka zelo lepo okrašen s cvetjem in zelenjem. Slavnostni govor o pokojnem kralju je imel podstaro-sta dr. Stevo šink, ki je podal njegovo življenjsko sliko in prikazal njegovo veliko ljubezen do Jugoslavije, ki ji je bil vdan do zadnjega diha. Narodno in državno edin-stvo mu je bilo najvišji idea1.
Cnopinova žalna koračnica je bila naslednja točka (br. France Babic/, potem pa je sledila zaključna scena: dramatični dialog s pevskimi vložki, po zamisli br. Pahorja. Nastopila sta br. Grum in Debeljak, vmes je lepo zapel pevski zbor »Sto čutiš«, >Tamo daleko« in »Iz bratskog zagrljaja«, čim je bila prikazana na odru tragična kraljeva smrt s streli, je zažarel preko vsega odra napis: Čuvajte Jugoslavijo! Okrog slike se je zgrnila skupina: član, članica, raraščajnika in Sokoliča. Simbolična slika ljubezni in žalovanja sokolstva! Državna himna, ki jo je zapel pevski zbor, je zaključila ob razsvetljenem odru spominski večer, ki je trajal skoraj eno uro.
— Sokol I, Tabor vabi vse društvene pripadnike in prijatelje Sokola na današnji vadbeni večer ženskih oddelkov, ki bo v telovadnici Sokolskega doma na Taboru točno ob 20. Vstopnine ni. Sedeži na balkonih, v ložah in na odru. Stojišča zadaj. — Zdravo!
Drzen vlom sredi Kranfa
Vlomilci so navrtali blagsjsso drtsžbe 5.Kovina" in odnesli vso getovi no 3$*©es din
Kranj, 10. oktobra.
Včeraj zjutraj so uslužbenci trgovine z železnino »Koviaac, ki je v hiši g. Majdiča na Vidovdanski cesti, presenečeni ugotovili, da je bilo vlomljeno v železno blagajno. Po vsej pisarni, ki je na dvorišču imenovane hiše, je bil raztresen pepel, s katerim je bil napolnjen prostor med obema i.enama blagajne. Kakor hitro je bile ugotovljeno, da gre za vlom, je tvrdka obvestila policijo, ki je prišla takoj na mesto, in ugotovila dejanski stan.
Po vseh znakih sodeč, je preiskava do sedaj ugotovili, da gre za vlom. izvršen vsaj od dveh oseb, od katerih so eni morale biti znane razmere, ali pa so bili vlomilci o položaju tvidke vsaj dobro informirani. Vlomilci so se splavili na dvorišče Majdi-čeve hiSe z gimnazijskega vrta preko zidu in po strehi do pisarniških prostorov. Zanimivo jo. da so se za prekoračenje tri metre visokega zidu poslužili lestve. Vlom
so morali izvršiti v prvih jutrnjih urah in
zelo ugodnih razmerah, ker znaki ne kažejo, da bi vlomilci svoje delo prekinjali. Po nasilnem vdoru v pisarno so se takoj lotili blagajne in jo z ostrim orodjem na stranski steni odprli. Način, kako je bila blagajna cdprta, je običajen in vsi znaki kažejo, da gre za vlomilce, ki so v zadnjem času že vlomili na raznih krajih. Iz navrtane blagajne so odnesli 25.000 din v gotovini, medtem ko se raznih drugih vrednot niso dotaknili. Po vlomu so storilci odšli zopet po isti poti in izginili.
Vprašanje je. a U so bili vlomilci obveščeni o denarju v blagajni, ker je bil le slučaj, da je bil to noč denar v blagajni. Običajno namreč tvrdka ne hrani denarja v nji. K sreči je bila tvrdka zavarovana za vlom, upati pa je, da se bo kriminalnemu oddelka policije kmalu posrečilo prijeti vlomilce.
Melcafere lastnosti gg podedujejo
Zrm^rcrvo predavanje univ. prof. dr. Borisa Zarhihn
Ljubljana, 10. oktobra.
Priioaosiovno društvo v Ljubljani in Ljudska univerza bosta odslej imela skupno poljudno znanstvena predavanja in včeraj je bil otvorjen ciklus njunih predavanj za tekočo sezono s pi-davanjem znanega biologa univ. prof. dr. Borisa Zamika iz Zagreba, ki je predaval o lastnostih, ki se podedujejo. Odličnega predavatelja je predstavil v imenu P^irodosiovnega društva univ. prof. dr. Košir. Občin3čvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano filharmonije in s pozornostjo sledilo zanimivim izvajanjem, ki so jih spremljale lepe skiop-tične slike.
Vprašati bi se morali prav za prav. je med drugim izvs.jp 1 g. predavatelj, katere lastnosti se ne podedujejo. Sodobna biclo-čka znan-st je u geto i'a s pomečjo eksperimentov s rastUnami in živalmi, pa tudi 7. opnrr"\\'x. ci-i wb ne peleduiejo lastnosd, ki _,ih določijo zunanji činitolji,
klima, temperatura, milje itd. Sedež lastnosti, ki se podedujejo, je v spolnih celicah, in sicer v kromosomih teh celic. Predavatelj je pokazal slike eksperimentov z rastlinami, ki so pod vplivom zunanjih okoliščin spremL-jale barvo in obliko, a so vse spremembe izginile, ko so izginili zunanji činitelji, ki so jih povzročili. Dokazali pa so slavni ameriški, angleški in nemški ter ruski učenjaki, da je odločilna za podedovanje samo tako imenovana reakcijska norma pledečih se bitij. V kromosom h co dedne lastnosti individijev, v tako imenovani dedni tvarini, ki izvira pri ljudeh časovno iz neznane preteklosti in se razvije v neznano bodočnost kakor večna struja. To iovniki dokazujejo, da se gotove la^nosli p ("cduiejo v generacijah. Izvajanja so p^h~-Mia teorijo o rojenih umetnikih, rojen h %HiQhnr.ii7rJh in rojenih zločincih. ri^r*i-i::l:> : rc! cr'ni'oi se je račudil, da moCerna biolog ja pripisuje vplivu okolja
mnogo manjšo važnost kakor sodobna pedagogika. Lastnosti, ki se podedujejo, so nekakšna usoda, za katero določen posameznik ne more biti odgovoren, kakor ni odgovoren za to. kar da s ploditvijo svojim potomcem. Dedni tok svoje generacije kvečjemu ustavi za svojo individualno vrsto s tem, da se ne plodi. Predavatel-j sam se Je začudil, ko je prečital te dni biografijo svojega očeta dr. Valentina Zamika, katerega je komaj poznal, saj mu je umrl, ko je bil komaj pet let star. Biograf prof. Gorše je naštel značilne očetove duSevne lastnosti ln vse te je sin ugotovil tudi pri sebi. Dr. Valentin Zamik je bil na primer odličen govornik in je imel fenomenalen spomin. Občinstvo se je snoči lahko prepričalo, da je njegov sin. predavatelj dr. Boris Zarnik, te dve lastnosti podedoval po svojem velikem očetu.
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 10. oktobra: Frančišek Borgia
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Volga, Volga . ..
Kino Sloga: Tunis
Kino Union: Zbogom, Mister Chips
Kino Moste: Velika ljubezen
Razstava slikarja Ljuba Ravnikarja v Obersnelovi galeriji, Gosposvetska cesta 3. Vstop prost
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trn-koczy ded., Mestni trg 4.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Četrtek, 10. oktobra: Razvalina življenja.
Red četrtek Petek, 11. oktobra: Revizor. Red premier-
ski
Sobota, 12. oktobra: Romeo in Julija. Izven Nedelja, 13. oktobra: Revizor. Izven
OPERA
Začetek ob 20. uri
Četrtek, 10. oktobra: Grof Luksemburški. Red A
Petek, 11. oktobra: zaprto. (Generalka) Sobota, 12. oktobra: Jenufa. Red premier-
skl. Gostovanje Josipa Gostiča in Elze
Karlovčeve Nedelja, 13. oktobra: Grof Luksemburški.
Izven
★
Sprememba opernega repertoarja za nocoj. Drevi bodo imeli abonenti reda A v operi predstavo operete »Grof Luksemburški« s Franclom v naslovni partiji in z gdč. Ivančičevo v glavni ženski partiji. Nocojšnja sprememba opernega repertoarja je zaradi obolelosti g. Betetta.
Opero moravskega skladatelja Leoša Ja-i tačka bodo vprizorili letos prvič v soboto 12. t. m. za red premierski. V Jenufi bo pela naslovno partijo Hevbalova, Steva Marčec, v partiji cerkovnice Burjevke bo gostovala altistka Elza Karlovčeva, tenorsko partijo Laca pa bo pel g. Gostič. Nadalje bodo sodelovali: Janko — mlinar, Zupan — sodnik, Španova — babica, Poličeva — sodnikova žena, Ivančlčeva — Karolka in Barbičeva — dekla ter Jeromova — pastir. Dirigent N. Stritof, režiser C. Debevec.
Iz Trbovelj
— športne vesti. Amater : železničar 2:2 (2:0). Pri nedeljski tekmi, ki je bila letos poslednja na domačem igrišču, za slovensko ligaško prvenstvo je SK Amater v neodločeni igri izgubil v prid Železničarja sicer eno točko, vendar je kljub temu ostal še na čelu slovenskih nogometnih klubov z 11 točkami. Nogometna bitka se je vršila ob krasnem jesenskem vremenu tei rekordnem številu gledalcev, ki so jih na trboveljskem igrišču tokrat menda prvič našteli preko 1200. Odkar je Amater pritegnil nase slovensko nogometno prvenstvo, raste razumljivo vse bolj zanimanje za ta šport med vsemi sloji trboveljskega prebivalstva. Igralci domačega kluba so bili v dobri formi, vendar je bila zmanjšana njihova udarna sila, ker sta manjkala najboljša igralca, razen tega pa še branilec Šuštar ni mogel razviti polne igre zaradi poškodbe na desni nogi. Tempo igre je bil hiter in žoga je bila brez večjih presledkov stalno pred nogami igralcev. Gostje so se pokazali kot resni nasprotniki z veliko igralsko rutino, zlasti pa se Je odlikovala njihova srednja vrsta. Prvi gol je v 23. minuti dosegel iz kota proti železničarjem Kos, ki je v kratkem presledku tik pred odmorom za Amaterja dosegel še drugi in e tem za domačine poslednji gol. V drugem polčasu je bila sreča mila železničarju, ki je pritisnil z vsemi silami in bil v premoči nad Amaterci. Prvi gol za železničarja je zabil Spiser, tik pred krajem igre pa je z drugim golom Tur k izenačil igro. Sodil je objektivno g. Erlich iz Ljubljane. Publika je bila kajpak izredno živahna ter tudi, kakor običajno, ni manjkalo navijanja, največ za domaČe moštvo. Sicer pa je bila tekma odigrana fair brez vsakih incidentov, ki so se zadnje nedelje radi ponavljali na drugih igriščih. Prihodnjo nedeljo gostuje Amater v Ljubljani, kjer bo odigral ligaško tekmo s SK Marsom. Domačinom je želeti dobrega uspeha, v kolikor zna tudi sreča okrog okrogle žoge biti varljiva!
— Od 1. oktobra dalje imajo trboveljski mesarji svoje prodajne lokale ob nedeljah zaprte. Gospodinje opozarjamo da si že ob sobotah priskrbijo potrebne količine mesa za prihodnji dan!
— Nedavno smo opozorifi na kupe peska in kamenja, ki leži preko ceste od rudniške lekarne mimo Med veš ka do glavne ceste. Občinski cestarji so nekaj dni nato re« pokazali dobro voljo, vendar so odstranili le za nekaj lopat materiala, potem pa jih ni bilo več na spregled. Cesta v takem stanju je neprehodna za vsako vozilo, pa tudi za pešce. Stanovalcem bližnje rudniške hiše so visoki kupi kamenja in peska velika ovira na dvorišču, ker jim onemogoča sušenje perila! Pa tudi sicer tako zanemarjena cesta ne nudi najlepše slike. Občinski gradbeni urad bi storil dobro delo, če to cesto čimprej očisti in izravna ter »odpre« rednemu prometu.
— Lesena ograja okrog mrtvašnice ob novi cesti že leto dni čaka popravila. Nepridipravi so pokvarili del ograje, prišli so drueri, ki so odtrgali cele ograjne okvire in poškodovali celo betonske podstavke. Pri pogrebih sedaj ljudje kar skačejo preko polomljene ograje, da si skrajšajo pot na pokopališče. Menimo, da je treba ta kvar, ki nikakor ni v olepšavo okolišu pokopališča, popraviti čimprej!
8tev. 23 >
>SLOVENSKI  NAROD«, četrtek, rfj. oktobra 1940.
Stran S
Maribor spominu kralja Aleksandra L
Spominska svečanost v Sokolsltent doma je bila lepa počastitev kraljevega spomina
Maribor, 9. oktobra Maribor je tudi letos pokazal svojo zvestobo spominu velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. svojo toplo hvaležnost mu-
ceniškemu kralju, ki Je tako oCetovsko mislil in skrbel za našo severno mejo. Zavedni Mariborčani so v duhu pohiteli na Oplcnac, zadnje počivališče ljubljenega vladarja.
žalnim cerkvenim opravilom v pravoslavni in starokatoliški cerkvi je prisostvovala poleg predstavnikov vojaških in civilnih oblastev, uradov, ustanov, zavodov in nacionalnih društev množica domoljubnih Mariborčanov. Glavna spominska prireditev, na kateri se Je nocoj zbral ves nacionalno zavedni Maribor, pa je bila komemoracija v Sokolskem domu. Dvorana je bila v črnini, nad odrom je bila podoba nepozabnega kralja. Komemoracijo v nabito polnem matičnem Sokolskem domu je priredila mariborska soKolska župa skupno z mariborskimi   ter   okoliškimi sokolskim!
društvi. Vse mariborske nacionalne organizacije so pozvale svoje članstvo, da se polnoštevimo udeleži nocojšnje komemoracije v Sokolskem domu. Razpoloženje in potek sta pokazala, kako toplo utriplje zavedno srce Maribora za ideale pokojnega kralja Aleksandra I., za srečo in veličino prevzvišenega kraljevskega doma, predvsem našega mladega, ljubljenega kralja Petra II., ki je poklican, da sprejme dragoceno dediščino svojega velikega očeta. Izoh-ftženci, delavci, starejša generacija, m« aa — vsi so bili nocoj združeni v mislih na naš Oplenac, na grozen dogodek pred 6 leti, ki nas je oropal najdražjega, kar smo imeli.
Pred kraljevim likom, okrašenim s cvetjem in zelenjem, so se razvrstila zastopstva posameznih društev s prapori, tako da je vsa tribuna tvorila zaokroženo celoto. Uvodoma je Mariborsko pevsko društvo pod vodstvom prof. Vrabca ubrano zapelo • Večnaja ti pamjat«, nakar pa je članica
Narodnega gledališča gdč. Elvira Kraljeva
zanosno deklamirala priložnostno pesem, posvečeno spominu blagopokojnega kralja. Potem ko so pevci spet zapeli je sledila spominska beseda sokolskega prosvetarja dr. Igorja Rosine, ki je v svojem globoko zajetem spominskem govoru nanizal več spominov na pokojnega kralja Mučenika. Zaključil je z besedami, da se vse naše misli z vsem ognjem neizčrpne domovinrke ljubezni oklepajo njegovega prvorojenca našega mladega kralja Petra II. Slava kralju Mučeniku Aleksandru I ! Sokolski Zdravo našemu mlademu kralju Petru II.
Po zaključnih besedah govornika, katerim se je soglasno odzvala velika množica, so pevci zapeli državno himno, s Čimer je bila sokolska komemoracija zaključena. Maribor, najsevernejša sokolska postojanka v naši državi, se je z vso pieteto poklonil spominu našega največjega borca za našo nacionalno in državno svobodo.
