’\r'
Št. 27 (1058) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, A, A, 2. julija M W	1970
Franci Stipič s Planine hodi v 3. razred osnovne šole. Čeprav mu je šele 10 let, zaleže na njivi za od raslega delavca. Sploh pa pridnih ljudi v vasi ne manjka — več o njih v reportaži* na 4. strani-
VRATA ! , I OKNA
inies poLKNA
ribnica KREDIT
- Pridite na srečanje izseljencev
V Cateških Toplicah bo 11. in 12. julija srečanje izseljencev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. t Rojaki iz teh pokrajin se bodo že četrto leto zaporedoma zbrali na Dolenjskem. Brežiška občina Jim kot gostiteljica pripravlja v teh dveh dneh prijetno bivanje.
Zamejskim Slovencem je posvečen koncert akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« 11. julija zvečer v viteški dvorani brežiškega gradu. Osrednja prireditev tega srečanja z rojaki bo naslednji dan v parku zdravilišča Cateške Toplice. Za to priložnost jim pripravljajo
• kulturni program moški pevski zbor prosvetnega društva bratov Milavcev
‘ iz Brežic, godba na pihala ] iz Kapel, folklorni skupi-1 nd iz Artič in Karlovca,
• tamburaški orkester iz Samobora in recitatorji gimnazije v Brežicah. Po-
’ zdravno besedo bo izrekel '■rojakom podpredsednik republiške konference
• SZDL 2iga Kimovec. Izse.
’ Ijenci bodo prejeli spo-' minska darila — narodne kruhke z datumom
1 srečanja in sveženj turističnih prospektov Dolenjske. Za dobro voljo bodo poskrbeli Planšarji, kapelski godbeniki, tamburaši iz Samobora in stalni ansambel Cateških Toplic.
Na srečanje vabijo ro- i jake in domačine: občin1- ; ska konferenca SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, \ Metlika, Novo mesto, vnica in Trebnje.
J.
Se- I T.
MAJ 1970: REKORD V ZGODOVINI TOVARNE!
CELULOZA: z lesom ne bo več zadreg
V kraki tovarni Djuro Salaj računajo, da bodo zaloge lesa do zime skoraj 100.000 prostornih metrov - Rekordna proizvodnja v maju
se na Vinici!
Srečanje slovenske in hrvaA-ke mladine bo 4. in 5. juliua na viniškem kampu. Ob 35-let-nici osvoboditve in dnevu borca bo vimiško srečanje osrednja proslava, na kateri bo govoril Mittja Gorjup, pred-republiške konference Zveze mladine Slovenije.
4. julija popoldne se bodo na Vinici zbrali taborniki in člani Počitniške zveze s slovenske in hrvašike strani.
Ko bodo postavila tabor, sl bodo ogledali razstavo v šoli in Zupančičev muzej, nato bo ob tabornih ognjih mladinska zabava.
5. julija bo zufcraj koncert črnomaljske godbe na pihala, na kampu pa bo sledila slovesnost, na kateri bodo po uvodnih besedah Mitje Gorjupa in drugih podelili še 7 občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Mladinske kulturne skupine bodo pokazale svoj program, popoldne pa se bodo zvrstili še nastopi zabavnih ansamblov. Na nedeljski prireditvi pričakujejo 7.000 gostov.
Umrla pod vlakom
Mladi: dobimo
3. julija v Kanižarici
Kolektiv rudnika bo rudarski praznik počastil na slovesnosti, ki bo 3. julija po-, poldne, obenem pa bodo odprli novo upravno poslopje. Na prazniku rudarskega kolektiva bodo podelili tudi nagrade zaposlenim, ki so več kot 30 let v podjetju, prav tako bodo deležni javne pohvale in priznanja najbolj požrtvovalni člani kolektiva.
Odkrili bodo, spomenik
Obnovljeni spomenik padlim . na Senovem bodo odkrili na dan rudarjev 3. julija. Senovčand bodo s tem odkritjem počastili svoj občirv-ski praznik, 25-letmco osvoboditve ter 20-letnico delavskega samoupravljanja. Kiparska dela na reliefu spomenika je opravil nekdanji kozjanski borec akademski kipar Stojan Batič iz Ljubljane.
RADO KOZOLE
Kristina 21ak, oskrbovanka doma počitka v Loki pri Zidanem mostu, je pred kratkim ob železnici nabirala krmo za svinje. Ko se je vračala proti Bregu, je hodila po desni strani proge. Tedaj je naproti pridrvel ekspresni vlak in jo zadel.
Pomoč v hrani
V torek in sredo so predstavniki občinskega odbora RK Sevnica razdelili 151 so. cialno ogroženim družinam in posameznikom v sevniški občini pomoč v hrani. Vsi prizadeti so dobili po 2 litra olja, 3 kg moke in 2 kg sladkorja. Skupna vrednost podarjene hrane je okoU 4.000 dinarjev.
V kKški tovarni Djuro Salaj se že kopičijo zaloge lesa. Računajo, da bodo v juliju veliko lesa dobili iz uvoza in da bodo v tem poletnem mesecu na skladišča pripeljali 80 do 100 tisoč prostorninskih metrov lesa. Tudi junija so dobili 60.000 prost, metrov lesa, za normalno proizvodnjo pa ga potrebujejo največ 45.000 metrov.
Jutri dan
Redna preskrba z lesom, zaradi katere je imela tovarna še letos tako hude težave, kajpak vzbuja občutek umirjenosti. Letošnje zaloge so že večje od lanskih in do konca leta se bo nabralo že več kot 100.000 prost, metrov lesa. Ob koncu lanskega leta so imeli komaj 7.000 prost, metrov zalog!
Ob ugodni preskrbi z osnov-
rudarjev
no surovino so v Krškem v maju dosegli svojevrsten rekord: odkar stoji tovarna, niso nikoli naredili več papirja. Majska papirna proizvodnja je dosegla skoraj 6.500 ton, hkrati pa so v vsej dovini tovarne samo štirikrat naredili več celuloze kot v letošnjem maju.
Proizvodnja v petih mesecih je zato za skoraj 1.400 ton presegla načrte. V petih mesecih so naredili 3.106 ton izdelkov, celotni dohodek pa je v tem času dosegel 76,721.000 dinarjev.
Skupen program za dan rudarjev in borcev
Jutri, 3. julija, bodo imeli kočevski rudarji verjetno svojo zadnjo večjo slovesnost. Posvečena bo dnevu rudarjev, dnevu borca in 20-letnici delavskega samoupravljanja. Na dan rudarjev bodo imeli najprej svečano sejo delavskega sveta, posvečeno 20-letnici samoupravljanja. Na seji bodo podelili tudi priznanja vsem dosedanjim predsednikom delav skega sveta in upravnega odbora ter predsednikom dru-
raj ves dan. Naslednji dan pa bo priredila koncert v počastitev dneva borca.
Danes ob 16. uri bo pri rudarskem domu še tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovale bodo ekipe rezervnih oficirjev Rudnika, borci in ekipi dveh obratov rudnika. V soboto ob 9. uri bo na kočevskem strelišču tekmovanje v stre-, ljanju z malokalibrsko puško.
žbeno političnih organizacij.
3. julija ob 18. uri bo po mestu parada, v kateri bodo sodelovali rudarji, reševalci, upokojenci, lovci, gasilci in
seveda tudi godba.
Za svoj praznik bodo rudarji pogostili tudi upokojene nekdanje člane rudni škega kolektiva. Pogostitev bo 3. julija ob 16. uri v dvorani kina.
V proslavljanju dneva rudarjev bo sodelovala nekdanja rudniška, sedaj delavska godba, ki bo na nogah sko-
V tovarni, kjer je zdaj 1172 zaposlenih, bodo les še naprej uvažali: pogovarjajo se s Sovjetsko zvezo, CSSR, Finsko in Kanado, škoda je le, da je cena uvoženega lesa precej visoka. Uvoženi les je sicer cenejši od domačega, a prevozni stroški ga močno podražijo. Prav tako imajo težave, ker nimajo naprav za čiščenje bukovega lesa. Gozdarji ponujajo neočiščen les, ker se jim ročno delo ne splača in jim manjka delavcev. Upajo, da bodo do prihodnjega leta tak stroj že imeli, letos pa bodo predlagali, naj bi bukov les očistili z udarniškim delom.
In kako je z novimi inve sticijami? Kot je znano, so tudi krški celulozarji za enoten nastop slovenske papirne industrije. V okviru finančnega konzorcija bodo s skupnim investicijam programom skušali uresničiti tudi želje Krčanov — tovarno sulfatne celuloze. Vse besede so zaenkrat še prenagle, saj se niti z bankami še niso pogovarjali.
J. SPLICHAL
Obisk Franca Popita
Predsednik CK ZKS Franc Popit bo predvidoma v torek, 7. julija, obiskal Trebnje, kjer se bo s predstavniki občinskega vodstva ZK in občinske skupščine pogovarjal o družbenem in gospodarskem življenju v trebanjski občini.
Nikolaj Pirnat: NA BUNKER
Nepokorjeni
narodi
Nevihta, ki je v ponedeljek, 29. junija, ob pol enih prihrumela nad Trško goro in Mačkovec, je nosila s seboj kot oreh debelo točo. V kratkem času so bili uničeni vsi posevki in vinogradi na tem območju. Poldrugo uro po nevihti je bilo še vse belo, ponekod pa tudi do pol metra debele plasti toče. V torek je novomeška .občinska skupščina sklepala o pomoči prizadetim — poročilo berite na novomeški strani. (Foto: Legan).
Od 2. IX) 12. JULIJA
Okrog b. in 7- ter 11. i julija pa d vine z nevihtami in ohladitvami, r 1 ostalem lepo vreme-
Dr. V. 1VL.
Četrt stoletja je minilo, odkar smo Slovenci zaključili svoj največji in najusodnejši zgodovinski trenutek: v najbolj krvavem boju smo v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov pregnali z naših tal zadnje enote nemških okupatorjev in njihovih domačih podrepnikov. Osvobodili smo domovino in slavili z miroljubnimi silami sveta zmagoslavje nad poraženim fašizmom ter nacizmom.
Pred dnevom borca, 4. julijem, našim borbenim praznikom, se znova spominjamo slavne preteklosti in velikih let revolucije. Spomini se vračajo v dni, ko so naši narodi pod vodstvom Komunistične partije kljub ogromni premoči sovražnikov bili in dokončali veliko osvobodilno vojno. Nismo se le rešili pogina in suženjstva, ki so nam ga namenili tujci, temveč smo si sami odprli vrata v lepšo bodočnost — v socialistično skupnost jugoslovanskih narodov.
Nam in mlademu rodu vstaja pred očmi eno najdragocenejših spoznanj NOB: ni je sile na svetu, ki bi mogla prisiliti kako ljudstvo na kolena, če se je pripravljeno boriti za svobodo! In ni je sile, ki bi lahko za vedno ostala na tujem ozemlju kot okupator.
Za letošnji dan borca: iskrene pozdrave vsem udeležencem NOB in vsem graditeljem samouprav-Ijalske socialistične Jugoslavije!
tedenski mozaik
Zahodnonemški predsednik Heinemann, ki med obiskom na Danskem ni hotel »nič zamolčati in nič pozabiti«, kar se je dogajalo tam med nemško okupacijo, je že na leta-, lišču Kastrup zagledal »spominek« preteklosti. Zahodnonemški vojaški ataše v KjO-benhavnu ga je pozdravil z vsemi ' hitlerjevskimi odličji na prsih... Stalinu so v Moskvi pod zidovi Kremlja postavili doprsni kip. Tisti, ki se bojijo obnove stalinizma v ZSSR, se tolažijo z mislijo, da mu še niso postavili spomenika v naravni velikosti... Za ugrabljenega znhodnonemškega veleposlanika v Braziliji so brazilska oblastva morala izpustiti 40 političnih jetnikov, ki so jih z letalom pripeljali v Alžirijo, še nikoli niso izpustili toliko jetnikov hkrati. Toda nihče izmed generalov si ne dela preveč skrbi: če bi ugrabili vse diplomate po vsej Latinski Ameriki, bi ostalo še ve-d”o dovolj jetnikov po zaporih  Bivši francoski predsednik de Gaulle je z ženo obiskal Španijo. General Franco go. je povabil na kosilo, ki je minilo v »prijateljskem ozračjun. Ni znano, ali je de Gaulle svetoval Francu, naj se ravna po njegovem zgledu in odstopi in po možnosti odide na počitnice v Francijo. ... Predsednik Nixon je obljubil da bo odpoklical vse ameriške čete iz Kambodže do 30. junija. In vse kaže da je obljubo držal, vendar s pridržki: na deset-tisoče južnovietnamskih vojakov bo ostalo v Kambodži, ameriška letala bodo še naprej sejala smrt v Kambodži in namesto ameriških vojakov bodo v deželi ostali ameriški svetovalci. Kdaj bodo ti odšli,' pa je drugo vprašanje. ... Mednarodni fcbn-gres ljubiteljev slonov je sklenil poslati v Afriko svoje raziskovalce. Po večmesečnih raziskavah so razni komisije objavila poročila. Ameriška odprava: življenje in smrt slonov: britanska: kako se slon uvaja « življenje; francoska: ljubezen pri slonih; arabska: sloni in palestinska stvar. ...
Cene in načrtovanje
Predlogi o zajamčenih cenah bodo ostali le lepe želje, če ne bomo kmetijstva ustrezno usmerjali - Kako delajo drugje?
Na vseh posvetovanjih o družbeno ekonomskem razvoju kmetijstva v Sloveniji, ki jih je pripravila Zveza komunistov so predlagali, da bi zajamčene najnižje ce ne razširili še na nekatere pridelke, zlasti sadje in vino. Pri živini pa naj bi jih prilagodili dejanskim stroškom.
Cilj je dovolj jasen. Mno
TELEGRAMI
BEJRUT — Sirska komunistična partija je obdolžila državne oblasti, da so začele zapirati komuniste in da so člani sirske obveščevalne službe do smrti mučili nekega voditelja sirskih komunistov.
PHNOM PENH — Vlada generala Lon Nola je objavila splošno mobilizacijo v Kambodži. Sile, naklonjene princu Sihanuku, so se približale glavnemu mestu Phnom Penhu na 15 kilometrov.
DUNAJ — Avstriji grozi huda politična kriza, če se socalisti in ljudska stranka ne sporazumejo o kompromisu. Kriza je izbruhnila, ko je ustavno sodišče razveljavilo rezultate volitev v treh dunajskih volilnih okrajih.
BERLIN — Prvič po vojni organizira neka berlinska turistična agencija počitnice v Albaniji za Berlinčane in zahodne Nemce. Štiri skupine po trideset turistov bodo stanovale v dobrem hotelu zelo poceni, ker so se turisti zavezali, da bodo štiri ure na dan pomagali albanskim kmetom.
ANKARA — Turčija je ugodno sprejela romunsko pobudo o morebitnem sodelovanju balkanskih držav na razgovorih o krepitvi sodelovanja in miru v tem delu sveta.
LONDON — V okviru turistične propagande, ki jo delajo tudi Angleži za Jugoslavijo, pričakujejo v Londonu našega »plešočega miličnika« Jovana Bulia, ki zna tako elegantno usmerjati promet, da bo lahko pokazal Angležem, kako vljudni znajo biti naši miličniki.
PARIZ — V drugem kolu parlamentarnih volitev v Nancyju Je dobil stavo novi voditelj francoskih radikalov Servan-Schreiber, ki je zbral največ glasov in premagal kandidata eolistične večine in kandidata KPF.
TOKIO — Japonsko združenje za mednarodno trgovino je sporočilo, da je albanska vlada izrazila željo, da bi začela trgovati z Japonsko. Zato bodo Japonci letos poslali v Tirano trgovinsko delegacijo.
DUNAJ — Delovna skupnost hrvatskih gradiščanskih društev v Avstriji Je poslala dunajski radio televiziji odločno zahtevo, da uvede program za Hrvate v okviru studia Gradiščansko.
gi predlagatelji pa so premalo razmišljali, kako priti do njega. Zato je vprašljivo, ali bo take predloge moči uresničiti.
Najprej je treba odgovoriti na načelno vprašanje: ali družba lahko jamči določene cene za kmetijske pridelke in živino, ne da bi odločala pri načrtovanju proizvodnje, ali z ustreznimi predpisi vsaj vplivala na načrtovanje?
Verjetno ne. O tem se lahko prepričamo pri sosedih.
iLptaljSn tsŠŠZZ	SEVERNA IRSKA V PLAMENI) - Na Severnem Irskem so se fpet razv-nel. boji
pa so lahko različi* V Nem	med protestanti in katoliki, britanska vojska pa sknsa te spopade preprečiti. Voj
čiji daieio oremiie če kmet-	ska je zaradi ostrostrelcev in plinskih bomb morala uporabiti celo strelno orožje,
fe USirSeSke^m.	Boji so se razvneli zaradi aretacije mlade katoliške poslanke Bernadette Devlm.
ve za zakol da bi zmanjšali	Na sliki: v spremstvu policajev korakajo člani irske solidarnostne fronte za na-
pri^o Sica m proi Jnlo	rodno osvoboditev po '»"‘'onskih ulicah p^
masla. Kmetovalec pa mora	ral,	nroti	aretaciji	poslanke	Bernadette	Devlm.	Teletoto.	uri
hkrati, podpisati, da namesto.
zaklanih krav ne bo postavil v hlev drugih. V ZDA omejujejo pridelovanje pšenice s premijami za omejitev posevkov. Podobno še drugod. Torej nobena država ne more jamčiti cen za vse pridelke kmetovalcev, če pridelovanje ni načrtno. Nobena družba nima toliko denarja, da bi ga lahko izdajala za blago, ki bi obležalo v skladiščih.
Naša kmetijska proizvod nja pa ni dovolj načrtna, zato je včasih preveč pridelkov, drugič premalo. Mnoge kmetijske organizacije se še vedno povezujejo le z večjimi proizvajalci, ne vedo pa, kaj bodo prinesli ali pripeljali na trg manjši kmetje. To jim večkrat poruši vse načrte in predvidene cene.
O zadružništvu so mnenja precej različna. Zadruge in obrati za kooperacijo pri kmetijskih kombinatih bi morali skrbeti predvsem za organizirano pridelovanje in prodajo vseh kmečkih pridelkov. Taka organizacija bi morala biti povezana do republiškega in celo zveznega vrha. Brez takega sodelovanja ni pravega načrto-
vanja in prav gotovo ne bo niti zajamčenih cen. Sedanji površni predlogi se bodo razblinili v megli.
g Ni treba prevzeti vsega, kar imajo drugod. Dobro pa bi bilo,# če bi se včasih tudi kaj naučili. Zadružna organizacija na švedskem določa odkupne cene živine in prodajne cene mesa v svojih prodajalnah enotno za vso državo. V nekaterih državah so kmetje povezani v zadrugah po dveh smereh; večji blagovni proizvajalci imajo svojo organizacijo, manjši kmetje pa se združujejo med sabo — na vrhu pa imajo vsi enotno vodstvo. To niso politične organizacije, temveč gospodarske, ki kmetom precej koristijo.
Kako naj okrog dva milijona kmetov v naši državi načrtujejo pridelovanje in prodajo, če nima skupnega vodstva? Družba pa nima toliko sredstev, da bi po zajamčeni ceni odkupila vse, kar pridelajo. Zato predlogi o zajamčenih cenah ostanejo le želje, če ne bomo začeli gospodariti drugače.
JOŽE PETEK
tedenski zunanjepolitični pregled
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled^
m CK ZKS O KMETIJSKI POLITIKI — Konferenca Zveze komunistov Slovenije je prejšnji četrtek obravnavala ter sprejela stališča o družbenoekonomskih in političnih v.dikih nadaljnega razvoja kmetijstva v Sloveniji. Centralni komite je na to zasedanje povabil tudi 51 komuiistov iz kmetijskih delovnih organizacdj in zasebnih kmetov- V uvodnem referatu predsednika komisije za družbenoekonomske odnose Zvoneta Dragana ter v razpravi je bilo zlasti poudarjeno, da je nujno doseči hitrejši razvoj kmetijstva, kajti zaostajanje kmetijstva in podeželja slabo vpliva na stabilnost celotnega gospodarstva. V kmetijstvo nismo • vlagali dovolj sredstev. Zmotno pa bi bilo misliti, da bomo ta problem lahko uredili prek zadrug in kmetijskih kombinatov S krediti je treba pomagati tudi zasebnim kmetom, da bodo lahko modernizirali svoje gospodarjenje in pridelali več za trg. Voditi je treba tako kmetijsko politiko, ki bo zagotavljala stalnejše cene in proizvodijo- Ovire za napredek kmetijstva so v cenah, nerazviti predelavi kmetijskih pridelkov in proizvodov, razdrobljenosti organizacij. drobljenju kmetij zaradi d*xlovanja, neorganizirani oskrbi kmetijstva z reprodukcijskim materialom, nezadostnem strokovnem izobraževanju in še drugod Sprostiti je treba tudi uvoz kmetijskih strojev. Združeni kmetje potrebujejo takšno temeljno samoupravno skuonost. ki iim bo sposobna dajati jasno nroizvodno usmeritev, strokovno pomoč, reprodukcijska sredstva in jim omogočala samo-
stojno odločanje o delitvi dohodka za osebni standard, razširitev proizvodnje in družbeni standard na podeželju. V zadružništvu ne sme biti medsebojnega izkoriščanja in podrejanja.
■ NA TUJEM DELA 600.000 JUGOSLOVANOV — V pristojnih odborih republiškega izvršnega sveta so prejšnji teden obravnavali zaposlovanje naših ljudi v tujini. Trenutno dela na tujem kakih 600.000 Jugoslovanov, skupaj z družinskimi člani pa jih je okrog 800.000 Med njimi je kakih 60.000 Slovencev fz družinskimi člani vred kakih
Kmetijstvo na trdnejše noge
80.000). Največ naših državljanov je v ZR Nemčiji. Spričo tako številčnega odhajanja na delo v tujino nam že zdaj manjka strokovnjakov, prihodnja leta pa bomo to čutili še bolj. Z vsemi temi vprašanji smo se začeli pozno ukvarjati. Ne gre za to, da bi zaprli meje, temveč za bolj organizirano odhajanje *n vračanje naših ljudi, še zlasti pa je pomembno, da ustrezneje urejamo nagraievanje po delu.
■ MNOGO VEČ INVESTICIJ — V prvih letošnjih petih mesecih je bilo v naši državi plačanih 12.598 milijonov din osnovnih sredstev nasproti 8773 milijonom v enakem lanskem obdobju. V prvih petih le-
tošnjih mesecih so se torej investicije povečale za 44 odstotkov glede na isto lansko obdobje- To povečanje seveda močno vpliva na divjanje cen.
■ PODRAŽITEV GRADBENEGA MATERIALA — Tiste cene gradbenega materiala, ki jih lahko določajo podjetja sama, brez soglasja zavodov za cene, so bdle letos v začetku maja za 40 odstotkov višje kot lani. Zdaj se tudi cementarne borijo za to, da bi jim dovolili podražiti cement za kakih 20 odstotkov, češ da ob sedanjih cenah cementa ne morejo shajati.
■ DOLGOLASCEM VSTOP PREPOVEDAN — V banjaluški tovarni »Rudi Cajavec« so pred kratkim zaprli vrata vsem fantom, Ki nosijo predolge lase in' dekletom, ki imajo pretirano kratke ali dolge obleke. Večina ljudi pa smatra, da je bu ta uKrep preoster in da skrajnosti ne tu ne tam niso dobre. Pač pa seveda delovna organizacija lahko predpiše takšno oblačenje in pričeske, ki zagotavljajo varnost delavcev pri delu (npr. z razpuščenimi dolgimi lasmi je nevarno delati pri stroju), kulturen stik delavcev s strankami (npr. v trgovinah, bankah itd ) ter nemoten delovni proces.
■ IZJEMNA POKOJNINA — Zvezni izvršni svet je dodelil posebno mesečno pokojnino 1200 din Magdaleni Novakovič, ki je bila žr tev ustaških teroristov v beograjski kinodvorani (med drugim so ji morali odrezati obe nogi). Hkrati je prejela tudi 200.000 din odškodnine.
Predsednik ZAR Naser je v ponedeljek prispel v Moskvo. Imel je razgovore, potem se je šel zdravit. Zdrav-ljenje je popolnoma »pristno«, ker se je v Sovjetski zvezi zdravil že prej, toda kljub temu ga je povezal s pomembnimi posveti s sovjetskimi voditelji.
Naserjev obisk v Moskvi sovpada z najnovejšo ameriško pobudo za pomiritev na Srednjem vzhodu, ki jo je v glavnih črtah obrazložil na tiskovni konferenci ameriški zunanji •ninister William Ro-gers.
Rogers ni hotel natančneje povedati, kakšen je njegov »načrt«, vendar kaže, da vsebuje dve poglavitni točki: obe strani na Srednjem vzhodu bi morali sprejeti prekinitev sovražnosti za tri mesece in v tem času naj bi osebni od-puslanec generalnega sekretarja OZN Gunnar J ar ring spet poskušal posredovati med Izraelom in Arabci.
Sprva so krožila poročila, da so Američani predlagali, da bi se obe strani po sprejetju premirja umaknili dvajset kilometrov od črte premirja. V Washingtonu so taka- poročila odločno zanikali.
Vsi so pričakovali, da bo zunanji ininitser Rogers v četrtek 25. junija sporočil, ali bodo ZDA prodale nova letala Izraelu. Znano je, da bi Izraelci že dolgo radi kupili od Američanov 25 nadzvočnih reakcijskih lovcev bombnikov pliantom in sto »pod-zvočnih« reakcijskih lovcev skyliawk. Pravzaprav bi Izrael težko segel tako globoko v žep in hkrati kupil vsa ta letala. Toda v Tel Avi-vu se bojijo, da bi se utegnil v VVashingtonu veter nekoliko sprevreči in bi jim zmanjkalo letal. Za zdaj je položaj tak: ZDA so obljubile Izraelu, da bodo sproti nadomeščale izgube v izraelskem letalstvu. Predsednik Nixon pa se še ni dokončno odločil, kaj bo s prodajo novih letal.
Ameriški »načrt«, ki pa ni bil nikjer objavljen, čeprav so očitno po diplomatskih kanalih z njim seznanjeni tako Sovjeti in njihovi zavezniki Arabci kakor tudi Izraelci, baje vsebuje tudi zahtevo po umiku Izraela z zasedenih ozemelj. Ali se ta zahteva nar naša tudi na Golansko višavje na sirskem ozemlju, je sporno, ker ni Sirija nikoli priznala resolucije varnostnega sveta z dne 22. novem-bra 1967.
S tem svojim »načrtom« so ZDA brez dvoma naredile korak naprej v arabski smeri.
toda vprašanje je, ali je ta korak dovolj velik. Čeprav je predsednik Nixon pred ameriškim »načrtom« v razgovoru z nekim ameriškim profesorjem dejal, da bi bil pripravljen sprejeti prekinitev ognja, če bi se Izraelci umaknili z zasedenih ozemelj, je v govoru v Benga-ziju po tiskovni koherenci zunanjega ministra Roger-sa zavrnil ameriški predlog. Zamisel o prekinitvi ognja je zdaj zavrnila tudi predsednica izraelske vlade Golda Me-ir. Razen tega je »načrt« napadla tudi moskovska »Pravda«.
Vse to ne obeta nič dobrega, čeprav še vedno obstaja
Načrt ZDA
rahlo upanje, ker do konca in uradno se še ni nihče opredelil. Vendar prevladuje občutek, da je zdaj prišel trenutek, ko bi se morali zamisliti obe strani na Srednjem vzhodu in njuni veliki pokrovitrljici. Ce tega trenutka ne bi izkoristili, se utegne položaj še poslabšati. In kaj to pomeni na Srednjem vzhodu, ni potrebno še posebej razlagati.
Generalni sekretar OZN U Tant je na proslavi 25. obletnice OZN v San Franciscu kjer je bila ustanovljena ta organizacija, pozval vse države, predvsem najmočnejše, naj podprejo razvoj svetovne organizacije, da bi bila kos čedalje težavr jš:m problemom,'ki jih razvoj poslavlja pred človeštvo.
V	svojem govoru je naštel šest točk. Prvič: vlade bi morale temeljito spremeniti politiko sile v »politiko kolektivne odgovornosti do človeštva«. Drugič: Združeni narodi morajo postati univerzalna organizacija in to mora biti glavno vprašanje na letošnjem zasedanju generalne skupščin^. Tretjič: Nevarno krizo na Srednjem vzhodu je treba rešiti. Četrtič: edina rešitev za svet je miroljubna koekstistenca. Petič: ekonomska pomoč ne sme ostati dodatek politike sile in vplivnih območij, ampak mora postati stvar mednarodne pravičnosti in napredka. Šestič: Svet je pred 'kolektivnimi nevarnostmi. OZN bi morala ugotoviti te nevarnosti in omogočiti reševanje takšnih problemov, kot so človeško okolje, svetovno prebivalstvo in miroljubna uporaba vesolja in morskega dna.
DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
«*
Sklerotične ceste
Pravijo, da so ceste ožilje gospodarstva, če je tako, potem je slovensko ožilje že precej sklerotično! Res je, da iz leta v leto dajemo več denarja za vzdrževanje cest, je pa obremenitev toliko večja, da so naše ceste vse bolj uničene.
Tako je bilo l 1962 za vzdrževanje slovenskih cest na voljo 25,9 milijona dinarjev ali dobre 4 tisočake na kilometer ceste, obremenitev pa 3.115 ton na dan. Pred dvema letoma smo	sicer namenili za
vzdrževanje 52,1 milijona dinarjev ali 8.124 dinarjev za kilometer cest prvih treh	redov, obremenitev
pa je	že presegla 8.660 ton
na dan.
Za popravilo in vzdrževanje cest je potrebno dati več denarja, sodijo pri poslovnem združenju cestnih	podjetij Slovenije,
hkrati pa se zavedajo, da potrebujemo tudi sodobne, hitre ceste. Denarja pa je premalo. Niti polovico pr-
vega, drugega in tretjega reda nimamo osfaltiranih, 80 odstotkov cest četrtega reda v Sloveniji je makadamskih. če bi polovico makadamskih cest asfatli-rali, se pravi približno 4 tisoč kilometrov, bi potrebovali kar '4 milijarde dinarjev. Bodoči cestni križ bo prevzel 27 odstotkov prometa, vse drugo bo šlo še naprej po naših starih cestah.
