Borut Sokiič: »Kdo bo še sploh delal stečaje?« Smrtna nesreča pri obnovi celjske tržnice 0\ Cafiè UŽITEK V DOBRI KAVI i PRAŽ\R\At03/713>2W6 ST. 59 - LETO 64 - CELJE. 31.7.2009 • CENA 1,25 EUR Odgovty»»?yreonicaNT Mercator (BsdûQ OpekAfni&ka 9. C«li«. (eî. it 03/428 dO 00 vsako soboto, od 9. do 13. ure EKOLOŠKA TRŽNICA Drugi tractor ptilling v Gotovljah je letos postavil na ogled tako »oldtimerje« kot »sfrizirane« kromirane pošasti* Neobičajna športno-zabavna prireditev je tudi tokrat uspela« Foto: sherpa v ibboto?^ v Strbunknite v norii^polel^e z Novim tednikom in Radiem Celje! » ODKI NOVI TEDNIK UVODNIK Dinozavri ali fenilcsi? TATJANA CVÎRN Če berete tele vrstice, ste Ichko na nek način ponosni. Sodite namreč skoraj med eksotična bitja oziroma med use bolj redke bralce slovenskih časopisov. Takšne nič kaf spodbudne podatke že nekaj zadnjih let kaže Nacionalna raziskava branosti. Pripravijo jo vsake pol leta na osnovi ankete med tistimi, ki so pri njej seveda pripravljeni sodelovati (saj veste, kako ste običajno >*veseli«, ko pozvoni telefon in vas zaprosijo za nekaj minut vašega časa ...) Iz odgovorov asoiovijo, katere časopise in revije Slovenci beremo oziroma katere radijske postaje poslušamo. In zakaj so podatki pomembni? Ker je od njih v mnogočem odvisna debelina oglaševalskega kolača in s tem položaj in možnost razvoja nekega medija. Letošnji podatki iz anketiranja več kot 6 tisoč ljudi fca-žejo. da branost večine tiskanih edicij u Sloveniji Še vedno pada. Toda opozorila, dn se časopisom in revijam v podobi, kot jih poznamo danes, iztekajo dnevi, so vse bolj glasna. Večjo branost beležijo le brezplaćniki. Pa ne samo pri nas, po svetu ni niČ drugače. Internet postaja eden glavnih virov informacij, zlasti za mlade, ki običajnih dnevnih ali tedenskih časopisov ne berejo. Sploh poznate koga, ki to počne, pa je mlajši od 25 let? Verjetno ne. Poleg tega vam radio in televizija posredujeta vse osnovne informacije o dogajanju okoli vas in širše. Zakaj bi torej brali oziroma celo kupovali časopise? Domišljamo si, da so naši hraki vendarle nekoliko drugačni. Ko se pogovarjamo z njimi, povedo, da so dnevi, ko dobijo časopis, zanje nekaj posebnega, veselijo se dni, ko pridemo v njihovo družbo in lahko preberejo kaj zanimivega. Veliko pňspeva tudi to, da jim ponujamo lokai no informarijo iz njihovih krajev, da lahko sami na nek način prispevajo k vsebini časopisa, kar je pri večjih medijih gotovo težje. Podatek iz zadnje raziskave, da izvod časopisa prelistajo v povprečju skoraj trije bralci, tudi ni zanemarljiv, če vemo, da je revij in »škxtarijo« pri številu zaposlenih. Vendar je» presenetljivo, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predpisalo kadrovski minimum, po katerem morajo imeti domovi za upokojence loC-no število točno določenega kadra. Konkreten primer: če ima dom 170 stanovalcev, mora imeti 86 zaposlenih, od lega le 22 negovalk. Kadrovski minimum je izjemno nizek in po strukturi neustrezen, opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Kadrovski normativ je predpisan absolutno, kar pomeni, da ko imaš znano število oskrbovancev In kategorije zdravstvene nege, se Lz tega izračuna, koliko ti pripada strežnic, negovalk. medicinskih sester, vse povsem direktno. Po tem normativu )e premalo ljudi za neposredno delo s stanovalci, torej za negovalno delo, mogoče pa bi lah- ko bilo kaj manj visoko izobraženega kadra, na primer diplomiranih medicinskih sester, in tudi samo Število je odločno prenizko, kar pomeni, da so delavci preobremenjeni,« razlaga predsednik upravnega odbora skupnosti Boris Koprivnikar. Ovira je denar Kot §e pra\i, je bil kadrovski normativ postavljen že pred več kot 20 leti» ko je bilo zdravstveno stanje starejših bistveno drugačno. Zdaj pa od ministrstva že vsaj pet let zahtevajo, naj spremeni normativ. Ob tem vedno trčijo na isto težavo - s povečanjem kadrov bi se dvignile tudi cene, ki jih plačujejo stanovalci oziroma njihovi svojci aii lokalna skupnost ter na drugi strani zdravstvena zavarovalnica. Na enako oviro trčijo tudi delavci, ki želijo višje plače oziroma posebne dodatke za delo v domovih. Ministrstvo jim je posebne dodatke sicer v posebnem dogovoru že obljubilo, a še niso realizirani. Pa ne le v Domu ob Savinji, kjer 50 se na stavko najbolj pripra\0li. Tamkajšnji sindikalni zaupnik Denis Pad-jan našteva: »Na primer plačilo pri razporejanju strežnic na delovno mesto oskr-bovalke, potem srednje medicinske sestre niso razporejene v ustrezni plačilni razred, fizio terapevte m se ne priznava specialnih znanj, vrednotenjedelovne-ga mesta socialnega delavca tudi ni ustrezno, podvred-noceni so delavci v administraciji, kuhinji, pralnici in hiSniki. Ljudem, ki občasno razporejajo delo, se ne priz* nava dodatka za njihovo odgovorno delo, težava je delo z dementnimi, dodatka kljub podpisu ni. In če pridejo delavci v službo izven svojega delovnega časa, se jim to ne piača kot nadura. Težava so še prazniki in vrednotenje dela na praznik. To ni pravilno vrednoteno.« Pri tem Padjan ni znal, podobno kot stavkajoči, povedati, za koUko evrov so delavci na ta način oškodovani. Kot je slišati pojasnila s strani vodstev domov, je edina sporna težava doda- tek za delo z dementními osebami. Vendar pri tem ni sporen sam dodatek» temveč njegova višina ter predvsem plačnik. Zdravstvena zavarovalnica ga zdravstvenim delavcem ne priznava, drugi vir dohodka za tekoče poslovanje domov pa se ve, kdo so. Pri čemer domska oskrba že zdaj niti slučajno ni poceni. Očitno gre za večplastno težavo, ki zgolj z opozorQno stavko ne bo odpravljena. ROZMARl PETEK Foto: GrupA Zgolj na moralni ravni so se stavki pridružili tudi v Centru za delo in varstvo Golovec. Kot je povedal tamkajšnji sindikalni zaupnik Borut HadžiČ, si ^radi kolektivnih dopustov niso mogli privoščiti prave stavke. zato bodo delavci, ki stavko podpirajo, svojo strinjanje dokazali s podpisom. V primeru delovno-vars-tvenih centrov gre še za eno specifiko, pravi Hadžičr Po novi plačni politiki so namreč določeni delavd Izgubili posd)en dodatek za delo z ljudmi z motnjami v duševnem razvoju. INTERNET ^^^ Hitrosti do^^Mbps ^^ELEVIZIJA Več kot ffff programov TELEFONIJA Brezplačni klici v 5L0 kúbelsko omrežja TU > N $ E K 09 42 88 199 www.turnsek.net 198 prv« h4«n—ie> t* a* new narOtnUi« K59-31.fiifij2009 ARSTVO O cetis Stečajniki ogorčeni Kdo bo za tri tisoč evrov še želei priti resnici do dna? - Zgodil se je državni incest - Resnica o Arki in trgovski verigi Hardi »Čepnv smo želeli tvorno sodelovati, upravileljov ob pripravi In sprajornu pravilnika nihče ni nič vpnii\, ampak lo na ministrstvu celo zavmîli p(Audo za sodekivsnje in vse naredili sami. Čenlaj menFjo, da so stvari premalo dormsiîll, je to njihov problem m ne j za to prevzeniejo odgovornost Ne pa. da s populislično gonjo proti upraviteljem javno pozivajo in nepeljujejo h loženju zekonitosti in se postavijo celo ne čelo obstrukcije predpisov. Ko to odkrito naredi samo ministrstvo za pravosodje, pomeni to dokončen udaree že sicer slabotnemu pravnemu redu in varstvu v državi.« pravi odvetnik in stečajni upravitelj Borut StMit. Nov pravilnik, ki je oklestil nagrade stečajnih upraviteljev in ki je v veljavo stopil sredi meseca, je na prvo žogo požel samo hvalo. Podrobnejši pregled pa nakaže, da le ne gre za suho zlato, temveč za malo premišljeno politično dejanje. V to je prepričan celjski stečajni upravitelj Borut Soklič, ki se je odloČil, da ho o »dobrobiti« novega pravilnika le povedal nekaj več. »Res je. da smo se stečajni upravitelji dogovorili, da kliub trenutni medijski gonji ne bomo dajali izjav. A ker sem bil v vašem prejšnjem prispevku tzzvan, želim pojasniti določene stvari,« je pogovor začel Borut Sokiič, stečajni upravitelj Arke in Gozdnega gospodarstva Nazarje. »Naj najprej kar s primerom Arke ponazorim, kakšno je naše delo. Sami veste, da je bilo podjetje najprej v prisilni poravnavi, Vedeli morate, da soinsolvenčni postopki. Še posebej prisilne poravnave, postopki z zelo močnimi in marsikdaj zelo nasprotujočimi si interesi udeležencev. Dolžnik ima do-, ločene interese, za katere nř nujno, da jih Javno predstavi (eno govori, drugo misli, trecje dela), enako velja za vse upnike. V Arki sem se znašel kot v nekem gostil-niškem pretepu, kjer je po- vsem vseeno, koga mahneš, samo da to storiš. Ne veš, kdo pije, kdo plača in kaj želi doseči. Moj predlog za uvedbo stečaja tako ni bil ^^eč ne dolžniku, a še manj določenim upnikom, ki so bili s strani dolžnika privilegirani- To je zdaj potrjeno. Ampak prisilna poravnava je bila težka tudi zato, ker ni bilo papirjev. S sodelavci smo morali bili izvedenci, revizorji, detekti» vi, in to z namenom, da svoje delo opravimo korektno, poSieno in dobro. V končni fazi je bii dvakrat sprejet sklep o stečaju. Ob tem je imel dolžnik v svoji računovodski evidenci izkazana osnovna sredstva v višini 205 tisoč evrov, zalog trgovskega blaga za 420 tisoč evrov in poslovne terjatve 968 tisoč evrov. Skratka, eno suašno premoženje, ki naj bi zagotovo zadoščalo za poplačilo upnikov. In kaj se je izkazalo? Od 625 tisoč evrov materialnih stvari jih, prvič, ogromno fizično sploh ni bik» prisotnûi. Tisto, kar je še bilo, pa smo uspeli prodati za 17 lisoč evrov. Vendar, da ae bo pomote, nismo mi slabo prodali! Gre za to, da je imel dolžnik, ne bom rekel lažno, ampak bistveno prevrednoteno premoženje. Od poslovnih terjatev smo jih uspeli izterjati za 30 tisoč evrov. In spel, težava ni bi- la v tem, da jih kot odvetniška pisarna, ki se s tem profesionalno ukvarja, ne bi znali izterjati, temveč teh terjatev dejansko ni biio več. To so bile terjarve brez pravnega temelja. Terjatve, ki so bile že zdavnaj plačane ali jih sploh nikoli ni bilo. Kol Je bilo fiktivno prikazano tudi ostaio premoženje v bilanci.« Po novem tri tisoč evrov nagrade za Arko?! Pri povprečnem stečajnem upravitelju ali nekom, ki še nima dovolj izkušenj, bi bilo stečajne mase v Arki tako za 17 tisoč evrov ali največ 47 tisoč evrov. O kazenskih ovadbah ali odškodninskih tožbah ne bi niti razmišljal. »Čeprav primopredaje poslov ni bilo, ker je direktor ni želel imeli, smo iz kupa neužitne dokumentacije sami izbrskali, pol-zvedeli, delali revizije, rekonstrukcije določenih dejanj, da'smo lahko vložili 25 izpodbojnih tožb. Vložili smo jih za 3,5 milijona evrov! Do zdaj jih je rešenih približno polovica, vse uspešno. Na podlagi tega smo stečajno maso že povečali za 175 tisoč evrov, imamo sodbo, s katero nam je bil prisojen tudi dober milijon evrov. Ostalo je Še odprto. Za 715 lisoč evrov smo Polovica stečajev, ki so jih dobili stečajniki, je bilo praznih, torej brez stečajne mase in temu primemo brez nagrade. Zato so sodniki ponavadi stečaje delili tako, da ;e vsak upravitelj na en »polni« stečaj dobil zraven še dva >»prazna«. Zdaj ko upravitelje določajo po vrstnem redu, se lahko zgodi, da kdo naleti na same »prazne« stečafe. To pomeni, da svojih strokovnih sodelavcev ne bo mogel več plačevati, temu primeren bo končni izkupiček stečaja. Kakšne kazenske ovadbe prejšnjega poslovodstva, ki že zdaj niso bile prav pogoste, pa lahko mimo pozabimo. Gospodarski kriminal se bo potemtakem preganjal le âe tam, kjer bo za to politična volja. dobili prenos terjatve, ki ga še naprej uveljavljamo z drugim postopkom. Kaj želim s tem povedali? Ne rečem, da bomo dobili za 3 milijone evrov stečajne mase. ampak res je, da bo stečajna masa v tem postopku sestavljena Iz tistih 17 tisoč evrov trgovskega blaga, ki smo ga lahko prodali, in nekaj sto tisoč evrov, ki smo jih iztožili. Zato me boli ta gonja proti upraviteljem. Saj i zpod boj ne tožbe niso enostavne stvari. Da ti nepravilnosti prejšnjega poslovodstva odkriješ, ko li niti dokumentacije ne dajo ... Tega ne moreš deiati brez ekipe, in nagrada štečajni-kov je pravzaprav neprimeren izraz, saj gre za plačilo za celotno ekipo. Čisto vsak mora biti nesporen strokovnjak na svojem področju, in to je delo. ki ne traja od 8. do 16. ure. Za Arko smo delali tudi cele dneve in noči. Nepravilnosti policija ni sposobna odkrili. Prvič za le namene nima dovolj izobraženega kadra in drugič tam ljudje ne bi bili pripravljeni toliko delati. Če ne bi vložili kazenskih ovadb, ne bi bila v primeru Arke izdana začasna odredba, s katero smo preprečili odliv sredstev s tekočega računa. Iz teh sredstev smo lahko poplačali delavce in prednostne terjatve, ki drugače, če ne bi delali tako zavzeto, sploh ne bi bili v celoti poplačani. Mimogrede, jaz za svoje delo do zdaj nisem prejel niti evra. Vpraiajte delavca, kdo je pripravljen delati dve leti zastonj, s tem, da se niti ne ve, koliko bo dobil po dveh letih plačano. Po novem bi bilo menda tri tisoč evrov nagrada za Arko. Pa kdo bo šel to delal?!« Konec pravne države Bistroumni nesmisel v slovenski zakonodaji se tu ne konča. Država je namreč vložila pritožbe na vse izdane sklepe o nagradah ste-Čajnikov (tudi če so te bile nižje od določil novega pravilnika), ki so bili izdani teden dni pred uveljavitvijo novega pravilnika. Kar pomeni, da pravzaprav izpodbija samo sebe, saj je v pravilniku navedeno, od kdaj nove »tarife« nagrad veljajo. Obenem je sam zakon, enako tudi prejšnji pravilnik o nagradah, pripravilo oziroma sprejelo prav ministrstvo za pravosodje. Torej ministrstvo zdaj izpodbija svoje predpise. »Pri vseh mojih nagradah noben upnik ni vložil pritožbe, samo država. Ta je celo v vseh stečajnih postopkih vložila isto pritožbo! Ne vem, kako si pravosodni »Zdaj se vsi ukvarjajo z nagradami upraviteljev. Pa tudi, če ta >zrihta< toliko stečajne mase, đa ima vsak upnik nekaj od tega. Nihče se ne ukvarja z bistvom. Na primer s tem. zakaj se je v Gozdnem gospodarstvu Nazarje likvidacijski upravitelj odrekel odškodninskemu zahtevku iz naslova denacionalizacije v Vidini okoli 6 milijonov evrov, Tega se nihče ne vpraša. In nihče se ne vpraša, kakšno pravno znanost tukaj zganjamo, da bi mogoče ka| dobili nazaj. A ne zase. Tudi lukaj ni biio nobene primopredaje poslov, l^dl tukaj smo sami vohali in >$nofali< in se šM detektive. Saj drugače bi se vse >zatučkalo<. Po novem pravilniku bi bila tukaj nagrada stečajnega upravitelja 2.400 evrov. Treba se je vprašati, kakine kvalitete bo imel nekdo, ki bo pripravljen delati za takSen denar sekaj let?« minister kot izvršilna veja oblasti drzne državnemu pravobranilstvu, ki je sicer organ v njegovi sestavi, odrediti. da naj za drugega upnika, to je ministrstvo za finance, vloži pritožbe generalno v vseh postopkih, ne glede na dejansko stanje. (Le upniki lahko vložijo pritožbo in v veČini primerov je med upniki tudi davči urad, ki spada pod okrilje ministrstva za Znance in ne ministrstva za pravosodje, op. p.) Gledali so le, kje je bil sklep izdan v zadnjem tednu pred uveljavitvijo pravilnika. Minister za pravosodje se ne sme vtikati v konkretne sodne zahteve, To je incest,« javno pravi Soklič. »In Se to. Ministrstvo ne razmišlja tako daleč, da bi ugotovilo, kakšno Škodo lahko državi povzroči. Sam se bom že znašel, saj še vedno delam tudi kot odvetnik. Za de-l^aodišč pa odgovarja država» ia) so nfen organ, In Če država narobe dela in s tem komu povzroči Škodo, je s tem odškodninsko odgovorna.« Temeljno vprašanje, ki lahko najbolj skrbi upnike, saj ti ob slabem upravljanju stečaja potegnejo »krajši konec<(. pa je, kdo bo za tako nizka plačila sploh Še dela) stečaje? »Delali jih bodo ljudje, ki ne bodo imeli kaj drugega za početi. Zakaj? Ker vsak sposoben strokovnjak lahko svoje znanje in sposobnosti za primeren denar unovči. Ali kot stečajni upravitelj, odvetnik, svetovalec ... Človek določenega profila ima na trgu svojo ceno. In če dela kot upravitelj, mora biti ta cena primerna. Ne moreš pa delali za takšen znesek, ki nili tvojih stroškov ne pokrije. kaj šele celega ustroja tvojih zaposlenih. Žaljivo je, da nekdo reče, da sem za dve leti trdega dela pri Arki upravičen do iri lisoč evrov. Čeprav, da ne bo pomole, vsak evro spoštujem in tri tisoč evrov je veliko denarja. Á ne za takšno delo.« R02MAR1 PETEK Foto: SHERPA VEKI NO d.O-O.9 Teharska cesta 54^ 3000 Cejje Razpisuje naslednja prosta delovna mesta: KOMUNALNI DELAVEC NA POKOPALIŠČU (3 delavci) Pogoji: • končana 3 letna poklicna sota • delovne kkuènie na podobnih delih - osebna urejenost, natančnost« zanesljivo^, vestnost REFERENT/-KA V SPREJEMNI PISARNI Pogoji: ' V. stopnja izobfBzbe (ekonomska âli po^ovno4(omercíalna} - odgovornost za delo, zaneslitvost, natančnost, komunikativnost - znanje dela z računalnikom - znanje vsaj enega tujega jezika Svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevsuiîh pogojev in življenjepisom pošljite v 6 dneh na naskjv Veking, d.o.o.. Teharska cesta 54, 3000 Celje. 'ti »-opita .. CMCeUe ^rMvtCo^naod 2009 tfsljt Morrmeijt . Lava i2. »00 rt\ 03f4M5544 www.novitednik.com fí«íC il. 59-31. julij 200» ©toll partner z najboljšim okusom ÁRSTVO Pečečnikov »neci Steklarski novi KoDČno so v podjetju Steklarska nova, ki je od konca maja v stečaju, le dotkali odgovor edinega kandidata za najem steklarne, podjetja GSA iz Ljubljane, ki je v lasti Joca Pečečnika. Negativen odgovor so sicer pričakovali, kljub temu pa so ravno zaradi dolgega mencanja upali na preobrat zgodbe. Uradni razlog za negativen odgovor Pečečnikovega podjetja se glasi, da se njihov koncept razvojd steklarne razMja s konceptom zaposlenih v steklarni. V PečeCoikovem podjetju menijo, da se mora proizvodnja začeti v tolikšnem obsegu, kolikor ima trga oziroma naročij, v poznejših fazah pa lahko z rastjo naročil raste tudi število zaposlenih. zato so za začetni zagon sami predvidevali največ v ^ i «»•o^ 'i -S» SflP .7 .V ^ Delavci Steklsrske nova so razočarani. (Foto: Sharpa, arhiv WT1 S^an lAiklauzić (Foto: GnipA) 60 delavcev, delavci pa naj bi želeli zagon 8 110 zaposlenimi. Obenem naj bi bil krivec tudi stečajni upravitelj, ki je prodal zaloge ter tako »uničil tig«. Njegova obrazložitev odločitve pa ima vseeno kup vprašajev. Kako lahko delava »izsilj ujej Of( bodočega najemnika. Če ta ni nikjer obvezan, koliko, če sploh, naj jih na- zaj zaposli. iCako je med krivci tudi stečajni upravitelj Šte-ian Rola, če pa je naloga vsakega stečajr^a prodaja zalog ter s tem pridobitev čim večje stečajne mase? Kaj zdaj? Je še kakšna rešitev steklarne? »Na to trenumo težko odgovorim. Iščemo še izhode z zaposlenimi, ti sicer Še niso dali nobene pisne ponudbe, slc«r pa bomo morali začeti večdnevno ugašanje steklarske peči,« je bil kratek Rola. A kot pravi predsednik sindikata Neodvisnost v podjetju Stjepan Miklaužić, bodo vzačetku tedna oddali zavezujočo ponudbo za najem, od kod bodo vzeli denar» pa še ni povsem znano. Odkrito je dodal, da računajo na pomoč lastnice Kapitalske družbe (sestanek pri lastnici bo mogoče že danes), ki je ob stečaju obljubila, da se bo zdravo jedro steklarne na vsak način ohranilo. Koliko časa bo Rola Še čakal, preden bo največjo peč ugasnil? Menda vsaj do torka, ko se bo končala proizvodnja nedokončanih proizvodov. ROZMARl PETEK Javno pranje perila steklarjev »Zajfnice« iz Laškega Dan pred negativnim odgovorom Joca Pečečni-ka je stečajnemu upravitelju Steklarske nove zaradi zavlačevanja ia obtoževanj y medijih prekipelo. Zapisal je celotno kronologijo dogajanj, ki 80 povezana s potencialnim najemnikom Jočem Pečečnikom. Štefan Rola je v natančni kronologiji izpostavil kar nekaj pomembnih dejanj. Potencialni najemnik PečečnLk si Je že konec maja ogledal steklarno, podal pisno ponudbo za najem objektov ter se na razpis rudi prijavil. V začetku junija je bil izbran kot najemnik, B. junija je prejel že predlog najemne pogodbe, medtem ko je presojo ekonomičnosti in smiselnosti poslovanja Pečečnik z ekipo začel šele sredi junija. Potem je član ekipe Srečo Žvipelj zaprosil, da potrebuje za presojo ekonomičnosli vsaj deset dni, zato naj bi Še ta čas peč gorela. Ker je bila to njihova želja, so bili pripravljeni pokriti polovico stroškov ohranjanja peči. V teh dneh Je imela Pečeč-nikova ekipa na razpolago bivše zaposlene v komerciali, vodjo tehnike, vodjo proizvodnje in računovodstvo, dostopni so jim bih vsi razpoložljivi podatki Steklarske nove. Pred dobrim mesecem pa so odgovorili, da jih najem v ponujeni obliki ne zanima, temveč bi morda najeli le del zmogljivosti. Veliko kontinuirano peč, ki je predmet največjega dela poslovanja družbe, pa bi bilo po njihovem mnenju treba ugasniti. Medtem so zavrnili račun za delno kritje stroškov ohranjanja peči, stečajni upravitelj pa je začel z dokončanjem polproizvodov, ki bi bili sicer v stečajni masi brez vrednosti. Po začetku dokončanja nujnih poslov je Pečečnikova ekipa znova pokazala velik interes za pridobivanje dodatnih podatkov. Vendar so ti vklju- čevali pripravo analiz in stroškov za najemnika in podobne izračune. »Žai jaz ne morem namesto njih presojati, ali se Jim najem splača ali ne. Tudi ljudje, ki sem jih za mesec dni ponovno zaposlil, jim ne morejo zdaj računati ekonomičnosti poslovanja in podobno. Poleg tega se to dogaja že skoraj 20 dni. In ljudje ne vedo več, kaj naj jim še dajo, če pa vse. kar naredijo, pokaže poslovanje bUzu izgube, oni bi pa radi dobiček. To morajo sami dognali, kako bodo do dobička prišli,« je povedal Rola. V želji dobrega poslovnega sodelovanja in v skladu s poklicno etiko je, kot pra\n, posredoval želene podatke družbi Joca Pečeč-nika, od njih pa dobil več kot neprimeren, skoraj neresen odgovor, in sicer, da jim je zato, ker niso prejeli nobenega od zahtevanih podatkov, odločanje onemogočeno. RP Saj ni red, a je. Zgodba Pivovarne Laško z menjavo vodstva še zdaleč ni končana. Vanjo je stopil italijanski poslovnež, ki ima v javnosti vzdevke mafijaš, spletkar... Po nekaterih podatkih je postal večinski lastnik Kolone-la, po dru^ le SCkïdstodû. Ne glede na odstotdc se iz Laškega obeta zanimiva nadaljevanka. Prejšnji predsednik wrave Pivovarne Lč^ko Boško Srot je prodal podjetje Kolonel, ki je preko podjetja Atka - Prima