S90B0DH9 Ano (Leto) VII. 10. februarja (febrero) 1949 No. (Štev.) 6 Ob stoletnici Prešernove smrti P K S N I K 8. februarja je poteklo sto let, od¬ kar so v Kranju pokopali FRAN¬ CETA PREŠERNA, naj večjega slovenskega pesnika, ki še danes velja za vrhunec slovenskega Par¬ nasa. Ta skromni malomeščanski advokat, ki se je komaj pred par leti osamosvojil, je po smrti postal slovenski Puškin, našemu narodu pesniški (Joethe. prva legitimacija za vstop med zahodno pesniško svetovno kulturo. Z njegovo poe¬ zijo smo se postavili v jezikovni in pesniški kulturi ob stran in na raven naj višje umetnosti in to v času, ko se je jezik komaj začel razvijati in je Prešeren sam še ra¬ bil tuji jezik za občevalno sredstvo (pisma itd.). Ni ga Slovenca, ki bi mu Pre¬ šernovo ime ne zvenelo z naj slaj¬ šim zvokom, in ni ga, ki bi ne imel pojma o njegovi tragično raz¬ klani osebnosti: po eni strani je segal za najvišjimi zvezdami in človečanskimi ideali vključno z ljubeznijo, ki jo je postavil tako idealistično visoko, da ni mogel do nje, na drugi strani pa je padal v življenski obup prav do poskuše- nega samoumora in banalnega ži¬ votarjenja ob vinu in ženski. Lju¬ bezen in obup, Julija in Ana, .,frajgajst’’ in otroška vera v Bo¬ ga Ljubezni, kateremu je zapel prelepo himno v Krstu, romanti¬ ka in realizem-vse to je vrelo v njem iri ga metalo v življenski vi¬ har, da sam ni vedel, kam. Le to ie vedel, da je padel v okolje živ benskega materializma, pa je ho¬ te’ ve; iz njega k najvišjim člove- PESNIK Nas, ki stojimo na tej drugi poluti sveta, ta hip zanima podoba, ki jo bo¬ do tej pesniški stalnosti v naši kulturi dali sedanji veljaki, ki predstavljajo narod, za katerega voditelje so se pov¬ zpeli po prevari in naivnosti sveta, in po skladovnicah slovenskih mrličev. Ve¬ mo, da bo njih gledanje na Pesnika dru¬ gačno kot je naše; vemo, da bo vsa ta njegova idealistična romantika postav¬ ljena za temelj današnjih razmer in za obrambo današnjega režima materiali¬ stične diktature. Da, to vemo, kajti že 1. 1946 je tedanji predsednik Boris Ki¬ drič zapisal tole: “Prešeren je brez dvoma znanilec, v umetniškem oziru pa tudi sotvorec tega kar so naše ljudske množice stoletje pozneje v krvavi jugo¬ slovanski narodno osvobodilni fronti, v revolucionarnem demokratičnem pro¬ cesu, pod dejanskim vodstvom najna¬ prednejše družbine teorije (t. j. komu¬ nizma) spremenile v resničnost”, (t. j. v režim). S temi besedami je bil že tedaj dan ukaz, kako naj se potvori Pre¬ šeren za nov čas v domovini, in v kak¬ šni loči naj se podaja Prešeren narodu 1 N - M I canskim vrednotam, k Ljubezni, svobodni domovini in k Bogu, pa je bila njegova volja včasih slaba, ali vere v Boga mu ni omajala in je pred sto leti umrl kot vdani kristjan. In to je v poeziji ves čas bil: njegova pesem izvira iz tega krščanskega srca, ki je nemirno v ljubezni in kliče ljubezen in brat¬ stvo na vse človeštvo ter pošlje ce'o junaka svojega naj večjega dela preganjat “zmot oblake krive vere med Slovence. . Bil je Prešeren pesnik visokih zvezda in strašne bolečine pod nji¬ mi kajti zavedal se je, da ni rojen zanje, v katere pa veruje z vso du¬ šo, in trpi pod njimi, nečloveško trpi... v svoji notranji rasti od mladostne erotike v romantični ideal, ki se mu spremeni v Domo¬ vino in odtod ob poveličanem de- vištvu Bogumile naravnost k Bo¬ gu in po njem k bratstvu vsega sveta: Beg živi vse narode! To je Prešeren in njegova ne- mrtna Pesem, ki živi v nas in nas spremlja kot največji zaklad tudi na poti okrog sveta: Pesem, ki druži tudi preko oceanov vse čla¬ ne našega naroda