V vinskih po 20 din
ftricah vino
Tako slabe vinske letine, kakor bo letošnja, ne pomnijo Kiti najstarejši vinogradniki
Gornja Ra gona, 9. oktobra Kakor da ie to leto vse zakleto Dro ti na-daljnemu obstoiu vinogradništva, tarnaio in obuDuiejo zlasti mali vinogradniki in vsi viničarji. Približala se je Terezija, oznanievalka treatve. toda erozdie do trs-ju je še drobno in zeleno ter ne more do-zoreti. Vremenske neprilike skozi vse leto so orizadeiale do tukajšnjih vinrad h občutno in nepopravljivo škodo. Spomladi zaradi dolgotrajne hude zime prizadeta trta se ni moala DODraviti. ko ij že v maiu nastopilo deževje, ki ie uničevalo in uničuje pridelek še sedaj. V poletnih mesecih tudi številno škropljenje ni monogo zaleglo in kolikor ni bilo uničenega do peronospori in oidiju ter toči. ne more sedaj dozoreti. Rane vrste so pričele gnili pa tudi ptice so uničile preerj^en del trgatve in ako upoštevamo Dri tem še škodo po-zemskih škorcev - tatov, ostane vinogradniku le pičel pridelek.
Nekateri vinogradniki so s treatviio ranih vrst že oričeli ter se ie pokazalo, da kdor ie trgal poprej, io imel kvantitativno večji uspeh, oni pa. kt berejo šele sedai. n \" variti ta ti vno na slabšem, zato pa kvalitativno na boljšem. Tako 1e n. dt. mostna tehtnica Dri špecijalu dosegla celo do 20 stopenj. DODrei Da iedva 14 do 16 stooeni sladkorja. Da dvignejo stopnje, so že pričeli naročevati vinogradniki sladkor za sladkan je. sicer bo letošnji pridelek prava kislica. Za ocene vrste ie še vedno zidni a tolažba vest. da bo bai« odktober v drugi polovici lep;i in toplejši. Toda tudi tem napovedim že malokdo zauoa. ker se pač skozi vse leto niso obnesle niti za 24 ur vnaprej. Večji vinogradniki so sklenili odložiti glavno trgatev vse do korca meseca oktobra, dočim manjši jedva čakajo, da rešijo to. kar ie še sedai na trsiu. ne oziraje se na tozadevne zakonite odredbe o pričetku trgatve in tudi ne na kvaliteto.
Tako neugodne vinske letine, kakor to leto kaže. ne Domniio niti na starejši vinogradniki; zato nikakor ni čudno, da zre vsakdo s strahom in obupom v bodočnost iz enostavne bojazni, da z bore obetajočim rzkrrrčkcm za letošnji pridelek ne bo dem cel kriti niti obdelovalnih stroškov in
ogromnih davščin, ki ga tareio. kamoli, da bi v tei stalno naraščajoči draginji oblekel sebe in svojo številno družino. Kakor za malega vinogradnika, tako Domeni letošnja trgatev tudi za obubožanega vini-čarja slab obračun in s tem v zvezi veliko bedo. ker navadno vsak gospodar uravna svoj tozadevni obračun z viničar-jem v skladu z doseženo letino in uspehom. Poorei na nekaterih kraiih skrbno obdelani vinogradi, katerih ni zajela toča, so do nedavnega kazali še obilen Dridelek, katerega pa sedaj uničujejo neprestane nevihte. Tako je uničila precejšnje pridelke Dloha in neurje sobotnega jutra, ko je med hudim nalivom tudi treskalo. Le malo je še ostalo zdravega grezdia. ki bo zdržalo odlašano trgatev, če se vreme v oktobru še za nekaj dni zbolj:'a.
Radi slabo obetajoče vinske letine so zaloge starih vin v zadnjih dveh tednih dosegle nenavadno visoke cene. celo do 12 din v prodaji na debelo. Da na zalog mali vinogradnik nima. je jasno, ker iedva čaka. da vnovČi svoi bore pridelek takoj od prešo r.o sramotno nizkih cenah, večji vinogradniki pa bodo s svojimi zalogami dosegli kaj lepe dobičke. Ta porast cen vinskim zalogam so seveda kaj hitro izkoristili tudi gostilničarji ter zvišali cene pri vinu od 2 do 4 din Dri litru tako. da Diješ v osrčju vinorodnih goric odprta vina po 16, 18 do 20 din liter.
Najveselejše vinogradnikovo delo se spreminja letos zaradi skrajno neugodnih vremenskih neprilik skozi vse leto v najbolj žalostno in neugodno vinsko letino, kakršnih ne pomnijo najstarejši vinogradniki. Prejšnja leta so se zlasti mali vinogradniki že med letom zadolžili na račun jesenskega pridelka z nakupom ra-nih življenjskih Dotrebščin. tona letos so tudi trgovci prenehali s temi krediti. Zato ni čuda. da ljudstvo v tukajšnjem Vinorodnem okolišu niti najmanje ni oskrbljeno za zimo z obleko, obuvalom in ne kurivom da ne naštevamo še ostalih življenjskih potrebščin. Nujno potrebno bi bilo, da oblasti ta obupen položaj našecra vinogradnika pri predpisu ogromnih davščin upoštevajo že sedaj in ne šele n-slezlnia leta.
mm ia>
đffv so maksimirane
Razglas sreskega načelstva Maribor levi breg
Maribor. 9. oktobra Na podstavi uredbe o maksimiranju cen drvam za kurjavo SI. novine kraljevine Jugoslavije z dne 25. julija 1940 štev. 16S odloča sresko načels^o ?.Tr<r5bor levi breg sledeče najvišje cene za prostorni meter drv.
Za področje vseh občin sreza Maribor levi breg razen občine Košaki, Kamnica in 6t. IIj v Slov. gericah za bukove cepa-nice:
I vrsto 125 din, n. vrste 115 din, III. vrste 105 din.
Za bukova drva okroglice cepljene je cena za 10 din nižja, za bukove okroglice necepljene In za odpadke na žagah je cena za 30.— din nižja od cen navedenih pod toč. 1. Za bukove panje in sečnice se določa cena a 40*"' ceneje, navedenih pod točko 1. Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv navedenih pod točko 1 in 2 kakor sledi: Za drva gabrova 105Cr, lipova 95 rc, jesen ova 92%, borova in smrekova VO^r, hrastova In cerova 87<%. jelševa 65^, topolova in vrbova 50%. V določenih cenah so vključeni naklad?.'.nI in izklidalnl ter prevozni ptroškl za postavitev drv od proizvajalca ali preprodajalca na dom kupca, niso pa vsoti stroški žaganja, ki ne smejo biti višji od 10. dir za prstom! meter. Pribitek vsled obročnih plačil drv na mesec ne sme
biti večji od I9c kupne vsote, ki jo kupec drv še dolguje.
Za občini Kamnica in Košaki: bukove
cepanice:
I. vrsta 135, II. vrsta 125, III. vrsta 115 din.
Za bukove okroglice. klade in drva iz drugega lesa se določa cena, kakor je gori navedeno. V določenih cenah so vključeni nakladalni in izkladalni ter prevozni stroški za postavitev drv od proizvajalca ali preprodajalca na dom kupca, razen za drva, ki se dobavijo izven območja občin Košaki in Kamnica. Pri teh drvah je dovoljeno zaračunati 35.— din stroškov za postavitev na dom kupca. Stroški žaganja ne smejo presegati 12 din za prostorni meter.
Za občino št. Tlj v Slov. goricah bukove cepanice fr. vagon postavljen na postajo Št. IIj v Slov. goricah.
I. vrsta 135,   II. vrsta 125,   UJ. vrsta
115 lin.
Za bukove okroglice, klade In drva Iz drugega lesa se določa cena. k.^kor je že zgoraj navedeno. Pri "-troških za postavitev drv na dom kupca je dovoljeno zaračunati 25.— din za prostorni meter. Prekrški gornjih predpisov se kaznujejo po Čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekulacH**. Odločba stopi v veljavo dne 12. oktobra 1940.
M^jr^^Ve m okoliške f?«v!ce
— N"o, vendar... že precej časa. je poteklo, kar je mariborska mestna občina prodala Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani po precej ugodnih pogojih zemljišče med Bergovim dvorcem na Glavnem trgu ln državnim mostom. Večkrat so že napovedovali pričetek gradnje, pa brezuspešno. Kakor se čuje. bodo sedaj še pred nastopom zime pričeli z gradnjo temeljev in kletnih prestorov, nakar bodo spomladi nadaljevali z gradbenimi deli. Novo poslopje bo petnadstropno- V pritličju bodo poslovni prostori, v nadstropjih pa stanovanja.
— Proračunska soja sresKega cestnega oab°ra v Mariboru bo 15. oktobra s pri-četkom ob 10. uri d op. Seja bo v posveto, valnici na Koroški cesti 26.
— Osebna vest. Vojaškemu atašeju pri jugeslcvenskem poslaništvu v Rimu je pri-deljen major g. J. Rijavec. po rodu iz Maribora, ki je doslej služboval v Beogradu.
_ Oe« veliko hižo ... Znan industrije«
iz Ma: 'bora se je nedavno preselil iz Maribora. Z ženo in vso družino je odpotoval v Zedinjene države.
_Čeden Kavalir je posestniški sin A. J.
iz Sv. Križa nad Mariborom. Zalučal je kamen v prsi 171etni pos. hčerki Pavli Finžgarjevi, ki se je morala zaradi poškodb na prsih zateči v mariborsko bolnico. Napadalni s-kavalir« je bil zaslišan.
— Pozor pred »direktorjih. Oanes je vsak drugi, ki ga srečaš, neke vrste >di-rektor«. Takšen »direktor« se je dostojanstveno pojavil nedavno v Mariboru. Vse_ kakor odličen gospod. V neki gostilni na Aleksandrovi cesti je bil abonlran in si je privoščil najboljšo hrano. To se gospodu *direktorju« povsem spodobi. Odlikoval se je po posebni ljudomilosti, ki mu je dopuščala, da je sprejel mimogrede na posodo od gostilničarja 100 din, od natakarice 200 din. Cez noč pa je gospoda > direktorja«
odneslo v neznano smer. Pustil je za seboj dolg 1000 din za hrano ln spomin na
n epovrn jenih 30O din. Priporoča se napram tak-šnim direktorjem poostrena previdnost in nezaupljivosL
— Glas k Dravskem polja. Ne vemo, kako je prav za pr 1 v drugod 2 enotnim
ljudskim krubOTri. Pri nas pa je tako, da je ponekod razm BOttNft bel in užiten, drugod spet pa je t'-slo čisto rdeče, ki v peči popolnoma r '.pade. Kaj moki manjka, ne vemo. Prav r>a bi bilo, da bi se zanjo zanimali meroocijn. cuiitelji. Tudi ne mo_ remo razumeti, kako je to, da prodaja kmetovalec pšenico po 3 din, pa det jo potem prodajajo po 9 din.
— Na ce*ti Vel. Nedelja—Ormož so svojevrstne prilike. Avto zavezi na nekem mestu v blato, iz katerega ni rešitve. Kmalu pa se pojavijo domačini, ki bo proti plačilu pripravljeni pomagati vozačem iz zadrege in preko razdejane ceste. Podoba je, da si tamošnji domačini iz evi-dentnega vzroka niti ne želijo popravila omenjene ceste. Kot pomagači sodelujejo v sličnih primerih večkrat na dan.
— Zbežal je z ribami od ribjejra lova. če bi bile zadostne še tako stroge kazni proti divjemu lovu na divjačino in na ribe, bi že zdavno ne bilo nikjer nobenega divjega lovca. Pa jih je nasprotno čim dalje več. Ve vprašajte katerega teh preprostih divjih lovcev, zakaj tvegajo nevarnost prepovedanega lova. pa boste slišali sodbo teh preprostih ljudi o naravni pravici do lova. Seveda igra tu strast gotovo Še večjo vlogo kot zgolj slast do plena. So pa med ribjimi lovci tudi tankovestnejSi kot pa n- pr. Tomazini France tam Iz Planine pod Pohorjem. Lovil je v Bistrici pri štam_ baharjevi hiši postrvi. Komaj pa se je pojavil lovski čuvaj velepos. Atemsa iz SI. Bistrice, že je vrgel od sebe pripravo za lov in že bežeč se je poslovil tudi od na-lovljenih postrvi — kakor on pravd, da je bila le ena in še ta tako majhna, da se ni izplačalo z njo — bežati. Sitnosti bo pa imel, pa četudi samo zaradi ene postrvi.
— Najstarejša Pr>hre±onka je umrla, jvja
Aleksandrovi cesti št. 14. na Pcbrežiu je umrla posestr.ica Marija Muster. Pokojnica je učakala častitljivo starost 92 let hi je bila menda najstarejša Pobrežanka. Vsi, ki so jo poznali, bodo ohranili častitljivo starko v lepem spaminu. žalujočim naše globo sožalje!
— Iz koiša^ke občine. Banska uprava je dovolila splošno slajenje vinskega mošta do 3 kg na hI. Takojšnje prijave sprejema košaška občinska pisarra ob navedbi količine želenega sladkorja in predplačila.
—. Novo ustanovljena Jadralno letalsk** skupina vabi k sodelovanju mladino obo_ jega spela, ki bi se z ljubeznijo oklenila sinjega sporta. Pcgoji za sprejem so: izpolnjena starost 15 in ne prekoračenih 20 let- Slovenska narodnost. Vsak interesent se mora zavezati, da bo sodeloval preko zime pri gradnji jadralnih letal in sicer 6 ur tedensko ter da se bo redno udeleževal letenja. Pojasnila pri g. M. Peltlerju, Maribor, Komenskega trg 3.
— Prijazni spremljevalci. Nov način Izmikanja so pogruntali zlikovci, ki prežijo noč in dan na svoje žrtve. Ta novi način nam osvetljuje sledeča cgodbdca: "Franc Krajne se je vračal v nočni uri iz Studencev domov v Rad van je. Ko je tako stopal sam po poti, so s? mu nenadoma pridružili trije mladeniči   ki so bili zelo zgo-
vorni in prijazni kar s« da. Franc Krajne je bil zelo prijetno presenečen od tako ljubeznivih spremljevalcih. Doma pa. ga je čakalo drugo presenečenje, ki pa ni bilo prijetno. Ko se je hotel prepričati, koliko je na uri, je ugotovil, da mu je zmanjkala na poti iz Studencev v Radvanje. Sedaj bi spet rad srečal tiste tri mladeniče, ki bodo najbrže poizkusili s srečo Še drugod.
— Poročila sta se po pravoslavnem cerkvenem obredu železniški uradnik Jakob Litar in dipl. gradbena tehničarka Zofija Rebec. Novoporocencema iskreno čestitamo.
— Zajeti strahovale! Maribora. Nešteto vlomnih tatvin je bilo v zadnjem času v Mariboru. Tatinski zlikovci so se nedavno splazili skozi pritlično odprto okno v stanovanje in odnesli, kar jim je prišlo pod roke. To je dalo sklepati, da gre za organizirano tatinsko in vlomilsko druščino, pred katero ni bilo nič varnega. Po daljšem opazovanju se je posrečilo policijskemu agentu Francu Lakoviču Bajet glavna člana te druščine nekega AH 'rta J. in Ivana K. Oba sta še mladoletn. rnv ta_ ko njuni pajdaši, ki bodo tudi kmalu na varnem. Ta druščina pokvarjen i 1- 11 Utd -letnikov ima na vesti okoli 20 vi nr. h tatvin in vlomov. Oba are t i ran ca sta pri-znaJa celo vlome in tatvine, za katere policija splch ie ni prejela nobene prijave-
Priznala sta, da so ukradene predmete sproti prodajali po bagatelnih cenah. Mariborčani so si ob zajetju nevarne druščina precej oddahnili.
— Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru. Mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice lOI priredi v kratkem mojstrska izpitna predavanja. Interesenti naj se prijavijo v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ulici 11 I med dopoldanskimi uradnimi urami, kjer dobe eventualna nadaljnja pojasnila.