v njegovi lasti, so že v torek poročali mediji, italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani pa trdi, da je kupU le tretjino trotovega Kolonela, ki je posredno najvefli lastnik Pivovarne Laško. V Kolonel in verigo precej zadolženih podjetij naj bi vstopil zaradi poslovne priiož-nosti. Kljub velikim dolgovom ima narejen sanacijski načrt, ki ga, kot pravi, lahko uresniči, če bo dobil nazaj glasovalne pravice za Infond holding, ki jih je zaradi suma koncentracije lastništva zamrznil Urad za varstvo konkurence. In zanje, kot pravi, je pripravljen iti tudi na evropsko sodišče, Kot je v izjavi za časopis Delo še povedal Cerani, dolgovi niso glavna težava skupine. Čeprav so vdiki. Huje se mu zdi, da 2 družbo ni mogoče upravljati, ker Infond holding v pivovarni nima glasovalnih pravic, Cerani je v intervjuju povedal še, da ima Boško Srot še vedno v lasti svoj delež, torej večinski, vendar ni več dejaven v skupini Kot pravi, večine v Kolonelu niso kupili, ker morajo najprej pogledati in analizirati sloipino odznotraj. Predvsem zato. ker ne morejo izvrševati upravljavskih pra\icvPi-vovami Laško. Ob tem je napovedal, da po pregledu (^taja tudi možnost, da bi pozneje dokupili preostali delež. RP,foto: Sheipa BaSKoŠrot Lani dobiček, letos? V Sadjarstvu Mirosan so z lanskim poslovanjem zadovoljni. čisil dobiček je znašal 235.650 evrov. So pa recesijo toliko bolj občutili v letošnjem polletju. Cene so se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta prepolovile. Kljub močnemu padcu cen pa prodaja ni nič laž- ja. "ïïidi na račun cenenih jabolk iz uvoza> ki so na policah pri veleirgovcih, menijo v Mirosanu. TT Št.S9-31.ji«i2009 Hiša iz papirjev Z Gregorjem Delejo o novem zavodu Hiša kulture Cel|e - Za zdaj le kot blagovna znamka Na pobudo DniStva ljubiteljev umetnosti Celje je v mestu zaž^l projekt Hiša kultm« Celje. Za zdaj je to le blagovna znamka, a cilj novega zavoda je jasen - v Celju želi-jo postaviti nov kidturni center z več majhnimi in eno veliko dvorano in predvsem z velilûm odrom. »Minuli leden smo dobili skl^ sodišča, da je ustanovljen zavod Hî§a kuliure Celje. S tem imamo prvo pravno podlago tudi za gradbeni projekt. Za zdaj je to še nek v naravi nestvaren projekt, ki bo skušal povezovati in zdniževati cd jske kultur-ne ustvai}aJce in bo skri)el predvsem za recimo temu presežno kulrumo produkcijo mesta in tvorcev kuiture v njem,« pravi eden največjih aktivistov v tem projektu, celjski kulturni in turistični delavec Gregor Deleja. S tem pravnim aktom je »hiša iz papirja« zaživela in tudi začenja delovati. Kako? Le kot blagovna znamka? OdloČili smo se, da bo hiša kulture za zdaj blagovna znamka, ki ima s tem status, ki naj bi v končni fâ2û phpeijâl tudi do novogradnje, ki smo si jo zamislili v Društvu ljubiteljev umetnosti Celje. Vsebine, ki se bodo rojevale znotraj blagovne znamke hiša kulture, bomo (ako po njeni ílzíčniizgradnjilepreneslivneknov objekt. Do taicrat bodo živele pod novo blagovno znamko, ra^rieno, po različnih lokacijah v mestu, skratka. kot doslej. Hiša kulture jebržkone eden bolj ambicioznih projektov v Celju. Preseneča, da na kakšna odklonilna stališča še ni naletel, le v občinski stavbi manjka malo več podpore. A vseeno ostaja vprašanje, ali Celje res potrebuje svoj Cankarjev dom... Celje ne potrebuje Cankarjevega doma, ta je že v Ljubljani. Potrebuje pa center, kjer bi združevali vsebi- »Hiša kulture bo povezovala in, združevala celjske kulturne astvaiiake in skrbela predvsem za presežno kulturno produkcijo mesta in tvorcev kulture v njem.« »Hiša kulture bo nov urbani prostor, namenjen vsem gene-radjam in različnim dejavnostim, tudi alternativni kulturi. Hiša,kibiživ^24urnadan.« ne. Ne le kulturne, tudi vsebine drugih mestotvomih dejavnosti, v središču, W bi pozitivno vplivalo na že obstoječe dejavnosti in jih tudi dopolnjevalo. Prej bi predlagal kakšno drugo ime kot Cankaija. Dosti Celjanov imamo, po katerih bi lahko hišo poimenovaÙ. Znotraj zavoda bosta jeseni že začela delovati projektni orkestralni in tudi projektni zborovski sestav. Slednjemu smo že nadeli ime po Antonu Schwabu, znamenitem Cdjanu, komponistu in dolgoletnem zborovodji Celjskega pevskega društva. Schwab je bil v na-rodnobuditèljskih časih ena ključnih osebnosti za boj Slovenstva nad nemškim Celjem. Za hišo samo pa bomo bržkone ostali kar pri imenu Hiša kulture Celje, saj to ime na nek način pomeni tudi dom, delo, ustvarjalnosti, srečanja ... V Celju imamo kar n^caj dvoran, ki so bol) ali manj pnmeme za različne kulturne prireditve. Zakaj fe potrebna večja dvorana? Predvsem so vse obstoječe dvorane v siaini uporabi različnih uporab-n^ov. ki jih morajo vsakič pnmer-no opremiti za različne tipe produkcij. Imeti ne toliko dvorano kot oder, Id nudi vse tehnične možností, pa je nedvomno velika prednost, ki Časovno in Hnanûio olajša raznovrstne pro-dukdje. O tem odru in dvorani ter njuni velikosti je treba razmišljati na način, da so obstoječe dvorane, tudi če ne privabijo maksimalnega števila ^edalcev, polne. Prosilcev za najem je več, kot dvorane lahko prenesejo. Po dru^ sUani smo vselej omejeni na velikost odra in opremljenost posameznih dvoran, tudi športnih ob-jektov. Ti so šedasii neprimerni zato, ker jih je za kulturne produkcije treba tudi ambientalno pripraviti. To se sicer da, a ponovno zahteva znat« na sredstva. Imeti oder. ki bo nudil vso tehniko in tehnično podporo, ne le v sodobni tehnolo^ji, ampak tudi v ljudeh, ki bodo to tehniko obvladali, je prednost, s katero se v Sloveniji lahko pohvali le nekaj mest. Pa še tam poudarijo, da so tovrstne projekte postavljali premalo ambiciozno. Primeri so Novo mesto, Nova Corica in Lendava, kjer občasno na odru manjka prostora. Hiâa kulture bo v Celju stala, pravite, čeprav se še ne ve, kje, ker lokacije oziroma zemljišča še nima. Koliko bo hiša izkoriščena? Ne ^ namreč le za {Hireditveni cai-ter, ampak za prostor, ki bo omogočal vadbo, manjše, tudi komorne koncerte in ki bo kot nekakšen drugačen »šoping« center - mesto druženja vseh generacij. Preden smo javnosti predstavili pn> jekt Nandeta Korpnika, smo delali več let. Ob tem smo intenzivno sledili smernicam v Evropi in drugod. Najbolj smo se zgledovali po novogradnjah v Avstriji, zlasti v Gradcu in Unzu, mestih ki sta (bili) evropski prestolnici kulture. Veliko smo se srečevali z ljudmi, ki imajo s takšnimi dvoranami izkušnje. Vzadnjih letih je v bližini nastalo kar sedem takšnih dvoran, med drugim tudi v pobratenem Singnu. Vse so zasnovane multivsebinsko. Pomeni, da je vzeti hišo kulture v Celju zgolj kot nov prireditveni prostor, prernalo. Vzeti jo moramo kot nov urbani prostor, ki je namenjen vsem generacijam in ^ je namenjen različnim dejavnostim. ki se lahko izključujejo ali dopolnjujejo, to je naš dij. Hi^, ki bi živela 24 ur na dan. Júái z alternativno kulturo? Absolutno, z velikim poudarkom na tem. Pojavljajo se sicer polemi- »Čeje v tujini izvajalec pod okriljem nekega zavoda ali agencije ali osebe, bodo njegovi nastopi ne glede na ponudbe vedno šli preko agenta. Pri nas se vsi sku^o temu izogniti zaradi nekaj odstotkov provizije, ki jih »pobere« agent. Za ta odstotek je marsikdo pripravljen žrtvovati poslovni odnos, ki ga ima z agentom, ki mu zagotavlja delo.« »Imed oder, ki bo nudil vso tehniko in tehnično podporo, ne le v sodobni tehnologiji, ampak tudi v lp:ideh, ki bodo to tehniko obvladali, je prednost, s katero se v Sloveniji lahko pohvali le n^kaj mest. ke» ali se v Celju za mlade kaj dogaja ali ne. Osebno alternativno kulturo poznam ie kot nekdo, ki jo mora spremljati. Četudi nisem bil nikoli del te kuiture. Alternativna kultura v Celju obstaja, ampak je razpršena. Odziv, kot smo ga doživeli pred dne vi» ko je dva lišoč mladih podprlo trditev, da se v Celju za mlade nič ne dogaja, moramo vzeti resno. A ne le enoznačno. Res je, da za te oblike kulturnega ustvarjanja ali zgolj kon-zumentstva manjka prostor. Vesel sem, da se je v Celj u organizirala skupina v društvu Komot. Mladi ustvarjalci se skušajo poskusiti v oiganizâ-dji alternativne kulture v festivalu F^.C.K. (festival alternativne celjske kulture), ki bo 15. avgusta na gradu. Upam, da jim bo uspelo in da bodo lahko izpeljali zelo inventivno zasnovo tega festivala in da bo iz njega zraslo še več. Skratka - treba je »zmrežiti« različne iniciative, morda ne tako strogo, kot to počnemo v drugih produkcijah, a tudi za alter kulturo je potrebno mesto srečanja. Za zdaj je to virtualni Facebook, a tudi ta lahko da nove iskrice, nove ideje, morda tudi trenja, ki lahko iz-dmijo kaj dobrega. Hiša kulture je za zdaj blagovna znamka. Kaj v njej pripravljate? In še to - kakšen je odnos med društvom ljubiteljev umetnosti In hiâo kulture? Društvo je pobudnik zavoda, a ni njegov ustanovitelj. Osnoval se je že poslovni in pro^amski odbur hiše. Ispravljamo zahtevno sezono, ki je usmerjena dasti v partnersko sodelovanje. Snujemo več kot 30 projektov z več kot 18 partnerji v eni sezoni, od septembra letos do konca avgusta prihodnje leto. I^okrMe termine in vsebino dogodkov bomo predstavili 31. avgusta. Partnerska sodelovanja - koprodiUcdje - so do- mena hiše, medtem ko vsa dejavnost društva ostaja pod okriljem društva, ki bo Še naprej poskušalo spodbujati mlado ustvarjalnost v mestu in vanj pripeljati mlade umetnike od drugod. Lahko pričakujemo še kakšen tako ambiciozen, drag In zahteven projekt» kot je bila prva operna produkcija v mestu? Lahko - Še večji, še drai^l. stujimi partnerji» v letu 2010. Je to vaše delo prvi korak do zahtevnega poklica kulturnega mene-džerja? Postajate nekakšen celjski Rukavina? V Celju prevečkrat uporabljamo primerjave z drugimi mesti. A kulturni menedžer je v Sloveniji še neznanka, poklic brez tradicije. Če se primerjamo zgolj s sosedi - Hrvati in Avstrijci - torej z državami z bivšega območja skupne države in državami z dolgoletno demokratično tradicijo, so razlike ogromne. Pri nas kulturni menedžer nima pravega statusa oziroma je to neka dopolnilna dejavnost. Tudi zaradi relativno majhnega izvajalskega trga, ki si lahko večino angažmajev zagotovi sam, brez posrednikov. Na HrvaŠkem je drugače zlasti na tako imenovani popularni sceni, v Avstriji na področju^edališča, klasične glasbe ... Tam je poslovna etika v kulturnem menedžmentu na mnogo višji ravni kot pri nas. Če je izvajalec pod okriljem neke^ zavoda ali agencije ali osebe, bodo njegovi nastopi ne glede na ponudbe vedno šli preko agenta. Pri nas se vsi skušajo temu izogniti zaradi nekaj odstotkov provizije, ki jih »pobere« agent. Za ta odstotek je marsikateri izvajalec pripravljen žrtvovati poslovni odnos, ki ga ima z agentom, ki mu zagotavlja delo. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA »Celje ne potrebuje Cankar-jev^a doma, ta je že v Ljubljani. Potrebuje pa center, kjer bi združevali vsebine. Nelekul-tume. tudi vsebine drugih me-stotvomih dejavnosti« m Dolina, po kateri teče Savinja Foto: Sherpa Ít.n-31.|iilii2009 m 8 CiUE I Kam so šli duhovniki? 1. avgusta začnejo v Ško-fí ji Celje tiradno veljati pre-mestitve duhovnikov ter sprejemaD je novih zadolžitev. Večinoma so že na novih delovnih mestih. Dr. Karel GrŽan, ki je bi* val v Župniji Prevorje, je imenovan za župnika na Sladki Gori, dosedanji slad-kogorski župnik Rok Met-ličar pa je bil imenovan za nadžupnikd v Laškem ter soupraviteJja Župnije sv. Marjete v Rimskih Toplicah. Klemen Jager Je odšel iz Šo-$(dnja za kaplana v Laško ter za pomočnica v Rimske To- plice. Iztok Hanžič, ki Je bil laški župnijski upravitelj, pa je postai župnijski upravitelj v sv. Lenartu nad Uš-kim ter soupravitelj pri sv. Miklavžu nad Laškim. Šentjurski župnik Vinko Čonč je sprejel v soupravo še Župnijo sv. Ruperta nad Laškim. Miha Herman» ki je bii župnik na Ponikvi pri Gro-beinem, je po novem to na Teharjah, novi ponkovski župnik pa je mag. Alojz Ka-čičnik. ki Je bU na študijskem dopustu. David Zagore, ki je bil kaplan v Brestanici, bo po Drameljski novomaânik Lovro Slejko je bil imenovan za kaplana v celjski Župniji sv. Duh in obenem za duhovnega pomočnika na Prevorju. Viianjskega novomašnika Tomaža ŠojČa so imenovali za kaplana v Brestanici ter duhovnega pomočnika v Koprivnici na Kozjanskem. novem kaplan stolne župnije sv. DaniJelavCelJu,Boris Tibaut je prišel iz mur-skosoboške škofije za kaplana v Šentjur, kjer je obenem duhovni pomoCnik Župnijesv. Ruperta nad Laškim, Alfonz Lampret bo duhovni pomočnik v Mozirju, Viki Košec pa je bil imenovan za župnijskega upravitelja v Lučah ter soupra-vitelja v Solčavi. Dva duhovnika sta odšla iz celjske v drugi škofiji. Tako je odšel Frančišek Horvat, dosedanji župnijski upravitelj v župniji sv. Marjete v Rimskih Toplicah, v murskosoboško škofijo ter Jože Muršec, dosedanji župnik v sv. Rupertu nadl^-kim, v mariborsko Škofijo. Na območju mariborske nadškof i je Je bil Roman Štus imenovan za vršilca Roman Laliak Leijak izdal knjigo o Hudi Jami Roman Leijak, nekdanji kontraobveščevalec. Id trenutno na Dobu prestaja zaporno kazen zaradi goljufij» je izdal novo knjigo z naslovom Huda Jama. Povojne poboje v Barbarinem rovu je sic«r Leijak omeni] že v prejšnji knjigi Teharske žive rane, ki jo je Izdal pred dvajsetimi leti. Ob izidu nove knjige na-po vedu je razkritje do zdaj Še neznanih dejstev. Knjigo bo avtor podrobneje predstavil v ponedeljek ob IL uri v celjskem Hotelu Štorman, kjer bo prisotna tudi avtorica uvodne besede dr. Spomenka Hribar. Kot pravi Leijak, je v knjigi Huda Jama zbral p ri če va nj a, zgo d o vi nske dokumente, literarne zapise in ostale podatke o dogajanju v zadnjih dnevih maja oziroma začetku Junija 1945. Z Letjakom smo se pred časom glede povojnih pobojev v Laškem Že pogovarjali. Kot nam je zatrdil, je bila veČina dokumentacije glede pobojev uničena, zato je podatke zbiral na podlagi pogovorov s pričami, ki jih je opravil v 80. letih. Govoril naj bi tudi z nekaj domačini iz Laškega. Leijak je prepričan, da so poboje izvrševali izključno Sloven* ci in da ne moremo govoriti o pripadnikih kakšnih drugih narodnosti. »Poboje so izvršili vojaki, knojev-ci, večinoma domačini iz Laškega ter vojaki iz Hrastnika» Trbovelj In Zagorja. 12 odstotkov od 663 pripadnikov !e brigade je še živih,« trdi leijak, ki je pred časom že ovadil devet vidnejših vojaških funkcionarjev, ki jih je obtožil hudodelstva zoper človečnost in vojnega hudodelstva, nato pa na okrožno državno tožilstvo vložil že dopolnitev ovadbe in ovadil kar 621 oseb, pripadnikov 3. brigade KNOJ-a. V knjigi namerava objaviti celoten seznam ovadenih oseb. Leijak trdi tudi. da so se preiskave Številnih grobišč začele ravno na podlagi informacij iz njegove prve knjige. »Vem za imena vsaj desetih Celjanov, ki so končali v Hudi Jami. Sicer pa je v jami zakopan celoten Rupnikov udarni bataljon, nekaj pripadnikov domobranskih Čet iz Stične, nekaj pa Je tudi hrvaških vojakov in civilistov. Večinoma so žrtve pripeljali s Te-harij, nekaj kamionovpa so pripeljali tudi iz mariborskega taborišča,« Je prepričan Leijak. Vse to je obelodanil tudi v novi knjigi. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA NOVI TEDNIK Utosnja novomašnika celjske ikofTje. Drameljêan Lovro Slejko in VHanjcan Tomaž ŠojS, sta že dobila ^uzbo. dolžnosti dekana Dekani je Slovenske Konjice, konjiški icaplan Anton Furar je bil imenovan za župnika v Sre- dišču ob Dravi, za duhovnega pomočnika v Slovenskih Konjicah pa so imenovali mag» Stanislava Nežiča, ki je bil župnijski upravitelj v Vuhredu. BRANE JERANKO Foto: GnipA (arhiv NTJ Metanje denarja skozi okno Račun, da te kap - Položnica za 14 centov »Ibie morate videti. Dobila sem položnico za 14 centov. In to v pismu» na katerem je bila znamka vredna več kot moj dolg. Ko sem to pojasnila uslužbenki, ki je izstavila račun, je odgovorila, da imajo tak-šnih primerov Čez 4 tisoč. Rada bi bila pod tem oknom. skozi katerega tako vehementno meč^o denar,« je dejala bralka Novega tednika. ko se je s položnico in računom oglasila pri nas. In kako je bralka (ki ne želi biti imenovana) tak račun sploh prejela? »Z bratom sva izpraznila stanovanje» v katerem je živel moj oče, in s Supra-stanom opravila primopredajo stanovanja. Po- tem je prišel §e zadnji račun za najemnino. Poravriala sem ga s skoraj desetdnevno zamudo. Potem pa je pred krat-kimod Supra-stana zaradi zamudnih obresti prišlo pismo s položnico. Biio Jih )e za slabih 14 centov. Na pismu pa je bila znamka v vrednosti 26 centov Kje je tu računica?« Kakšno matematiko upo-rabljajo> da se jim tudi za takšne zneske splača pošiljati položnice, smo želeli preveriti pri Supra-stanu, vendar so odgovorili do sredine avgusta na dopustu. Poznamo prakso, ko zamudne obresti zaračunajo za vsak zamujeni dan, vendar se znesek zamudnih obresti običajno prišteje k mesečni najemnini. V tem primem na- slednje najemnine resda ni bilo. kljub temu pa se sprašujemo, zakaj v talUnih primerih ne deluje zdrava kmečka pamet. Supra-stan si je z izdajo računa, če ne upoštevamo Časa delavke, papirja, elel^trike in barve v tiskalniku, naredil za 12 centov i^ube. Pa Še to ob predpostavki, da prejemnik račun poravna. Če pa imajo takšnih banalnih primerov res 4 tisoč, kot je naši sogovornici dejala uslužbenka, pa to na-nese že povprečno 480 evrov i^ube. Kakáen bi bil šele znesek, če bi k temu priâteli vsaj eno zamujeno najemmno. saj je varovano stanovanje bral-kinega očeta že skoraj dva meseca prazno... RP Otlim (idobM bttga OL ofwímeitttve: 1 • 30.06.2009 RokťttCh 24.07.3009 Bla^odpitr 20.07 09 2207J» «d?:3Qhdo)1-00h UM tam* niiniiiaiiiiinf teMàoM ODviA owmzMHiM Ml htmňm irtinii «,« 1,M o,r» MM MM V» WBweWWlW M «.1» «•««■■M Om» ZriMakOOV ZiwakzODV W 4,00 Setň^OOV-tfit m M m NacMnCm 6,14 m w 0.14 EW 5TA1UE REZERVNEGA 8KU0A M «iM: O.OOSUR penta i«nrvn«9i «ItM» : 0,00 EUR «TAfiJ€ «mWA 8KUDA M «^Mi: 0.00 EUA dOrtbâerwiovelineduÉdedi ; 0.00 EUR STANJE PK>8Tí3V0UttQA «OAÛA n»«oli: 0.00 EUR ^14 a« PTBMIO: mem OctmaMIo: 0.14 aiR v iDtora T Mdl^cvaiu vecfeňnt ZVÍ* In rwÉËm Hn^ PrwiG, s iiain pownn v l'Mm OU M nnuo)« F^ VçrttmanA pBfiMunbAimiaaMMni^oMZm^^ MtoM fieni ZDOV-l |i>l fts. U 11»2D«|. â»*» »gisNeget^oflu pri OietimecÎMy f C«1vi • Ûtwdv KelirttSfltin. 0 flUKMtAN fí, CIDà^CIUÏ ^ 7 Bivalne enote bodo v Kovinarski ulici Nepremičnine Celje v teb dneh obnavljajo stanovanjski blok v Kovinarski uiici 13 v Celju. Gre za objekt, ki je bil v katastrofalnem stanju, zdaj pa bodo v njem uredili tako imenovane bivalne eoote. Teb v Celju praktično nimamo, namenjene pa so tistim, ki so se znašli v stiski in nimajo kam. V bivalnih enotah lah* ko ostanejo šest mesecev oziroma največ eno leto. Letos 80 d^ na povsem dotrajanem objektu v Kovinarski ulici 13 {ahko začeli takoj» ko se je izselil še zadnji stanovalec, od katerega so stanovanje tudi odkupili, in je tako dmžba Nepremičnine Celje lastnica celotnega objekta. Obnavljati so ga začeli aprila. Do zdaj so opravili groba gradbena dela in sanacijo zidov, fasade, vgradili novo stavbno pohištvo, izvedli grobe elektro in strojne inštalacije s priklopi na javno omrežje, prav zdaj pa začenjajo vsa ostala zaključna dela. Vsa dela, tudi ureditev funkcionalnega zemljišča ob stavbi, bodo končali predvidoma do oktobra. Objekt bo po obnovi namenjen bivalnim enotam. Gre za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Takih objek- OtHiovTtvenadels v stanovanjskem bloku vKovinarski ulici 13, Iyer bodo uredili bivalne enote. tov v Celju zaenkrat še nimamo, čeprav so v Nepremičninah nekaj svojih stanovanjskih enot spreménili v bivalne. Bivabie enote so namreč sobe, kjer imajo stanovalci souporabo kuhinje in kopalnice. Ker imajo vbivalne enote preurejena večinoma tista stanovanja, kjer gre za nerešena denadonailzacijska vpra-Šanja> se v Nepremičninah zavedajo, da bodo morali te enote urediti tudi drugje. Jih je pa nekoliko lažje urejati, saj se za ta tip gradnje ne zahte va 1,5 parkirnega prostora, kot je to zahtevano pri stanovanjski gradnji. Sicer pa je tre!» poudariti, da bivalne enote niso namenjene tistim, ki so jih v Nepremičninah že deložirali iz različ* nih stanovanj. tXidi bivanje v bivalnih enotah je treba namreč plačati. Najemnina Je sicer neprofitna, a vendar je. Zato v Nepremičninah opo- zarjajo, da tistim, ki najemnine že za bivanje v stanovanj ih niso plačevali, bivalne enote niso namenjene. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Od »sentoscevih« gajev do »šentoščeve« nedelje Konec tedna bo na Svetini nad Celjem, kjer obnavljajo znameniti cerkvi, praznovanje »šentoščeve« nedelje. Gre za najbolj množično srečanje v občini Štore. Na Svetini nad Celjem, kjer sta v središču kraja kar dve cerkvi, so med obnovo izjemne romarske cerkve Marije Snežne v preteklih letih že zelo veliko postorili. Tako trenutno končujejo prvo fazo obnove njene manjše sosede, cerkve sv. Križa, ki je biia doslej preveč zapostavljena. Kot je povedal edeo od obeh cerkvenih ključarjev Branko Mlakar, so v cerkvi sv. Križa sanirali omete, obnovili celotno elektroin§talacijo, zamenjali tlak ter celotno stavbno pohištvo. Vrednost del znaša okoli 40 tisoč evrov, približno LS tisoč prispeva ministrstvo za kulturo, ostalo so darovi vernikov, prispevki krajanov ter donacije. »Upamo, da bomo kljub slabemu stanju v gospodarstvu obnovo lahko nadaljevali» vendar bo po stroškovni plati trikrat vi§ja> kot je bila prva faza,« je optimističen Mlakar. Pričakovana druga faza naj bi tako stala več kot sto tisoč evrov. Kulturna spomenika si bodo ta konec tedna ogledali številni udeleženci »SentoSčeve« nedelje. Ime kraja in ime največjega srečanja v občini štore izvirata po mnenju nekaterih iz davnih poganskih časov. Izviralo naj bi od staroslo-vanskega boga Svetovlda, ki so ga takrat častili v »šentošče-vih« gajih. Od tod tudi ime »šentoščeve« nedelje, ki jo bodo praznovali jutri, 1. avgusta, ter nato v nedeljo. Jutri, na njen predvečer, bosta ob 19.30 m^ ter procesija z lučkami in nošenjem Marijinega kipa, čanur bo po vdád cerkveni slovesnosti sledila pogosdtev z dobrotami svetlnskih gospodinj. V nedeljo bodo imeli prvo mašo ob 9. uri, slavnostna bo sledila ob 10.30, opravil pa jo bo mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Po njej bo spet procesija z nošenjem Marijinega kipa, med obema slovesnostma pa bo igrala svetinska godba pod vodstvom kapebiika Ivana Ulage. BRANE JERANKO Otroci jeseni v obnovljene vrtce in šole Mestna občina Celje bo v času poletnih počitnic poskrbela za investicijsko vzdrževanje in intervencije v vrtcih, in osnovnih šolah. Skupno bodo za to porabiti 800 tisoč evrov. Poleg tega že potekajo dela tudi v Vrtcu Tončke Čečeve na Mariborski ce$ti,kjer bo po obnovi podstrešja dovolj prostora še za sto otrok. V celjskih javnih vrtcih bodo med poletriimi počitnicami za dela namerdli 450 tisoč evrov. V Vrtcu Anice Čer-nejeve, v enoti Luna, bodo zamenjali celotno stavbno pohištvo, obnovili vodovod, ka-nallzadjo in sanitarno opremo 1er izdelali izolacijsko fasado. V enoti Sonce bodo obnovili sanitarije z obnovo vodovoda, kanalizacije, sanitar- PrenovBvanoiiLjinfi ne opreme in centralnega ogrevanja. V Vrtcu Tončke Čečeve, v enoti Center, bodo obnovili del strehe, v vseh enotah Vrtca Zarja pa bodo izvedh prvo fazo obnove prezračevanja. Investicijsko vzdrževanje in intervencije v osnovnih Šolah» ki jih bodo opravili med počitnicami, bodo stali 350 lisoč evrov. Na Osnovni Šoli Lava bodo zamenjali azbestno kritino na južnem in severnem pročelju, v in. osnovni šoli bodo adaptirali sanitarije in garderobe pred telovadnico, v Osnovni Šoli Frana Rošabodo obrtovili del centralnega ogrevanja in zamenjali bojler za sanitarno vodo ter zamenjali stavbno pohištvo v dveh učilnicah. V stari telovadnici IV. osnovne šole bodo zamenjali športni pod, obnovili centralno ogrevanje ter izvedli pleskarska dela. Del stavbnega pohJStva bodo zamenjali tudi v Osnovni šoli Glazija> 14 oken bodo zamenjali tudi na stavbi Glasbene šole Celje. SK Foto: GrupA efei cehjsila vabi Stari grad Celje 26. in 29. avgust SREDNJEVEŠKA TRŽNICA IN KULINARIKA Mnl prostor je vsrednieveških mestih nosU veliko vlogo. VCelju je danaSnjI Glavni^ siullf Kot rrvestna trinica In sejemski prostor. Poleg rokodelstva in obrti je trgovanje predstavljalo pomembno dejavnost. Prodajalci, ki sozan^ovanje plačevali tržne pristojbine. so prodajali žita in druge poljske pHdelke. sadje, meso ter ostate stvarf, U so jHi domačini potrebovali v vsakdanjem Sivijenju (vosek, lončeni izdelki). Na jedilniku pKpfostega človeka je bito zelo malo mesa in rib. največkrat sta obrok sestav)|d!d kaia in mteČnl udelkJ. Ker je takratni daveK ki fa je kmet plačevat zemljiškemu ^podu v obliki desetme, zajemal Ž?to In meso» Je bila plemiSka cniza mnoço boli rarnoUka in uravnovešena, kakor podeželska. VeUkega pomena je bi^atudi uporaba začimb» katerih naloga |e bila predvsem prikrivanje vonja pokvarjenih Jedi. Sradsjtvtiia prtredH» M Starem gradu Ctqe veUk pomen namenja pnv obu|aa|u sit(fai)cv«$ke kuUnarike in tržnice, U ju tatiko obiskMkI pobll2|e spoznavate ts*-ICD x»dn|Q soboto v mesecu «vgvstu. Taknt se lahko sprehodtte med sto|nlcvn(. U ponujajo raznoliko paletov Izdetkev Ir. k^ gline, votn«. medu, suhega sadja, zeiiíč ^ Atf se ustawtte v srednjev^ki kitml in oloJiate jedi pripravke po recep^rah taintn«g»časa, ki }c prisegat na preprostost priprave in pestrost okusov. Ugriznite v skstn« peieno meso zftčinleno z zeUiQ in za^mbaml t» obtoženo s hrustljavo popCo. Sv^brbonace rizvajajtes sUdUm suhim sadjem, pečenimi jabolki in dn«lffll matntjlvlmi sladicami. Ma koncu vse skupaj popiaknKt z }dr«vl(no medico, ni}Mga vinca In Se s čim. se užitkom v petek« 28. In soboto» 29, avgusta 2009 na IP^du Celje. ^Égfe IM 10 NOVI TEDNIK Kq2oI0c, ki je star 130 let, presta^jajo a Prebolda. Priprave na dan hmeljarjev Člani 1\if1stičnega društva BraslovČe se v sodelovanju z (!H>čmo Braslovče in Zborom hmeljarskih starešin in princes Slovenije že dlje časa pripravljajo na 47. dan hmeljarjev» ki bo letos od 7. do 9. avgusta v Braslovčah. Tridnevno praznovanje se bo začelo z glasbeno prireditvijo Rock hmeljarjev, nato nadaljevalo v soboto s turnirjema v odbojki in košarki. medtem ko bo osrednja prireditev v nedeljo. Že do- poldne bo v gostišču Ferlič v Braslovčahsrečanjehmeljar-skih starešin in princes, ob 15. uri pa se bo začel slavnostni sprevod s prikazom starih kmečkih in hmeljarskih opravil skozi trg Braslovče na prireditveni prostor, kjer bosta primopredaja starešinstva in predstavitev nove hmeljarske princese. V sklopu projekta Eko muzej hmeljarstva se po programu za leto 2009 na območju občine Braslovče izvajajo de- la na prostoru, kjer je vsako leto praznovanje dneva hmeljarjev. Tako naj bi do letošnjega praznovanja uredili tlakovano parkirišče, osvetlili prostor in postavili večnamenski lesen kozolec. Kozolec prestavljajo ravno v teh dneh, pri Čemer gre za zelo zanimiv In zahteven poseg. Kozolec, ki je star 130 let. prestavljajo iz Prebolda in je eden največjih kozolcev nas-ploh> saj je dolg 33 metrov. TT Poletje v knjižnici ali v senci pod lipo Avgusta si lahko v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostje krajšajo in popestrijo počitnice oziroma dopust. Odrasle čaka veliko počitniškega branja, mladino pa poleg knjig te uganke, križanke in ustvar-jalnice. Poletno pripravljene in prijazne pravljičarke, polne poletnih prigod, počitniških pripetljajev in presenečenj, ponujajo pravljice. Seveda najmlajšim, ki se vedno zno-vđ veselijo pravljičnih ur. Senca, ki jo daje lipa v parku pred knjižnico, varuje pred poletnim soncem. V Času, ko je knjižnica odprta, lahko gostje sedijo v čitalnici na prostem, berejo, se pogovarjajo ah zgolj uživajo v poletnem vzdušju ob kozarcu vode ali omamne kave, ki jo lahko kupijo na kavnem avtomatu vknjižnici. Čepajezu-naj pretopio, se lahko prijetno ohladijo v prostorih knjižnice. Opozarjajo pa, da je v poletnem času. julija in avgusta. knjižnica v Žalcu ob petkih odprla le do 14. ure. medtem ko je ob sobotah zaprta. V senci pod lipo pred knjiřnieo Spomini na Tita in JNA Za zanimivo razstavo s tem naslovom je v petek, 24. julija, poskrbel ljubiteljski ^iratelj Nikolaj Vihar iz Látkové vasi pri Preboldu. Razstavo si je v prostoiih PGD Groblja v Latkovi vasi mogoče ogledati do sredine tembra vsak delavnik med 19. in 20. uro oziroma po predhodnem dogovoru na telefon 041 783 570. Odprtja razstave se )e udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je bil prav tako kot vsi drugi presenečen in hkrati navdušen nad videnim. Razstavljeni so slike. kipi in knjige o Titu. Prav tako je predstavljenih približno dvajset različnih vojaških uniform iz časov JNA. Med njimi je tudi nekaj takšnih, id so jih nosile pomembne osebe. Med drugim je na ogled tudi še »nenošena« iml-forma pokojnega predsednika dr. Janeza Drno\^ka, ki naj bi jo nosii, ko je bil predsednik predsedstva SFRJ. Poleg tegaje na ogled tudi različna oprema, ki so jo uporabljali vojaki nekdanje jugoslovanske vojske. Zanimiva je tudi zbirka medalj, ki jih je prejel borec V. Prekomorske brigade Jože Rozman, ki je bil tudi eden prvih županov Občine Žalec. Vse to dopolnjuje Še videoprojekci] a slik iz življenja Tita in dogodkov, povezanih z njim. Predmeti, ki jih Nikolaj Vihar zbira približno štiri leta, nas popeljejo v preteklost, v čas. ko smo živeli s Titom. Kot pravi avtor razstave in zbiratelj, ima na maršala Tita lepe spomine, najbolj pa mu je ostal v spominu čas njegove smrti, sa) je bil v tistem času v zaščitni enoti milice, ki je varovala klinični center. DN Razstavo Nikolaja Víhaija (na sliki) v Latkovi vasi si latiko ogledate do sredine septembra. Horn z obnovljeno cerkvijo Cerkev sv. Magdalene na Homu, ki stoji poleg priljubljene planinske postojanke PĐ Zabukovica, je zadnji dve leti doživljala temelj ito prenovo. Najprej so obnovili streho, lani in letos pa je doživela še obnovitev svoje notranjosti. Ob koncu del je Župnija sv. Pavla Prebold z župnijskim svetom in domačini pripravila slovesno prireditev s sveto mašo, z blagoslovom in s procesijo okrog cerkve. Glavni akterji te slovesnosti so bili domači župnik Damjan Rataje, nekdanji kaplan na Ho-mu ŠteCan Kuhar in nadškof Franc Kramberger. ki je opravil tudi blagoslov cerkve in vodil procesijo okrog nje, Na slovesnosti je dobrodošlico zbranim izrekel predstavnik župnijskega sveta iz Matk Janez Grenko, ki je ob koncu tudi podal poročilo o opravljenem delu. Zbrane sta na- govorila Še domaČi župnik Damjan Rataje in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Najbolj zaslužnim za obnovitev cerkve so ob tej priložnosti podelili posebna priznanja. Še posebej so bili pozornosti deležni ključarji Martin Krk, Sandi Ločičnik, Jože Baloh in Ivan Pinter, ki je tudi dolgoletni oskrbnik planinskega doma in med najzasluž-nejšimi za obnovitev cerkve. DN Med podelitvijo posebnih priznanj kljucarjem I.julij 2009 - NOVI TEDNIK VELEHJE I 11 Prostovoljci so se »ušvicalicc v Velenju so v začetku tedna slavnostno končali uspešno delovno akcijo prostovoljcev delovne brigade. Večdnevno garanje na prizorišču nekdanjega letnega kina so naslovili Udarimo še enkrat, gremo se ušvicat. Prostovoljcem je od prejšnjega Četrtka do ponedeljka, ko so pripraviii slavnostni konec akcije, uspel velik podvig. Območje nekdanjega poletnega kina ob Škalskem jezeru so dobro očistili; odstranili so podrast, stare štore ter kamenje in uredili prireditveni prostor. Z akcijo Je želel Mladinski center Velenje oživili predvajanje filmov v letnem kinu, hkrati pa spomniti, da je bilo mesto Velenje v letih po 2. svetovni vojni grajeno v veliki meri z udarniškim delom. Ob koncu akcije so za mestnim štadionom pripravili še prijetno druženje, udarniški golaž pa so skuhali kar prostovoljci sami. Mlade je pozdravil in pohvalil velenjski župan Srečko Meh, srečanja se je udeležil še podžupan in poslanec Bojan Kontič. Udarniško skupino je sicer vodil Dimitrij Amon, ki je predstavil opravljeno delo, o širšem pomenu akcije pa je spregovoril še direktor velenjskega mladinskega centra Marko Pritržnik. Čisto moje Velenje To pa ne pomeni, da bodo mladi v Velenju zdaj UdBleženeiudamilkG akcije so S62farali še na slavnostnem zaključku. V okolici nekdanjega letnega kina so imeli mfadi kar nekaj dola. počivali. Delati jenamreč že začela tretja skupina dijakov, ki se je lotila 14-dnev-nega počitniškega dela. Kar 75 dijakov trenutno Čisti mesto in okolico, Še prej pa so morali opraviti izobraževanje iz varstva pri delu. Obe akciji sodita v okvir projekta Čisto moje Velenje, ki ga v občini Izvajajo že od leta 2002. Številni mladi, dijaki in študenti, ki bodo delo v izmenah nadaljevali še do 21. septembra, so se zanimali za (o delo, saj so na občini prejeli kar 500 vlog. So pa res za svoje delo tudi simbolično nagrajeni, saj vsak počitniški delavec za opravljeno delo prejme 3 evre na uro, v 80 urah torej z malico vred 240 evrov. Tako v poletnih mesecih mladi s polno paro pregledujejo klopi in luči javne razsvetljave v Velenju, barvajo ograje po mestu in betonske ovire v središču mesta, pregledujejo tudi parkirišča, pločnike, kolesarske steze in cone za pešce ter črna odlagališča, obrezujejo žive meje ter ročno odstranjujejo plevel in čistijo po težko dostopnih površinah, izvajajo pa tudi akcije v okviru dogovora s krajevnimi skupnostmi in z mestnimi četrtmi. So se pa dijaki, tako kot že minuli teden, izkazali z obiskom varovancev Doma za varstvo odraslih Velenje, ki so na invalidskih vozičkih. Tokrat so z njimi obiskali velenjsko knjižnico. PM Prva lopata za velenjski mladinski hotel Ne le lopate, temveč predvsem delovni stroji bodo kmalu zahrumeli v Velenju, kjer bodo vsak hip začeli graditi mladinski hotel. Lani so bili Velenjčani uspešni na ministrstvu za Šolstvo, Čez natančno eno leto, če bo Šlo vse po sreči» pa bodo že pričakali prve goste. V torek sta tako direktor republiškega urada za mladino Peter Debeljak in velenjski župan Srečko Meh z izbranim izvajalcem že podpisala pogodbo o gradnji mladinskega hotela. Spomnimo, da so bili Velenjčani uspešni na lanskem razpisu pri prijavi 1,4 milijona evTOV vrednega projekta, zato bosta polovico sredstev prispevala Evropska unija in šolsko minisïrsîvo- Mladinski center Velenje je sicer že pred leti opozo- ril na primanjkljaj nizko-cenovnih prenočišč v Velenju. Istočasno se je razvoj mladinskega dela dodatno usmeril v oblike del na področju neformalnega učenja in mednarodnega sodelovanja. Jasno je postalo, da je treba urediti nove prostore, ki bodo namenjeni Izključno tem dejavnostim in se ne bodo križali z delovanjem mladinskega centra. Občina je za predlog imela veliko posluha in tako v proračunu že zagotovila preostali del sredstev. Evropska sredstva bodo pritekala v fazi izvajanja del. Za mlade popotnike in domačine V roku enega leta bodo pregradili objekt na Efen-kovi 61, kjer bo zrasel mladinski center za mirne de- javnosti, ki bo vključeval tudi prostore za mladinski hotel. Velenjski mladinski hotel bodo torej uredili v nekdanjem domu učencev na 1.500 kvadratnih metrih. V hotelu bo 58 ležišč, za dnevni center z urejeno učilnico za seminarje pa bodo namenili 582 kvadratnih metrov. Večnamenska dvorana bo namenjena tudi izvedbi delavnic in rednim aktivnostim Mladinskega centra Velenje. Mladinski hotel bo gradilo podjetje Cigrad. To bo že zdaj začelo pripravljalna dela na objektu. Kot je ob podpisu pogodbe poudaril Debeljak, mladi v Velenju predstavljajo zgleden primer dobrega sodelovanja lokalne skupnosti in mladine in javnega zavoda. Župan Srečko Meh in direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik pa sta izpostavila odgovornost, ki čaka mladinski center in mlade v Velenju, da v prihodnje prostori, namenjeni njim, ohranijo svojo namembnost. Da res niso kar tako, so mJadi dokaza-U tudi pred podpisom pogodbe, ko so predstavili svoje dejavnosti, med dru^m prostovoljstvo, popotništvo, multimedijo, glasbo in gra-fiUranje. POLONA MASTNAK Foto: DA Podpis pogodbe zb gradnjo velenjskega mladinskega hotele Ít.59-31.|uUi2009 12 ŠMARJE p. J4 NOVI TEDNIK I r-^ t V cerkev že dežuje Pogodba za nov skrilavec sklenjena, obrtnika ni od nikoder v zvonik čudovite cerkve sv. Ane v Bab ni Gori pri Svetem Štefanu deihjje, odpada-joči skrilavec ob^em grozi avtomobilom ter pešcem. Tik ob cerkvi je najnreč cesta, ki predstavlja povezavo do okoliških domačij. Na nevarnost s strehe opozarja znak za nevarnost na cesti ter dodan napis: >»Kriti-na pada!« Podružnična romarska cerkev sv. Ane v krajevni skupnosti Sveti Štefan je bila vlan- skih in letošnjih neurjih tako poškodovana, da je s Čebule zvonika celo odpadel večji kos kritine. Odpadel kamniti skrilavec skrbno polagajo za cerkev,. pri čemer se je nabralo že kar nekaj kosov» ki bi lahko komu padii na glavo. V času nagega obiska so bili, na primer, na zelenici tik ob cerkvi zbrani trije vaški dijaki. Ker je cerkev postala nevarna, na zadnjo Anino nedeljo t^ ni bilo romarske maše, kot je bilo to v navadi že od nekdaj. Resno opozorilo. Na zvoniku manjka že večji kos skrilavca. V čebulastem zvoniku odročne cerkve iz 18. stoletja tako že zamaka. »Zadeva je alarmantna,« ocenjuje župan Občine Šmarje pri Jelkah Jože Čakš, kjer so nastali položaj obravnavali na zadnji seji občinskega sveta. Kot je povedal soupravitelj Župnije, župnik Janez Nerad iz Šentvida pri Grobelnem, bi moral obrtnik Jože Pod-grajšek iz Zreč, ki je med redkimi posebej usposobljenimi za delo s skrilom, po pogodbi začeti delati že 17. julija 1er dela končati 15. septembra. vendar se to še ni godilo. Po njegovem predračunu bodo dela s skrilavcem, skupaj z menjavo buče in križa ter s strelovodom, stala 43 tisoč emv. denar pa bodo zbrah s pomočjo župnije, škofije, občine in ministrstva za kulturo. Občinski svet se je tako odlo61, da lahko prispeva občina za obnovo kritine na cerkvi sv. Ane deset tisoč evTOv. V najbližji okolici odročne cerk^sv.Anepropada žal še ena streha, slamnata stre- ha mežnarije, ki je dolga le-ta služila kot domovanje tistim, ki so v cerkvi redno zvonili. Odkar zvonijo na elektriko, je značilna kozjanska hiška prazna, luknje v slamnati strehi pa-so zamašili kar z ostanki salonitne iu'itine. Bodo v Babnl Gori uspeli rešiti obe čudoviti stavbi? BRANE JERANKO Krava pred blokom? V krajevni skupnosti Sveti Šteian (občina Šmarje pri Jelšah) so pripravili na Anino nedeljo deveto >»žegnanje« konj, za katero poskrbi tamkajšnje konjeniško društvo. Na »žegnanje« so prišli lastniki z živalmi iz društev v Svetem Štefanu, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Štor^, Blagovni, Viršlanju ter Slovenski Bistrici, vsega skupaj petnajst vpreg ter več kot trideset jezdecev. Blagoslov konj je opravil duhovnik Janez Nerad, soupravitelj Župnije Sveti Štefan. V povorki so predstavili bogato društveno dejavnost v KS Sveti Štefan, l^er deluje osem novitednik društev, prav tako so poskrbeli za vaške igre - s sestavljanjem voza, z vleko vrvi ter tudi s kravjo ruleto. Vsestavlja-nju voza je zmagala ekipa vasi Babna Brda, v vleki vrvi ekipa Dobrine,kravo pa jezadel obiskovalec prireditve, ki živi v Šmarju pri Jelšah v bloku. Za dobro voljo je po glasbeni plah skrbel Ansambel Ljuba Užma-ha. Tradicionalno »žegnanje« konj pripra\4jajo pri ceriwî sv, Ane v Babni Gori, zaradi slabega stanja tamkajšnje cerkve pa je bila letos prireditev v središču KS, v vasi Sveti Štefan. BJ Z HŽegnanja« krnij v Svetem Štefanu, kjer je bilo nasploh veliko zentrmvegs. m www.novitednik.com Št.S9-31.fuliJ2009 NOVI TEDNIK POĐfantTIKl Vojničani bodo ločevali biološke odpadke 'nidi v Vojnilcu bodo od jutri ]ahko začeli ločeno zbirati kuhinjske in vrtne odpadke. Simbio bo namreč začel z nameščanjem 320 rjavih zabojnikov v občini Vojnik. odvoz odpadkov bo 12. avgusta, biološke odpadke pa bodo odvažali vsako sredo. Biološki odpadki zavze- manj odpadkov na odlagališ-majo več kot trideset odsiot- Ču, to pa pomeni tudi manj kov gospodinjskih odpadkov, loplogrednih plinov. Sicer pa Če te ločimo od ostalih, je lahko zbrane Úološke odpad- ke predelujemo tudi v kompost. V Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje bodo tudi vojniške biološke odpadke predelali v kompostar-ni. Tam že predelujejo odpadke iz Celja, Šentjurja in Š(or. V Simblu pa ponovno opozarjajo, da je treba biološke odpadke odložiti v bio-razgradljivih vrečkah, lahko jih odlagate tudi v papirnatih vrečkah, v katerih je bil kruh. Nikakor pa ne smete bioloških odpadkov odložiti v plastičnih vrečkah! Sicer pa so biološki odpadki ku- hinjski in vrtru. Med kuhinjske odpadke sodijo različni olupki sadja in zelenjave, kavna gošča in kavni hitri, čaj in čajne vrečke, ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambeni izdelki (brez tekočin in embalaže), papirnate vrečke za sadje in zelenjavo ter papirnati robčki. Med vrtne odpadke pa sodijo rože, pokošena trava, listje, rezano grmičevje in veje, plevel, stara zemJja lončnic itd. ŠK 13 Klopotčeva nedelja VKSrirštanJ (občina Podčetrtek) bo v nedeljo, 2. avgusta, proslava krajevnega praznika ter prazzKnonje 14. kbpotčeve nedelje s pcêtavh tvijo klopotca. Začetek prireditve, Id jo pripravl^ta krajevna skupnost in Društvo vinogradnikov \^irštan)-Kogan-sko. bo ob 15. uri çKà stav-bo vii^taojske Banovine. BJ Na izlet v Rogatec v obeh kulturnih ustanovah v Rogatcu, v muzeju na prostem ter dvorcu Strmol, so pripravili za dopustniški avgust raznolik program prireditev. V muzeju na prosiem pripravljajo vsak četrtek in soboto med 15. in 17. uro Doživetja dediščine, kar pomeni program etnografskih demonsuadj (kjer obiskovalci muzeja opazujejo rokodelce pri delu) in učno doživljajske delavnice (kjer obiskovalci Izdelujejo izdelke). Oboje je brezplačno, saj obiskovalci muzeja plačajo le redno vstopnino, ki znaša za odraslega 3 evre (družinska vstopnica stane 6 evrov), medtem ko za dijake, študente in upokojence nudijo popuste. Prva muzejska etnografska demonstracija v avgustu, skupaj z delavnico, bo jutri, 1. avgusta, ko bodo izdelovali rože iz krep papirja. V četrtek. 6. avgusta, bo sledil kamnoseški prikaz obdelave ložanskega kanvia> 8. avgusta pletenje košar in opletanje steklenic s šibjem, 13. ročno kovanje, 15; ročno tkanje na tkalskem ^vi^u, 20. izdelava ljudskega glasbila nunalce, 22. av^ta čebelarska delavnica z vlivanjem voska» 27. avgusta plesna delavnica z osnovnimi koraki »zibnšrita« ter 29. avgusta pletenje iz ličja. BJ V lepo urejenem dvorcu Stnnol v Rogatcu pripra\4jajo za avgust tri dogodke. V torek se v tem kraju začenja tretja likovna kolonija, katere razstava bo na o^ed na Strmolu od 7. avgusta, 20. avgusta bo tam koncert pianistke Laryse Kocherove iz Ukrajine ter 29. avgusta razstava Društva likovnikov Rogatec. Poleg tega so v Stnnolu velike stalne razstave Kuharca, Hetiške tkanine in vezenine ter mednarodne ^Irke likovne umetnosti. Zeleni vrt Intiharjeve Na gradu Podsreda bodo danes, 31. julija, slovesno odprli razstavo akademske slikarke Alme Intihar z naslovom V zelenem vrtu. Intíharjeva, ki živi in dela v Kranju, je pred nekaj leti končala podiplomski študij slikantva in video umetnosti ter imela več samostojnih in skupinskih razstav doma in na tujem. Med njenimi nagradami izpostavljajo prva mesta na mednarodnem ex-temporu v Piranu> na natečaju poslikave nojeve^ jajca v Ljubljani ter razstavi slik mediteranskega prostora v cmi gori. Na odprtju, ki bo ob 19. uri, bo slikarko posebej predstavila Alenka Černelič Krošelj. Ta je v zloženki, ki spremlja razstavo, opisala njene slike: »Žaru^o lahko slike Alme Intihar označimo kot krajine, podobe narave» ki je na novo ustvarjena s slikarkino dušo in telesom. Njene krajine so polne simbolov, med katerimi je najbolj viden skriti avtoportret, zaznan skoraj na vsaki sUkL Krhko žensko telo zavzema kc^ček likovnega polja, tako kot vsak izmed nas >vzamef Irašček sveta.