Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 27
Ljubljana, petek, 6. julija 1028.
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg- 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
»Naša največja zapreka za razmah med delavstvom je in bo neharmonija med krščanstvom kot naukom in krščanstvom kot prakso.«
»Slovenec« 27. VI. 1928.
Kaj in kako!
Krvavi dogodki, ki so se odigrali 20. junija t. 1. v belgrajski skupščini, so jasen dokaz, da je vladajoča meščanska kamarila pripravljena na vse, da ohrani v svojih rokah oblast, da si ohrani hegemonijo in absolutno diktaturo nad prebivalci Jugoslavije.
Kdor v to še ne verjame, naj čita uvodnik v »Slovencu« od 22. junija. Tam je med drugim povedano tudi to-le: »Kdor bi skušal v sedanjem momentu ... da stvori izredno situacijo, ta naj računa tudi z izredno energijo in pričakuje mere, ki bodo njegovo postopanje zadušile v kali.« To se pravi: gorje tistemu, ki bi si upal kot državljan in kot človek protestirati zoper belgrajski zločin ali še celo iz tega izvajati konsekvence. Po »Slovencu« je govoril minister Korošec in nastop policije proti demonstrantom v Zagrebu, kjer je bilo troje mladih in navdušenih življenj ustreljenih, nam pove, da so bili v Belgradu pripravljeni »Slovenčevo« grožnjo tudi izvršiti.
Kar se je zgodilo po belgrajskem zločinu, je zopet dokaz,, da so prečanske buržujske stranke nesposobne, da bi resno in vztrajno vodile boj proti belgrajski hegemonistični kapitalistični kamarili. 2e samo dejstvo, da je vlada odstopila in način, po katerem je odstopila, dokazuje vsaj to, da hegemo-nisti računajo na spravljivost prečanske KDK in še posebej na spravljivost Radičevo.
Podpredsednik Hrvatske kmečke stranke dr. Maček je izjavil sledeče:
»Ni dvoma, da se s to skupščino ne more več delati. To je menda popolnoma jasno. Jasno pa je tudi to, da mi ne moremo delati ne samo s to, nego tudi z nobeno drugo narodno skupščino, ki bi bila izvoljena na enak način kakor je bila sedanja. Ureditve države brez revizije ustave ni več.«
Nedvomno so to važne izjave. Tembolj, ker jih je podal podpredsednik velike hrvatske kmečke stranke. Izjava pa je važna, če se tudi iz nje ne izve, kako naj se revizija ustave izvrši in kakšna naj bo nova ustava. To poslednje vprašanje je važno za delavce in za vse v Jugoslaviji se nahajajoče narode. Potrebno je, da narodi, da kmetje in delavci v teh narodih dobe ob reviziji ustave možnost, da uveljavijo svoje nazore, da spravijo v ustavi sami na varno spoje potrebe.
Zahteva po reviziji ustave je pri delavcih stara. Staro je tudi delavsko stališče proti centralizmu in za federalizem. Zato delavstvo sprejme parolo o reviziji ustave in pravi še, naj nova ustava zagotovi vsem v Jugoslaviji živečim narodom docela avtonomno življenje v federativni zvezi.
Ali moti se, kdor si misli, da je pot do resne revizije tako lahka. Beograjska Vukičevič-Korošče-va vlada je odstopila zato, da omogoči sestavo nove koalicijske vlade, ki naj bi imela v skupščini
še večjo zaslombo, t. j. še večjo večino kakor dosedanja vlada. To bi pomenilo, da bi morale priti v novo vlado vse dosedanje in še nove stranke. Ali stranke, ki so bile dosedaj zastopane v vladi, se niso izrekle za revizijo ustave (če izvzamemo SLS, ki igra tudi v tej zadevi svojo vsakdanjo dvolično vlogo). Revizija ustave bi pomenila konec belgraj-skega banketa. Kako neki naj pride torej do revizije in kakšna naj bo nova ustava? Zakaj Besede so lahko lepe in najlepše. Vprašanje je, kako take lepe besede, take lepe in docela pravilne misli uveljaviti. Kako priti do revizije, ako bi se belgrajski hege-monisti temu uprli? Kako priti z lepa?
Za nas je jasno, da se belgrajski mladi kapitalizem ne bo odrekel z lepa in prostovoljno svoji dosedanji nadvladi v državi. Sami dogodki od 20. junija in pisava gotovega časopisja, vse to nam pove, da je gospoda pripravljena iti preko ustave, preko parlamenta in preko vsega, da doseže svoj namen da si zagotovi nadvlado. Tisti, ki postavljajo čisto opravičeno na dnevni red vprašanje revizije ustave, bodo vse skupaj zavozili, ako ne postavijo na dnevni red tudi vprašanje, kako naj se ta revizija izvrši, s kakšnimi sredstvi naj se to doseže.
Stranke, ki danes prihajajo na dan z zahtevo o reviziji ustave, niso baš najbolj poklicane kot no-siteljice zastave v tč] zadevi. Pribičevič je pomagal zgraditi sedanjo ustavo proti prečanom. Hrvatska kmetska stranka, ki se spočetka ni hotela udeležiti dela v skupščini, se je kasneje pustila z zakonom o zaščiti države zlomiti in je za par ministrskih stolčkov žrtvovala tudi svojo republikansko ideologijo in republikanski pridevek.
Kako naj se te stranke borijo za revizijo ustave s tisto potrebno resnostjo, ki jo reč sama na sebi zahteva?
Počasi hodijo narodi. Deset let je bilo treba, da so nekatere stranke prišle do spoznanja, da na podlagi dosedanjega centralizma, ki omogoča belgrajski kamarili, da izmozgava prečane, ne gre več naprej, da je vsako sožitje med narodi v državi, če že ne nemogoče, pa vsaj otežkočeno. In še po desetih letih je moral priti krvavi dogodek v skupščini, da so se začele odpirati oči. In še po krvavem dogodku se vprašanje.o samoodločbi narodov ni postavilo tako jasno in precizno kakor je treba. In še se ne ve, ali se bomo udali grožnjam Korošca in če si bomo znali poiskati do revizije ustave drugo pot, ako po prvi ne bo mogoče.
Proletariat naj bo za vsak slučaj pripravljen, da podpre zahtevo Hrvatov in Slovencey po reviziji ustave in po avtonomiji. Obenem naj tudi pazi, da se pri eventuelni reviziji ne bo pozabilo nanj^
Sicer vemo, da revizijo sebi v korist, bo izvršil, bo moral izvršiti le on sam. le sam proletariat.
Ljubljanski občinski svet.
K SITUACIJI V LJUBLJANSKEM OBČINSKEM SVETU.
Klerikalna in demokratska gospoda je končno privedla ljubljanski občinski svet v zagato. Kar jih je bilo združilo v znano medsebojno zvezo, je bilo zgolj razredno sovraštvo do ljubljanskih delavcev in ubožnih plasti ter vzajemna obramba korupcije, ki so jo vršili eni kakor drugi za časa gerentov in komisarjev na ljubljanskem magistratu. Izven tega imajo edino še en skupen interes, to je izmozgavanje ljubljanske občine in potom nje ljubljanskega ubožnega prebivalstva.
Po sklepu občinskega sveta se vršijo redne občinske seje vsak prvi torek v mesecu. Gradiva za seje je več kot dovolj, toda župan seje za julij ni sklical. Ni težko uganiti, zakaj ne. Zupan in podžupan (danes je prav za prav že težko reči, kdo je v ljubljanski občini župan in kdo podžupan!) hodita po potih, ki se ne ločijo dosti več od gerentskih in to ne vzbuja več samo hude krvi pri opoziciji, temveč tudi že v klerikalnem in demokratskem občinskem klubu. Dr. Puc in prof. Jarc sta začela nadomeščati občinski svet z znano klero-demo-kratsko Eksekutivo, v kateri sedita ona dva in še par njunih ožjih prijateljev. Kar se tam noter ne sklene, to ne sme na sejo občinskega sveta.
Na zadnji seji je bila revolta nekaterih mlajših elementov že kar očitna: dva predloga sta morala vandrati z dnevnega reda, da ni nastal na seji odkrit boj. Tudi poročilo Revizijske komisije ni prišlo na dnevni red. In ko sta sodruga Gustinčič in Lemež nastopila viharno proti takemu početju, so gospodje vpili, da jih sumničita. Tu je sum kajpada opravičen!
Tem bolj opravičen, ker je dr. Puc poskušal — morda po želji Eksekutive — Revizijsko komisijo praktično sploh sistirati. Revizijska komisija je spravila zelo obtežilen material na dan in je postala zlasti Eksekutivi zelo neprijetna. Zato je župan kratkomalo n. pr. dal ferman ravnateljstvu mestnega vodovoda, naj ji ne daje nikakih podatkov več o znani aferi naročil parnih strojev za mestno vodarno, češ, da sta se demokratski klub in klub SLS že sporazumela v tej zadevi. Na pritisk Revizijske komisije in menda gotovih kril v zvezanih klubih pa je moral župan ta sklep umakniti.
Cela nova, ne ravno enostavna afera, je nastala zopet pri električni železnici. Tu se je imel izvoliti nov upravni odbor. Ker pošlje v ta odbor dve tretjini odbornikov občina, je jasno, da sme samo občinski svet skleniti, koga naj se pošlje v ta odbor. Toda, ker hočeta imeti Puc in Jarc v tem odboru svoje zveste ljudi, je opravila ta posel Eksekutiva brez občinskega sveta.