v eno trdno du¬ hovno vez, v naše središče, preko katerega ne more nihče od Sloven¬ cev v nov čas. Ne bomo govorili več o Prešer¬ nu kot človeku in pesniku, kajti vsak ga pozna, vsak ga nosi v du¬ ši. v spominu in v srcu; in svoje življenje živi ob njegovi pesniški izpovedi. ■ N - 0X1 in šoli, da bo postal prerok in nosilce sedaj vladajoče ideje proletarske dikta¬ ture, ki je režim nasilja, laži, brezve- re, _sovraštva, materializma in nesvo¬ bode, vseh tistih nevrednosti, ki jih je Prešeren tako sovražil in bičal v svojih pesmih. In poveličevali ga bodo po tem uka¬ zu vsi slovenski kulturniki na čelu z njegovim “dedičem” Župančičem, tistim, ki je pred petdesetimi leti ob Prešer¬ novi stoletnici rojstva tako nehote “pre¬ roško” zapel tudi za sedanji svoj čas primerno oznako nasprotja Prešerno¬ vemu duhu: Kdor ni naučil se kot papagaj besed svečanih, svete hrame ruši. O Domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši. Glej smešna krinka, opičji obraz: to boginja svobode je pri nas! Tako je pel leta 1900. Toda že 1. 1924 si je dal v ljubljanskem teatru ob pro¬ slavi 75 letnice smrti Pesnikove ob re¬ citaciji “Nove pisarije” učiti od Pisarja — Vidmarja, da naj poje t 8. II. 1849 gosence kaj na repo varje, kak prideluje se krompir najbolji, kako odpravljajo se ovcam garje: vsi bomo tvojo čast na glas trobili... Kakšna tragika za Župančiča ob Pre¬ šernu: zdaj mu res določa Vidmar, anti- prešernovski Pisar, kaj ima pisati slo¬ venski pevec: ne, naj poje, kar mu grlo daje, temveč himne volkovom in njih mesarjenju, srpu in kladivu na stare koračnice, notranjemu posojilu in udar¬ nim brigadam... da: “gosence kaj naj repo varje”. . . In vprežen v tako tlako bo proslavljal Prešerna, svobodnega člo¬ veka, in še bolj smešil opičji obraz svo¬ je dobe, krojene v antiprešernovskert duhu. Ne slavi se danes Prešeren, slavi se — Narobe-Prešeren! Na ukaz nazo¬ ri^ v Moskvi, bi morali pravega Prešer¬ na obsoditi in vreči na grmado, kajti sam Stalin je zapisal, da vsak pesniški individualist, ki “vede ali nevede ute- Los Eslov. nos festejan el centenario de la muerte de' su mas grande y glo- rioso poeta FRANCE PREŠEREN. (1800 — 1849.) Para nuestros amigos ar- snjuje ustvarjajočo iniciativo množic, mora biti vržen vstran”. Je iniciativa množic Prešernova ljubezen do Julije, njegov osrednji pesniški navdih? Žda- nov je obsodil vsak naslon na zapadno umetnost in so mu slovenski kulturniki ploskali: Ali ni Prešeren največji za- padnjak med našimi pesniki ? Morali bi ga prekleti. Ali ni Višinski pred meseci edini pred vsem svetom glasoval od¬ ločno proti človečanskim pravicam svo¬ bode besede in tiska in so Slovenci stali cb njegovi strani. In Prešeren: ali ni on borec za človečanstvo ? človečnost in svobodo ? Proti cenzuri ? Preklet bi mo¬ ral biti! Boris Kidrič je v Vrbi rekel, da je “vse Prešernovo delo zrastlo v nasprot¬ ju s tedanjo slovensko resničnostjo”, t. j. v opoziciji. Kje danes ustvarja v Slo¬ veniji kakšen umetnik, ki stoji v opo¬ ziciji? Niti najmanjše zbirke iz opo¬ zicije ni na dan, kaj šele novih Prešer¬ novih Poezij! Kje je svoboda? Pavčko¬ va cenzura je bila prijateljski nasvet ob primeri z Ozno. Danes bi se s Prešer¬ nom v opoziciji zgodilo to, kar je zahte¬ val neki poslanec v ljubljanskem parla¬ mentu leta 1946: “za ljudi, kateri ni¬ majo namena spremeniti dotedanji na¬ čin življenja, je edino zdravilo prisilno delo, v težjih slučajih pa smrtna ka¬ zen!” Prešernov primer bi bil gotovo težji slučaj... in ne bilo bi mu treba segati po lastnem pasu... Da, tudi pravi Prešeren je danes