če upoštevamo, da so na Dolenjskem ceste v veliki večini še slabše kot v republiškem merilu, potem je jasno, koliko težav bomo še imeli pri njihovi modernizaciji. Brez dobrih cest pa ni napredka — to je danes že vsem jasno. Od cest je odvisen turizem, od njih je odvisno zaposlovanje, brez dobrih cest ne more industrija ne kmetijstvo. Ob skromnih domačih možnostih bo potrebno dobiti več pomoči, več posojil: investirati v ceste se pravi investirati v napredek.	J.	S.
PRED DNEVOM RUDARJEV
Vedno večja storilnost rudarjev
Čeprav je kočevski rudnik pred preusmeritvijo, rudarji povečujejo proizvodnjo - Hočejo ustvariti čimveč, da bo preusmeritev lažja - Računajo, da bodo začeli že letos preusmerjati rudnik
Čimbolj se približuje dan, ko bo kočevski rudnik preusmerjen, večje uspehe dosegajo rudarji. Kolektiv se namreč zaveda, da bo preusmeritev izvršena lažje in hitrejše, če bodo tudi sami kar največ prispevali zanjo.
V prvih petih mesecih so kočevski rudarji nakopali 93.120 ton premoga ali 7,9 odstotka več kot v istem obdobju lani oziroma 12,1 odstotka več, kot je predvideval njihov plan. Ta uspeh so dosegli z 21 ali 5,7 odstotka manj zaposlenih. Povpreč na rudniška storitev v tem obdobju je znašala letos 2,879 ton premoga na šiht na moža ali 15,5 odstotka več kot v istem obdobju lani in 13,9 odstotka več, kot predvideva njihov načrt.
V primerjavi z njihovim planom, so bili v prvih petih mesecih večji:	celotni dohodek rudnika za 8,7 od-stoka, dohodek za 10,1 od-
Posavje, vnaprej še bolj načrtno
Komunisti spodbujajo kmetijske organizacije k boljšemu sodelovanju
Kmetijstvo smo to pomlad temeljito premleli z vseh strani. Zveza komunistov se je še posebej posvetila tem razpravam. Iz številnih drobnih pripomb je z-brala cel mozaik predlogov tudi iz Posavja.
Kmetijsko gospodarstvo v tej pokrajini je v izredno težkem položaju zaradi majhnih posestev in razmetanih parcel. Na eno kmečko gospodarstvo pride povprečno le 2,5 ha obdelovalnih površin na 11 do 12 parcelah. Narodni dohodek v zadnjih letih nazaduje. Tu bo pose-
Potem ko so v Gospo darski zbornici konec marca na tiskovni konferenci seznanili novinarje z osnovami za sporazum o oblikovanju cen goveje živine in govejega mesa na območju Slovenije, s čimer naj bi omilili hudo krizo, so povedali, naj bi sporazum začel veljati sredi aprila.
Ta sporazum, o katerem smo tudi v našem časniku že pisali, za zdaj še ni prišel v veljavo: torej ne veljajo niti določila o osnovanju stabilizacijskega sklada, ki naj bi pomagal do večje goveje črede.
Kot vse kaže, sporazum na Dolenjskem ne bo še kmalu dobil domovinske pravice. Jabolko spora je v prenizki ceni, ki bi jo dobili kmetje za prodajo živine. Pravijo, da so podrobno pokazali vse stroške pri vseh — razen pri kmetih. Sodijo, da so zdajšnji pogoji za živinorejce nesprejemljivi, ker preveč ščitijo velike klavnice, živinorejcem pa ne dajejo zagotovila za rentabilno rejo.
Tako kot mnogokje je tore) tudi pri tem sporazumu prišlo do težav zaradi denarja: v bistvu so določila vsi pozdravili, ker bi zagotovila trdnejši trg z mesom in mesnimi izdelki. Nikjer pa kajpak ni zapisano, da nekaterih številk ne bi bilo mogoče popraviti — v splošno zadovoljstvo in skupno korist.
21-227
gel vmes zakon in prej ali slej onemogočil nadaljnje drobljenje posestev. Tudi s spodbudnejšo davčno politiko se bo marsikatera kmetija spet postavila na noge, če se bo vključila v kooperacijo in druge sodobne oblike gospodarjenja, ki so donosnejše od starih načinov. Ugodnosti naj bi bili deležni v prvi vrsti tisti kmetje, ki so pripravaljeni sodelovati v preobrazbenem procesu današnjega kmetijstva.
Vseh rešitev pa le ne kaže pričakovati od zgoraj. Za e-notno kmetijsko politiko se lahko v Posavju dogovorijo tudi med seboj. V teh krajih so talne in klimatske razmere naklonjene razvijanju poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva in vrtnar-
stva. Ker gospodarjenje kmetijskih organizacij ni usklajeno, je medobčinski svet priporočil več medsebojnega sodelovanja, ne samo pri trenutnih načrtih, ampak tudi pri načrtovanju srednjeročnega in dolgoročnega razvoja te panoge pokrajini. Posavje je tako majhno, da se kmetijski okoliši stikajo in pokrivajo med seboj.
Sodelovanje je torej nujno in za ozke, v občinske ali podjetniške meje zaprte poglede naj ne bi bilo v prihodnje več prostora. Clam Zveze komunistov so sklenili uresničevati napotke medobčinskega sveta in ob vsaki priložnosti podpreti napore za enotnost pokrajine.
J. TEPPEY
sto tka, osebni dohodki za 5,3 odstotka in dobiček za 12,2 odstotka.
Sklade krepijo zaradi preusmeritve rudnika, ki jo bodo začeli izvajati predvidoma že v zadnjih mesecih tega leta. Zaradi preusmeritve se tudi izogibajo investicijam, pač pa še vedno skrbe
25 let partizanskega rudnika
V soboto dopoldne so imeli v Kanižarici veliko slovesnost. Počastili so 25-letnico delovanja prvega partizanskega rudnika in obenem dan rudarjev — 3. julij. Ka-nižarski rudarji so imeli v gosteh večjo skupino poklicnih kolegov iz Trbovelj, med katerimi je bilo tudi več rudarjev, ki so kopali premog za partizane v Kanižarici. Razen teh so bili navzoči tudi predstavniki črnomaljskega javnega in družbeno-poli-tičnega življenja.
Zbranim je govoril direktor rudnika Kanižarica inž. Gido Rozman, nato pa sta v kulturnem programu nastopila mladinska pihalna godba in folklorna skupina s Preloke. Gostje so položili venec pred spominsko ploščo v Kanižarici, kjer je umrl partizanski komandant Stane Rozman ter k spomeniku na Gričku, zatem pa so obiskali več okoliških družin, pri katerih so jih med vojno gostoljubno sprejemali.
TREBNJE-SLOVENIJA
NOVO V ZADNJIH DNEH
i
1010 din poprečje v BETI
Sindikalna podružnica v metliški tovarni BETI je organizirala v kolektivu razprave ob spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Predlagali so povečanje za služkov za 20 odst. ter zavzeli stališče, da manj kot 700 din na mesec ne sme nihče zaslužiti. Po predlogu sindikata bi moral poprečni osebni dohodek v podjetju znašati vsaj 950 din. To številko pa so presegli že maja, ko so imeli v podjetju 1010 din poprečnega zaslužka, in to ob dejstvu, da so povečali osebne dohodke zaenkrat le za 15 odstotkov. Julija računajo na nadaljnje izboljšanje zaslužka za preostalih 5 odstotkov.
Vse za strokovnjake
V žužemberški ISKRI nameravajo letos graditi novo proizvodno dvorano. Zavedajo pa se, da bodo morali za novo proizvodnjo imeti tudi dovolj strokovnjakov. Zato štipendirajo vsako leto nekaj tehnikov na srednjih šolah. Teže pa je z inženirji. Da bi si jih zagotovili, bodo dali letos za stanovanjsko gradnjo 770.000 dinarjev. V zadnjih letih je tovarna zgradila oziroma podedovala 25 stanovanj. Upajo, da bo DOMINVEST letos s hitrim sodelovanjem gradnjo pospešil.
Sezona dopustov se je že začela: za tiste, ki si žele dopusta v miru, na svežem zraku in daleč stran od hrupa, bo kar prav prišla tale novica. Industrija motornih vozil iz Novega mesta je pred dnevi spet odprla svoj dom pri Miklavžu. Pravijo, da vas bodo postregli tudi s toplimi jedili. Dom ima 10 ležišč, od I Miklavža so lepe možnosti za čudovite izlete, ki jih je opisal Trdina. Novomeška to- ■ vama je v dolini pod domom kupila košenice, tako da bo- < ste lahko tudi kampirali.
Vse več delovnih organizacij na ta način skrbi za oddih svojih delavcev. Tovarna celuloze v Krškem je na Veliki planini kupila dva vikenda, zdaj pa nameravajo kupiti še prostor ob Kriki, ki naj bi ga uredili za dnevno rekreacijo delavcev. Kajpak je tak oddih cenejši od hotelov, čeprav ne da toliko udobja. A skrbeti je treba za vsak žep in zato so pobude delovnih organizacij koristne in vredne posnemanja.
TRGOVSKO PODJETJE
HMELJtJIK
Novo mesto
proda
1 kompresor 4 izparilnike
in
Licitacija bo v petek, 3. julija 1970, ob 7. uri zjutraj v prostorih podjetja.
O cestah in radiu
Pri pogovoru z novinarji, ki ga je pripravilo poslovno združenje cestnih podjetij Slovenije, je direktor novomeškega Cestnega podjetja inž. Lado Kotnik dejal: »Za 12 starih tisočakov, kolikor mora plačati cestne takse, lahko sleherni Jugoslovan kupi pravico za vožnjo po vseh jugoslovanskih cestah! Kakšno nesorazmerje je to: 'prav enak znesek mora plačati za pravico, da mu. iped vožnjami v avtu igra radio.« Ker pri nas tako nismo navajeni, da bi se kaj pocenilo, gre primerjavo bržkone razla-. gati kot željo po podražitvi cestnih taks.
za nujno vzdrževanje in nujne investicije.
Kolektiv, samoupravni organi in strokovne službe gospodarijo in si prizadevajo, da bi čimprej rudnik preusmerili in tako zagotovili članom kolektiva prihodnost tudi, ko bo rudnik u-kinjen.
Za preusmeritev rudnika so v zadnjem letu dni izdelali že več programov. Menijo, da bi pristojni republiški organi lahko hitreje reševali zadeve v zvezi s preusmeritvijo njihovega rudnika.
J. P.
BELSADU gre bolje
V zadnjem času je črno-■maljska tovarna BELSAD navezala dobre poslovne stike in tesno sodelovanje s tovarno sorodne stroke ETA v Kamniku. Uvedli so skupno komercialno in razvojno službo, kar je takoj pokazalo lep uspeh. V tovarni BELSAD se je prodaja blaga že povečala za okoli 40 odst., na novo pa so zaposlili 25 ljudi. Z uresničevanjem skupnih načrtov, ki jih imata oba kolektiva, bo BELSAD že v prihodnjem letu ustvaril 10 milijonov celotnega dohodka, računajo pa tudi na povečan obseg proizvodnje ter na dopolnitev proizvodnega programa.
Izseljenci: v soboto v Škofjo Loko
4. julija se bodo v prijazni Škofji Loki že tretjič sešli naši izseljenci, ki so trenutno doma na oddihu. To bo hkrati 15. srečanje izseljencev na vsakoletnem pikniku, ki bo tudi tokrat združen s prijetnim kulturnim sporedom. Zbirališče rojakov in gostov bo od 9. do 10. ure, uradni kulturni program pa je letos znatno skrčen. Tako bo ostalo rojakom mnogo več časa za prosto razvedrilo, srečanja in medsebojna spoznavanja.
Kot smo zvedeli, bodo taki pikniki v Škofji Loki vse do leta 1973, ko bo mesto slavilo svojo tisočletnico.
r* *	*	v	v
jejmisca
Novomeški sejem
V ponedeljek, 29. junija, so imeli na novomeškem sejmišču naprodaj 484 pujskov, prodanih pa je bilo samo 252. Odkupna sezona za plemenske prašiče je mimo, zato ni več takega zanimanja in je tudi cena pujskom padla. Tokrat so plačevali prašičke po 150 do 450 din.
Na sejmu v Brežicah
V soboto, 27. junija, so imeli na brežiškem sejmu samo 412 manjših pujskov, prodali pa so jih 276. Cena se je gibala med 10 in 11 dinarji za kilogram žive teže. Zaradi državnega praznika 4. ju-lifja bo prihodnji sejem t petek, namesto v soboto.
Kmetijski nasveti
: I IMHI
27. VI. — 20. Vit. »70
Zdaj zatirajmo krompirjevo plesen!
Krompirjeva plesen je znana v Evropi, že od sredine 19. stoletja. Od takrat dalje povzroča pridelovalcem krompirja vsako leto večjo ali manjšo škodo.
Izredno ugodni pogoji za plesen so nastopili ravno letos. Površine krompirja, posebno zgodnjih občutljivih sort, so v takem vremenu lahko uničene v nekaj dneh.
Znake bolezni opazimo na Ustih, listnih pecljih, na steblu in kasneje na gomoljih. Na listih so pege najprej rumenkaste, nato pa potemnijo. Na robu peg opazimo v vlažnem vremenu ali zgodaj zjutraj belo prevleko, kjer so trosi gljive, s katerimi se bolezen širi. Bolezen pride tudi na gomolje. V dežju se trosi glive izpirajo iz cime v zemljo in tu okužijo oziroma napadejo gomolje. Na gomoljih spoznamo krompirjevo plesen ali fitoftoro po večjih ali manjših svinčeno sivih, rahlo vdrtih pegah na kožici. Močneje napadeni gomolji v skladišču propadejo, manj napadeni gomolji, ki jih posadimo, so na polju nevarna žarišča infekcije, iz katerih se bolezen širi dalje. Ko nastopijo pogoji za pojav bolezni, odnosno ko opazimo začetne znake krompirjeve plesni, površine škropimo. V naših pogojih škropimo vsako leto, le nevarnost širjenja je v nekaterih letih močnejša, zato v takih letih škropimo večkrat. Antifitoftoma služba, ki napoveduje čas škropljenja proti krompirjevi plesni ali fitoftori, objavlja to že nekaj let v radiu in dnevnem tisku.
Najvažnejše je prvo škropljenje proti plesni. Predvsem pa je potrebno takoj in temeljito škropiti tisto mesto na krompirjevi površini, kjer opazimo bolezen najprej. To so prva žarišča bolezni, od koder prodira glivica naprej. Letos nikakor ni dovolj samo eno škropljenje, temveč ga ponavljamo vsakih 7 do 10 dni. Zgodnje sorte poškropimo vsakih 7 dni, pozne pa vsakih 10 dni.
Za škropljenje proti plesni so na razpolago že zelo učinkoviti fungicidi, s katerimi, če jih uporabmo v pravem času, ohranimo zelen krompir do izkopa. Že dolgo časa so znani bakrovi pripravki, ki se dobro lepijo na zelene dele rastlin in imajo učinek precej časa. Bakrovega apna r>0 potrebujemo 6 kg za eno škropljenje enega hektarja. Bakrovo apno 25 ima 25 % bakra in ga potrebujemo 10— 12 kg na hektar. Bakrov pripravek je tudi cunrablau, ki ga uporabljamo 5—6 kg na hektar. CuDrahlau Z je kombinacija bakra in cinka in ga rabimo 4 kg na hektar. Kombinacija bakra in cinka je tudi pripravek tiozin A. Za eno škronljenie potrebujemo 4—5 kg pripravka.
Hora fitoran ie novejši kombiniran fungicid na osnovi bakra in cinka. Za 1 hektar potrebuiemo 4 kg. Pripravek duter priporočamo predvsem proti plesni na gomoljih in to zlasti poznih sort, katerih gomolji so občutljivi za fitoftoro. Ža eno škropljenje rabimo 1,5/ ke pripravka. Pripravek dithane M-45 je kombinaciia mangana in aktivnesra cinka in zelo dobro uničuie krompirjevo plesen. Za 1 hektar ga potrebujemo 2—3 kg.
Inž. JELKA HOČEVAR
jSljl££ v **i
:
Za vasjo ležijo fantje,
fantje, ki hoteli so živeti
pa so morali zato umreti. (Kajuh)
Ze med potjo na Planino sem zvedela, da Koretičeve hiše ne smem zgrešiti. Gospodar da je občinski odbornik, ki si za dobro vaščanov zelo prizadeva. Bil je v vasi, čeravno ga je čakalo delo na njivah. Zadnje čase je prebil vsak dan na cesti, na katero so prav tedaj na-važali gramoz.
— Cesta vam mnogo pomeni, kaj?
— Z njo so se nam uresničile davne želje. Delamo jo že šesto leto. Sami smo opravili večino ročnega dela in celo skale smo odstranjevali z rokami. Sicer pa imam tu zvezek s seznamom prostovoljcev. Vpisane imam vse delovne ure. Od 1965. leta dalje sem jih naštel nad 2.600.
— Pa mi zdaj še povejte, kako se vam je godilo teh 25 let po vojni?
— Ves čas smo živeli in še živimo zelo skromno. Krompir in oves nam tukaj najbolje uspevata, pa tudi rž in vinska trta. Za davke prodajamo vino. Cviček nam daje glavni dohodek v denarju.
Možnosti za živinorejo so se nam odprle šele sedaj, ker bomo vsaj lahko dovažali gnojila. Naši travniki so izčrpani. Samo eno košnjo nam dajejo na leto, pa še to slabo. Če bi imeli več krme, bi lahko redili več živine. Z umetnim gnojem sem jaz prvi v vasi začel gnojiti travnike. Prinašal sem ga z oslom iz šutne, toda to je predrago. Za eno vrečo gnojila sem izgubil skoraj ves dan na poti.
Tudi vinogradi so potrebni obnove. Vino je tukaj odlično, toda nasadi so stari sedem, osem desetletij in ne morejo več kaj prida roditi. Ne vem, kako jih bomo začeli obnavljati, samo s krediti ne bo Šlo. Za to je treba imeti tudi nekaj pod palcem.
ŽENSKE SO SEKALE LES ZA OBNOVO
Koretičeva žena Marija je v pogovoru na kratko obnovila tragedijo vasi.
Bilo je 14. septembra 1942, ko so ji prvega moža odpeljali ustaši. Takrat je imela 25 let. Iz vasi so pobrali vse mlajše moške in jih postrelili na Osojski gori, poldrugi kilometer od Planine. Naslednji dan so se spravili nad starce in jih pobili kar za vasjo, ker niso mogli hoditi. Eden je ostal živ, Peter Stipič s Planine št. 8. Bil je majhne postave in
streli ga niso dosegli; z drugimi vred se je zgrudil na tla in se pozneje rešil. Ta 70-letni starček je bil edina priča strahotnega dogodka. Ustašem to še ni bilo dovolj. Tisto jutro ob petih so izgnali iz hiš tudi vse ženske in otroke, nakar so vas zažgali.
— Nisem vedela, kam gremo, pa mi je na srečo eden od ustašev ukazal, naj vzamem tudi dojenčka s seboj. Sla sem po svojo 8 dni staro hčerko, vendar takrat še nisem vedela, da sem ji s tem rešila življenje. Ustaši so pokopali mrtve v Lisičjih jamah. Malo dračja in krme so vrgli čeznje. Prej so jim še vse pobrali, jih slekli in sezuli. Šele • čez tri mesece smo dobili dovoljenje za prekop ustreljenih svojcev na pokopališče v Podbočje.
Tako smo ostale v vasi same ženske z otroki. Vaščani so se naselili po hramih v Brezovici in pri sorodnikih v nižje ležečih vaseh. Po osvoboditvi smo nosile ženske in otroci vso težo obnove na svojih ramah. Gradbeni material in delavce smo dobili, toda za prevoze smo morale same skrbeti in tudi
hrano smo jim morale kuhati. Opeko in cement smo dovažale s Hrvaškega. Les smo sekale z otroki v Dobravi pri Brežicah, v mokri-ških hostah in na Bohorju. Vas je bila obnovljena do 1968. leta.
Terezija Stipič prinese z brento 30 do 35 litrov vode iz studenca. V obe strani ima 20 minut hoda.
— Kje imate zdaj hčerko iz prvega zakona?
— Medicinska sestra je v
Odbornik Jakob Koretle z ženo Marijo pri vodnjaku. Odkar je pri hiši kapnica, jima ni treba z brento po vodo.
Mariboru. Skoraj vsi otroci sirote so se izšolali. Dobili so štipendije. Vsaj ta skrb nam je bila prihranjena, da bi jih morale matere same spraviti do poklica.
SOSED POMAGA SOSEDU ZA VRAČILO
— Jaz sem pa prva vaščan-ka, ki se je pripeljala na Planino z avtomobilom — se mi je predstavila Terezija Stipičeva. Povabila me je v hišo.
— Kot vidite, jo obnavljamo znotraj in zunaj. V kleti imamcT hleve, nad njimi pa dokončano le eno sobo. Vse je odprto. Upam, da bomo hišo zdaj dokončno zaprli. Pozimi je pihalo po nas. Na peči smo se skoraj spekli, malo stran od nje pa nas je zeblo. Se dobro, da smo tako zdravi, ko takole živimo.
— Se kaj spominjate usta-škega maščevanja nad Planino?
— Skoraj nič. Takrat sem bila stara štiri leta. Očeta so mi ubili. Niti 40 let še ni imel. Tudi možu, tedaj o-seanletnemu otroku, so ubili očeta. Trdo življenje ima za seboj. Njegova mama je živela samo do konca vojne. Potem so otroci sami go spodarili in si obnavljali hišo. Seveda niso bili kos temu, saj je bila najstarejša sestra po osvoboditvi stara komaj 20 let.
— Imate samo to hčerko? — sem pokazal na deklico, ki je na dvorišču privezovala oslička.
— Tudi sina imava. Hčerka obiskuje 3. razred osnovne šole, sin pa je v prvem raz-
^redu. Čeravno sta šolarja, sta zelo zaposlena, tako kot vsi otroci v vasi. Na pašo morata, na njive, po drva in vsepovsod, kjer lahko pomagata.
— Kaj si zdaj najbolj želite?
— Da bi končno le imela kuhinjo in da bi si uredila cisterno.
— Nimate vode doma?
— Cisto nič. Ponjo moram na studenec, 500 metrov od hiče. Voda je odlična, poleti mrzla, pozimi topla, samo predaleč je. Dvajset minut potrebujem za vsako brento , ki jo prinesem na hrbtu z izvira. Živino vodimo napajat tja, toda za prašiče jo moram nanositi domov.
— Kaj sejete tukaj?
— Oves, malo rži, koruzo in povrtnino. Tudi vinograd imamo. Dokler smo bili brez živine, nam je bilo zelo hudo. Zdaj si vendar lahko sami obdelujemo polje. Pri hiši imamo dva vola, kravo in oslička.
Priprave na praznik. Zidarji ometu je jo Pmteričevo hišo na Planini.
VSAJ ZDRAVNIK BO LAHKO PRIŠEL V VAS
Jože Stipič je pravkar grabil krmo na trati pred hišo. Pri njem še ni bilo zidarjev. Hiša je bila skrpana na-
»če bo kdo zbolel, ga bomo zdaj vsaj lahko odpeljali v bolnišnico,« je dejal Jože Stipič.
pol iz kamenja, napol iz opeke. — Porabili smo vse, kar je ostalo od prejšnjega doma, — mi je razložil. — Zažgali so nam skoraj novo hišo.
— Ste dobili posojilo za omete?
— Sem, petnajst tisočakov, za 30 let. To je ugodno.
— Ste tudi pomagali graditi planinsko cesto?
— Da, veliko ur sem' delal na njej. Zdaj bosta vsaj zdravnik in živinozdravnik lahko prišla v vas.
Med tem sta se vrnila z njive žena in sin. Desetletni Franci je okapal vse dopoldne in moral se je pripraviti na šolo.
— Koliko imate naraščaja?
— Sest: štirje hodijo v osnovno šolo, a dva sta še v plenicah. To sta dvojčka, deček in deklica.
— Potem pa ne boste v zadregi za delivce.
— Manj kot drugi, dokler bodo otroci doma. Vinograde imamo tukaj strme. Vsak zase jih ne bi mogel obdelati, zato si pomagamo tako, da jih sosed sosedu obdeluje za vračilo.
Taka je Planina danes, taka bo sprejela borce Gorjanskega bataljona 4. julija. Roke nekdanjih prijateljev se bodo prisrčno stisnile ob svidenju in ob tabornem ognju bodo skupaj obujali spomine.	Tekst	in	slike:
JOŽICA TEPPEY
ge je drugič rodila
Po sončnih bregeh cvete trta, trava zori... Cesta je zamenjala kolovoz v strma pobočja - do Planine, najvišje vasi v Gorjancih se vije. Na požganih domačijah stoje novi domovi, v hlevih spet muka živina, spet je slišati otroški smeh, svatovske vriske, pesem koscev in trgačev ob bratvi.
Življenje tam gori je trdo, zemlja je skopa, ljudi premalo za delo. Travo le enkrat kosijo, žito komaj za silo uspeva, cviček pa je dober, a premalo ga je.
Toda Planinci se ne dajo. Še kujejo načrte za prihodnost, ne bodo se umaknili iz svojega odmaknjenega sveta. Cesta jih je zbližala z dolino, jim utrdila zavest, da niso sami, da so del občine in da jim tam doli ni vseeno, kako živijo. Počasi, korak za korakom prihaja napredek tudi k njim.
Planina si je za letošnji občinski praznik nadela belo obleko. Opečnati zidovi so po 20 letih prekriti z ometom. Dokončno so izginili zunanji sledovi vojne. V srcih jih seveda nikoli ne bo mogoče do kraja izbrisati.
4	DOLENJSKI LIST
*
i0-	~	'	.
■ :V: i '
fr/ ,:;• v
Iz velikih dimnikov tovarne »Djuro Salaj« se neprestano kadi. Z žuljavi-mi rokami kujejo krški ce-lulozarji socializem. Krška občina slavi 4. julija svoj občinski praznik. Skoraj 1.200 delavcev tega naj-/ečjega industrijskega podjetja v občini se pridružuje čestitkam ob prazniku
»DJURO SALAJ« SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU
rejajo tečaje za delavce v komercialni in tehnični službi... Za izobraževanje so dali lani 320.000 dinarjev, letos bodo dali še 80 tisočakov več.
Tovarna ima 45 štipendistov: 12 na visokih in višjih šolah. 20 na srednjih in 13 na poklicnih. Prav tako imajo še 30 vajencev. Svoje štipendiste zgodaj navajajo na plačilo po delu: štipendije imajo dva dela: stalni in gibljivi. Od pridnosti učencev in dijakov je odvisen tudi njihov »zaslužek«. Dober študent na fakulteti dobi približno 460 dinarjev, prav dober ali odličen še več. Kdor ni vsaj dober, ne dobi gibljivega dela.
V	krški celulozi se dobro zavedajo, po katerih poteh hodi napredek. Brez sposobnih mladih strokovnjakov, šolanih ljudi, izučenih delav-cv ni napredka. Vsak dinar, vložen v izobraževanje delavcev, se bogato obrestuje. To zgovorno potrjujejo vsakoletne proizvodne bilance: blagovna proizvodnja je vse večja, celotni dohodek se veča. Hkrati naraščajo tudi osebni dohodki zaposlenih. Za boljše, bolj strokovno delo je potrebno boljše plačilo...
Posluh za občinske težave
Malo je tovarn pri nas, ki bi bile tako tesno povezane z življenjem in utripom kraja, kot je krška tovarna »Djuro Salaj«. Tovarna ima posluh za težave in potrebe mesta, priskoči na pomoč, kjer je potrebno. Gradila je hotel, bazen, pomagala je pri reševanju težav v otro- y škem varstvu, podpira kulturno dejavnost, skrbi za športnike. Ko je bilo treba graditi nov most, ko je bil stari preozek za še večji promet, je spet priskočila na pomoč tovarna. Zdaj, ko bodo gradili novo osnovno šolo, spet ni šlo brez pomoči krških celulozarjev. Delavski svet je namenil za gradnjo šole 3 milijone dinarjev.
V	tqvami se zavedajo, da sta podjetje in občina neločljiva celota. Kar vlagajo v šole, različne ustanove, kulturo, šport — vlagajo za svoje delavce. Kajti skoraj 1200 ljudi, kolikor šteje »Djuro Salaj«, to so prebivalci Krškega. Dopoldne, popoldne, ponoči — 8 ur so delavci te velike tovarne, vseskozi so občani krške občine. Kdo bi ne pomagal sam sebi?
še preden je v Evropi in na Bližnjem vzhodu pergament potisnil v ozadje papirus, se je na Daljnem vzho-dij pojavil papir. Kitajci so skrivnost izdelovanja papirja skrbno čuvali do leta 610, ko so za skrivnost izdelovanja izvedeli Korejci, potem še Japonci in sredi 8. stoletja po porazu Kitajcev z Arabci tudi ti: papir je začel svoj zmagoslavni pohod po Evropi.
Leta 105 je na Kitajskem T’sai Lun sestavil načrt, da « bi iz lubja dreves ali vlakenc ličja, konoplje in starih krp ter ribiških mrež delali papir. O tem je obvestil cesarja, ki je njegove sposobnosti pohvalil. Odtlej so Kitajci imenovali ’ novi izdelek: papir milostnega T’saia ...
Življenje brez papirja si danes ne moremo več zamisliti ...
Delavec na prvem mestu
Tovarna svojim delavcem ni mačeha. Zgradili so 253 stanovanj s skupno površino 14.299 kv. m in v skupni vrednosti skoraj 13.000 dinarjev. Uresničujejo petletni program podjetja za gradnjo blokov in pomoč pri gradnji posameznikov. Pri varčevanju daje na vsak privarčevani! dinar podjetje dva dinarja. Predlanskim so dali za posamično gradnjo 54.050 dinarjev posojil, lani 923.800, letos pa računajo, da bodo
dva vikenda na Veliki planini, v načrtu imajo, da bodo kupili zemljišče ob Krki, kjer bodo uredili objekte za dnevno rekreacijo delavcev.
V	tovarni se zavedajo, da samo spočit in zdrav delavec naredi toliko, kolikor zahteva proizvodnja, da samo zdravi delavci lahko dobro strežejo strojem, ki ne poznajo ne petka ne svetka. »Djuro Salaj« je tovarna, kjer peči nikoli ne ugasnejo.
N° ob nedeljah ne ob praznikih ...