Poleg tega še dolga vrsta za Puca in Jarca zelo neprijetnih stvari. Na vse povrh pa še ti nesrečni dogodki v Belgradu in Zagrebu! Kaj pa sedaj? Tu je tudi Eksekutivi pošla sapa. Kako stališče zavzeti? Ali se bo našla skupna, klerikalno-demokratska formula, kakor povsod tam, kjer je treba nastopiti proti delavcem? Najbolje bi bilo, da bi se o tem v občinskem svetu sploh ne govorilo, toda ali se bo dalo zamašiti zastopnikom Delavsko-kmečkega republikanskega bloka usta? Naj-brže ne! In tu bo treba z barvo na dan: ali pandurji hegemonističnega režima, ali pa boj proti hegemoniji klero-radikalne reakcije.
Tu pa visita slavna Eksekutiva in ljubljanski občinski svet samo še na nitki,
PISMO LJUBLJANSKEMU ŽUPANU.
Sodruga Gustinčič in Lemež sta poslala ljubljanskemu županu zaradi zavlačevanja sklicanja občinske seje sledeče pismo:
Gospodu dr. Dinko Pucu, županu stolnega mesta Ljubljane
v Ljubljani.
Gospod župan!
Podpisana z obžalovanjem ugotavljava, da redna seja ljubljanskega občinskega sveta ni sklicana v določenem roku in da se torej prvi torek meseca julija ne bo vršila. Ker pa se tudi sliši, da bojda smatrate Vi, gospod župan, da z ozirom na politično situacijo ni ugoden čas za sklicanje ob-
činske seje, se čutiva podpisana primorana, da Vam poveva svoje mnenje glede politične situacije in odgoditve občinske seje.
Po najinem mnenju'ni samo velika napaka, da se v tej politični situaciji zavlačuje redna občinska seja, na kateri naj bi občinski svet stolnega mesta Slovenije zavzel stališče tudi nasproti belgrajskim dogodkom, temveč naravnost neodpustljiva napaka županova je, da ni sklical takoj po toliko značilnih in dalekosežnih dogodkih v parlamentu žalne in protestne seje ljubljanskega občinskega sveta. Dogodki v skupščini so znak, da je hegemonizem velesrbske buržuazije vsled obupnega gospodarskega stanja v državi in njenih šovinistično-impe-rialističnih tendenc razvil svoje politične sile do takih meja, da misli, da sme brezobzirno napovedati boj ne samo vsaki parlamentarni opoziciji, temveč tudi vsem nesrbskim narodom v Jugoslaviji in predvsem hrvaškemu narodu. To žalostno in vele-politično dejstvo ne sme iti mimo ljubljanskega občinskega sveta.
Ne sme iti mimo nas predvsem iz dveh razlogov:
Naša politična usoda kot Slovencev je tesno zvezana s politično usodo hrvaškega naroda, zato ne sme obstojati med slovenskim in hrvaškim narodom nikaka dvoumnost. Hrvaški narod, ki je pokazal celo na barikadah svoj odpor proti hegemo-nističnemu nasilstvu, ne sme dobiti vtiska, da smo vsi Slovenci pandurji tega hegemonizma. Če ne drugi, slovenski delavci in kmetje so najodločnejše proti vsakemu hegemonizmu in proti velesrbskemu še posebej, ker ga čutijo na lastni koži in zato so njihova srca v tem trenutku odločno na strani hrvaških delavcev in kmetov ter vsega hrvaškega naroda, ki se danes temu hegemonizmu upira. Ce so se vodstva posameznih slovenskih strank vpregla v voz tega hegemonizma, naj se to javno na seji ljubljanskega občinskega sveta pokaže; slovenski delavci in kmetje ter midva z njimi, ki sva njihova izvoljena zastopnika, pa ne moremo in nočemo prevzeti solidarno s temi strankami odija hegemonističnega pandurstva nase. V ljubljanskem občinskem svetu naj se glasno sliši, da ni res, da misli ves slovenski narod tako, kakor Slovenec-notranji minister, dr. Korošec, ki danes pretendira zase soglasje vseh Slovencev.
Na drugi strani pa je potrebno, da ljubljanski občinski svet kot važen glasnik vse Slovenije pove tudi srbskemu narodu, da Slovenci dobro razlikujemo njega od njegove hegemonistične militari-stično-kapitalistične buržuazije ter da gojimo do srbskih delavcev in kmetov ista bratska čustva, kakor do hrvaškega in vseh ostalih 12 narodov v Jugoslaviji. Potrebno se nam le zdi, da ob tej priliki opozorimo tudi srbske delavce in kmete na ogromno nevarnost in polom, ki ga pripravlja njegova hegemonistična oligarhija ravno tako njemu, kakor nam vsem. Velesrbska imperialistična oligarhija, ki je mi nikoli ne istovetimo s srbskim narodom, peha nas vse in srbski narod v popolni gospodarski polom in nepregledno notranje zmede. Zato moramo klicati srbski narod v skupen odpor in skupen boj proti imperialističnemu hegemonizmu velesrbske oligarhije.
Ljubljanski občinski svet torej ne sme molče mimo dogodkov v belgrajski skupščini in na zagrebških ulicah. On se mora zavedati, da padajo tu zadnji 'ostanki meščanske demokracije, zadnji ostanki politične svobode in da se bližamo z gigantskimi koraki odkriti — najbrže vojaški — diktaturi in mora pozvati vse narode Jugoslavije, da se tej diktaturi upirajo z vsemi svojimi silami in jo tudi preprečijo. Mi moramo povedati hrvaškemu narodu, da smo brez pridržkov na njegovi strani v boju proti velesrbski hegemoniji in da vidimo edini izhod iz te težke nacionalne krize v popolni osamosvojitvi vseh narodov Jugoslavije potom svobodne samoopredelitve in združitve v
Za svobodo delovanja Nezavisnih sindikatov.
Takoj po ubijstvu Pavla Radiča in Gjure Ba-saričeka v Narodni skupščini je zagrebačka policija s silo vdrla v prostore Nezavisnih sindikatov v Iliči 49.
Brez prisostva odgovornih funkcionarjev strokovnih organizacij, z brahijalno silo so se polastili imetja, prebrskali knjige in spise, nekaj odnesli, ostalo začasno pustili, zapečatili so vse sobe in pisarne in tako onemogočili nadaljno delovanje nezavisnim sindikatom. Cel policijski aparat, trupe detektivov in konfidentov, so razposlali, da poiščejo in aretirajo vse strokovne funkcionarje in druge nezanesljive elemente. 22. junija je v samem Zagrebu policija zaprla med drugimi: Marijana So-kičiča, Vjekoslava Kranjeca, Mile Mesiča, Stepana Šalamuna in Pajka. Trinajst sodrugov je policija rano v jutru iz postelje izvlekla in stlačila v zapor. Vkljub stalnemu zasledovanju je uspelo nekaterim sodrugom, da se skrijejo pred policijo in tako nadaljujejo boj proti nezakonitemu postopanju državnih organov, ki očitno gazijo vse ustavne pravice državljanov.
Sodrugoma Tomaniču in Krndelju je uspelo, vkljub zasledovanju policije, da podneseta velikemu županu predstavko Nezavisnih sindikatov, v kateri se zahteva takojšnjo povrnitev protipostav-no zaplenjene imovine in takojšnjo otvoritev zapečatenih prostorov nezavisnih sindikatov.
Moč in misel nezavisnih sindikatov sta danes že tako globoko vsidrana v proletariatu, da ta ne bo dopustil, da se Nezavisnim sindikatom onemogoči delovanje: Nezavisni sindikati, kot edine razredne strokovne organizacije, pozvali so celokupni proletariat v boj proti reakciji in terorju, ki se nad proletariatom izvaja, za svobodo združevanja in svobodnega delovanja Nezavisnih sindikatov.
Telegrami kmetom Jugoslavije.
Čehoslovaški kmetje so poslali na naslov kmečkih in delavskih strank kmetom Jugoslavije sledeči telegram:
V imenu delovnih kmetov Čehoslovaške pozivamo kmete vseh narodnosti Jugoslavije k protestnim demonstracijam proti velesrbskim fašistom in zločinom, ki jih počenjajo. Bojujte se proti vsakemu sporazumu z velesrbsko Buržuazijo. Postavite po vseh krajih odbor kmetske obrambe za širjenje boja za svobodo in pravico samoopredelitve vseh narodov Jugoslavije, za popolno odpravo vseh kmečkih dolgov za takojšnjo razdelitev veleposestev kmetom-delavcem, proti fašističnemu terorju, proti vojni, za mir in prijateljstvo s sovjetsko Rusijo! Združite svoj boj z bojem delovskega razreda! Mase delovnih kmetov na Cehoslovaškem vam obljubujejo vsestransko podporo.
Poljska neodvisna kmečka stranka je poslala na iste naslove kmetom Jugoslavije sledeči telegram:
V imenu poljskih kmetov, ki se borijo proti fašistični diktaturi Pilsudskega in proti kapitalističnim veleposestnikom (junkerjem), se klanjajo spominu kmečkih zastopnikov, ki so postali žrtve velesrbskih fašistov. Solidariziramo se z vašim junaškim bojem za osvoboditev kmetov vseh narodnosti Jugoslavije, za razdelitev veleposestniške zemlje med kmete, odpravo vseh kmečkih dolgov, za pravico samoopredelitve vseh narodov Jugoslavije, proti belemu terorju fašizma, proti imperialističnim vojnam in za prijateljstvo s sovjetsko Rusijo, za delavsko-kmečko vlado. Sporaz-umaška politika Radičeva osrčuje teror velesrbske buržuazije in vodi k porazu stvari jugoslovanskih delavcev in kmetov. Živela mednarodna solidarnost kmetov in delavcev v boju proti mednarodni fašistični ofenzivi.
Za neodvisno kmečko stranko: Vojevodski m. p. Ballin m. p.