« Na nocojšnjem odprtju razstave, ki bo na ogled do konca avgusta, bosta nastopila vokalistka Aleksandra Čermelj in Klemen Kraje s kontrabasom. BJ Pisave na gradu Podsreda Na gradu Podsreda začenjajo v ponedeljek, 3. avgusta, prvi letošnji poletni kaligrafski teča), ki ga pripravlja zavod Kozjanski park. V avgustu bodo pripravili dva tečaja, ki bosta trajala po štiri dni. Na tečaju, ki ga bo vodil Miro Knez, si bodo udeleženci lahlo) izbrali vsak svojo zvrst pisave, od undale, karoline, gotice in iialike do fakture ter copperplata. Kot so povedali v Kozjanskem parku, bodo spoznidi osnove izbrane pisave, se učili njenih malih in velikih črk. Številk ter ustvarjali svoje prve kali^ai-ske izdelke. Prav tako se bodo seznanili z zgodovino kaligrafije. BJ Pridružite se najboljšim Podietje B5H Hílní aparat) d.o.o., Nazarje jedel mednarodnega koncema BSH 8o$ch and Siemens Home Appliance Group. HiSni aparati blagovnih znamk BOSCH In SIEMENS sestavljajo svetovno najbolj konkurenčen portfelj vpanogi. Inovativnost in kakovost ter močju nabave • ANALniK KAKOVOSTI (1 delovno mesto) •univ. / dipl inženir strojništva ali elektrotehnike • aktivno znanje 1 tujega jezika (angleško, nemško) In pa^vnoznaniei tujega |ezika ' poznavanje merilno preskusne opreme • poznavanje standardov in nonn. statističnih metod pieverjanja in ocenjevania kakovosti • 3 leta delovnih izkušenj na področju kontrole kakovosti, razvoja ali tehnologije • KOKTUOIOR (2 delovni mestO •inženir strojništva ali inženir ei^ctrotehnike •aktivno znanje 1 tujega jezika (angleško, nemško) • poznavanje merilno preskusne oprome • 1 leto delovnih izkušenj na področju kontrole kakovosti « DiSPONIRANjE MATERIAU (i delovno mesto) • vlš|ešolsko izobrazbo tehnične smeri •znanje angleškega in/ali nemškega jezika •1 leto delovnih Izkušenj na področju disponirania materralov • VZMŽEVALfCSTROJEV (i delovno mesto) • poMkna al) srednješolska izobrazba elektro smeri -znanje s področja pnevmatike.hidisvilke in krmilnikov • 3 leta del Izkušenj na področju vzdňevania www.bsh*group.sí 14 SeiiTjuB I NOVI TEDNIK Je šentjurska občina prezadolžena? KmaJu po slavnostnem odpr^u igrisea za odbojko na mivki (na fotografiji hipan Štefan Tisel) so se ob njega krepijo spotaknili ien^unki svetniki. Urejen^odvoz smeti Šentjurčane udaril po žepu v Šentjurju se bo cena za ravnanje z odpadki zvišala. Čeprav so imeJi svetniki kar nekaj pomislekov g]e-de dviga cene s strani Sim-bia. jim ni preostalo druge-ga, kot da odJok izglasujejo. Hkrati številna gospodinjstva sploh še nimajo urejenega odvoza odpadkov. Sentjurčani so s sprejemom odloka precej odlašali in ga na prejšnji seji niso sprejeli. Tokrat so ga s težkim srcem izglasovali, Čeprav marsikoga precej moti ravnanje Simbia, ki jih o sprejetju ceo obvesti kar z navadnim dopisom. namesto da bi poslal koga. da jim zadeve in razloge za podražitev nekoliko razjasni. Po podatkih Simbia se je na poziv v KS Dramlje, kamor so poslali 234 dopisov, odzvalo 145 gospodinjstev, medtem ko jih 89 sploh odgovorilo nI. V KS Ponikva se je odzvalo 71 gospodinjstev, 146 se jih za priključitev ni odločilo. V KS Blagovna pa je Simbio na novo pridobil II gospodinjstev, 51 jih odvoza nima urejenega. Nekaj pogodb naj bi sicer Še bilo v fazi podpisovanja. Povišanje je seveda vezano na nov način predelave in obdelave odpadkov ter na spremembo cene ločeno zbranih odpadkov. Svetni- ki niso imeli kaj dosti izbire; če soglasja ne bi podali, bi morala razliko od cene, ki jo plačujejo občani, do nove cene kriti občina. Tako se bodo v Šentjurju cene ravnanja z odpadki za gospodinjstva v povprečju dvignile za 40 odstotkov. Ce so do zdaj tisti, ki jim 120-litrske posode odvažajo štirikrat mesečno, plačevali mesečno malo več kot 9 evrov, bodo po novem skoraj 13 evrov. V primeru od-važanja dvakrat mesečno so gospodinjstva plačevala okoli 7,5 evra, nova cena pa bo 9,5 evra, Medtem imajo v občini §e vedno velike težave z vključevanjem gospodinjstev v organiziran odvoz odpadkov. Trenutno Simbio pokriva zgoij 54 odstotkov šentjurskih gospodinjstev, to Število pa Želijo v občini dvigniti na 80 odstotkov. Zdaj izvajajo akcijo obveznega vključevanja v odvoz odpadkov in pozivajo k podpisu pogodb z družbo Simbio krajane Dramelj, Ponikve in Blagovne. V naslednjih mesecih bodo podobne pozive razposlali Še ostalim krajevnim skupnostim, občina pa bo seznam gospodinjstev, ki se niso odzvala, skupno jih je v omenjenih krajevnih skupnostih 286, poslala v obravnavo komunalno cestnemu inšpektorju. POLONA MASTNAK Seja v znamenju razprave o proračunu - Igrišče pod drobnogledom šentjurski svetniki so se na zadnji seji minuli teden kar debelo uro zadržali pri odloku o zaključnem računu občine za prejšnje leto. Begalo jih je predvsem vprašanje, do kolikšne mere )e občina dejansko zadolžena, vroče vprašanje pa ostaja po mnenju številnih preplačano Igrišče za odbojko na mivki pri OŠ HniŠevec. Svetniki so se odločili za izvedensko mnenje o razpisu za izvajalca dei. Zgodba o šentjurskih financah še zdaleč ni nova, saj zadolženost svetnike skrbi že vrsto let. Le da so na tapeti vsakič novi »dežurni krivci«. Spomnimo na primer na opozorila ob najetju kredita za gradnjo OS Ponikva, ob katerem so nekateri svetniki ves čas opozarjali, da je občina na zgornji meji zadolženosti. Sicer pa je Občina Šentjur lani poslovala z malo več kot 16 milijoni evrov pri- hodkov ter 17,5 milijona odhodkov, pri čemer je beležila d7-odstotno realizacijo načrtovanih projektov. Zadolženost občine trenut« no znaša približno 500 tisoč evrov dolgoročnih kreditov za čistilno napravo» pri Čemer je občina najela še za dodatnega 1,5 milijona kratkoročnih kreditov za so i n vesti ran j e izvedb e evropskih projektov, ki so jih pridobili na razpisih. Kot je povedal direktor občinske uprave Jože Palčnik, je te kredite pač treba vzeti v zakup: «Do leta 2013 moramo stisniti zobe, saj je to obdobje najbolj plodno za pridobivanje raznih evropskih projeldov. Moramo po-črpati vsa možna evropska sredstva, vendar to pomeni, da moramo te projekte tudi Izvesti, za kar je seveda treba najeti tudi kakšen kredit.« Mimo tega ni mogel Marko Dlaci (SMS), predsednik odbora za proračun in občinsko premoženje, ki je prepričan, da je zaključni račun nezakonito izvrševan. »Najbolj me moti, da se pri odločitvah o zadolževanju ne upošteva odloka, ki smo ga sprejeli in ki župana obvezuje, da se o novih kreditih odloča s soglasjem občinskega sveta.« Diaci je omenjaj Se likvidnostni kredit za l.S milijona evrov, ki bi ga morala občina odplačati lani, hkrati pa občina ni dobila soglasja ministrstva za podaljšanje roka odplačevanja. Diaci je zato prepričan, da kratkoročni krediti preprosto prehajajo v dolgoročne. »Zato smo lani uresničili za 8,7 milijona evrov investicijskih naložb, to pa ni kar tako,« je vsem v brk zabrusil Palčnik. Usodnih 112 tisočakov za igrišče Pri tem Diaci ni edini, ki ga skrbi zadolženost obči- ne. saj mimo te teme nista mogla niti Robert Pol nar (LDS), ki se je »obesil« na zamude pri plačevanju raz-niiD upnikom in izvajalcem del v občini, niti podžupan Jože Korže (SDS), ki meni, da bi res lahko upočasnili najemanje novih kreditov. Najbolj žgočo temo je zatem načel podžupan Jože Artnak (LDS), ki ga motijo govorice o preplačanem igrišču za odbojko na mivki pri OŠ Hruševec. »To se mora končati, izvedenec naj pregleda, kako je bilo z izbiro izvajalca del,« jebil odločen Artnak. Vnela se je živahna razprava o ceni »žaklja« mivke s številnimi namigi o menda prav tako preplačanih cestah. Na koncu so sprejeli sklep, da bo projekt urejanja igrišč, vreden 112 tisoč evrov, dejansko šel pod drobnogled izvedencev. POLONA MASTNAK Foto: BA (arhiv NT) Pogled v nebo Astronomsko društvo Kosd Šentjur in Kulturno društvo Prevorje sta v soboto na Prevorju pripravila že 7. tradicionalno Astronomsko noč, ki sodi tudi med prireditve Šentjurskega poletja. Veliko pozornost je pritegnilo predavanje patra dr. Karla Gržana, ki je obiskovalcem predstavi] svoja spoznanja in odJuitja. sOmjena v knjigi V znamenju Oriona. Predavanju je sledilo opazovanje neba pod strokovnim vodstvom »koscev«. Na Šolskem dvorišču je bilo postavljenih osem teleskopov in dva daljno^eda, ki so omogočali sprehod po jasnem in zvezdnem nebu. Okoli 400 obiskovalcev si je lahko po predavanju ogledalo razsute in kroglaste kopice, galaksije, meglice ter Jupiter in njegove lune. S svojo strokovnostjo in teleskopom je obogatil noč na Prevoiju Se vodja odprave Popolni sončev mrk Shanghai 2009 prof. Boris Kham. 7. Astronomsko noč na Prevorju so poleg domačinov obiskali tudi obiskovalci iz Kamnika, s Ptuja, iz Ljubljane. Velenja, s Sladke Gore, iz Celja, Rogaške Slatine ter številnih dru^ krajev. Vse so organizatorji tudi pogostili. Kot pravi Dragica VraČun iz kulturnega društva, so, glede na to, da j e prireditev del Šent-jurskega poletja, pričakovali večjo finančno podporo Občine Šentjur, vsaj tolikšno, kot je bila vpreteklih letih. O njeni kvalitetni organiziranosti, strokovni izvedbi in množičen obisku, dodaja Vračuno-va, pa so se lahko prepričali pod^pana Občine Šentjur Jože Artnakin Cveto Erjavec ter vodja oddelka za družbene dejavnosti Judita Šarlah Met-hans. PM IBobKa ^(K sřcKre- i-n wtÍAcie. íidre-níiíi-w do Ko-řtc^!!! HOTEL"- C E LJ S K A PREIZKUSITE PRVI IN EDINI BOBKARTV SLOVENIJI NOVI TEDNIK LTURA 15 t »i' -y s B Tuned Rsh so (z lova); David Raček (krtare), Matevž Gorsiê (kíawature, gías, avtor vseh skladb), Maja Zakunikm Anja Šribar (gla$), Srečko Eijavee (bobni), Peter Jeraj (bas) in David Toman (kitare). Končno v studiu Ne bom več princeska je prvi singei celjske zasedbe l\ined Fish Celjska skupina TUned je na glasbeni sceni ne-kakšen unikum. Vrsto )et je tUr mnogo Ljudi ve zanjo In ji zvesto sledi, a vendar se zasedba nenehno spre-mioja, koncerti, ki so vse-lej navdušili, so redki, šele pred dnevi so končali sne-manje svoje prve pesmi. Vodja skupine, klaviatu-rist, pevec in avtor vseh skladb Matevž GoršiČ pravi, da se z njimi tako pač dogaja. V vseh letih obstoja in delovanja se je zamenjalo v skupini že toliko glasbenikov, da so tudi člani njihova ime-na že pozabili. »Zdaj imamo končno zasedbo, ki vztraja in je vestna ter zanesljiva. Ves čas smo imeii težave prav z nezanesljivostjo nekaterih članov, ki so na vaje pnhaja- 11 )na vsake kvatre< in tega zdaj ni več. To omogoča kontinuirano delo in resoo ustvarjanje,« pravi GoršiČ. Tuned Fish je glasbeno težko opredeliti, >>popredalčka-• ti«. Se najbližja je ugotovitev, da skupina igra izključno avtorsko glasbo, ki sega od melodičnega pop roka z veCglasnim petjem do mnogih vej sodobne glasbe» s pri- mesmi številnih glasbenih zvrsti !n džeza. Kdaj bo končno svojo glasbo prestavila bolj ambiciozno» tudi s ploščo? »Že več kot leto dni smo v studiu, saj je naš prostor za vaje tudi delni studio. Počasi delamo zato, ker tehnične zmožnosti ne omc^očajo kakovostnih posnetkov in tekočega dela. Želim, da bi biia produkcija zelo dobra, kar zahteva svoj čas. Ce bi šli v pravi studio, bi delali nekoliko hitreje, a nam finance tega ne dopuščajo. Zato smo si vzeli čas. se sprijaznili, da smo omejeni, medtem ko cilj ostaja vrhunski posnetek, kot bi ga lahko naredili v profesionalnem studiu,« pravi GoršiČ. »V vsej zgodovini skupine smo le trije člani, ki smo zvesti začrtani glasbeni poti, ostali so se pogosto menjavali. Nekako niso našli dovolj energije za resno delo, ki je pri takšni glasbi nujno. Zdaj slednjič delamo tudi z namenom, da bi ustvarili zgoščenko, na kateri bo vsaj dvanajst skladb,« dodaja ustanovni član skupine Srečko Erjavec. Deldvnica in še »jam session« In kdaj bo občinstvo TU-ned Fish slišalo in videlo na nastopu? Še najbližjege 22. avgust pri Vodnem stolpu v Celju, kjer bo skupina pripravila koncert. »Še pred tem bomo izvedli mladinsko delavnico, na katero vse prisrčno vabim. Pričakujemo instrumentaliste in vokallste. Vsi se bodo lahko predstavili, se vključili v delo skupine,« vabi Erjavec. GoršiČ dodaja, da se je za takšno obliko dela odločil zato, ker je kot pedagog v osnovni in srednji šoli pri delu z otroki videl, kako koristno je delo v skupinskih delavnicah. »Zamislil sem si, da bi ti mladi svoje znanje, energijo In voljo preizkusili enkrat tudi na odnj, zansamblom. Dabi videli, kako se ansambel uči neko skladbo. Zato želimo s to delavnico zainteresirane naučiti vsaj dveh skladb, ki bi jih skupaj ob začetku kon- certa tudi predstavili občinstvu.« Za TUned Fish je tudi pni festivalski nastop. Odločili so se za sodelovanje na koprskem íéstivalu Fens - festivalu novih skladb, kjer so predstavili svoj prvi diskografski izdelek, single Ne bom več princeska. »Dobro je bilo, da smo šli, čeprav v primerjavi z ostdimi naša skladba ni sodila na takšen festival Smo pa pridobili iz-kuSnjo, ki je dobrodošla. Naše bistvo ni, da hodimo po festivalih. Bistveno je, da glasba, ki jo ustvarjamo, pri-dedo čim več ljudi, ki jo sprejemajo in jim ta glasba tudi nekaj da,« opisuje festivalske izkušnje Goršič. Delavnici bo sledil končen liined Fish- »Po njem pa Se >jam session<, na katerega prav tako lepo vabimo vse celjske glasbenike. Res se bomo skupaj potrudili za odličen nastop in dober žur,« pravi Erjavec. »Filozofija je takšna - več ljudi kot se ukvajja z lepo umetnostjo, glasbo, več je energije. Iz svojega sodelovanja na tovrstnih dogodkih lahko povem, da je energija ogromna, vzdušje enkratno. Četudi ni vse odigrano brez napak, vse to nadomesti energija, ki izžareva med glasbenike in občinstvo. Tudi zato imam takšne nastope raje kot navadne koncerte. Na njih se generira množica dru^čnib, svežih, novih idej in lahko nastane nekaj povsem novega, Ne le v skladatelj skem smislu, predvsem v smislu počutja in dobre volje,« razlaga Matevž Goršič. Bi^NKO STAMEJČIČ Naporna, a izjemna sezona Plesno društvo Harlekin ima tudi po gostovanju v Turčiji kaj pokazati Plesalke Plesnega društva Harlekin so se vrnile z gostovanja na 10. mednarodnem evro-azijskem festivalu kulture, ki je bil od IS. do 20 julija v turškem Istanbulu. 25 plesalk Harlekina se je v treh večerih plesa in ^s-be predstavilo s tremi različnimi programi in s svojim raznovrstnim in svojevrstnim programom navdušilo gledalce. Požele so močne aplavze in dobile tudi številne čestitke in vabila za prihodnja gostovanja. Tudi sicer je za Harletónom zelo naporna, a hkrati tudi uspešna sezona. Začelo se je kar kmalu po novem letu s pripravami na Brezovo metlo (pustna plesna prireditev), obenem je bilo v Novi Gorici deveto državno tekmovanje mladih baleuiih plesalcev, na katerem je Harlekin sodeloval z dvema plesalkama. Zaradi svoje mladosti je morala v spreniljevalnem programu nastopiti Ana Cetina, ki je bila uvrščena na gala večer zaključne prireditve. Maja Tfer-glav pa je v A-kategoriji med 26 plesalkami dosegla tretje mesto,« je na dosežek ponosna umetniška vodja društva Ana Vovk Pezdir. V pogojih, v katerih delajo kot društvo brez posebnih subvencij, je to težko ponovljiv dosežek, »Toda skoraj polletno delo petih pedagoginj z mladima ple-salkama se je obrestovalo,« pravi Vovk Pezdirjeva. Sledila je tradicionalna Brezova metla, ki je za društvo velik programski in tudi logistični zalogaj. Sledile so pomladanske prireditve Plesni vrtinec, prenova predstave Spat ne Se, Drevo Krištof in slednjič polletne priprave na sodelovanje na festivalu v Turčiji. »Pred tem smo pripravili Še interno poletno plesno Šolo Gibnoza, ki jo je vodila Zala Pezdir, absolventka visoke Šole za plesno pedagogiko v švedskem Stockholmu. Rezultat delavnic sla bili dve daljši koreografiji, sama pa sera vodila repertoární del, ki je tudi bil predstavljen na festivalu v Istanbulu,« pove Vovk Pezdirjeva. Potovanje z več pomeni In kakšno je bilo gostovanje v Istanbulu? »Pojem plesa je v Turčiji drugačen kot pri nas. Prevladuje folklora, a ker je to festival evro-azij-ske kulture, smo na njem spremljali tudi drugačne plese, pa tudi zgolj glasbene do-goáke. S svojim načinom plesanja smo dali gostiteljem in občinstvu neko novo Informacijo. Bili smo odlično sprejed, čeprav je bil n^, zelo slovenski plesni jezik drugačen od ostalega. Sodeč po a- plavzu, so nas sprejeli, pri čemer smo tudi mi dobili no« vo izkušnjo. Največ vredni so bili medsebojni stiki mladih. Skoznje smo se učili prave multikultumosti, kakršne se v naši majhni Sloveniji težko učimo. Zato so, zlasti za mlade, pomembna potova- nja, učenje strpnosti in spoštovanja drugega in drugačnega, spoznavanje meja lastne tolerance in podobno. To je bilo potovanje s plesom, potovanje med druge kulture in potovanje vase,« j e zadovoljna Vovk Pezdirjevaza Harlekin pa že prihaja tudi nova sezona s podobno ambicioznimi in zahtevnimi cilji. »Najprej moramo urediti kadrovske stvari, saj ena naših pedagoginj odhaja na študij v pariško šolo za ple- V društvu Harlekin Še vedno, kljub vsem reorganizacijam v zadnjih letih, aktivno deluje približno sto plesalk. Upajo, da bo tako tudi v prihodnjih letih. sno pedagogiko in zapolniti bo treba vrzel. A na srečo imamo učenke, ki so določene plesne Šole že končale in bodo prevzele del pouka,« zaključuje Vovk Pezdirjeva. BRST Plesalke Hadeldna so tudi v Istanbulu čMtno in z uspehom predstavljale Slovenijo in slovoMki ples. - it.S9-31.jyli|2009 - 16 ŘTAZA NOVI TEDNIK Zbrana na kmetiji Trebežnik je po njej In po poti okoli nje odpeljal starešina Lovske družine Reiiea pri Uskem Andrej Mavri (na levi). Po poteh dediščine Ena od dediščinskih poti bo speljana tudi po kmetiji na Šmohorju - Junija 2010 osem dediš činskih poti v občinah Celje, Laško, Vojnik in Štore v pravi šmohorski idili na kme-tiji TVebežnik so se prejânji teden srečali vsi, ki se ukvarjajo z oz-lučitvijo iB ludi ureditvijo dedti-èinsldh poti. Gre za projekt, Ù sta ga lelos začela Lokalna akdj^ skupina Raznolikost podeželja in Zavod Porta B. Projekt financira tudi Evropska unija, končan pa bo junija priiiodnje ieto, ko naj bi v Mestni občini Celje, občinah Laško, Vojnik in Štore dobili osem de-diŠČinskih poti. Ena od poti bo tu-di učna pot po kmetiji Trd>ežmk. Kmetija "Hebežnik je edina od Sest-najslib kmetij na Šmohorju, ki se je ohranila. Vse ostale so propadle, to pa so pred zaraščenost]o in pozabo režiii lovci. Leta 1965 jo je kupila Lovska družina Rečica pri LaSkem, ki jo je ohranita takšno, kot je bila. Kupila je še dve kmetiji, tako da imajo lovci v lasti 30 hektarjev zemljišč in Še osem hektarjev v zakupu. Lovci tako kosijo travo (okoli dvajset hektarjev), sekajo in čistijo goi^ni rob. imajo tudi nekaj njiv, na kate rib pustijo rasti žito, da se lahko živali pasejo. Zdaj si lovci želijo, da bi kmetijo obiskali tudi dru^ in uživali v tej neokrnjeni naravi. Na kmetiji TYebežnik. kjer so ohranjeni še vsi stari predmeti, pa tudi hiša, kaš-ča, kozolec in svinjak, želijo postavili muzejsko zbirko in situ, urediti tematsko-naravoslovno pot, kjer bo mogoče videti krmišče za muflone, tristo let stare lipe, opazovalnico, krmilno njivo, želijo tudi postaviti ogrado, v kateri bi imeli nekaj muflonov» da bi si jih lahko ogledali tudi otroci, v na^u imajo tudi postavitev manjš^ muzeja z nagačeni-mi živalmi. Pri vseh teh načrtih jim bo projekt dedi^inskih poti v veliko pomoč. Biser Da je kmetija TVebežnik res biser» ki bi ga bi]o smiselno širše pred-staviti, so se strinjali tudi strokovnjaki. Kot pravi koordinatorica projekta dediščinskih pot) Tanja Ča- Ko4u«: »V Muzej na prostem Rogatec so stvari pripeljali. Tukaj pa Jih že imamo. To je vrednota, ki je drugje ni.« Da nekje lahko vodi dediščinska pot, mora vsebovati en spomemk naravne in kulturne dediščine. Kljub temu, da je kmetija Trebežnik resnično vredna tega naziva, ni zavarovana. A kot kaže, se spreminja tudi to. »V soglasju z lovsko družino smo sem pripeljali tako zavod za varstvo kulturne dediščine kot tudi Miizej novej- še zgodovine Celje, Id je zdaj postal tudi partner v projektu,« razlaga Čajavčeva, »z muzejem smo podpisali pismo o namen, tako da bodo skrbeli za strokovno podlilo dela.« Skupaj bodo pristopili k celoviti oživitvi celotnega območja kmetije Trebežnik. Ostale dediščinske poti Pot po kmetiji Trebežnik bo ena od dediščinskih poti. Projekt so začeli letos januarja, osem popolnoma označenih dediščinskih poti z vso, tudi kulinarično, ponudbo naj bi bilo urejenih do konca junija prihodnje leto. V projektu, ki ga izvajajo na podeželju Mestne občine Celje. občin Laško, Store in Vojnik, pa bodo uredili javne poti, obnovili i oblikovano naravd ali kulturno krajino, ograje in klopi, očistili zarasti, uredil) in čistili vodna zajetja, brežine, obnovili arhitekturne elemente na teh poteh in tudi postavili označevahie table. V projektu bodo tako z vso sodobno opremo prehodili vse prihodnje dediščinske poti, jih di^talizirali in nato usposobili prihodnje upravljavce za to delo. Upravljavce različnih poti bi radi med sabo seznanili in povezali. Tako so se pred mesecem dni srečali pri Šmartinskem jezeru, kjer so s "Rirističnim društvom Celje obde-lovaii poti okoli jezera, septembra bodo v sklopu evropskih dni kulturne dediSÂne predstavili projekt Po poteh mlinov in žag na kmetiji Otona Samca v Novi Cerkvi, prav tako septembra bodo pri Osnovni šoli LjubeČna predstavili dediščinsko pol industrijske dediščine Celja. Ta projekt delajo pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje. Za različne uporabnike Dediščinske poti bodo namenjene pohodnikom, kolesarjem, lahko so tudi prevozne. Namenjene bodo tudi tistim, ki imajo radi več adrenaliJia, pra\i Čajavčeva: »V sodelovanju 2 društvom Metulj pripravljamo adrenalinske polete z naj-višjih točk, torej, če boste leteli, boste videli tiste glavne spomenike in boste imeli zračno turo po poteh dediščine.