Samo z znanjem se napreduje
V	tovarni imajo oddelek za izobraževanje. Tam so nam postregli z zanimivimi podatki o izobraževanju. Delavci imajo možnost, da se izpopolnjujejo. Skozi tečaje o varstvu pri delu je šlo letos 800 zaposlenih. V jeseni bodo odprli poklicno šolo papirne stroke. Razred bo štel 25 delavcev. Tovarna je pripravila vrsto tečajev in seminarjev: učijo od varilcev do voznikov traktorjev, pri-
Pogled v preteklost,
Na ..Vidmu je 1939 dogradil tovarno celuloze slovenski industrialec Prane Bonač. Tovarna je imela na površini 125.411 kv. m 19 objektov. 20. oktobra 1939 je 180 ljudi začelo s poskusno proizvodnjo
Prvo leto po vojni je imela tovarna 195 zaposlenih, naredili so 13.000 ton blagovne proizvodnje v skupni vrednosti 378.456 dinarjev. Lani je bilo v tovarni že 1.211 zaaaposlenih, blagovna proizvodnja je dosegla 101.753 ton, celotni dohodek pa 179,780.902 dinarja. Letošnji proizvodni načrt, ki upošteva izpad proizvodnje v prvih štirih mesecih, narekuje 101.107 ton proizvodnje (v petih mesecih so plan presegli za več kot 1.000 ton) v skupni vrednosti 216,335.000 dinarjev.
Podjetje pozna pravzaprav štiri obdobja svojega razvoja: pred vojno in med njo, od. 1964 pa do 1954, od tega leta do 1962 — v tem času so zgradili veliko novih objektov: papirni stroj, brusilnico, tri kuhalnike, belilnico, An-dritz stroj, kalorično centralo ... Po 1963. letu pa se Je začelo četrto obdobje, ko so zgradili drugi papirni stroj, povečali brusilnico in kalorično centralo ter predelavo v obratu celuloze.
Danes stoji tovarna na pragu petega obdobja: želijo graditi tovarno sulfatne celuloze, kar bi bil nov skok v proizvodnji, zaposlovanju in ustvarjanju dohodka tega največjega podjetja v krški občini ...
za individualno gradnjo namenili 1,186.800 dinarjev posojil.
V	naslednjih petih letih nameravajo zgraditi 100. novih stanovanj, letos jih bodo začeli graditi 42, njihova vrednost bo 4,5 milijona di-
narjev.
Podjetje skrbi tudi za re-' kreacijo svojih delavcev. V okiru krške počitniške skupnosti imajo v Materadi na morju svojo kolonijo, v kateri je 90 ležišč. Za zaposlene in njihov oddih so kupili
Tovarna »Djuro Salaj« daje veliko denarja svojim delavcem za individualno gradnjo, v načrtu pa ima tudi gradnjo več blokov. Veliko stanovanj so doslej že zgradili (na sliki).
Olimpijski bazen v Krškem: športna tekmovanja in razvedrilo ob kopanju
Danes je dobilo Krško moderno industrijsko pekarno, ki jo je zgradil živilski kombinat ŽITO iz Ljubljane. Pekarna je v sklopu Imperiala, delovne enote kombinata ŽITO. V novi tipski pekarni bodo vsak dan v 8 urah spekli 4.000 kg kruha. Pekarna je moderno opremljena in večina avtomatizirana. Gradnja pekarne in oprema sta veljali 3,5 milijona dinarjev. V dogovorjenem roku je gradbena dela opravil SGP PIONIR Novo mesto. Vsa oprema v pekarni je domače izdelave. Tehnologijo za proizvodnjo kruha v novi pekarni pa so pripravili strokovnjaki kombinata ŽITO.
Današnja otvoritev pekarne v Krškem je v sklopu prireditev ob letošnjem praznovanju občinskega praznika 4. julija in je zato še pomembnejša.
Živilski kombinat ŽITO iz Ljubljane s svojimi številnimi enotami po vsej Sloveniji iz dneva v dan povečuje svoje dejavnosti. Od ustanovitve leta 1958 je z združevanjem sredstev in načrtnimi naložbami hitro pre-rastel iz obrtne dejavnosti v industrijsko in postal pravi gigant v slovenski živilski industriji. ŽITO še naprej razvija tri osnovne proizvodne dejavnosti: mlinarstvo, testeninarstvo in pekarstvo s konditorstvom.
Razvojni program kombinata, ki so ga sprejeli 1958 ob ustanovitvi, se v celoti uresničuje. Lani so zgradili moderno industrijsko pekarno v Novem mestu, sedaj pa pripravljajo novo pekarno tudi v Trbovljah.
ŽITO IN ČOKOLADA
Lani sta se ŽITU pridružila tovarna konditorskih izdelkov ŠUMI iz Ljubljane m tovarna čokolade GORENJKA iz Lesc. Kot samostojna enota se je letos pripojila ŽITU tudi tovarna čokolade in peciva IMPEJRIAL, Krško.
Vse te delovne enote imajo sedaj pred seboj jasnejšo perspektivo, saj predvideva razvojni program ŽITA za naslednje obdobje do leta 1975 na prvem mestu RAZVOJ KONDITORSTVA Z MEHKIM PECIVOM. Pri ŽITU združena slovenska konditorska industrija bo sedaj lažje prodirala na konkurenčno jugoslovansko tržišče in si znova ustvarila sloves, ki ga je nekoč imela.
KRUH NAŠ VSAKDANJI
Do leta 1960 je bilo v Krškem 5 zasebnih pekarn. Vse te pekarne pa niso bile kos potrebam naglo razvijajočega se mesta pod dimniki mogočne CELULOZE. Leta 1960 je pekarno na Vidmu prevzel IMPE-RIAL. S postopno modernizacijo pekarne jim je uspelo speči tudi do 2000 kg kruha. Imperial je prevzel tudi pekarno na Senovem. Iz teh pekam pa so potrošnikom nudili majhno izbiro kruha. iSidi specialnih vrst kruha niso pekli.
Potreba po modemi pekarni je bila vsak dan, večja. Koristen lanski dogovor med predstavniki ŽITA, občine, Preskrbe in Imperiala je rodil uspeh. Dokaz je modema pekarna ob Cesti 4. julija, v kateri
že pečejo kruh in pecivo za prebivalce Krškega in bližnje okolice.
OD MOKE DO KRUHA
Nova pekama v Krškem je tipska, ka-, kršne gradi 2ITO za potrebe manjših mest ■' z okolico. V poslopju so poleg osrednjih prostorov za proizvodnjo kruha še sanitarije, prostor za odmor,’ pisarne in drugi potrebni prostori.
Iz centralnega skladišča, kjer hranijo vreče z moko, zalagajo dnevno skladišče, kjer moko stresajo v doza tor. Od tam gre moka po transporterju in preko sejalnih naprav v silos za moko. Iz silosa, ki se nahaja v glavnem prostoru, polnijo posode za pripravo testa. Posodo s stehtano količino moke zapeljejo k mešalcu za testo. Tu dodajo še sol, kvas in ostalo. Z donatorjem dodajo potrebno količino vode. Ko mešalec pripravi testo, ga pustijo shajati.
Shajalno testo s pomočjo dvigala in prekucnika stresejo iz mešalne posode v lijak, ki je nad strojem za deljenje testa. Od tam se testo pomika v stroj za deljenje testa. Kosi testa gredo po transporterju v stroj za okroglo oblikovanje in naprej v stroj za podolgovato oblikovanje. Izoblikovane štruce polagajo na posebne platnene police, ki jih zatem zapeljejo v fermentacijsko komoro, kjer testo dokončno shaja.
Shajane štruce zatem vlagajo v peč: Peči so statične, štirietažne. Izdelali so jih v Termotehniki v Zagrebu. Ogrevajo jih z mazutom. Kruh se speče v 32 minutah, pecivo pa v 15 minutah. Pečene štruce zlagajo iz peči na police in zapeljejo v ohla-jevalni prostor. Po ohladitvi vlagajo kruh v košare in odlagajo v ekspedit.
V pekarni imajo poleg naštetih naprav še stroj za oblikovanje peciva, delilni stroj za pecivo, stroj za zvijanje peciva in stroj za vtiskanje žemelj.
Največ naprav v novi pekarni je bilo izr delan] h v podjetju Gos tol v Novi Gorici. Gostol je izdelal celotno linijo za izdelavo kruha, stroj za zvijanje psoiva in stroj za vtiskanje žemelj.
Krčani, ki že nekaj dni jedo kruh iz nove pekarne, pravijo, da je dober, lepo pečen in okusen. Tak tudi mora biti, saj pri Žitu slabega kruha ne poznajo.
Posnetki: 1. poslopje nove pekarne, 2. mešalec za testo z dozatorjem za vodo, 3. delilni stroj, stroj za okroglo oblikovanje in stroj za podolgovato oblikovanje testa,
4.	oblikovane štruce testa odlagajo na police za shajanje in 5. pečen kruh odlagajo na police, ki jih zatem zapeljejo v ohlajevalnico
OB DRUGI SEJI REPUBLIŠKE KONFERENCE ZKS, POSVEČENI KMETIJSTVU
Sklepom naj čimprej sledijo - ukrepi
Zasluga razprave: dokopali smo se do enotnejših misli o kmetijstvu
KAJ SO REKLI NAŠI?
Ves dan so bili v četrtek vključeni mikrofoni v veliki dvorani poslopja republiške skupščine v Ljubljani. Za govorniškim pultom so se zvrstili kmetijski strokovnjaki, kmetje, politični delavci, člani vodstva ZK. Udeleženci iz Lendave, Celja, Krškega, Tolmina, Ljubljane, Kočevja in od drugod so govorili o problemih kmetijstva in vasi, o težavah kmečkega človeka. Vse to so govorili prizadeto, celo ponavljale so se že mnogokrat povedane trditve, da bi se bolje vtisnile v zavest in da bi prispevale k izboljšanju razmer. Ta dan je zasedala republiška konferenca Zveze komunistov Slovenije, ki je bila višek večmesečnih javnih razprav o nadaljnjem razvoju kmetijstva.
Da razprave, stališča in sklepi ne bodo ostali samo jalovo besedovanje od katerega kmetijci ne morejo živeti, to je zdaj temeljna naloga organizacije Zveze komunistov, oblastnih organov in vseh, ki jim delovni dogovor — druga seja re_ publiške konference ZKS — nalaga določene obveznosti Samo akcija ter uresničevanje sklepov in stališč lahko utrdi zaupanje, kj ga vodilna družbeno - politična organizacija potrebuje v vseh slojih našega prebivalstva,
ZAČETEK VSEGA JE " - STABILNOST
Za prihodnji razvoj slovenskega kmetijstva je morda najpomembnejše spoznanje (ki ga je bilo čutiti tudi iz uvodnega poročila predsednika komisije za družbeno - ekonomske odnose pri CK ZKS Zvoneta Dragana), da je kmetijstvo po. magalo na noge drugim gospodarskim panogam in da je zaradi tega zaostalo in potrebno občutno večje družbene pomoči. Ta pomoč pa je v korist celotnemu gospodarstvu, kajtj neskladje je že sedaj tolikšno, da ovira splošni družbeni napredek.
Vedno znova je treba ponavljati, da kmetijstvo ne more napredovati, če ni splošne ekonomske varnosti, če ni ustaljenih cen ali še bolje rečeno: ustaljenega razmerja cen. Ta. ke vratolomnosti cen kmetijskih pridelkov in živine, kakršne smo doživljali v minulih letih, in tako razprtih Škarij cen zagotovo ne bi mogla prenesti nobena druga gospodarska panoga zakaj njben industrijski delavec ne bi bil pripravljen delati za tako skromno plačilo, kot je delal naš kmet Dosti na boljšem ni bil niti delavec v družbenem kmetijskem obratu
Zaman je drugačno govorjenje, resnica je ena. proizvodnega sodelovanja in specializacije kmetijske proizvodnje ni brez ustaljenih cen, brez njih ni medsebojnega zaupanja in ni naše razvojne poti kmetijstva Kmetijstvo bolj kot druge panoge, ki se lahko preusmerijo čez noč, potrebuje varnost, gospodarsko stabilnost. Razprava bo dala oprijemljive rezultate samo, če ji bodo sledili ekonomski ukrepi, ki bodo spodbujali proizvodnjo, sodelovanje . zasebnih kmetov, kmetij, skih organizacij, predelovalnih obratov in trgovine. V tem sodelovanju je prihodnost kmetijstva
USMERJENI RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA
Ce želimo resnični napredek kmetijstva, še zdaleč m vseeno, komu pomagati in zakaj pomagati. Izkušnje bolj bogatih zahodnoevrop. skih dežel nas lahko temeljito poučijo, da v industrijski družbi stara, tradicionalna družinska kmetija, ki je nekdaj veljala za steber moči neke države, propada kljub veliki denarni pomoči. Propada zato, ker ni sposobna tekmovalnega boja s cenami na svetovnem tržišču, ker ima premajhne proizvodne možnosti ih prevelike stroške.
Kje bi bila šele naša konkurenčna sposobnost, če bi si kmetijec zaračunal tek zaslužek kot ga imajo zaposleni v drugih dejavnostih! Ka. ko velike spremembe, koliko prizadevanja in truda, predvsem pa denarja, bo v prihodnjih letih potrebno, da bo slovensko kmetijstvo postalo močnejše, bolj donosno in bolj konkurenčno, si lahko vsaj misij vsak, kdor pozna razmere našega zapostavljenega in ponekod prav zanemarjenega kmetijstva.
Z našega podeželja bodo še nadalje odhajali ljudje v druge po-
klice. Ta pot je neizbežna, čeravno za posameznika lahko boleča. Samo odhajanje v druge gospodarske panoge lahko da več prostora tistim, ki bodo še ostali v kmetijstvu in ki jih bo po napovedih strokovnjakov čez 20 let v Sloveniji le še dobra desetina ali več kot še enkrat manj kot sedaj. Združevanje zemlje bo nujno potrebno zato bo treba spremeniti dosedanje predpise, ki sedanjo razdrobljenost omogočajo in včasih celo povečujejo.
POMOČ, NE PA MILOŠČINA
Družbena pomoč bo morala biti usmerjena predvsem na manj razvita območja. Po pravilu sta kmetijstvo in zaostalost tesno povezani. Manj razviti si sami ne morejo dovolj pomagati, potrebujejo kapital, šolane ljudi, ki bodo sposobni nadoknaditi zamujeno K temu lah. ko odločilno pripomore usmerjena pomoč širše družbene skupnosti.
Sklenjenega kroga revščine na vasi kmetijstvo samo ne more razkleniti. 2e tako malo donosno ne more samo vzdrževati vaške revščine, samo ne more dati vaškemu prebivalstvu zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja Kmetijstvo kot gospodarsko panogo je treba ločiti od socialnih vprašanj, ki so stvar celotne družbe in ne samo okolja, kjer so nastala.
Republiška konferenca ZKS je zato osvojila nekatere zahteve manj razvitih, ki terjajo posebno družbeno pomoč. Njeno stališče bodo morali upoštevati vsi tisti, ki odločajo o delitvi investicijskega denarja, o pomoči manj razvitim občinam v najrazličnejših oblikah.
UPANJE ZA BOLJŠE ČASE
In še ena stvar je, na katero so opozarjali skoraj vsi razpravijalci: kmet je naš človek, nihče ga ne more izločiti iz družbenega samouprav. Ijanja ki je zajelo druge sloje prebivalstva. Tudi kmetje se bodo morali bolj organizirati v različnih samoupravnih skupnostih, od zadrug in poslovnih združenj, do obratov za kooperacijo. Morali bodo bolj sodelovati in se bolj povezovati. Vsega tega pa ni brez čistih računov, ki jih lahko daje le enakopravno sodelovanje vseh partnerjev v proizvodnem sodelovanju.
Veliko pričakovanja je bil deležen četrtkov dogovor slovenskih komunistov. Upanje je ta vrhunec javne razprave zbujal zato, ker je konferenca pokazala pripravljenost in voljo, da pripomore k doslednemu uresničevanju sprejetih sklepov in stališč, kar daje nado, da za kmetijstvo in vas prihajajo boljši
CHSl'	Inž. MARJAN LEGAN
STANE NUNĆIĆ, Krško: »Osnovni problem je v nesorazmerju cen kmetijskih pridelkov in reprodukcijskega materiala. Razen tega je neurejen blagovni promet. Danes ima vsakdo pravico odkupovati, in to brez kakršnihkoli obveznosti. (Komisija za sklepe, ki so jo imenovali na seji konference ZKS, je menila, da se ni več mogoče povrniti v nekdanje čase, ko so kmetijske organizacije imele na svojem območju izključno pravico odkupovanja)... V preteklosti je bila na tržišču vrsta hudih napak. Sprašujemo, kdo nosi odgovornost za pretiran uvoz južnega sadja in za nepotrebno porabo deviz. .. Do vsega tega ne bi prišlo, če bi imelo kmetijstvo na ravni republike in zveze samostojne organe ... Rešitev zasebnega kmetovalca ni v ustanavljanju majhnih zadrug, temveč v družbeni materialni pomoči, ki jo kmetijstvo potrebuje ...«
Inž. JANEZ PIBER, Kočevje: »V posameznih kmetijskih okoliših naj se razvijajo in utrjujejo takšna družbena gospodarstva, ki bodo s svojo umerjenostjo odsevala možnosti proizvodnega okoliša in ki bodo združevala zasebne kmete. Tako bodo kmetje in družbene kmetijske organizacije lahko našli skupne interese pri uresničevanju kooperacijskih dogovorov. Vse to delo pa mora sloneti na samoupravnem dogovoru, kjer obe strani sodelujeta popolnoma enakopravno.«
Inž. AVGUST GREGORČIČ, Trebnje: »Vse štiri dolenjske občinske skupščine so ustanovile sklade za pospeševanje kmetijstva, vendar vanje niso mogle prispevati skupno več kot 100.000 dinarjev. Nekatere posamezne občine v Sloveniji, ki imajo manj kmečkega prebivalstva, so v svoj sklad prispevale še enkrat toliko kot vse dolenjske občine skupaj. To nas opozarja, da se bo razkorak v kmetijstvu še povečal, zato predlagamo, naj bi širša družbena skupnost sodelovala pri financiranju pospeševalne službe v manj razvitih območjih. Predlagamo tudi, naj bi republika iz usmerjenih sredstev namenila del denarja za kreditiranje zasebnega kmetijstva na zaostalih območjih, zakaj ob splošnih pogojih kreditiranja bi bila Dolenjska prikrajšana, ker njeni kmetje nimajo posebno velikih možnosti za najetje posojil.«
IVAN POŽEK, Črnomelj: »Ugotavljamo, da se s problemi kmetijstva resno in zavzeto razpravlja na vseh ravneh, vendar te razprave ne dajo ustreznih rezultatov. Po našem prepričanju zato, ker nimamo izvrševalca nalog, zato predlagam, naj se v republiki ustanovi ustrezen organ, ki bo izvajanje nalog v kmetijstvu usmerjal in spremljal_________
Težave ostarelih kmetov so največje v odročnih krajih, kjer so tudi slabe prometne povezave. Vrsto let ugotavljamo, da je odliv mladih ljudi s kmetij močan, zato bi bilo nujno potrebno, da bi z ustreznimi prometnimi zvezami približali mladim ljudem zaposlitev in s tem ustvarjali možnosti za večanje števila mešanih kmetij ... Pokojninsko zavarovanje kmetov je brez pomoči družbe neuresničljivo, zato je edini izhod: solidarnost vseh zavarovancev, delavcev in kmetov.«
Prikaz delovanja novega trosilca za hlevski gnoj.
Izdajateljski svet o DOLENJSKEMU LISTU
Za predsednika sveta je izvoljen Janez Gartnar, predsednik občinskega sodišča v Trebnjem
Poročali smo že, da so občinske konference SZDL letos imenovale nove člane v izdajateljski svet Dolenjskega lista. Pretekli petek se je svet zbral na svojo prvo sejo; udeležili so se je Franc Štajdohar iz Črnomlja, Viktor Dragoš iz Kočevja, inž. Janez Gačnik iz Metlike, Franc Beg ter Lojzka Potrč iz Novega mesta, Jože Jeke iz Sevnice, Janez Gartnar iz Trebnjega in Tone Gošnik kot glavni urednik lista. Opravičeno so manjkali člani sveta: Ivan Kastner iz Brežic, Slavko Smerdelj iz Krškega in Ciril Gril iz Ribnice. Enajstčlanskemu svetu bo predsedoval po želji članov Janez Gartnar, mandatna doba sveta pa naj bi trajala dve leti. O svojem delu bo svet sproti obveščal javnost prek Dolenjskega lista, tako da bi bilo njegovo	delo v	celoti	znano	vsem,	ki	jih
zanima karkoli v	zvezi	s	pokrajinskim	glasilom
SZDL.
Novi izdajateljski	svet
domačega pokrajinskega glasila Socialistične zveze začenja pravzaprav	»iz
nič«, saj je delo prejšnjega organa družbenega samoupravljanja pri listu v zadnjih letih zamrlo, obnovila oz. oživila pa ga je šele letošnja 20-letnica izhajanja političnega tednika širše Dolenjske, čeprav začenja novi svet svoje delo brez tradicije, je že na prvi seji ugotovil, da morajo zdaj predvsem občinske konference SZDL našega območja urediti naslednja vprašanja:
— ustanovno listino kolektiv domačega časnika nujno potrebuje, saj bo na njej gradil svoje samoupravne sklepe in ji prilagodil svojo interno zakonodajo;
— vlogo in delokrog lista mora zajeti programski koncept, ki so ga listu dolžne izročiti kot delovno nalogo domače občinske konference SZDL, dejanske ustanoviteljice političnega tednika naše pokrajine;
— iz gornje listine izvira dodatna naloga ustanoviteljic:	za	izdajateljski
svet morajo sestaviti poslovnik dela in hkrati določiti naloge sveta, saj bodo člani sveta odgovarjali posamič predvsem ObK SZDL, ki so jih imenovale, kolektivno pa bodo nosili moralno politično odgovornost za pravilno uresničevanje uredniške politike lista pred vso javnostjo.
člani novega izdajateljskega sveta so hkrati ugotovili, da. je vrsta odprtih vprašanj glede vloge položaja ustanoviteljev in odnosov med njimi ter delovnim kolektivom, ki časnik ureja, upravlja in izdaja. čeprav vemo, da ima Dolenjski list zavidljivo visoko naklado in sorazmerno dobro, aktualno vsebino, vendarle prihaja do resnega razkoraka med samoupravnimi pravicami kolektiva ter neurejenimi medsebojnimi odnosi z ustanovitelji. Tudi za pokrajinsko glasilo SZDL na širšem Dolenjskem velja, da časnik ni čisto tržno blago, za katerega bi veljale vse zakonitosti »bla;. ga na prostem trgu«, temveč je sestavni del naše družbene politike, pri čemer zavzema glede obveščanja na lokalni ravni prav poseben položaj in, ima pri tem izredno odgovorne naloge. Sedanji sistem sofinanciranja stalnih komunskih strani, ki je pokazal zadnja leta nedvomno vso svojo upravičenost, je zahiral letos predvsem zaradi:
— nespremenjenih vsot sofinanciranja, ki se niso
premaknile že več kot 5 let;
— zavoljo izrednega skoka tiskarniških cen, podra-
»Dolenjski list ne more živeti pod stalno sekiro finančne nezanesljivosti in nenehne odvisnosti od dobre volje posameznikov v nekaterih občinskih vodstvih. Ce hočemo imeti	samostojen,
vsebinsko bogat in politično kot kulturno zanimiv pokrajinski tednik, se moramo tudi odločiti, koliko bomo zanj prispevali iz družbenih sredstev!« je med drugim dejal na petkovi seji Janez Gartnar, predsednik novega izdajateljskega sveta našega lista.
žitev papirja PTT stroškov in druge režije;
— za 53 % povečanega obsega lista, ki izhaja po 1. januarju letos povprečno na 32 oz. 36 straneh na teden itd.
Povečana naročnina ne pokriva vseh letos nastalih podražitev. Izdajateljska svet lista meni zato, da je treba vprašanje sofinanciranja domačega političnega tednika do konca leta postaviti na čvrste temelje in zagotoviti listu vso potrebno pomoč družbe, če naj bo list tak, kakršnega hočemo in moramo imett.
Člani sveta so med drugim menili, da pokrajina potrebuje vsak četrtek stalno po 32 strani tednika; sedanja okrnitev obsega list osiromašuje in ne daje nA bralcem ne naročnikom prave podobe o življenju in potrebah naših ljudi. Izjavili so, da je treba zagotoviti stalen dosedanji obseg tednika, pri čemer so podčrtali odgovorno vlogo občinskih konferenc SZDL. Sofinanciranje lista ne sme več biti predmet pogajanj ali odsev vsakoletne dobre volje posameznikov v občinskih skupščinah. Zagotovljena osnovna materialna podlaga lista bo hkrati tudi izhodišče za njegovo nadaljnjo vsebinsko rast.
Ustanoviteljice lista morajo tudi zato v osnovi spremeniti svoje zanimanje in odnos do glasila, ki so ga priklicale v življenje predvsem zaradi potreb prebivalcev pokrajine.
TONE GOŠNIK
Ob težavah, ki spremljajo 'mlade ljudi pri izbiri poklica, ne smemo ne pozabljati ne podcenjevati dela, ki se ponuja v gradbeništvu. Tudi gradbeništvo je v povojnem razdobju, zlasti pa v zadnjih letih, doživelo izredeti razmah in ponuja mnogo delovnih mest, ki so zanimiva in nudijo lep zaslužek. — Pri SGP PIONIR Novo mesto vam svetujejo: preberite ta zapis in morda vam bo pomagal do spoznanja, da je prav v gradbeništvu tisto, kar iščete zdaj, ko ste končali osnovno šolo in se odločate, kam in kako v življenje!
r POJDITE 1
r MED GRADBINCE
MLADI, KI SE ODLOČATE M POKLIC! SGP PIONIR VflM SVETUJE:
Valenca poklicne tesarske šole uporabljata pod nadzorstvom inštruktorja električni skobelnik. V poklicni šoli se vajenci priučujejo delu z najsodobnejšimi Vajenca, ki obiskujeta poklicno šolo za tesarje, se učita ravnanja z električnim delovnimi pripravami in na najsodobnejše načine.	vrtalnim	strojem.
šolska vrata so se zaprla in za mnoge učence, ki so končali osnovnošolsko obveznost, ter za njihove starše se je začel čas živčnega in nevšečnega iskanja in razglabljanja: kam s fantom, da bo čimprej pri kruhu, da se bo odločil za poklic, ki mu bo v zadovoljstvo in da bo šolanje čim manj stalo. Vrtajoče vprašanje terja odgovor, ki mora biti povšeči otroku in staršem.
V	zadnjih letih je za mlade ljudi vedno teže najti učno ali delovno mesto ter štipendijo za študij. Mnogi zato odhajajo na delo v tujino. SGP PIONIR pa ob vseh teh resnicah ne more najti v domačem okolju za svoja številna gradbišča dovolj delavcev, čeprav tudi naše šole zapušča vsako leto na stotine otrok. Delavce zato iščejo po drugih republikah. Zakaj? Odgovor na ta »zakaj« moramo iskati v vprašanju:
ZAKAJ IMAMO TAKO ZGREŠENO PREDSTAVO O GRADBINCIH IN GRADBENIŠTVU?
Na mnoge razpise za učna mesta v gradbeništvu ter za štipendije, ki jih objavlja SGP PIONIR Novo mesto, je zelo majhen odziv. Tega je kriva zgrešena miselnost, da se v gradbeništvu še vedno dela samo s krampom in lopato, da je gradbinec še vedno izpostavljen slabemu vremenu in mrazu in da slabo zasluži. Vse to pa že dolgo ni več res. Povprečni osebni dohodek je bil lani v podjetju 1.100 din na mesec!
Malokdo ve, kako velik napredek je doživelo gradbeništvo zlasti v zadnjem desetletju. Na gradbiščih delajo z žerjavi, z buldožerji, s sodobnimi stroji, železno armaturo dovažajo že izdano na gradbišča, leseni opažni elementi prihajajo izdelani iz delavnic, v, stavbe vgrajujejo na sodobne načine velike montažne elemente, gradbišča pa so danadanes že močno podobna tovarnam v katerih delajo stavbe. Nekdanjega simbola gradbeništva: krampa, lopate in samokolnice, skoroda ni več!
ZA GRADBINCE JE DOBRO PRESKRBLJENO
Gradbeni delavci niso v svojih osebnih skrbeh več prepuščeni sami sebi tako kot včasih. Na vsakem gradbišču postavi podjetje najprej, še preden se začno dela, prostor za stanovanja in poskrbi za osebni standard in potrebe tistih, ki bodo na gradbišču delali. Gradbeni delavci spijo na posteljah z žimnicami in rjuhami, pri roki imajo vodo in električno napeljavo ter sanitarne naprave. če je gradbišče oddaljeno, jih vozijo ha delo. Podjetje organizira tudi1 prehrano, ki ni draga.
V	samskih domovih, ki so urejeni tako kot hoteli, imajo centralno kurjavo, kopalnice, pralnice, klubske prostore, televizorje in knjižnice.
Gradbinec danes resnično ni več ubog delavec, ki sa greje premrle prste ob ognju. Postal je delavec, enakovreden drugim, dela s sodobnimi stroji in gre v korak s časom.
DOBRO ORGANIZIRANO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Pri SGP PIONIR se zavedajo, kolikšnega pomena je ob vedno sodobnejših načinih gradnje in ob hitrem razvoju gradbeništva strokovno usposobljeni de-
lavec. Zato imajo v podjetju svoj izobraževalni cen-tef, ki vsako leto omogoči strokovno izpopolnjevanje 250 do 300 članom kolektiva, ‘vsakomur, ki 6e želi izpopolnjevati na drugih šolah, pa je odprta tudi za pot.
Izobraževalni center je priredil lani preko 50 tečajev za strokovno usposabljanje. Pri podjetju je v uku 143 vajencev, na srednjih, visokih in višjih šolah pa štipendirajo 49 štipendistov.
Samo za neposredne stroške izobraževanja in štipendiranja so namenili lani pri PIONIRJU 2,500.000 din ali 2,5 odstotka bruto osebnih dohodkov, če pa upoštevamo še osebne dohodke, ki jih člani kolektiva prejemajo med šolanjem in izobraževanjem, je šlo v te namene 5 odstotkov bruto osebnih dohodkov.
ZAKAJ NE BI POSTALI ZIDAR ALI TESAR?
Končali ste osemletko in izbirate si poklic, pa nikjer ne najdete nič primernega. Danes veliko lju-Marsikdo bi z zlatom pla-iščejo zidarje in tesarje, čal zidarja ali tesarja, sadi gradi hiše in vsi zelo mo da bi imel hišo do zime pod streho. Ali vam ob tem ni prišlo na misel, da je zidarski in tesarski poklic čislan in še donosen povrhu?