V	soboto, 30. junija, so se podali sodrugi(žice) kolesarji iz Maribora na ustanovni občni zbor kolesarjev v Trbovlje. Med vožnjo Iz Maribora do Konjic se je smrtno ponesrečila sodružica Lubej. Večen spomin zavedni in požrtvovalni sodružici. Kolesarji, Trbovlje.
Delavec ne more in note vež stradati.
5. AVGUSTA V KAMNIK!
Ker je izbruhnila v tovarni »Titan« v Kamniku stavka kovinarjev, smo preložili razvitje društvenega prapora z istim sporedom, kot že naznanjeno, na 5. avgusta 1928. »Solidarnost.«
federativni državi vseh narodov, ki hočejo prostovoljno živeti z nami v skupni državni enoti.
Zato Vas, g. župan, pozivamo, da brez odloga skličete občinsko sejo in da s tem Slovenci pokažemo, da ne nudimo podpore tajnim silam, ki se bohato razvijajo in ki pretijo pahniti narode Jugoslavije v še večjo mizerijo in še večje politično suženjstvo, kakor ga preživljamo danes.
V	pričakovanju Vašega zadovoljivega odgovora beleživa
Ing. Dragotin Gustinčič 1. r. Dr. Milan Lemež 1. r.
Ljubljana, dne 2. julija 1928.
*
Na to pismo s. Lemeža in s. Gustinčiča je župan odgovoril 3. t. m. s. Lemežu sledeče:
Spoštovani g. svetnik!
Ravnokar sem prejel Vaše in g. Gustinčiča pismo z dne 3- 7. 1928. Ne da bi se spuščal v razmotrivanje Vaših izvajanj v pogledu žalostnega dogodka v naši skupščini, s katerimi se vsaj deloma strinjam, pa moram reagirati na stavek, »da smatram baje, da z ozirom na politično situacijo ni ugoden čas za sklicanje občinskega sveta«.
Zagotavljam Vas, da je ta domneva popolnoma zgrešena. Občinska seja se danes samo radi tega ne vrši, ker odseki niso dovršili svojega dela, v glavnem zaradi tega ne, ker sta bila v pretečenem tednu kar dva praz-nka. Vsled tega se bode redna občinska seja vršila danes teden. Prosim Vas, g. svetnik, da blagovolite o tem obvestiti tudi svojega tovariša, ter Vas zagotavljam svojega odličnega spoštovanja
Dr. Puc 1. r.
Opomba uredništva: Nas zelo veseli, da se g. župan »vsaj deloma« strinja s pismom ss. Lemeža in Gustinčiča, toda po naših informacijah so odseki dobro založeni z rešenim materialom in bi bili gotovo še bolje, če ne bi slavna »Eksekutiva« pridržavala gotovih rešitev za izključno svojo kompetenco. Sicer pa g. župan niti z besedico ne skuša opravičiti dejstva, da ni sklical žalne in protestne seje v tako Važnih dogodkih, kakor so dogodki v skupščini in nu zagrebških ulicah.
IZSTRADANI IN GOLI STEKLARJI SO STOPILI
V	STAVKO V VSEJ JUGOSLAVIJI.
Naravna posledica vsake gospodarske krize v kapitalističnem gospodarstvu je koncentracija kapitala. Slabotna posamezna kapitalistična podjetja v krizi ali propadejo in jih pohrustajo večja, ali pa se rešijo s tem, da se združijo (trustizirajo) z močnejšimi. Tako se je zgodilo tudi s steklarnami v Jugoslaviji: danes so vsa steklarska podjetja last ene same kapitalistične steklarske družbe, t. j. Zedinjenih tovarn stekla d. d.
Smisel take koncentracije kapitala je predvsem znižanje lastne produkcijske cene potom večjega in lažjega pritiska na mezde, znižanje neproduktivnih stroškov na polju cirkulacije blaga potom redukcije uradnikov in manipulacijskih delavcev in zvišanje cen produkcije potom boljšega obvladanja trga. Jasno je, da padejo pri vsaki taki koncentraciji najprej delavci in uslužbenci v malin. Kapital izenači mezde — in seveda — vedno navzdol in nikoli navzgor.
Tako se je zgodilo tudi steklarjem v Jugoslaviji. Kot poslednja tovarna je padla v ta trust steklarna v Paračinu v Srbiji. Tam so bili delavci plačani od »stotine« (Hundertsistem) in so zaslužili povprečno 50% več kakor v Sloveniji, kjer so plačani od »šoka« (Treibensistem). Kakor hitro je prišla pa"račinska steklarna v trust, je ravnateljstvo takoj hotelo uvesti delo od »šoka« in pa seveda slovenske plače. Po vsej Evropi so steklarji plačani od »stotine«, samo v Jugoslaviji naj bi bili, po koncentraciji, na splošno od »šoka« (= 1000 kosov). Steklarji v Paračinu so kajpada stopili takoj v stavko in uspelo jim je odgoditi uvedbo novega sistema plačevanja do 23. junija. Obča delavska zveza (ORS) je pričela voditi akcijo, da se uvede sistem »stotine« v vseh steklarskih tovarnah v Jugoslaviji. Po sklepu konference v Zagrebu so se postavile zahteve: stotinski sistem v vsej državi in zvišanje mezd za 15 do 20%.
Po brezuspešnih dvodnevnih pogajanjih s podjetjem so steklarski zaupniki poslali podjetju sledeče pismo:
Vodstvo Zedinjenih tovarn stekla Jugoslavije d. d., v roke g. šefu Viljemu Abelu
v Hrastniku. »Odboru, ki se je pogajal z Vami v imenu vseh tovarn stekla dne 25. in 27. junija, je čast naznaniti cenjenemu naslovu sledeče:
Z obžalovanjem konstatiramo, da vkljub temu, da je bila z naše strani želja, da pridemo na podlagi zahtev, ki Vam jih je predala Obča delavska zveza, do sporazuma, ki bi bil tako v interesu tovarn kakor v njih zaposlenih delavcev — ni prišlo do sporazuma, ker se je postavil naslov na stališče: nikakih povišanj mezd delavcem, zaposlenim v vseh tovarnah in čeprav so paračinski delavci popustili v korist delavcev v ostalih tovarnah povprečno 10% od svojih plač. Zato ponovno izjavljamo cenjenemu naslovu, da ostajamo pri svojih prvotnih zahtevah, in sicer:
Da se uvede v vseli tovarnah votlega stekla tarifa delavcev paračinske tovarne kakor tudi dotični sistem zaračunavanja mezde v smislu naših dvodnevnih pogajanj.	Zaradi
tega prosimo naslov, da nam takoj odgovori, če je pripravljen odstopiti od svojega stališča.
V	obratnem slučaju — čeprav mi tega ne želimo — Vas moramo obvestiti, da bo ustavljeno delo v vseh Vaših tovarnah 28. t. m. (junija) ob 20. uri.«
Tovarna je odgovorila negativno in vse steklarje izprla.
Steklarska industrija je delala v zadnjem času v dobri konjunkturi in ker so se steklarji tu držali sklepa tivolske resolucije o taktiki in ustavili delo v vseh steklarskih tovarnah hkrati, imajo lahko upanje, da bodo s svojimi zahtevami tudi prodrli.
Po naših poročilih štrajk dobro napreduje. V Paračinu (500 delavcev) je že od 23. junija stavka popolna. V Hrastniku (500 delavcev) stavkajo vsi kvalificirani delavci, zunanji delavci, povečini ženske (okoli 250) delajo še. Zagorje, 190 delavcev, delajo samo, zunanji (okoli 80). Sv. Križ (R. SI.),
50 delavcev, dela samo 15 zunanjih. Zunanji ne bodo mogli delati brez kvalificiranih.
Steklarji zahtevajo tudi izvedbo 8 urnika za zunanje delavce. Podjetje zahtevam lahko ugodi, ker ima samo v Hrastniku dnevno 50.000 Din čistega dobička.
Zadosti so stradali steklarji, temu mora biti konec!
STAVKA PROFESIJONISTOV V KAMNIKU SE NADALJUJE.
Stavkujoči se nahajajo v tretjem tednu borbe proti nepopustljivemu podjetniku. Disciplina med stavkujočimi je dobra.
Podjetje dela vse mogoče poskuse, da zlomi odporno silo stavkujočih, posebno se trudi z angažiranjem in dovajanjem stavkolomcev; priznati moramo, da ne brez uspeha. Obsoditi moramo prav posebno nekdanje tovariše sodelavce, ki so dve leti pohajali v obrtno šolo in nam sedaj skočili v hrbet, mislili so pač, da je ravno sedaj ob času stavke moment pripraven, da se izkažejo kapitalistu kot patentirani izdajalci in priganjači svojega lastnega razreda, iz katerega so izšli — proletariata. Zapomnite si, Stefula, Weber Maks. Homer, Lautižar, Lamberger in vi drugi — mogoče, da v tej borbi podležemo mi, toda ne za dolgo časa, ne za vedno, končna zmaga je in bo naša — obračun z izdajalci bo enostaven in kratek.
Stavkujoče pozivamo, da vztrajajo v boju, vendar je skrajni čas, da se pozove v akcijo vse delavstvo tovarne »Titan«. Mašine ne smejo laufat, nobeno kolo se ne sme vrtet, prijet in stisnit se mora podjetje pri profitih.
Od Zveze kovinarjev zahtevajte, da stopi v stik z Nezavisnimi kovinarji v Hrvatski in Srbiji v svrho uspešnejše borbe proti kapitalu.
Kovinarji v Užicah so v pokretu. v Osijeku ravno tako, v več drugih krajih se pripravljajo na boi. Postavimo enotno fronto kovinarjev.
In še nekaj. Kadar se stavka, morajo stavku-joči vedno biti skupaj, stavkovni odbor mora uradovati. delavske časopise o stavki obveščati, nezavedne pridobivati, omahljivce vzpodbujati, z eno besedo — mora se zelo aktivno delati. Stavka niso počitnice, temveč — borba.