— Nov grob. V splošni bolnici je umrl upokojeni železničar Josip JanžekoviČ, star 63 let. — žalujočim svojcem globoko sožalje!
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmar jeva dvorna lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu, tel. 20-05, in Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3. tel. 22-70.
— Studenška občinska uprava poziva rezervne podnsrednike s svojega področja, ki so se udeiežili bojev za osvobojenje. da se čimprej prijavijo iraradi napredovanja v Čin rezervnega narednika.
— Ženska, ki je ustrahovala moškega. Ana Pliberšok, preužitkarica v Zgornji Bistrici, in delavec Jože Flis stanujeta pod eno streho. Pred kratkim je prišel Flis takole proti polnoči domov in že zunaj
kričal in grdo zmerjal Pliberskovo. Ker le ni nehal, je vstala, šla ven in kaliica nočnega miru trdo prijela za vrat in ga ko snop vrgla po tleh, in sicer s tako silo, da je me d v bolnico. Zdaj pa gre za vprašanje, kdo od obeh se bo moral zaradi tega nor ga dogodka braniti pred kazenskimi posledic amL
— Se so lahko abonirato! Ker bo otvoritev sezono šele v soboto 12. t. m., je še vedno čas, da si zagotovite v gledališču abonma, ki omogoča pod zelo ugodnimi pogoji obisk vseh novo naštudiranih del bodoče sezone.
— Br'tika usoda mlade slaboumnice. Če bi bil mogoč opia, kakor se je dejanje vršilo, bi bilo na obe strani — prežalostno. Zato kolikor mogoče na kratko, suh dogodek v obzidni obliki. Zgodilo se je to v znanem kraju pod južnim Pohorjem. V neki družini imajo nad 30 let staro hčer, sicer naravno razvito, toda že od otroške bolezni — slaboumno. Dogodek sluzi kot svarilo, da bi jo starši ne smeli pustiti nikamor samo od doma. To pot ni bilo daleč, Lam pri vodi, toda že to bi ne smelo biti. Prišli so mimo trije mladeniči: dva šele po 14 let, najstarejši jih ima 17. In zgodilo se je. kar bi se ne smelo: ne zaradi javnega onečaščenja slaboumnice, a morda še manj zaradi prvega padca nedozorele mladine. — Tu  imamo izmed vsoli vzgojnih vprašanj
naše mladine najbolj kočljivo, a pri nas še najbolj zanemarjeno: spolno vzgojno vprašanje!
y  - v-   -    v   ^      ^ <a, f
te.
Pekovski moisfii in
Pomočniki so ovadili mojstre radi nočnega dela ob pcnedeijkih
Maribor. 9. oktobra Prejeli smo s prošnjo za objavo: Z novo uredbo o ukrepih za or^skrbo orebivalstva in voiske s kruhom ie v pekovskih obratih ukinjeno nočno delo. Po čl. 19. zak na o zaščiti delavcev zrači noč;.j delo v času od 22. ure do 5. ure. v pekarnah, v katerih 1e nočno delo Drcoovedano. se smatra izjemoma, da mine noč ob 4. uri zjutraj. Ob tej uri se torej do novem sme pričeti z delom v pekarnah, dočim se ie doslej po sporazumno sklenjeni kolektivni po-2 od bi Dričenialo z elavnim delom v pekarnah že ob 1. uri. s pripravljalnimi deli pa celo dve uri preje. Z novo uredbo ie torej preoovedano vsako nočno delo v pekovskih obratih in ie bila s tem izoolnie-na Domočnikom dolgoletna zahteva. Vsakdo jim ie privoščil ta uspeh, tudi pekovski mojstri sami Toda z novo uredbo je praksa pokazala, da ie samo ob ponedeljkih težko izhajati s pričetkorn dela ob 4. uri zjutraj. Nova uredba deloča. da se sme kruh orodajati šele dan do Deki. Po čl. 12. zakona o zaščiti delavcev je Drepo-vedano vsako delo pomožnemu osebju ob nedeljah. Ob ponedeljkih bi se tore i smel prodajati kruh. ki ie bil speč en že v soboto. Peka kruha iz enotne moke Da ie v mnogih primerih Dokazala, da kruh po dveh dneh ni brezprikorne užitno.~ti. Navajamo primer, da se ie pekarni vrnilo v ponedeljek kruha v vrednosti nad 1000 din. ker ta kruh ni bil užiten, to na ravno oe-karni. ki zaposluje glavne funkcij-na »-je podružnice živilskih delavcev Jugoslavije.
Iz te zadrege in da se nudi obMns+vu užiten kruh tudi ob ponedeljkih, so se pe-
kovski mojstri odločili, da prosijo ori banski upravi, da se izjemoma dovoli pričeti z delom ob ponedeljkih že ob polnoči, kav dovoljuje člen 7. nove uredbe, in tudi ta dan prodajati svež kruh. Banska uprava je naoravila vlogo na ministrstvo in do rešitve te molče troela oričetek dela ob ponedeljkih o polnoči in proda i o svežega kruha ob ponedeljkih. Tako se ie prakticiralo v vsej dravski banovini in na.;brže tudi v vsei državi.
Toda s tem niso bili zadovoljni pekovski pomočniki v Mariboru, ki so v tem zavzeli nekomproii >isno stališče slede nočnega dela. Sami so uvedli kontrolo. Po Dravilniku o paritetni komisiji pa se kontrola pekovskih obratov vrši skupno s pekovskimi mojstri in ob asistenci javnih organov. Pa tudi svoje tovariše, ki so Drostovolino delali ob Donedeljkih od polnoči, so trdo prijemali. Toda vse to še ni bilo doveli. Prijavili so pekovske mojstre mariberske državnemu tožilstvu in se bodo ti morali zagovarjati ored sodiščem radi kršitve uredbe.
Po sklenitvi kolektivne pogodbe so domnevali, da ie nastalo trajno pomirjenje med mojstri in pomočniki in da bo mogoče lojalno sodelovanje med njinv. kar bi bilo obojim v korist, sai so marrbcrski mojstri, priznali najboljše merdo v d:žavi in uredili poštene delovne pogoie s kolektivno pogodbo. Prebivalstvo je umevno na strani mojstrov, ker hoče vendi r imeti vsaj ob ponedeljkih svež kruh in ti dj drugače užiten. Med mojstri orevladule splošna zahteva, da se kolektivna pogodba s pek. pomočniki odpove.
ALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1,—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
raz no
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša m naicenejsa oblačila si nabavite pri
P R E S R E R
Sv.  Petra  cesta 14
Posložite se
malih oglasov
v
>Slov Narodu«
i
bi so najcenejši!
POHIŠTVO
po naroČilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14
1772
POUK
Beseda 50 par. Davek posebei Najmanjši znesek 8.— din
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od %S. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 15. oktobra. — Šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82 2332
KUPI M
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8 — din
STAVBIfeCE
cca 2000 — 2500 m* v Mariboru kupim. Prednost bližina kolodvora in možnost lastnega vodnjaka. Ponudbe prosim na ! upravo lista pod ^Gotovina i 2500«. 2328
Beseda 50 par. Davek posebej. NajmanjSi znesek 8.— din
PRVOVRSTNO CEPLJENO TRSJE
divjake korenjake, na raznih podlagah, nudi 21her Franjo, -'. miušani, Sv. Marjeta, Mo-škanjci. Zahtevajte cenik!
2333
PEČ ZA KOSTANJARJE
dobro ohranjeno, ugodno prodam. »Metalia-, Gosposvetska
Beseda 50 par. Davek posebej.
Najman iši znesek >s — din
V A JENKA
ki se že uči 1 leto. pridna, poltena, močna, želi zaradi po-e'abšanega prometa premeniti mesto k dobremu trgovcu. Ponudbe na Andrej Balon, trg., Jesenice, Gor. 2334
c. 16.
23 .3
KONCIPIENTA
iščem za, takoj^ -n nastop. Po možnosti s prakso. Dr. Strasser A.rmin, Dol. Lendava. 2331
Mestni pogrebni zavod
Občina LJubljana
f
■sa
1
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je po kratki bolezni preminul naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Drago Poljanec
Jinovnik Hidrograf. instituta mornarice
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 11. t. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Pertra — k Sv. Križu.
LJUBLJANA. SPLIT, DUBROVNIK, 9. okt. 1940.
2AJLUJOCI OSTALI.
8fcFftB 4
>SLOVENSKl   NAROD«,    Četrtek, 10. oktobra 1940.
P  Ste«. 232
Kakor da se godi ljude predobro.. •
vedno
Tudi dandanes, ko iuk^su že pošteno stradajo, segnije v naših gozdovih mnogo
užitnih gob
Ljubljana, 10. oktobra Gozdovi so pri nas povsod ljudem odprti. Tudi v okolici Ljubljane nihče ne izganja ljudi iz gozdov, le v rožni:kib gozdovih mora čuvaj pogosto dopovedovati nabiralcem suh I jadi. da ne smejo rabiti žage in sekire. Nihče pa ne preganja gobarjev in ne nabiralcev kostanja Pri nabiranju kostanja delajo nekatera sicer škodo, ker lomijo veje in klestijo še nezrele jezice, vendar jim nihče ne omejuje svobode. Če pa nihče ne izganja ljudi iz naših gozdov b' bilo skoraj potrebno, da bi jih podili v gozdove nabirat gobe Zlasti dandanes, ko so živila tako dra'ja. da revnejši ljudje v pravem pomenu besede stradajo, se človeku zdi vprav greh. da zgnije v gozdovih toliko gob samo zaradi neznanja ljudi
Pri nas, na mestu, da bi propagirah nabiranje m konzerviranje gob kvečjemu svarimo pred njimi češ gobe so zelo nevarne, ker so strupom- Zastrupitve z gobami, ki so sicer zelo retiku. veljajo za največjo senzacijo in nudijo vselej priliko, da časopisje še bolj zastrani ljudi pred uži-anjem gob. Ob takšnih prilikah ljudje navadno ne zvedo, s kak>n<, vrsto gob se jt boinik zastrupil; pogosto se namreč pripeti, da se ljudje zastrupijo z užitnimi vrstami gob. ker jedo postane g«>bje ied: ah ker uporabljajo že gnile gobe za jed. Zdi se. da so zastrupitve s strupenim* vrstami gob zelo redke in le zaradi tega bi «mcie veljati kot senzacija. V splošnem pa zastrupitve z gobami niso pogostejše kakoi z mesom in klobasami Zaradi zastrupitev s klobasami ne bo prišlo nikomur na misel, cU bi svaril ljudi, naj ne jedo kloba* zarad' zelo redkih zastrupitev z gobami pa ljudje v resnici ne jedu izredno številnih vrst užitnih ter okusnih gob. ki vsebujejo mnogo hranilnih snovi
Da vladajo taksni predsodki c gobah, je treba predvsem pripisovati nevednosti ne le preprostih ljudi, temveč tudi inteligence V ljudskih šolah se otroci pri prirodo pisu seznanijo površno le z užitnim gobanom, mu^nico m lisičko, terej z gobami, ki jih pozna vsak. Posebne pozornosti ne posvečajo pouku c pi.bah tudi na srednjih ^r> lah. tako da zlasti mestna dija^tvo ne pozna dobro  nit.   najnavadncjvh   užitnih in
strupenih gob Dovolj značilno je, da gobe poznajo zelo slabo ce'o absolvent« nekaterih strokovnih šol ki usposabljajo dijake za praktične poklice kier je poznavanje gob nujno potrebno Pa tudi abiturienti učiteljišč ne poznaje v*i gob tako, da bi lahko naučili otroke \ šo»U*h spoznavati vsaj najpomembnejše gobe
NTe nameravamo priporočati, naj bi vsi absolventi sol postal mikologi (goboslov-ci), dolžnost časopisia pa jt da opozori na velik gospoda* k' pomen nabiranja in konzerviranja gob Motijo se tisti, ki mislijo, da je nabiranje gob le neke vrste sport in da z njim ne more biti nikomur pomagano. Tud: v tem pogleau b' se morali učiti od drugih narodov, kjer je sicer življenjski standard prebivalstva mnogo višji kakoT pri nas. pa vendar ne puščajo nepo-branih gob Tudi gobe so narodno bogastvo, ki pa ima seveda šele tedaj svojo vrednost, ko ga znam" cen^v Nabiranje gob mma ve'Pkega pomena !e zaradi tega, ker spretm gobarj*. prejemajo za suhe (in sveže gobe v mestih) 'epe izkupičke, temveč, ker gobe lahko pomenijo mnogo zlasti v prehrani revnejšega prebivalstva
Pri nas je sicer mnogo gobarjev a mnogi se vračajo iz gozdov praznih rok češ gobe letos ne rasto Večina naših gobarjev išče le gobane al* globanje (jurčke), ker drugih vrst užitnih gob ne poznajo Zopet drugi, ki jih ie pa mnogo manj poznajo nekaj vrst gob več. a skrivajc svoie znanje v strahu pred konkurenco. Toda v naših gozdovih so gobarjem najhujši konkurenti tisti nevedneži ki razbijajo z nekakšnim čudmm veseljem vse gobe ki ph ne poznajo Tako mora gobar pogosto nabirati med žalostnim opustošenjem ostanke slabših gob
Nekaj naših domačinov se je nauči'lo go-barstva od priseljenih ruskih emigrantov in Čehov Med Rusi so tud; preprosti ljudje dobri poznavalci gob. Rad: nabirajo zlasti golobice in užitno sirovko (lactaria de-liciosa) Užitna sirovka, ki spada med mleč-nice, je zelo dobra goba. Te vrste gob rase izredno mnogo zlasti v krimskih gozdovih. Pred tedni je bilo nenavadno maogo užitnih  sirovk  v  gozdovih  nad  Preserjem. V
Rusiji to gobo zelo cenijo in je vlagajo cele sode, ne le kozarce. Tudi pri nas je sirovk toliko, da bi si jih lahko vsi dovolj konzervirali. Letos gospodinje v Ljubljani se niso vlagale mnogo gob. ker so gobani dragi in ker jih je maio Značilno je, da užitna sirovka ni nikdar naprodaj na našem trgu Zaman tudi iščeš na našem trgu maslenke in golobice, ovčarke. žemljevec in kar je še podobnih, pri na> pogostih gob. Nikdar, tudi v najhujših časih ne, še ni bilo na našem trgu naprodaj brezjega gobana (boletus scaber), ki je zelo pogosta goba in ki jo tudi kmetje poznajo, da ni strupena. V okolici Ljubljane poznajo to gobo pod imenom »nepravi jurček.«. Prav tako ne prodajajo na našem trgu turkov ali kezakov (boletus rufus). ki se razlikujejo od brezovega gobana po bolj rdečem klobuku in debelejšem kocenu.
Jeseni so naši gozdovi zlasti po'ni krav-jač (boletus bovinus). ki spadajo med ce-vaste vrste gob kakor gobam Ne prištevajo jih sicer med izvrstne gobe. zato niso pri poročil j i ve za sušenje, toda gospodinje bi lahko iz njih kuhale ekstrakt, kar ne zahteva nobenih posebnih stroškov Gobji ekstrakt je celo lažje hraniti kakor suhe gobe in uporaba ter priprava zlasti za juhe je preprosta in lahka Vendar pri nas skoraj nihče ne kuha gobjega izvlečka Meščanske gospodinje se rade zalagajo, če je le mogoče, z raznimi živili za zimo. le z gobami se ne. ker jih ne znajo pripravljati in ker je trg tako slabo založen z njimi. Ljubljana bi (lahko konzumirala vsaj dvakrat več gob. ko bi bile na trgu naprodaj tudi druge užitne vrste. Zdaj prodaja io razen gobanov le manjše količine čebu-aric. lisičk, borovega g'ivca in kozjih parkelj-cev. Mnoge gospodinje ne poznajo niti če-bularic ter jih zato ne upajo kupovati Ko ni dovolj gobanov, bi bil trg lahko založen vsaj s čebularicami, ki so tudi dobre za praženje. omake, juhe itd. Čebularice so priporočljive tudi za sušenje.