Nikar ne bodite v stra-
hu, če nimate popolne osemletke! Tudi končanih 7 razredov bo dovolj. (O tem, kako si lahko pomagate, če nimate niti 7 razredov osnovne šole, pozneje!)
če imate sedem razredov osnovne šole, vas SGP PIONIR sprejem pogojno za vajenca zidarske ali tesarske , stroke. V prvem letu učne dobe boste v skrajšanem delavniku (4 do 6 ur dela na dan) obiskovali večerno osemletko, in če boste uspešno končali osmi razred, se boste naslednje leto vpisali v poklicno šolo. Od podjetja dobite prvo leto brezplačno hrano in stanovanje ter 80 din vajenske nagrade na mesec. V drugem letu, ko boste že vpisani v poklicno šolo, imate v času, ko traja pouk (4 in pol mesece na leto), brezplačno hrano in stanovanje ter 90 dni vajenske nagrade na mesec, v času ko delate, pa zaslužek nekvalificiranega delavca, kar znese okoli 800 din na mesec. Tretje leto se vam nagrada v času pouka poveča na 90 din na mesec, zaslužek v času, ko delate, pa na okoli 850 din na mesec. Ko opravite poklicno šolo, dobite naziv kvalificiranega zidarja ali tesarja, kar vam zagotavlja osnovni dohodek 1164 din na mesec, ta dohodek
pa se vam z delom po akordu in z nadurami poveča za tretjino.
če imate popolno osemletko, ste deležni enakih ugodnosti, le da vam ni treba obiskovati večerne osemletke. Vsi vajenci dobijo v času učne dobe brezplačno delovno obleko, delovne čevlje in orodje..
TUDI ČE NIMATE 7 RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE, BO ŠLO!
Pot vam je odprta, tudi če nimate končanih sedem razredov osnovne šole! V tem primeru vas SGP PIONIR sprejme v priučitev za zidarja ali tesarja. V prvem letu poučevanja boste prejemali osebni dohodek kot nekvalificirani delavec (okoli 800 din na mesec), v drugem letu pa osebni dohodek polkvali-ficiranega delavca (okoli 850 din na mesec). Od podjetja dobite tudi brezplačno delovno obleko in delovne čevlje.
Nato, ko delate tri leta kot PK zidar ali tesar, se lahko prijavite za tečaj, in če uspešno opravite izpit,
postanete kvalificirani zidar ali tesar.
POT
DO BRIGADIRJA, SKUPINOVODJE IN DELOVODJE JE ODPRTA!
Ko boste s poklicno šolo pridobili naziv kvalificiranega zidarja ali tesarja, imate še vedno odprte poti za nadaljnji razvoj. Po dveh letih uspešnega dela se lahko prijavite v tečaj za pridobitev naziva sku-pinovodje ali brigadirja, ki ga prireja izobraževalni center podjetja. V času tečaja vam teče delovno razmerje, prejemate pa tudi svoj osebni dohodek. Z nazivom skupinovodja ali brigadir si zagotovite osnovni osebni dohodek od 1290 do 1470 din na mesec.
če ste pri delu zelo uspešni, se po dveh letih dela kot kvalificirani zidar ali tesar lahko prijavite za 2-letno delovodsko šolo v Ljubljani. Tudi v tem primeru vam bo v času tekel osebni dohodek in delovno razmerje ne bo prekinjeno, podjetje pa plača stroške šolanja. Osnovni dohodek delovodje je 1510 din na mesec.
če vam ne bi bila po volji nobena izmed naštetih možnosti, se lahko po dveh letih dela, če imate poklicno šolo. odločite za inštruktorja. V zveznem gradbenem centru morate opraviti 3-mesečni instruktor-ski tečaj. Stroške šolanja vam bo plačalo podjetje, v času šolanja se vam ne prekine delovno razmerje, prejemate pa tudi osebni dohodek.
SGP PIONIR vam ponuja lepo pot v življenje: 200 mladih fantov je pripravljeno sprejeti v uk za zidarje in tesarje. Sprejmite ponujeno roko in se odločite. Če bi pa radi postali gradbeni tehnik ali pa bi morda radi študirali na gradbeni, ekonomski ali pravni fakulteti, preberite razpise o štipendijah, ki Uh ponuja SGP PIONIR Novo mesto!
■ IV	■	■ ■■■ I ■	■
  .	—pozor!
V soboto proti večeru se je zbralo v obeh šolskih vežah trebanjske osnovne šole 400 ljudi na otvoritev zanimive razstave »SLOVENSKI LIKOVNI SAMORASTN !-Kl 1970«. Takšne udeležbe doslej še ni imela nobena razstava v Trebnjem. Na sliki: med uvodnim govorom Zorana Kržišnika, ravnatelja ljubljanske Moderne galerije (Foto: Tone Gošnik)
TREBNJE: SLOVENSKI LIKOVNI SAMORASTNIKI 1970
Resnice samoraslih umetnikov
Presenečenje v Trebnjem: doslej najobsežnejši izbor najboljših del slovenskih slikarjev in kiparjev-samorastnikov - Razstava bo odprta do 20. julija
in si jo je vredno ogledati!
Otvoritev razstave »Slovenski likovni samorastniki
1970« je bila V soboto, 27. 6.; to je doslej gotovo	venskega likovnega samorastništ-
naj večji in hkrati naj zanimivejši zbor in izbor del	Va z njihovimi prvenci ali dosež-
26 slovenskih samoraslih slikarjev in kiparjev. Ude-	ki lani ali predlanskim nam potr
ležilo se je je zavidanja vredno število gostov in	Jjj® J^Seetijhro^hitro §x>vedno
domačinov, saj imamo v Sloveniji in sicer le redko	razvijajo. Po trditvah prof. Kržis-
kje Dojave, da pride na kulturno slavje celo do 400	mka ima to dejstvo osiove v
ljudi (v Trebnjem so jih našteli 384!). Celo iz San-
skega mosta je prišla na otvoritev številna delega-	znamenja, naše hiše in uijnjake,
cija, da ne Štejemo številnih stalnih spremljevalcev	deloma naše cerkve in še kasneje
in ljubiteljev del naših likovnih samorastniških	iSl.,*	££■
Ustvarjalcev.	vili srčkih in podobnem. Dekora-
tivni element se prepleta s figu
Razstavljalce, goste in do- ga tabora Janez Gartnar, z rativnim, predmetnim ustvarja
mačine je pozdravil najprej uvodno besedo pa je razsta- ^to^v^ih^aivn^^^
v imenu vodstva trebanjske- vo odprl prof. Zoran Krzis- svetu prav v tej predmeUiosti
------------------------------ nik, ravnatelj ljubljanske Mo- 74 slik in kipov v raznih tehni-
rtprnp ealeriip Nic^ovc teht- kah, nastalih pod rokami 26 ude-aerne galerije. njegove tem ]ežencev letoSnje vellke razstave
ne besede bomo V celoti Ob- slovenske naive, se splača obi-
javili V jesenski številki DO- skati in videti ustvarjanje do vče-
LENJSKIH RAZGLEDOV, tu
pa naj zavoljo okrnjenega
prostora podčrtamo pred-  r , -----------------------
vsem’ njegovo misel, naj bi j®7- Razstava ne kaže več srno .	.	’	,	.	našega podeželja, sega tudi že v
sedanja razstava v Trebnjem mesta, v sanjski svet vizionarjev, ponovno umetniško potrdila govori nam o nas samih.
-—H1«W.SWU».	ustvarjanje, ki je bilo še ne-	Organizatorje je treba pohva-
svetno-kultumega zbora slo- davno tega pastorek ne samo uti ne le za prizadetost in za venske skupščine Miloša Po- našega, temveč svetovnega li- ljubezen, s katero so razsta-— —;—s	kovnega življenja: ustvarjanje vo zastavili in izpeljali, tem-
nešolanih umetnikov, samo- več tudi za domiseln kultur-rastnikov.	ni spored, ki je tokrat prvič
Po mnenju ravnatelja Kržišnika spremljal otvoritev V Treb-obsega izbor sedanje razstave dvoj- njem. Nastop prvakov SNG
no dejavnost: seznanja nas z lju- . T inhlinnp — Vilme Bukov-biteljskim ustvarjanjem ljudi, ki 12 Ljubljane Vlime »ukov
so opravili raznovrstne študije in če ve, trebanjske rojakinje,
imajo danes različne poklice, del Staneta Severja, Ladka Ko-
Počitnice bodo hitro minile in v jeseni boste stopili v višje razrede z novimi šolskimi knjigami. Tisti, ki nimate starejših bratov ali sester in ki ne boste mogli kupiti rabljenih knjig od svojih šolskih tovarišev, boste morali kupiti nove.
V knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu so prav-
»Magnifico« spet na obisku
Znani ansambel MAGNIFI-CO iz Skopja, ki ima na sporedu pesmi narodov latinske Amerike, bo julija spet gostoval v naših krajih. Znano je že, da bo 26. julija nastopil za goste in turiste na Otočcu. Ta nastop bo za nadomestilo prireditev Dolenjskega poletja 70, ki ga — kot smo zvedeli — zaradi slabega zanimanja turističnih in drugih organizacij letos ne bo.
Revija ameriških dram in kriminalk
Za vroče julijske dni je pripravil novomeški Zavod za. kulturno dejavnost celotedenski spored ameriških filmskih kriminalk in dram, ki so jih zrežirali slovita mojstri Hitchcock, Totnson in Ford. Na reviji, ki jo zavod pripravlja v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko, bomo od 14. do 19. julija lahko videli naslednje filme: »Sever—severozahod«, »Kliči M za umor«, »Vrtoglavica«, »Mestece Peyton«, »Mimi človek« in »Psiho«. Vsak film bodo predvajali dvakrat: ob 18. in 20. uri. Zavod bo izdal abonmajske vstopnice za ogled vseh šestih filmov:	boljši
sedeži bodo po 21, drugi pa po 12 din.
kar dobili skoraj vse učbenike za osemletke in srednje šole na našem območju. Nekaj učbenikov, ki jih boste potrebovali, pa je še v ponatisu in boste morali nanje še kakšen mesec počakati. To so: nemška vadnica za 5. razred, zgodovina za 6. razred, slovnica slovenskega jezika za 7. razred ter biologija, slovensko berilo in zemljepis za 8. razred osnovnih šol.
Dijaki gimnazije lahko že kupijo vse šolske knjige, ra,.-zen Besedne umetnosti I. in II del in Svetovne književnosti I. in II. del (verjetno pa bodo v kratkem dobili ponatis tudi teh dveh knjig) ter učbenika za zgodovino in zemljepis za II. razred gimnazije.
Dijaki poklicnih šol lahko kupijo učbenike za vse predmete, dijaki srednje ekonomske šole pa vse, razen učbenika za strojepisje.
Velik vpis v prvi letnik
Do 25. junija, ko je bil zadnji rok za vpis, se je v oba prva letnika šole za zdravstvene delavce v "Novem mestu vpisalo več kot 70 deklet s končano osemletko, čeprav jih bodo lahko sprejeli le 60. Veliko zanimanje je bilo zlasti za vpis v pediatrični oddelek za medicinske sestre — otroške smeri, ki ga bo šola z novim šolskim letom prvič odprla.
20 LET
ZLET
BLED
1070
15 novomeških tabornikov in tabornic bo danes odšlo na peti zvezni zlet v Lesce pri Bledu, kjer bodo od 2. do 8. julija razpeli platnene strehe taborniki iz vse Jugoslavije. Pokrovitelj prireditve je predsednik republike Josip Broz-Tito.
Najboljša ekipa odreda Gorjanskih tabornikov, ki je zmagala na občinskem tekmovanju, bo 5, julija na republiškem mnogoboju v Lescah zastopala Dolenjsko.
Udeležba na zveznem taboru bo novomeškim tabornikom letos nadomestila redni letni tabor, ki ga zaradi pomanjkanja denarja ne morejo organizirati.
MLADI NA POČITNIŠKEM DELU
Srečanje
kulturnikov
V čateških Toplicah je bilo 27- junija tradicionalno srečanje predstavnikov občinskih svetov ZKPO iz dolenjskih in obkolpskih občin. Ob navzočnosti predsednika pro-svetno-kultumega zbora slovenske skupščine Miloša Poljanška so najprej poslušali uvodno razmišljanje o vlogi izobraženca, ki ga je imel Lado Smrekar iz Kostanjevice. Tudi razprava se je v glavnem navezala na Smrekarjeve ugotovitve o odgovor-
raj neznanih ljudi — kmečkih fantov, tovarniških delavcev, tehnikov, gospodinj, upokojencev raznih poklicev, učiteljev in inženir-
Darja Colarič, Rudi Kušar, Zdenka Kunčič, Alenka Kralj, Marta^Zorc.^^
nem in nič kaj lahkem po-	in	Bo7ia	’	-	Te
slanstvu izobražencev na po- njaj0 slikanju ali 'kiparjenju. V rosca in »orisa tvraija j
deželju.	Cateški posvet je na-	njihovem primeru	ne moremo go- izzvenel v vec kot prisrčen
rinliooi	(ai.oou	voriti o »pravem	samorastništvu«
daljeval	delo	prvega takega	sa) slikalo ^ UDBrljo predvsen
srcanja,	ki je	bilo pred tedni
v Črnomlju.
Kam s prvim zaslužkom?
Za učence in dijake, ki so uspešno končali razr rede, so se začele brezskrbne počitnice. Po kotih in predalčkih so pospravili knjige in zvezke in z njimi vsakdanje šolske skrbi. Nekateri se že vidijo v planinah, drugi ob morju, tretji na vasi, pri teti ali stricu. Nekaj pa je tudi takih, ki so sklenili, da si bodo v poletnih mesecih sami prislužili nekaj denarja. Vprašajmo nekatere izmed njih, zakaj so se odločili za delo med počitnicami in čemu bodo namenili prisluženi denar?
Franc Mlakar bo razstavljal
V okviru proslav v počastitev dneva borcev, dneva
saj slikajo in kiparijo predvsem zase, za svoj užitek; javne razstave njihovih del so zanje pravzaprav žrtev. Njihovo nasprotje pa so dela samorastnikov, ki jih k ustvarjanju sili silna notranja nuja, ki je hkrati naj bistvenejši del njihove osebnosti. To pa je mogočno izpovedno slikarstvo in kiparstvo, ki pravzaprav nima razvoja. K ustvarjanju jih sili nezadržen gon, da se kljub
volavz za zapete pesmi in recitirane odlomke iz del Cankarja, Krleže, Prešerna in drugih. Skoraj štiristo ljudi je navdušeno pritrjevalo u-metnikomi Bil je večer, kakršnega Trebnje doslej še ni doživelo.
Zanimiva razstava bo odprta do 20. julija. Ce jo priporočamo za obisk, smo s tem
_______ gon,	da se kljub po-
sutev dneva Dorcev, aneva	manjkanju slehernega šolanja ali	rocamo za odisk, smo s i*sm
vstaje in krajevnega praznika	“E? 'in s^^Lpov^ejo	naredili predvsem uslugo
bn „	prav v tem pa je hkrati tudi nji-	vsem tistim, ki se bodo po-
hova moč in omejitev.	_	trudili v Trebnje.
TONE GOŠNIK
s^ja dela slikar samouk, domačin Franc Mlakar. Razstavo bodo odprli 12. julija hkrati s prvo filatelistično razstavo dolenjskih pionirjev v dvorani doma TVD Partizan. Razstava Mlakarjevih slik bo prijetno doživetje za obiskovalce, hkrati pa tudi priznanje slikarju, ki večino prostega časa že dolga leta posveča paleti.
kultura
in
izobra-
ževanje
Seveda pa tudi samorastniška umetnost ne raste brez tradicije.
Mali kulturni barometer
■ SPRIČEVALA S PESMIJO -
Novomeška šola za zdravstvene delavce Jo imela slavnostno podelitev spričeval ob koncu šolskega leta v	Dolenjski	galeriji.
Ped	je Dolenjski oktet.
■ KERNJAKOVO DARILO -Na	proslavi	srebrnega	Jubileja
je Pavel Kerojak, ljudski skladatelj iz Koroške, podaril pevskemu zboru DPD Svoboda Dušan Jereb v Novem mestu sveženj svojih skladb.
■ KRONIKA METLIŠKE GODBE — Ravnatelj Belokranjskega tnuzeja, pisatelj Jože Dular je ob	proslavi	120-letnice	metliške
godbe izdal zajetnejšo kroniko te godbe. S tem je povečal že kar majhno zbirko zgodovinopisnih knjig, ki jih je napisal o Bell krajini.
■ NASTOP MLADIH GLASBENIKOV — Ob zaključku šolskega leta je pripravila novomeška glasbena šola javen nastop svojih učencev v Dolenjski galeriji. Pred
številnim občinstvom so nastopili učenci vseh letnikov in z najrazličnejšimi Instrumenti. Posebej sta ugajala trio Poredoš in harmonikarski zbor. • Najmarljivejše so javno pohvalili.
■ TE DNI »POJOČA OBALA«  . Valvasorjeva tiskarna v Krškem je dotiskala pesniško *btr-ko »Pojoča obala« Ivana Perhaja, ravnatelja osnovne Šole v Brusnicah. Perhaj je svoj knjižni prvenec, ki bo v kratkem že prodaji, sam založil
■ KIPARJI SPET V KOSTANJEVICI — Kostanjevica na Krki sprpjema te dni v goste udeležence X. Jubilejnega mednarodnega simpozija kiparjev, znanega pod imenom Forma viva. Kiparji bodo na samostanskem vrtu delali do zadnjih dni avgusta, ko bo slavnosten zaključek. Velika galerija na prostem pa se bo obogatila z novimi deli, ki Jih bodo zapustili letošnji udeleženci simpozija.
_ ALENKA KRALJ iz Na
vega . mesta je letos maturirala na gimnaziji:	»Letos
Žagarjevi nagrajenci
V ponedeljek so v Ljubljani podelili Žagarjeve nagrade sedmim prosvetnim delavcem- Prejeli so jih: predsednica zveze delavskih univerz Slovenije Tilka Blaha, univerzitetni profesor dr. Stanko Gogala, pedagoška svetovalka Zora Kolar, ravnateljica gimnazije v Ajdovščini Mira Novak, učitelj in pisatelj Fran Roš, učitelj Ivan Vokač ter urednik šolskih knjig pri DSZ in mladinski pisatelj Venčeslav Winkler.
Minattiju nagrada ZZB
Slovenski pesnik Ivan Minatti je eden od dvanajstih dobitnikov letošnje nagrade zveznega odbora ZZB NOV, ki so jo v ponedeljek podelili v jugoslovanskem glavnem mestu. Ivan Minatti je poleg Mateja Bora, Kajuha in še nekaterih slovenskih pesnikov začel pisati v partizanih, po osvoboditvi pa je v pesmih, ki jih je objavil več knjig, zvesto gojil revolucionarne tradicije NOB.
bom že tretje leto delala med počitnicami. Najprej bom za 14 dni otroška vzgojiteljica v koloniji Rdečega križa v Fazanu pri Portorožu, potem pa bom še en mesec v službi pri zavarovalnici SAVA v Novem mestu. Počitnice so dovolj dolge za počitek in še za kakšen zaslužek. Jeseni bom šla študirat na ekonomsko fakulteto v Ljubljano in mi bo vsak dinar prišel prav.«
P RUDI KUŠAR iz Dol. Toplic je letos končal tretji letnik srednje ekonomske šole: »Pozimi zelo rad smučam, zato sem se odločil, da si bom letos za to sam prislužil nekaj denarja. Prijavil sem se v tovarni zdravil KRKA in vzeli so me za en mesec in pol. Doma so zelo zadovoljna, ker delam, sam
Srečanje mladine
V kratkem bosta na območju Dolenjske in Bele krajine dve večji srečanji mladine. Prvo bo 4. in 5. julija v Vinici, kjer se bodo sestali mladinci iz Slovenije in Hrvaške, mladina v Trebnjem pa bo 12. julija organizirala zborovanje mladine dolenjskih občin na Mirni.
pa sem tudi ponosen, saj bo to moj prvi zaslužek. Razen tega se lahko v -službi vsak ria.n kaj novega naučim.«
g DARJA COLARIČ iz Novega mesta je dijakinja farmacevtske srednje šole v Ljubljani: »V tovarni zdravil KRKA sem že drugo leto na obvezni praksi. Ko dokončam, bom ostal? v službi še en mesec. Z denarjem, ki ga bom zaslužila, bi si rada doma uredila knjižnico in nakupila nekaj novih knjig. Starši so z veseljem sprejeli r’ojo odločitev in obljubili, da bodo primaknili kakšen dinar, če bo treba. Za počitnice ob morju bo še dovolj časa v avgustu.«
■ ZDENKA KUNCIC iz Belčjega vrha pri Črnomlju je dijakinja srednje farmacevtske šole v Ljublljani: »V KRKI .sem na obvezni praksi. Delo m; je zelo všeč. Na počitnice verjetno ne bom šla nikamor, ker bo treba še malo pomagati doma. Denar bom raje prihranila za šolanje in za šolske knjige, ki so iz leta v leto dražje in jih starši vedno teže plačujejo.«
■ MARTA ZORC iz Novega mesta je tudi dijakinja srednje farmacevtske šole v Ljubljani:	»2e drugo leto sem na praksi v KRKI. Rada bi ostala še en mesec, da bi zaslužila za smučarsko opremo in šolske knjige, pa tudi zato, ker si tu utrjujem praktično znanje in bo šlo potem v šoli laže. Mislim,
-da bi moral vsak dijak delati vsaj enkrat med počitnicami. V službi se mlad človek nauči marsikaj, česar mu šola ne more dati.«
ANA VITKOVIC
DOLENJSKI LIST 9
POTA IX ST«/
*2^
Blagajnik KOMETA obsojen
Milenka Nenadiča je sodišče obsodilo na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora - Tri leta po izvršeni kazni ne bo smel v svoj poklic
Na dve leti in pol strogega zapora je novomeško okrožno sodišče 23. junija obsodilo Milenka Nenadiča, hkrati za tri leta po izvršeni kazni prepovedalo opravljati službo, ki bi bila vezana na samostojno razpolaganje z družbenim premoženjem.
DEŽURNI
POROČAJO
■ VOZNIK UKRADENEGA AVTA POBEGNIL — 27. junija zju-traj so črnomaljski miličniki prijeli 18-letnega Branka T. iz Zagreba. V Črnomelj se je pripeljal i ukradenim avtomobilom, katerega voznik je pobegnil. Bran-, ko je miličnikom povedal, da •ta s prijateljem vozilo ukradla t Zagrebu.
■ PRETEP V GOSTILNI — V ■kupini Ciganov, ki so se 28. junija pretepali v Lampetovi gostilni v Šentjerneju, sta bila tudi Boria in Vinko Brajdič. Miličniki ao ju pridržali do iztreznitve.
■ UTOPLJENCA SO NAŠLI — n. junija okoli 16. ure so pri »radu Otočec našli Ivana Blažiča • Velikega Slatnika, ki je 21. Junija padefl v Krko in utonil. Med poizvedbami so ugotovili, kako m je dejanje v resnici zgodilo. Na zadnjem koncu čolna so aedeli Tutin in obe dekleti, Bla-Hč pa je veslal spredaj. Pri mo-■tu se je hotel Blažič pridružiti Tutinu, da bi veslala skupaj. Ko je šel na drugi konec čolna, se je močno aagugal, nato pa so wi Štirje padli v vodo.
■ UKRADLI SO MU MOPED — *i. junija zvečer so v Dob ruški vasi ukradli moped Rajku Rajerju e Vinjega vrha.
■ ČUDNA ŠALA — 25. junija ponoči ao neznanci iz kozolca Alojza Jeniča v Gabrju pod Gorjanci iznesli okoli 300 kg sena in suhe detelje, nato pa vse to pri poslopju zažgali. Lastnik je tudi ugotovil, da so mu čudni »šaljivci« na strehi pobili večje število opek.
■ POGOJNA KAZEN ZA NESREČO — Prejšnji teden se je na novomeškem okrožnem sodišču zagovarjal Karlo Asi iz Zagreba. V začetku letošnjega maja je prišel z očetom na obisk iz Nemčije. Peljala ata se z ossebnim avtomobilom BMW 2000. Vozil je sin. Pri vožnji po asfaltni cesti Brežice—Bizeljsko je v Dobravi s hitrostjo okoli 100 km na uro prehiteval dva tovornjaka. Ko je prehiteval drugega, ga je zaneslo na levo, neutrjeno bankino, nato pa ga je metalo sem ter tja, da ae je vozilo naposled znašlo v jarku. Pri nesreči se je Aslov oče Karel smrtno ponesrečil. Voznik je sodnikom skesano priznal dejanje, saj je tako izgubil še edinega dlana družine. Sodišče je poleg tega upoštevalo tudi Aslovo neoporečnost in izreklo kazen S mesecev zapora, s pogojno odložitvijo na dobo dveh let.
Nenadič je prišel pred sodnike, ker si je v času od 31. maja 1969 do oktobra 1969 prilastil okoli 21.000 dinarjev, in sicer: od gotovinskih izkupičkov šiviljskega obrata v KOMETU, menze, gotovinskih plačil tovornih listov in s tem, da ni v celoti odvedel krajevnega samoprispevka iz osebnega dohodka delavcev v aprilu 1969. Da je vse to lahko naredil, je izdajal lažnive blagajniške izdatke, v blagajniški dnevnik ni vpisoval prejetih zneskov od šiviljskega obrata in menze,. poleg bega pa je uničil večje število blagajniških prejemkov, ki bi morali rabiti za temeljnico pri knjiženju.
Sodišče mu je sodilo zaradi kaznivega dejanja poneverbe in kaznivega dejanja ponareditve ter uničevanja uradne listine — knjige ali spisa. Pri odmeri kazni je
upoštevalo, da je Nenadič pred samo glavno obravnavo poravnal v celoti poneverjeni znesek, kar je bila olajševalna okoliščina; za obtežilno okoliščino pa je sodišče štelo, da si je Nenadič na »prefinjen« način prilaščal denar, da je to delal po dobro premišljenem naklepu in da je poneveril veliko število listin.
Dejanja Nenadič ni priznal, razen tistega, ki mu je bilo dokazano z listinami. Navedel je, da se je čutil krivega velike izgube. Ta naj bi bila IX) njegovem pričevanju nastala tako, da je iz njegovih pisarniških prostorov »zmanjkovala gotovina v velikih zneskih«. Z dejanji, ki so ga privedla na zatožno klop, pa je »hotel« pokriti ta »primanjkljaj«. Sodišče mu ni verjelo.
KR<
NE
■ DRNOVO: TREŠČIL V AKACIJO — S ceste Krško—Drnovo je 20. junij* zaneslo osebni avto, s katerim so se peljali Martin Grubišič, žena Anica in 10-letna hčerka. Drvel je okoli 60 metrov po travniku, nato pa je treščil v akcijo. Vse tri potnike, ki so bili huje ranjeni, so odpeljali v brežiško bolnišnico. Škodo pa so ocenili na 15.000 din.
■ SENOVO:	TRČENJE	PRI
SREČANJU — Na cesti Senovo— Dobrava ste se 27. junija med srečanjem zaletela osebna avto, ka ga je vozil Milan Prosenik iz Zgornjega Leskovca, in tovornjak z voznikom Vinkom Ivanškom iz Globočic, škode je bilo za okoli 10.000 din.
■ RIBNICA: S CESTE NA NJIVO   Turški voznik Nazim Bay-
ramoglu je 28. junija pri Ribnici, ko je potoval proti Zagrebu, z osebnim avtom prehitel neko vozilo, nato pa mu je krmilo ušlo iz rok in se je prevrnilo na njiVD. Škodo so ocenili na 7.000 din.
■ MIRNA: TRČENJE NA KRIŽIŠČU — 27. junija zvečer se je Janez Rabselj z Volčje njive s fičkom pripeljal s stranske na prednostno cesto na Mirni in
Ni vedel, da ju je povozil
Zaradi malomarnosti je bil Ludvik Gantar iz Ljubljane obsojen na 18 mesecev str. zapora
Ludvik Gantar, voznik pri železniškem gradbenem podjetju v Ljubljani, je vozil ob rekonstrukciji proge pri Brestanici gramoz na cesto Brestanica, Sevnica. 20. novembra lani okoli 19. ure je pripeljal s tovornjakom »tatro« — zadnjič tisti dan — 12 ton gramoza...
tam treščil v osebni avto Viž-marčana Antona Veneta. Škodo so ocenili na 9.000 din.
■ BELA CERKEV: Z AVTOM ZADELA PEŠCA — Francozinja Danielle Santalier je 27. junija zvečer med vožnjo proti Zagrebu z osebnim avtom pri Beli cerkvi zadela pešca Ignaca Zajca\ z Vinjega vrha. Pešec je padel, vendar se mu ni zgodilo kaj hujšega.
■ BUČNA VAS: Z AVTOM V DREVO — Jana Šuštar iz Kranja je 27. junija v Veliki Bučni vasi z osebnim avtom prehitela motorista, nato pa jo je zaneslo v jablano. Škode je bilo za okoli 2.000 din.
■ KARTELJEVO: BMW SE JE SKOTALIL S CESTE — 26. junija zvečer je s karteljevskega klanca zaneslo osebni avto BMW, ki ga je vozil Rudolf Cvek iz Zagreba. Vozilo se je prevrnilo in se nekaj časa kotalilo. Ranjena je bila voznikova žena, škodo pa flo ocenili na 15.000 din.
■ GOTNA VAS:	IZOGNIL SE JE OrROKU IN TRČIL — No-vomeščan Zlatko Rostočil se je 24. junija v Gotni vasi izognil 3-letnemu Milošu Modicu, ki je pritekel na cesto, nakar je treščil v ograjo, škodo so ocenili na 800 din.
■ ČRNOMELJ: S PEUGEOTOM V DROG — Franc Balkovec s Preloke je 23. junija v Črnomlju pred stavbo kmetijske zadruge s peugeotom zadel drog javne razsvetljave in ga podrl, škodo so ocenili na 6.500 din.
■ KARTELJEVO:	STRAHOVITO TRČENJE — Milan Lovrenčič iz Tinjana je 23. junija pri Karteljevem s tovornjakom prehitel dve voeili in treščil v osebni avto, s katerim se je naproti pripeljal Dragutin Vujičič. Vujičič je bil ranjen, škodo pa so ocenili na 11.000 din.
Pri odcepu ceste za Dolnji Leskovec je s polnim tovornjakom obračal in vozil vzra-tno, ne da bi se prepričal, če je cesta za njim prosta. Obrnil je in odpeljal gramoz na gradbišče, oddaljeno od tam okoli 200 m. Ko je tovor stresel, se je odpravil domov. Sele naslednji dan je »vedel, kaj se je zgodilo ...