KOVINARJI V OSIJEKU V POKRETU ZA VEČJE PLAČE, 8URNIK IN ZAŠČITO MLADOLETNIH.
Podjetja v Kamniku in Osijeku so last ene in iste financijske grupe. V Kamniku že štrajkajo, a v Osiješki livarni se pripravljajo na stavko, ako podjetje ne ugodi zahtevam delavstva.
Kovinarji v celi državi so skrajno slabo plačani in brezobzirno izkoriščani po magnatih kovinarske industrije.
Čas je, da kovinarji pokažejo svojo borbeno voljo in zlomijo oholost kapitalistov.
POKRET DELAVCEV TOVARNE OROŽJA IN MUNICIJE V UŽICI.
V	tovarni orožja v Užici (Srbija), ki se je nedavno preselila iz Slovenije, se nahajajo delavci pred pokretom zaradi zaščite pravice združevanja in organizacije.
Tovarna, za katero stoji kapital Rusko-Sla-venske banke, je poskušala, da pogazi najosnovnejše pravice, zajamčene z zakonom in ustavo. Brez stvarnih razlogov odpovedana je služba enemu delavcu. Ali ostali delavci, ki jih je ta nezakonitost revoltirala do skrajnih mej, so podvzeli potrebne korake in se odločili, da zaščitijo svojega sodelavca.
Predstavnik Zveze delavcev kovinarske industrije in obrti se nahaja na licu mesta, da v imenu zveze intervenira in stoji v pokretu stoječim delavcem ob strani v njihovem boju proti nenasitnemu kapitalu in za pravico združevanja in organiziranja v svrho zaščite svojih ekonomskih interesov.
Pozivamo vse sodruge, da nihče ne potuje v Užico, dokler pokret ne bo z uspehom dokončan, kar bomo objavili v listu. Ne dajte se zapeljati po agentih, ki bi vam eventualno obljubovali lep zaslužek in drugo, ne padajte v hrbet borečim se sodrugom.
Vesti in beleike.
Pod režimom Korošca.
Režim kundaka in pendreka je razpustil občinski svet v Splitu. Ker ni bil razpuščeni občinski svet ponižni lakej vladajočega režima in se »predrznil« javno obsoditi morilca narodnih poslancev Pavla Radiča in Gjura Basaričeka, nastopi! proti nameravanimi ratifikacijami nettunskih konvencij in ker ni hotel oficielno sodelovati pri proslavi Vidovega dne, je vkljub postoječi delazmožni večini bil razpuščen in imenovan za vladnega komisarja neki Bonetti.
Le tako naprej, in nezadovoljstvo bo kmalu na vrhuncu!
*
Meksika. Za predsednika Republike je bil izvoljen brez protikandidata general Obregon, ki bo, kakor se čuje, nadaljeval politiko Callesa.
*
Albanija. Kazensko sodišče v Tirani je »pod sumnjo organizacije komplota« (?) na osebo predsednika Ahmed bega Zogu izreklo štiri smrtne obsodbe. Obsojeni so Abadjev, Vulkanov, Arapi in poznani Hasan beg Priština, ki je pa v inozemstvu.
Ahmed beg Zogu je pač dober in vreden učenec Mussolinija.
*
Španija. »Neue Freie Presse« prinaša sklep Socialistične stranke Španije, ki pravi, da stranka dovoljuje njenim članom sprejemanje javnih služb, kar pomeni pokoravanje režimu diktatorja Primo de Riviere in sodelovanje za održanje tega terorističnega režima, ki je razpustil revolucionarne strokovne organizacije, komunistično stranko, vrgel na tisoče delavcev v ječo, zatira nacionalni pokret Kataloncev in vodi roparsko imperialistično politiko v Maroku.
•
Belgija. V Anversu je izbruhnila stavka obalskih in pomorskih delavcev. Mizerne plače in nadurno delo je prisililo delavstvo na to zadnje sredstvo razrednega boja Stavkujoči zahtevajo povišanje plače za 10 frankov dnevno in spoštovanje 8 urnika.
Reformistična strokovna birokracija se je morala vdati pritisku mase in proglasiti stavko, ker jo je masa postavila pred gotovo dejstvo. Stavkujoči zahtevajo, da se pokret razširi na ostala pristanišča, čemur se pa vodstvo reformistične strokovne organizacije protivi, izjavljajoč, da to ni potrebno.
*
Francija. Vlada je ukinila kredit od 120 milijonov frankov, ki je bil namenjen za povišanje plač nižjim
državnim uradnikom. Unitarna Federacija nameščencev je pozvala uradnike na demonstracijo, proti vedno napredujočemu poslabšanju socialnega in materielnega položaja.
Na velikem trgu Opera, v srcu Pariza, demonstriralo je desettisoče uradnikov za svoje zahteve. Policija in republikanska garda so skrajno divje nastopili proti demonstrantom. Aretiranih je čez 200 uradnikov.
*
Grčija. Ker je vlada odklonila zahteve stavkujočih delavcev, se stavka nadaljuje. Za časa stavke in demonstracij je prišlo do karakterističnih pojavov med vojsko in mornarico.
20. junija je demonstriralo več sto mornarjev za zahteve delavcev. Ko je žandarmeyja hotela izvršiti nekoliko aretacij, je izšla vojna mornarica in razgnala žandarje.
Veliko	demonstracijo tobačniii delavcev	v	Drami
je napadla žandarmerija na konjih in težko ranila šest delavcev. Vojaki, ki so bili poslani proti demonstrantom, so odpovedali poslušnost, nakar se jih je pozvalo nazaj v kasarne in razorožilo. Nato se je poslalo požarno brambo, ki bi naj z brizgalnami razgnala demonstrante, toda tudi šoferji niso hoteli voziti.
Delavci so pripravljeni, da se borijo z vsemi sredstvi ni izdržijo do zmage.
*
Tokio. Japonska vlada je uvedla smrtno kazen, da bi tako lahko legalno ubijala komuniste. Mikado se pripravlja na kronanje, ki je projektirano za jesen in seveda hoče, da vlada mir in red ob času slovesonsti, kapitaliste	pa tudi moti vedno ostrejši	boj	za	večje
plače in krajši delovni čas.
*
Češkoslovaška vlada je začela hudo preganjati komuniste. Povod za to ji je dal že dolgo	napovedan in
pripravljen	tako zvani »Rdeči dan«, ki bi	naj	bil	velika
političnai in športna manifestacija vsega zavednega proletariata. Da so komunisti na vodstvu tega pokreta je jasno, zato tudi ves bes buržuazije proti njim. Plenijo se časopisi in razpuščajo športne in druge organizacije.
Komunistični poslanec Skala je izjavil v parlamentu: »Rdeči dan 6. julija si ne damo prepovedati. On se bo vršil, ali je vladi prav ali ne.«
V	noči od 2. julija je neko; letalo vrglo na Prago in predmestja letake, kjer se delavstvo poziva na udeležbo za »Rdeči dan«.
• ______________________
Poravnajte naročnino 1
Še o strokovni komisiji za Slovenijo.
Zakaj je neki Strokovna komisija v razsulu, smo že v zadnji številki »Enotnosti« povedali. Kako dosledno se gazijo vsi sklepi vrhovnih strokovnih forumov, nam pove en sam pasus iz resolucije o strokovni taktiki, katero je sprejel zadnji kongres.
»Izhajajoč iz stališča, da se da strokovno gibanje oživeti in konsolidirati samo v resničnem boju za vsakdanje zahteve delavskega razreda in še posebej z doslednim izvajanjem načela popolne proletarske demokracije v strokovnih organizacijah, smatra konferenca sledečo strokovno taktiko za pravilno.«
»Vse delovanje strokovnih organizacij mora biti usmerjeno predvsem tako, da bo imel vsak član občutek, da so strokovne organizacije ostale zveste svojemu na božični konferenci leta 1925 sprejetemu načelu ter da se bo čutil domačega tako, kakor da je strokovna organizacija njegov sestavni del. Razumeti mora, da pomeni strankarska neodvisnost le to, da je strokovna organizacija samostojna in v svojem sklepanju autonomna, da organizacijsko ni vezana na nobeno stranko- Delavci morajo imeti zavest, da strokovne organizacije niso niti politično nevtralne, niti nevtralne v razrednem boju proti kapitalu. Tem načelom dosledno morajo strokovne organizacije sprejemati kot članstvo pristaše vseh razrednih delavskih strank in struj, kakor tudi vse brezstrankarje ter vsakemu članu zagotoviti enako pomoč in popolnoma svobodno izpovedanje svojih načel in pravico, da sme zastopati svoje stališče v vseh strokovnih vprašanjih. Zaradi političnega prepričanja in političnih konfliktov ne more biti noben član izključen iz nobene strokovne organizacije, ako se drži strokovnih Statutov. Vsa organizacija mora sloneti na načelu popolne proletarske demokracije in vsaki struji je dovoljeno boriti se za večino v vodstvu, ki ga morajo vsi člani od konference do konference lojalno priznati in pri delu podpirati.«
Ali se vodstvo Strokovne komisije drži gori navedenih sprejetih navodil le v kakšnem pogledu? Recimo: Strokovna komisija je dala Urankarju 2500 Din za Celje z namenom, da se ta denar porabi za ojačenje strokovnega gibanja pri vseh podružnicah, živilcih, SDZ, mizarjih in kovinarjih. Ko je čez par mesecev član kontrole s. Tome na seji Strokovne komisije vprašal, kje odnosno kako se je uporabil ta denar, je Urankar odgovoril: Nič »drekat«, to je »drekanje«. To se mora nehati! Ali »drekači« iz Str. kom., ali pa gremo ven mi (mislil je na kovinarje). In s tem je bila stvar pojasnjena.