re- akcionarec. Reakcionarec kot ljubimec (o nesmiselni idealist, goreč za meščan¬ sko kapitalistko Julijo!), reakcionarec kot humanist (ni pel o vešalih, ne\ ubo¬ jih!); reakcionarec kot nacionalist (o ljubil je svoj narod!); reakcionarec kot Slovan (“nam gre, Slave psom, lajati, tace lizat); reakcionarec kot zahodnjak in borec za svetovni mir v smislu Lju¬ bezni (Bog živi vse narode!) Toda: slavljen bo kot predhodnik OF in sotvorec sedanjega režima. Njegovi Pesmi bo nadeta maska. In ga ne bo, ki bi jo strgal s teh svečanih besed, po¬ navljanih kot papagaj od lakajev- hlapcev-moskovitov. gentinos ofrecemos a.; Ciril Justin, učitelj v Žireh. Gonja proti nasprotnikom režima. Pri¬ staši sed. protiljudskega režima so ime¬ li zborovanje v Šmartnem pri Slovenj- gradcu. Na zborovanju so napadali kmeta Jurija Gamsa. “Razkrinkali so ga kot vaškega špekulanta.” Njegovi nasprotniki so vedeli povedati, da ima 10 ha obdelovalne zemlje, od katere je 5 ha orne. Pred .in med vojno je obde¬ loval vso zemljo, zdaj pa je 2 ha pustil za deteljo. Med vojno je redil 12 glav živine, zdaj le 8. Prešičev je imel prej 11, zdaj pa samo 6. Omenjeni je tudi zakopal krompir. V isto vrsto nasprotni¬ kov sed. režima so spravili tudi Šibila, ki bi bil tudi moral oddati dva prešiča, pa ju je raje tik pred oddajo zaklal in nato sam pojedel. Zemljo je dal delav¬ cem v najem. Titovci so za oba zahte¬ vali aretacijo in obsodbo. Smrtna obsodba. V Novem mestu so obsodili na smrt Alojza Babiča iz Kunstberga zaradi umora svojega ta¬ sta, njegovo ženo pa na; 15 let. V zvezi s tem so obsodili tudi župnika Pavliča na 9 mesecev zapora, ker zločina ni pri¬ javil oblastem. Babičeva je bila nam¬ reč pri župniku Pavliču pri spovedi. Primorski Slovenci proti Titu. Na okrajnem sodišču v Postojni je bila ne¬ davno razprava proti večji skupini kme¬ tov, katere so titovski priganjači obso¬ dili za saboterje, ki da so namerno za¬ virali obvezno oddajo živil in obdelo¬ vanje zemlje. Vse so obsodili na 6—12 mesecev zapora in na delno ali celotno zaplembo premoženja. V Idriji so pa zaradi enakih prestopkov obsodili Fran¬ čiško Zagoda in njeno sestro Ivanko, por. Del Erba iz Godoviča na 8 mese¬ cev zapora in celotno zaplembo premo¬ ženja. Pred vojno sta redili 30 glav ži¬ vine in 10 prešičev, sedaj pa samo 7 glav živine in 2 prešiča. Obe sta tudi “sabotirali” oddajo krompirja. Za okraj Ljubljana-okolica so usta¬ novili novo okrajno sodišče. Marinko napada emigracijo. Predsed- Fortunat je videl samo senco. “Ušel si mi; se bova že sre¬ čala doma!” Dotipal je lonec in ga zavezal v culo. “Nejček!” je zaklical. Nič. Vdrugič močneje: “Nej¬ ček!” Tihota povsod. “Oba sta mi ušla,” je mrmral Fortunat. “Ista kri!” Brskal je po pesku z roka¬ mi, da bi dosegel kladivo. Plazil se je proti kupu. Tipal je na vse strani, zdaj na levo, zdaj na desno, višje pa nižje. “Daleč sem ga treš¬ čil!” Z motnim očesom je lovil senco. Stegnil je roko in dosegel nekaj mehkega, vlažnega. Sunko¬ ma se je obrnil in grabil z obema rokama. .. “Joj! Kriste!” Pod rokami je dotipal Nejčka. Nogo mu je prijel, prša pa roko, v kateri je stiskal denar, in glavo. . . Slovenije nik ljb. titovske komunistične vlade Marinko je imel nedavno v Zagorju go¬ vor, v katerem je najprej napadal ko- minformovce, takoj nato se je pa spra¬ vil nad sosednje demokratične države, ki dajejo zatočišče in radio “odpadni¬ kom in izrodkom” za blatenje komuni¬ stične partije in sed. Jugoslavije. Po Marinkovi izjavi “ti izrodki spadajo v isti tabor kot reakcija doma in tisti, ki hočejo staro Jugoslavijo.” Na Jesenicah so se titovci