Zdi se. kakor da je 'ljudem še vedno predobro, kajti sicer bi znali bolj ceniti gobe, k* lahko povsem nadomeste meso in ki so tudi po vsebini beljakovin enakovredne mesu
»Gorske Sr&kve« proS, &r* Metoda Dolenca
Izdala jih je Akademija znanosti in umetnosti Avtorjeva razlaga nudi dokaz, da imamo Slo-venci svejo pravno zgodovino
Ljubljana, 10. oktobra Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je izdala »G orske bukve« univ. pref. dr. Metoda Dolenca. V predgovoru posveča avtor svoje veJiko pravnoi-godovin-sko delo tistim, ki so ustanovili Slovencem najvišji zavod znanosti in s tem omogočili, da so prišle ;Goiske bukve« na svet. Njim je delo posvečeno. Po njihovi zaslugi naj se pokaže, da imamo tudi Slovenci lepo svojo pravno zgodovino,
V uvodu razlaga avtor nastanek slovenskega prava in ugotavlja, da je vinogorsko pravo podlaga slovenske narodne pravne zavesti. Ne samo pravnike, temveč tudi vse slovenske izobražence, ki jih zanima slovenska zgodovina sploh, bodo živo zanimala nadaljnja razpravljanja avtorjeva o zgodovini vinogorskega prava, za jezikoslovce pa bo zanimiva razprava o rabi slovenskega jezika v vinogorskih zadevah. Večji del obsežnega, 264 strani obsegajo-čega dela izpolnjuje primerjanje tekstov gorskih bukev. Delo zaključi sestavni očrt slovenskega vinogorskega prava.
Slovenci smo imeli pred več ko tisoč leti svojo lepo državo, ali njena zgodovina še do danes ni dokončno proučena. Od poznejše dobe do začetka novega veka ne vemo tako rekoč nič, ne iz zgodovine našega prava ne iz svoje pravne zgodovine, šele od kmečkih uporov dalje se pričenja naša zgodovina, iz pokreta kmečkega stanu vzklije nov jezikovni razmah, pojavljajo se dokumenti o pravu, ki je veljalo za kmečki živelj.
To pravo ni šele takrat nastalo. Vzrast tega prava se pričenja od naselitve Slovencev na sedanjem ozemlju in ima svoje trdne korenike v dobi lastne državnosti, ostalo je celo v veljavi, ko so Bavarci odnosno Franki podjarmili Slovence. Ostalo ni kakor pisano pravo, ampak kot usedlina pravne zavesti, ki je usmerjala odnose med posamezniki in razsojevanje pravd na ljudskih sodiščih za slovenske ljudi, medtem
ko so pripadniki priseljenega naroda živeli po svojem, večinoma germanskem pravu. Politično gospodujoči tuji prebivalci niso tvegali popolnega zatrtja prava avtohtonega naroda. Tuje in domače pravo je ži-veio drugo poleg diugega ter je po naravnih zakonih nekakšne simbioze diugo na drugo vplivalo. Viri in pravni spomeniki tujega, zvečine germanskega prava, so že do skrajne natančnosti poznani, proučevani in obravnavani, viri slovenskega prava pa niso z znanstvenega stališča v svoji celo-kupnosti niti še ne razvidni, le po drobcih zasluteni, spomeniki tega prava v mnogo-čem izgubljeni. Rekonstrukcija slovenskega prava, kolikor bo to sploh mogoče, bo prva naloga pravnega razreda Akademije znanosti in umetnosti
Viri za proučevanje zgodovine slovenskega prava so vsi najstarejši spisi, ki so ohranjeni v našem jeziku, tako tudi bri-žinski spomeniki, ki tudi dopuščajo izvest-ne sklepe, ki se tičejo našega prava. Naše bivše pravo nam bo pomagalo odkrivati tudi narodno blago, ki nam je obranjeno v narodnih pesmih, pripovedkah, rekih in pregovorih. Mnogo smo že izgubili, ker se nismo pobrigali, da bi rešili arhive naših gradov, samostanov in cerkva. Avtor »Gorskih bukev« je sam v mladosti doživel, ko so pozimi leta 1894. v gradu Luknja pri Novem mestu v pečeh pokurili stotine fo-liantov z zapisniki vinogorskih zborov.
Prišlo je do ustaljenega germanskega prava po zapisanih virih, kmalu pa se je pokazala potreba, da se na neki način utrdi tudi slovensko pravo. To delo so opravili gospodujoči sloji, ne na ljubo svojim slovenskim podložnikom, temveč v prid svoje blagajne. Pridelek vinske trte je bil zelo razširjen in priljubljen vir dohodkov, pridobivanje pa se je vršilo na svojski način, precej različen od občnega kmetskega gospodarjenja. Ni čuda, da se je za take prilike že zgodaj pojavila potreba, da se je razmerje med gospodujočimi in služeči-
mi ljudmi ustalilo v pismeni obliki. Na tem področju se je zaradi tega v teku poznega srednjega veka razbohotilo običajno pravo, ki se je moralo v korist gorskih gospodov spraviti v enotno strujo. Premišljeno ustvarjeno sredstvo za to so bile »gorske bukve« iz začetka 16. stoletja. Tu se je zapisovalo pravo, ki velja na vinskih goricah na obe strani obvezno, Vsak zapis v s gorskih bukvah c je velevažen vir za spoznavanje slovenskega prava. »Gorske bukve« spadajo med naše najboljše in najstarejše pravne spomenike, predpisi iz vinogorskega pravnega življenja so hrbtenica prava, ki je veljalo med preprostim slovenskim ljudstvom. »Gorske bukve« so po dr. Dolencu med vsemi pravmimi spomeniki pravcati temelj za spoznanje, čiščenje in razlaganje ostalih spomenikov, ki so v celoti važni za ugotavljanje narodnega prava Slovencev. Avtorjev veliki izsledek v obsežnem delu je, da je vinogorsko pravo podlaga slovenski narodni pravni zavesti.
Hypo£yza in sladkorna bolezen
Zdravniki zdaj dobro vedo, da je vzrok sladkorne bolezni v prvi vrsti motena funkcija Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki in da lahko to bolezen uspešm* zatiramo, će spravimo umetne, kri v pankre-atični sekret insulin Toda brez vsakega dvoma igrajo v mnogih primerih sladkorne bolezni neko vlogo tudi žleze z notranjo sekrecijo. Zato niso simptomi sladkorne bolezni vedno enaki in klinična slika te bolezni se pogosto znatno razlikuje od slike, kakršno poznamo na živalih, katerim so bili uničeni Langerhansovi otočki.
Glavne inkretorične žleze v sistemu drugih žlez imajo svoje antagoniste, tako da se pojavi enak znak bodisi pri opešani funkciji ene ali zopet pri pospešeni funkciji nasprotne žleze. Antagonist insulina je eden izmed hormonov sprednje možganske hvpofvze. Če vzamemo operativno ta del hvpofvze živalim, pri katerih je bila sladkorna bolezen povzročena umetno, živali kmalu ozdravijo. Živali pa, pri katerih sta bili z operacijo uničeni obe antagonistični
žlezi, sploh ne morejo reagirati na količino sladkorja v svoji krvi. Količina sladkorja se dviga ali pada po tem, kolikor je v krvi ogljikovodikov, navzlic temu se pa z močo izloči malo sladkorja, čeprav je bilo v krvi mnogo saharina.
številka se pa povsem izpremeni, če vbrizgamo živalim nekaj ekstrakta iz prednje hypofyze. Takoj nastanejo tipični znaki sladkorne bolezni. Tudi pri zdravih živalih lahko umetno povzročimo prekinjeno izmenjavo snovi, kakršna spremlja sladkorno bolezen z vbrizganjem hvpofvsaLnega hormona, ne da bi uničili Langerhansove otočke.   Antagomstična   vloga diabetogenskega
hormona m hvpofvze proti insulinu se kaže tudi tako, da povzroča pri živalih, ki jim je bil odstranjen prednji poduhec hvpofvze že neznatna doza insulina smrtno hy-poglvkaemijo. Nasprotno pa msuHn, vbrizgan zdravim živalim, katerim >e bH poprej vbrizgan rudi ekstrakt iz hvpofvze. zmanjša količino sladkorja v krvi bolj nego pri kontrolnih živalih bcez injekcije diabetogenskega hormona. Iz tega sledi praktična pobuda zdravnikom, naj pri znakih sladkorne bolezni u gotove tudi, da-H ne gre za preintenzivno delovanje prednjih izrastkov hvpofvze.
Komar nosilec malarije
Po vsem svetu zahteva malarija na leto dva milijona človeških žrtev
Droben komar bo nemara osvojil vso severoameriško celino. To presenetljivo ugotovitev je prineslo poročilo Rockefel-lerjeve ustanove, ki je njen glavni namen zatirati po vsem svetu nalezljive bolezni. Anopheles darlingi se imenuje te vrste komar, ki spada med najnevarnejše raznašal-ce v Braziliji in ki se je razširil že tudi v srednjo Ameriko, angleški Honduras in Guatemalo.
Pred 10 leti Južna Amerika malarije sploh še ni poznala. Prvi komar, nosilec malarije, je bil ugotovljen pred 10 leti v braziljski dolini Jaguaribe. čeprav so se zdravstvene oblasti zavedale pomena tega odkritja in takoj ukrenile vse potrebno, da se nevarnost prepreči, nihče ni slutil, kaj se bo zgodilo že prihodnje leto. Zdaj je položaj v dolini Jaguaribe naravnost obupen. Malone vsi prebivalci so dobili malarijo. Od 50.000 bolnikov jih je umrlo 5000. Bacile malarije so zanesla prekomorska letala z letališča v Dakarju, na zapadni obali Afrike v Brazilijo. V letalih, letečih nad južnim Atlantikom, so bili gotovo tudi malarični komarji. Nekaj tednov potem, ko je prispelo prvo francosko južno-atlantsko letalo na braziljska tla, se je pojavila med domačini malarija.
Malarični komarji so se zelo naglo razširili malone po vsej južnoameriški celini.
Bilo je praktično nemogoče zatre ti jih Zdaj se pomikajo ogromni roji komarjev zmagovito proti severni polovici zemeljske oble. Njihov prihod v Srednjo Ameriko je vzbudil med ameriškimi učenjaki velik strah. Predsednik Rockefellerjevega zavoda Ravmond Fosdvk je proglasil najmanjšega komarja za pravega državnega sovražnika številka 1 Združenih držav, za nevarnost, proti kateri se je treba zdaj boriti z vsemi sredstvi, zlasti z ognjem in strupenimi plini, čeprav bo treba zažgati ogromne gozdove in uničiti mnogo rodovitnega polja. Će se bo malarični komar razširil do Mehike, se severoameriška celina ne bo mogla ubraniti malarije.
Skrbi ameriških učenjakov so povsem razumljive, če pomislimo, da zahteva malarija na vsem svetu vsako leto okrog 2 milijona žrtev, a malarija ograža približno dve tretjini vseh prebivalcev sveta, torej okrog 700.000 ljudi. Najtežji je položaj v angleški Indiji, kjer je zahtevala predlanskim malarija okrog 1,200.000 žrtev. Polovica prebivalcev združenih indijskih pokrajin trpi za to boleznijo. Glede malarije so poleg angleške Indije na najslabšem Turčija, Sirija, Siam, Palestina, Kitajska, Sumatra, Filipini, Makedonija, Grčija in Sardinija.
Iz zgodovine kolesa
Sedalo na kolesih, z nogami potiskati od zemlje, to je bil izum Karla Dreisa, 3 katerim je zbudil leta 1817 pravo senzacijo. Za svoj izum je dobil naziv profesorja mehanike. Toda njegovo leseno kolo je bilo brez pedalov, treba je bilo z velikimi koraki potiskati se od zemlje, da se jc izrabil razmah. Ko je bil izumitelj še živ, so že izdelovali v Angliji drezine in jih preizkušali v poštni službi. Tudi v Ameriki se je že pojavilo primitivno kolo. Karel D reis je umrl pozabljen leta 1851.
H. Miius je opremil njegovo kolo s pedali. Leta 1867 so se pojavila na svetovni razstavi v Parizu prva uporabna kolesa, ki jih je izdelal mehanik F. Michaux. On je ustanovil tudi prvo tovarno za kolesa na svetu. Umrl je leta 1873 obubožan v umobolnici. Nemški izumitelj je prenesel pogon na zadnje kolo, prednje je pa uporabljal za ravnotežje in smer. Pozneje je uvedel francoski izumitelj kovinasto ogrodje, angleški žične osi, ameriški pa gumijaste obroče. Krogličasti ležaji, že sto let let znan izum, je bil uveden tudi pri kolesih.
Leta 1879 je razstavila angleška tvrdka prvo kolo z verižno prestavo na zadnje kolo. Irski živinozd ravnik James Dunlop je izumitelj z zrakom polnjenih gumijastih obročev, E. Sachs je pa izumil leta 1895 prosti tek. Dolgo je trajalo preden so tehniki priznali kolo. Leta 1869. je bil ustanovljen v Nemčiji prvi kolesarski klub. šele pozneje so se jela kolesa uporabljati za izlete in potovanja. Proti koncu preteklega stoletja so se pojavile prve kolesarske dirkalne proge
Energična in nadarjena
Gospa Kochova v Kansas City je nedavno z velikim uspehom napravila zaključne izpite in postala odvetnica. Nekoč je bila lepo dekle in omožila se je z bogatim Kochom. živela je mirno srečno življenje. Ko ji je bilo 46 let ji je mož nenadoma umrl in ji zapustil vse svoje ogromno premoženje, čez nekaj dni se je pa izkazalo, da je oporoka nejasna. Takoj so se prijavili 3 svojimi zahtevami država, ravnatelj Kochovih podjetij in mnogo drugih.
Vdova se je morala pravdati na vse strani za dediščino. Vsa je bila zatopljena v paragrafe. Po treh letih je že tako temeljito poznala advokatsko prakso, da se je jela živo zanimati za njo. Studirala je privatno in v pičlih treh letih je napravila vse izpite, čeprav je stara že 50 let. Zdaj bo lahko sama vodila svojo pravdo.
To in ono
Ljudje so kakor celofan, tudi tako prozorni. In prav tako težko se lih odkri/.amo, če smo se jih nakopali na vrat.
V Ameriki se ljudie tako boie številke 13. da je v nekaterih ozirih tri na i sto nadstropje označeno kot 12 a,
Američan ti raje posodi avto. neso nalivno pero.
Leseni svetnika store več nego živi, je dejal Lichtenberg.
Neki ravna tel i kaznilnice trdi. da so po njegovih izkušniah kaznjenci, obsojeni zaradi dvoženstva. najboliši vrtnarji.
Na Kitajskem so tri važne stvari: vljudnost, družina in ied.
Ljudje, ki sami prejemalo napdtrn.no. se sramujejo dati prenizko napitnino.
Iz ameriške šolske naloge: Julius Cezar se je proslavil z brzojavko: Prišel sem. videl sem. zmagal sem.
Knjiga oregovorov pravi: Nič ni na svetu novega razen tega, kar ie bilo že po« zabljeno.
Masaža živčnih vozlov
Čeprav je masaža že zelo stara, se vendar pojavljajo vedno novi načini masira«-nja. Tako so v nekem znanstvenem zavoda v Weisbadnu odkrili nov sistem, mimo katerega je šla veda ne da bi ga opazila. Gre namreč za masažo živčnih vozlov, v katerih čuti človek bolečine. Tako lahko na najenostavnejši način odstranimo bolečine. Na vrsto brezžične telegrafije spominja primer, da so odstranili bolečine nad ušesom s tem, da so masirali človeka med prsti.
Edmund O' Hara:
1
profesorja Morbsdusa
Roman
— Vi bi torej to stvar prevzeli?