Lansko leto je zaprosila »Zveza« kovinarjev DZ, naj finansira enega delegata za kongTes težke kovinske ■ industrije, kateri se je vršil v Pragi. Prvotno je bil za to določen Jeram iz Jesenic. Kako je prišlo do tega, da je potem šel Urankar, se ne spominjamo. Vemo samo to, da je bil pozneje na neki Str. kom. vprašan, če bo dal kako poročilo DZ in Str. kom. o delegaciji, katere se je udeležil, nakar je odgovoril: Ali že zopet »drekate« in s tem je bilo njegovo poročilo podano in se še danes ne ve, po kaj je bil šel mož v Prago! (Nafada je, da se v takih slučajih poda pismeno poročilo celo za liste, opomba uredn.)
Znano je, da je DZ v letošnjem proračunu prvotno nameravala ukiniti vse podpore strokovnim organizacL jam. Na nekateri skupni seji je s. Makuc skušal dokazati, da taki sklepi danes ne bi bili moralni in na mestu že z ozirom na volitve zaupnikov, ki bodo sigurno preganjani od delodajalcev. Stavil je predlog, naj se dovoli za zaščito zaupnikov 100.000 Din in za brezposelne delavce tudi 100.000 Din, skupaj 200.000 Din. Nato sta
vstala Urankar, tajnik kovinarjev ter glavni zaupnik usnjarskih delavcev Jakomin in pobijala predlog s. Makuca, češ, da je vsaka podpora, zlasti pa brezposelna, ki bi jo dala DZ delavcem, »korupcija«. Da se s takimi podporami nič ne pomaga, obratno da se celo delavca pokvari. Pozneje je DZ sprejela v proračun 100.000 Din za zaščito zaupnikov vkljub protestu omenjenih dveh delavskih zaupnikov. Kako prav je tedaj imel s. Makuc, se vidi danes, ko mečejo delodajalci zaupnike kar na debelo na cesto. Samo v mariborski delavnici se je odslovilo 11 zaupnikov, ne da bi naštevali še druge slučaje odpuščenja, ki jih je vse polno.
Ko sta se ss. Tome in Pretnar vrnila iz delavske Rusije, je »tintenburg« na Strokovni komisiji bil prepričan, da morata za ta zločin, če drugega ne, vsaj zapustiti živilsko organizacijo. Ker se to ni zgodilo, so pričeli nagovarjati s. Tometa, naj ne poroča o Rusiji tako, kakor je videl, češ, da bi bilo tako poročanje bolj-ševiško in nevarno, ker da policija zelo pazi, kaj se govori o Rusiji. S. Tome pa vkljub raznim obljubljenim nagradam ni šel na ta lim. Štukelj je dejal na neki seji: Pri nas bodo imeli kruh samo naši ljudje, ki nas ubogajo in razumejo, drugi naj si ga iščejo v Rusiji.
Po vsem tem se še začudeno in nekako užaljeno vprašujejo, kako to, da delavci ne prihajajo v strokovne organizacije. Delavci so prepričani, da te organizacije niso njihove tako kakor bi morale biti, da so v njih osamljeni in da tem organizacijam vlada klika, ki nima z delavstvom nič skupnega. Vsak zaupnik, ki ni rojen kimavec in misli samostojno, se onemogoči, bodisi pri delu, ali v odboru. Ce drugače ne gre, se o njemu lažejo prav cigansko. V izbiri sredstev nimajo pomislekov, da le dosežejo svoj namen. Pri tem so vsi srečni, ako se jim taki načrti posrečijo. Vsaka najmanjša kritika ali drugačno gledanje na stvar, je »drekanje«. Vse one, ki so se prizadevali, da ozdravijo delavsko gibanje, se onemogoči s tem, da napravijo proti njim zahrbtni komplot. Ne povedo nič njemu v obraz; toliko poguma nimajo — na primer: Nekdo je poročal na neki forum, da je ta in ta pijanec. Dotičnik, ki je to poročilo napisal, je bil čez nekoliko časa tako pijan, da je na nekem kongresu pozabil, da je poročevalec in ni,poročal (kako je ta reč bila, bo dotičnik že sam vedel).
Zakaj vse to pišemo? O tem pišemo za% tako obširno, ker se bodo tudi sedaj dobili preroki, ki bodo rekli: Že zopet »Enotnost« — »dreka«. Zlasti so glasni tedaj, ko stojijo pred kako polomijo in hočejo s tem naprtiti svoje grehe svojemu bližnjemu. Da se proti tem eventuelnostim zavarujemo, smo majcen del cvetk izza kulis Strokovne komisije podali javnosti. Delavska javnost pa naj bo sodnik in naj ugotovi, kdo je zakrivil polom strokovnih organizacij v Sloveniji.
Mi smo stalno opozarjali na nevarnost, ki grozi Strokovni komisiji ter na neodgovorno igro z delavstvom. Vedno smo naleteli na gluha ušesa. Sedaj je vsakemu delavcu jasno, kdo je. razbijač in kdo je po-gazil sklepe »Tivolskih« resolucij.
Delavci naj skličejo svoj kongres, ki naj začrta Strokovni komisiji pot, po kateri sme in po kateri mora lioditi. Druge poti ni! Delavci morajo imeti strokovne organizacije in te ne smejo biti niti socialistične niti komunistične. Razredni boj naj bo tista gonilna sila, ki bi v strokovnih organizacijah družila socialiste in komuniste in vse druge separatne, danes obstoječe organizacije. Delavci ne morejo biti brez strokovnih organizacij, katere krvavo potrebujejo in jih bodo v bližnji bodočnosti še bolj nujno rabili. Zato ponovno poudarjamo: Delavci, združite se!	Kovinar.
II. Okrožni zlet DTE »SVOBODA“, Studenci, dne 14. in 15. julija
v Studencih.
Na plan za »SVOBODO" I — Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Odbor.
Kal piSelo delavci in kmetie?
OBLASTNI ODBOR PODPIRA TPD.
Sv. Jurij pod Kumom.
»Domoljub« z dne 20. junija poroča, da je oblastni odbor nakazal 100.000 Din za gladujoče rudarje TPD. Par tednov preje pa smo čitali o občnem zboru TPD in videli bilanco, ki izkazuje 36 milijonov dinarjev čistega dobička, ki ga je napravila Trboveljska premogo-kopna družba v letu 1927.
Da bi bil Oblastni odbor nakazal 100.000 Din začasa rudarske stavke, ali pa za kronske upokojence, ali Bratovske skladnice, bi se nam ne zdelo napačno, nasprotno potrebno. Da pa je nakazal začasa, ko družba izkazuje tako ogromne dobičke, pa smatramo to delo Oblastnega odbora za zločin, ker je to podpora TPD, ne pa delavstvu. To je izdajalstvo nad delavci. Zakaj? Mi kmetje smatramo, da teh 100.000 Din ni delavcem v korist, nam kmetom pa v škodo. Naloga in. sveta dolžnost Oblastnega odbora bi bila, da se prepriča, da li niso rudarji upravičeni do dobičkov TPD, da li ni Oblastni odbor upravičen, da zainteresira tudi vlado na vnebovpijoče izkoriščanje (vlada sama izkorišča rudarje! Op. uredn.) rudarjev po priganjačih TPD. Oblastni odbor, če ne bi bil v rokah podjetnikov, bi moral zahtevati, da TPD plača rudarjem vse neprostovoljno praznovane šihte, po dnevnicah, ki so predvidene (hernšiht). Če pa družba tega noče, pa je potrebno, da se rudnik podržavi, ali da ga Oblastni odbor prevzame v svojo upravo. Nenasi-tene lastnike pa se naj odslovi. (To lahko napravi samo vlada delavcev in kmetovi Op. uredn.) S tem in tako bi se rudarjem mnogo več pomagalo, ker bi bila vsaka nadaljna brezposelnost odpravljena. Rudarji pa bi več zaslužili kot pa bojo sedaj dobili podpore. Pri nas že leta in leta prosimo vsemogoče stranke, da bi nam napravili iz naše slabe občinske poti deželno cesto prve ali druge vrste, ki bi naj vezala Radeče pri Zidanem mostu s Sv. Jurjem na Kumu in Zagorje ob Savi. Tudi so jo že obljubili g. narodni poslanec Sušnik, oblastni poslanec dr. Milavec in drugi (ti vas z obljubami samo vlečejo! Prip. tisk. škrata!) ali nikoli ni denarja. Upamo, da ga je sedaj dovolj (da! za gospodo! Škrat), ko že podpirajo družbo kot je TPD, ali pa ga sploh nikoli ne bo za naše hribovske kmete, nego le za TPD. Kapitalistični oblastni odbor podpira samo družbo, da bo lahko še vnaprej izkoriščala že do golega raztrganega rudarja, mi pa bomo še naprej plačevali visoke davke in čakali, da prevzamemo vlado v lastne roke. Seveda, kadar gre SLS za kroglice, takrat nam obljubijo cesto, ko pa so na oblasti, pa plačujemo trošarino na špirit, vino itd. Tudi so že merili po dolini Save, da bi napravili (kakor je že svojčas poročal »Slovenec«) moderno državno avto-cesto prve vrste, da bi tako bolj zvezali nas Slovence z brati Hrvati. Ali v razočaranje pa zvemo, da dr. Anton Korošec strelja na bratski hrvatski narod in njegove poslance v skupščini.
Če bi bila SLS kmetsko-delavska stranka^ bi že takoj po dogodku demisijonirala v vladi (bi sploh ne bila šla v hegemonistično vlado! Škrat). Ker pa je ta stranka vprežena v voz Velesrbske buržuazije, se tudi ne sramuje omadeževane narodne skupščine in ne razdiranja vezi s Hrvati in ostalimi narodi v Jugoslaviji.