spravili nad kmetici Brejc Valentino in Grašič Lucijo, češ, da zanemarjata obdelovanje posestva in živinorejo. Krompirja da tudi nista hoteli izkopati in žita ne po¬ žeti. V Gorjah pri Bledu so titovci na se¬ stanku napadali tamošnjega župnika, češ, da uči v šoli, da ni treba delati, ampak moliti. Kanal z umazano vodo je menda tudi tako speljal, da se je "o- da odtekala na kraj, kjer so partizan¬ ski grobovi. Partizanke so na sestanku vpile, da župnik ne sme več- poučevali verouka v šoli. V Ljubljani so biv. tovarni Eifler in Štora združili v “Tovarno dekorativnih tkanin”. Tako so praznovali Božič. Na božični dan so rudarji v Zagorju delali ves dan. Po pisanju tit. tiska so bili rudarji “ta¬ ko navdušeni, da so hoteli še kar dalje ostati v jami”. Po končanem delu je bil sprevod z godbo na čelu. Luis Adamič med svojimi. Znani, pro- pagator titovstva v USA Luis Adamič je prišel v Beograd. Sprejeli so ga Bo¬ ris Kidrič, Baebler in ostali komunistič¬ ni veljaki. Pri šahovskem prvenstvu za Jugosla¬ vijo sta zasedla prvo in drugo mesto Vasja Pirc in Gligorič. Generalne direkcije za pošto, brzojav in telefon so ukinili. Njihove posle je prevzelo min. za pošto, brzojav in te¬ lefon. Ljubljančani ob sobotah zopet v dol¬ gih vrstah čakajo na meso. V zadnjem času se je pa ponovno že zgodilo, da mesa sploh ni bilo. RAZPRAVA V CELJU ZARADI PREBEGOV ČEZ MEJO V Celju je bila nedavno razprava pro¬ ti organizatorjem ilegalnih prebegov čez mejo. Te prebege so v Celju ori- pravljali nasprotniki sedanjega proti¬ ljudskega režima. Na zatožni klopi so vlažno, z luknjo na temenu. “Nejček!” Sklonil se je k dečku, mu dvig¬ nil glavo, poslušal, ali diha. . . “Nejček! Moj -Nejček!” Divji klic je odmeval po votlih jamah. Pritekla sta kamnarja iz spodnjih jam. “Ubit je, mrtev!” Starec je zatulil. Zgrabil je ot¬ roka v naročje; stiskal ga je k sebi in s pretresljivim glasom klical: “Nejček, saj nisi mrtev. Reci, da slišiš! Fantek moj! Vode, dajte vede! Jaz sem ga •— ubil! Ne, sam hudič ga je!” Dvignil se je z Nejčkom v na¬ ročju. Mrtva, krvava glava je vi¬ sela navzdol, strnjena kri je cur¬ ljala na kamenje. Starec se je po¬ gnal. Zapletel se je med kamenje in padel na grušč. Kamnarja sta bili: Stavbenik Grein Franc, trg., Ravni¬ kar Božidar, tiskamar Rode Adolf, le¬ karnar Tončič Ivan, zatem Grein Mari¬ ja, Rode Ana, Kralj Štefan iz Holmca pri Dravokradu, Kralj Karel iz Gušta- nja in Očko Viktorija iz Rebra pri Laš¬ kem. Ravnikarju so šteli v greh tudi to, da ni prijavil svojega vajenca Go¬ renjaka Milana, za katerega je vedel, da je pri Križarjih. Obsojeni so bili med drugim Grein na 20, Ravnikar na 15, ostali pa na zoporno kazen od 1—9 let. Vsem so zaplenili tudi vse premo¬ ženje. SLIKA SEDANJIH RAZMER V TITOVINI Na Dolenjskem ljudje koljejo praši¬ če kar vse vprek, ker se boje rekviziei- je. Razneslo se je geslo; Tvoje je samo to, kar imaš v ustih. Zato vsakdo gle¬ da, da čim več poje. Pomladi se vse bo¬ ji zaradi lakote. V hribovskih vaseh ni¬ majo cilidrov za petrolejke. Vse tudi pi¬ je, samo, če ima kaj. Koledarjev tudi letos ni bilo. Povsod je silno pomanj¬ kanje zdravil. Neka tovarna na Notranj¬ skem je nujno potrebovala 1 liter oglji¬ kovega dvokisa. Prositi je morala za do¬ voljenje ministrstvo. Joda ni mogoče do¬ biti za nobeno ceno. Stroji po tovarnah so zelo obrabljeni. Olja za mazanje so slaba, navadno jih pa sploh ni in zato stroje mažejo kar z nafto. Svoje pa do¬ prinesejo tudi' razni “novotarji”, ki na strojih eksperimentirajo tako dolgo, do¬ kler jih ne pokvarijo. Stroje popravljajo nemški inžinerji, ki