— Da, prevzamem jo.
— Ali se zavedate nevarnosti, ki v
— V polni meri.
— In navzlic temu ste pripravljeni...
— Seveda,
Ta kratek pogovor je tekel v sobi šefa newyorške policije Lenglena. Dva moža sta si stala iz oči v oči. Prvi šef policije, visok, že nekoliko sivih las, star približno petdeset let, je nervozno otipaval s prsti blesteče gumbe svoje uniforme. Drugi, mlajši, star komaj trideset let, v civilni obleki, energičnega obraza, je stal pred njim vzravnan liki sveča. Na njegovem obrazu ni bilo nobenih znakov razburjenosti, niti napetosti. Šele po zelo resnem pogledu njegovih sivih oči bi se dalo sklepati, da je ta mož dejansko upošteval tudi vse morebitne posledice svojih besed in svojega sklepa.
— Izvolite še enkrat seuti, gospod Townsend, —
je dejal šef policije po kratkem molku in pokazal z roko na usnjen naslanjač kraj pisalne mize.
— Cujte torej, gospod Tovvnsend, — je začel Len-glen, ko sta oba sedla. — Pred letom dni smo prejeli od Scotta iz Buffala čudno brzojavko. Vedeti morate, da je spadal Scott med naše najmlajše, toda tudi najsposobnejše detektive.
Lenglen je listal po aktih, ležečih pred njim.
— Evo brzojavke, glasi se: »Slučajno sem odkril težak zločin. Odpotujem takoj z letalom v NewYork. Pričakujte poročila.« Brzojavka je prispela nekaj ur pred zaključkom uradovanja. Čakal sem s tovariši. Drugi uradniki so bili odšli domov. Minila je ura za uro, toda Scotta ni bilo od nikoder. In sploh ga nikoli več ni bilo. Njegovo truplo so našli približno petsto metrov od kraja v Buffalu, kjer se je bilo dvignilo letalo. Zdravniško poročilo se je glasilo: »Smrt kot posledica zastrupljen j a *z neznanim plinom.«
Lenglen se je sklonil čez mizo in pomolil Town-sendu fotografijo.
— Scottova slika, — mu je pojasnil kratko. Potem je pa nadaljeval in glas mu je zvenel bolestno:
— Zadevo smo poverili Fultonu, staremu, izkušenemu uradniku. Dva meseca' je odgovarjal na vsa naša vprašanja z lakoničnim »nič novega«. Že smo razmišljali o tem, da-li bi ne kazalo sploh opustiti zadevo kot brezupno, ko je prispela vest, da so našli Fultona v hotelu »Elvira« v Chicagu mrtvega. Prve vesti so govorile o srčni kapi, toda to ni bilo točno.
Z vestnejšo preiskavo so pozneje zdravniki ugotovili pravi vzrok smrti: zastrupi jen je z neznanim plinom.
Tovvnsend je nemo poslušal svojega sobesednika, ne da bi mu posegel v besedo. Kar je naglo dvignil glavo:
— Kako so bile najdene njegove obleke v kovčegu? V redu?
— V najlepšem redu, — je odgovoril Lenglen. — Nič ni manjkalo, nič, samo ... iz njegovega no-teza je bilo iztrganih nekaj listov.
!    — Razumem. — Izvolite nadaljevati. I    šef policije je globoko vzdihnil.
— Ainmiller je prevzel zadevo. On sicer ni bil ! eden naših najsposobnejših uradnikov, ker je bil pa
samec in ni nikogar imel... saj me razumete.
— Razumem vas v polni meri.
— Minilo je več mesecev, — je nadaljeval Lenglen svoje pripovedovanje, — toda nobene sledi nismo našli. Ainmiller se je končno priglasil prostovoljno tudi za druge primere, vendar pa ni nikoli povsem izpustil te zadeve iz vida. Minilo je bilo deset mesecev. Mi smo smatrali zadevo za povsem brezupno —
Šef policije je segel po nekem aktu.
— To je poročilo službujočega redarja z 32. avenije v Buffalu. »Prbiližno deset minut pred polnočjo sem videl, kako prihaja nekdo po aveniji. Ker se je večkrat previdno ozrl, sem se jel zanimati zanj. Kar ga je dohitel avto, naglo se je ustavil tik njega, iz avtomobila sta skočila dva moža in planila nanj. Zdelo se mi je, kakor da je neznanec nekaj podob-
nega pričakoval, ker se je jel takoj na vso moč braniti. Vnela se je kratka borba. Odhitel sem proti njim, pa nisem mogel točno opazovati borbe. Slišal sem tiho žvenketanje, ta čas se mi je pa zvrtelo v glavi. Zdelo se mi je, kakor da sem vdihnil hlape razbeljenega železa. Preden sem se pa onesvestil, se mi je posrečilo opozoriti z žvižg alko bližnjega redarja,«
Lenglen je odložil ta akt in segel po drugem. — To je poročilo redarja z 31. avenije: »Malo pred polnočjo sem zaslišal signal svojega, tovariša. Odhitel sem na vso moč tja, od koder se je slišal signal. In naenkrat sem zaslišal strel. Ko sem prihitel na kraj borbe, sem našel svojega tovariša onesveščenega. Dobrih štirideset korakov od njega je ležal v mlaki krvi nekdo, o katerem se je pozneje ugotovilo, da je kriminalni uradnik Ainmiller. Hotel sem mu pomagati, čutil sem, da težko diha, nisem pa začutil nobenega vonja. Čudno se mi je zdelo, da nosi Ainmiller plinsko masko. To mi je dalo povod, da sem prvi hip mislil, da gre za zločinca, ki ga je moj tovariš obstrelil. Ta čas, ko sem iskal na njem rano, je globoko vzdihnil in s težavo izgovoril nekaj besed. Govoril je pa tako nejasno, da sem razumel samo nekaj besed. Njegove besede so se slišale tem težje, ker je nosil masko. Slišal sem, kako je dejal: Našel sem sled — tvornica Rus-seli. Važno, važno. — Besedo »važno« je ponovil večkrat. Zdelo se mi je, da ni več pri zavesti. Kar je obmolknil. Ko je prispel zdravnik, je mogel ugotoviti samo smrt. Krogla je bila prebila nesrečnežu pljuča.«
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
232
>SLOVENSKl  NAROP«, četrte*, 10, oktobra 19i0,
Stran S
DANES PREMIERA! Najnovejša RUSKA muzikalna komedija
Največja   glasbena   senzacija sodobnega filma!
LJUBA ORLOVA - nepozabna iz znamenitega   filma  »PASTIR KOSTJAc. Glede na največje zanimanje, priporočamo nabavo vstopnic v predprodajl!
Kino Matica
tel. 22-41 Predstave ob 16., 19. In 21. uri
Nad 400 najboljših niskih muzikov, plesalk in plesalcev!
Muzika: L O. Dl NAJE VSRI- - Režij*: G. V.
Aleksandrov. Režiser in komponist sta tudi znana Iz filma »Pastir Kostja«. Last: Merkurfilm.
TtJIMIS     ^ilm izredno napete in zabavne vsebine s prekrasnimi naravnimi
Kino Sloga,
tel. 27-30
posnetki iz okolice Niče, Monte Carla in Genove. — Pestre slike orijentalskega življenja v Tunisu, polnega čarobne romantike.
Danes ob 16., 19. in 21. uri. — V glavni vlogi: Huszar Puffy.
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Film mladosti in ljubezni
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri
ZB3G0M, MISTER CHIPS
KINO UNION — Tel. 22-21
DNEVNE VESTI
— Predujmi potnikom iz Nemčijo, če-škOmorav^^g-a protektorata in Italije. De-
izno ravnateljstvo Narodne banke je razposlalo denarnim zavodom okrožnico glaseče se; Zaradi zastoja v poštnem prometu kot posledice sedanjih razmer lahko dajejo pooblaščeni zavodi izjemoma akontacije do največ 2.000 din potnikom iz Nemčije, Ceškomoravskega protektorata in Italije, ki so na poslovnem potovanju po naši državi in sicer na podlagi dobljenih aviz o plačilu, odgovarjajočih zneskov v dottčnem kliringu. Ob Izplačilu dinarjev morajo denarni zavodi opozoriti potnike, da preostalih efektivnih dinarskih bankovcev ne smejo izvoziti iz naše države, temveč da jih morajo vrniti po isti poti, po kateri so jih prejeli. Ta okrožnica se pa ne nanaša na turiste, za katere veljajo v polni meri predpisd glede turističnega prometa.
— V Sloveniji še vedno DrimanJkuJe sukanca, v Sloveniji ie začelo urimanikovati
sukanca že avgusta, a Dopebno občutno 1e pomanjkanje zdaj. ko so trgovine in obrtna podjetja porabile F&otftj vse stare zaloge. Trgovci ne morejo dobiti dovolj sukanca od dcbavijalca ter ne morejo ustreči vsem kupcem. Kupci na summčiio trgovce, da skrivalo sukanec. V Beogradu je baje sukanca dovolj. Liub^anski <rr i-sti so preisnle čase kupovali sukanec pri centrali v Zagrebu. kJ je likvidirala. Njena za'osa se ie preselila v Beograd. Beograjski trgovci so pokupili vso zalogo sukanca od bergrajske centrale ter so zdal izredno dobro založeni s sukancem za deli Časa. med tem ko 1e v Ljubljani pa nekaterih krojaških Bodieiiih že nastal zastoj zaradi pomanikanla sukanca, S sukancem se 1e letos dalo zelo uspešno spekulirati. Tako ie zdai lahko postal milijonar, kdor je nakupil sukanca spomladi za 100.000 din ...
— Samo dva brezmesna dneva. Banska uprava je razposlala vsem sreskim načel-stvom in mestnim poglavarstvom okrožnico, v kateri iih obvešča, da ie izšla uredba o spremembi uredbe o varčevanju z živili, po kateri sta določena po vse i državi četrtek in petek kot brezmesna dneva. V četrtek in retok ie prepovedana vsaka prodala sveŽe&a telecdeTa. poveieaa in svinjskega mesa na drobno. RestavracMe. javne kuhinje itd. ne smeio ob četrtkih in r>etkih nostreči s»r«tom s teletino, sfovedino in svinjino. Ta prenoved ne vel i a za te-leeie. goveje in svinjske motane, iezik. pljuča, srce. ietra. ledvice, vampe, vranico in podobno.
— Vinska letina v IHlilMllIJI V vsej Dal-maciji se je pričela trgatev. Po približni cenitvi bo znašal pridelek okrog 800.000 hi. Po količini bo torej letošnja vinska letina v Dalmaciji dobra. Glede kakovosti pa dalmatinski vinogradniki niso tako zadovoljni. Novo vino bo namreč precej slabše od lanskega. Kakor v Sloveniji se pozna tudi v Dalmaciji, da bomo v splošnem letus pridelali mnogo manj vina kakor druga leia. Posledica tega je, da so začele cene naraščati. Čeprav novo vino ni posebno dobro, gn prodajajo v Dalmaciji zdaj
po 9 din, pa še s tem niso vinogradniki zadovoljni, češ. da mora. biti vino še draž-
— Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 61, z dne 9. t. m. obiavlia uredbo o spre-memdbi uredbe o varčevanju z živili, odločbo o uporabi uredbe o kontroli cen za vse vrste kož in usnja, naredbo št. 4 o omejitvi prometa z moiorn.iai vozili, naredbo za izdelovanje mila. norme za milo, maksimiranie cen jedilnemu olju, odločbo o razširitvi kontrole na vsa gospodarska podjetja, popravke v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice odredbo o ustanovitvi banovinskeea prehranjevalnega zavoda v LjubUani. statut o poslovanju »Banovin-skeea prehranjevalnega zavoda v Ljubljani«, spremembo razglasa o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1940/41 in abecedno kazalo za I. polletje 1940 (kosi i. do 52.).
— Zdravniška vest. v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino ie bila vpisana dr Mar sari ta W a 1 -1 a n d . zdravnica v Slov. Bistrici.
— Državni dohodki in Izdatki v prvih 5. mesecih proračunskega leta Avgusta so znašali državni dohodki 1306.2 milijona din ter so bili za 291.2 mil. din večji kakor lani istega meseca. Izdatki ao pa znašali 1101 milijonov din ali 109Ć manj kakor so bili določeni po proračunu. Dohodki so bili av-gnsta za 33.1 mil. večji od izdatkov, v prvih petih mesecih letošnjega proračunskega leta so znašali državni dohodki 5879.1 mil. din, a po proračunu so bili določeni na 5075.1 mil., kar pomeni, da so bili za 803.0 mil. din večji. Izdatki so pa znašali 5086.4 mil- din ter so bili za 17.2% manjši kakor po proračunu. Ob koncu 5. proračunskega meseca je ostalo 105S.3 mil. din neizkoriščenih kreditov, odnosno prebitka. Ce pa upoštevamo še neplačane obveze, so bili dohodki za 792.7 mil. din ali 15.5^ večji od izdatkov. 3 posebnim odlokom je bilo odloženo plačilo zemljarine do 15. t. m. Računajo, da bodo državni dohodki septembra in tega meseca znatno večji kakor so določeni po proračunu.
— Iz Italije dobimo 20 000 ton '•iza. Italija nam je dovolila uvoz 20 000 ton riža. Prizad je pooblaščen, da uvozi ta rlž, kar se bo kmalu zgodilo.
— Slaba trgatev v dunavski banovini.
Tudi v dunavski banovim bo letos zelo slaba trgatev; pridelali so le približno tretjino toliko kakor v Formalnih letih. Tako znaša normalna letina v dunavski banovini 10.000 vagonov vina, letos pa samo okrog 2.500 vagonov. Mošt je tudi mnogo bolj kisel kakor prejšnja leta. Letos zgodnjega grozdja iz dunavske banovine sploh niso izvažali. Pozno grozdje je na debelo po 5—10 din kg.
— Letošnji prideleK sladkorne pese. Skoraj v vseh evropskih državah bo letošnji pridelek sladkorne pese večji od lanskega. Vpliv vojne se je pokazal samo na Danskem, v Ćvici in A-ngliji, kjer bodo pridelali znatno manj sladkorne pese kakor
lani. Nas letošnji pridelek znaša 130.000 ton. dočim je znašal lani 119.246 ton. Glede sladkorne pese je Jugoslavija med evropskimi državami letos na devetera mestu.
— Zagorske   purane  bodo jedli odslej
Nemci. Doslej so šli najlepši purani iz Zagorja v London. Izvoz puranov se pričenja vsako leto v oktobru in traja do začetka decembra. V tropah gonijo Zagorci purane tudi v precei oddaljene kraje, da jih prodajo ali zamenjajo za staro obleko. Vojna ie na prinesla zme*:o tudi v izvoz puranov. Izvozniki so se preko svoje organizacije obrnili na ravnateljstvo za zu-nanio trgovino s prošnjo naj bi jim omo-gočUo izvažati purane v Nemčijo, ker izvoz v Anglijo ni mogoč
— Razpisana služba banovi ruskega cestarja. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Konjicah službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti I. reda št. 16. Gornji Do-lič—Vitanje—Vojnik, od km 7.00 do km 12.00. Prošnje ie treba vložiti najkasneje do 25. t. m. pri okrajnem cestnem odboru v Slovenskih Konjicah.
— Celjska številka »Planinskega vestni-ka«. Oktobrska Številka te naše izvrstne revije je bogato ilustrirana in v celoti posvečena celjski podružnici SPD. Savinjsko podružnica SPD je že dolgo čutila potrebo po posebni celjski številki. Zdaj so jo lahko veseli zaradi bogate in tehtne vsebine in krasnih slik. Uvod je napisal dr. M. Hrašo-vec in kratko zgodovino savinjske podružnice je opisal prof. J. Orožen. Zelo zanimiv članek o razvoju planinstva v Savinjskih planinah je napisol dr. Fr. Tomlnšek pod naslovom »Probud«. O sprirodnem bogastvu savinjskega gorskega sveta« piše Branko Žemljic. Fr. Tiller je opisal Kocbekovo dobo. Stante Valentin »Narodni park Okrešeljs. Slavko Peršič »Praznik pod Ojstrico nekdaj«, A. Kopinšek »Novo pot na Ojstrico, insp. J. We?ter opisuje turo po novi poti na Ojstrico, dr. J. Tominšek je napi3al nekaj zanimivih spominov pod naslovom *Iz kronike zadnjega polstoletja« in razen tega je objavljenega še mnogo drugega tehtnega gradiva.