Mi pa bomo preko buržuaznih zastopnikov SLS za zvezo vseh delavcev in kmetov in vseh zatiranih narodov v SHS in v vsej Evropi in na vsem svetu.
Delu čast in oblast!	Kmet.
PISMO IZ PTUJA.
Ker se iz Ptuja le redkokdaj oglasimo, te prosimo sodrug urednik, da priobčiš ta dopis v naši »Enotnosti«.
Radi razmer, ki vladajo v OUZD v Ljubljani in njeni ekspozituri v Ptuju, smo prisiljeni, da napišemo par vrstic v naš delavski list, ker je (o edina možnost,
da seznanimo proletariat, oziroma člane OUZD, z razmerami v tej tako zvani »delavski instituciji«.
Jaz sem član Okrožnega urada za zavarovanje delavcev že od leta 1920. Moje članstvo je bilo prekinjeno samo za časa odsluženja kadrskega roka. Kot osemletni član sem torej zaprosil za nabavo umetnega zobovja, kar mi je nujno potrebno, ker so moji lastni v tako slabem stanju, oziroma jih sploh nimam več, in radi tega zelo trpim. Stroški za nabavo bi znašali 492 Din. OUZD mi je odklonil brezplačno nabavo zobovja in zahteval, da plačam zanj 361 Din 50 p, kar je z ozirom na mizerne plače za enega delavca kakor jaz, nemogoče.
Medtem ko OUZD štedi na račun zdravja članov, nas bednih in mizerno plačanih proletarcev, na drugi strani razsipava denar za svoje partizane. Tako imamo v Ptuju bolničarko, ki za svojo 4 urno dnevno službo, ki je v zapiranju in odpiranju vrat, dobi lepo mesečno plačo 1555 Din. Res je, da je ta bolničarka zelo lepa in ljubka žena, da se torej gospodom dopade je brez dvoma, mogoče ima ravno zaradi tega »Vorzug« na plači in na kratkem delovnem času. Seveda s tako plačo se lahko potuje na Sokolski zlet v Središče, mi delavci si pa še kruha ne moremo privoščiti. Tukajšnji uradnik in kontrolor pri OUZD g. Gabriel, ki ima brez dvoma veliko težjo službo in neprimerno večjo odgovor kot je zapiranje in odpiranje vrat, pa dobiva za svoje delo samo 1350 Din plače.
Ptujski delavci protestiramo proti takim razmeram v OUZD in zahtevamo razpis volitev. Dosti je partizanstva in komisarjenja v delavskih institucijah. Ne trpimo, da je OUZD, katero mi zdržujemo in plačujemo, domena meščanskih strank in zavetišče skrahiranih vodfteljev. Naša zahteva je: Delavske institucije — v roke delavcem samim!
Delu čast in oblast!	Mladi	komunist.
STARA OSELICA.
Oprosti sodrug urednik, da se vtikam v tvojo pro-fesijo, ali ne morem drugače mirovati, dokler ne potožim čitateljem »Enotnosti«, kako se nam godi.
Danes je že splošno poznana stvar in se mnogim zdi čisto naravno, da delavec in kmet garata — buržuazija se pa pase in veseli na naš račun. Nam delavcem je povsod enako, tukaj pri nas v hribih kot pa v mestu.
Celokupna buržuazija živi na račun naše grbanče, vendar se zadnje čase celo strelja med seboj — zaradi oblasti, zaradi večjega profita. Sicer se meni to nič čudno ne zdi, saj mi je znano in čitam skoro vsak dan, da se v tej ali oni državi zapre in postrelja toliko in toliko komunistov, ker se upirajo in borijo za ves proletariat proti buržuaziji, no sedaj torej ni nič čudno, če se še buržuazija medseboj, saj se gre za profit, za nad-vlast. Vendar ne vem, zakaj se trpeče ljudstvo ne zdrami iz spanja in stopi na plan? Eden od vzrokov je po mojem mnenju tudi ta, da delavstvo ne polaga dovolj pozornosti za razširjanje našega časopisa. Ako se v eni vasi, posebno tu v hribih, dobiva ena številka »Enotnosti«, je to že senzacija. Zato sodrugi iz industrijskih krajev in mest, pozivam vas, da začnete bolj aktivno delati za razširjenje našega tiska, naše »Enotnosti«. Ne sedite ob nedeljah v gostilnah, temveč vzemite »Enotnost« in pojdite v naravo, v hribe in doline, na agitacijo, pojdite v vsako vas, stopite v vsako kočo in propagirajte idejo zveze delavcev in kmetov.
Delu čast in oblast! K. iz hribov Stare Oselice.
Volitve v Mostah se bodo vršile v septembru. Moščanski delavci in kmetje na noge. Postavite si volilni odbor, dela bo dosti! Bitenci in Trškani morajo ven! V občino morajo ljudje, ki bodo vodili politiko vašega razreda.
IZ TRBOVELJSKE OBČINSKE SEJE.
Trbovlje, dne 3. julija 1928. Dne 23. junija 1928 ob 16. uri pop. se je vršila plenarna seja občinskega odbora v Trbovljah s sledečim dnevnim redom: 1.) Citanje zap. zadnje seje. 2.) Poročilo župana. 3.) Oddaja stavb. 4.) Volitev, preglednikov računov. 5.) Raznoterosti.
Pri točki 2.) izrazi g. župan Siter sožalje padlih žrtev (narodnih poslancev) v skupščini, nakar izjavi, da, kdor je za, naj vstane. Vsi obč. odborniki se dvignejo in s tem izrazijo sožalje. Pri točki 4.) poroča gospod Grabnar, da se po obč. pravilniku (naredbi) voli vsako leto nova revizija (pregledovalci računov). Po poročilu g. Grabnarja prečita g. župan Siter v odbor pregledovalcev računov (revizijo) sledeče občinske odbornike, in sicer tako, da ostaneta socialista Klenovšek in Pliberšek kot stara odbornika, a novi trije odborniki so g. Jordan (SLS), Gunšek Fr. in Persoglio Rudolf, izvoljena na social, listi (SSJ), nakar se prečitani dajo na glasovanje — glasovali so vsi enoglasno, razen enega dekalista-. Ker dotični s. na tej seji ni utemeljil proti-glasovanja takoj, ga utemeljuje sedaj v delavskem časopisu »Enotnost«. Ni glasoval proti zato, da ni za novi odbor, ampak zato, ker sta ostala ista dva stara odbornika (Pliberšek in Klenovšek), ki sta bila kot člana prve revizije proti temu, da se pregleda vse račune s pripombo, da s tem natančnim pregledovanjem se zamudi več dni.
Dekalistični odbornik je pa stal na stališču in se izjavil, da se pregledajo vsi računi, ker tako se vodi pravilno revizija ne pa, da se knjige podpisujejo brez, da bi se natančno pregledalo izdatke kam in zakaj so se izdali. V odb. revizije so sedaj štirje socialisti in en klerikalec. Pripomniti moramo, da na ti seji ni bilo navzočih soc. dem. odb. a od dekalistov samo dva, ss. Slapšak in Flere.
Dekalistov se boje v reviziji, prihodnjič pa še kaj
več.
Delu čast in oblast! Občinski odbornik Dekalist.
Položaj tujih delavcev.
V Nišu je največja industrija Srbije. Glavna železničarska delavnica, kurilnica in mostovska delavnica so trije glavni obrati, v katerih je skoncentriran proletariat.
Ce bi naši čitatelji bolj poznali, kakšen je položaj, ne bi potovali na lepa obvestila s strani Borze dela v Srbijo, temveč bi s faktičnimi podatki odgovorili pred javnostjo na zmišljena in lažna obvestila. Plače so tako mizerne, da se vsakemu maježe lasje, ko sliši številko 27 do 45 dinarjev dnevno, med tem ko v drugih obratih dobiva samo par starejših delavcev 55 do 60 dinarjev dnevno. Poleg tega se povsod sili akordno delo. Število tujih delavcev, posebno Slovencev, pomnožuje armado brezposelnih, posebno še ker prodajajo delodajalcem svojo delovno silo pod mnogo nižjimi pogoji. Važno je, da pripomnimo tudi, da pomaga samo protekcija; radikalni prvaki dajejo priporočilna pisma za sprejem na delo.
Na odgovor od uprave delavnic je treba čakati 7 do 14 dni. Skoro nobeden dopotujočih članov se ne obrne za potrebne informacije na Strokovno organizacijo, ker je mnogi ne smatrajo merodajno. Ni nič pretirano, če povemo, da je v omenjenih obratih nič manj in nič več nego 200 Slovencev, ki so skoro vsi razredno nezavedni. Njihova razredna nezavednost se kaže že v tem, da se skoro nič ne brigajo za razširjanje sodružne »Enotnosti«, za propagando razrednih organizacij, zbiranje tiskovnega sklada, za žrtve reakcije itd. To bi se dalo doseči vsaj pri tistih, ki niso po lastni krivdi na napačni poti.
Tu vidimo, kako so Slovenci aktivni za katoliško pevsko društvo in kako prispevajo delavci sami za honorar pevovodje in slično. Ne zadostuje biti samo organiziran in prejemati časopis, a ne izpolnjevati dolžnosti razrednega boja.
Tuji delavci se izrabljajo posebno vsled tega, ker izvršujejo dela priprostih delaycev (dnevničarjev) in poleg tega trpe šikanacije in poniževalne kletve, kakor na pr. p .... ti majčina in dr. s strani predpostavljenih. Pripomniti je, da se tudi mnogi Slovenci poslužujejo teh nesramnih kletev. Izvoljeni obratni zaupniki v vseh omenjenih obratih svojih dolžnosti ne morejo vršiti, ker general brez armade ne pomeni nič, to je brez organizacije delovnih mas nima uspeha. Le par sodrugov je, ki izpolnjuje svoje razredno-bojevne dolžnosti, a drugi so pa preveč (ulično) »naobraženi«, da bi prišli v Delavski dom, ker je to za njih poniževalno. Zato tem bolje poznajo kleti (podrume), vedo, kje se dobi »dobra kapljica« in vinjeni delajo načrte za razredni boj, a kadar so trezni, sabotirajo.