imajo po 15.000 din. plače. Pa niso zadovoljni in jih je že več pobegnilo. V titovini je tudi veliko po¬ manjkanje papirja. Po uradih pišejo na dmgo stran letakov. Poleg vsega pa še birokracija. Neko podjetje je nujno ra¬ bilo tiskovine. Naročiti jih je moralo preko ministrstva in je na rešitev mora¬ lo čakati pol leta. črnila in svinčnikov tudi ni. V glavni papirnici v Ljubljani je poleg velikega napisa “Tu se proda¬ jajo vse šolske potrebščine” še manjši napis “Zvezkov in svinčnikov ni”. To¬ varne nimajo kuvert. Vlaki vozijo ne¬ razsvetljeni in nezakurjeni. Na mnogih vagonih ni šip. Na Jesenicah so obsodili na 6 let za¬ pora Leopolda Muleja, solastnika ood- jetja Mulej - Chemar na Bledu, ker je utajih del prometa za odmero davkov. Iz Ljubljane so pričeli seliti ljudi v okolico Rakitne. Pogačarjeve so prese¬ lili v Štepanjo vas. V decembru so v Ljb. delili milo za — oktober. Vsak potrošnik ga je dobil 10 ga dvignila. S silo sta iztrgala mrtvega Nejčka iz starčevih rok ter ga odnesla domov. Fortunat se je po vseh štirih privlekel v jamo. Grabil je za opor¬ nike in v grozni bolesti golčal ter se zvijal po grušču. Majal je lese¬ ne stebre in v obupu čakal, da se usuje nanj kamenje in ga ubije. Stebri so škripali, vdali se pa niso. Le pesek se je usipal izpod kamni¬ tega stropa. Spodaj na cesti ja zabrnel mo¬ tor. Polir in orožnik sta hitela navzgor. Na cesti je bil srečal po¬ lir kamnarja, ki sta nesla v bajto mrtvega dečka. Prizor ga je pret¬ resel do kosti. Obledel je in se z vso naglico odpeljal na orožniško postajo. Ljudje v vasi so se začu¬ deni spogledovali. Pod jamami je polir zarjul: “Fortunat!” Odziva ni bilo. Z o- rožnikom sta se pognala do jame. Zuna-j na kamenju so muhe srka¬ le lužo strnjene krvi. Zraven je ležalo krvavo kladivo. Filip Terčelj: POGLAVJE "IZ VOZNIKOV" Prizor iz zadnjega dejanja J. Vomber- garjeve drame “Vrnitev”, ki jo je 30. januarja uprizorila “Igralska Družina Narte Velikonja” v Buenos Airesu. dkg. Sladkorja v prosti predaji ni. Za maščobo se delili laneno olje. V Ljubljani so komunisti postavili za¬ htevo po odstranitvi z univerze profe¬ sorja za mednarodno pravo dr. Tomši¬ ča. V Suhorju so kmetje napodili člane komisije za rekviriranje prešičev. Fi- nancarja so zaprli v svinjak. Po prešiče je pozneje prišla milica./ Cepivo proti jetiki bodo po novi od¬ redbi vbrizgali mladini v Jugoslaviji. Iz¬ delujejo ga v Beogradu in se imenuje BCG. časopisni oglas v ljb. listih: “Zame¬ njam 3 kg prave kave za moško oble¬ ko”. “Kupim 5 kg pralnega praška.” Za dijake so titovci upeljali strog' “nu- merus clausus” in jih navezali na posa¬ mezne univerze. KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE lahko dobite: v upravi VICTOR MARTINEZ 50 pri č. g. Hladniku, PASCO 431 v trgovini Časa Boyu, OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) in pri g. Lojzetu Erjavcu, ALVARADO 350, Ramos Mejia “Ubil ga je s kladivom!” Orož¬ nik je pisal zapisnik. “Fortunat! Ubijalec! Ven iz ja¬ me ! ” Strašen molk je trgalo golčanje in škripanje podpornikov, ki je prihajalo iz votline. Starcu so se napele mišice, iz ust se mu je cedila slina, rana na hrbtu se je odprla. Hrope! je v divjem obupu. “Takoj ven, v imenu postave!” je veleval orožnik. “Nejček, moj Nejček!” je pri¬ hajalo iz votline. Polir se je tresel. Bliskoma se je pognal v jamo. “Zakaj si mi u- bil sina” je kriknil in se zakadil v starca. Fortunat je zarjul in se za’etel v steber. Kot bi trenil, je zagrmelo v jami. Podporniki so se vdali: kamenje se je usulo s stra¬ šanskim hruščem. Pod noč so izkopali obe trupli. Bili