« Na vseh poteh iščejo tudi turistične kmetije oziroma tiste» ki bi lahko nudili gastronomske posebnosti našega okolja. Projekt po poteh kulturne dediščine so Že predstavili na sejmu TXi-rizem in prosti čas. Kje si bodo prihodnje dediščinske poti ogledali morebitni obiskovalci, se zaenkrat še ne ve, saj se bodo za to odločili upravljavci poti. »Mi bomo zbrali podatke, sami pa se bodo odločili, ali bodo imeli zloženke ali bodo imeli spletno stran, vodnike... Naredili jim bomo tudi muzejske programe, programe za mlade in starejše, nato se bo vsak upravljavec sam odločil, kaj želi ponuditi na poti. in v skladu s svojimi možnostmi to tudi nudil,« je Še pojasnila Čajavčeva. Projekt je ocenjen na 50 tisoč evrov, 46 tisoč evrov so dobili iz evropskih sredstev. Čajavčeva upa, da se bodo tega proračuna držali: »Če oe, glede na učinke, ki smo jih že dosegli, mislim, da so stroški upravičeni;« ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Tudi na kmetiji Trebežnik imajo vinsko klet Njihova speciaiřteta je »šmohorski rizling«. Gre za mešanico jabolčnika in hruško vega soka. Vsa je domače... Agroformula 2. tractor pulling v Gotóvljah - Od »oldtimerjev« do raket Kfjub v$6j nnogljivosti je traktor prikolica potegnila nazaj s takšno da je sprednji del skočil v zrak. Če ste traktoijem, tako kot jaz, najbližje prišli enkrat z vožnjo na blatniku in so vam drugič pre< pustili volan zgolj za nekaj kratkih minut, ko se je počasi prebijal skozi hmeljišče, potem tudi vam ne bi bilo čisto jasno, kakšen prizor lahko pričakujete v sobotnem popoldnevu v Gotovljah. Laiki traktorje pač 5e vedno uvrščamo med motorizirane naslednike volovske ali konjske vprege, vsekakor pa opis njihove uporabnosti v naši preprosti mentaliteti ne sega dlje od strogo funkcionalne njivske rabe. O nasprotnem se mi je do neke mere uspelo prepričati ob nedavnem mimovozu mJadeniČa, ki je ob divji gestikulaciji ustvarjaj vtis, da mu je v kabino zašla osa. Vse je postalo jasno, ko je »poba<( odprl vrata (klimatizirane!) kabine in se je iz gromoglasnih zvočnikov zaslišal komad Rage agaii\5t the machine. Potem sem si že pustila obrazložiti» da te »mrcine« dosegajo ceno, za katero bi dobili nekaj čisto spodobnih avtomobQov, in da ne gre zanemariti tehnološka razvoja na tem področju v zadnjih letih. Lastništvo tovrstnega jeklenega lepotca Človeka menda nemudoma izstreli na vrh vaške hierarhije in ko na videz lahkotno izvaja elipse po njivi, je okoii njega vse zeleno od »fovSije«. Ne pomagata ne Brutus ne Spartakus Sicer pa so za ustrezno promocijo tega Športa, ki je v svetu sicer priljubljen že desetletja, ter za ug- vHtítt • . . / Lani blato, Istos sonce. V vsakem prímeni, »show must go on«, si je mislil zadovoljen organizator Simon Gajšek. Trektor ali formula led spretnih traktoristov v Gotovljah Člani Slovenskega tractor pulil nga s Simonom Gajškom na čelu premiemo poskrbeli že lani^Vse-kakor smo traktorje, ki so jih ponosni lastniki pridno »nažigali«, v soboto zaslišali dosti prej, kot videli. Videti pa je tudi bilo kaj! V koloni pred štartom so se bohotili primertó, ki so v svoji karieri že oddělali spoštovanja vredno polje- delsko kilometrino, a tudi »sfrizi-rane« kromirane pošasti s pnevmatikami premera, ki je presegal mojo višino. Ampak videz lahko tudi vara! Letos je bilo tekmovanje v pul-lingu in drag raceu zasnovano mednarodno, saj so se ga udeležili gostje iz Avstrije in Italije. A še tisti z največ konjskimi močmi ter nekoliko pretencioznim! imeni tipa Brutus in Spartakus so na koncu kJo-nili pred močjo prikolice, obložene s cementnimi bioki, že po nekaj metrih. In po oblaku Čmega dima ob privoščijivem hehetu števQ-nih gledalcev le še komaj odpeljali neke vrste »Častni« krog. No, nekateri so po »Sraufanju« poskusili znova ... Jeklene lepotce si je tudi tokrat ogledala večtisočglava množica z obveznim mimohodom ob ekshi-bidjski vrsti in poznavalsko napovedovala približne izide. Izgovorov o blatu» če je »mašina« zatajila, tokrat lu bilo, saj je bilo vreme oi^a-nizatorjem naklonjeno. Ttočno do minute, ko so spravili pod streho še drugi (ek puUinga. Sledila je množična migracija pod vamo zavetje šotora, kjer so ob vsesplošnem navdušenju »nažigali« Bratje Ribič, Ta-pravi muziicanti» trubači Fešie banda, da o Rock Partyzanih niti ne govorimo. POLONA řvlASTNAK Foto: SHERPA Še vedno rezgreii navijači Marsikatero kabino je polepšala tudi nežnejša polovica traktoristov. Led je prebit. Čas pa slab ... Jolanda Čepldk tekmovala po dveh letih • Objektivno je bilo težko pričakovati precej boljši čas - Že pojutrišnjem lepše novice? Po dveh ktih odsotnosti s tekmovališč zarddi prepovedi nastopanja se je na stezo vrnila Jolanda Čeplak. z zmago, toda slabim časom. Ehraintrldesetlecna aUetinja celjskega KJadivarja Jolanda C^Iak, svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 m, je na atletski veliki nagradi Vzajemne 2â mednarodno ligo Atletske zveze Slovenije, ki je bila v Mariboni, zmagala s časom dveh minut, sedmih sekund In trinajstih stotink. »Načrtovala sem boljši izid, saj sem na treningih tekla že hitreje. Morda Je bilo >zajčico< malce strah. Prvih 200 m Je bilo 5e v redu, potem pa se mi je postavila na bok. \islim, da bo v nedeljo dosti bolje.« V torek je bik konkurenca šibkejša kot bo v nedeljo na državnem prvenstvu. »Upam. da bosta tekli tudi Sonja Roman in Anja Puc. Ob njima bom, vsaj upam, izboljšala rezultat.« Ko se po dveh sezonah brez tekem pri 52 letih vmeš na progo, bržkone ne gre za enostavno zadevo. »Imela sem tremo, seveda. Ko le treniraš in ne tekmuješ, nimaš pravega vpogleda. Upam na soliden zaključek poletne sezone, da bi imda dovolj elana za zimske priprave in dvoranska tekmovanja.« Letos programa ni bilo te^o sestaviti. »Do nedelje bo vadba sproščena. Po DP pa bom spet močneje pc^njela na treningih za preizkušnje, ki sledijo v tej. zame kratld sezoni Namitlngu v Celju bi se rada približala meji dveh minut.« Joianda Čaplak Za Jolando velja, da je bila vselej ambiciozna. To potrjujejo besede njenega trenerja Ibma Popetruja. Ko je spadala še v kategorijo pionirk, se je v Velenju poškodovala ena izmed članic. Jolanda se je motovilila okoli Popetruja in ga nato začela nagovarjati, da bi skočila namesto klubske kolegice. Komaj ji je dopovedal, da sploh nima pravice nastopiti. Pred Tomom in njeno varovanko ostaja stara dilema. Bo ostala pri teku na dva šta-dionska kroga a)i pa se bo preusmerila na poldrugi kilometer dolgo progo? »Glede tega se Se nisem odločila. Malce sem že v letih (Jolandin nasmešek, op. p.) in tek na 800 m je po^jšan šprint. Tek na 1.500 m Je skoraj dvakrat daljši, zdi se mi, da bi ga lahko zmogla v solidnem času. Toda na to razdaljo moram pripraviti še svojo ^vo.<« O tem, kdaj bo zaključila kariero, je zaradi njene vztrajnosti brezpredmetno govoriti. »Znane so mi tekmovalke na 800 m, ki so pri 37, 38 letih tekle krepko pod dvema minutama. Ce bom zdrava, bom zagotovo še dolgo tekmovala. Saj meni je >řul fajn<.« Čeplakove dolgo ni bilo v Maribor- ^Nazadnje sem tukaj tekla pred osmimi leti. Hvala oiganizatorjem, da so mi omogočili tekmo, škoda le, da ni bilo kakšne boljše tekmice.« Med dveletno prisilno pavzo so se občutki mešali. »Zadnje leto mi Je med treningi, ko sem imela jasno zastavljen cilj, minilo kar hi-u^o. Prvo leto pa se Je zelo vleklo, Še posebej zato, ker je bilo olimpijsko. Takrat mi je bilo najtežje. l\)di v torek ni bilo enostavno. Ttemo skušaš odriniti, vendar je podzavest močnejša.« Za ritem teka na 800 metrov je obstajal načn, torej mdi za prvih in drugih 200 metrov. »Zajčica bi morala prvi krog preteči pod 59 sekundami Ne vem, zakaj se je tempo umiril. Po 500 m sem ostala sama. Če bi imela za seboj že tri, štiri tekme, bi zmogla pospešiti v zadnjih 300 m. Tako pa nisem našla ^este prestave.« S svojo prisotnostjo je poskrbela za rtajbrž najboljši obisk mariborskega atletske ga Štadiona. »A kaj, ko je začelo deževati, štart teka je bil prestavljen, temperatura je hitro padla in vse to je imelo določen vpliv, škoda ...« Medijska pozornost je bila ogromna. Moteča? »V Mariboru me ni motila, pač pa na dan tekme dopoldne, ko so nekateri želeli izjave. Po drugi strani pa predstavnike medijev popolnoma razumem. Do-stilaat tako ali tako napišejo marsikaj kar po svoje.,.« Tudi v najboljših letih se Jolanda Čeplak rti zlahka spustila pod mejo dveh minut. »Konec avgusta in v septembru bi lahko nastopila na petih tekmah. Upam, da se bom že letos pribUžala trenutno zame magični meji.« Zdaj pa poča-kajmo do nedelje, ko bo konkurenca pravšnja. Joli pa že bolj razbremenjena. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Matej Ljtovnilc »Pričakujdm, di bo Rudar po treh krogih vodilno moi-ttfo na lestvidi« »Drevi preko Olimpije na vrh ! « Pogovor z Matejem Lahovnikom, ki pesti stiska za nogometaše Rudarja Zmago nogometašev Rudarja nad Mariborom je Ob jezeru pospremil tudi minister za gospodai^tvD dr. Matej L^ovnik. 37-letni Velenjčan Je dokazal, da je odlično seznanjen tako s slovensko ligo kot s tujimi prvenstvi. »Tekma je bila odli^. Po enajstih letih je Rudar zopet premagal Maribor, kar je dobra napoved za naslednjetekme. Rudar ima odlično, mlado in dinaníič-no ekipo, ki je za slovensko ligo zelo hitra. Račimam, da bo izboljšal uvrstitev iz prejšnje sezone, ko je bil tretji, igralci so pustili srce na igrišču.« Kaj bi lahko dejali o Marijanu Pušniku? Je zelo ambiciozen, ob njem pa je prav tako ambiciozna eÚpa. Da je odličen trener, je dokazal že v preteklosti, ko je sedel na celjski klopi. Tedanji Publikum je igral najlepši nogomet v slovenski ligi. Zdaj je tako tudi pri Rudarju, ki igra zelo dopadljivo in atraktivno, Sicer pa rad prihajam na tekme, še posebej v zadnjem času> ko igrajo v ekipi predvsem domačini, ki so zelo nadarjeni. Nekaj jih že igra v mladinski reprezentanci, tukaj pa se nahaja še nekaj talentov. To je dokaz, da znajo delati z mladimi. Igrate nogomet? Zelo rad, seveda rekreativno. Ko sem bil še poslanec, sem igral za parlamentarno ekipo, zdaj sem v ekipi vlade. Nogomet me navdušuje, je najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Je tudi pomembna gospodarska panoga, saj se obrača veliko denarja. Ne toliko v Sloveniji, nedvomno pa v nemšíd, italijanski, španski in angleški li^, ki jih zaradi atraktivnosti in kakovosti najraje spremljam. Chelsea ima za lastiiika ruskega tajkunaAbramoviča. Tane ve, kam z denarjem, zato ga vlaga v nogomet. V tujini se tako obračajo velike vsotede-naija, pri nas pač ne, a zaradi tega tekme niso nič manj zanimive in atraktivne. Bi vi lahko finančno pomagali Rudarju? Ha, ha, ha... Bojim se, da tîisem dovolj finančno podkrepljen, da bi mu to pomagalo. Verjetno bodo čez čas slovenski klub: morda razmišljali. da bi se po z^edu tujine preoblikovali v delniške družbe in da bi celo kotirali na borzi. Uspešni podjetniki. kot je Joc Pečečnik, vlagajo v nogomet in to je dober znak, da ta šport postaja posel. Velenjčani so v 2. predkro-gu lige Evropa izpadli proti beograjski Crveni zvezdi. Kako ste videli tekmi? V Velenju so gostje zmagali na zelo srečen način. Rudar je dvakrat zadel vratnico. Če bi zmagal ali odigral neodločeno, bi bila tekma na Ma-rakani Čisto drugačna. To vemo vsi, ki sprernljamo nogomet. Povratna tekma je bila odigrana na zelo velikerh Igrišču, Rudar je moral narekovati tempo in kljub porazu Je odigral odlično. Nekaj pred-ložkov Jeseničnika jebilo ze lo dobrih, ob večji zbranosti napadalca Mešiča pa bi se lahko tekma končala tudi drugače. Z malo več sreče bi padel gol in tisti, ki spremljamo nogomet, vemo, da bi i^a dobila povsem drug predznak. Pojavile so se ocene, da naj bi Velenjčani v Beograd odpotovali na Izlet... To je smešno, kajti na Ma-rakani so se borili po svojih najboljših močeh. Evropsko sezono so odigrali zelo korektno, tudi materialno se jim je to izplačalo. Finančno so se »pokrili«. To še zdaleč ni bil izlet. Nikakor se niso osramotili, z malce sreče bi lahko bilo precej drugače. Morda je zdaj dobro, da se lahko igralci osredotočijo na domaČo ligo. Kakšna so vaša pričakovanja pred današnjo tekmo S. kroga in gostovanjem pri Oiimpiji? Če bo vse po sreči, bom na tekmi v Šiški. Pričakujem, da nam bo uspelo slaviti sredi Ljubljane in da bo Rudar po treh krogih vodilno moštvo na lestvici! MTTJA KNEZ Foto: GrupA Za Pečnika 400 tisoč evrov ^ m ŠPORTNI KOLEDAR Petek. 31 > 7. NOGOMET 1. SL, 3. krog. Ljubljana: Olimpija - Rudar (18). NOGOMET 1. SL. 3. krc^ MIK CM O-Jje - Drava (20). - it. 59-31 Obtožbe s strani predsednika Sindikata poklicnih igralcev nogometa Slovenije Dejana Steianoviča pretresajo Areno Petrol. Za konec tedna je Stefano-vič napovedal opozorilno stavko na slovenskùî prvoligaških Igriščih. Nogometaši bodo na igrišča stopili s 15-minutno zamudo. Odločno odgovarja predsednik MIK CM Celja Marjan Vengust: >>Resnlca je popolnoma drugačna od zgodbe, ki jo predstavljajo SPINS in nekateri nogometaši. Argentinska nogometaša sta kaznovana zato, ker sta žalila direktorja kluba in blatita klub preko medijev. >Filozo-fom< bo odWenkalo. Ničesar se ne bojimo. Tisti, ki so iz- . julij 2009 - »i Marjan Vengust javljali, da se mi je zmešalo, pa se bodo morali zagovarjati na sodišču!« Podrobno bo svoja in klubska stališča Vengust predstavil na današnji novinarski konferenci, Odškodnina za Nejca Pečnika znaša 400 tisoč evrov, prvi obrok (280 tisočakov) pa so Portugalci že plačali. Zato je celjski klub igralcem poravoal junijske plače. Možno je, da bo Areno Petrol za Pečnikom, TVavner-jem in Šeligo zapustil tudi branilec Milan AndelkoviČ, ki ima ugodno ponudbo. MIK CM Celje bo jutri doma naskakoval prvo zmago v novem prvenstvu, proti Dravi. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA »Brancu ostaja v Celju, v glavnam zaradi igra v obrambi, čeprav sa je ob vačji niinutan znal rannahntti tudi v napadu. Za povrnitev ugleda kluba Uvodni del pnprav rokometa še v Celja Pivovarne laSko mineva v znamenju testiranj, zdravniških pregledov In nabiranju telesne moči za sezono. Sprva bodo vadili v dvorani Golovec, za nekaj dni se bodo preselili na Celjsko kočo, prva težja preizkušnja pa bo nastop na pripravljalnem turnirju v Nemčiji od 21. do 23- avgusta, kjer bodo v skupini skupaj z nemškim Goppingenom, francoskim Ivryjem in švicarskim Zuric- hom. Na uvodnem sestanku je zbrane nagovoril direktor glavnega pokrovitelja kluba, Dušan Zorko. Od njih si je zaželel, da povrnejo ugled kluba, ki je biJ načet v pretekli sezoni. Cilj je osvojitev obeh domačih lovorik. Povratniki v moštvo so Aleš PajoviČ, Renato Vugrinec, Uroš Zorman in Dejan Sa\^č. novinci Dejan Cančar. hedrag Dače-vič in Marko Koljanin, pa tudi mladi Celjani David Razgor, Gašper Marguč, Borut Mač-kovšek in Nikola Ranevski. V Zlatorogu ostaja bivSi slovenski reprezentant Branko Bede-kovič, do konca leta. S klu« bom je namreč podaljšal pogodbo, toda le za pet mesecev. Do začetka novega leta naj bi poškodbi zacelila leva zuna-nja napadalca Aleš Pajovič in Miladin Kozlina. Večji del priprav bosta manjkala Aljoša Cu-dič in David Razgor, ključna igralca mladinske reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu, zaradi bolezni pa je uvodni dan izpustil Žiga MJakar. Spet je nov fiziotera-pevt, Jureta Bomška je zamenjal Matej Ipavec. Priprave na novo sezono so začeli tudi rokometaši Gorenja, z Juretom Nalkom in tudi Miho 2viže|em ter brez poškodovanega Ivana Čupi-ća, ki želi zapustiti Velenje. Cena letne vstopnice še ni določena, kajti ni še znano, v katerem evropskem pokalu bodo Celjani nastopal. Zato so se odločili, da bodo letošnje letne vstopnice omogočale samo ogled domačega prvenstva in tekem Pokala Slovenije, in bodo temu primemo cenejše. Letne vstopnice bodo omogočale tudi nakup vstopnic za evropske pokale s 40-odstotnim popustom. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Ojsteršek nasledil Kantužerja Celjan Rok Ojsteršek je v Atenah postai svetovni prvak v S.K.I.F. Shotokan karateju v kategoriji do 15 let. Tako je naslov svetovnega prvaka po enakem uspehu Sebastiana Kantužeija v Tokiu leta 2006 ostal v Društvu za karate Celje, najstarejšem celjskem karate klubu. Trener Roka Oj-stei^ka, dijaka 1. gimnazije v Celju, je Davorin Kračun. DŠ •i 1® RokOjsterfek (desno)vdnâi prejšnjega osvajalce zlate fliedalje Seba-stiena Kentužeija. ki mu tokrat v višji starostni kategoriji ni uspela admevnejia uvrstitev. Ukrajinka v Celju Nova dvorana za nov m m Pnont/nr c nroHcM^nlknm KK T^rniA Olge Maznt6enlcD v napadu Košarkarski klub Merkur Celje sta okrepili še dve tujki, Ukrajinka Olga Maz-ničenko in bosanska reprezentantka Matea Tavić. Obe sta podpisali štiriletni pogodbi. 18-Ietna Ukrajinka je visoka 189 centimetrov, v državnem prvenstvu je bila druga najboljša skakalka in Četrta strelka. 17-letna Tavičeva je za Merkur že odigrala pol sezone (2007/08), potem pa se je zaradi bolezni očeta morala vrniti v domovino. V kva-lifikacijah A divizije je lani debitirala za člansko reprezentanco BIH. Novi trener Celjank Damir Grgič je zelo zadovoljen spo-storjenim v prestopnem roku: »ie naprej sledimo usmeritvi kluba, za katero smo se odločili pred tremi leti, torej za nakup vrhunskih mia-dih košarkaric. Mazmčeoko-va je v generaciji letnika 1991 ena vodilnih košarkaric v Evropi, tudi Tavičeva, ki je še leto dni mlajša, izjemno veliko obeta. Prepričan sem, da imamo najbolj nadarjeno ekipo v tem delu Evrope, ki pa potrebuje svoj čas, zato čudežev čez noč ne smemo pričakovati. Menim, da bomo tudi s to mladostjo še naprej krojili vrh slovenske in Jadranske tige.« DŠ Pogovor s predsednikom KK Terme ZclUOri Olimia Radom Jurjecem Košarka v Podčetrtku bo naslednje leto slavila 40. obletnico. Zadnji dve sezoni se KKI^me Olimia Podčetrtek ponovno dviguje kot prepoznaven kolektiv na mapi slovenske moške košari. Po obstanku v2. SKL-vzhod je spregovoril Rado Juijec. »Vse je dobro, kar se dobro konča. Sprva smo imeli višje dlje, a smo na koncu le zadovoljni, kajti rešili smo se pred izpadom, ki bi nas vigei k^ precej nazaj,« Ste zato menjavali trenerje? Bojana LuthaE)a smo pripeljali v klub kot profesionalca, ki naj bi skrbel za vse selekcije. Delo je zastavil dobro. Toda kasneje je počasi začel za-nemaijati delo z mladimi oziroma mu ni zneslo vse skupaj. Obenem rezultati članov niso bili na želeli ravni in prijateljsko smo se razšli. Njegov pomočnik Beno Upnik, sicer domačin in trener mlajših selek-dj, je bil prehodna rešitev, Mua-rem Vugdalič pa je na koncu zagotovil obstanek. Zdaj se^ govarjamo z njim in še z enim treneijem ^ede naslednje sezone. Kako je z mlajlimi selekcijami? Načrtno delamo z njimi tretje leto. Imamo več kot 60 mladih igralcev in ob nj ih dva mla- Rado Juijec da domača trenerja, študenta fakultete za šport. Nekaj naših nadarjenih igralcev so pristojni Že opazili in jih povabiti na testiranja» kar je dokaz, da delamo vedno bolje tudi na tem področju. Kako boste naslednje leto proslavili jubilej? Konec leta bomo končno dobili Športno dvorano, kar bo vsekakor pomenilo vetik korak za košarko v Podčetrtku. Nanjaso čakale g^eradjei^al-cev. Veliko več bo prostora za gledalce, ki nam vedno stojijo ob strani. Prav nova dvorana je povzročila še večjo zagnanost vseh v klubu. Kaj pa igralski kader za naslednjo sezono? Počasi ga sestavljamo, domač bo. Vrača se izkušeni Boštjan TVupej, od igralcev od drugod ostaja le center Dejao Teržan iz Cdja. Dobili bomo dva ali tri igralce iz Šmarja, morda še koga iz Rogaške, torej Iz našega »bazena«. Vsi ost^ so domači fantje in menim, da je tako tudi prav. Želimo seprebiti v zgomji del druge državne lige in napolniti dvorano na vsaki domači tekmi. Z atraktivno igro bomo k Imanju košarke privabili še več čantov in tako povečali bazo mladih i^alcev, ki jo Širimo po celotnem Kozjanskem. JANEZ TERBOVC V Podčetrtku bo 14. avgusta tradicionalni košarkarski maraton, ki bo trajal 12 ur. Pripravljajo ga mladi iz Podčetrtka, Pomáili se bodo tudi veterani ra^čnih generacij KK Podčetrtek. Nova dvorana, ki raste nasproti Term Olimia, naj bi vrata odprla 4. decembra, ko se bo člansko moštvo vanjo preselilo iz stare šolske tdovadnice. Med 17. in 21. avgustcm pa bo v Podčetrtku drugi košarkar^ tabor. Z mladimi fanti (prijavljenih jih je že več kot 40) bodo vadili bije trenerji l^bor Imdo popestrili tekme in kopanje v Aqualuni. Ít.59-31.iiilii2009 UœdniStvD objavlja pbma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega SO vrstic, velikost pisave 14. oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izogniti nesporazumom, morajo biti pisma podpisana In opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, oa katera lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpiSemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prezrto ali zarota molka - 6, v Novem tedniku $t. 57 z dne 24. Z 2009 je bil objavljen čianek-Alberta Jaita z naslovom Prezrto ali zarota molka - 5. Naoj posredujemo naslednji dodatru odgovor. Upravna enota Celje (v nadaljevanju: UE) je za gradnjo Finsiarovega bloka v Vojniku izdala gradbeno dovoljenje na podlag Odloka o piostoEskih ureditvenih pc^ojih za del ure-ditveoega območja naselja Vojnik (Uradni lisi RS, št. 30/ 1990). Navederu prostorski izvedbeni akt je bU^nejet na podlagi 59. d. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov vpro-stor (Uradni list SRS, §t 38/ 84 in 37/85; v rwdaljevanju: ZUN), in ga je sprejela Skupščina občine Celje na svoji seji 20. 7. 1990. S sprejetjem Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS» ŠL ilO/2002,8/2003 - popravek; v nadaljevanju: W-reP-1) v letu 2002 je bDo določeno, in sicer v dobčbi 1. odstál 173. ďena, da prostorski ureditveni pc^ji, sprejeti na podlagi določb ZUN, prenehajo veljati z dnem uveljavitve prostorskega reda občine. najkasneje pa tri leta po uveljavitvi Strate^je prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št 76/2004), ki je začda veljati 20.7.2004, torej bi prenehali veljati najpozn^e 20.7. 2007. Vendar pa je bil še pred iztekom navedenega roka, in sicer 13. 4. 