Ko je s polnim tovornjakom obračal na omenjenem odcepu, je pri vzratni vožnji povozil Martina Stoparja in njegovo sopotnico, nečakinjo, 13-letno Mileno Vidovič, ki sta se peljala z mopedom.
Vlom pri belem dnevu
3600 din in 30 dolarjev je neznanec ukradel Antonu Leganu v Selih pri Ajdovcu med vlomom v hišo 24. junija. Vlomilec je dejanje opravil pri belem dnevu, tako da je razbil okno. V hiši Je vse razmetal. Očitno je Iskal samo denar, saj je vrednejše predmete pustil na miru.
Oba sta umrla na kraju nesreče. .
Zaradi tega dejanja se je moral Gantar 25. junija zagovarjati na novomeškem okrožnem sodišču. Sodišče mu je prisodilo 18 mesecev strogega zapora, pri odmeri kazni pa je upoštevalo posledice nesreče (dva mrtva) in stopnjo malomarnosti pri obračanju z gramozom naloženega tovornjaka.
Strela zažgala hlev
Med krajšim neurjem ob koncu prejšnjega tedna ‘je strela udarila v gospodarsko poslopje Neže Starič na Rakovniku pri Šentrupertu. Ogenj je upepelil hlev in pod, zgorelo je za več vozov sena, listja, stiskalnica,•orodje, par sani in deske. Vaščani so iz hleva rešili sedem glav živine, enega prašiča pa niso mogli. Kljub pomoči šentruperških in mirenskih gasilcev je škode za okoli 70.000 din. Lastnica poslopja ni imela zavarovanega.
Jože Kos oproščen
Prometna nesereča, ki se je zgodila 13. januarja letos na cesti Mirna — Mokronog, je privedla na zatožno klop voznika Jožeta Kosa iz Ljubljane.'23. junija se je moral na okrožnem sodišču v Novem mestu zagovarjati, ker je s fičkom pri Martinji vasi povozil upokojenko Olgo Trugar tako hudo, da je za poškodbami umrla. Do nesre-je prišlo, ko je Trugarjeva že ležala na cesti. Sodišče je Kosa oprostilo obtožbe, ker je menilo, da je na cesti ležeča oškodovanka pomenila na cesti oviro, ki ni običajna in je obtoženec ni mogel priča kovati.
Avto je šel na dva kosa
Nesrečno se je končala vožnja s fičkom, s katerim so nedavno potovali iz Brestanice proti Krš kemu voznik Jože Grmšek iz Ra ven pri Zdolah, Franc Petrišič. in njegova žena. V Brestanici je vozilo zaneslo s ceste v drog javne razsvetljave, nato pa se je prevr nilo na streho. Trčenje je bilo ta ko silovito, da se je avto razpolovil. Sopotnika sta bila hudo ranjena in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico.
v?#*?
f *
25. junija sta bili gostji športnega uredništva Dolenjskega lista državni plavalni reprezentantki Ana Boban (na desni) in Gordana Pilić, ki trenirata v Krškem. Naši znani tekmovalki sta obiskali tovarno zdravil KRKA, tovarno perila LABOD in tekstilno tovarno NOVO-TEKS. V novomeških delovnih organizacijah so ju lepo sprejeli in obdarili.	(Foto:	Slavko	Dokl)
Spet povratek med najboljše
V nedeljo popoldne bi moral biti v Novem mestu atletski troboj med trboveljskim Rudarjem, Pomurjem iz Murske Sobote in Novim mestom za izpraznjeno šesto mesto v velikem kriteriju slovenskih mest v atletiki. Na tekmovanje v Novo mesto ni prispela ekipa Pomurja, trboveljski Rudar pa je nastopil močno okrnjen, tako da Novomeščani ki so nastopila v celotni postavi, niso imeli nobenih težav z gosti, ki so jih premagali z 22:13.
Rezultati 100 m —	1. DragaS
(N. m.) 11,6, 2. Kobiljšček (Rudar) 12,0; 110 m ovire — 1. Virant 20,0 2. I. Blažič 2C,4 (oba N. m.);	400 m —	1.	Hribernik
(N. m.) 54,2. 2. Šimunič (R) 55,0; 800 m — 1. Plahuta (R) 2:21,8, 2. Šimunič (N. m.) 2:22,5;	1500	m
— 1. Košir (N. m ) 4:29,6, 2. Gorjup (R) 4:29,8; 5000 m — 1. Last-
nik (R) 16:54,2, 2. Bučar (N. m.) 17:10,6; 4 x 100 m — 1. Novo mesto (Dragaš, Hribernik, Suhy, Somrak) 45,7, 2. Rudar 46,2; kopje — 1. Špilar (N. m.) 66,00, 2. Dragaš (N. m.) 49,40; krogla — 1. Virant (N. m.)	12,87, 2. Vaj-
dič (R) 12,26; daljina — 1 So-
ATLETIKA
mrak	(N. m.)	6,33,	2. Moljk	(R)
6,06;	kladivo	—	1. Vajdič	(R)
53,90 , 2. Usenik (N.	m.)	36,94;
skok	s palico —	1. Rojko	(R)
3,50,	2. Jenko	(N.	m.) 2,80;	viši-
na — 1. Dragaš (N. m.) 1,83, 2. Kristan (N. m.) 1,80.
Najuspešnejši atlet je bil nadarjeni Vojko Dragaš, ki je v skoku v višino postavil svoj osebni rekord.	S. DOKL
KOŠARKA
Litija : Novo mesto 69:63
V zadnji tekmi spomladanskega dela druge slovenske košarkarske lige so Novomeščani v Litiji izgubili. Nekdanji igralec Olimpije Škerjanc in košarkar Slovana Pesek sta bila v začetku tekme nerešljiv problem za novomeško obrambo in so domačini vodili že 28:10.
Za Novo mesto so igrali: Gos-nik, Počrvina, S. Kovačevič 2, Ko-
pač 6, Šobar 12, Splichal 16 in Z. Kovačevič 27. ■
NOVO MESTO : TRNOVO 49:72
Po neznosni vročini so domačini igrali zanič in so se samo prvih deset minut upirali izkušenim gostom. Pozneje so pokazali najslabšo igro v zadnjih letih: niso zadeli koša iz najugodnejših položajev. slabo so skakali za odbitimi žogami in se počasi gibali po igrišču. Gostje so to spretno izkoristili in zmagali kar s 23 koši razlike.
Novo mesto: Colarič 1, Kopač 2, Špilar 2, S. Kovačevič 4, Šobar 6, Počrvina 6, Splichal 9, Z. Kovačevič 19.
ODBOJKA
Maribor : KEMOOPRE-MA (Tr.) 3:1
Čeravno je majkalo več članov prvega moštva Trebnjega, poslovilna tekma v Mariboru ni bila nečastna. Trebanjci so v hudi vročini celo osvojili niz, z malo več sreče pa bi lahko še enega. Mo; št v o Trebnjega je skupaj z ekipo Kočevja izpadlo iz prve lige in bo prihodnjo tekmovalno sezono
nastopalo v drugi slovenski ligi — zahodni skupini. Za Kemoopremo bodo igrali mlajši igralci, če bo potrebno, pa jim bodo pomagali tudi starejši.	M.	L.
Kočevje : Kanal 1:3
Gostje iz Kanala niso imeli z domačini težkega dela. Kočevski odbojkarji so se predstavili v dokaj dobri luči samo v drugem nizu, ki so ga odločili v svojo korist. Po tem uspehu so popustili in doživeli nov poraz.
A. ARKO
Rudnik in Kovinarska prva
Prejšnji teden je bilo na Senovem strelsko tekmovanje v okviru devetih letnih športnih iger občine Krško. Tekmovanje je odlično pripravila in 'izvedla sindikalna podružnica rudnika Senovo. Skupno je nastopilo 57 tekmovalcev in tekmovalk. Najboljša posameznika sta bila Malbašič (postaja Ljudske milice) in Pirčev* iz Kovinarske.	,
Rezultati: moški — 1. Rudnik (Strnad, Kozole, Žveglič, Brezni-kar, Reberšak) 543 krogov, 2. Elektrarna (Fabjančič, Cuber, Zidar, Keše, Radej) 528, 3. ObS (Žičkar, Božič, Budna, Markovič, Drstvenšek) 520 , 4. Papirkonfek-oija (Libenšek, Božič, Obrč, Bernardi«:, škarabot) 510, 5. Postaja LM fMalliašič, Benigar, Kopina, Kos, Capel) 467,	6.	Elektro —
Krško (Kastelic. Skušek, Haliinc, Češnovar, Gomilšek) 465 ,	7.	A-
■ KRŠKO — V zadnji disciplini letošnjega tekmovanja v okviru delavskih športnih iger je bil izveden kros. Ob precejšnji udeležbi je med moškimi zmagal Ogorevc (SOP) 3:41,8, sledijo: Mausar <Ko-‘ vinarska), 3. Umek (Rudnik), 4. IlerakovlS (AGROKOMBINAT), 5. Andrijaš <Preskrba), 6. Arh (SOP), 7. Dušic. 8. Abram (oba AGROKOMBINAT) Itd. Med ženskami je bila zmagovalka Fabjančičcva (LISCA), slede: Drugovič (obrtniki), Mlakar (LISCA), Fila (LISCA), Bobek (Obrtniki). Salmič (Agro-kombiat) itd. Ekipno: moški — 1. SOP, 2. AGROKOMBINAT. 3. Rudnik itd.; ženske — 1. LISCA, 2. Obrtniki, 3. AGKOKOMBINAT. (L. H.)
grokombinat (Potisk, Unetič, Vr-čko, Bajc, Sternad) 456, 8. Kovinarska (levičar, Kužnik, Svctec, Turk, Arnšek) 453 ln 9. Obrtniki (Kužnik I, Kužnik II, Nedoh, Skinder, Vanič) 440;
Ženske — 1. Kovinarska (Pirc, Bogolin, Svetec) 195 krogov, 2. A-grokombinat (Salmič, Mrgole, Koprivc) 119, 3. Obrtnice (Žnideršič, Humar, Ernest) 103, 4. Lisca — obrat Senovo (Kralj, Fila. Mlakar) 71 krogov. L. HARTMAN
Prvo mesto za Bjelanovića
Na močno okrnjenem šahovskem prvenstvu Dolenjske za 1970. v Kočevju je med 12 šahisti in šahistkami brez poraza zmagal Drago Bjelanovič iz Novega mesta.--Nerazumljivo je, da na tem prvenstvu niso nastopili nekateri odlični dolenjski šahisti. Menimo, da ni prav, če se prvenstvo Dolenjske podcenjuje.
Vrstni red:	1. Bjelanovič (N.
m.) 10, 2. Podkorltnik (Koč.) 8,5, 3. Bosovič (Koč.) 7, 1. Istenič (N. m.) 6.5, 5. Jenko (N. m.) 6, 6. do K. Anica Istenič (N. m.) in Rakovič, Čuk (Koč.) 5, 9. Blatnik (Koč.) 4.5,	10. Tatjana Šega
(Koč.) 4, 11. Mohar (Koč.) 3,5 in 12. Vene (N. m.) 1 točka.
Teniška šola
Teniški klub Novo mesto vabi vse, ki se želijo vpisati v začetniški teniški tečaj, nnj se zglasijo na Loki v ponedeljek, 6. julija ob 17. uri.
Od tu in tam
■ TREBNJE — Udeleženci plavalnega tečaja na Mirni, ki ga je organizirala osnova šola Treonje, so imeli plavalno prvenstvo. Rezultati: pionirji — prsno: 1. Iztok Ogrin 39,8, Peter Sever 40,9 itd; pionirji — prosto:	Peter Sever 29,tl, 2. Stojan Povh 31,4 itd.. Pionirke — prsno: 1. Ljuba Mezgec 49,0, 2. Cveta Eršte 50,8, 3. MarU Novak, 4. Vanja Gole itd. (M. L.)
■ LJUBLJANA — Na slovenskem teniškem prvenstvu sta igrala tudi Novomesčana 'Samo Medic in Jože Spliclial. Med več kot 100 udeleženci sta se prebila čez prvo ko-io, potem pa sta igrala z nosilci skupin. Medic je izgubil z \ode-bom, Spiiclial pa z tioličnikom.
(J. S.)
■ VAVTA VAS — Šolskega prvenstva v plavaju za leto 1970 se je udeležilo več kot 40 tekmovalcev. Pionirji iz Vavte vasi so v bazenu zdravilišča Dolenjske Toplice dosegli dobre rezultate. RezunaU:
C razred — Milan Hrovat 59,4 Milena Dular 62,5 (prsno); B razred — Jože Možina 51,3, Jolanda Pe-teliukar 56,2 (prsno); Jože Može 48,7, Neveka Darovec 51,1 (prosto); A razred — Jože Dular 48,3 (prsno), Miro Franko 46,2 in Irena Novinec 55,3 (prosto). Vodstvo šole zaradi pomanjkanja finaneoih sredstev tudi letos ni moglo organizirati plavalnega tečaja za 56 učencev. (.J. P.)
■ KRŠKO — Na tekmovanju balinarskega kluba Celulozar je zmagal inž. Vinko Šušteršič, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Ostali tekmovalci so se uvrstili takole:
2. Tone Škafar, 3. Rudi Dimc, 4. Emil Gelb, 5. Lojze Kavčič in 6. Marjan Tuma. (L. H.)
■ KltMEIJ — Na junijskem hitropoteznem turnirju Svobode je med 6. igralci zmagal šribar s 7,5 točke. Sledita: Prosenik 7, Debelak 6,5 itd. V končni uvrstitvi še vedno vodi šribar pred Debelakom, Proscnikom in drugimi. (B. D.)
■ TRBOVLJE — V nedeljo je bilo v Trbovljah mladinsko repuo-liško prvenstvo v rokometu, Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip. Dolenjsko so zastopali mladinci Brežic, ki so osvojili sedmo mesto. Najboljšo igro so pokazali: Zore, Lipej, Ostrclič in Požar. (V. P.)
■ KRŠKO — Na športnih igri-Sčin v Krškem so bile v soboto V. športne igre sindikalnih organizacij vodnih skupnosti Slovenije. Zmagovale v posameznih panoguh: odbojka: 1. Celje; streljanje —
1. Celje, 7. Dolenjska; namizni tenis — 1. Celje; šah — 1. Olje,
2. Dolenjska; plavanje — 50 m prosto: 1. Bojan Levstik (Celje); balinanje — 1. Koper, 3. Dolenjska; kegljanje — 1. Koper, 5. Do lenjska; mali nogomet — 1. Celje. . Končni vrstni red: 1. Celje, 5. Dolenjska. (L. H.)
■ BEOGRAD — V soboto in nedeljo je bilo državno prvenstvo zu člane in članice v atletiki. Novomeške atlete so zastopali trije tekmovalci. Marjan Spilar je v kopju dosegel četrto mesto (65,28), Tatjana Gazvoda peto mesto na 100 metrov (12,9) in Marjeta Pučko dvanajsto mesto v skoku v višino (1,40). Atleti in atletinje so se uvrstili na dvajseto mesto. (M. H.)
■ KRŠKO — Na medobčinskem
prvenstvu posameznikov v balina-ju, ki ga je organiziral BK Celulozar, je zmagal Emil Gelb iz Krškega. Ostala mesta so osvojili: Slovenec (Dob), škafar (Celulozar), Šturm (Dob itd. Gelb in Slovenec bosta nastopila na repuoll-škem prvenstvu posameznikov prihodnji teden v Ljubljani. (L. H.)
■ ČRNOMELJ — Ob koncu prvenstva v ljubljanski podzvezni nogometni ligi, kjer je Bela krajina iz Črnomlja osvojila prvo mesto, so se pojavile govorice, da ta ekipa ne bo prihodnje leto nastopala v višjem tekmovanju. Vendar smo zvedeli, da je vest iz trte zvita. Predsednik in sekretar kluba Franc Moljk in Stane Movrin sta se pogovorila v Ljubljani in uredila vse, da bodo Črnomaljci jeseni nastopali v drugi republiški no-gometni ligi (T. L.)
■ KRMELJ — V nedeljo je b»a odigrana prijateljska rokometna tekma med ekipama uprave in pro* izvodnje METALNE Krmelj. Po zaslugi vratarja Logarja Je ekipa proizvodnje zabeležila tesno zmago z 18:17. (B. D.)
■ KRŠKO — Sredi tedna so se v okviru delavskih športnih iger krške občine pomerili moški in ženske v tekmovalni disciplini vlečenje vrvi. Nastopilo je 85 tekmovalcev. Rezultati: 1. AGROKOMBINAT, 2. Kovinarska I, 3. Celuloza, 4. Rudnik, 5. Obrtniki itd. (moški); 1. Lisca — obrat Senovo, 2. AGROKOMBINAT, 3. Kovinarska (ženske). (L. H.)
■ NOVO MESTO — Na hitropoteznem šahovskem turnirju zn junij Je med 10 udeležnci znmpnl * Marko Picek (8,5), sledijo: ščap 7.5, Milič 7, KomelJ 5,5 Itd. (J. U.)
TURISTIČNO NAČRTOVANJE
Grosuplje: turizem z večjo žlico
Lepe možnosti bo treba bolj izkoristiti - Zdaj komaj 0,18 odstotka slovenskih nočitev - Povezovanje turizma in kulture
Na zadnji občinski seji v Grosupljem so obravnavali tudi program razvoja turizma. Za skupščinsko sejo so dr. Boris Kuhar, ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja, Ludvik Čampa in Tončka Barič iz občinske skupščine in Janez Lesjak, predsednik grosupeljskega turističnega društva, pripravili obsežno gradivo.
V grosupeljski občini nameravajo v srednjeročnem razvojnem programu povezati turizem in kulturo, saj imajo za napredek na tem področju lepe možnosti. Pokrajina je slikovita, na majhnem koščku je zbranih nešteto kulturnih spomenikov naše preteklosti. Gradovi v Podsmreki, Prapročah, Bo-štanju, stiski samostan, veliko starih cerkva, rojstne hiše pomembnih slovenskih pisateljev in številni spomeniki našega narodnoosvobodilnega boja: vse to bi v prihodnje kazalo pritegniti med turistične zanimivosti. Prav tako so nekateri kulturni spomeniki že dobro obiskani. Spomnimo se samo Muljave, Podsmreke, Tabora. 2al pa drži ugotovitev, da so v grosupeljski občini doslej premalo pokazali neprecenljive vrednosti in da so turizem ločevali od kulture.
Seveda bo moralo gostinstvo v bodoče hitreje napredovati. Letos imajo v občini 49 gostišč s 188 ležišči in 2.707 sedeži, v tej stroki pa je zaposlenih 92 ljudi. Pred osmimi leti so imeli 33 gostišč s 66 ležišči in 1.764 sedeži ter 42 zaposlenimi. Napredek je očiten, a turistični razvoj terja hitrejši napredek. Prav tako imajo zasebniki v občini zdaj 20 ležišč. Zato bodo morali mi-
Nejevoljni izletniki
Izletniki se pritožujejo, da je ob delavnikih turjaški grad zaprt. Večina Slovencev pozna Turjačane iz zgodovine . in bi si radi ogledali njihovo nekdanje domovanje. Ob nedeljah je na voljo vodič. vendar izletniki vprašujejo. ali ne bi mogel med tedrom kdo vsai odpreti vrata, če že ne zna pripovedovati.	L.	S.
KRIŽEM PO GROSUPELJSKEM
GROSUPLJE — Občinsko sodišče 7A prekrške v Grosupljem je lani obravnavalo 3.131 zadev, 226 več kot predlanskim. Zadev iz lastne pristojnosti je imelo to sodišče 2.235 ali za tretjino več kot leto dni poprej. Številke kažejo, da ima iz leta v leto več dela — sodnica za prekrške bo morala dobiti pomoč.
GROSUPLJE — Veliko prometa je na avtomobilski cesti, tako da ima grosupeljska postaja milice vedno dosti dela. Pred začetkom letošnje turistične sezone so konec maja šteli vozila na Dolenjski cesti pri Rakovniku: našteli so jih več kot 14.000 v enem dnevu. Sicer pa je v občini vse več registriranih motornih vozil. Medtem ko so jih imeli predlanskim še manj kot 3.000, jih je bilo lani že 3.853.
GROSUPLJE — Za zadnjo občinsko sejo so v Grosupljem pripravili poročilo o naravnih znamenitostih etnoloških posebnosti in kulturnozgodovinskih spomenikih, zraven tega pa' so naredili še program razvoja turizma v grosupeljski občini. Sodijo, da bo-do poslej lahko turizem hitreje razvijali, saj Je za to dovolj možnosti.
, GROSUPLJE — Na zadnji občinski seji so se odborniki strinjali z novo maloprodajno ceno ' za kruh. Kilogram črnega kruha (za moke tipa 1.000) bo odslej 20 par dražji in bo veljal 1.60 din. Cena belemu kruhu Je ostala nespremenjena — 2,40 din.
GROSUPLJE — Grosupeljsko sodišče ima iz leta v leto več dela. Lani Je obravnavalo 5.374 novih zadev, 1241 pa Je ostalo nerešenih 6e od prejšnjega leta. Sodišče Je rešilo 5.200 zadev, 609 več kakor 1968.
sliti na močnejšo turistično propagando, saj so v občini lani zabeležili manj kot 10.000 nočitev: 7.252 nočitev domačih in 1.436 nočitev tujih gostov. V slovenskem merilu predstavlja to komaj 0.18 odstotka vseh nočitev.
Prizadevanja za napredek turizma v grosupeljski občini so zato razumljiva, sadove pa bodo obrodila le s skupnim nastopom turističnih društev, gostincev in kulturnih ustanov. Z denarjem bodo morali pomagati tudi drugi...
J. S-
VELIKOLAŠKI
DROBIŽ
■ ■ ■ VSAKO LETO BOLJŠI — Odkar imajo učenci v Velikih Laščah pouk v novi šoli, je njihov učni uspeh vsako leto boljši. To omogočata kabinetni pouk v sodobnih učilnicah in večja izbira učil. Povprečni učni uspeh je nad 80-odstoten. Učenci, ki niso izdelali, imajo večinoma popravne izpite, ki jih bodo opravljah avgusta. Se prej pa bodo imeli dodatni pouk. Vsako leto je tudi vse manj učencev, ki ob zaključku obveznega šolanja ne dokončajo osmega razreda. Od teh se večina odloči za nadaljevanje šolanja, ker so vedno- strožji pogoji za uk v poklicih.
■ BI BREZ IZOSTANKOV — Na podružničnih šolah je bil kljub muhasti zimi šolski obisk zelo dober. Najbolj oddaljeni šoli na Mohorju in v Krvavi peči pa zadnjega pol leta sploh nista zabeležili izostanka. Tudi učni uspehi so dobri — med 90 in 100 odstotki — ker se zaradi manjšega števila učencev učitelj lahko bolj posveti posameznikom.
■ ■ H SOLA V NARAVI — Tudi letos Je imel 4. razred šolo v naravi. Učenci so teden dni letovali v običnskel mladinskem letovišču v Pacugu. Imeli so le en dan slabega vremena. V glavnem so se učili plavata, škoda je, da je to ugodnost izkoristila le polovica učencev.
■ ■ ■ OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA — Obilica kmečkega dela in poletni dnevi so vplivali, da je bila udeležba na občnem zboru kulturnega društva v Velikih Laščah bolj slaba. Sele pri ponovnem vabljenju je uspelo izvoliti novi odbor, sprejeti pravilnik in urediti ostale zadeve za ponovno registracijo društva. Novi odbor bo do jeseni izdelal program dela za zimsko sezono.
Ifll PROSLAVA OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA — V letošnjem šolskem letu so bile v osnovni šoli v Velikih Laščah vse proslave bolj pestre kot prejšnja leta. Učenci so ob zaključku šolskega leta pokazali, kaj zmorejo. Recitacije je poživilo petje šolskega mladinskega in otroškega pevskega zbora, pomagali pa so Jim tudi člani šolskega instrumentalnega orkestra.
USB OBETA SE VELIKO GOB — Letošnje vlažno vreme nu di dobre pogoje za rast gob, ki so jih že začeli nabirati. Največ je jurčkov in lisičk. V maju pa so nabirali predvsem prusnioe oziroma manjše kolobamice in mavrahe. V Laščah je precej gobarjev, vendar je med njimi nekaj takih, ki razen jurčkov in lisičk ne nabirajo ničesar. Zanje 90 vse ostale gobe strupene. NajboJj strastni gobar ji iščejo gobe globi le v gozdu, kier je zaradi strahu ored medvedi manj nabiralcev in je zato večja bera.	L.	S.
■ * ■ »BLATNA GASA« AS FALTIRANA — Z nekajdnevno zamudo, ki Je nastala zaradi neurja, so delavci Komunalnega podjetja Vič oreurejeno »blatno ga-so« v Velikih Laščah zalili z asfaltno prevleko. Razen te so asfaltirali tudi nekaj metrov klanca na drugi strani kriiišča, kier je voda ob vsakokratnem dežju nanašala pesek na glavno cesto. Ta asfaltna prevleka ni všeč ne-
* katerim kmetom, ker bodo morali zaradi tega prekovati konje (ob težkem bremenu konjem z navadnimi podkvami drsi) ali pa voziti po drugi, daljši poti.
B B B TURISTOM LE RAZGLEDNICE — Turisti so do letos lahko kupili pri nas le čmo-bele razglednice Velikih Lašč. Letos se je izbira povečala še na barvne razglednice. To pa je tudi vse. Drugih spominkov nimamo, ra-zdn »ribniških«, ki pa ne gredo v denar.
B B B SKRIVNOSTI NA PO KOPALIŠČU — Pokopališče v Ve likih Laščah Je lepo urejeno. Za nemarjenih ali s plevelom zara slih grobov ni, razen posameznih izjem. V zadnjem času se svojci, ki oskrbujejo grobove, jezijo, ker izginjajo vaze, zasajeno cvetje in tudi sveče, ki niso dogorele. Zgodilo se Je že, da je nasajeno cvetje po nekaj dneh izginilo in bilo zamenjano z drugim. Ko m ga hoteli naslednji dan odstra niti, pa tudi tega ni bilo več.
L. S.
To stran ste napisali sami/ — To stran ste napisali sami!
■ SPOR ZARADI VODE ŠE NI KONČAN
Močvirje predlaga boljšo rešitev
Pripombe vaščanov k sestavku »Močvirje ljubosumno za vodo«
Zaradi nepopolnih podatkov, ki so bili v eni izmed prejšnjih številk lista objavljeni o gradnji vodovoda na Bučki, so se vaščani Močvirja zbrali na vaškem sestanku
kmečkega turizma, za kar nameravajo zgraditi tudi ribnik. Vse našteto bi ljudje nekako pogrešali, če ne bi vedeli za boljšo rešitev — zajetje izvira v Zegnancih nad
in obravnavali nastali polo- vasjo Dolnje Radulje, ki bi
omogočilo za nekaj starih milijonov manjše stroške gradnje vodovoda.
Prebivalci Močvirja so izvolili komisijo, ki je predsednika ObS Sevnica natanko seznanila z nastalim položajem, razen tega pa so predstavniki vaške skupnosti iz Močvirja dali bakteriološko pregledati vodo iz obeh izvirov. Analiza, ki jo je naredil medobčinski Zavod za zdravstveno varstVo v Novem mestu, je pokazala, da je imel 1 liter vode iz izvira pri Močvirju 300 živih klic, med njimi tudi klice fekalnega izvora in gnilobne bakterije, izbor v 2egnancih pa le 63 živih klic,	razen tega	pa
bolj čisto in bolj osvežujočo vodo.	Strokovnjaki	so
ugotovili, da je samo voda v 2egnancih	neoporečna	za
ljudsko prehrano. Ker name-rpva vodovodni odbor z Bu-
zaj.
Ugotavljali so, da se je strokovnjak, ki je ugotavljal količino vode v izviru pri Močvirju, zmotil, ker je meril vodo v času, ko je bilo zelo veliko padavin.
Pred leti je nekaj kmečkih gospodarjev zgradilo vodne mline, ki bi prenehali delati, če bi tamkajšnjo vodo zajeli za vodovod. Ker zaradi bližine potoka in vaškega napajališča prebivalci vasi niso radili vodnjakov, bi bila tudi večja nevarnost požara. Tamkajšnja vaška skupnost ima v načrtu razvoj
čke dati ponovno pregledat vodo iz Močvirja, bodo vaščani poslali celjskemu zavodu za zdravstvo prepise analiz in ocen, ki jih je izdelal novomeški zavod. Ker so pokazali vodovodnemu odboru na Bučki boljšo in cenejšo rešitev, vaščani Močvirja menijo, da bo spor odpravljen, če bo odbor upošteval njihov predlog.
KAREL ZORKO
Zavratec 32
N! NUJNO,
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišita svo) celi naslov, sicer na pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugafie). vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam
UREDNIŠTVO DL
„Tako pobožnega človeka še nisem
videl!
u
»To je svinjarija, kar pišete o župniku iz Prečne! Prej je bi] 3 leta v Žužemberku in tudi tam so ga neke barabe odstavile. No, da je tepel otroke, to že še morda, da bi pa nečiste stvari z njimi počenjal, to pa ne, in tudi če bi bilo to res, kaj takega ne smete zapisati, ker je to gospod župnik. Veste, tako pobožnega človeka še nisem videl! Vem, da je hudo študiran in da govori več tujih jezikov. Najbrž so mu starši v Prečni otroke podtaknili, samo da bi lahko šli k birmi, čeprav niso verni. V Ameriki se zgražajo, ko to berejo, če boste tako pisali, bo še veliko ljudi cajteng odpovedalo ...!«
S tem j in še z drugimi besedami se je 29. junija dopoldne hudoval nad uslužbenci uprave Doleniškega lista kmet A. M. iz Rebri nad Žužemberkom, ki je prišel ves hud na nas odpovedat svoj tednik. Rekli smo mu, da se tudi doma mnogi zgražamo nad takim početiem. vendar nam A. M ni dal do saoe in je trdil le svoje. Na nje
Pozdravi iz Clevelanda
Z lepega izleta v našem glavnem mestu Washingtonu D. C. se med drugim spominjamo tudi vas in pošiljamo vsem bralcem Dolenjskega lista in uredništvu tople pozdrave.
— člani Belokranjskega kluba iz Clevelanda
— Ohio, ZDA: .
Olga Mauser, Danica Chemas, Frank in Vida Rupnik, Anton Smuk, B- Dovič, Dejak. — 30. maja 1970.