sta obe zmečkani, da so ljudje z grozo bežali v vas. Konec. Stran 4 . SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 6. Slovenci v Buenos Aires, 9. februarja PRIHOD NOVIH SLOVENCEV V soboto, 5. februarja, je prispela v Buenos Aires ameriška vojaška prevod¬ na ladja "Holbrook” ter je pripeljala v Argentino 1085 beguncev, med katerimi je bilo 575 Slovencev. To je bil dosedaj največji transport slovenskih beguncev, ki je prispel do tega dne v Argentino. Slovenski begunci, ki so prišli ta. dan v svojo novo domovino, so vsi iz avstrij¬ skih taborišč. Največ jih je iz Spitala, ostali so pa iz taborišč v Trofaiachu, Trefflingu, ena družina pa iz taborišča v Kellerbergu. Veliko beguncev je pa tudi takih, ki so živeli izven taborišč. Slovenski begunski skupini, ki je to¬ krat prispela v Argentino, dajejo po¬ seben povdarek številne družine z zdra¬ vimi otroci. Za življenje in delo v Argen¬ tini so dobro pripravljeni, saj je med njimi izredno veliko rokodelcev, obrtni¬ kov in ljudi s praktičnimi poklici. Vsi ti se bodo tu zelo dobro uveljavili. Z našimi ljudmi je prišlo v Argenti¬ no tudi 10 slov. duhovnikov, med njimi tudi vodja Karitativne pisarne papeš¬ kega delegata v spittalskem taborišču č. g. p. Ciril Petelin. Naši rojaki, ki so s svojim prihodom v Argentino znatno pomnožili število slov. protikomunističnih emigrantov v novi domovini, so se vkrcali na ladjo 17. januarja dopoldne v Genovi v Italiji. Genovsko pristanišče so zapustili istega dne popoldne. Med vožnjo, ki je bila mirna in lepa, je ladja pristala samo na Kapverdskih otokih. V Argentino so pri¬ šli vsi zdravi in dobro razpoloženi. Svobodna Slovenija in z njo vsi proti¬ komunistični Slovenci vas vse prisrčno pozdravljamo v svoji sredi in vam is¬ kreno želimo, da bi si čimprej lahko ustvarili nov dom in začeli novo. člo¬ veka vredno življenje. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PEV¬ SKEGA DRUŠTVA “GALLUS” V četrtek 3. t. m. je bil ob osmih zve¬ čer v dvorani pri sv. Juliji občni zbor pevskega društva, ki ga naši rojaki po¬ znajo od skupnih slov. maš in drugih nastopov v okviru prireditev naše skup¬ nosti v Argentini. Glavni namen občne¬ ga zbora je bil odobritev pravil in iz- SLOVENSKI IZSELJENIŠKI ODER Ramos Mejia vabi na premiero slov. ljudske igre "RAZVALINA ŽIVLJENJA" drama v treh dejanjih ki bo v nedeljo 20 februarja v cerkveni dvorani Ciudadela FCNDFS (ena kvadra od postaje) • Začetek ob 18, konec ob 21 uri. « Vstopnice so v predprodaji v društveni pisarni in v Ramos Me¬ jia, Alvarado 350 ($ 3-2-1) Argentini volitev delovnega odbora. Udeležilo se ga je precej pevk in pevcev, kot zastop¬ nik Društva Slovencev pa kulturni re¬ ferent g. dr. Tine Debeljak. Po uvodnih besedah preds. g. B. Finka so bila sprejeta nova pravila. Ob tej priliki je bil sprejet tudi sklep, naj se društvo imenuje po našem sveto vno- znanem glasbenem klasiku Jakobu Pe¬ te linu-Gallusu. Pri volitvah novega odbora je bil za predsednika ponovno izvoljen g. B. Fink, ostala odbomiška mesta pa so prevzeli: Vombergar Jože kot podpredsednik, Žit¬ nik Majda kot tajnica, Lipušček Silvo kot blagajnik, Kovač Marjana in Petrič Jana kot arhivarja ter Bončina kpt go¬ spodar. V nadzornem odboru sta Golob Roza in Rode Ivan, predsednik razso¬ dišča pa je Jan Lovro. ★ Odbor Slov. pevskega društva Gallus ponovno vabi naše rojakinje in rojake, ki imajo veselje do lepega petja, zlasti novodošle, da se vključijo v vrste naših pevcev. Kdor želi pristopiti k zbora, se lahko javi kateremukoli odborniku ali članu pred nedeljsko sv. mašo na koru, ali pa kar pri vajah, ki