2007, sprejet nov zakon s področja urejanja prostora, Zakon o prostoiskan načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007; v nadaljevanju: ZPN-ačrt), ki pa je v določbi 4. odstavka 96. Sena za obravnavane prostorske akte. to je prostorske ureditvene pogoje, ki so bili sprejeti na podlagi ZUN, doloâJ. da prenehajo veljati šele z dnem uveljavitve občinskega prostorslœ^ načrta, do takrat pa se lahko spreminjajo in dopolnjujejo po določbah tega zakona, ki ureja občinski podrobni prostorsW načrt. V nadaljnjem 5. odstavku t^ Sena pa je določeno, da mora občini svet ob sprejetju občinskega prostorske^ na&ta zod-lokom ugotoviti, kateri pn)stor-ski izvedbeni načrti, sprejeti na podlagi ZUN. ter zazidalni načrti» sprejed na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju oziroma njihove posamezne sestavine so bodisi v nasprotju z občinskim stiatešldm prostorskim načrtom aH občinskim prostorskim naâtom, bodisi so že izvedeni. Čepa občina v roku ne sprejme odloka o ugoto-nM skladnosti, se občinski prostorski izvedbeni načrt oziroma zašdalni načrt ne sme izvajati. Občina Vojnik je v postopku pnpraveobánďce^ pro-^oi^kega načrta, ki pa še ni dokončan, zato v tem prehodnem obdobju določila prostorskega izvedbenega akta za del ureditvenega območja naselja Vojnik v celod vei|ajo in jih mora U£ pri odločanju o posamičnih gradnjah rta obravnavanem območju tudi upoštevati. Pri tem je še dodati» da tako predpisi s področja urejanja prostora kot tudi predpisi spo-dročja lokalne samouprave» pri tem mislimo zlasti na Zakon o lokalni samoupravi (Uradni Ust RS, št. 72/93,... 94/2007 - UPB), novonastalim občinam, tako tudi Občini Vojnik, ki je bila z zakonom ustanovljena na delu območja nekdanje Ob<5ne Celje, niso predpisali obveznosti, da bi morale z odlokom ali dru-^m podzakonskim aktom po svojem konstituiranju potrditi in ponovno v Uradnem lism RS objavljati že sprejete in uradno veljavne prostorske izvedbene akte. Državni zbor je namreč sprejel ^kon o ustanovitvi in mejah novih občin (Uradni list RS, št. 60/1994, ... 108/2006-UPBl),V5akpn> storsko izvedbeni akt pa že v svojih uvodnih določbah vedno opredeli meje ureditvenega območja, ki je tako vezano na občino, v kateri se nahaja. Glede na podano obrazložitev menimo, da so očitki, da je UE za obravnavano gradnjo izdala gradbeno dovoljenje na podlag neveljavnega prostor- skega izvedben^ akta, neutemeljeni. DAMJAN VREČKO načelnik UE Celje Poklon laških čebelarjev nacifašistu Haiderju Pošiljam vam posnetek nemškega prevoda slovenskega teksta, v katerem laški čebelarji lepo in jasno razvidno preimenuj^o našo kranj^ čebelo (I!!) v koroško čebelo... »Kamtner Biene«. Mimoidoči avstrijski tunsii se seveda iskreno zahvaljujejo in se na skrivaj na široko režijo - pred vdiko tigl^nn tablo v parku zdravilišča Laško! ležišče krivde je seveda pri visoko izobraženem prevajalcu (-ki), ki pač ne vidi razlike med Ivanjsko in Koroško in morda celo trdi, da smo v resnid Slovaki in ne Slovenci - veijetno irna toliko šole, da v gozdu ni sposoben najti drevesa!!! Najbolj vesel je pa seveda tiskar - za popolno bedarijo je dobil dobro plačilo. Na splošno je tekst preveden v nemščino na tak način, da je nemško govorečemu turistu povsem nejasno, kaj bi sploh radi. V dru^ tujih jezi-fáh je verjetno tekst predáav-Ijen še slabše. Slovenci pač poklanjamo prav vse, kar so nam dedje zapustili, ker ne vemo, kaj bi s tem. Kot gornji primer aii kranjsko klobaso (Avstrijci jo pod imenom „bbKrainer- wurst« izvažajo na vse celine sveta;. promet minimalno okrog pol milijanje evrov ... pri T)as pa glej težave Mipaî), Avsenikovo glasbo (na E-bay-ju jo najdete pod »Deutsche volkmusik« - nemška narod-nozabavna ^asba), lipicance, gnijočo mamutsko skakalnico Planica (največja v univerzumu?!)) ... Slovend ne potrebujemo vojn in sovražnikov - smo svetovni rekorderji v sa-mouniče vanju! F?, Laško (naslov v uredništvu) Nateg -nepovratna sredstva EU HnanôiD-gospodarskakriza se poglablja, iz wallstreetskih omar padajo novi in novi okostnjaki, da o Bližjem vzhodu in Idimatskih spremembah niti ne raTgbhljamn Kaj se mora zgoditi, da bomo spremenili način razmišljanja, uvedli po* trebne družbenoekonomske spremembe ter začeli implementirati trajnostni razvoj v pravem pomenu termina Ti poletni dnevi so resnično zanimivi in na nek način odražajo stanje duha sodobnega človeka. Človeški pohlep ne pozna meja in očitno je tudi področje pridobivanja nepovratnih sredstev postalo za nd;atere »money makerje« poligon i^gravanja zaupanja in potreb m^iih ter srednje velikih podjetij, ki razvojna sredstva še kako potrebujejo, še posebej v teh težkih časih - ko vsi po vrsti še kako zategujemo pasove na vseh koncih in krajih. Slovensko javnost je včeraj močno razburila mam- ljiva ponudba, kako priti na lahdc in enostaven način do nepovratnih sredstev EU. Vse pohvale je vredna ener^čna reakdja podjetij in nadonal-nih inštitudj (ministrstev...) ter odlična medijska pokritost. Že res, da je slovenska uspešnost ùpanja n^xTvratnih sredstev EU (strutóumih skladov) označena kot nezadovoljiva -a vendar to še ni razlog za zlorabljanje zaupanja tistih, ki želimo z lastnim znanjem in razvojem prispevati k splošni blaginji Slovenije - podjetij, raziskovalcev, inštitudj. Tista prava EU-zgodba o uspehu se ne odvija po »catch the cash« prindpu. Vsi, ki se uk-vai^o in se še bomo ukvarjali s pripravo in z izvedbo projektov, še kako presneto dobro vemo, koliko napora je treba vloM 2á pridobitev br^jskih denarcev. besede so bile do-voljkrat izrečene vpovsem drugem obdobju in kontekstu, a mislim, da smo in ste vsi pripravljalo, izdelovala in izvajala projektov dojeli poanto v lud tiste prave EU in ne šarla-tanske zgodbe o uspehu. Vse, kar je nepovratnega pri slednjih, bodo sredstva, ki bi odta\^ iz vaše denarnice. Zato ne nasedajte takšnim in drugačnim mamljivim ponudbam o lahkotnosti pridobivanja nepovratnih sredstev EU. línáte v mislih tisti dobri, stari slovenski pregovor, ki pravi, da se brez muje še čevelj ne obuje. Vlagateljem in pripravljal-cem EU-projektovželim obilo uspešnih izvedenih projektov in srečno pri scKistvarjanju prave EU-zgodbe o uspehu. ANTON-ZVONE CiZEJ, Celje ARENA CMCelje CESTE MOSTOVI CELJE d.d. I NK MIK CM CELJE : NK LABOD DRAVA ARENA PETROL 1. 8. 2009 ob 20. uri NOVI TEDNIK 21 Steber ubil delavca Tragedija na celjski tržnici - En delavec tudi hudo poškodovan, ostali v šoku in na robu solz »Slišala sem grozen ropot, kot da bi zagrmelo in nato pok» nakar sem pogledala skozi okno in videla, da je delovno dvigalo zanihalo,« je v šoku včeraj popoldne razlagala stanovalka v središču Celja, v neposredni bil* žini gradbišča nove celjske tržnice v Linhartovi ulici. Samo v nekaj sekundah so šok doživeli vsi delavci na delovišču. Izgubili so sodelavca in prijatelja, drugega so reševalci zaradi poškodb morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Nosilni steber za objekt nove tržnice, po vsej verjetnosti težak več sto kilogramov, je pod seboj pokopal moškega, ki je umrl takoj na kraju nesreče. Celjski poklicni gasilci so biti prvi na kraju nesreča in dmgsmu polkodovanemu nudili prvo pomoč. Delavci so bili na robu sotz. Tragedija se je zgodila včeraj med 14. in 15. uro. uradnih podatkov o tem» kaj se je v usodnih trenutkih natanko dogajalo, še ni. To je razumljivo, saj preiskava še zdaleč ni končana. Po neuradnih podatkih naj bi z dvigalom postavljali nosilne stebre za nov objekt tržnice, ko naj bi že na dvigalu eden izmed stebrov začel nihati. Kaj točno je razlog, da je steber nato padel oziroma se spustil z vr\i dvigala, ni znano. V času padca stebra je pod njim žal obležal moški. Se je pa nesreči za las izo^ilo kar nekaj drugih delavcev, ki so biii v neposredni bližini, eden naj bi dobil hude zlome. Delovaš-če je popolnoma ograjeno, mimoidoči zato nesreče niso videli, so pa - cako so nam nekateri povedali - domnevali, da je nekaj narobe glede na to, da naj bi dvigalo in steber tako zanihala. Na kraju so bili kar nekaj Časa celjski forenziki, prizorišče smrti si je ogledala tudi celjska preiskovalna sodnica, svoje bodo morali zda) opraviti tudi inšpektorji. Zato se utegne zgoditi, da bodo nekaj dni dela morda celo stala. So pa bili popolnoma pretreseni delavci, ki so bili po nesreči tudi na robu solz. Naj spomnimo, da celjsko tržnico septembra čaka nova podoba, žal zdaj s predznakom tragične delovne nesreče. Sicer pa tržnico obnavlja CM Celje, ki so ga na Mestni občini Celje izbrali tudi za upravljavca in vzdrževalca tržnice. Glede na možne podizvajalce pa zaenkrat tudi ni znano, iz katerega podjetja je bil delavec, ki je izgubil življenje. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Pretepal partnerico Celjski policisti so vnoči na sredo zaradi kršenja javnega reda in miru pridržali enega moškega. Ob tem so ugotovili, da naj bi ta izvajal tudi nasilje nad svojo partnerico. Zaradi tega so mu izdali tudi ukrep prepovedi približevanja žrtvi. SŠol Traktor ga je povozil do smrti Spet nesreča padalca V Škamicah pri Dobju pri Planini se je v sredo zgodila tragična delovna nesreča. 66-letni voznik traktorja je delal na njivi, izstopil Iz vozUa, pred tem zategnil ročno zavoro, prestavno ročico pa postavil v nevtralni položaj. Ko je nalagal pokošeno zel na transportno ploščad, ki je bila nameščena na zadnjem delu trak- Kje je petnajstletna Policisti in domaČi Že skoraj pol meseca iščejo pogrešano 15'letno Tjašo Tadejo Auser iz Velenja, Od doma je odšla 15. julija dopoldne, od takrat pa se je za njo izgubila vsaka sled. 15-let-nica je visoka 165 centimetrov, vitke postave ter daljših črno-rdečih las. Oblečena je bila v črno majico s kratkimi rokavi, črno usnjeno míní krilo s črnim usnjenim pasom, na katerem je značka z dvema kitarama. Obuta je bila v črne natikače. S seboj je nosila črno platneno torbo z naramnicami. Vse, ki bi dekle opazili ali karkoli vedeli o izginotju, naj pokličejo na IIB. SSol torja, se je traktor začel pomikati nazaj proti njemu. Moški je poskušal traktor ustaviti, da bi še bolj zategnil ročno zavoro, vendar mu to ni uspelo. Pri tem je namreč izgubil ravnotežje in pade) pod kolo, ki ga je prevozilo. Poškodbe so bile tako hude, da je 66-letnik umrl na kraju nesreče. SŠol Pet ljudi poškodovanih Na avtocesti Šentrupert-Vrinsko se je v ponedeljek pozno popoldne zgodila prometna nesreča. Voznik je nenadoma zapeljal z vozišča, nakar se je voziSo začelo prevračati. V nesreči sejepoškodovalo pet oseb, od tega je ena huje poškodovana. Na zdravljenju v celjski bolnišnici so ostali trije. Pri reševanju so pomagali tudi celjski poklicni gasilci, ki so bili prvi na kraju nesreče» zato so do prihoda celjskih reševalcev poškodovancem nudili prvo pomoč. SŠol. foto: PGE Celje V sredo je na vzletišču za padalce pod Boskovcem nad Mozirsko kočo piišlo do nesreče. 43-letnlku, sicer državljanu Nizozemske, se pri poskusu vzleta padalo ni odprlo. Moški si je pri tem poškodoval nogo, nakar so ga gorski reševalci prenesli do Mozirske koče, kjer so ga Umrli je bil Poljak E^tekli teden smo poročali o moškem truplu, ki sla ga pod Planjavo v bližini slapa Rinka v Kamniško-Savlnj-skih Alpah našla nemška turista. Ker moški pri sebi ni imel nobenih dokumentov. se sprva ni vedelo, kdo je, zato je policija zaprosila za pomoč tudi javnost. Kot so sporočili s celjske policije, gre za turista, 46-letnega državljana Poljske. Opravljena je bila tudi sodna obdukcija, ki prevzeli mozirski r^vald in ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Ib je že dnjga nesreča padalca vteh dneh. Pri CoUeh se je;& v nedeljo prav tako hudo ponesrečil padalec, Id je padel z višine okoli 50 metrov. Sšol znakov nasilja ni pokazala. Moški je najverjetneje zdrsnil, nakar je padel po ledeniku v globino. Gre namreč za težko dostopen teren, ki je kljub poletju še vedno zasnežen in poledenel. SŠol V termalna kopališča Koliko Stane kopanje v termalni vodi v sedmih krajih na Celjskem? - Različne ugodnosti Za tiste, ki se najboljše počutijo v termalni vodi> bolj ali manj topli, je na širšem celjskem območju tolil^ možnosti kot nikjer drugod po Sloveniji. O temperaturi ter-m^e vode, odpiralnem Času, cenah vstopnic in različnih ugodnostih smo povprašali v larmah Dobrna. Thermani Laško, Termah Olimia Podčetrtek» Termah Rogaška, Rimskih TopUcah, Termah TopolŠtca in Termah Zreče. TERME DOBRNA V zunanjem bazenu kopališča v hotelu Vita ima termalna voda okoli 2$ stopinj Celzija, kopališče je odprto od 9. do 21. ure (ob petkih» sobotah, nedeljah in praznikih do 22. ure}. Vstopnice za otroke veljajo od 5. do 14. leta. Za kopanje od ponedeljka do vkJjučno četrtka stane celodnevna vstopnica za odraslega 9 ter za otroka 6,S evra (triurna vstopnica za odraslega slane 7,5 ter za otroka 5 evrov), Ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih stane dnevna vstopnica za odraslega U ter za otroka 7,5 evra (triurna vstopnice je takrat za odraslega 9 ter za otroka 6 evrov). Večerna vstopnica, Ú velja od 18. ure, stane od ponedeljka do četrtka za odrasle 6 ter za otroke 4 evre (ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih pa za odraslega 7 ter za otroke 5 evrov). V novem Termalnem centru Wellness parka Laško, ki je prepoznaven po veliki kupoli, ima termalna voda od 30 do 33 stopinj, v zunanjem plavalnem bazenu okoli 26 stopinj. Posebej prijazni so do otrok, saj cene otroških vstopnic, ki veljajo od 5. do 15. leta, znašajo enotnih 5,50 evra, cene mladinskih vstopnic pa so za starost oá 15. do 21. leta. Kopališče je odprto od od 9. do 22. ure. dnevna vstopnica odrasli mladina ob delavnikih 12 10 konec tedna 14 12 Za vstop po IS. uri plačajo odrasli 10 evrov, mladina 8 evrov ter otroci 3 evre. THERMANA LAŠKO V kopališču Zdravilišča Laško imajo odprto ob delavnikih od 9.30 do 22. ure (zunanji termalni bazen zaprejo ob 21. uri). Ob nedeljah je odprto od 6. do 22. ure (zunanji bazen od S. do 21. ure). Temperatura termalne vode je okoli 32 stopinj. Vstopnice za otroke veljajo od 5. do 14. leta. dnevna vstopnica odrasli otroci ob delavnikih 11 8 konec tedna 12 9 Triurna vstopnica stane ob delavnikih za odrasle 9 ter za otroke 6 evrov (ob koncih tedna ter praznikih za odrasle 10 ter za otroke 7 evrov). Vstopnica po 17. uri stane na katerikoli dan za odrasle 9 ter za otroke 6 evrov. Za kopanje do ene ure stane vstopnica za odrasle ob delavnikih 7 ter ob kondb tedna in praznikih 8 evrov (za otroke ob delavnikih 41er ob koncih tedna in pravnikih 5 evrov). TERME ROGAŠKA V zunanjem delu bazenov Rogaške riviere v Rogaški Slatini ima termalna voda od 24 do 31 stopinj- Kopališče je odprto od 9. do 20. ure (ob sobotah do 23. ure). Cena otroških vstopnic velja od 4. do 15. leta. dnevna vstopnica odrasli otroci upokojenci in invalidi ob delavnikih konec tedna 10 7.50 8,50 Cena triurne vstopnice ob delavnikih znaša za odrasle 7,50 evra, za upokojence in invalide 6 ter za otroke 5,50 evra (ob koncih tedna ter praznikih odrasli 8, upokojenci in invalidi 6»50 ter otroci 6 evrov). Cena dopoldanske (od 9. do 11. ure) ter popoldanske vstopnice (od 18. do 20. ure) znaša katerikoli dan za odrasle 5, za upokojence in invalide ter tudi za otroke pa 4 evre. Za dijake in študente veljajo za vse vstopnice iste cene kot za otroke. TERME OLIMIA PODČETRTEK Veliko zunanje termalno kopališče Aqualtma je odprto ob delavnikih od 9. do 20. ure ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure. Temperatura vode v bazenih znaša od 25 do 29 stopinj. Cene vstopnic za otroke veljajo od 5. do 14. leta. dnevna vstopnica odrasli otroci dijaki in študenti ob delavnikih 10,50 8 9,50 konec tedna 12,50 9,50 11,50 Popoldanska vstopnica za kopanje po 15. uri je ob delavnikih za odraslega 7,50 ter ob koncih tedna in praznikih 9 evrov (za otroke ob delavrukih 6 ter ob koncih tedna in praznikih 7,20 evra). Družinska vstopnica stane za dva odrasla in enega otroka ob delavnikih 28 evrov ter ob koncih tedna in praznikih 33 evrov (z dvema otrokoma ob delavnikih 35 ter ob koncih tedna in praznikih 41 evrov ter s tremi otroki ob delavnikih 41 ter ob koncih tedna in praznikih 49 evrov. V kopališču Wellness centra l^rmalija v Podčetrtku, ki je pri hotelih Term Olimia, Imajo odprto vsak dan od 8. do 22. ure (ob petkih in sobotah do 24. ure). Termalna voda kopališča z veliko vodne površine na prostem ima od 28 do 32 stopinj. Cene vstopnic za otroke veljajo od 5. do 14. leta. dnevna vstopnica odrasli otroci ob delavnikih 10,50 8 konec ledna 12,50 9,50 V Termaliji znaša cena triurne vstopnice ob delavnikih za odrasle 8,50 ter ob koncih tedna in praznikih 10,50 evra (za otroke 6,50 oziroma 7,50 evra). Za upokojence znaSa vstopnica za celodnevno kopanje ob delavnikih 9,50 ter cena triurne vstopnice 7 evrov. Cena nočnega kopanja ob petkih in sobotah znaša 7 evrov. Družinska vstopnica za dva odrasla z enim otrokom stane ob delavnikih 28 ter ob koncih tedna in praznikih 33 evrov (z dvema otrokoma 33 oziroma 40 evrov ter s tremi otroki 38 oziroma 45 evrov). V najelitnejšem kopališču Slovenije, v novi Wellness Orhideiiji v Podčetrtku, s precej vodne površine na prostem imajo odprto od nedelje do četrtka od 9. do 22. ure (ob petkih in sobotah do 24. ure). Temperatura vode znaša vse od 21 do 34 stopinj. Vstopnica za otroke velja od 5. do 14. leta. dnevna vstopnica odrasli otroci ob delavnikih 26 14,50 konec tedna 33 20,50 Triurno kopanje stane za odraslega ob delavnikih 22,50 ter za otroka 11,50 (ob koncih tedna in praznikih za odraslega 29,50 ter za otroka 16,50). Nočoo nudistično kopanje ob petkih ter običajno nočno kopanje ob sobotah staneta po 20 evrov. TERME TOPOLSICA V zunanjih bazenih Vodnega parka Zora ima voda od 26 do 28 stopinj, v bazenu hotela Vesna od 30 do 34 stopinj. Kopališče Zora je odprto vsak dan od 9. do 20. ure (v hotelu Vesna od ponedeljka do četrtka od 6. do 21. ure. ob petkih in sobotah do 22. ure ter ob nedeljah in prazrukih od 8. do 21. ure). Cene otroških vstopnic veljajo od 4. do 14, leta. dnevna vstopnica odrasli otroci ob delavnikih 8,80 6,70 konec tedna 9,60 7.10 Triurne vstopnice stanejo ob delavnikih za odrasle 6,70 ter otroke 4,60 evra (ob koncih tedna ter praznikih za odraslega 7,50 ter za otroka 5,40 evra). RIMSKE TOPLICE TERME ZREČE V EUmskih Toplicah ima termalna voda v kopališču Aqua Roma približno 31 stopinj, kopališče je odprto od 9. do 19. ure. Cene vstopnic ta otroke veljajo od 4. do 14. leta. V zunanjih bazenih ima voda od 26 do 28 stopinj, kopališče je odprto od 9. do 21. ure. Otroška vstopnica velja od 5. do 14. leta. dnevna vstopnica ob delavnikih konec ledna 1 dnevna vstopnica ob delavnikih konec tedna 1 odrasli otroci 7,30 5,30 7.90 5,90 Popoldanska vstopnica velja po 15. uri ter stane za odrasle ob delavrûkih 5,80 ter za otroke 4,30 evra (ob koncih tedna za odrasle 6,30 ter za otroke 4,80). Triurna vstopnica stane za odrasle ob delavnikih 5,50 ter za otroke 4 evre (ob koncih tedna za odrasle 5,90 ter za otroke 430). Večerna vstopnica (po 18. uri) stane za odrasle 3,50 ter za otroke 3 evre. Za nočno kopanje, kr je vsak petek med počitnicami od 20. do 24. ure, velja enotna cena 3,50 evra. odrasli otroci upokojenci 10 7,50 9 12 9 10,50 Kopanje do 3 ure stane ob delavnikih za odraslega 8, otroke 6 ter upokojence 7,50 evra (ob koncih tedna ter praznikih za odrasle 9, otroke 8 ter upokojence 8,50 evra). BRANE JERANKO Foto: GmpA ŠC.59-31.JuriJ2009 -- I Priporočila za varno icopanje Kadar se kopamo, moramo biti pozorni na zagotavljanje iastne varnosti in var-nosti otrok, na kopališki bonton, skrb za osebno higieno in ustrezno zaščito pred nevarnimi vplivi son^ ca. Vzdrževanje osebne higiene med kopanjem nâ bazenskih kopališčih je izredno pomembno. Na ta način prispevamo k veCji čistoči kopalne vode Ln zmanjšamo možnosti za nastanek okužb. Še preden odidemo na kopališče, si telo dobro umijemo in tako odstranimo s kože številne mikrobe, znoj, izločke loj nic in propadle celice kožne povrhnjice, Ko pa smo že na kopaliSču, vstopamo v Na območju celjske re gije je v 20 kopaJiičih več kot 100 bazenov, kar je skoraj Četrtina vseh bazenov v Sloveniji. Na Celjskem obratujejo skozi vse leto naslednja kopališča z zaprtimi in odprtimi bazeni: Naravno zdravibš-če Topoliica. Terme Dobrna, Terme Zieče, kopališče Hotel Planja, Hotel Sava - Terme Lotus, Rogaška Riviera. Kopališče Hotel Donat, Terme Olimje. .Hotel Piesnik, Thermana Laàko. kopališče SRZ Rdeča dvorana Velenje, kopališče Golovec. V poletnem času se jim pridružijo še letna kopališča, ki so v Celju. Šoštanju, Slovenskih Konjicah, Orlovi vasi» Radečah, Rimskih Toplicah in Preboldu. V celjski regiji je ob jezerih in zlasti ob Savinji več divjih kopališč. Ti prostori po podatkili, s katerimi razpolaga Zavod za zdravstveno varstvo Celje, niso urejeni kot naravna kopališča - predvsem nimajo upravljavca in zagotovljene varnosti ter monito-ringa kakovosti kopalnih voda. Divja kopališča ob Savinji in jezerih uporabljajo kopalci na lastno odgovornost, saj ne poznajo kakovosti vode in je ne morejo preveriti, prhanje po kopanju ni omogočeno, predvsem pa ni poskrbljeno za njihovo varnost. gremo v vodo večkrat in za krajši čas. Za varno kopanje in áiravje kopalcev mora bili bazenska voda ustrezna in v skladu s pra\0lnikom o minimalnih in higienskih ter drugih zahtevah za kopalne vode. O ustreznosti kopalne vode se lahko na bazenskih kopališčih kopalci prepričajo sami. Na informacijskem mestu pri upravljavcu kopališča imajo pravico in možnost do vpogleda v laboratorijske izvide kopalne vode. Na vidnem mestu mora biti vsaj izvid zadnjega laboratorijskega preskusa in informacija o nahajališču vseh izvidov laboratorijskih analiz za tekoče leto..Za zagotavljanje predpisanih higienskih zahtev je odgovoren upravljavec kopališča. KL, foio: SHERPA Ko se kopate ns diinih kopaliičih, morate biti še posebej pozorni glede lastna varnosti. čisti del kopališča preko hi-^enske pregrade in se vsakič pred vstopom v bazen oprhamo. Na kopališčih vselej uporabljamo stranišča - teb naj nikoli ne nadomesti kopalna voda. Na kopališki bon- ton pa z lastnim zgledom in pogovorom navajamo tudi otroke. Našemu zdravju ne koristi, če se v vodi zadržujemo pretirano dolgo. Nevarnost okužbe je večja tedaj, kadar je organizem podhla-jen