ŠE ENKRAT O ZEMLJI V JEZERU
Še: hud spor zaradi zemlje
Na članek, ki je bil 4. julija objavljen v Dolenjskem listu, odgovarja Franc Zupančič
Očitek, ki je bil zapisan v bil 15 let upravnik ekonomi-članku, da mi zemlja ni bila je na Jezeru (predvsem ne-dodeljena v kooperacijo, kdanje moje zemlje) in da ustreza resnici, zemljo sem sem jo uspešno vodil, za kar prevzel po pogodbi, sklenje- mi nihče ne more ugovarjati.
ni s KZ Trebnje. Na njej je občinski skupščini v ve-namreč zadruzm hlev kt sem rfnos, mj pQvem> da je v
ga kot kooperant vzel v na- zemiji s katero kooperiram 7em, in zato zadruga me- z zadrUg0 iU(n Gfc0Zi 20 he-nila. da zanj potrebujem tu- ktarjev nejcdanje moje zem-
di zemljo.	ye, »katero sem dobil od
Po mojem prepričanju pa
vrnjeno, kamor
ni na mestu očttelc, da zem- sem naslovil svojo prošnjo.
lia ni več arondirana v korist družbe. Doslej sem izpolnil vse pogoje KZ Trebnje, ki sem jih sprejel s pogodbo. Do 25. maja sem oddal 17 glav živine s 3.500 kg čistega prirastka od skupno 40 glav, kolikor jih moram skupno oddati. Prav tako
Upam, da občina poseduje akt, ki ga je od maršalata prejela tako kot jaz. Do danes to še ni storjeno«.
^	FRANC ZUPANČIČ
Jezero 3
Opomba: stavki v nareko-
sem oddal piščance v skupni vaju so dobeseden prepis
pisma.
govo želio smo ga zapisali majhno, vendar z naravnimi med bivše naročnike našega lepotami dovolj boga.o pod-
teži 4 500 kilogramov.
Priznam, nekaj zemlje sem res odstopil drugemu — družini z mnogimi otroki. Vendarle je šlo le za 9 arov, za katere pa sam plačujem najemnino. Dodam naj, da so tisti kmetje, ki me zdaj obtožujejo, da oddajam družbeno zemljo v najem, sami oddali mnogo večje površine.
Z zadrugo sodelujem, ker 60 tujcev, ki so plačali 3.325 mi sedanje vodstvo KZ kot dolar;ev. Skoraj tretjino iz-dobremu kooperantu lahko kupička je dobila lovska dru-farjev iz" raaiih krajev’ Do- zaupa. Dodam naj, da sem žina Šentrupert, lenjske. Tudi ob delavnikih skoraj tm dneva, da se ne bi tu zadržal avtobus šolarjev. Otroci si ogledajo sicer
Bolje razsvetljena jama
TaoorsKo jamo, ki je oddaljena od Turjaka le 5 kilometrov, je 25. maja dopoldne obiskalo kar 300 šo-
Lovski dolarji
Mirenska in Temeniška dolina nudita z obrobnimi gozdovi domačim lovcem dobro znana lovišča, za katera so se začeli zanimati tudi tuji lovci. V minuli sezoni je v teh loviščih iskalo plen
lista.
zemeljsko jamo. Preko zime so v jami obnavljali in preurejali osvetlitev. Dela bodo končana v teh dneh. Zaradi velikih stroškov se je zvišala vstopnina na 1.50 di-riarja za šolarja.
L. S.
Vabilo »Naši bralki«
Naši naročnici, ki nam je
»Dajte mu strogo kazen!«
Cenjeno uredništvo!
V vašem listu sem že drugič brala o župniku iz Prečne pri Novem mestu, tudi njegov zagovor, vendar pa ne vem, če je zadostno opravič- 26. junija poslala daljše pišljiv. Zaradi njegovih prestop- mo in se v njem skromno kov proti otrokom bi vas pro- podpisala le z »Vaša bralka«, sila, jaz kakor druei starši, lep pozdrav in nasvet: pod. da to še bolj pravično preči- pisati se morate s pravim stite, in če dokažete, da je imenom! če ne želite, da kriv, dajte mu strogo kazen ga v javnosti objavimo, lahko zato’, da se bo spametoval in naredimo to tudi samo s kraticami ali z izmišljenim imenom, toda uredništvo mora vedeti, s kom dbčuje. Z Vašimi stališči se strinjamo, smo pa za čiste račune, kot Vi Lepo pozdravljeni!
UREDNIŠTVO DL
zadostil za svoj prestopek.
S spoštovanjem,
Z. M. iz Krškega
Tri pisma, dopisnica in dve odpovedi
V zvezi s 3 objavljenimi
sestavki o »Prečenskih za Diplome za medicin-
kramentih« smo dobili doslej 3 pisma, eno dopisnico in dve odpovedi: naš list sta odpovedala kmet A. M. iz Rebri in med. tehn-k M. B. iz N. Prišlo je tudi nekaj
ske sestre
V ponedeljek, 29. junija, so na šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu svečano podelili diplome letošnjim nepodpisanih pisem, v katerih diplomantom. Diplomo je izražajo bralci negodovanje prejel tudi Jože Balkovec, nad početjem prečenskega prvi moški diplomant na župnika.	šoli, ki je v glavnem obisku-
UREDNIŠTVO DL jejo dekleta.
Kaj pa cesta?
Kaj slabi obeti za asfaltiranje ceste Žlebič-Prigorica
Mimogrede in povsem neuradno smo zvedeli, da se cesti (bolje: površno preorani njihi) žlebič— Prigorica obetajo kaj mračne možnosti za asfaltiranje ...
O tej cesti je bilo že toliko kovedano in napisano, da je že skoro škoda izgubljati besede. Vendar ne gre drugače. že lansko leto so bogovi na Olimpu obljubljali, da bodo razdrapano cesto — kakih deset, celo manj kilometrov je je — letos zagotovo na novo asfaltirali. Denar je bil baje že lani prip-av-Ijen, vendar je načrte preprečila zima. Počakali smo, se kobalili iz luknje v luknjo, lomili osi, vzmeti, karoserije, kosti in živce. potrpeli smo, ker so pač tako obljubili in možje besede le to vedno drže.
Prišla je pomlad, resda deževna in snežna, vendar pomlaa je le bila, vsak čas bo tu poletje, na cesti pa še vedno luknje. Sicer nekaj manjše, ker so nekaj onegavili krog lu-
kenj, največje zakrpali, manjše pustili in te man]• še so že postale večje in velike in vožnja je spel v najboljšem primeru slalom, smrtonosni slalom mimo, okrog in preko lu-kenj.č Najhuje je zdelana cesta med Ribnico in Žlebičem, da ne govorimo o Gorenji vasi, kjer je ostal na asfalt le še spomin.
Zdaj pa, sicer povsem neuradno, slišimo, da mislijo možje od asfalta napraviti novo gbleko cesti le od kamnoloma pri Žlebič« do Gorenjs vasi, najhujše luknje pa menda pustiti. Asfalta do Prigorice sploh ne omenjajo. V imenu vse hmotoriziranih in nemotoriziranih vprašujemo, koliko resnice je na teh govoricah in koliko časa nas mislijo še vleči za nos. Morda se boje, ia bi se novi asfalt tako in tako spet pokvaril, pa ga nima smisla polivati, ali pa vedo za ribniški rek: »Kar s’m obliibu, še naj’s dau!«?
— vec
Portret tega tedna
Orožarstvo iz ljubezni
»Mi smo udarili po zasedi, na Otočcu pa je bilo 500 Italijanov,« se spominja Jože Udovič
k partizanom ste Jim pomagali?
»Pri okrožnem odboru Osvobodilne fronte sem delal organizirano že 1941. leta, še prej pa sem bil sprejet v partijo. Takrat sem bil pomočnik v oče. tovi ključavničarski delavnici. S sedmimi leti sem bil vpisan v Sokola. V partizane sem odšel 6. januarja 1942., a seni se moral vrniti nazaj v mesto, ker sem bil zadolžen za popravilo orožja. Italijani so me imeli že tako na piki, da sem 9. marca skupaj z bratoma Suhy in Tonetom Ilovarjem zares odšel na Frato «
— Sredi vojne ste šli na tankovski tečaj?
»Res, 1943. leta sem se .javil na tankovski tečaj, vendar ga nisem nikoli videl. Sel sem sicer v Kordun in Liko, a Vladimir Bakarič mi je rekel: E, druže Slovenče, tankista lahko izučimo v 14 dneh, orožarja pa ne moremo. Takoj sem vedel, kam pes taco moli.«
— Kateri dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin?
»Roška ofenziva in Stanetova smrt. Prebijanje iz obročev — to je bil pekel Stanetova smrt, to je bil tragičen dogodek za vse, ki smo ga poznali. Izgubili smo odličnega borca in dobrega tovariša.«	J.	SPLICHAL
Jože Udovič, spomenl-čar iz Novega mesta, se svojega ognjenega parti. zanskega krsta spominja takole:
»Sredi marca 1942 nas je pet počakalo karabinjerje v zasedi pri Otočcu. Ko so se nam približali, smo z vsemi silami užgali po njih. Enega smo ubili, drugega ranili, ostali pa so se razbežali, in še strah smo jim zabili v kosti. Tisti hip se nam je zdelo to junaško dejanj* a ko smo izvedeli, da je bilo v vasi takrat 500 Italijanov, nas ni balo težko prepričati, da je bila to norost, ki se je srečno končala zato, ker smo se tudi mi hitro umaknili.«
— Že preden »te odšli
NAGRADA
GORJANCEV
za prvenstvo Jugoslavije! 27.septembra # ob 13. uri
Vozili bodo najboljši dirkači
Pretekli teden je občni zbor AMD Novo mesto potrdil dosedanje priprave za letošnjo naj večjo športno prireditev na Dolenjskem: avtomobilsko gorsko cestno-hitro-stno dirko za prvenstvo Jugoslavije — »NAGRADO GORJANCEV 70«. Dirka, ki je edina med avtomobilskimi prireditvami v Sloveniji sprejeta v zvezni športni koledar za leto 1970, bo razpisana za razrede: do 785 ccm (nacionalni), do 850 ccm, do 1000 ccm, do 1300 ccm, do 1600 ccm in nad 1600 ccm (vse kategorija A, skupini 1 in 2). Denarne nagrade za mesta v vsaki skupini znašajo: I. — 1000 Ndin, II. — 800 din, III. — 600 din, IV. - 500 din, V. — 400 din in VI. — 300 din ali vse nagrade skupaj 21.600 din! Za hitrostni rekord proge (ki ga drži od lanskega leta Aleš Pušnik s 100,570 kilometri na uro) bosta razpisana »Nagrada Gorjancev 70« v znesku 2.000 Ndin in »pokal zmagovalca«. Prireditelji bodo leto« progo bolje ozvočili ih poskrbeli za druge izboljšave, tako da bo dirka še bolj zanimiva. Določen je tudi zgodnejši datum — 27. september, da si bodo gledalci lahko hkrati privoščili lep jesenski izlet.
Delegat športne korflisije AMZJ za gorjansko dirko je Alojz Gabrovec, njegov namestnik pa Ivo Pigac, oba iz Zagreba. Dobili smo obvestilo, da je bila prva dirka za gorsko državno prvenstvo na Avalo v Srbiji preložena za nedoločen čas, druga na Sljeme pri Zagrebu pa sploh odpovedana zaradi preslabe ceste. Za državno prvenstvo Štejeta še dirki Kotor—Njegu-ši v črni gori in Vodno v Makedoniji.
Vse kaže, da bo do septembra tudi nekaj dolenjskih dirkačev dobilo republiške tekmovalne licence, ki so pogoj za nastop na drž. prvenstvu. Pričakujemo, da se bodo tudi letos na Gorjancih vsaj tako dobro odrezali, kot so se lani, čeprav bo konkurenca (potem pa seveda tudi slava!) dosti večja!
'	M.	M.
Koncert „srebrnega" zbora
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
Sodobna masaža
■ (ZDRAVSTVENI ZAVOD) — obsegajoč elektriško kopel in plučno kopel ter novodobno masažo napravi v šiški pri Ljubljani gosp. Kreuzer. Zdravnik tega zavoda bo gosp. dor. Mahr.
■ (VOLITEV) — načelnika in njegovega namestnika v cestni odbor novomeškega okraja vršila se bode dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, ona za cestni odbor žužemberškega okraja pa dne 38. t. m. ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Žužemberku.
■ (V SAMOSTANSKI CERKVI) — oo, frančiškanov stavi te dni podobar g. Pr. Ciber novo krasno leco ali pridižnico, kte-ro bo ob jednem z novim banderom za III. jed sv. Frančiška slovesno blagoslovil premilostni gosp. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v nedeljo 1. julija popoldne, ako se ne pripeti mej tem kak poseben zadržek.
■ (NOVA SVETNIKA). — Z običajno cerkveno slovesnostjo sta bila na Vnebo-vhod v cerkvi sv. Petra svetnikom proglašena Jean Babtist della Sale in Rita de Cascia. Sv. Oče je prebral dotični dekret (pismo), zapel »Te deum« in podelil blagoslov. Navzoča je bila neštevilna množica vernikov, tudi iz inozemstva. Nad 60.000 ljudi je bilo takrat v cerkvi sv. Petra, ki je bila krasno okinčana in razsvetljena.
■ (OGENJ). — Minolo sredo popo-ludne nastal je ogenj v vasi Cerove ter je dvema gospodarjema vse pogorelo. Ško-
B
s
s
H
s
a
a
a
nn
I_I
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Za 25 let delovanja je dobil pevski zbor DPD Svoboda Dušan Jereb priznanje Osvobodilne fronte
S slavnostnim koncertom v novomeškem Domu kulture je pevski zbor DPD Svoboda Dušan Jereb proslavil 25-letnico ustanovitve. Poslušalcem se je predstavil z izborom dvanajstih pesmi domačih, in tujih skladateljev. Prvič je izvedel »Regino« koro-škega ljudskega skladatelja Pavla Kern jaka, kd je izvedbi osebno prisostvoval in čestital zboru. Srečanje s koroškim skladateljem je bilo nadvse prisrčno.
Zatem so čestitali zboru za srebrni jubilej predstavniki družbeno-političnega življenja, predstavnik pokrovitelja proslave SGP PIONIR in drugi. Franc Beg, predsednik občinske konference SZDL, je izročil zboru priznanje Osvobodilne fronte, Peter Likar pa v imenu republiškega sveta ZKPO zboru in pevcem priznanja za uspehe na glasbenem področju; zboru Gallusovo plaketo, pevcem pa 6
zlatih, 8 srebrnih in 4 bronaste Gallusove značke.
O delu zbora od ustanovitve pred četrt stoletja do danes je govoril predsednik glasbene sekcije pri društvu Dušan Jereb in eden najstarejših pevcev Rudi Mraz. Dejal je, da je imel zbor, ki ga od ustanovitve vodi požrtvovalni pevovodja Tone Markelj, že 1625 nastopov — 60 do 70 na leto, od tega kar. 85 samostojnih koncertov. Na-
študiranih ima več kot 250 pesmi. Pel je v domačem kraju in širom po Sloveniji, nastopal pred mladinskimi delovnimi brigadami in na festivalih. Lani je pel tudi prvič v tujini: koroškim Slovencem v Bilčovsu in škofi-čah. Za kvalitetno gojitev slovenskih ljudskih, umetnih in partizanskih pesmi je dobil zbor pred devetimi leti tudi Trdinovo nagrado.
Zbor si je že od vsega začetka dal nalogo: skrbeti za plemenito razvedrilo delovnih ljudi. In to poslanstvo je ves čas vestno opravljal. Vselej se je rad odzval, če so ga poklicali v to ali ono delovno organizacijo. Bržčas pa najdlje sodeluje s SGP PIONIR, tako rekoč od ustanovitve tega podjetja pred 23 leti.
OCENA VOJAŠKE VAJE TERITORIALNIH ENOT
Obkolili so „sovražnikove" padalce
Teritorialne enote kočevske in ribniške občine so bile pripravljene za pohod in boj v rekordnem času - Pohvala novomeškim letalcem
24. junija je poveljstvo teritorialne enote kočevske občine ocenilo poskusno mobilizacijo in vojaško vajo, ki je bila izvedena 13. junija. Enotna ocena skoraj 4-urne razprave je bila, da je bila vaja zelo naporna in da je kljub temu uspela.
Lahko bi bilo
še huje
de utegne biti kacih 3.000 gld. To so vendar silni ubožci; pred nekaj tedni jim je toča pobila, sedaj pa ogenj vse pokončal.
■ (DEŽELNI ODBOR) — je dobil od deželnega zbora naročilo, da se pri nakupovanju bikov plemenjakov iz deželnih sredstev ozira na domačo prirejo ter kupuje v deželi take bike ako so v čistih pasmah in primerni kakovosti na razpolago. — Deželni odbor bo jeseni ob priliki premovanja goved nakupoval sposobne bike po posebni komisiji, na kar že sedaj opozarjamo živinorejce, ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji.
■ (CEPILNI TEČAJ) — za ceplenje na zeleno, preložilo je vodstvo kmetijske šole na Grmu na 22. in 23. tekočega meseca. To storilo je vsled tega, ker bodo ameriške trte komaj'do tedaj dovolj dorasle za cepljenje.
■ (IZ SUHORA) — Občinski odbor v Suhoru je v seji dne 16. aprila t. 1. izvolil prečastitega gospoda župnika Jakoba Pavlovčiča svojim častnim občanom.
■ (ČASTNO SVETINJO) za štiridesetletno zvesto in všpešno delovanje dobil je g. Florijan Kalinger, nadučitelj v pokoju in posestnik na Drski pri Novem mestu. Čestitamo!
■ (IZ BELOKRAJINE). — Poslanec V, Pfeifer je te dni prepotoval po toči hudo prizadete kraje, da se je z lastnimi očmi prepričal o veliki škodi. Liudje morajo na novo sejati, a nimajo s čim semena kuniti. Gosn. poslanec se bode z vlado vred potrudil, da dobi siromašno ljudstvo kal podoore od dežele in države.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1900)
25 jumja ob 8.41 se je na odprti progi med postajama Brestanica in Blanca zgodila huda železniška nesreča. Iz Ljubljane proti Zagrebu je vozil brzi vlak Miinchen — Beograd, ki so ga v Sevnici zaradi popravila pravega tira prestavili na sosednji tir. Iz Dobove pa je prihajal tovorni vlak št. 452, ki bi se moral v Brestanici pri izvoznem signalu ustaviti zaradi križanja z brzcem. Vse pa kaže, da je strojevodja tovor: nega vlaka prezrl signalno napravo, ki je prepovedovala nadaljevanje vožnje. OkoJii 200 m pred trčenjem je strojevodja brzega vlaka opazil, da vozi nasproti tovorni vlak, zato je začel naglo zmanjševati hitrost. Tudi sklepni zavirač tovornega vlaka je začel zavirati. Z zmanjšano hitrostjo je tovorni vlak naletel na brzega. Lokomotivi obeh vlakov sta bili poškodovani, osem vagonoy pa skoraj popolnoma uničenih. Gmotna škoda je velika. Pri trčenju je bilo ranjenih 10 ljudi. Zaradi nesreče je bila proga več ur zaprta.
Kaj se jc 13. junija sploh dogajalo?
Zgodaj zjutraj je bila izvršena mobilizacija nekaterih' teritorialnih enot kočevske in ribniške občine, ker »je v domovino vdrl sovražnik«. Kočevska enota (o njej bomo tokrat poročali nekoliko podrobneje, ker smo o ribniški že pisali) je bila že po nekaj urah pripravljena za boj
Na počitku med pohodom proti jasnici je enota dobila povelje, naj zasede položaje na južni strani dolenjskega polja, ker »ga preletavajo sovražnikova izvidniška letala in lahko pride do zračnega desanta«.
Komaj je kočevska enota zasedla položaje (enako je storila tudi ribniška, se pravi, da je bil večji del dole-njevaškga polja obkoljen), že so začela »sovražna« letala spuščati »padalce«. Ker je bil »desant« kar precej številen, so ga kočevski in ribniški teritorialci le blokirali, na kar je prišla na pomoč redna vojaška enota, ki je sovražnika »uničila«.
Čeprav je bila razprava o oceni vaje dolga in temeljita, še ni mogla zajeti prav vseh podrobnosti. O marsi-
čem bo še tekla razprava, ko bodo posamezne enote spet zbrane. Večina udeležencev razprave je dala več koristnih predlogov, kako bi po mobilizaciji enote se hitreje usposobili za boj, čeprav je bilo že v oceni poudarjeno, da so bila prav v tem delu vaj presežena vsa pričakovanja.
Ob zaključku razprave so sklenili, da bodo poslali tudi posebno pismeno priznanje novomeškim letalcem, ki so se točno po načrtu vključili v vajo in svojo nalogo opravili zelo uspešno.
JOŽE PRIMC
Požar v Šentlovrencu
26. junija dopoldne je nastal požar pred gospodarskim poslopjem Janeza Jarma v Šentlovrencu. Otroci so se igrali z vžigalicami in zažgali seno. Ogenj je že načel okno gospodarskega poslopja, zgorela pa je tudi mizarska delovna miza. Gasilcem in vaščanom se je posrečilo ogenj pogasiti. Škodo so ocenili na 1.000 din.
DARILO »DOLENJSKEGA LISTA« PLANINI
im*- v
leselje v Herakovičevi družini
V četrtek, 25. junija ob 3 42, sta' pri postaji Brestanica trčila tovorni vlak št. 452 in brzovlak Munchen-Beograd. Medtem ko je bilo nekaj ljudi laže poškodovanih, pa je materialna škoda velika. En tovorni vagon je vrglo na cesto Sevnica-Brestanica in je bil zaradi toga tudi promet na tej cesti onemogočen.	(Foto:	M.	Vesel)
planja, najvišja vas v Gorja001*1, ki so jo ustaši požgali 1942, bo v nedeljo, 5 julija gostila nekdanje borce gorjanskega bataljona. Za probavo je že vse nared; vašča^ so dobili novo cesto, vse	preuredili	in na
novo 0 obetali, skratka, prijazni 1 asica je pripravljena, da spf'J^e goste iz Slovenije in Hrvaške.
Tudi Uredništvo Dolenjskega listje dalo svoj prispevek f' ,;,1iku na Planini: edi-
ni družini v vasi, ki še ni imela radijskega sprejemnika, je namenilo lepo darilo.
V soboto, 27. junija smo se oglasili na Planini pri Mari Herakovič in v imenu uredništva Dolenjskega lista njeni družini izročili radijski sprejemnik, ki je vse zelo razveselil. Na sliki — zadovoljna družina Mare Herakovič z radijskim sprejemnikom, darilom Dolenjskega lista.
S. DOKL
Velika Loka: plodnih 25 let
Malokatero prosvetno društvo se pri nas lahko pohvali s takim uspehom, kakršnega so te dni prikazali na občnem zboru prosvetnega društva »Ivan Cankar« na Veliki Loki. V 25 letih obstoja društva so pod vodstvom zaslužnega Ludvika Bizjaka z Mrzle Luže postavili na oder kar 35 dramskih del, v katerih je sodelovalo nič manj kot sto amaterskih igralcev Na občnem zboru, na katerem so za predsednika znova izvolili To neta Žiberta, so se dogovo rili, da bodo v prihodnji se zoni pripravili dve dramski deli. Sklenili so tudi, da bo do v nedeljo, 5. julija, prire dili za člane izlet v Škocjan ske jame in Piran.
»BREŽICE«: 7200 ton nosilnosti!
Popravljamo tiskarsko napako iz članka »MIRNO MORJE, .BREŽICE’«, ki smo ga objavili pretekli četrtek: nova ladja SPP ima nosilnost 7200 ton in ne 2700, kakor je bilo po pomoti tiskano.
Bralcem se opravičujemo tudi zaradi drugih tiskarskih napak, do katerih prihaja brez naše krivde.
UREDNIŠTVO DL
^Vsekakor - do smrti bom živela"
Ne-1 ®Pič, bolni in osamljeni starki iz Metlike, žaga drva slikar, učitelj ji popravlja streho, sosede pa ji prinašajo hrano in vodo ter ji povijajo rane  ________ ~ Pod njeno streho vsako leto prespi general
Ed59; s slamo krita hiša, ki j* ostala v središču Mettf16, je last Neže Papič.
Po s^^ičkah* za silo zbitih, prid#v črno vežo. Nekdaj je o*no služila za kuhinjo in si**je mesa. Po prvem vtisu' vhoda si presenečen ko sMš v sobo. Temna, s stariJ* že razmajanim pohištvi^, a čista in pospravljena. ' a mizi stare revije, vaza5 ^VeUem. Starka je kot naV «,„Se^e^a na postelji in pesttr14 s'""«	—
muco-
svojo prijateljico
Na
VSo
-	. moč se je opravi-
čeval • a ni pospravljeno, a V - i)2l^?era^1> v kakršnih živi, dosti več tudi mla-da ifl , rava gospodinja ne bi rflj,,a krediti.
-^osemdeset iet mi je i11'-, riindvajset let sem boli* *7°ji čas dobivam od obe#' 20 din na mesec. PreJ'.Jf^1.irnela nič. Ljudje mi	Grbčevi	mi da-
jejo °> prinašajo pa jo s°s«% barija Kraševec, Kletf wjCeva Micka in včasih . ca. Tudi mladina hodi .mem. Učitelj Toni Gašr ^ m slikar Zoran Ho-eevf* e*sih tudi Vojko, mi vsaJ? ‘ £ nažagajo drffc za zimo 2rv^Prejo hišo, da se
ne •	. nam*- °b ve-
čeriir 5*ajajo k meni na klepf.) f^ke mi zvečer povij*. rane.
Prav niko-gar	na svetu?
rt® ji ni bil° 1JUb0-M°^vint mnikar je bil, n£ ^oholik — je umiju ?red vojno. Sina je P° «'je ^tJIla	hčer-
ka *>0roieffia v Beogra-
• ■" • :■
<*:<• x,
Neža Papič ima nekaj v sebi, zaradi česar jo ceni tudi mladi rod
f&St
[tka za ^jstni dan
Ma^j	iz	Hrovače
pri *!>ow,Je v začetku junija vJ^a loi. leto in je že & ir aia v 102. leto življenj*^ ribniški občini nima f iQ Pa tudi v Sloveniji^, ift. e^ki, ki so starejši. 0 h, Složnosti želimo
ko 3e !v]^nJih letih mno-
za rojstne
Ji
Peč$ CS’da w ji lah'
ko *e. <?ZlednJ
gok^,^ itali im lujjuiit
dn^j^ijg10. da se bodo naše spolnile. Najsta-rejš1 Jnj0Val^i ribniške ob-čine^^ ^e mnogo zdrav-
let!
srečnih K. O.
du. Včasih pride na obisk in mi pošilja denar. Kolikor more. •
— Zakaj ne greste k njej, da ne bi bili odvisni od dobrih sosedov?
— Kaj bi v Beogradu z menoj! Oni so fini ljudje. Raje doma čakam smrti, čez hčerko ni rekla besede, Čeprav v Metliki drugače mislijo o njej. Pišejo ji pisma, vendar nanje ni odgovora.
Papičeva Neža, vsa bolna v život, a mladostnega uma, se spominja dogodkov vse od predšolskih let na Krvavčjem vrhu. Ima pravi dar pripovedovanja. V sebi ima nekaj, kar jo dela izjemo med starkami in kar ceni tudi današnji mladi rod. Pa še kdo drug! Vsako leto jo obišče general Jože Jakomin. Iz njihove hiše je šel kot dimnikarski pomočnik v partizane. Kadar pride v Metliko, pride z darili na obisk. Sploh noče ▼ hotel. Z ženo prideta v Nežino, kolibo in pri njej prenočita.
V Neaini kuhinji čas za-
res hitro mineva. Pripoveduje o nekdanji metliški čitalnici, o metliški gospodi in sedanjih razmerah. Čeprav že več let ni bila v mestu, pozna vse direktorje in življenje v podjetjih, Cez dan, ko je največ sama, prebira stare revije in se pogovarja z muco. Tudi čez prag se še zavleče, da uižije košček sonca.
Ob odhodu mi je rekla:
— Ne bežite! Imaim še malo kave ...
Dobra ženska! Morda poslednja zrna, ki jih je dobila v d^r za božič aili 8. marec, je pripravljena ponuditi gostu.
RIA BAĆER
POPRAVEK
Vest o zlati poroki v Boš-tanju, ki je bila objavljena v zadnji številki lista, popravljamo in delno dopolnjujemo. Jubilant je bil Ivan Zagrajšek (in ne Alojz), doma iz Dol. Boštanja.
Uredništvo
Blagor občini
Na razglasni deski v Trebnjem visi naslednji razglas o najdenih predmetih: »Tukajšnjemu oddelku je bila oddana v hrambo ura znamke »Start« in kovanec za deset starih dinarjev. če se v enem letu ne bo nihče zglasil, bo oboje postalo družbeno premoženje v upravi občinske skupščine Trebnje...«
S to najdbo se bo premoženje občine zagotovo povečalo vsaj za najdeni kovanec. Radi bi namreč poznali ti-stegat ki bi prišel ponj...
Poslal ga je k predsedniku
Pred kratkim je po Črnomlju hodil akviziter neke ljubljanske založbe in ponujal knjige. Ljudje ga že poznajo kot potnika, ki mu ni lahko uiti brez podpisane naročilnice, Jože Kolect predsednik občinskega sindikalnega sveta, pa ga je vseeno prelisičil. Na akviziterja je naletel v pisarni občinskega komiteja. Ko je tovarišu iz Ljubljane povedal, da sekretarja ni domat je rekel:
— Pojdite v sosednjo pisarno k predsedniku sindikata. Ta ima več smisla za kn jige...
Izguba v KZ
Ko je bila v Banji Leki pri Kočevju še kmetijska zadruga jo je nekoč obiskala finančna inšpekcija Ko je inšpektor preglectal vse finančno poslovanje, je sporočil direktorju zadruge:
— Izgubo imate.
— Kako je to mogoče? — se je začudil direktor. — Vse leto smo govorili, da imamo deficit, zdaj pa naenkrat izguba!?
Čudno odplačevanje
Pred leti je bilo še zelo težko dobiti gume za avtomobile. Pa so imeli pri Poslovni zvezi v Kočevju sposobnega človeka, ki je gume našel in pripeljal.
Sekretar Andrej je kljub temu zmajeval z glavo, ker je vedel, da nimajo/ toliko denarja, da bi gume plačali. Zato ga je zanimalo:
— Kako jih bomo pa plačali?
— Vse je v redu. Sem se dogovorilt da seksualno (zamešal je besedi sukcesivno in seksualno, op. pis.J.
Sekretar Andrej pa mu je vrnil:
— Da, ti boš že lahko, Jco si še mlad!