Opažamo tudi, da čitajo buržuazne časopise in romane, a ponudbe proletarskega časopisa kategorično odbijajo. Zato ni nič čudnega, če naletiš na trd oreh; treba je načeti mehkejšega. Nima pomena s silo ponujati stvari, katere radi verskih razlogov noče. — Religija je opium za narod — tako je rekel Lenin — tako vidimo mi sedaj tu, v življenju, da je imel prav.
Treba je poudariti, da je absurdno, čakati od kapitalističnega sistema na zboljšanje položaja delavskega razreda in to — z molitvijo. Samo delavski razred sam je v stanju, da se osvobodi, da zruši kapitalizem in da si skuje lepšo bodočnost.
Skrajni čas je, da zasukamo rokave ter gremo na delo, v obrate, med maso . . .!
»Delu čast in oblast!«
Niš, 27. junija 1928.
Podružnica SRMJ i OJ Niš.
Apetit slovenskih industrijalcev.
Dne 22. junija se je vršil v Ljubljani glavni zbor Zveze industrijcev za Slovenijo. Kakor po navadi na vsakem svojem takem zborovanju, so se slovenski industrijci tudi na imenovanem pečali z reformami socialne zakonodaje. Se razume, da ne v korist, marveč na škodo delavcem. Vkljub temu se bo smatralo industrijce še nadalje za velike narodne dobrotnike. Gospodje industrijci so • sprejeli tozadevno resolucijo, ki se glasi:
»Opozarjamo vlado, da je v svrho sanacije bolniškega zavarovanja, ki se nahaja v težki krizi, nujno potrebna revizija materijalnih odredb Zakona o zavarovanju delavcev. Glede dajatev, ki jih nudi ta zakon zavarovancem, predlagamo konkretno: a) uvedbo tridnevne absolutne karenčne dobe za zavarovane člane in uvedbo štiritedenske karenčne dobe za svojce zavarovanih članov (podčrtalo uredništvo); b) redukcijo porodniške podpore na višino hranarine; c) skrajšanje podporne dobe za porodnice od dveh mesecev pred in po porodu na štiri tedne pred porodom in štiri tedne po porodu; d) pravica do dečje opreme naj se prizna samo za vsak prvi, oziroma vsak tretji porod; e) vprašanje zobotehničnih dajatev naj se uredi na ta način, da mora zavarovani član načeloma prispevati k stroškom takih dajatev, in to sorazmerno dobi njegovega zavarovanja. V nezgodnem zavarovanju naj se v pogledu kritja stroškov tega zavarovanja preide od sistema kapitalnega kritja k mešanemu sistemu kapitalnega in nakladhega kritja. V mate-rijalnem pogledu naj se v skladu z zakonodajo drugih držav poviša najmanjši odstotek znižanja delazmožnosti, ki daje pravico do nezgodne rente, od sedanjih 10 na 25 odstotkov. Polna renta naj se zniža od sedanjih 100 na 80 odstotkov zavarovane mezde. — Pozivamo vlado, da pristopi tudi k reviziji zakona o zaščiti delavcev ter zakona o inšpekciji dela.
V novem zakonu o zaščiti delavcev naj se pri odredbah glede omejitve delovnega časa upoštevajo dejanske prilike v naši industrijski produkciji. Sporazumnemu podaljšanju delovnega časa
naj se v splošnem narodno-gospodarskem interesu ne delajo zapreke. Uveljavi naj se načelo zaščite dela.«
Iz te resolucije se vidi, da bi gospodje kapitalisti radi uvedli za člane bolniške blagajne tridnevno karenčno dobo, za svojce pa štiritedensko. To se pravi: prve tri dni bolezni ne bi imel dobiti delavec od Okrožnega urada nobene bolniške podpore. Sele četrti dan bi začel dobivati podporo. Ako bi bil bolan samo do tri dni, ne bi vžival sploh nobene podpore. Svojci zavarovanih članov naj bi smeli vživati bolniško oskrbo šele po preteku štiritedenskega članstva. Porodniške podpore naj bi se znižale na višino hranarine in naj bi se skrajšala podporna doba na 4 tedne pred in 4 tedne po porodu. (Sedaj ima članica pravico do podpore, ki traja dva meseca pred porodom in 2 meseca po porodu.)
Na sploh je vsa resolucija naperjena direktno proti delavcem in indirektno proti družabnemu zdravju. Buržujsko časopisje ni imelo poguma in ni smelo, da bi nastopilo proti taki sramotni resoluciji. Slovenski industrijski krogi razumejo socialno zakonodajo baš narobe od delavcev. Oni bi radi delavcem odgrizli še to trohico socialne zakonodaje, ki je nastala kot sad dolgih in težkih bojev.
Značilno je, da bi delavcem radi odvzeli vse. Zobje so n. pr. važen činitelj zdravja. Tudi za te naj bi delavstvo prispevalo še direktno z večjimi ali manjšimi svotami. Poslabšati hočejo zavarovanje zoper nezgode na način, da bi delanezmožnost od 10% povišali na 25%. Tisti pa, ki bi postal za vsako pridobitno delo nesposoben, naj ne bi dobival več 100% zavarovane mezde, marveč samo 80%.
Kakorkoli izgleda že iz vsega tega, kako nesocialni so naši industrijci, kako radi imajo delavce, nam ves svoj egoizem kažejo tam, kjer zahtevajo, da bi se v sporazumu z delavstvom podaljševal delovni čas. Hočejo, da bi smeli delavci delati celo do 12 ur na dan, ne da bi imeli zato pravico do 50% poviška za nadurno delo.
Kaj se pravi, če se delodajalec in neorganiziran delavec pogajata za čezurno delo, vemo. Naši industrijci nosijo seboj večno željo, ki gre za tem, da bi se delovni čas kolikor mogoče več podaljšal. Cim daljši je delovni čas, tem večji je delodajalčev dobiček.
Z besedami na koncu resolucije »uveljavi naj se načelo zaščite dela« so gospodje industrijci opozorili vlado, da bi se moralo tudi vsak štrajk prepovedati. Gospodje hočejo imeti neomejeno pravico in neomejeno možnost do izkoriščanja.
Celo vprašanje inozemskih delavcev bi radi reševali sebi v korist (vkljub vsej njihovi goreči ljubezni do naroda) in tudi Inšpekcija dela jim je nevšeč in bi jo radi razbremenili nekaterih poslov, ki po mnenju kapitalistov ne spadajo v njen delokrog.
Reakcija, in sicer gospodarska reakcija je tu na celi črti. Delavstvo je izžemano do mozga. In gospodom še ni dovolj.
Tu se nazorno kaže potreba delavske enotne organizacije, za katero nismo storili in ne bomo nikdar naredili dovolj ali preveč.
In ne le navadna delavska organizacija je potrebna, potrebna je enotna proletarska fronta. Proti enotni fronti vseh izkoriščevalcev enotna fronta vseh izkoriščanih. Potem ne bodo gospodje imeli več pogum, da bi glasovali take resolucije, ki so sramota vsemu človeštvu in celo buržujski kulturi.	Pa o tem še kaj prihodnjič.
Tudi s. Makuc izključen.
Spoštovano uredništvo »Enotnosti«, Ljubljana. Zgodil se mi je slučaj, o katerem si mislim, da je vredno, da pride v javnost. Že zato, ker se mi zdi, da v strokovnih naših organizacijah ima buržuazija preveč upliva. Ker pa ne vem, kam bi se obrnil, se obračam do vas s prošnjo, da priložene vrstice objavite.
s
Pretečeni torek sem dobil od železničarske organizacije sledeče pismeno obvestilo:
»Sodrug Ivan Makuc — Ljubljana.
V smislu zaključka 12. redne seje izvršnega odbora z dne 14. junija 1928 Vam sporočamo, da ste z veljavnostjo od 1. julija 1928 glasom § 9, točke b saveznih pravil in § 18 pravilnika, črtani iz članstva saveza, ker ste zaostali dalje kot tri mesece s članarino, ki je že od 1. marca 1928 dalje niste plačali.
List se Vam ustavi s 15. julijem 1928.
Sodružne pozdrave s pooblastilom 12. redne
se je. za Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije, Centrala Ljubljana.«
Podpis nečitljiv.
Kako so malenkostni, se vidi odtod, kako mojo izključitev utemeljujejo. Pravijo, da zato, ker že od marca t. 1. nisem plačal članarine. V vednost sodrugom povem, da sem bil član železničarske organizacije od leta 1905 naprej. Od leta 1924 sem bil član sekcije upokojencev. Tej sem plačeval navadno po 6 mesecev skupaj, včasih za naprej, včasih za nazaj. Saj vsota ni bila nikdar velika. Za sedanji slučaj bi me bil izvršni odbor lahko opozoril, da dolgujem 12 Din. Ali baš to niso hoteli storiti. Stanko, ki je po moji sodbi buržujski agent v strokovnih organizacijah, se hoče maščevati nad vsemi člani, ki so razredno zavedni; hoče napraviti direkcijsko organizacijo in frazirati. Svojo malenkost bo razgdiil sam v bližnji bodočnosti. Zame je merodajno, kaj poreko železničarji in ne kaj dela Stanko. On dela po gotovih direktivah. Drugo je vprašanje, če mu bo delo uspelo.
Makuc.