in utrujen. Boljše je, da ■ ■ radiocelje www. radi oceíje.com ^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek. 31. julij: £>opoldne bo napeto, saj Merkur nasprotuje Neptunu, kar prinaša nejasne misli in zmedo, zmožnost presoje bo nizka. Stopnja koncentracije za delo bo precej nizka, zsio se ne trudite, če to ni nujno. Popoldne bo bistveno boljše, saj bo Luna v odličnem položaju s Soncem, kar prinaSa harmonijo, dobro voljo, razvoj. Čas je dober za pobude in predloge, aktivnost se bo obrestovala zlasti Ovnom, Levom in Strelcem. Sobota > 1. a>^st : Dan zaradi aspekta Lmie v kvadratu s Saturnom ne bo spontan in vesel Obremenjeni boste z nezavednimi blokadami« ki se bodo prebijale skozi dan neuravnoteženo. Čeprav ne boaeimdi posebnega vzroka za slabo voljo, boste obremenjeni s skrbmi in napetostmi Venera vstopi v Raka ob 3.29, zato boste preobčudjivi, imeli boste su-a-hove glede prihodnosti. Močneje bo izražena čustvena stran narave, v finančnem smislu se bo povečala skih za prihodnost. Na vsak način boste želeli poskrbeti za stalnost. Zve-čeřin ponoči bo Venera v opoziciji s Plutonom. Vpliv bo dejaven še prihodnja dva dni. Ničesar ne delajte na s ilo. Lahko se zgodijo nepričakovani preobrati, na katere niste računa-h. Nedelja. Z. a\^usE: Dopoldne bo dokaj mimo pod vplivom trigona med Luno in Venero, m^ce kasnejepa nastopi opozicija Lune in Venere. Sunmičavost in neprilagodljivost okoliščinam bo močno povečana. Aktivirajte pozitivno komunikacijo in na življenje ^ejte optimistično in veselo. Močno bo povečana strast in vroČekrvnc»t, porabite jo za kaj res osrečujočega. Luna pre-stopi ob 10,09 v Kozoroga. Preobčutljivost bo na visoki ravni, na vsak način pa boste želeli zaščititi ljudi, ki vam pomenijo nekaj več. Popoldne bo umirjeno, večer pa napet (Merkur prestopi v Devico), aktivirajo se Jahko nepričakovane spremembe, od vas pa je odvisno, kako jih boste doživeli. Ponedeljek, 3. avgust: Razpoloženje bo nestabilno (Luna v Kozorogu), zato se morate boriti za uskladitev med razumom in čustvi. Nepričakovano vas lahko obidejo nenavadne idej e, kako izboljšati delovne aktivnosti, odkrijete lahko tudi kakšno skrbno varovano skrivnost, Odnosi bodo na preizkušnji, kajti primanjkovalo vam bo potrpežljivosti in ne boste se znali vživeti v čustva in občutja drugih (vpliv Merkurja v Devici), kompli-drate lahko zaradi malenkosti. Popoldne bo od napete ene^jekarprasketalo. Občutljivi boste in nezadovoljni, kar bo v vas sproščalo razdražlji-vosi in nemir. Čas ni primeren za akdje. Torek, 4. avgust: Zvečer Luna prestopa v Vodnaija, kjer bo aktivirala originalne zamisli. Razpoloženje bo nihajo- če, izpostavljen samosvoj način delovanja. Primemo je za druženje, dogovore, v poslovnem smislu za realiziranje nenavadnih idej in zamisli. Samosvoj i boste in želeli uiti pred lutino ali dolgočasjem, zato lahko povzročite kar nekaj težav z vedaijem. Zvečer se l^iko aktivirajo strahovi in blokade. Izogibati se morate ostri kritiki in lastni strogosti, veliko pozornosti pa namertiti pozitivnim medsebojrtim odnosom. Sreda, 5. avgust: Zaradi napetega aspekta Lune z Marsom in Saturnom se morate izogniti kakrinem koli tveganju. Moče presoje ne bo najvišja, še zlasti dopoldne in zjutraj. Na finančnem področju se lahko pozitivno uredijo zadeve, ki stojijo že nekaj časa pred zaprtimi vrati. Pričakujte novice, spremembe, na kate-rene morete sami vplivati. Večer bo pod prijetnim vplivom, dom^ljija bo delovala z vso močjo. Čas bo primeren za umetnost, modo, pisanje in izražanje giobjih čustev. 2â-radi močnega vpliva Lune v Vodnarju bo zelo povečana komunikacija, trgovina, potovanja pa bodo dobila prav poseben pomen. Četrtek, 6. avgust: Dan bo res čarobno obarvan, prepleten predvsem z nenavadnimi, usodnimi okoliščinami. Ob 2.56 nastopi polna luna ali ŠČip v Vodnarju. Nastopi tudi Lunin mrk. Čustva bodo močnejša od razuma, zato se nji m tokrat lahko prepustite z vso silo. Marsikaj se bo spreme-rtiio ob tem močnem vplivu. Izogibajte se negativnim drastičnim ukrepom. Previdnost velja zlasti v prometu, saj boste nestrpni in nepotipežlji-vi. Vpliv bo prinašal, da bo domišljija delovala z vso silo, v sebi boste čutiti večji nemir. Pazite se slepega optimizma. Močno boste čutili energijo ljudi okoti sebe, zato se lahko občasno počutite ogrožene zaradi nerazumljivih razlogov. Reakcije morajo biti strogo nadzorovane, kajti obremenjeni smo lahko z nejasnimi strahovi. Tekmovalnost bo velika, zato skušajte delovati pozitivno. Pozno popoldne in večer bostapod lepim vplivom (Luna se sreča z Venero) » zato bo počutje malce boljše. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTRGLOGINJA GORDANA gsm 041 404935 090142443 napovedi, bioterapije, regresi|e asirok)Qinjd.gonjana@SK:)l .r>et www.gorddna.s ASTROLOGIKJA DOLORES 0904361 0901426 27 gsm: 041 519 28S napovedi, pfimeijalna anafiza astroiogînjaSdotoœs » 24 IO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKISPORED RADIA CELJE SOBOTA, 1. avgust 5,30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ca-soplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo» 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, lO.GO Novice, 11.00 KuJturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (đo ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske r^ovice, 15,30 Dogodki in odmevi RaSio» 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA, 2. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ca-sopJov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - mag. Irena Ina Čebular, zbiralka spodnjega perila, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 3. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ča-soplov» 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 12.15 Bingo jack ^ izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice,. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak ža vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK« 4. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ča-soplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack poî, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, veiike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.30 Dogodki in odmevi RaSla,. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Robin) SREDA, 5. avgust Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje {narodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 10.15 Tračamo, 11.15 Kuhajmo skupaj. 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik. 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O ' klici, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Piim^ platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - 4play, 19.00 Novice, 19.15 Večerni prodam, 24.00 SNOP (Radio Robin) ČETRTEK, 6. avgust 5-30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ča-sopiov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kvtz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Uni-vox) PETEK, 7. avgust 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časopiov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 11.15 Sedem dni oazaj, 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice* 14.10 Uit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.1S), 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 16.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z ĐJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Uni-vox) Hočeš, nočeš, v vodo moraš! Ekipa Radia Celje tudi letos pripravlja zabavne popoldneve na kopališčih na Celjskem. S sabo vedno prinesemo obilico dobre volje, odlično glasbo, zabavne igrice, tudi kakšno nagrado ... Naš naslednji »štx-bunk« bo jutri, 1, avgusta, od 14. ure vAquaJuni vPod-četrtkul Pridružite se r^aml Na radijski strani Novega tednika vam razkrivamo animacijsko ekipo. Ujeli smo jo na delu minuli teden v Wellness parku Laško. Foto: GrupA Didžej Teo ni le voditelj petkove oddaje Clubbing na Radiu Celje, je tudi dklžej na prizoriicih. kjer si zaželijo zares dobro glasbo. Tn]e mušketirji - Bojan Pisok. Branko Ogrizek in Jala Šrot * so poskrbeli za dobro ozvočenje. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAl£STVICA I Wt^LOVETAKESOVER-DAVIO O^Afr.KBlYniWlANO i3) 1 MAMADO-PDOEtnrr 12) 3. T>ÏSHOW-LaKA (5) 4. POISONPRINCE* AMÍMACOONALÍ) (5} B. HEARTBf^-H^MASONSFT. SOPnSBlUSêEXWH f1) 6- RAgfimSART{AAlS£rrUP}- RJ3R8^AN0T>CMACHm£ (2| 7. MASTEHANOSERVAfn-NOirVBlf VASUEFr.MAmWGORf (4) fi. STUCKWmi EACH OTHER- SHONTHLEFEATAKIM (4) a BATTLERELD-JOROINSP^UUCS f3| laMONEYMAK-AO/DC (1) DOMAČA USTVICA t OBAM,KARSEr£SME- JA2ZSTAT10N (4) 2. ŠEVSEBiSKRfVAM-HUSAOB&ÛA i2) 3. BAROKO-SlDOtARTA (3| 4. BUCK CAT (1} & SVOJESAfUE-BffAA (6| 6. WSMTA-SaW (5f 7. ŠEŽJVM-PETRAPEČQVNIK (4) 6. NEGOVORIMI-MAJÛAARH j3) 9. HUANrTA-SaLOOT (2) iaGfi£M0RU6AM-ZEN {1) PRBL06AZATIUQ LESIVKÛ: eUUfnftOQF-LARQUX WORK-THESATURQAYS PAEDIOGAZA DOMAČO t£S!VICO: KARVARffiCE-VOYAlS ROr^-MAJAR fUgnimea: Martha KoQanfiil. Kopft9f^34. Câiie Ivana Pavček. Tidani tnosi 1D7.£danl metsi Nagnjenca dvipsta nagrado na oglasnem otfdeíku Radra Celje. LBSMCO 20 vTDËht^ pasira vsakĐsobotoobIS.un. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CaJSKIHSohis I POVESTQRO^CVETU- VtGR£D (31 Z FAKTIZCírRTEKltfl-ISKRICE (5) 3. ÍRNAfy^UCA-CAR (4) 4. rCZAAAĐI DRUGE-ANS.LJPOVŠEK (1} & fiNANČKAKmZASREDf PARIZA-KRAXAAff (2) PREDLOCZALfSTVICO: t£LltJBEZB4 JE PRAVASREČA-SAVINJSKIK? StOVENSKm 5 pi» I (Xi)mj-m£u (SI 2. KE POVEJ'KOmVRAT (2) a PtSMOZMORJA-ANSAMBB^ (3) i KáCAlZMOff MLADOSTI- MPa (4) 5. NAJKAVEtllPOET-eftEžidaaosAui (1) PRBaOGZAtfSTVJCO: KJE SI NOCOJ MUZIKANT-JUHEJ Htnmn: MbííaíV), Valentinćićava tO. LaSco Nigra|enca dvignata nagrada na ogSasnaffl oddalku Radia Celte. LjsNícd Ca^ s latio (khlulate vaak ponedel|ri( db 2Z15 uri. lestvico SkMftskli$paQb23.15tifi Za piadoQe 2 obah lestvic laMn gteuieto na dopisna sjMioísrÉn bvnnSon. iona naskiv: Novît8ENk.Preàn»va tS.SODOCa^ HoSel, Mitrbm^nitan boi! Branko Ogrizek je vodheljid Tanji Some privosol osvežitev. Bojan, Ssie in Jeie pe so dogajanja raje t^Mzoveli od dalec. - it.S9-31.juRj2009 - ^LG VROČE POI T 63 ?0 <10, «itllnm^dcherfiuda^, www.thennán«.« * Vas Bingzhongluo, reka ob gorovju Dolgi lasje in kraji, kjer se rojevajo oblaki Vrata avtobusa se ne zapirajo. Neodzivajoči brzino* mer visi na kablih. Sprevodiiik trikrat popravlja vozilo, preden pridemo na nevarni del ceste. Nevarni del ceste |e gomila blata s prepadom na levi, pa s y>úii*< na sredini »ceste«, ki jih morajo naša kolesa zadeti, če hočemo skozL Enkrat šofer tire zgreSi, avtobus se nagne na desni bok, vsi potniki se razprostremo na tevo - in čakamo» se bo-mo zrušili ali ne? Šofer niti ne trzne, pokadi dim. potem najde pot nazaj. Ko navsezadnje pridemo iz bldU in se oddahnemo, se začnejo serpentine. Ozka cesta do visoldh gora, stalni ovin- ki, ni zrcal ob robu cest, So-feiji se napovedujejo s hupa-njem. Naša hupa ne deîa več. Sledi vožnja na slepo, ki ima Pripadnica manjšina Miao, v ozadju vas v gradnji v nekem trenutku skorajda za posledico trčenje z drugim avtobusom. Po cesti prepoznaš revnost Eden od načinov, da prepoznaš revno provinco ali reven del države, je stanje ceste. Guizhou je po tej logiki eden najhujSih. Provinca je dom manj znanih, a neskončno lepih terasastih riževih polj; obenem dom 13 od 55 uradno priznanih kitajskih manjšin. Miao so ena najštevilčnejših in niso znani le po bogatih kostumih ali divjih »festivalih«. Ženske so prepoznavne Se po dolgih laseh, ki jih zvijejo v čop in spnejo na vrhu glave s posebnimi glavniki, ter po načinu barvanja svojih izjemno dolgih »pasov«, Znani so tudi kot dobri graditelji, predvsem z lesom. Xijiang, njihova »največja« vas, sicer sestavljena iz morda stotih hiš, je zaiadi priprav na septembrsko srečanje manjšine doživljala regeneracijo. Vsa skupnost se je zbrala in iz nič postavljala novih sto lesenih hiš ter ne kaj mostov. Po nekaj dneh ogledovanja vasic ter njihovih posebnosti razumeS le to, da je »u-radna številka« manjšin nerazumna. Zdi se, da ima vsaka vasica svojo posebnost, svo) pečat na noši, svojo vrsto glavnika. Zgodba o manjšinah je tista, ki se nikoli ne konča. Ko razumeš to, razu- meš začetek kompleksnosti odnosa vlade do teh manjšin. Številne manjšine v Nujiang Gorge v Yunna-nu so ceste malo boljše. Iz Datlja je ^^ga skupaj okoli 22 ur vožnje ob ovinkih včasih divje reke, med gorami, med osamelimi lesenimi hišami Lisujev. Zarjavele sate- litske antene, propadajoče mize za bQjaid, žice za elektriko včasih kar na drevesih. Moderno oblečena mladina ob klečečih starejših telefonira z mobilnimi telefoni, medtem ko straži prodajalno česarkoli, prodajalno, v kateri je toliko prahu, da očitno že 10 let lam nihče ni ruč pogledal, kaj šele kupil. Nujiang pokrajina, skozi katero paralelno tečejo tri reke- Yar^se (Jinsha), Mekong (Lacang) in Salween - stoji blizu meje z Mjanmarjem in je najbolj jugozahodna točka Kitajske. V njej živijo Hani, manjšine (Bai> Lisu, Nus in Drun^ ter Tibetanci. Težko jih razlikuješ. Vsi se radi oblačijo pisano. Dmng so najbolj razpoznavni po tem, da se še najde starejša ženska, tetovirana po obrazu. Navada menda izvira iz starih Časov, ko je to bil edini način, da so se ženske ubranile pred tibetanskimi lovci na sužnje. Mesta, kot je Gongshan, so polna Hanov. Reči mesto je Čisti optimizem« to so namreč enouUčne zmesi umazanije, vržene v nedrja najlepše narave, kar jih je na svetu. T\i raste vse, od palm, kaktusov, rož, koruze in krompirja. Takoj nad mesti so planine, oblaki se rojevajo in razhajajo tako blizu, da bi jih lahko jedel Čeprav je Bingzhongluo, »vas«, kjer se lepote Nujian-ga šele zares začnejo» del Unescove svetovne dediščine, tu turistov praktično ni. PETER 2UPANC V0e»6Mt/S0NCA «VNAMVf »MASAŽE BLIZU NEBES« v h&c na t«na Deide sv^ v hocdu V^ yak dan med 1& in 20. uro. KLAS264A MASAŽA REFLEKSNA MASAŽA STOPAL INOUSKA MASAM GLAVE L£POn«3 MAaUENfE *>«ŠA NA WVNfKU" ZOR AVtLNO MAZ1UEN)£ ■HliA NA TRAVNIKU- Infomod^ in rex0via|e T: 03 78 081SI% E: ínf69fffTn«-bm2.si wwMterme-dobrruji Ženske iz manjsinfl Miao sušijo svoje pasove na obalf reke. Š«.$9*31.iulii2009 26 NOVI TEDNIK Ibiza kot cupra, FR in bocanegra Seat je lani postavi! na trg novo ibí20, najmanjši avtomobil pri hiši, sedaf pa ponuja Še dve oziroma tri nove izvedenke. FR je oznaka, ki jo namenjajo varianti z l,4 da se ti od tovarne do tovarne razlikujejo. Južnokorejska Kia je tako doma predstavila hibrid z oz> nako forte LPI. Ta ima 1.6-litrski bencinski motor, ki ga poganja utekočinjeni naftni plin, temu motorja pa je v pomoč še električni motor, ki se oskrbuje iz litijionske polimerske baterije. Po tovarniSkih podatkih naj bi bila povprečna poraba 5,6 litra goriva, izpust C02 pa 99 g/km. Dodan je sistem stop/go» menjalnik je samodejni in brez-stopenjski... Kot pravijo, za sedaj ni predvidena prodaja izven domaČega trga. www.radiocelje.com Ibi2â eupn Zamenjava na čelu Porscheja Zgodba o Porscheju in Volkswagnu CVW)« ki je zadnje mesece polnila predvsem nemški medijski prostor, se je vsaj deloma razpleda. Wendelin Wiedeking ni več prvi mož Porscheja in vse kaže, da bo sld\itd tovarna čez Čas přisula v naročju VW. Kot je bolj ali manj znano, si je Porsche prizadeval, da bi prevzel veUko večji in pomembnejši Volkswagen. Ta- ko ali drugače so kupili malenkost več kot 50 odstotkov VW, nato pa je prišla recesija in Porsche je moral priznati, da si fe s to operacijo nakopal od devet do deset milijard evrov dolga. V ozadju tega posla je rivabtvo znotraj družine Porsche-Piëch (dr. Ferdinand Piëch je nečak Ferdinanda Porscheja» ustanovitelja tovarne Porsche, sedaj predsednik nadzor- nega sveta VW in eden največjih zasebnih lastnikov Porscheja), ki se je razme-' roma slabo končalo za Wen-delina Wiedekinga. Zdi se, da se bo zgodilo to, kar so mnogi napovedovali že dolgo Časa: da Porsche ne bo postal lastnik Volkswag-na, pač pa obratno. Na čelu Porscheja je po novem Michael Macht, ki je pri Porscheju že od leta 1990. Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 30. julija: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Irena Kastelic» Nova Cerkev 15,3203 Nova Cerkev. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Pavla Starlekar, Jelce 24a, 3263 Gorica pri Slivnici. 3. nagrada - majica NT&RC: Ojsteršek Cveta. Prešernova S, 3000 Celje. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naSe medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE USI - INFORMACIJE GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL 00 3^00 EUR. Do 36 mesecev u osmví 0^« POSEST PC tîiJt Ul. XIV. dîuùii« 14, 03/4257000 K MURSKA SOBOTA. Staneta RocmMia 16,02^21 30 00 PC MAHrBOR. Pirtinntkà 0^3410 00 PE Slovenj CSradtCi Roakm« r* 02;U12000 BOMAflPi.d.o^o SlQVMiftka27,1000 ljuU)Ana NUMERO UNO GOTPVINSKI KMPITI DO 10 LET 2AVSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERZAUPOKOJiNCE, do 50 % obr./ obvetnosH niso ovira. Ti/di krediK nci osnovi vozila in f^cmnçi. Mozw&t odplaoio oo půložrxe, pnc^mo tudi no dom, r-«um£ro uno f(ob«'l kvkovcc • ». tel«: 02/252-48-26, 041/750-560 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKO JI 03/490 03 36 Žnider's C^tje, Gosposka ul. 7 I ii^t Se», UJia K<1#»I>* S.^rtor ETrmmi VOZILA PRODAM R 5(om|>usl1, letnik 1993, dobro ohro* njen,prodom.TelifonOSI 670-984. 3364 ftENAULJdio 14. M1996. mslofiknn-sko nlet, prodom. Ceno po dogovoru. rd6fon&4) 29^402. â3â1 SUBARU leg«y 2.0 4 wd, letnik 1997, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 2^402, S3SI MSOtAfWKOMdO.O, OiifíW^ 21. UuMjana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop rTTTTnrffn TAKOJtI! IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! ITAKOJSNJE IZPtACiLOI Zr^ Od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVSRfTE! PE r^ARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20. 040 633 332 PE CSLJE, Uiloa XIV divizije 14 tel:0$ 200 ie30. 040 633 334 I Skupini B, Pinanera stofitv« d^ o.l KUPIM RABU£KO es^ vo&k oá letnika 1998, gotovino, kupim. Telelw 041 361*304. 3160 STROJI PRODAM SAMOKAKlADAUtO Sip 15, pa|ek Sip, no dve mtenf in puhcInikToifun, 2 motorjem, prodom. Telefon Ml 261-676. 3312 TRAKTOR Slorer, IB b, letnik 1960, prodom. Slovko Kozar, Světsko 14, Dram-|e,telefon5798-395. 3360 MOLZNI stroj Virovitica pro^m. Telefon 031 221-243. 3417 VILE za prenos okroglih bti nove, podomo. Telefon 041 807-853. Š366 ÍOÍPÍM FREZO za motoioiltMx Muta kupim. Telefon OSI 462-261. 3431 PRODAM BUKOVgoai, parcsbašt. 810A nji Sodrež, Grobelno, 4798 m\ doslop o^lt, pro^m zo 15.000 f UR. lelebn 030924^00. š327 ^KTVIO pri Gmbdnem, now nose^. Hi», í«lnikl98S,zeflil!ixeB39m',28l)m^ bttolne povrSne, m, prodam. Ob hHi lesen objekt, 3,5*5m,vTt12-16m, pod njim klet 2,5'4 m. Do hiseosfofi in jovmi rozsvetliovo. V letu 20(14 do 2006 ZGmenjovo strehe tn celotnego stovbnego pohištva. No »nćni legi. Primemo tudi 20 ve^o družino. Ceno po dogovDnf.T^ion041 560-539. 3268 SLiE, Novo VQ&. Prodom otioddom v poslovni prostor. Ceno 250 EUR. Telefon 031684^00. 3366 HA fronkolown prodorno 2.700 m' zem-IjHto z dovoljenjern zo izgrodnjo vikon-do. Ceno 25.000 EUR. Telefon D41876-316. NA Ffonkolovem prodorno novo hišo, mol-no zomenjovo zo monjS ^Ini vikend oli stonovonje v Rronu. Telefon 041 876^16. 34ia FRANKÛ113V0. SojA. Prodorno stm^ Ivo. moino odploôlo na obroke za dobo S let. Ceno 25.000 EUR. Telefon 041676-316. 3412 HA lepi, sonàii lokiKÍji v centra Vojnika prodom stnrejso hi», no porteli 560 m^ Telefon03t 424-167. 34» DRAMUL ProdomdoittVDiHskehi», tokoj v»t]ivo, v mirnem noselju, no sonmi legi, 2 km oddaljeno od oc prikljucko. Telefon 041 224031. š355 ODDAM SAHOSlOJHOhHo,vekoliùBrQs]ove,le«o izgrodt^ 1983, opremljeno, z vrtom, ck no olje. oddom oli prodom. Ceno 300 EUR/nesecno * stro^. Telefon 041 462-784. 3437 H!TRO NAROCiTE CHID I T Dvakrat na teden« ob torkih in petkih« lanimivo liranje o iirijenjii in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava oa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: S% pri plačilo za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1J-V/-1:», ^il^gTTO^SSJo. CEsm Vsak |Mtek 41 binmih 8tram televizijskega sporedi in zanimivi Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Ki^ Datum rojstvo: UIM: NepreUrcno naro^ No» tednik 21 flâjmfii^j 6 fflMOCOv podpis; NT&RC (Lao. bo podalkc i^onbljal-samo a poti«be n&foćoiike službe Novega letnika NAJAMEM HISO otr trisobno shinovonie, relonjo ni pomembno, nujno nojome dn^zino. Pe-nudniià,pokliâ1e051381-260. 342i PRODAM SMARIE pri J^oh, œnter. Prodorno dvosobno ^novonje, S8 m\ Tdefon 031402-162. 3318 ATRIJ ZfiOllc Atrij stanovanjska zadrega z.o.o. Ljubljanska c«5ta 20, Celje 03 42 63 110 http:/ f www.sz-atrij.si. www.sloveaiapropertyatrij .si; info^à-atrij.si t BREG PRI rOLZIXI. lepil in fUDkcIonalaa, nizko energetska $(anova^|skii IHia. oa iikaoi lokaciji, velikosti 340 ib2 na parceli i JOO a^ Uto iz]^. 2004. Cena: 460.000 EUR [afo: 041 329 179 vi oleta .stois^sz-alrii. si ARCUN<-VOJNIK. v modernem stuiovanjskam nesalju ae pmcisia 14$ianov4fljskihenot-novogradenj v podaljienf III gredberd fss. Objekti so vet&osti 113.145 in 163 m2 neto bivalnih povrirn % pripadajočimi 2emljiiâ velikosti 400 • 730 m2. Del objektov [8 pripravljsn za prBvzam, ostali so v okljuin fui. fntormadje: LŠ prvjakt d.Q.o. D51 393 458.04^ 222 657 in 041 797 206 : frWltâ: infoSUffojskiei tsf na spletu t)ttp://www.laiirajfikt«/. Jks^mifijnm ©wQtednik Naročr^f Noveoa tednika boste fahko . naročniške UQOdnostl- , . _ .>' i ' 'Lit t^cortsdtl Izključno 5 si^ neroCniSi® kâftk»« naročniško pokârtco osdrorna < oseMm dokum^^ naroCnflca Novega tednika. HelilroHMene ugodnosti se ne preneselo v naslednje leto! QUE, Hovo VK, Kroigheqevii 6. Dvanpoj-sobno stonovonje, 69 m^, prodom. Tete-ion040B2M2(). 336i C(UE, Nusicevfl. PnMiomenosobrto oprem-Ifeno stonovonje, 43 Felebn 04} 251-002. 