— Letalo, v katerem pilot loži. Naš kon-strukter letal Dragoljub Bešlin je konstruiral novo letalo, v katerem pilot ne sedi, temveč leži. Prvotno so bila mnenja strokovnjakov o novem letalu deljena, aedaj se pa že večina strinja s tem, da mu je treba priznati več prednosti pred navadnim letalom. Ne glede na to, ali bo novo letalo uporabno v svrbe, za katere je namenjeno, je danes važno, da je bilo v Jugoslaviji izdelano prvo letalo, v katerem pilot med poletom leži in ne sedi, kakor v drugih letalih.
— Zadnjič opozarjamo na drugi mikavni petdnevni avtoizlet v sončno Dalmacijo 14. oktobra preko Bele Krajine: Plitvička jezera, Split; ladja na Hvar; Trogir, Šibenik; divni slap Krke; preko Velebita; Senj, Crikvenica, Sušak. Najprijetnejše, najzanimivejše jesensko potovanje: 500 din. Se nekaj sedežev prostih. Priglasite se še danes in jutri! Sončna Dalmacija — najlepša v jeseni! Informacije: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-c.
409—n
— Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Drago Poljanec, činovnik Hidrograf. instituta mornarice. Pogreb bo jutri ob 16. z 2al — kapele sv. Petra k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, žalujočim nase iskreno sožalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno vreme. Včeraj ie znašala najvišja temoeratura v Zagrebu. Beogradu, Sarajevu. Splitu in Dubrovniku 23. v Kumboru 22. na Rabu 20. v Ljubljani 17.8. na Visu 17. v Mariboru 11.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761. temperatura ie znašala 13.6.
— Žrtve nesreč in pretepov. V Zalogu sta včeraj med prepirom dva vaščana napadla 46-letno vdovo Marijo Marnovo in jo poškodovala na glavi. Vdovo je branil 41-letni posestnikov sin Andrej Dimnik, ki sta se ga napadalca tudi lotila in ga poškodovala z noži po telesu. — Marija Mohoriče-va, hiralka iz Mengša, je padla s kostania in si nalomila hrbtenico. — V bolnico so prepeljali tudi 27-letnega strojnika Stanka Brezigarja z Jesenic, ki ga je para iz lokomotive oparila po obeh rokah.
— Smrt pod vlakom. Na progi med Bečko in Indlijo se 1e pripetila včeraj težka nesreča. Mladi železničar Vlajko Aran-djelovič se je včeraj s košaro živil vračal domov. Bil ie ne tako nepreviden, da ie hodil no železniški orosi V brnet mu ie pihal mečan veter, in zato ni slišal prihajajočega vlaka. Lokomotiva ga ie zadela in bil je takoj mrtev.
— Največji redar V Jugoslaviji. V Bosanski Dubici imajo občinskega redaria, ki meri 2.05 m. Pred vojno je bil v Ameriki, kier je zaslužil precej denarja. Tam je v začetku svetovne vojne zbiral dobrovoljce in prišel z njimi na solunsko bojišče, kjer se ie boril za osvobolenie. Po vojni je ostal doma in moral si ie mnoeo prizadevati, da je dobil službo občinskega redarja
— Celega telička je pojedel. Po vsem Banatu je vzbudila veliko pozornost čudna stava med Jano Sem Kanjo in Jovanom Baberičem. Kanjo je znan. da rad dobro in mnogo je. Stavil je 3.000 din. da bo poie-del telička, težkega 50 kg. toda pod pogojeni, da Ka pripravi po svoji volji. Berberi ć 1e stavo sprejel. Telička so zaklali in Kanjo je kuhal njegovo meso več ur. Ko je bilo že mehko, ga ie se soekel Tako je ostalo samo nekaj kilogramov dobro prekuhanega in prepečene ca mesa in Kanjo ga je s slastjo poiedel. potem ie pa popdl 6 litrov vina. Imel ie seveda mnogo radovednih gledalcev.
— 5.20 m visoka koruza. V vosi Sikirev-ci v Sremu je zrasla na njivi kmeta Mate Zečevića mladi jablani podobna koruza, visoka 5.20 m. Imela ie dva storža in eden je težak 2.8 kg.
Iz Lfssbflane
—lj Seja mestnega sveta ljubljanskega.
Jutri ob 17. se priča- v veliki sejni dvorani
mestnega poglavarstva seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje, ter poročila finančnega, gradbenega, trošarinskega ter personalno pravnega odbora. Poročevalec finančnega odbora bo poročal med drugim o pred'ogih predsedstva za zboljšanje gmotnega položaja mestnih nameščencev tako glede priznanja drag. dodatkov kakor tudi določitve minimalnih mezd, o računskem zaključku mestne obcint ljubljanske v letu 1939-40. o računskem zaključku mestnega pogrebnega zavoda za leto 1939-40, o pravilniku fonda za zaščito in preskrbo prebivalstva, o vstopu mestne obline ljubljanske v ^Ljubljanski velesejenKt, družbo z omejeno zavezo. C gracmjl poslopja za okrajno na-čelstvo in policijo v Ljubljani ter pridobitev zadevno potrebnega zemljišča, o prenosu kreditov mestnega vodovoda za leto 1939-40 v fond za povečanje vodovodnega omrežja, o raznih kreditih, odpisu davščin, neizterljivih do.^ov i. t. d. Poročilo gradbenega odbora obsega celo vrsto parcelacij.
—Ij Večeml trgovski tflčaj. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. Posebni dnevni in večerni tečaji za strojepisje. slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, nemščino, italijanščino itd. Informacije, prospekti daje trgovsko učilišče Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska ce^ta 15. 410—n
— Udomačen fazan se je izgubil. Na Resljevi cesti se je zaletel nekam udomačen fazan. Kdor bi ea uiel, na i sa izroči proti nagradi lastniku. Resljeva cesta št. 9/1.
vidnem mestu razločne označene. Nove cene veljajo od 8. t. m. dalje.
—c Pocenitev kruha v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju je dc.očilo naslednje najvišje cene kruha za obnu- jf nfestne občine celjske: 96 dkg enotnega ljudskega kruha 5 din, 48 dkg 2.50 din, 24 dkg 1.25 din, 144 dkg 7.50 din, žemlja 8 dkg 1 din, žemlja 4 dkg 0.50 din. drobtine 14 din kg. Za pečenje prinesenega kruha v teži do S kg se sme računati 2 din, v teži nad 3 kg pa 3 din. Maksimalna cerfa velja tudi pa preprodajalce. Ljudski kruh se sme prodajati šele dan po peki. Nočno delo v pekarnah je prepovedano. Kruh in pecivo mora biti dobro izpečeno. Za peko ljudskega kruha se sme uporabljati le po uredbi predpisana pšenična moka. Za peko dru-
gih vrst kruha (rtenega in belega za bolnike) je potrebno posebno dovoljenje mc*t-Dflga poglavarstva, ki doloCi tudi ceno in težo takemu kruhu. Omenjene cene so stopile v torek 8. t. m. v veljavo. Za prekrške je predvidena kazen po zakonitih določilih.
—c Dva prijatelja tujih koles. V ponedeljek je neka učiteljica iz Mozirja opazila na Ulici dr. Gregorja Žerjava v Celju 38-letnega brezposelnega delavca Ivana P. iz Konjic, ki ji je bil lani poneveril njeno žensko kolo. Učiteljica je poklicala stražnika, ki je moža aretiral. Poneverjenega kolesa še niso našli. V ponedeljek ob 9.30 je hotel 161etni brezposelni delavec Franc P. iz šostanjske okolice ukrasti iz veže hotela *Pošte* kolo, ki je last hotelirskega sina. To je slučajno opazil neki narednik, ki je takoj prijel fanta in ga izročil policijskemu agentu. Sumijo, da iona fant |e druge tatvine na vesti.
—c šahovski turnir. Rezultati 11. kola spominskega turnirja dr. Antona Schwaba, ki ga prireja šahovski klub Gaberje, so pasjt Inji: SUmšek : Ahtik 1:0, Esih : Haj-singer 1:0. Mimik : Golja 0:1, Habenšus : Rajšek 1:0, E. Csorgb : F. Schneider 1:0, Verčkovnik J. Schneider 0:1. F. CsbrgG : pomanjko 1 - 0. Partiji Regner : Medved in Pukmajster : Kajs sta bili prekinjeni. Prekinjena partija P. Csorgb" : Slimsek 1:0. Po 11. kolu vodi Franc Csorgo' z 11 točkami.
Milijonski ciganski zaklad so kupovali
Neverjetna lahkovernost štirih kmetov ki so bili zaradi svojega pohlepa po denarju osle« parjeni
Iz CeSfa
—c Maksimalne cene svinjskega mcsa. slanine,  masti  in    stranskih proizvod°v.
Mestno poglavarstvo v Celju je določilo naslednje najvišje cene svinjskega mesa, slanine, masti in stranskih proizvodov debelih banatskih prašičev za področje mestne občine celjske: slanina s kožo 24 din kg, slanina brez kože 25 din. salo 25 din, mast 26 din, hrbet, stegno ln pleča 22 din, rebra 18 din', glava 10 din, ledvice in jetra 16 din, pljuča in srce 10 din, črevesna mast 16 din kg. Cena mesa slanine, sala in masti domačih prašičev sme biti za 0.50 din pri kg višja od navedenih cen. Razlika
med nabavno in prodajno ceno slanine in masti, ki je uvožena v iravsko banovino, ne
sme pri prodaji na drobno presegati 2 din. Glede govejega mesa velja še dalje odločba banske uprave z dne 7. septembra 1940. Cene morajo biti v prodajnem lokalu na
Ljubljana, 10. oktobra Že zgodbe iz davne preteklosti o ljudeh,
ki so iskali zaklade ponoči na križiščih, se nam zde danes kakor bajke, zato 30 Se bolj neverjetne zgodbe o ljudeh, ki so se v L 1939 po Kristu v Sloveniji hoteli polastiti za nekaj tisočakov milijonskega zaklada ciganov in so bili pri tem oslepar-jenJ za težko prt^iužene tisočake.
Ciganski rod Nikoltčev iz Bistre, sreza Stubice v banovini Hrvatski, se na pomlad odpravi vsako leto v Slovenijo. V naših krajih cigani barantajo s konji in kradejo, ciganke beračijo in prerokujejo srečo, pred zimo pa se Nikolići spet odpravijo v svoj domači kraj, kjer nadaljujejo svoje ciganske posle. Ciganski rod Nikolićev se lahko pobaha, da ima najboH premetenega člana med cigani, ki so mu lani poleti uspele v Sloveniji neverjetne sleparije. Piše se Nl-količ Legin. Včeraj je bil z dvema tovarišema bratom Rokom in Nikoličem Ivanom pred sodniki kazenskega senata, ki mu je bil predsednik s. o. s. Rajko Lederhas.
Najbolj razgibane so vedno ciganske razprave, včerajšnja pa je bila še posebno pestra in živa, saj so prišle poslušat ciganke s kopico otrok in zagoreli že osiveli cigani, ki so bili radovedni, kaj se bo zgodilo z genijalnim potomcem svojega rodu Nikoličem Leginom. V dvorani je nastal tak hrup, da je moral paznik cigansko tolpo zapoditi iz dvorane na hodnik.
Nikolić Legin je priznal, da je štirim kmetom natvezil, da ima milijonski zaklad v bankovcih po 1000, 500 in 100 din, ki ga je ukradel ciganskemu poglavarju, a zaklada ne mora izkoriščati, ker je s svojo družino štirikrat prisegel, da se denarja ne bo dotaknil, sicer bi prišla nad njega in njegovo družino z osmimi otroki, strašna nesreča. Kmetje so se polakomnili denarja in so nasedli. Franc cebulj Iz Ska-ručne je bil prva žrtev. Prišel je v cigansko taborišče, kjer mu je Leginova žena pokazala vrečo, v kateri so bili na vrhu pravi bankovci. Legin je povedal pred sodniki, da je bil pod bankovci navaden papir v vreči, čebulj je bil prepričan, da bo v kratkem bogat človek, takoj je bil pripravljen izpolniti ciganove pogoje za prevzem zaklada. Dogovorjenega večera je prišel z ženo spet v bližino taborišča, da bi prevzel zaklad. Seboj je Imel 3000 din in nahrbtnik. Cigan Legin je prišel in z njim ciganka, ki je nosila v vreči zaklad. Na križišču dveh cest so se dobili. Ciganka jo začela vsipati bankovce iz vreče v nahrbtnik, ki ga je držala Cebuljeva žena. Cebulj je držal v roki tri jurje, ki bi jih izročil ciganu, ko bi ciganka izpraznila rvojo vrečo.  Nenudcma  zavije  cigaa ć*e-
bulju roko in zažvižga. Kakor na povelje so tedaj vsuje izza bližnjega grmov a tolpa cigank in ciganov, ki so vpili na vse grlo. Cebulj se je prestrašil, kajti pred njim sta
stala dva cigana, ki sta grozeče gledala čebulja v oči. cebulj je bil prepri an, da bo po njem. Izpustil je bankovce in z ženo zbežal proti domu.
Na podoben način je Legin osleparil Frar^a Kamnarja v Hrast ju. Tu<ii Kam-nar je bil prepričan, da bo za nekaj tiso. čakov postal lastnik »ciganske kases, v kateri je milijon dinarjev. Z Leginom je šel proti večeru na določen kraj ob Savi. Tam na produ je bila skrita kasa. Nekaj metrov od skrivališča se nenadoma pojavi pred njim ln Leginom ciganski otrok, ki kriči in vpije ter se meče po tleh. Legin spozna, da čas ni ugoden za oddajo zaklada. Otrok pomeni bližajočo se nesrečo. Treba bo priti ob drugi bolj ugodni priložnosti, a Kam-narjeve stotake je cigan vseeno spravil v svoj žep.
Prav tako je padel v zanke cigana Le-gina Miha Pirš iz Kamnika. Rudolf Selan iz MengSa je bil osleparjen, ko je barantal S ciganom za konje in konjsko opremo. Vsi štirje so bili osleparjeni za skupno vsoto okoli 12.000 din.
Legin je torej priznal v glavnem sleparije, zanikal je samo, da je kriv, češ da ni bil še nikoli kaznovan, ćebuljev denar je razdelil, jurjn je obdržal zase, drugega je dal Roku, tretjega Ivanu. Rok in Ivan sta trdila, da nista dobila nobenega denarja in da pri slepariji nista bila navzoča. Cebulj je izjavil, da sta bila Rok in Ivan verjetno tista dva cigana, ki sta pojavila ob njem, potem ko je Legin zažvižgal in mu iztrgal tisočake iz roke. Državni tožilec je zahteval strogo kazen za Legina zaradi obrtoma izvršenih sleparij. Senat je razsodil, da so vsi trije krivi in je obsodil Lenina, ki ga je branil po uradni dolžnosti dr. Kuhelj, na dve leti in pol robije. Roka In Ivana, ki ju je branil dr. Druško-vlč, pa vsakega na 6 mesecev strogega zapora.
Petek, il. oktobra
7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) Co 7.45. — 11: šolska ura: Razvoj slovenske glasbe (g. Stanko Prek). — 12: Slovenski odmevi (plošče).
— 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Moja jesenska garderoba   (ga. Emi
Oražem). — 18.20: Godbe na pihala (plošče). — 18.40: Boj za petrolej   (g. dr. A.