Spričevalo le za borovnice!
Ob koncu šolskega leta so lahko dobili spričevala le tisti učengi mirnopeške šole, ki so v šolo prinesli borovnice. Vodstvo šole je namreč »predpisalo«, da lahko dobi učenec nižjega razreda spričevalo, če bo prinesel en liter, učenec višjega razreda pa le, če bo prinesel dva litra borovnico. Ker borovnic v okolici Mirne peči letos ni, je spričevala odneslo domov le nekaj učencev. V šoli pa niso nič povedali, kdaj bodo dobili potrdila o uspehu vsi drugi. Bodo morali čakati na prihodnje leto? Kaj pa, če tudi prihodnje poletje ne bo borovnic?
Pod vasjo
Kar ne morem verjeti, da je na tisto družino pod vasjo ostal le še spomin. Ljudi, ki jih je vse življenje trla revščina, ni več. Zadnja potomca sta bila dva sinova, ki sta letos umrla.
Odkar je oče padel v prvi svetovni vojni, sta sinova živela sama z materjo. Na koncu vasi so imeli revno hišico, vendar so se kar nekako preživljali, Sinova sta bila mlada in močna in sta hodila na dnino, da so imeli denar za najnujnejše potrebe.
Ob začetku vojne jim je zgorela hiša in ostali so brez strehe. Preselili so se v zidanico, ki je bila precej oddaljena od vasi. Bila je še kar trdna stavba z enim samim prostorom, ki jim je služil hkrati za kuhinjo in spalnico. Odslej so živeli beraško in se popolnoma zanemarili. Sinova sta nekje staknila staro lovsko puško in po gozdovih pobijala divjačino. Bila sta divja lovca. Zato so ju žand.arji preganjali.
Tako so nekega dne prišli žandar ji k bratoma domov in zahtevali, naj jim izročita puško, ki jo je imel starejši brat. Ta je bil pred hišo, in ko so ga vprašali, ali je on tisti, ki ima puško, je odgovoril:
»Ne, tisti, ki ima puško, je v hiši.«
žandarji so stopili v hišo, toda tudi tu niso ničesar opravili. Mlajši brat jih je sprejel z besedami:
»Puške nikar ne iščite pri meni! Ima jo starejši brat, ki je pred hišo!«
Toda ko so žandarji prišli ven, ni bilo starejšega brata nikjer več. Skril se je v bližnji gozd in žandarji so odšli praznih rok.
Pred drugo svetovno vojno je bratoma umrla še mati. Po njeni smrti sta se še bolj zapustila. Vse dni sta tičala v hiši in brala knjige. Kadar sta se s kom pogovarjala, sta vedela veliko povedati. Bila sta zelo razgledana, pa tudi ze lo zanemarjena.
Kuhala in jedla sploh nista kot drugi ljudje. Jedla sta kuhano koruzo, nabirala zdravilna zelišča, sd kuhala čaje in se tako zdravila. Bila sta zelo navezana drug na drugega.
Oba sta zelo lepo pela in ob večerih ju je bilo večkrat slišati v vas. Včasih so se jima pridružili tudi starejši vaščani. Starejši brat je tudi igral na piščali, ki jih je sam naredil.
Umrla sta kmalu drug za drugim. Oba sta dočakala precej visoko starost- Starejši je umrl zaradi hude gripe, ker ni bilo nikogar, ki bi šel po zdravnika, žalosten pogled je bil nanj, ko je ležal na parah. Ležal je v nizki sajasti so‘ bi na pogradu, ki je bil pregmjen z rjuho, oblečen pa je bil v staro, obnošeno obleko.
Mlajši brat ni mogel preboleti njegove smrti. Nekoč se je ves žalosten hotel utopiti. Rešil ^a je starejsi vascan, ga odpeljal k sebi domov in skrbel zanj. Po enem mesecu je nenadoma umrl. Na pogrebu smo bili y®i vaščani, toda od sorodnikov ni bilo nikogar.	AMALIJA
(Honorar 100 din)
Pa je padla žoga...
»Igral bi se, babica!« _
»Kar igraj se, Jakec, nič lažjega!«
»Ko pa sem se že z vsemi igračami vse igraH« -Da to je pa res nerodna zadeva. Ampak babica ne bila babica, če ne bi vedela vsega. Pogledala je okrog po
VrtU»z"rradiasi mesto iz peska! Veliko, lepo mesto naj bo!«
In Jakec je hitel graditi trgovine, šole, vrtce pa tov ne, slaščičarne. Med hišami je speljal ulice, uli&ce in ceste. Sredi mesta je uredil park in vanj zasadil šmarnice
min»Ampak moje rožice so večje od hiš...« se je jezil Ja
k8C »Nič zato,« ga je potolažila babica, »to bo posebnost
tV°jV ?stTsSa^i!<<se je babica spomnila nekaj zares važnega: »Ljudje! Mesto brez ljudi sploh m mesto!«
Sedla je v gugalnik in začela šivati. Iz njenih rok prihajali dečki, deklice, mame, očetje, prodajalci, mesarji
in vsi drugi, ki spadajo v mesto.
»Ali vojakov ne boš naredila?« jo je zaskrbljeno vp
šal Jcik0C
»Ne, v najinem mestu ne bo vojakov. To bo mimo,
srečno mesto.«	.	„	.
Jakec je urno začel oblikovati nekaj drugega. Ko je
končal, je veselo vzkliknil:
»Poglej, babica, to si ti s šivanko v roki. Vidiš, to je spomenik najinega mesta!«
Jakec in babica sta bila srečna, ker jima je vse tako
lepo uspelo.	K
Bum!!! V trenutku je balo veselja konec in ves trud je bil zaman. Zlobni deček iz sosednje ulice je z veliko žogo kdove zakaj porušil mesto. Podrle so se stene, strehe naii njimi in babičini ljudje sd obiežali na tleh.
Jakcu so od jeze in žalosti stopile solze v oči-»šivaj ljudi, babica!« je rekel. »Močnejši in večji naj bodo! In vojake naredi! Jaz bom pa spet zgradil mesto. ' lepše in večje, kot je bilo to!«	JANJA	KASTELIC
(Honorar 100 din)
S	KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V BREŽICAH
Čas je reči, kdo bo s kom delal!
Integracijski val je razgibal gospodarske organizacije v občini
Petkova konferenca Zveze komunistov v Brežicah je bila namenjena eni sami točki — integraciji in dolžnostim, ki jih Zveza komunistov pričakuje od svojih članov v delovnih organizacijah, občinski skupščini, SZDL in sindikatih.
Razprava je stekla brez olepšav, kajti treba je bilo spregovoriti kolikor mogoče naravnost. Gradivo, ki so ga prejeli člani konference, je bilo stvarno, predlogi zelo določni. Bistvu se torej udeleženci niso mogli izogniti, pa tudi ne odgovorom na vprašanja, ki jih je prednje postavila komisija za družbe-
Priprave na start
Občinska skupščina v Brežicah je na seji 29. junija osvojila gradivo obč. konference ZK o integracijskih možnostih v občini. Delovnim organizacijam je, priporočila, naj to pregledajo. Tiste, ki so omenjene v predlogih za poslovno sodelovanje in združevanje, naj do jeseni ustanovijo komisije in poskrbijo za potrebne analize, v katerih bodo ugotovile morebitne prednosti tesnejšega sodelovanja in povezovanja v občini.
Priporočilo
podjetjem
Občinska skupščina v Brežicah je na predlog sveta za gospodarstvo in sveta za finance poslala delovnim organizacijam sporočilo, naj takoj ustanovijo komisije, da bodo preučile možnosti za poslovno sodelovanje in združevanje. Menila je, da bi morali v občini odpraviti medsebojno nezaupanje in se združiti najprej v občinskih okvirih ter nato skupaj nastopiti navzven Skupščina bo spremljala integracijska gibanja.
RADIO BREŽICE
PETEK, 3. JULIJA: 16.00—16.10
— Napoved programa ln poročila. 16 10—16.20 — Zapis pred dnevom borca. 16.20—16.35 — Nove plošče RTB — 16.35—16.50 — Akumulirano bogastvo ln sposobnost gospodarstva — tema za Javno razpravo. 16.50—17.10 — Obvestila ln reklame. 17.10—18.00 — Glasbena oddaja: Izbrali »te sami.
NEDELJA, 5. JULIJA: 10.30 — Domače zanimivosti — Poročilo s seje občinske skupSčine Brežice — Občni zbor občinske turistične zveze Brežice — magnetofonski zapis — Za naše kmetovalce — Martin Gramc: GnoJiSče in gnoj nična Jama. — Minute s Rafkom Irgoličem — Iz naSlh krajevnih skupnosti — obisk v Sentlenartu — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 7. JULIJA: 16.00-16.15
— Napoved programa ln srečanje z ansamblom Rudija Bardorferja. 16.15—17.15 — Poročila — Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega Usta — Is naAe glasbene Sole — Obvestila, reklame ln pregled filmov. 17.15—18.00 — MLADINSKA ODDAJA — Urica poletnega oddiha.
no ekonomske odnose.
Konferenca je saglašala z ugotovitvijo, da so integracije v brežiški občini utemeljene in potrebne za njeno gospodarsko rast. Možnosti za poslovno sodelovanje in zniževanje je precej. Izkoristiti bi bilo treba najprej vse oblike povezovanja znotraj občine, pa tudi čez občinske in republiške meje bi lahko segli bolj pogumno.
Komunisti pri tem ne bi smeli biti le opazovalci. Njihova dolžnost je spodbujati razprave o integraciji v delovnih kolektivih in družbenih organizacijah.
V sklepih, ki jih je sprejela konferenca, je med drugim rečeno, da se dandanes ne smemo odreči usmerjanju gospodarjenja in se pod dežnikom samouprave otresati koristnih vplivov od zunaj.
Seveda velja to le za utemeljene predloge, ne pa za primere. ko kak funkcionar zahteva ukrepanje na pamet in se opira na ugled svojega položaja Konferenca je že vnaprej obsodila odpor tistih vodilnih predstavnikov v delovnih organizacijah, ki pod krinko saupravno volje ščitijo svoje osebne interese in zaradi tega nasprotujejo koristim kolektiva in širše družbene skupnosti.
J. TEPPEY
V KRŠKEM SE JE 26. JUNIJA SESTALA KONFERENCA ZK
Na noge društva, ki smo jih imeli
Obeti za atomsko elektrarno
Ob Savi je na območju krške občine predvidena gradnja atomske centrale za električno energijo. Na poslovnem združenju za energetiko v Ljubljani je bil te dni posvet, na katerem so omenili, da bo treba proučiti še nekaj kritičnih stvari, kot sta na primer skromen poletni pretok vode, majhna količina kisika v reki itd. Dokončno besedo bodo torej izrekli strokovnjaki, ki so jim zaupali te naloge.
KRONIKA NESREČ
■ CATEZ:	TRČENJE V KOLONI   S*- Junija Je Muhamed
Zejneli iz Orloviča pri Prištini na Čatežu z osebnim avtomobilom zadel avto beograjske vozni ce Danice Panič in ga porinil v avto Zagrebčana Josipa sviger-Ja. Oba sta stala v koloni Zejneli In sopotnik sta bila laže ranjena, škodo paso ocenili na 5.200 din
■ LESKOVEC:	MOPEDISTA STA OBLEŽALA — 23. Junija zvečer sta se v Leskovcu zaletela In padla mopedista Marjan Bizjak z Nemške gore ln Ivan Lipar is RimS pri Raki. Odpeljali so ju v brežiško bolnišnico. Lipar Je vozil po levi strani ceste.
■ BRESTANICA: S KOMBIJEM V TOVORNJAK - 23. Junija Je Franc Cvirn Iz Rožnega pripeljal tovornjak s Blance, v Brestanici pa Je v njegovo vozilo treftčil kombi, ki ga Je vozil Prane Klobasa. Voznik kombija Je bil huje ranjen ln so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Škodo so ocenili na 11.000 din.
■ MALENCE:	AVTOMOBILIST ZADEL MOPEDISTA — Celjan Ferdinand Mestnik Je 28. junija med srečanjem v Malencah s osobnim avtom zadel mopedista Marjana Kuharja, tako da sta s aoponikom Antonom Jordanom padla. Odpeljali so Ju v novomeško bolnišnico.
NOVO V BREŽICAH
■ PRI DELAVSKI UNIVERZI V BREŽICAH Je opravilo minuli teden Izpite za poklicne voznike motornih vozil 53 slušateljev Sola je trajala od januarja do junija. Delavska univerza že ta mesec vpisuje nove kandidate »a poklicne šoferje.
■ IZ SAVUDRIJE SE JE VCE-RAJ VRNILA prva skupina otrok, ki so preživeli ob morju deset prijetnih dni. Tokrat so bili na letovanju otroci s Bizeljskega, is Stare vasi, 1* Kapel, iz BuSeče vasi ln iz Brežic; vseh skupaj Je bilo 59. Prispevek za desetdnevne počitnice Je 230 dinarjev. Občinska skupščina Je prispevala vsaki ioll znesek za poldrugega otroka, komunalni zavod za SZ Celje Je nakazi 12 tisoč dinarjev za tiste otroke, kl to slabega zdravja. Nekaj so dala zraven društva, nekaj pa tudi šole.
BREŽIŠKE
VESTI
Nova povest o jari kači
Integracija je moderna beseda, ki jo politiki in poslovni ljudje dandanes pogosto izgovarjajo. Dokler gre za načelno razpravo, se tudi tisti, ki naj bi jih integracija doletela, navdušujejo zanjo, ko po. gre zares, iztaknejo kup ovir in razlogov za zavlačevanje.
Vodilni se najraje skli cujejo na mnenje kolektiva in odločitve samoupravnih organov. Te so včasih površne, pod vtisom ocene soseda o sosedu, in ne izvirajo iz strokovnih podatkov.
Zanimivo je, da vzbuja povezava z »velikimi ribami« od daleč manj stra hu kot pa sožitje z naj bližnjimi. Morda drug dru gega osebno preveč poznajo. Preveva jih strah za družbeni ugled in vpliv, ker si enaki ne bi bili več enaki. Ta strah gotovo botruje odporu do navezovanja trdnejših medseboj nih stikov in omalovaže vanju sosednje gospodar ske organizacije.
Pravice, ki jih sicer podjetje zahteva zase od drugih, že vnaprej odreka morebitnemu priključenemu podjetju, in tako se neplodni razgovori vlečejo kot jara kača. Kot da obojestranske koristi niso glavni cilj združevanja in kot da dve alt tri povezana podjetja v občini ne bi imela več uspeha pri iskanju stikov navzven kakor eno samo
JOŽICA TEPPEY
Zveza komunistov o dolžnostih članov pri obrambnih pripravah
Zadnjo sejo konference ZK so krški komunisti posvetili pripravam na vseljudski odpor, pri čemer so zelo določno nakazali dolžnosti članstva.
Za to razpravo je bistveno spoznanje, da ne gre za organizacijsko poseganje v ustanavljanje in usposabljanje teritorialnih obrambnih enot, ampak za ustvarjanje primernega političnega razpoloženja med ljudmi: Vadušje mora biti tako, da bo svoje obrambne dolžnosti vsak občan dojel kot nekaj samo po sebi umevnega.
Zaradi tega je zadnji čas, da dobe razprave o splošnem ljudskem odporu težišče v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. O teh stvareh morajo spregovoriti samoupravni organi, ne le odbori, ki jim je bila doslej zaupana ta naloga. Le tako se bodo organizacije splošne ljudske obrambe trdneje zasidrale med ljudi.
Konferenca je sklenila, da morajo komunisti v teh pripravah dati prvo mesto mladini. Vse organizacije, ki vključujejo mlade ljudi, bodo morale ob podpori odraslih ponovno zaživeti. Sem sodijo zlasti telesno vzgojna društva, taborniški odredi, organizacije ljudske tehnike, radioamaterski klubi in druge.
Peter Markovič je v razpravi našteval: Imeli smo tabornike, danes jih nimamo, imeli strelsko družino, a o njej ni več sledu, imeli smo dva radiokluba, od katerih je eden že umrl, drugi pa gre že tudi rakovo pot.
-To se v naši občini mora obrniti na bolje. Obč. skupščina daje letos 40000 din za telesno vzgojo, to je še en-
Za jubilej v nove prostore
Splošno kleparstvo v Kostanjevici praznuje letos 10-letnico obstoja. Uveljavilo se je z izdelovanjem prezračevalnih in transportnih naprav.
Največji naročniki so: železarna Jesenice, železarna Sisak, železarna Store, Kovinarska Krško in Ventilator Zagreb.
Kolektiv bo za letošnji občinski praznik odprl nove delovne prostore, ki si jih je postavil na levem bregu Krke. Pod novo streho je 1000 m površine. V to poslopje je kolektiv vložil 60.000 din, letos pa je s pomočjo skupščine najel še 40.000 din posojila.
Ob ustanovitvi je bilo v podjetju 12 ljudi, danes jih je 46, od tega 7 vajencev. Kvalificirane delavce si sproti izobražujejo, vendar še čutijo pomanjkanje. Dogaja se, da vajenci po izučitvi odhajajo na delo drugam, največkrat v tujino, kjer se jim obeta boljši zaslužek. Prav zaradi tega nameravajo v
podjetju sprejeti v uk več mladih ljudi in organizirati tečaj za priučevanje nekvalificiranih delavcev.
J. T.
krat toliko kot lani, a j« vedno premalo. Komuni** * se odločno zavzeli za pod vseh tistih organizacij, ** mladini gojijo domolju^ čustv in krepijo njene te* ne sposobnosti.
175.000 din za obnovo Planine
Iz sklada za nje borcev so prejeli ni Planine na G0 JVaS
c ih 175.000 dm posojila-ima 12 hiš, obnovljeni. 1948	leta, niso pa
pročelij. Krški obtrniB se lotili tega dela nes	teden. Fasade
urejene do 4. julija. Po. so prejeli vsi hišni nrfki	pod ugodnimi
Vračali jih bodo 30 let-
Šolarji bodo imeli prosto soboto
Večina staršev, J starši obiskujejo šolo	v Krškem ter	^
nični	šoli na Zdolah in	^
lenji	vasi, se je v an«*
rekla za uvedbo $ m jol-delovnega tedna v nove ^.]0 skem letu. Oddanih J® ^ 974 anxetnih listov, v™ ^ pa 895. Za prosto sobe> glasovalo 88,5 odsto s ^ 8,11 odstotka staI^effoievi'e' vrnilo 'istov, proti mu tednu pa se je 3,95 odst. anketirancev.
■ OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA JE IMEI.A v torek drugi redni občni zbor Na njem- so pregledali uresničevanje delovnega programa ln si začrtali dejavnost za prihodnje obdobje. Sprejeli so tudi dopolnjena pravila rveze.
■ OBNAVLJANJE ZVEZE KOMUNISTOV V BREŽIŠKI OBČINI. Komisija za organizacijska ln statutarna vprašanja pri občinski konferenci ZK je ugotovila, da Je bilo od februarja letos sprejetih v Zvezo komunistov samo 19 novih članov. Člani komisije so na seji sklenili akcijo poživiti ter pomagati šibkejšim organizacijam Do Jeseni naj bi bilo predvidoma sprejotlh Se 40 novih članov. Potruditi se bodo morale predvsem organizacije v podjetjih in na šo-lah ter v Ustih krujlh, kjer te dolgo niso zabeležili nobenega sprejema.
■ DANES SE BO V BREŽICAH SESTAL OBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR za pripravo II. kongresa samoupravljavcev. Na dnevnem redu bo razprava o delovnem načrtu tor nekaterih akcl<
| Jah, ki so v programu za naslednje mesece.
Spet samostojen svet za kmetijstvo
Občinska skupščina v Brežicah je * ponovno ustanovila svet za Kmetijstvo. Za predsednika so izvolili Ferda Sepetavca, direktorja kmetijske zadruge na Bizeljskem. Do sedaj je kmetijstvo obravnaval svet za gospodarstvo, vendar Ima ta tako obsežno delovno področje, da se v kmetijska vprašanja ni mogel posebej poglabljati.
Borci za severno mejo so se sestali
Pred nedavnim je bila v Prosvetnem domu letna skupščina Zveze borcev prostovoljcev za severno mejo 1918—1919. Regija koroftkih borcev Je Imela že 1935 svoj pododbor v Brežicah. Po končani vojni pa so se združevali pri ZZB NOV. Svojo organizacijo Imajo od leta 1967, ko je bilo v njej 97 članov. Zdaj Jih Je 82. Predsednik Je Krale Vahter za blagajnika pa so Izvolili Franca Bitenca. Skupščina Je za vestno in požrtvovalno delo izrekla priznanje dosedanjemu tajniku zveze Radku Klemenčiču.
D. V.
V Mladju imajo vodovod
Mladje je prva vas na Gorjancih, ki ima vodovod. Va ščani so zanj žrtvovali veliko prostovoljnih ur. Občinska skupščina jim Je prispevala 15 tisoč din, to je eno tretjino vseh stroškov. Dve tretjini so složni vaščani prispevali v delu in denarju. Otvoritev vodovoda bodo slavili za občinski praznik. Prebivalci te vasice so pomagali tudi Planincem. Na svojo pobudo so Sli delat na cesto Prušnja vas — Planina in tako dokazali zgledno solidarnost.
56 rudarjev s Kozjanskega
V Krškem so zbrali podatke o tem. koliko ljudi zaposlujejo njihove delovne organizacije s kozjanskega območja. Ugotovili so, da Jih največ služi kruh v rudniku Senovo. Kar 56 rudarjev Je Kozjancev ln od tega le štirje ne pridejo v poštov za preusmeritev v kovinarsko stroko za delo v obratu Metalne. Obrat Lisce na Senovem zaposluje lz Koprivnice in okoliških vasi 15 mladih delavk. Te Številke torej jasno kažejo na to, da Je prihodnost dela Kozjanskega tesno povezana s prihodnostjo Senovega.
_ SENOVO: ODBIL GA JE V GARAŽO — Mirko Kostevc Je 27. junija zvečer na Senovem * osebnim avtom zadel vozilo Brc-staničam Janka Vuka in ga odbil v bliinjo garaio, od tam pa le na travnik, Ranjena Je l»la Štefka Vuk.
\
#
1»
<>
<>
<>
!>
<>
)
!»
\
<>
<>
<>
<>
<!
PRAZNIČNI DNEVI OBČINE KRŠKO
2. julija:	"	"j
Ob 19. uri — Krško: otvoritev pekarne DE »Irn^ . rial« v sestavu živilskega kombinata »21TO« L) j ljana.
3. julija:
Ob 17. uri — Senovo: odkritje obnovljenega spO" tnenika padlim borcem NOV in praznovanje ru skega praznika.
4. julija:	■
Ob 13.30 — otvoritev asfaltirane ceste Malo
vo— Podbočje;	cke*3
ob 1*7 un - Planina: srečanje borcev Gorjans* bataljona z domačini in s prebivalci sosednje Ske na partizanskem mitingu ob tabornem Govoril bo Vencelj Perko — Stef. Sodeluje)I • ^ bomiki člani Slovenskega narodnega gledalis Ljubljane Vladoša Simčič, France Presetnlk » da Levstik, pevski zbor Dušan Jereb lz Novega sta in partizanski harmonikarji: ob 15. uri — Mladj«;: otvoritev vodovoda	J|tf;
ob 16 uri — otvoritev ceste Prušnja \as—
5- Jullja:	haia;
Ob 9. uri — Podbočje: koncert godbe na P1 . gjce-ob 10. uri — Podbočje: srečanje borcev &° mgp.fjti-ga bataljona, na katerem bo govoril Tone ček, generalmajor v pokoju.
c7Dli|
Na prireditve vabijo občinska konferenca && uorc®' činska skupščina Krško in Zveza združenj NOV Krško.
KRŠKE NOVICE
dinarjev. Investitor bloka - tovarn* 1***, Z dogradittrt)®^,,! \1 bloka bodo
■ ZA 1*081 .E N OST POČASI NARAŠČA. Po podatkih komunalne skupnosti i.u socialno zavarovanje v Novem mestu	Jo	bilo	v krSkl
občini letos zaposlenih povprečno t>5Xi občanov V istem obdobju preteklega leta so v občini zabeležili 6444 zaposlenih. Zaposlenost Je lotos	narasla	le	za 1,2 odst.,
kar ne dosega predvidevanj.
■ ZA 1KS TISOČ DOLARJEV IZVOZA. V tovarni papirja so v petih mesecih tega leta izvozili za 785 tisoč dolarjev celuloze In pa pirja. V	začetku	leta so	računali,
da bodo	produll	na	tuje	za 1,086
tisoč dolarjev blaga. Petmesečni izvoz Je za
manj Al od proaviavuogs	""„„dolio	odpr**	Jvi	-
"TJSBS* »lok »odo DO.
GRADIM. Gradbeno podjetje Pio- b«**0 vr* nlr bo v »ačetku julija sačelo dokončevati tako imenovani Minutki blok na Prešernovi cesti v nepo srednl bltilnl hotela Sremič. Del niso mogli pričeti prej. ker Ima v bloku učne prostore tudi osnovna Rola. Zaključna dela bodo opravili le v eni polovici zgradbe, drugo polovico pa bodo dokončali ob dograditvi nove iole. Blok bo dograjen do konca septembra. Ta dela bodo veljala okoli 720 tisoč
v‘v* sr
njost ne bo več gO, «0*
■ V SOBtm>Di»|tJ X SVOBODE NA'	sKUP^	s
I skoraj 28 odstotkov okirtru P
predvidenega gospodar-	odprj*	gfpjf^
14 DOLENJSKI LIST
Stran uredila: JOŽICA TEPPEY
St. 27 (1058) ★
SPET RAZSTAVA V SEVNIŠKEM GRADU
Potrditev galerije je obisk
V petek so v sevniški galeriji odprli še razstavo   likovnih del učencev domačih šol
Likovna galerija otroških j®1 v Sevnici je v petei,
• junija, prijetno presene-z novo razstavo. Tokrat Prikazala likovno tvornost a domače občine. V ^*eriji so razstavljena dela encev prvih, drugih, tret-
in Čf.trtih razredov osnov-
Krnalu bo najdražje - umreti
*»*8 stiske na sevnl-eni pokopališču, kjer ko-aida sproti dobijo pro-°r za nove grobove, so d/>Ž 20 stare drobove uve-tako velike dajatve, J.f Postal grob celo a*fi od stanovanja. Bil pr!7ner. da se stara teti a Vreživlja s sto dinar-m* nske odpore na *f„sec’ °d Komunalnega s*novanjskega podjetja * d°bila račun, ki je a.. seffai znesek. Izrast,L ‘ 80 tudi- ^ lahko na f družinska grobnica %n V^1 P°kopališču tudi pa dinarjev na leto, to K že letna najemnina fcJ ,Vmne)še stanovanje, reti° U b° na i draž j e — um-
nih šol iz Krmelja, Sevnice, Šentjanža in Tržišča. Obiskovalec je presenečen nad nadarjenostjo nekaterih mladih likovnikovi ki znajo uspešno uporabljati različne slikarske tehnike.
Galerija je že dokazala, da je sposobna prispevati h kulturnemu življenju kraja, kljub temu da se stalno ubada z dokajšnjimi materialnimi težavami. Tudi po zaslugi te galerije, ki je sorazmerno dobro obiskana, postaja sevniški grad vse bolj priljubljena izletniška točka, kamor zahajajo tudi gostje iz drugih krajev. Ko bodo končana restavracijska delaj v znameniti Lutrovski kleti, bo Sevnica pridobila najbolj dragocen kulturni spomenik, ki bo hkrati lahko tudi dvorana za komorne koncerte, zakaj izkazalo se je, da je stavba za to zaradi svoje akustičnosti zelo primerna.
V galeriji, katere delo omogočajo s prispevki nekatere delovne organizacije (JUTRANJKA, STILLES), bo v poletnem času še razstava domačih likovnih samorastnikov, razstavljali pa bodo budi gostje od drugod.
A. ŽELEZNIK
v . •••.	..
PRIMERJAVA POVPREČKOV V ZASLUŽKIH
Še vedno petino manj
Prejemki so bili za 16,6 odst. večji, a še vedno za petino manjši od republiškega povprečja
Kdor je enkrat zadaj, je, kot kaže, vedno zadaj. Kar za 16,6 odstotka so se v povprečju lani povečali osebni dohodki zaposlenih v trebanjski občini, vendar še vedno za eno petino zaostajajo za republiškim povprečjem. Ta-
Ponikve: v nedeljo 60 let gasilstva
V nedeljo, 5. julija, bo ob 14. uri popoldne proslava 60-letnice prostovoljnega gasilskega društva Ponikve. Gasilci bodo priredili mimohod s prapori, spremljala jih bo trebanjska godba na pihala. Proslavo bodo popestrili z nastopom mladinskega recitatorskega zbora iz Poni-kev, na prireditvi pa bo spregovoril tudi pokrovitelj, predsednik ObS Trebnje Ciril Pevec. Ob tej .priložnosti bodo izročili namenu novo brizgalno, podelili odlikova-
PLAVALNI TEČAJ *V MIRENSKEM BAZENU. Okoli 40 učencev trebanjske osnovne šole se je minuli teden
vozilo na plavalni tečaj na Mirno- V soboto je bilo tudi . ^ja zaslužnim gasilcem, za-tekmovanje. Med pionirji je v prsnem plavanju zmagal Iztok Ogrin, v prostem pa Peter Sever. Med pionirkami je bila najboljša Ljuba Mezgec, škoda, da se zaradi dela na polju tečaja ni udeležilo več kmečkih otrok, ki še ne znajo plavati.	(Foto:	Legan)
tem pa bo zabava pri gostilni Zupančič v Dol. Nemški vasi. Igrali bodo »ŠtiTje kovači« iz Slovenj Gradca.
S. SITAR
z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE SEVNICA 22. JUNIJA
TURISTIČNA KOMISIJA O NALOGAH
Sprejetih več pomembnih odlokov
2a*idavi Šmarja, organizaciji obrambe, cenah živil, komunalnih taksah itd. ^	- Poročilo o delu uprave - Odločitev o vodovodu Bučka
je 2o srt?° nakratko poročali že minuli teden, se Obra‘ JUnija v Sevnici sestala občinska skupščin^.. ttiety|v2avala kar 17 točk dnevnega reda, ena po-
°kčinS	mPr*	>a	Kil«,	rt	rialu
med njimi je bilo •e uprave v minulem letu.
poročilo o delu
^n*ar Je	**o-	nitvami	je zatem skupščina
^bornjfcg San°	poročilo	ter	sprejela	odlok o komunalnih
mi Posajnez	s	težava'	taksah. bo nadrobneje ob-
kudi, da nifl služb. Dodal	razložen v Skupščinskem Do-
uPravnihS° 0sel>ni dohod-	lenjskem listu. Kot je že zna-
©kateriirj n del*vcev kljub	no, je s posebnim odlokom
letih	v	mi-	pristala	na podražitev mleka
^	Z&OSt&li	H	o	tor lrrlcto1n<wro ol a rl lrr\r in ir
ki
  —. da
7** 60 oSJn V S1°veniji’ n«*ai \
mattjšimi dopol-
ter kristalnega sladkorja v vrečkah, zavrnila pa je predlog Menca, da bi v Sevnici podražili kruh.
oJ^P^jet tz&'ALCEV. ie
5* nSi* » &rX2Jsx»
ISKI PABERKI
J(ry ^°ru, »eni.	Prebivalcev.