3401 Wl. klok, Sve!elko 2, Droml|e. Stonova-t^, 12D m^ z gomio, v celoti opremljeno, t^evizor. DVD, prolni stroi, celotno opremo itd., oddam zo dl|e-dom. Tetef» 041745-222. Zm IISENE 2flb^ u sodje 1er knmipir in suho koruzo v vrećoh ugodno prodom. Telefon 031317-714. 3428 Celo življenje si garala, mnogo pretTjjeia, véiko prejokala, ob vsem hudem se oidinasm^ala. AruikonaipošlesotirnoČi inzapria trudne sioči. ZAHVALA V S9. le(u nas je za vedno zapustila naU draga mama, stara mama» tašča, teta in prababica MATILDA STRNAD roj. Centrih iz Pii$tan|a 57 Ob boleči izgubi se isahvaJjujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Šmarje. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči V9i njeni 3346 Čas neusmiljeno beži, izgublja se v daljavi, Vse odhûja, kakor tihn. reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V SPOMIN ANDREJU MAVRICU (30.7.1999-30.7.2009) Žalostni smo, ker smo te prehitro izgubili. Po^ešaiDO te - vsi tvoji 3M5 IHegUoM, ugodno prodora ToMon |D3)5741-36105135U35. è3S2 GARA2MA vroto, doliino 225 on, mno 200 m in poćbpper^boscli. malo rol>> {jono. prodom. Telefon S7H156,031 533-112. 3444 KUPIM ROČNE uro za rravijoiije m diko na platnu ku|Hn).TeWfon041 742-915. p 11l£SKR61i{N^ 6(Melni vdom^zimlm^ želi ionsko do 58 let. ToleU 041246-647; o^ndjo SuperAlon. 3411 SCM Gonni Sior »m 37 iel n imom ndflo zoposlitov. Rod bi » spoznol z rosno gospodično, ki mj bo stoni od 29 do 34 lel.Semizokofice Cetio.Moil hobv so: rod kolosornn, hodim no sprihode, tudi v kino. Sodi resiM, dobrosróio in prilitib-Ijeno. Mojo tolefortsl(o ilevilko je 041 987-638. $438 m USiUSENKA, slmpotiôio, 3^, vitko, fzCeljo,Mpr^ÍQ.T^{on041 248-647; ogondio Super Alon. L£PArittnto, 35 let žali prijolilia. Idikos moôiej» postove. Telefon 041 248-647;GgeRuia$iip«AlQn. 34ii Brezplačna posradovanja za ženske do 46 tdt. Posredovdlr)íco ZAUPANJE 03 S7-Sie-319. 03t •3e-37tt L90Dold Or^šniks.D.. Prebold 0,5ivm5mrtï, rûsm/TU $07710 tiSina je pre^boka, kakor v zelenem, prostranem gozdu} (Srečko Kosovel) ZAHVALA Ob boleâ izgubi drâgegâ moža, očeiá, deda, praděda in brâta MILANA TOPLIŠKA i2 Laâkegd» VaJeDtmičeva 44 (24.12.1931-19.7.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji potí. Hvala za izražena ustna in pisna so^ja, darovano cvetie in sveče ter denarno pomoč. Hvaia kolektivoma "Hm láško is Osnovne šo!e líimoža Ttubaiù Laiko ter pbarski družini Sin i goban. Hvala gospodu bjpniku za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru za sočumo odpeli pesmi, godbetiiku za odi^ano Tišino in gosi^u Petru Ojsteišku za iaečene besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi po^b-ni službi Komunale Laško za organizacijo po^eba in osebju Doma za ostarele l^ko. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vera. hčerki Romana in Mateja z družinama ter ostalo sorodstvo L306 Te bolezen je objekt. Še poslednjo moč n' vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ŠTEFANA NOVAKA iz Šmarjete pri Celju 7 a, Škofja vas (18.11.1937-15.7.2009) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem in znancem ter bivšim sodelavcem Žične in Etola, Hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino, nam izrazili ustna in pisna sožalja, ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala dr. Prazniku, nujni reševalni postaji Celje za takojšnjo pomoč in pljučnemu oddelku Iralnišnice TopolŠica. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru in za odigrano TiSino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽaJujoČi: žena Elizabeta, sin Branko s Heleno in vnukinja Nadja s Sašooi 3432 Pri nas je kvaliteta na 1. mestu ALUKOMEN Gradite novo aH obnavljate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? i Imate težave s tesnenjem? REŠITEV: PVC In ALU OKNA. zâ vse osamljene 03 S7-2e-3ie, ^eggold&jgini^^g^^reboj^ ZAPOSLITEV IŠČEM ^lo pri «irejMi tf rezini: cBreníe, posprcvijonje Hd. Delo cprovim hřtro m kokovoshio. Imam S^, izpit 20 avto, znonjd nemlk^o {9vk9, tu^ veclefne izkuioje jio podobnih delih v tujini. Delo noj bi potekolo v Colju qÍí bližnji ok9llci.Mojt6Íelon(MÚ7D7-3S2.Ajbí' SAMsoi mojstaí $ proimdnfm In speoo^ nimi stro§ iz czpos^evolnke SAM v (HiK^jo), UL bratov Dobfolïfâtov 13, tol0(onO4i62^,(O3)S4íi3i1. n HOSÎEL >Xd(Scdc. ] 5 a, Uc dvo* posteIjtMi sobo s *** zvezdicami, samo-âojng eiwto, zelenje, sprehodi, poh«^, kol«sari«nie cli ljenje kortoVo, blizu tenn Dobrno. Informodid po tolefonu (03) 5728-101.041728-554; ^^o: lupail5@smail.coni. 3342 •I2LET' IZOLA. PORTOROŽ Odhod: A 00 • kni. pe dooevofv Pevrralc 21JM POSAltMI&rVO VAŠmtAS l>*aXfV 12. CSLS Kola fl VELUX< no. 337B VRATA. ZIMSKI VRTOVI S TRADICIJO ZAPOSLIMO nofokonco 20 strežbo brone in pr)oče.Tekion{03]S461-45l.6«lilno hran Xolar,s. p., Olvti^ 12, Mubećno; gostilna.kolor^moil.com. 3369 [ZWUAM teknite prem kopdnk vnj. KopobnŠláBr, Molgajevo2D,^ (e,tek;ion041826-594. 3005 PREM06, zfiki u9odiw. z dostovo. TeMon (Ml 279-187.^znfštvoVlodinitf Pernic, s. p. Sedks^91, PoiSehnik. n gfnOH/ SPlOŠNO KliPARSTVO • KROVSTVO XRK ŽjMoria T»2.6tfli aSM: 031 307 780 UttmétQmmmi «Ob« «alla MI({M)SrNOinpozéu9oM jemo deniit fosode. M36nid, d. 0.0., Goí* po?fitsko Uie.Telefon041771-104.0 I iiiniinAi.radiocelje.com iiiniiniii.iioyiteilnik.com vote NOVI TEDNIK LASI - INFORMACIJE 29 So ranegli^ke, ne celi jih Čas, Prelepe spomine imamo, mama, riavas. Pot ruis vodi rja, kjer vi spite. Thm lučka ljubezni vedno gori, spomin na m. draga mama, vsak dan živi! ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, stare mame» prababice, sestre in tete MARIJE KOVAČ roj. Ojsteršek Í2 Padeža nad Laškim (29.6.1920-19.7.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. (skrene se zahvaljujemo osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za skrb in nego v njenih zadnjih dnevih življenja, pogrebni službi Koimmale Laško za brezhibno organizacijo pogreba in gospodu Župniku Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem za izrečene b^ede sožalja ter darovano cvetje, sveCe in svete maše. Vsem in vsakemu posebej §e enkrat iskrena hvaia. Žalujoči vsi njeni Ni res, dajeodila- nikoU ne bo! Ujetavna^asrcaz najlepšimi spormni bo vsak naS korak spremljala v tišini.. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zaptistila diaga mama, babica, fira^btcd, sestra in teta . OLGA - JULUANA SIMONČIČ roj. Loger iz Radeč, Starograjska ulica 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ter predstavnikom društev in organizacij, ki so |o v Žalcu pospremili na zadnji poti, izrazili sožalja ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala patru Viktorju, pogrebni službi Ropotar b Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Pogreiali jo bomo. Žalujoči vsi njeni VME^CU juliju oudimo am novim strankom mkmfni popust v vrednosti S EUR no mosozDi storitve. Horoolo po tde-lonu 031 6644)27; www.nonwer-gíísko-(noso».(om. TRM studio, Po-hor$kđulica19a,Ce^ n GRADrnU), pozori Po konkuroncnď) nnoh izdelujem peô in bojlere zo centiolt» ogrevonje. Gorarajo zo peo jo S M. V ovgu^u popust no cdelke. Anton k plene, s. p., Prekaqe 29 a, ikofjo vos, telefonMlSJ))),041 531.976. 3434 ZAHVALA Zapustila nas je draga mami, stara mama, prababica in sestra ANTONUA BOVHA (3.6.1927-14.7.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, njenim sosedom in znancem za tzrečeoa sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maSe. Zahvaljujemo se dr. Gratovi in osebju na njenem oddelku v bolnišnici, pogrebni službi Veking in gospodu Srećku Hrenu za opravljen cerkveni obred. Posebe) bi se radi zahvalili družni Lukaček za dolgoletno skrb in pomoč ter gospe Geicl in gospe Karli. Hvala vam! Vsi Djeni 340Ô Vsa sreča, smek in vse lepo s leboj je šlo. Življenje pa naprej hiti, le mi ostali smo sami. Vemo, da nikoli več ne bo tako lepo, kot s teboj nam je bilo. V SPOMIN MARIN KOS iz Tmovelj pri Cel|u (25.1.1985-29.7.2005] Minila so štiri leta, kar te je kruta usoda odtrgala od nas. Vsak dan smo v mislih s teboj in te močno pogrevamo, dragi Marin. Čeprav je vse končano, čutimo sedaj, da najbolj na svetu želimo si te nazaj. Iskrena hvala vsem, ki obiSčete njegov grob z lepo mislijo, mu podarite cvetje ali prižgete svečko. IVoji najdražji 3440 Ni sm/T tista. Jd /bfi ruu. SovezimoČn^še. Brszpomenazanje so razdalje, krajinčas.iN.K.) ZAHVALA Ob boleč! izgubi drage mame, bdbice in prababice JOŽEFE CEHNER roj. Krč iz Šentjurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za Izrečeno soža^e^^veče, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poli. Žalujod njeni 3446 Celje v celjski porodnišnici so rodile: 20. 7.: Ksenija DOBNIK iz Celja ' dečka, Metka RUDNIK iz Smartnega ob Paki • dečka, Marija KLANČAR s Ponikve • deklico. Franja MARGUČ iz Loč • dečka, Natalija MEKLAV iz Žalca - de klico. 21. Z; Nina RJAVŽ SRC s Stranic • deklico, irena GUCEK s Prevoija - dečka, Silva BELCL iz Maribora • deklico. Bojana OVEN iz Velenja - deklico. Bojana BRACun iz RogaSke Slatine - dečka. 22. 7.: Karina OSTKOŽNIK HORVATsTeharij • dečka. Maja JERIČ iz Slovenskih Konjic - deklico, Marica LAZIČ iz Celja - deklico. Nina RAŠKO iz Velenja • deklico, Tanja Ž3VIAVC iz Radeč - dečka. Sandra PIRNAT iz Zreč - deklico, Peira KRUMPAK iz RogaSke Slatine • deklico, Bri^ta CENTRIH iz Buč - deklico. Dejana MAJDANDŽIĆ iz Velenja -dečka. 23. 7.: Rajka JVANOVIĆ iz Žalca ' dečka, Klavdija ŠLO- SER iz Loč - deklico, Polona PETEK iz Celja, dečka, Anica VIDMAR iz Tržišča - dečka. 24. Z: Maja HREN iz Šempetra v Savinjski dolini • deklico. Vanja MANČIĆ iz Celja -dečka, Tina SVET iz Škofle vasi - deklico. Tanja STUBEU iz Laškega-dečka, Zdenka ČE-MA2AR iz Celja • dečka, Mar-jetka KOSEM iz Loke pri Zidanem Mostu - deklico. 26. 7.: Maja GROBELNIK iz Žalca - dečka. 2Z Z: Rafaela GLUŠIČ z Rečice ob Savinji - dečka, Helena KOROŠEC JAGODIC iz Celja - deklico, Alenka BROD - it. 69-31 iz Celja - deklico, Mihaela SATLER iz Mozirja - deklico, Katarina LAVRIHA iz Gorice pri Slivnici - dečka, Sabina PAVUČ iz Celja - deklico. Stanka HREN iz Zreč - de-kiico, Suzana BUKOVNIK iz Šempeffa v Savinjski dolini -deklico. OKE Celje Poročili 80 66: Milan KOLENC In Nina DUDINA, oba iz Celja; Gregor VRBOVŠEK iz Svetlega Dola in Lidija ZAZUAL iz Brdc. .jHiq2009 - M' TTirtva - le viSe leti. Njen duh je prost. Biagpčuieča in neizmerna je. Zaxosivsi, ki nas je ljubila, orrinw oči, zmotno bilo bi talovatí. saj želela bi si nc^pogum in zavest, da ni res. da je več ni Vedimo. daleviSeleri, tako visoko, koišenikoli ni. iN. A; Ob boleči in nenadomestljivi, nenadni izgubi drage hčerke, mame in babice VIDE DELČNJAK roj. Vengust po domaČe Novinšekove Vide iz Bovš pri Vojniku CZ6.1946-23.Z2009) izrekamo iskreno ZAHVALO vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala duhovniku in sorodniku Klemnu Jagru za lepo opravljen obred, župniku gospodu Pergerju za besede tolažbe, govorniku gospodu Ofenta^^ku za predstavitev njene življenjske poti, pevcem za lepo odpete žaloslinke in trobentaču za zai^ano poslovilno pesem. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, njenim bivšim sošolcem, sosedom in sodelavcem iz Splošne boln^ni-ce Celje, vrtnarskega podjetja Florata, družb Pakman, SODO, Šumer in l^lekoma Slovenije za vso tnoralno podporo. In že vnaprej hvala vsem, ki ste že in Še boste postali ob njenem grobu in ji morda prižgali svečo in zanjo zmolili. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 2e deseto leto je, kar TwS dom je prazen, saj smo šli narazen. Le lučke in rože tvoj grob krasijo, v nûli/i očeh pa še vedno solze se iskrijo. V SPOMIN 2. avgusta bo minilo 10 let žalosti, kar nas je za vedno zapustil HENRIK OVTAR iz Ilovce pri Vojniku (31.5.1943-2. S. 1999) Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in mu pridete tudi kakšno svečko. Vsi njegovi 3413 Celje Umrli SOJ Franc GOVC iz Vrbnega, 57 let, Jožefa CEHNER iz Šentjurja, 87 let, Marija KOVAČ iz Padeža. 89 let, Elizabeta JANČIČ iz Šentjurja, 90 let. Angela SENICA \z SUvnega. 67 let. Sonja JENlC MEANEZ iz Štor, 55 let. Ljubo LUKIČ iz Štor, 56 let. Antonija BOVHA iz Celja. 82 let. Kristina FIUPČIČ iz Celja. 88 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Frančiška AUBREH iz Zibike, 87 let, Roza FAJS iz Spodnjega Tin-skega, 89 let, Marija-Marti-na HOSTNDC iz Gubnega. 74 let, Ivanka VOVK iz Celja, 75 let, Marija KOLAR iz l^stni-ča. 90 let, Vekoslava KOVA-ČIČ iz Pristave pri Mestinju, 82 let, Anton SOVINC iz Za-gaja pod Bočem, 55 let. m . KINO PLANET TUS KpftMiHtfignfi ti pridrtt^o pravim d» tprtfftenb« ^grimt. BníM. komadijd |18*) 12M 15.45.17.45. >9.45. 21.45.23.40 Himth Mofrtjna. kome<)ija 11.3fl 18.10 KtriY Poctr in princ mtíam krvi 15.00.18.00. 21.00.23,SB U^i Mt 3: lůn ditwnvrtv, anínvrans komedije «sinhranizirvn MUm 15.10.1720 Udmi dob« 3: Zora dínonvnv, enimifina lunwíiji -sntvonaw) 3 D 11.4a ig.SO. 16.00. «.30. 20.50.23J0 Ijubioikj. romemiina drem» ^340.18.20. 2140.23.00 Pnkreiaiu tomw^i 1930. 2)40. Soabćtav. runentibur komcd^a iiáíLl6.20.1850.2m 23.30 Traniforaisip h MsUewqe p«đ3i • znanstvsm fantBstiSns pustolovjfiM J2JÍÍLia40 yb^péUè.gnnïfvi^ 18.30.21.35. Zad^ gro^íwkt (15+) 14.20.1S.S0.19,10, 21.30.23.SS UgsndK pretfatsvt SO vsak dsr yetížtavaMvaoholňin nsdřliň prattův9S0¥fitíBÍfí¥sab(ff0 METROPOL fmuA.it. 21.D0 KiTbraztlivH fĐffltni&u drama / komadlja SLOVENSKE KONJICE NEDEUA. 2.8. 20.00 Praraí «nor, krimln^ PRIREDITVE FEraC3l.7. 19>00 Grad Podsreáa_ V zelenem vrtu otvoritev razstave likovnih dM A/-meïntifmr, nastopata AleksoJiâra Cerm£îj. wkai in Klsmen Kmjc, kontrabas 21.00 MCPatriotSiov.Konjice_ Literami veter 20.30 Vrbje Ljubno ob Savinji Srečanje s člani društva Komen in domačimi godd prireditev FU)saj^kega baia $0e0TA«1.8. 8.00 Gotovdje Kmečka tržnica s sejmom pod lipami 9.00 Center Nova Velenje__ Glasbeno poleti)o dopoldne aa kmečki tržnica 10.00 Muzej novejSe zgodovine Celje Ibbija tuikovna predstava gledališča Fm-Fni lOjO OS Ljubno ob Savinji_ Ustvarjanfe likovnih del v živo prireditev Posavskega baia 15.00 Muzej na prosty Rogatec Peka kruha v črni kuhinji in izdelovanje rož iz krep papirja emografskadernonstrvdfaiiiučrio-doživljajska delavnica 17.00 Park SÎ0V. Konjice_ Reggae kreafiimo v parku 21.50 Laško Vodna 5imíonÍ|a NEDCLJA.2.8. Etjiograiska povorka Flosarski bal - ob 16.00 Etnografska vasvVrtju: ob I6.S0 udiTonje »flosa«;ob 1T30 mladi harmonikarji Zgornje Savinjske doline: ob 18.30 flosarski večer PONEDELJEIC3.8. 8.00 Ribnik Vrbje Poletna doživetja ob ribniku Rmirkovišportniineko dnevi 21.00 Pred Domom kulture Velenje^_ Zvezde pod zvezdami Stregeisem angleškemu knúju-po-letni kino POLETJE V CELJU l'LTt;K.31.7. 7.30-8.30 Mesma plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba * 18.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravja brezplačno merjenje maščobe * 19.00-20.00 Mestna plaža: večerna telovadi»; z dihalnimi vajami * SOBOTA. L 8. 7.30'8.30Mestnaplaža: Gibajte sev poletju; jutranja telovadba ' 22.00 Knežjidvorec: Kino pod zvezdami: Čudovita dežela, drama; pred-Sim : Obrazi/faces> a vtotja Roberta Hu-linskega in Staneta Špegla \Et»;UA.2.8. 730-8.30 Mestna plaža: Vadba Pinati PONEDEUKK..^. 8. 7.30-8.30Me$tnd plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba * 18.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minutí za zdravja brezplačno merjenje maščobe * 19.00-20.00 Mestna plaža: večerna telovadi»; z dihalnimi vajami * RAZSTAVE 15.00 Ljubno ob Savinji Muzej novejše zgodovine Celje: Kralj Aleksander med nami, do 6. 9. Osrednja knjižnica Celje, Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister, do 3i. d. Zgodovinski arhiv Celje: Kranjski deželni privilegii 1338-1736, do 30. 9. Galija likovnih del mladih Celje: raz-stava iz 14. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let, do 30. 8. Dom sv. Jožef Cel|e: Platna; razstava Valentina Omana Avla Htíctro Celje: Mravljica - Tlhožit-je2009,ííoiJ. 8. Galerija VolkCeljr Celjske poletne vedute - XI. poletni slikarski ex-tempore, do 31 e. Galerija Nikca Celje: D^ Njka Ign jatî-ča - posthumna razstava Savinov likovni saion Žalec: Nova fotograf ja ' I^stori: skupinska razstava fotogrctSj (Abadžič, Lenart, Kerbler, Ku-sterle),di) 3i. 8, Kulturni dom Šmarje pri JeUah, Cvetoči vrtovi, razstava deUanka Orača» do 9. 9. Gasilski dom PGD Groblja Latkova vas: Spomini na Tita in JNA, ogled vsâk delovnik med 19. in 20. uro ali po dogovoru na lei. 041/783-370. Pokrajini muzej Cdje: Mavrični svet SchtStzove keramike, do 30.8.; Svetišča c^ reki, do preklica; Nova arheološka odkritja/Nova zgodovina Ljubljane (Knežji dvor), do preklica Pokrajinski muzej Celje: Kulturno- in umeinostnozgodovinska razstava« Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor) Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rlfnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hi£a Šentjur; ipavca • življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej I^ško: Laško -potovanje skozi čas; Geologija okolice laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški tunzem. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju. Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov briog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografi aidje Jos^ Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Gosaka Cdje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče HochkrautTremei^. restavracija na celjski žekzniški postaji, CeleiaparkCelje in poŠta Celje: likovna dela Vlada GerSaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskary Kí^ja Celje: prodajna razstava izdelkov tzserij Nature in Enei^ Design ter Cesarica Barbara Celjska, oî> likûvaJca Oskarja Kogoja ter^fik Ru-dolfa Španzla na temo Celjski grofí. Minoritskj samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalna razstava Aian;e Gaber. smoci Petek, 31. julij, ob 22. uri, občinsko dvorišče v Laškem: Letni kino Torek. 4. avgust: Odbojka in nogomet na mivki v Rečici, odbod ob 9. uri Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, vsoboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno: •možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL] -brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobitaa učilnica) -ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim -šMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure- -brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce -pranje nami^ega tenisa od ponedeljka do petka -brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let -možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Slo venij i in Evropi "hF Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega •ftršek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro. vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. In 18. uro, vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: Če-trtekob J9. uri. Sobota, l.a\^t,ob9.30vP2(^nni park) : vaj e vokalne skupine SKMŠ Uradne ure: pisarna. Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka v športnem parku. odbojka na igriS-ču pred OS Hruševec Svetovanfe otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsaki, in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00. pisama Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. KS^ Redno dogajanje: Vsako sredo med 11. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov ■ ■ svvvv/. rad f oce IJe.com DRUSTVO REGION ALNA VARNA HJŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE T^iefon 493-05-30 Sent - slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje teL št. 03/428 88 90 MATEďUNSKIDOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASUJA 0Ô0-U-55, i^k delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01 •524-19-93. g-maili druStv^sps®dru3rvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNUH Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUSTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starte, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Triefbn 03 427-95-26 ali 03 427-^5-28 DRUSTVO OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4,3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petekod 8.-16. ure; teieřon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od9.-I3. ure. DRUSTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, infog)eteDs.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenj u, prehrani in vzgoji najstr^ov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko 5roi Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agendj$ko-(ržnD dejavnost Naslov: Prešernova 19. 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03j 54 41032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda le 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klan Šek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. "Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. RADIO CEUE direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dod^o vrednost. NOVI TEĎNPK Odgovorna urednica; Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor ŠarUh» Klara šteianec Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail medništva: tednik€^nt-rc.si C-mail tehničnega uredništva: tehnÛ^tednik@>nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio^nt-rc.si. E-mail v studiu: inio(š^radio(;e]je.com UREDNIŠTVO Milena BreČko-PokliČ. Brane Jeranko» Spela Kurali. Rozmari Petek. Urška SeliŠnik, Branko Stameičič. Simona šolinič. Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk m it.59*31.JullJ20Q9 AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske sioritve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zla tko Bobinac, Vojko Grabar. Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik. Marjan BreČko Telefon: (03)42 25 190 Fa;*: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. poŠti: agendja^nt-rc.si RAZVEDRILO Nagradna križanka f OMOČ: AUMENTI-prrîivnina, BATATA-skâdkt krompir, ORTOSÛN-pravokotnik, PIRATSTVO-morsko razb ki kar poka od energije in bi že treniral nogomet, toda organizirane vadbe za to starost še nimajo. Velenje piše pisane, lepe zgodbe... DEAN ŠUSTER, foto: GrupA r • < . m / Št.59-31.fiinj2009