Kuhar). — 19: Nar^odi, poročila, objave.
— 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče (pisan spored). — 19.50: Za planince. — 20: Pevski ln orkestralni koncert slovanske glasbe. Sodeluje g. Andrej Jarc in radijski orkester. — Dirig. D. M. šijanec. — 21.30: Za boljšo voljo (plošče). — 22: Napovedi, poročila.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
PRESKRB
Sv. Petra cesta 14
• * • « - * ■ ■ ■ * j t
Posložite se
malih oglasov
v
»Slov, Narodu«
Id so o a j c e o e j š t I
"pohištvo
po naročilu vsak. vi*f-ne stole poiitiram oprave, vsa popravi!;, najceneje: ZORMAN, Breg 14
1772
POUK
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji »e pričao 15. oktobra. — domina najnižja- Največja strojepisnica 9 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82 2332
KUPIM
Beseda 50 par. Dar«»k posebej Najmanjši znesek 8. - din
_____ t-
cca 2000 — 2500 m2 v Mariboru kupim. Prednost bližina kolodvora in možnost lastnega vodnjaka. Ponudbe prosim na upravo lista pod »Gotovina i 2000«. 2328
Beseda 50 par. Davek posebej. NajmanjSl znesek 8.— din
PRVOVRSTNO CEPLJENO" TRSJE
divjake korenjake, na raznih podlagah, nudi 2iher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Mo-škanjci. Zahtevajte cenik!
2333
PEČ ZA KOSTANJARJE
dobro ohranjeno, ugodno prodam. »Metalia«, Gosposvetska c. 16. 2338
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
VAJENKA
ki se že uči 1 leto, pridna, poštena, močna, želi zaradi poslabšanega prometa premeniti mesto k dobremu trgovca. Ponudbe na Andrej Balon, trg., Jesenice, Gor. 2334
KONCIPIENTA
Iščem za takojšen nastop. Po možnosti s prakso. Dr. Strasser Armin, Dol. Lendava. 2331
Mestni -r-Trebm zavod Ot\   t LJubljana
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je po kratki bolezni preminul nad ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Drago Poljanec
činovnik Hiđrograf. instituta mornarice
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 11, t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, SPLIT, DUBROVNIK, 9. okt. 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   Četrtek, 10. oktobra 1940.
r Bte*. 232
Kakor da se godi ljude predobro
vedno
Tudi dandanes, ko nra^gi že pošteno stradajo, segnije v naših gozdovih mnogo užitnih gob
Ljubljana. 10. oktobra Gozdovi so pri nas povsod ljudem odprti. Tudi v okolici Ljubljane nihče ne izganja ljudi 12 gozdov, le v rožniških gozdovih mora čuvaj pogosto dopovedovati nabiralcem suhljadi, da ne smejo rabiti žage in sekire. Nihče pa ne preganja gobarjev in ne nabiralcev kostanja. Pri nabiranju kostanja delajo nekateri sicer škodo, ker lomijo veje in klestijo še nezrele jezice, vendar jim nihče ne omejuje svobode. Ce pa nihče ne izganja ljudi iz na^ih gozdov*. b> bilo skoraj potrebno, da bi jih podili v gozdove nabirat gobe Zlasti dandanes, ko so živila tako draga da revnejši ljudje v pravem pomenu besede stradajo, se človeku zdi vprav greh. da zgnije v gozdovih toliko gob samo zaradi neznanja ljudi.
Pri nas. namestu, da bi propagirali nabiranje in konzen iranje gob kvečjemu svarimo pred njimi, češ gobe so zelo nevarne, ker so strupene Zastrupitvt z gobami, ki so sicer zelo redke, veljajo za največjo senzacijo in nudijo vselej priliko, da časopisje še bolj zastra>i ljudi pred uživanjem gob. Ob takšnih prilikah ljudje navadno ne zvedo, s kakšno vrsto gob se je bolnik zastrupil; pogosto se namreč pripeti, da se ljudje zastrupijo z užitnimi vrstami gob, ker jedo postane gobje jedu ah ker uporabljajo že gnile gobe za jed. Zdi se, da so zastrupitve s strupenimi vrstami gob zelo redke m le zaradi tega bf «nicie veljati kot senzacija. V splošnem pa zastrupitve z gobami niso pogostejše kakoi z mesom in klobasami. Zaradi zastrupitev s klobasami ne bo prišlo nikomur na misel, da bi svaril ljudi, naj ne jedo kloba> zaradi zelo redkih zastrupitev z gobami pa ljudje v resnici ne jedu izredno številnih vrst užitnih ter okusnih gob, ki vsebujejo mnogo hranilnih snovi
Da vladajo takšni predsodki c gobah, je treba predvsem pripisovati nevednosti ne le preprostih ljudi, temveč tudi inteligence V ljudskih šolah se otroci pri pnrodo-pisu seznanijo površno le z užitnim gobanom, mušnico in lisičko, terej z gobami, ki jih pozna vsak. Posebne pozornosti ne posvečajo pouku o gobah tudi na srednjih šolah, tako da 2lash mestno dijaštvo ne pozna dobro niti  najnavadnejših  užitnih in
strupenih gob Dovolj značilno je, da gobe poznajo zelo slabo ce'o absdven«-' nekaterih strokovnih šol ki usposabljajo dijake za praktične poklice kjer je poznavanje gob nujno potrebno Pa tudi abiturienti učiteljišč ne poznaje vsi gob tako, da bi lahko naučili otroke v šo4?h spoznavati vsaj najpomembnejše gobe
Ne nameravamo priporočati, naj bi vsi absolventi šol poštah mikologi (goboslov-ci). dolžnost časopisja pa it da opozori na velik gospoda* k' pomen nabiranja in konzerviranja gob Motijo se tisti, ki mislijo, da je nabiranje gob le neke vrste sport in da z njim ne more biti nikomur pomagano. Tud; v tem pogledu bi se morali učiti od drugih narodov, kjer je sicer življenjski standard prebivalstva mnogo višji kakor pri nas. pa vendar ne puščajo nepo-branih gob Tudi gobe so narodno bogastvo, ki pa ima seveda šele tedaj svojo vrednost, ko ga znam^ ceniti. Nabiranje gob nima včPkega pomena le zaradi tega ker spretni gobarj- prejemajo za suhe (in sveže gobe v mestih) 'epe izkupičke, temveč, ker gobe lahko pomenijo mnogo zlasti v prehrani revnejšega prebivalstva.
Pri nas je sicer mnogo gobariev a mnogi se vračajo iz gozdov p-aznib rok češ gobe letos ne rasto Večina naših gobarjev išče le gobane ah globanje (jurčke), ker drugih vrst užitnih gob ne poznajo Zopet drugi, ki jih ie pa mnogo manj poznajo nekaj vrst gob več, a skrivajc svoje znanje v strahu pred konkurenco. Toda v naših gozdovih so gobarjem najhujši konkurenti tisti nevedneži ki razbijajo z nekakšnim čudnim veseljem vse gobe ki jih ne poznajo Tako mora gobar pogosto nabirati med žalostnim opustošenjem ostanke slabših gob
Nekaj naših domačinov se je nauči<lo go-barstva od priseljenih ruskih emigrantov in Čehov Med Rusi so tudi preprosti ljudje dobri poznavalci gob. Radi nabirajo zlasti goilobice in užitno sirovko (lactaria de-liciosa) Užitna sirovka, ki spada med mleč-nice, je zelo dobra goba. Te vrste gob rase izredno mnogo zlasti v krimskih gozdovih. Pred tedni je bilo nenavadne mnogo užitnih  sirovk v gozdovih nad Preseriem. V
Rusiji to gobo zelo cenijo m je vlagajo cele sode. ne le kozarce. Tudi pri nas je sirovk toliko, da bi si jih -lahko vsi dovolj konzervirali. Letos gospodinje v Ljubljani še niso vlagale mnogo gob. ker so gobani dragi in ker jih je maio Značilno je. da užitna sirovka ni nikdar naprodaj na našem trgu Zaman tudi iščeš na našem trgu maslenke in golobice, ovčarke. žemljevec in kar je še podobnih, pri na> pogostih gob. Nikdar, tudi v najhujših časih ne, še ni bilo na našem trgu naprodaj brezjega gobana (bo let u s scaber), ki je zelo pogosta goba in ki jo tudi kmetje poznajo, da ni strupena. V okolici Liubljane poznajo to gobo pod imenom »nepravi jirrček«. Prav tako ne prodajajo na našem trgu ti:rkov ali kozakov (bOlctuF rufus), ki se razlikujejo od brezovega gobana po bolj rdečem klobuku in debelejšem kocenu.
Jeseni so naši gozdovi zlasti polni krav-jač (bodetus bovinus). ki spadajo med ce-vaste vrste gob kakor gobam Ne prištevajo jih sicer med izvrstne gobe. zato niso priporodl ji ve za sušenje, toda gospodinje bi lahko tz njih kuhale ekstrakt, kar ne zahteva nobenih posebnih stroškov Gobji ekstrakt je celo lažje hraniti kakoT suhe gobe in uporaba ter priprava zlasti za juhe je preprosta in lahka Vendar pri nas skoraj nihče ne kuha gobjega izvlečka Meščanske gospodinje se rade zalagajo, če je le mogoče, z raznimi živali za zimo. le z gobami se ne. ker jih ne znajo pripravljati in ker je trg tako slabo založen z njimi. Ljubljana b; lahko konzumirala vsaj dvakrat več gob. ko bi bile na trgu naprodaj tudi druge užitne vrste. Zdaj prodajam razen gobanov le manjše količine čebi^aric. Psičk. borovega gMvca in kozjih parkelj-cev. Mnoge gospodinje ne poznajo niti če-bularic ter jih zato ne upajo kupovati. Ko ni dovolj gobanov, bi bil trg lahko založen vsaj s čebularicami, ki so tudi dobre za praženje, omake, juhe itd Čehularice so priporočljive tudi za sušenje.
Zdi se, kakor da je ljudem še vedno predobro, kajti sicer bi znali bolj ceniti gobe. k* lahko povsem nadomeste meso in ki so tudi po vsebini beljakovin enakovredne mesu.
»Gorske bukve« prof. dr* Metoda Dolenca
Izdala jih je Akademija znanosti in umetnosti Avtorjeva razlaga nudi dokaz, da imamo Slovenci svoje pravno zgodovino
Ljubljana, 10. oktobra Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je izdala »G orske bukve« univ. prof. dr. Metoda Dolenca. V predgovoru posveča avtor svoje veliko pravnok-godovin-sko delo tistim, ki so ustanovili Slovencem najvišji zavod znanosti in s tem omogočili, da so prišle s-Goiske bukve« na svet. Njim je delo posvečeno. Po njihovi zaslugi naj se pokaže, da imamo tudi Slovenci lepo svojo pravno zgodovino.
V uvodu razlaga avtor nastanek slovenskega prava in ugotavlja, da je vinogorsko pravo podlaga slovenske narodne pravne zavesti. Ne samo pravnike, temveč tudi vse slovenske izobražence, ki jih zanima slovenska zgodovina sploh, bodo živo zanimala nadaljnja razpravljanja avtorjeva o zgodovini vinogorskega prava, za jezikoslovce pa bo zanimiva razprava o rabi slovenskega jezika v vinogorskih zadevah. Večji del obsežnega, 264 strani obsegajo-čega dela izpolnjuje primerjanje tekstov gorskih bukev. Delo zaključi sestavni očrt slovenskega vinogorskega prava.
Slovenci smo imeli pred več ko tisoč leti svojo lepo državo, ali njena zgodovina še do danes ni dokončno proučena. Od poznejše dobe do začetka novega veka ne vemo tako rekoč nič, ne iz zgodovine našega prava ne iz svoje pravne zgodovine. Sele od kmečkih uporov dalje se pričenja naša zgodovina, iz pokreta kmečkega srtanu vzklije nov jezikovni razmah, pojavljajo se dokumenti o pravu, ki je veljalo za kmečki živelj.
To pravo ni šele takrat nastalo. Vzrast tega prava se pričenja od naselitve Slovencev na sedanjem ozemlju in ima svoje trdne korenike v dobi lastne državnosti, ostalo je celo v veljavi, ko so Bavarci odnosno Franki podjarmili Slovence. Ostalo ni kakor pisano pravo, ampak kot usedlina pravne zavesti, ki je usmerjala odnose med posamezniki in razsojevanje pravd na ljudskih sodiščih za slovenske ljudi, medtem
ko so pripadniki priseljenega naroda živeli po svojem, večinoma germanskem pravu. Politično gospodujoči tuji prebivalci niso tvegab popolnega zatrtja prava avtohtonega naroda. Tuje in domače pravo je živelo drugo poleg diugega ter je po naravnih zakonih nekakšne simbioze drugo na drugo vplivalo. Viri in pravni spomeniki tujega, zvečine germanskega prava, so že do skrajne natančnosti poznani, proučevani in obravnavani, viri slovenskega prava pa niso z znanstvenega stališča v svoji celo-kupnosti niti še ne razvidni, le po drobcih zasluteni. spomeniki tega prava v mnogo-čem izgubljeni. Rekonstrukcija slovenskega prava, kolikor bo to sploh mogoče, bo prva naloga pravnega razreda Akademije znanosti in umetnosti.
Viri za proučevanje zgodovine slovenskega prava so vsi najstarejši spisi, ki so ohranjeni v našem jeziku, tako tudi bri-žinski spomeniki, ki tudi dopuščajo izvest-ne sklepe, ki se tičejo našega prava. Naše bivše pravo nam bo pomagalo odkrivati tudi narodno blago, ki nam je ohranjeno v narodnih pesmih, pripovedkah, rekih in pregovorih. Mnogo smo že izgubili, ker se nismo pobrigali, da bi rešili arhive naših gradov, samostanov in cerkva. Avtor »Gorskih bukev« je sam v mladosti doživel, ko so pozimi leta 1894. v gradu Luknja pri Novem mestu v pečeh pokurili stotine fo-liantov z zapisniki vinogorskih zborov.
Prišlo je do ustaljenega germanskega prava po zapisanih virih, kmalu pa se je pokazala potreba, da se na neki način utrdi tudi slovensko pravo. To delo so opravili gospodujoči sloji, ne na ljubo svojim slovenskim podložnikom, temveč v prid svoje blagajne. Pridelek vinske trte je bil zelo razširjen in priljubljen vir dohodkov, pridobivanje pa se je vršilo na svojski način, precej različen od občnega kmetskega gospodarjenja. Ni čuda. da se je za take prilike že zgodaj pojavila potreba, da se je razmerje med gospodujočimi in služeči-
mi ljudmi ustalilo v pismeni obliki. Na tem področju se je zaradi tega v teku poznega srednjega veka razbohotilo običajno pravo, ki se je moralo v korist gorskih gospodov spraviti v enotno strujo. Premišljeno ustvarjeno sredstvo za to so bile »gorske bukve« iz začetka 16. stoletja. Tu se je zapisovalo pravo, ki velja na vinskih goricah na obe strani obvezno. Vsak zapis v »gorskih bukvah« je velevažen vir za spoznavanje slovenskega prava. »Gorske bukve« spadajo med naše najboljše in najstarejše pravne spomenike, predpisi iz vinogorskega pravnega življenja so hrbtenica prava, ki je veljalo med preprostim slovenskim ljudstvom. »Gorske bukve« so po dr. Dolencu med vsemi pravnimi spomeniki pravcati temelj za spoznanje, čiščenje in razlaganje ostalih spomenikov, ki so v celoti važni za ugotavljanje narodnega prava Slovencev. Avtorjev veliki izsledek v obsežnem delu je, da je vinogorsko pravo podlaga slovenski narodni pravni zavesti.