♦
V »Delavski Politiki« je nekdo napisal, da se mora z vsemi sredstvi iztrebiti iz organizacij vse, kar ne priseže na program soc. stranke. Haramina je v Zagrebu napovedal čiščenje. To se sedaj polagoma vrši. Program je tu in praksa. Bi se reklo: delavci ne smejo v strokovne organizacije. Mi pa vkljub temu bomo nadaljevali delo, ki gre za tem, da se spravi vse delavce v organizacije, ker bodo potem šli iz njih buržujski podrepniki, strokovni-čarji in ljudje, ki jih je špekulacijski veter zanesel v nje. Ampak, gospodje so fajn ljudje! Le, da bi morali povedati, ali je še kdo drugi dolžan celih 12 Din organizaciji.
Podpirajte žrtve reakcije I
VI. IZKAZ:
Dohodki: Janez 50 Din; razglednice: Poba 83 Din; Celje: 120 Din; Trbovlje: 516 Din; Velenje:
42 Din.
Izdatki: Cvetje za grobove žrtev 1. junija 48 Din; nekemu ital. emigrantu 100 Din.
Vestnik »Svobode".
Člansko zborovanje ljubljanske »Svobode« in članov iz Viča in Šiške
se vrši v lokalu »Svobode« v Delavskem domu na Marksovem trgu v sredo 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer z dnevnim redom: 1.) Poročilo o izletu v Beljak in naše bodoče delo: v športu, ustanovitev Zveze »Svobod« Ljubljana, Šiška, Vič, Moste in okolice, ustanovitev kolesarskega odseka itd. 2.) Razno. Udeležba je za vsakega obvezna!
Enotna fronta železničarjev v boju proti režimu reakcije in terorja.
V petek 29. junija so priredili delavci železniške delavnice v Zagrebu veliki shod, katerega se je udeležilo 1200 delavcev vseh struj in orientacij.
Železničarji so protestirali proti preganjanju zavednih razrednih borcev in prav posebno podčrtali svojo voljo za boj proti socialni in politični reakciji, ki se vrši nad celokupnim proletariatom in nad nasiljem, ki ga vladajoči reakcionarni režim vrši nad delavskimi strokovnimi organizacijami in to v prvi vrsti nad nezavisnimi sindikati.
Na shodu sta bili sprejeti dve resoluciji. V prvi se konstatira mizerno stanje železničarjev, nepravični in protizakoniti odtegljaji in pridržki plač in nagrad, sprejemanje novih delavcev izpod tarife in odpuščanje starih. Zahteva se:
1.) Da se čim preje delavcem izplačajo zaostanki od leta 1923 dalje.
2.) Da se delavcem, ki so sprejemali plačo pod tarifo, izplača razlika od 1. aprila 1925. leta dalje.
3.) Da se reducirane plače povrnejo na prejšnjo višino.
4.) Da se novo sprejete delavce plača po kolektivni pogodbi, to je najmanj 5 dinarjev na uro.
5.) Da se vsem delav.cem, ki so še danes zapostavljeni s plačo, ista poviša.
V drugi resoluciji železničarji protestirajo proti gaženju osnovnih državljanskih pravic, to je svoboda organiziranja in delovanja strokovnih organizacij. Vsi delavci, brez razlike političnega prepričanja in pripadnosti strokovnih grupacij, protestiramo proti nezakonitemu zapiranju in onemogočenju delovanja Nezavisnih Sindikatov in njenih funkcionarjev.
Zahteva se takojšnja vrnitev zaplenjenega premoženja, izpustitev zaprtih funkcionarjev in otvoritev zapečatenih prostorov.
Tako je prav. Zagrebški železničarii so ustvarili enotno fronto v delavnici, kjer so izkoriščani. To je pravilno, in sodrugi delavci in delavke v drugih delavnicah, v vseh tovarnah in podjetjih, posnemajte zgled zagrebških sodrugov. Proti enotni fronti buržuazije, socialni in politični reakciji postavimo enotno borbeno razredno fronto izkoriščanih za boj proti reakciji — za svobodo delovanja Nezavisnih sindikatov.
TRBOVLJE'
Dokazano najboljši kruh se dobi v moderno in higijensko urejeni pekarni. JOSIP VABGA.
Na delo sodrusi-iice za razširjanje ..Enotnosti".
Najboljši odgovor na zatiranje proletariata, reakcijo in teror damo, ako nabiramo »Enotnosti« novih naročnikov in skrbimo za to, da bo »Enotnost« kot edini delavsko-kmečki list prodrla in si osvojila slehernega delavca, vsako vas in vsako bajto, kjer stanuje izkoriščani kmet in delavec. — »Enotnost« brani in se bori za pravice zatiranih narodov, izkoriščanih delavcev in kmetov, zato mora biti naloga vseh, da jo razširjamo, pridobivamo novih naročnikov in zbiramo za tiskovni sklad.
Uprava in uredništvo razpisujeta šesttedensko kampanjo, in to počenši s to številko do 15. avgusta. V vzpodbudo vsem, ki za »Enotnost« delajo, se bo vsakemu dala nagrada, in sicer:
Za 1 naročnika s 3mesečno plačano naročnino brošuro »Generalni štrajk«.
Za 2 naročnika s 3mesečno plačano naročnino brošuro »Komercializacija«.
Za 3 naročnike s 3mesečno plačano naročnino brošuro »Pariška komuna«.
Za 5 naročnikov s 3mesečno plačano naročnino brošure: »Generalni štrajk«, »Komercializacija«, »Pariška komuna«, »Zbornik Delavsko-kmetske matiee«.
Za 10 naročnikov s 3mesečno plačano naročnino — vse gori navedene brošure in socialni roman od s. Pahorja knjigo »Medvladje«.
Vsak nabiralec tiskovnega sklada na pole, ki jih bomo izdali in nosijo posebno označbo, dobi, ako zbere 100 Din tiskovnega sklada, vse gori navedene knjige in brošure in še vse zvezke (3) »Naših Zapiskov«.
Prepričani smo, da bodo vsi simpatizerji »Enotnosti« napravili svojo dolžnost. Naša parola v tej šesttedenski kampanji naj bo: Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega novega naročnika »Enotnosti«.
Sodrugi, sodružice! Na delo za delavsko-kmečki list »Enotnost«! Delu čast — in oblast!
Uredništvo in upravništvo »Enotnosti«.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sodrug Antoniu: Poslano bomo priobčili v prihodnji številki »E«.
Velenje: V tej štev. »E« nam ni mogoče ugoditi vaši želji, pride pa pavočasno na vrsto.
Lievin, Francija: Sodrug Y. dopisa nam v tej številki ni mogoče priobčiti, pride pa sigurno v prihodnjo štev. »E«.
Vsem naročnikom: V prihodnji številki objavimo detajlian izkaz prispevkov za žrtve reakcije.
Za „Enotnost“ dvakrat na teden.
ZA TISKOVNI SKLAD DAROVALI:
Na polo št. 6:
Blejska Dobrava: Ivan Flajs 3 Din, Franc Kustrle 3.50, Filip Jeršin 4, Pavel Oblak 2. Skupaj 12 Din 50 p.
Lesce pri Bledu: Albin Triplat 10 Din, Alojz Tri-plat 5. Skupaj 15 Din.
Javornlk-Sava: Peter Kobal 3 Din, v gostilni pri Jelenu nabral za liter vina J. B. 14.70, Monte Kristo II.
40 par, Vinko Malenšek 4 Din, Franc Škrl 3, Franc J. 1, Stržišar Jože 1, Matevž Leskovar 1, Monte Kristo 1, Karel Gordej 2, Ančka Prešer 1, Miha Nemec 1, Andrej Pleš 3, Franc Krašovc 2, Albin Smolnikar 1, Franc Pavlič 4, M. M. 5, Marija Volf 1, Ivana Zvan 1, Franc Zupan 2, Jože Knific 4, Čufer 6, Bokal 5, Anton Justa 2, Janez Resnik 2, Franc Goličnik 5, Rinaldo 1, Janez Malenšek 3, Janez Martelek 3, Kovač 3. Skupaj 86 Din 10 p.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA od 18. junija do 3. julija 1928 znaša 18.061 Din 59 p.
Novih naročnikov 872, za dvakrat tedensko pa> 514.
Gorenja vas: Peternel 4 Din. Grosuplje: Iva Juvan 5. Hrušica: Srečko Smrekar 5. Laško: Grešak 9, Loga 2. Ljubljana: Čik 5, Godlar 2, Bolševik 1.50, Monte Kristo 5, Viksl 1, R. K. 5, Tone 6, Franc 5, Sekira 10, Tobačni delavec 6, Mali 4. Moste: Konjar 4. Niš: Ferdo Jurič 10, Franjo Kozamernik 10, Franjo Dimic 10, Josip Gačnik 10, Henrik Stauber 6. Tržič: Ivan Stacin 5. Zalog: Židan 5. Skupaj 135 Din 50 p.
ENOTNOST SPREJEMAJO, A NE PLAČUJEJO:
Ig: Erjavc Pavel, ključ., od 15. 12. 1927. Ivan Mave od 13. 10. 1927. Zdravje Feliks, usnjar, od 15. 12. 1927. Jesenice: Franc Erjavec od 1. 10. 1927. Joško Kavčič od 1. 12. 1927. Jernej Pančar od 15. 12. 1927'. Albin Smolnikar od 1. 10. 1927. Ježica: Franc Avguštin od 1. 7. 1927. K- Doležal, brivec, od 1. 10. 1927. Kamnik: Rozi Sitar od 15. 10. 1927. Križe na Gorenjskem: Franc Ceferin, žagar, od 1. 12. 1927. Kropa: Zupan Lovro od 1. 12. 1927. Laško: Knez Franc od 1. 10. 1927. Korošec Martin od 15. 11. 1927. Mrak Josip od 15. 12- 1927.