so zaenkrat ob četrtkih v dvorani župne cerkve pri v. Juliji. Komur je Bog dal pevski dar, naj ga uporabi v korist uveljavljanja našega imena, v slavo Bogu in v svoje razvedrilo. Zato pričakujemo, da bo zbor tudi številčno dostojno zastopal naše ime v novi domovini. ★ Naprošeni smo za objavo: Slovenski Izseljeniški Oder v Ramos Mejiji vabi v svoj krog vse antikomunistične Slo¬ vence, ki žive v bližini in imajo veselje do oderskega ustvarjanja, da se pri¬ javijo na predstavništvo v Ramos Mejiji FCNDFS, Alvarado 350. Opozarjamo na prihodnjo predstavo Jurčičevega Dese¬ tega brata, ki bo v mesecu marcu. k Ponovitev predstave Vombergarjeve “Vrnitve” je bila v nedeljo 6. februarja. Tudi za ponovitev je oilo veliko zani¬ manje med Slovenci. Dvorana , je bila kljub močnemu nalivu dobro zasedena. Igralci so pa tudi to pot dovršeno odi¬ grali svoje vloge. OSEBNE NOVICE Mladi Argentinki. Hilda Živec, por. Uršič je 23. januarja dobila hčerkico Glorijo-Lilijano. Mlada mati je doma iz Črnič na Goriškem, v novi domovini pa ima dom pri San Martinu in je po svoji delavnosti znana v slov. naselbini. — Hčerkico so pa dobili 7. novembra (•udi v družini Matevža Dolenca. Pri krstu ji bodo dali ime Marta. Srečnim staršem naše iskrene čestitke. Poroki. V cerkvi Nuestra Sra de Gua- dalupe v Capitalu sta se v soboto 5. t. m. poročila g. Albert Troha iz Velikih Žabelj in gdč. Vida Kenda iz Čiginja na Goriškem. V nedeljo 6. februarja pa sta stopila pred oltar v župnijski cerkvi pri sv. Juliji g. Bogo Urbančič in gdč. Manca Škvarča. Mladi par je po poroki imel s svojimi prijatelji in znanci po¬ ročno kosilo pri Živcu na Paternalu. Mladim novoporočencem želimo vso kre- čo v novem življenju! Poizvedba. Burgar Valentin poizvedu¬ je za naslova od Jerala Miroslava in Vrhovnik Mirka. Kdor ju ve naj j.u spo¬ roči uredništv.u lista. Opozorilo. Sporočamo, da smo s to številko ustavili pošiljanje lista vsem onim naročnikom, ki za lansko leto še niso poravnali naročnine. ★ Nihuil, v začetku februarja. Prijatelj lista nam piše naslednje: “Mi, kar nas je tukaj, smo kar zado- veljni. Zaslužimo po 1.80 S na suro, de¬ lamo pa devet ur in pol na dan. Pravijo, da bodo prihodnji mesec plače zvišali za 25 odstotkov. Hrana stane dnevno 1. razred $ 3.20, 2. razred 3 in 3. razred 2.50. Na razpolago imaš hrane, kolikor hočeš. Stanovanje brezplačno. Elektriko lahko rabimo po mili volji. Stanovanj za samce je tu zadosti in to v novih hi¬ šah. Sedaj pa zidajo tudi že nove dru¬ žinske hišice. Tu nameravajo zgraditi moderno letoviško mesto. Postavljenih je že okoli 50 hišic, zidanih, in nekaj vojašnic, ki pa še niso gotove. Dela je tukaj ogromno. Sedaj je tu zaposlenih ckoli 450 ljudi. Delavci so iz Chile, Bo- SLOVENCI U. S. A. Cleveland, 30. jantuarja. Prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski in pokrovitelj Lige ka¬ toliških slovenskih Amerikancev je na božični dan govoril preko radijske po¬ staje WJMO v Clevelandu o “rojstnem dnevu Ljubezni”. V svojem globoko ob¬ čutnem govoru se je z božičnimi misli¬ mi obrnil najprej na katoliške ameri¬ ške Slovence, zatem so pa njegove mi¬ sli poromale k njegovim sotrpinom be¬ guncem, v Avstrijo, v Spittal, v Tref- fling, v Kellerberg in Bistrico, čez pre¬ laze Nizkih Tur na Štajersko v Trofai- ach, pa v Kufstein na Tirolsko, v Asten pri Linzu, v Muenchen v Nemčijo in v ostala nemška taborišča. Zatem pobite njegove misli na jug v Bagnoli\ pri Ne- applju in v druga it. tab., k študentom v Gradec, v Padovo in Bologno, v Ma¬ drid in Barcelono v Španiji. Nato je pa s svojimi mislimi obiskal in jim prine¬ sel božični pozdrav “naseljencem, ki so se že rešili žiga brezpravnega begun¬ stva in so zopet) svobodni ljudje”. In ta¬ ko se je najprej pomudil v sosednji dr¬ žavi v Kanadi, zatem so se pa podale njegove misli na jug in “grede pozdra¬ vijo novonaseljence v Venezueli, Ecua- dorju, v Chile in posebno v Argentini. “Tam jih je največ”, pravi prevzvišeni, “tam so tisoči, tam, tam so moji bogo¬ slovci in njihovi profesorji. Zato se tam moje misli pomude malo dalj, da bi vse obiskale in vsakega pozdravile”. In kon¬ čno obišče še naše ljudi v Avstraliji, nato se pa vrača čez Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Anglijo zopet v USA. In ves v boli vsklikne: “Kako nas je Bog razsejal po vsej zemlji. Ali smo res se¬ me izkrvavelega naroda? Ali smo res kapljice slovenske krvi, ki bo izginila livije, Peraja. Poleg teh so Italijani, 10 Hrvatov, Poljaki, Ukrajinci in 10 Slo¬ vencev. Tu je pustinja. Toda zame in za mnoge druge zelo prijetna. Tik nas je jezero. Med skalami so veliki slapovi, okoli nas pa hribi, večji in manjši. Za samce bi bilo tu dobro. Ko bodo hiše, namenjene za družine, dograjene, bodo pa tudi lahko družine prišle sem. Ima¬ mo tudi kino, cerkev je v San Rafaelu, ki je 70 km vstran. Do tja vozi avtobus petkrat na teden.” k Cruz del Eje, 30. jan. Koledar Sv. Slovenije sem v redu ore- jel. Najlepše se Vam zanj zahvaljujem. Tudi list dobivam. Jaz sem se nekako zabil v ta kraj in se privajam novim razmeram. Živim v podeželskem meste¬ cu z okoli 22.000 prebivalci. Vročina je precejšnja, a podnebje je drugače zdra¬ vo. V začetku je bilo težko. Prebolel sem že vse in tudi pozabil na svoj prejšnji poklic ter sem postal že kar dober car- pinter. Pogrešam sicer domače družbe, ker živim med samimi domačimi. V dru¬ gem oziru je pa zopet dobro, ker :ie vem za nobene intrige in tudi nevoš¬ čljivosti, ki je je dostikrat toliko med našimi ljudmi. Vse vas lepo pozdravljam — Iv. Kr.-G. PO SVETU pomešana s tujo krvjo? Mi smo seme. ki ga je Bog razsejal skoro med vse na¬ rode sveta, da tam iz rodovitnih in de¬ viških tal črpamo novih sil, obrodimo bogato žetev za resnično svobodo in ob¬ novljeno domovino.” In ko beguncem reče: Zbogom, gredo njegove misli v domovino in postanejo žalostne. “Romajo v mrzle domove, ki božične potice ne poznajo več, v tabo¬ rišča prisilnega dela, za katera ni ne¬ delj in praznikov, le trdo delo in pre- pičla, slaba hrana, v ječe in zapore, kjer životarijo tisti, ki so pravo svobodo lju¬ bili in k vsem, ki stradajo in s strahom pred lakoto stopajo v novo leto — in to v državi, ki je bila bogata žitnica, kjer kraha in mleka, masti in mesa ni¬ koli ni manjkalo.” Prevzvišeni prosi Bo¬ ga, naj jim da “notranjega veselja in moči duha toliko, da jih stiska in beda ne spravita v obup.” Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. Anglija: navadna 2 funta, letalska 3 f. ”CAS A K O Y II » OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita. Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena. Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od 1U-30 do 20. Ob sobotah popoldne se slovenske stianke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5 IGRALSKA DRUŽINA NARTE VELIKONJA PUSTNA NEDELJA 27. februarja 1949. ob šestih zvečer MOLIERE "S C A P I N O V E ZVIJAČE" Komedija v treh dejanjih, v režiji g. Marjana Willemparta. Na predstavo že sedaj opozarjamo, saj se bomo ob nji prav za sklep letošnjega predpusta polni dve uri od srca smejali. — Kraj upri¬ zoritve bomo objavili v prihodnji številki. imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644