Hypof yza in sladkorna bolezen
Zdravniki zdaj dobro vedo, da je vzrok sladkorne bolezni v prvi vrsti motena funkcija Langerhansovih otočkov v trebušni silinavki in da lahko to bolezen uspešno zatiramo, če spravimo umetne- kri v pankre-atični sekret insulin Toda brez vsakega dvoma igrajo v mnogih primerih sladkorne bolezni neko vlogo tudi žleze z notranjo sekrecijo. Zato niso simptomi sladkorne bolezni vedno enaki in klinična slika te bolezni se pogosto znatno razlikuje od slike, kakršno poznamo na živalih, katerim so bili uničeni Langerhansovi otočki.
Glavne inkretorične žleze v sistemu drugih žlez imajo svoje antagoniste, tako da se pojavi enak znak bodisi pri opešani funkciji ene ali zopet pri pospešeni funkciji nasprotne žleze. Antagonist insulina je eden izmed hormonov sprednje možganske hvpofvze. Če vzamemo operativno ta del hypofyze živalim, pri katerih ie bila sladkorna bolezen povzročena umetno živali kmalu ozdravijo. Živali pa. pri katerih sta bili z operacijo uničeni obe antagonistični
■ žlezi, sploh ne morejo reagirati na koHčrao sladkorja v svoji krvi. Kotfičina sladkorja se dviga ali pada po tem, kolikor je v krvi ogljikovodikov, navzlic temu se pa z močo izloči malo sladkorja, čeprav je bilo v krvi mnogo saharina.
Številka se pa povsem izpremeni. če vbrizgamo živalim nekaj ekstrakta iz prednje hvpofvze. Takoj nastanejo tipični znaki sladkorne bolezni. Tudi pri zdravih živalih Lahko umetno povzročimo prekinjeno izmenjavo snovi, kakršna spremlja sladkorno bolezen z vbrizganjem hvpofvsalnega hormona, ne da bi uničili Langerhansove otočke.  Antagonistična  vloga diabetogenskega
hormona in hypofy»e proti insulinu se kaže tudi tako, da povzroča pri ŽTrakh, ki jkn je bil odstranjen prednji poduhec hvpofvze ie neznatna doza JMBlini smrtno hy-poglvkaemijo. Nasprotno pa msuKn, vbrizgan zdravim živalim, katerim >e bifl poprej vbrizgan rudi ekstrakt iz hvpofvze, zmanjša količino sladkorja v krvi bod j nego pri kontrolnih žrmhh brez injekcije diabetogenskega hormona. Iz tega sledi praktična pobuda zdravnikom, naj pri znakih sladkorne bolezni »gotove tudi, da-li ne gre za preintenzivno delovanje prednjih izrastkov hvpofvze.
Komar nosilec malarije
Po vsem svetu zahteva malarija na leto dva milijona človeških žrtev
Droben komar bo nemara osvojil vso severoameriško celino. To presenetljivo ugotovitev je prineslo poročilo Kockefel-lerjeve ustanove, ki je njen glavni namen zatirati po vsem svetu nalezljive bolezni. Anopheles darlingi se imenuje te vrste komar, ki spada med najnevarnejše raznašal-ce v Braziliji in ki se je razširil že tudi v srednjo Ajneriko, angleški Honduras in Guatemalo.
Pred 10 leti Južna Amerika malarije sploh še ni poznala. Prvi komar, nosilec malarije, je bil ugotovljen pred 10 leti v braziljski dolini Jaguaribe. Čeprav so se zdravstvene oblasti zavedale pomena tega odkritja in takoj ukrenile vse potrebno, da se nevarnost prepreči, nihče ni slutil, kaj se bo zgodilo že prihodnje leto. Zdaj je položaj v dolini Jaguaribe naravnost obupen. Malone vsi prebivalci so dobili malarijo. Od 50.000 bolnikov jih je umrlo 5000. Bacile malarije so zanesla prekomorska letala z letališča v Dakarju, na zapadni obali Afrike v Brazilijo. V letalih, letečih nad južnim Atlantikom, so bili gotovo tudi malarični komarji. Nekaj tednov potem, ko je prispelo prvo francosko južno-atlantsko letalo na braziljska tla, se je pojavila med domačini malarija.
Malarični komarji so se zelo naglo razširili malone po vsej južnoameriški celini.
Bilo je praktično nemogoče zatreti jih_ Zdaj se pomikajo ogromni roji komarjev zmagovito proti severni polovici zemeljske oble. Njihov prihod v Srednjo Ameriko je vzbudil med ameriškimi učenjaki velik strah. Predsednik Rockefellerjevega zavoda Ravmond Fosdyk je proglasil najmanjšega komarja za pravega državnega sovražnika številka 1 Združenih držav, za nevarnost, proti kateri se je treba zdaj boriti z vsemi sredstvi, zlasti z ognjem in strupenimi plini, čeprav bo treba zažgati ogromne gozdove in uničiti mnogo rodovitnega polja, če se bo malarični komar razširil do Mehike, se severoameriška celina ne bo mogla ubraniti malarije.
Skrbi ameriških učenjakov so povsem razumljive, če pomislimo, da zahteva malarija na vsem svetu vsako leto okrog 2 milijona žrtev, a malarija ograža približno dve tretjini vseh prebivalcev sveta, torej okrog 700.000 ljudi. Najtežji je položaj v angleški Indiji, kjer je zahtevala predlanskim malarija okrog 1,200.000 žrtev. Polovica prebivalcev združenih indijskih pokrajin trpi za to boleznijo. Glede malarije so poleg angleške Indije na najslabšem Turčija, Sirija. Siam, Palestina, Kitajska, Sumatra, Filipini, Makedonija, Grčija in Sardinija.
Iz zgodovine kolesa
Sedalo na kolesih, z nogami potiskati od zemlje, to je bil izum Karla Dreisa, s katerim je zbudil leta 1817 pravo senzacijo. Za svoj izum je dobil naziv profesorja mehanike. Toda njegovo leseno kolo je bilo brez pedalov, treba je bilo z velikimi koraki potiskati se od zemlje, da se je izrabil razmah. Ko je bil izumitelj še živ, so že izdelovali v Angliji drezine in jih preizkušali v postni službi. Tudi v Ameriki se je že pojavilo primitivno kolo. Karel D reis je umrl pozabljen leta 1851.
H. Milus je opremil njegovo kolo s pedali. Leta 1867 so se pojavila na svetovni razstavi v Parizu prva uporabna kolesa, ki jih je izdelal mehanik F. Michaux. On je ustanovil tudi prvo tovarno za kolesa na svetu. Umrl je leta 1873 obubožan v umobolnici. Nemški izumitelj je prenesel pogon na zadnje kolo, prednje je pa uporabljal za ravnotežje in smer. Pozneje je uvedel francoski izumitelj kovinasto ogrodje, angleški žične osi, ameriški pa gumijaste obroče. Krogličasti ležaji, že sto let let znan izum, je bil uveden tudi pri kolesih.
Leta 1879 je razstavila angleška tvrdka prvo kolo z verižno prestavo na zadnje kolo. Irski živinozciravnik James Dunlop je izumitelj z zrakom polnjenih gumijastih obročev, E. Sachs je pa izumil leta 1895 prosti tek. Dolgo je trajalo preden so tehniki priznali kolo. Leta 1869. je bil ustanovljen v Nemčiji prvi kolesarski klub. Šele pozneje so se jela kolesa uporabljati za izlete in potovanja. Proti koncu preteklega stoletja so se pojavile prve kolesarske dirkalne proge.
in nadarjena
Gospa Kochova v Kansas City je nedavno z velikim uspehom napravila zaključne izpite in postala odvetnica. Nekoč je bila lepo dekle in omožila se je z bogatim Kochom. Živela je mirno srečno življenje. Ko ji je bilo 46 let ji je mož nenadoma umrl in ji zapustil vse svoje ogromno premoženje. Cez nekaj dni se je pa izkazalo, da je oporoka nejasna. Takoj so se prijavili s svojimi zahtevami država, ravnatelj Kochovih podjetij in mnogo drugih.
Vdova se je morala pravdati na vse strani za dediščino. Vsa je bila zatopljena v paragrafe. Po treh letih je že tako temeljito poznala advokatsko prakso, da se je jela živo zanimati za njo. Studirala je privatno in v pičlih treh letih je napravila vse izpite, čeprav je stara že 50 let. Zdaj bo lahko sama vodila svojo pravdo
To in ono
Ljudje so kakor celofan, tudi tako prozorni. In prav tako težko se Uh odkrižamo, če srno se jih nakopali na vrat.
V Ameriki se liudie tako boie številke 13. da je v nekaterih ozirih trinaisto nadstropje označeno kot 12 a.
Američan ti raje posodi avto. neeo nalivno pero.
Leseni svetniki store več nego živi. je dejal Lichtenberg.
Neki ravna tel i kaznilnice trdi. da so po njegovih izkušnjah kaznjenci, obsojeni zaradi dvoženstva, najboljši vrtnarji.
Na Kitajskem so tri važne stvari: vljudnost, družina in ied.
Ljudje, ki sami prejemajo napitnino, se sramujejo dati prenizko naipdtnino.
Iz ameriške šolske naloge: Julius Cezar se ie proslavil z brzojavko: Prišel sem, videl sam. zmagal sem.
Knjiga pregovorov pravi: Nič ni na svetu nove e a razen tega. kar je bilo že pozabljeno.
Masaža živčnih vozlov
čeprav je masaža že zelo stara, se vendar pojavljajo vedno novi načini masiranja. Tako so v nekem znanstvenem zavoda v Weisbadnu odkrili nov sistem, mimo katerega je šla veda ne da bi ga opazila. Gre namreč za masažo živčnih vozlov, v katerih čuti človek bolečine. Tako lahko na najenostavnejši način odstranimo bolečine. Na vrsto brezžične telegrafije spominja primer, da so odstranili bolečine nad ušesom s tem, da so masirali človeka med prsti.
Edniund O* Hara:
1
orofesoria ftarbstitiia
Roman L
— Vi bi torej to stvar prevzeli?
— Da, prevzamem jo.
— Ali se zavedate nevarnosti, ki vtu^ ^cu.'
— V polni meri.
— In navzlic temu ste pripravljeni...
— Seveda,
Ta kratek pogovor je tekel v sobi šefa newyorške policije Lenglena. Dva meža sta si stala iz oči v oči. Prvi šef policije, visok, že nekoliko sivih las, star približno petdeset let, je nervozno otipaval s prsti blesteče gumbe svoje uniforme. Drugi, mlajši, star komaj trideset let, v civilni obleki, energičnega obraza, je stal pred njim vzravnan liki sveča. Na njegovem obrazu ni bilo nobenih znakov razburjenosti, niti napetosti. Šele po zelo resnem pogledu njegovih sivih oči bi se dalo sklepati, da je ta mož dejansko upošteval tudi vse morebitne posledice svojih besed in svojega sklepa.
— Izvolite še enkrat sesti, gospod Townsend, —
je dejal šef policije po kratkem molku in pokazal z roko na usnjen naslanjač kraj pisalne mize.
— Čujte torej, gospod Townsend, — je začel Len-glen, ko sta oba sedla. — Pred letom dni smo prejeli od Scotta iz Buffala čudno brzojavko. Vedeti morate, da je spadal Scott med naše najmlajše, toda tudi najsposobnejše detektive.
Lenglen je listal po aktih, ležečih pred njim.
— Evo brzojavke, glasi se: »Slučajno sem odkril težak zločin. Odpotujem takoj z letalom v NewYork. Pričakujte poročila.« Brzojavka je prispela nekaj ur pred zaključkom uradovanja. čakal sem s tovariši. Drugi uradniki so bili odšli domov. Minila je ura za uro, toda Scotta ni bilo od nikoder. In sploh ga nikoli več ni bilo. Njegovo truplo so našli približno petsto metrov od kraja v Buffalu, kjer se je bilo dvignilo letalo. Zdravniško poročilo se je glasilo: »Smrt kot posledica zastrupi jen ja z neznanim plinom.«
Lenglen se je sklonil čez mizo in pomolil Town-sendu fotografijo.
— Scottova slika, — mu je pojasnil kratko. Potem je pa nadaljeval in glas mu je zvenel bolestno:
— Zadevo smo poverili Fultonu, staremu, izkušenemu uradniku. Dva meseca je odgovarjal na vsa naša vprašanja z lakoničnim »nič novega«. Ze smo razmišljali o tem, da-li bi ne kazalo sploh opustiti zadevo kot brezupno, ko je prispela vest, da so našli Fultona v hotelu »Elvira« v Chicagu mrtvega. Prve vesti so govorile o srčni kapi, toda to ni bilo točno.
Z vestnejšo preiskavo so pozneje zdravniki ugotovili pravi vzrok smrti: zastrupi jen je z neznanim plinom.
Townsend je nemo poslušal svojega sobesednika, ne da bi mu posegel v besedo. Kar je naglo dvignil glavo:
— Kako so bile najdene njegove obleke v kovčegu? V redu?
— V najlepšem redu, — je odgovoril Lenglen. — Nič ni manjkalo, nič, samo ... iz njegovega no-teza je bilo iztrganih nekaj listov.
— Razumem. — Izvolite nadaljevati. Šef policije je globoko vzdihnil.
— Ainmiller je prevzel zadevo. On sicer ni bil eden naših najsposobnejših uradnikov, ker je bil pa samec in ni nikogar imel ... saj me razumete.
— Razumem vas v polni meri.
— Minilo je več mesecev, — je nadaljeval Lenglen svoje pripovedovanje, — toda nobene sledi nismo našli. Ainmiller se je končno priglasil prostovoljno tudi za druge primere, vendar pa ni nikoli povsem izpustil te zadeve iz vida. Minilo je bilo deset mesecev. Mi smo smatrali zadevo za povsem brezupno ...
Šef policije je segel po nekem aktu.
— To je poročilo službujočega redarja z 32. avenije v Buffalu. »Prbiližno deset minut pred polnočjo sem videl, kako prihaja nekdo po aveniji. Ker se je večkrat previdno ozrl, sem se jel zanimati zanj. Kar ga je dohitel avto, naglo se je ustavil tik njega, iz avtomobila sta skočila dva moža in planila nanj. Zdelo se mi je, kakor da je neznanec nekaj podob-
nega pričakoval, ker se je jel takoj na vso moč bra-niti. Vnela se je kratka borba. Odhitel sem proti njim, pa nisem mogel točno opazovati borbe. Slišal sem tiho žvenketanje, ta čas se mi je pa zvrtelo v glavi. Zdelo se mi je, kakor da sem vdihnil hlape razbeljenega železa. Preden sem se pa onesvestil, se mi je posrečilo opozoriti z žvižgalko bližnjega redarja.«
Lenglen je odložil ta akt in segel po drugem. — To je poročilo redarja z 31. avenije: »Malo pred polnočjo sem zaslišal signal svojega tovariša. Odhitel sem na vso moč tja, od koder se je slišal signal. In naenkrat sem zaslišal strel. Ko sem prihitel na kraj borbe, sem našel svojega tovariša onesveščenega. Dobrih štirideset korakov od njega je ležal v mlaki krvi nekdo, o katerem se je pozneje ugotovilo, da je kriminalni uradnik Ainmiller. Hotel sem mu pomagati, čutil sem, da težko diha, nisem pa začutil nobenega vonja. Čudno se mi je zdelo, da nosi Ainmiller plinsko masko. To mi je dalo povod, da sem prvi hip mislil, da gre za zločinca, ki ga je moj tovariš obstrelil. Ta čas, ko sem iskal na njem rano, je globoko vzdihnil in s težavo izgovoril nekaj besed. Govoril je pa tako nejasno, da sem razumel samo nekaj besed. Njegove besede so se slišale tem težje, ker je nosil masko. Slišal sem, kako je dejal: Našel sem sled — tvornica Rus-sell. Važno, važno. — Besedo »važno« je ponovil večkrat. Zdelo se mi je, da ni več pri zavesti. Kar je obmolknil. Ko je prispel zdravnik, je mogel ugotoviti samo smrt. Krogla je bila prebila nesrečneža pljuča,«
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof /J Vsi v Ljubljani