18Q Predvid	17	hektar-
yt0rafanovanjsk,h	okoli
vJ^unaln« preblv«lstvu in <U|n7 h® treba n? n»Prave. Sča-za &avl'l Sc UI/.1-
Vi* * SPSJUUt roD-
1 se !) Predpi*e	moKoče od-
s*
as*-®***
Untju^*10 člrJ,I,Mto 'klanlla,
'iJo^vanjo	izvesti enot-
JI. DRl.ftTv Kan ~ kt
<!v»no,,,; , komunalni-
fr 5	i™
5»r tribT^ orsanUaclJe, sa|
f 'eSk ki11 takr 50
prt>Htor' 0hHBH
bo	ZemljiiCa,
Uf no„ M.al nov Mirav-SaraA^S?. uPolloJen-
te 5?1' na &,■-?» Cc>Je, .obtfi llL‘l«tijo. p„ /a.
W Kro »a SJriU lahko n dri^benl
v'^MSkI
Letnik
Interes. Te možnosti se Je tudi poslužila.
■ KUKN NAMESTO TRKU. Potrebe po geodetskih storitvah naraščajo, geometrov pa primanjkuje. To ugotavljajo v mnogih občinah podobno kot v sevniSki. Trenutno imajo na katastrskem uradu v Sevnici enega samega geometra, čeravno bi potrebovali trt. Ob6ina je Štipendirala enega dijaka, vendar bo moral najprej odslužiti vojaSki rok.
■ MOST LE SE ZA TRI TONE? Zob časa Je spet hudo načel leseni sevniSki most. VorlSče Je že dalj časa zoženo na polovico, zdaj pa se Je pojavila Se huda omejitev, ki prizadene sevnlSko gospodarstvo. Skupna dopustna teža Je namreč znižana na bore tri tone. Ce to težo po stari Šoferski navadi pomnožimo s tri, Se vedno dobimo samo devet, kar pomeni, da marslkak težak tovornjak ne bo smel čez most. (A. 2.)
■ l‘RECE.1 PODPORNIH CI.A-NOV. Občinska organizacija Rdečega križu ima adal že 14 kolektivnih podpornih članov in 81 posameznih. To Je lep uspeh, posebno če ga primerjamo z nekaterimi sosednjimi občinami, na primer občino Trebnje, kjer Imajo enega samega kolektivnega podpornega člana in 15 posameznih. CS. Sk.)
■ SMRAD OB POTOKU. Kljub obilici dela bi si sanitarna In-Spekclla vendarle lahko ogledala in kaj ukre«illa za ureditev Florjanskega potoka. 7,daJ, ko Je nastopila poletna vročina, sc fclrl od potoka, kamor mečejo ludje vse mogoče odpadke, neprijeten Kmrad, ki Sevnici gotovo ni v čast. (S. Rk.)
■ KONČNO PROSTOR ZA FOTOKLUB. Občinskemu odboru Ljudske tehnike se Je posrečilo naju dva prostora, ki Jih bodo člani organizacije uporabljali za delo fotokluba, klnokluba ln planinskega druStva. Prostora so nekdaj uporabljali sladoledarll In »ta v Gabrlčevl hlfci na Glavnem trgu. (A. 2.)
Občinska skupščina je na tej seji spjpjela tudi odlok o ustanovitvi in organizaciji enot in službe teritorialne obrambe, odlok o zazidalnem načrtu Šmarja ter dopolnitev odloka o sejemskih in dogonskih mestih.
Brez vsakršne pripombe je bilo sprejeto poročilo o izvajanju sklepov in priporočil občinske skupščine za Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica. Poročilo namreč ugotavlja, da so bila priporočila skupščine v glavnem upoštevana in da se poslovanje izboljšuje. Podjetje je sprejelo nekatere samoupravne akte, ki jih prej ni imelo.
Na seji so imenovali člane 15 komisij, ki bodo do junija prihodnjega leta pripravile gradivo za sestavo srednjeročnega razvoja sevniške občine. Na predlog vodovodnega odbora Bučka so odborniki izglasovali tako imenovani javni interes, ki pomeni, da ima pri vodnih virih vodovod prednost pred drugimi koristmi. Glede prošnje obrata Tehnogradenj za jamstveno izjavo za 250.000 posojila je skupščina menila, da Je treba poprej razčistiti, kako bo s prihodno-stjb tega obrata.	M.	L.
Materi izročili priznanje
Predstavniki občinske skupščine so pred kratkim izročili materi padlega narodnega heroja Alojza Kolmana-Maro-ka red narodnega heroja. Ta čast Je bila temu- znanemu partizanskemu borcu podeljena skoraj pred 20 leti.
15. julija volitve
delegata
/bo
Vodstva družbeno-političnih organizacij sevniške občine so se dogovorila, da bodo v tej občini volili delegata za novembrski kongres samouprav-ljalcev, ki bo v Sarajevu, v sredo, 15. Julija. Razen tega bo konfekcija Lisca, ki iina dovolj veliko število članov delovnega kolektiva, volila svojega delegata.
Nič več - nesolidno!
Nuj'na je informacijska pisarna - Ponovno ustanoviti TD Trebnje - Denarna pomoč Šentrupertu
Prejšnji teden se je v Trebnjem sestala občinska komisija za turizem, da bi pripomogla k poživitvi turistične dejavnosti v občini. Sklenila je, da je treba čim-prej sklicati upravni odbor razpuščenega turističnega društva v Trebnjem, ki naj bi znova začel z delom. Po mnenju komisije je treba v Trebnjem združiti interesente, ki naj bi pomagali ustanoviti zelo potrebno informacijsko pisarno.
V ta namen bo komisija sklicala gostince in zasebni-ket ki imajo turistične sobe, zakaj dosedanje zmede in nesolidne medsebojne konku-
rence ni mogoče več trpeti. Po mnenju komisije naj bi informacijska pisarna le usmerjala goste, s tem da bi jih seznanila s cenami in kategorijami, ne pa vplivala, kam naj gredo prenočevat.
Komisija je dodelila turističnemu društvu Šentrupert 3.000 Ndin za pripravo propagandnega filma o lepotah Mirenske doline in folklornih zanimivostih, ki ga bo posnela ljubljanska televizija.
ki so podatki iz analize zaposlenosti in osebnih dohodkov v trebanjski občini, ki jih bo na današnji seji obravnavala občinska skupščina Trebnje.
Skupno lansko povprečje je v občini znašalo 929 din, od tega v gospodarstvu 882 din, v negospodarstvu pa 1.203 din. Na sorazmerno precej višje povprečje v negospodarstvu so vplivali izboljšani osebni dohodki prosvetnih delavcev, ki se oblikujejo po republiških merilih. Skupno povprečje v celotni Sloveniji je znašalo lani 1.148 din, od tega v gospodarstvu 1.118, v družbenih službah pa 1322 din.
Ker računajo, da so se cene na drobno lani povečale v Sloveniji za 8, 9 odstotka, so realni osebni dohodki v občini bili le za 7,8 odst. večji, vse drugo je šlo na račun podražitve. Število zaposlenih se je lani povečalo za 2,1 odst., kar je sorazmerno malo. ’ Podatki iz preteklega leta so podobni podatkom, ki jih imamo na voljo za letošnje prvo četrtletje.
Danes o sanaciji zadruge
Razprava o sanacijskem programu Kmetijske zadruge Trebnje bo na dnevnem redu današnjega zasedanja občinske skupščine Trebnje. FJa-zen tega bodo odborniki obravnavali socialni položaj borcev NOV, program dela komunalnega sklada, predlog šetruperške krajevne skup. nosti, ki bo za modernizacijo ceste proti Slovenski vasi uvedla krajevni samoprispevek, zatem bodo razpravljali o gradnji šole na Jelševcu ter bodo seznanjeni z delom inšpekcij v minulem letu. Zanimanje bo zbudil gotovo budi predlog odloka o ukrepih za preprečevanje škode, ki jo povzroča divjaid.
Zimmer frei
Spet je tu poletje in spet bomo pred trebanjskim motelom lahko gledali prizore, ki smo jih sicer vajeni iz naših južnih obmorskih mest Ko se proti večeru ustavi na asfaltni ploščadi avtomobil s tujo registracijo, ga Se obstopijo »ponujalci sob«, ki v polomljeni nem. ščini ali kar z rokami dopovedujejo. kaj bj radi. Je taka »prodaja« res po-trebna? Ali se ne bi dalo narediti kakn drugače? Bomo večni »turistični« \učenci?
V soboto v Mokronog!
Krajevne organizacije Mokronoga se vneto pripravljajo na sobotno proslavo 25-letni-ce osvoboditve in krajevnega praznika Mokronoga. Spored obsega: dopoldne 6. tradicionalni patruljni orientacijski pohod s startom na Puščavi in ciljem v Mokronogu, ocenjevalno vožnjo 7AMD Trebnja, popoldne pa bo ob 14. uri odkritje spomenika na pokopališču, nato pa pred prosvetnim domom zborovanje, na katerem bo govoril Franci Kolar. Zvečer pred praznikom bo v domu akademija.
TREBANJSKE IVERI
■ MOŽNOSTI ZA DIJAKE. Domači študentski klub, ki nosi ime rojaka, pesnika Pavla Golie, Je v petek sklical razgovor z dijaki, ki odhajajo študirat na visoke in višje Šole. Namen razgovora je bil pojasniti, kakšne so možnosti in zahteve posameznega študija.
■ NAJVEČ IZLOCKNIII ŽIVIL. Po poročilu sanitarne inšpekcije je bilo v minulem letu izločeno doslej največ živil — kar za vrednost milijon starih dinarjev. Da so bila pokvarjena oziroma neprimerna za prehrano, je ugotovil živilski laboratorij medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu Tudi v prihodnje, tako ugotavlja inšpektor, bo treba nadzorstvo še poostriti
■ REKORD V PROŠNJAH. Nič manj kot 1.003 prošnje so prebivale itrebanjske občine v minulem letu vložili samo na davčni upravi v Trebnjem. Vlaganje prošenj je postala še skorajda moda, saj z njo poskušajo tudi taki, ki vnaprej vedo, da jim ne bo ustreženo. Si predstavljate, koliko je to dodatnega dela za upravne delavce, ki Jih »rešujejo.«?
■ CENE ZA DEU) GEOMETRA. Po novem bo terensko delo geometra stalo 34 din na uro, pisarniško delo 24 din, delo risarja 20 din, figuranta (zemljemerčeve-ga pomočnika) pa 15 din. Odlok o cenah, ki ga bo danes obravnavala občinska skupščina, določa cene še nekaterih storitev. Katastrski urad ima trenutno toliko dela, da ne bi smel vzeti več nobenega na novo, če bi hotel odpraviti zaostanek. Primanjkljaj geometrov se, podobno kot drugod. tudi v tej občini precej pozna.
■ ENA GOSTILNA MANJ Za-
radi majhnega prometa bo Nace Skoda z Vine gorice 12. julija zaprl gostilno in vrnil dovoljenje.
■ VOLITVE DELEGATA ZA KONGRES. V torek so bila v Trebnjem sklicana vodstva vseh družbeno-političnih organizacij zaradi dogovora o volitvah delegata, ki bo delovne organizacije iz občine zastopal na drugem kongresu samoupravljalcev 23. do 26. novembra v Sarajevu. Razen volitev Je treba poživiti tudi predkongresno aktivnost, ki naj zajame vse delovne kolektive.
■ POMAGATI GODBI. Malokateri tako majhen kraj, kot je Trebnje, se lahko postavi z lastno godbo na pihala, zato bi bilo prav, da bi vsi pomagali, če je v denarni stiski. Da.bi v vrste godbenikov pritegnili več mladih ljudi, nameravajo Kupiti več novih instrumentov, vendar nimajo denarja. Obstaja predlog, da bi podobno, kot so naredili v Kočevju, vsi zaposleni prispevali vsak mesec po en novi dinar za godbo, kar se posamezniku ne bi nič poznalo, godba pa bi tako le zbrala precejšnje denarje.
■ KAKO VODITI KNJIGE? Pododbor društva obrtnikov v Novem mestu ki za ema tudi trebanjsko občino, je v petek sklical sestanek za obrtnike trebanjske občine. Namen shoda Je bil med dmgim tudi pojasniti, kako je treb” vodiU poslovne knjige, ker Je bilo doslej glede tega ie precej nesporazumov.
■ VEČJE PRIZNAVALNINE. Po
novem naj bi po predlogu odloka, ki ga bo danes sprejemala občinska skupščina, znašala stalna in začasna priznavalnina za u-deležence NOV 100 do 300 dinarjev, enkratna priznavalnina pa 200 do 500 dinarjev. Prav tako naj bi se povišala meja skupnega mesečnega dohodka, ki še dovoljuje, da prosilec dobi priznavalnino. Po novem bo do priznavalnine upra-viče tisti, ki mu skupni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 300 dinarjev. Komisija za socialne zadeve borcev in predsedstvo občinskega odbora ZZB, ki sta se sestala prejšnji teden, sta predlagala, naj bi bile v izjemnih primerih dovoljene tudi enkratne priznavalnine do 1.000 dinarjev
TREBANJSKE
NOVICE
(1058) -jl
NA MEJI MED ČRNOMALJSKO IN KOČEVSKO OBČINO
Boljše bo, vendar precej dražje
Nove zamisli o organizaciji šolstva v Poljanski dolini - Višji razredi i v Starem trgu, nižji v Predgradu - Enoi7menski pouk
27. maja je bdi v Kočevju sestanek o organizaciji šolstva v Poljanski dolini, skozi katero poteka meja med kočevsko in črnomaljsko občino- Udeležili so se ga predstavniki obeh prizadetih občin.
Ugotovili so, da bo število učencev v tej dolini v naslednjih letih še upadlo in da bi balo zato najbolje združiti šoli v Starem trgu in Predgradu, morda pa tudi še nekatere druge v tej okolici. Združena šola bi imela sedež v Starem trgu, kjer bi bil tudi pouk za višje razrede osemletke, nižji razredi pa b: imeli pouk v Predgradu, kjer bi v gradu medili še dve učilnici. Tako na obeh šolah ne bi bil potreben kombinirani pouk, razbremenili pa bi tudi nekaj učilnic v Starem trgu, da bi lahko že z novim šolskim letom imeli pouk v vsej šoli (Stari trg in Predgrad) le v eni izmeni.
Enoizmenski pouk bi ugodno vplival tudi na po-
učenvanje in znanje otrok. Njegova slaba stran pa je, da bi bil zaradi prevozov in nekaterih drugih zadev dražji. V sproščenih učilnicah v Starem trgu bi potem lahko uvedli tudi tehnični in gospodinjski pouk, ki ga zdaj nimajo.
Seveda bi bila najboljša rešitev, če bi' lahko zgradili v enem izmed obeh krajev novo osnovno šolo. Vendar občini za tako investicijo nimata denarja. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da starih šolskih in drugih stavb ni gospodarno preurejati v učilnice oziroma šolo.
Ugotovili so še, da bo nov način šolanja boljša in uspešnejši, a dražji, vendar računajo na pomoč republiške izobraževalne skupnosti. Če
bodo nadaljnji izračuni in razgovori pokazali, da so dosedanje ugotovitve dobre in utemeljene, se bo začel pouk po novem načinu že v prihodnjem šolskem letu.
J. P.
V torek seja OS Kočevje
Seja občinske skupščine Ko. čevje je sklicana za 7. julija. Na dnevnem redu bo med ostalim tudi poročilo sveta za družbeni plan in finance o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje posodobljenja ceste Kočevje
—	Brod na Kolpi, poročilo komisije za družbeni nadzor o pregledu poslovanja Vodne skupnosti, poročilo komisije za pregled samoupravnih aktov, sprejem več odlokov, potrditev statuta sklada za borce, personalne zadeve in drugo.
PRED 5OO-LETNICO KOČEVJA
Kmalu osnutek grba in znamke
Pred kratkim (26. junija zvečer, se je sestal posebni odbor Turističnega društva Kočevje, ki pripravlja proslavljanje 500-letnice mesta, ki jo bo Kočevje slaivilo prihodnje leto.
Na sestanku so sklenili, da bodo že v bližnji prihodnosti predlagali občinski skupščini, naj s statutom uzakoni mestno zastavo, ki bo modro-bela, in kočevski grb, ki b» tuda na zastavi. Osnutek za grb bo do 15. julija pripravil domači akademski kipar Stane Jarm. Grb bo predvidoma skoro enak, kot je bil stari mestni.
Do konca julija pa bo Stane Jarm pripravil budi več osnutkov za poštno znamko, ki naj bi izšla ob 500-letnici mesta. Po sedanjih predlogih naj bi bil na mamki kočevski spomenik ali medved ali Jar-
movo »Dekle s piščalko«, kip, ki stoji pred samskim blokom.
Predlagano je bilo tudi, naj bi že letos določili točne datume nekaterih slovesnosti in prireditev ob 500-let-nici mesta, se pravi v prihodnjem letu Program prireditev bi nato vložili tudi v prospekte, ki jih bodo razposlali po domovini in v tujino v zadnjih mesecih tega in prvih mesecih prihodnjega leta.
J. P.
■	FICKO PREVRAČAL KOZOLCE — Slavko ščurk iz Kočevja je med vožnjo proti domu 24. junija ob 16.15 na Jasnioi zapeljaJ z assaltne ceste, vozil 16 metrov daleč ob cesti, se zaletel v skale, nato pa ga je odbilo na cest«, kjer se je Se 4-krat prevrnil Nezavestnega in po rokah in glavi hudo poškodovanega voznika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Pičko je skoraj popolnoma uničen,
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ da JE KONEC Soteke-ga leta, se pozna tudi v Kočevju.
Po ulicah ni več vrvenja mladih ljudi. Tudi šolarjev-vozačev iz okoliških vasi ni več. Tako se je za dva meseca mesto umirilo. Otroci iz mesta so odšli v razne kraje na počitnice in letovanja, st are j Si pa tudi v delovne brigade. Najob-čutneje pogrešajo mladino prodajalci sladoleda ln lučk.
■ ■ ■ LEPO VREME PRIVABLJA v Kočevju skupine izletnikov. Mesto 60 obiskali učenci šole iz Zagradca, učenoi rudarske strokovne šole iz Velenja, upokojenci iz Celja in več drugih skupin. Vsem Je cilj tudi ogled Baze 20 na Rogu. Veliko Izletnikov prihaja tudi s svojimi vozili.
■ ■ ■ PODRUŽNICA POKLICNIH ŠOFERJEV in avtomehanikov Kočevja nadaljuje s strokovnimi tečaji za pridobitev kvalifikacije.
Letos poteka že drugi tečaj; obiskuje ga 36 slušateljev in bo predvidoma končan avgusta. Pripravljajo tudi tretji tečaj, ki se bo prišel septembra. Predavalna snov tečaja bo že prilagojena določilom temeljnega zakona o teh izpitih, ki Je bdel junija letos.
■ ■ ■ BIFE »GAJ« je prenehal Obratovati. Nekateri redni gostje ga bodo pogrešali, posebno ponočnjaki, ki se ne bodo Imeli kje shajati za svoje podvige. Lokal je bil namreč na željo odprt vso noč. Oddahnili 90 se pa sosedje, ki Imajo sedaj mirne noči, brez razgrajanja in tuljenja po parku in mestu. Kako bo v bodoče s tem lokalom, Se ni znano, skoraj gotovo pa je, da v taki nočno-bezniški obliki ne bo vdč obratoval.
■ ■ ■ STARI POLHARJI, ld redno obiskujejo svoje »revirje«, ugotavljajo, da bodo gaber, bukev, hrast ln lešniki dobro obrodili, kar obeta dober poljši lov.
Poleti bodo imeli polharji sesta-
nek, na katerem se bodo pogovarjali o pripravah na jesensko razstavo poljših skrinjic in vsega, kar je v zvezi s polhi. Po razstavi bodo organizirali tudi polšji lov preko noči v raznih revirjih kočevskih gozdov. Pri ,tej prireditvi bo sodelovalo tudi turistično društvo.
■ ■ ■ V KOČEVJU SO SE SESTALI filatelisti iz Novega mesta, Žužemberka in Kočevja. Namen sestanka je bil, da se dokončno dogovore o podrobnostih Prve pionirske filatelistične razstave na Dolenjskem. Razstava bo v domu TVD Partijan v nedeljo, 12. julija, ob 9. uri. Na njej bodo podeljene razstavljalcem nagrade in darila, nato pa bo pionirsko srečanje dolenjskih filatelistov .po lanskoletni skupni članski razstavi
v Kočevju.
■ ■ ■ NAVAL NA VOZNIŠKE IZPITE Je nezadržen. Vse Je hitelo, da bi naredilo izpite še pred prvim julijem, ko Je pričel veljati za izpite novi razširjeni učni program. Do prvega se Jih je prijavilo nad 200, od tega skoraj polovica žensk. Kako so potekali zadnji izpiti pred 1. Julijem, še ni znano. Kdor v tem roku ni opravil Izpita, ga bo moral ponavljati že po novih pravilih.
■ ■ ■ DRUGO SAMOPOSTREŽNO TRGOINO je dobilo 23. Junija Kočevje. Na Roški cesti Jo je odprla poslovna enota MERCATORJA — »Trgopromet«. Nova samopostrežnica ima deljen delovni čas, se pravi, da je opoldne dve uri in pol zaprta. Takoj poleg nove samopostrežnice Je v Isti stavbi tudi bife, ki pa obratuje neprekinjeno od 7. do 20. ure.
■ ■ ■ IZŠLA JE PRVA ŠTEVILKA »Gozdarja«, glasila Gozdnega gospodarstva Kočevje, ln sicer junija. Izdaja ga delavski svet GG Kočevje, ureja pa uredniški odbor, v katerem so inženirji Anton Prelesnik (urednik) Janez Černač, Ciril štrumbelj ln Pavel Vrtovec. Novo glasilo Je nadomestilo za nekdanje »Aktualnosti«, ki so bile glasilo KGP. Predvidoma naj bi na leto Izšlo 4 do 5 številk »Gozdarja«.
Kaj pa motorni vlak?
Tov. urednik!
Dolgo sem si želel obiskati Kočevje, kar se mi je posrečilo šele pred mesecem. Bil sem zelo presenečen. Nisem pričakoval, da je mesto tako lepo, veliko in sodobno. Saj ima štiri 7-nadstropne stavbe z dvigali, česar še Novo mesto nima.
Ko sem se pogovarjal z ljudmi, so mi potožilit da nimajo več železniške zveze z Ljubljano, fies imajo več avtobusnih zvez, neugodno pa je, da so avtobusi včasih zelo polni, posebno, če je kje kakšna proslava ali druga prireditev-
Razen tega je cesta že sla-ba, posebno v okolici Ribnice. Vožnja po slabi cesti pa res ni prijetna. Takih »pre-tresljajev« pri vožnji z železnico le ni.
Ko sem domačinom omenil, da je proga morda slaba, ker poteka po močvirskem svetu, so mi povedali, da je to včasih res držalo, železniška uprava pa je progo pred leti obnovila Sedaj vlaki hitreje vozijo. Po* vedali so mi tudi, da včasih pripelje motorni vlak v Kočevje, in sicer kadar gredo šolarji na izlet. Ce je tako, bi morda ZTP le poizkusilo uvesti vsaj dvakrat na dan motorni vlak do Kočevja?
Stanko Skočir Ljubljana
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
	Kočevje	Ribnica
	(cene v	din za kg)
krompir	1,75	2.20
sveže zelje	1.90	1,80
kislo zelje	—	3,90
cvetača			5,35
grah	4,20	4,30
stročji fižol	—	4,40
fižol v zrnju	4,70	6,10
čebula	5,80	6,25
česen	12,15	13,00
solata	2,70	2,80
korenje	6,70	6,70
peteršilj	5,20	5,45
kumare	3,90	4,10
paradižnik	5,60	5,60
paprike	16,00	—
Jabolka	2,20	2,10
breskve	5,00	5,60
marelice	—	6,00
češnje	4,70	4,80
limone	5,95	5,30
pomaranče	4,95	4.50
banane	5,60	5,35
jajca		
(cena za kos)	0,62	0,75 in 0,60
Sodraški komunisti predvsem o obrti
Prestroga merila za kmete - V obrti zagotoviti konkurenčnost - Izdelovalci suhe robe naj bi sami organzirali svoje združenje
Komunisti v Sodražici so na nedavnem sestanku razpravljali o raznih krajevnih zadevah. Ugotovili so, da krajevna skupnost uspešno opravlja svojo nalogo. Zastavljeni program za letos bo izpolnila.
Nadalje so razpravljali o statutih v delovnih organizacijah. V Sodražici je samo PLETILNICA samostojna delovna organizacija, ostali obrati imajo sedeže podjetja drugje.
Obširno so se pogovorili o davkih, obrti in drugem. Menili so, da veljajo za kmečke davkoplačevalce stroga merila. Če kmet ne plača pravočasno davka, mu kaj hitro rubijo. Za obrtnike pa ni ta-
Prenesena pristojnost
Sveti krajevne skupnosti v ribniški občini so imeli pravico dajati mnenje za znižanje ali oprostitev davščin občanom. Mnenja so potem posredovali svetu za družbeni plan in finance, ki je predloge krajevne skupnosti v veliki meri osvojil. Na nedavni seji občinske skupščine pa je bila ta pravica krajevnim skupnostim odvzeta. Od. slej bo dajala tako mnenje posebna komisija.
Če je bil ta sklep pravilen ali ne, bo pokazala praksa. Nepristranski opazovalec bi dejal, da so bile s tem sklepom prizadete tiste krajevne skupnosti, ki so resno, dosledno in hitro dajale mnenja o oprostitvi ali znižanju davščin občanom. Sveti krajevnih skupnosti najbolje poznajo svoje ljudi in njihovo gmotno stanje. Člani nove komisije bodo imeli izredno odgovorno delo pri dajanju mnenj.
-r
Proračun in štipendije
Sestanek skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica je bil sklican za pretekli torek, 23. junija. Na dnevnem redu je bilo več zanimivih točk, med njimi finančni načrt TIS za letos in poročilo v zvezi s štipendiranjem in kreditiranjem v delovni skui >sti občine Ribnica. Več bomo o skupščini poročali prihodnjič.
Volitve in imenovanja
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so izvolili oziroma imenovali:
— za novega tajnika občinske skupščine Rudija Brinška;
— za novega načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe pri občinski skupščini profesorja Dušana Lavriča;
— za novega vodjo odseka za narodno obrambo Guština Vatovca;
— za sodnika — porotnika okrožnega sodisča Ljubljana sta bila predlagana Ferdinand Nosan in Franc Lapajne;
— za sodnico občinskega sodišča v Kočevju je bila izvoljena Marija Rozimn;
— za sodnika za prekrške je bil izvoljen Bogomir Samsa;
— v iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti so bili imenovani: profesor Jože Kuralt, Andrej Debeljak profesor Dušan Lavrič, Franc Grtvec, Vinko Koš-mrlj, Ivanka Šmalc, Andrej Tomšič, David Tuzovlč, Milena Boro-vac. Jakob Henigman, Štefan Lovšin ln inženir Ferdinand Nadler;
— v komisijo za lov in ribolov so Dili imenovani: inženir Andrej Mihelič, inženir Janez Lapajne, Stanko Rus, Anton Sobar, Stane Nosan, Jože Tanko, Franc Grivec, Alojz Marn. Jože Dolščak, dr. Božidar Voljč in Franc Turk;
— v komisijo za telesno kulturo pri svetu za šolstvo so bili imenovani: Milan Bavdek, Franc Češarek, Radovan DJuraškovič, Niko Grbec, Stane Kersnič, Franc Lesar, Gabrijela Nusbek, Dragica Petelin in Qlga Zakrajšek;
— v svet za narodno obrambo Je bil imenovan Rudi Brinšek;
— za tajnika občinske verske komisije Je bil imenovan Rudi Brinšek;
— v skupščino komunalnega zavoda za zaposlovanje Novo mesto je bil imenovan Andrej Tomšič;
— v svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo je bila imenovana Tončka Filipovič;
— v upravni odbor medobčinskega cestnega sklada Novo mesto Je bil Imenovan Bogo Abra-hamsberg.
ko strogo. To po mnenju so-draških komunistov ni prav. Povedali so, da ta ugotovitev ne velja samo za sodraško področje, temveč tudi za ostale kraje v občini.
Komunisti v Sodražici me-
Prizadevna učiteljica
Delo učiteljice v odročnem kraju, kot je Gora nad Sodražico v ribniški občini, ni lahko. Vendar je na tem mestu učiteljica Tinka Lušin vzdržala 7 let. Lušinova je že leto dmni v pokoju, vendar je iz ljubezni do otrok poučevala še leto dni.
Med otroki je zelo priljubljena. Poučevala je dopoldne in popoldne. Preteklo šolsko leto je obiskovalo pouk v štirih razredih 25 otrok. Učni uspehi na tej podružnični šoli so zelo dobri.
Kljub celodnevni zaposlenosti se tovarišica Lušinova prizadevno udejstvuje tudi v organizaciji Rdečega križa. Mladino je vzgajala v duhu tradicij NOB in bila dobra vzgojiteljica. Za svoje plodno in dolgoletno delo na Gori zasluži vsekakor priznanje.	-r
Ribničane zabava vojaški orkester
28. junija je na ploščadi Starega gradu v Ribnici nastopil zabavni ansambel garnizije. Ta orkester bo odslej igral Ribničanom vsako soboto zvečer v Domu JLA, ob nedeljah popoldne pa na odprtem plesišču na Starem gradu. Orkester ima v svojem programu za vsakogar nekaj: beat glasbo, zabavno glasbo in narodno iz širše domovine. Kasneje bo orkester verje tno gostoval tudi v Kočevju in v vaseh okrog Ribnice.
Z. KULASEVIC
Izleti in proslave na dan borca
Dan borca 4. julij bodo delovni ljudje v ribniški občini proslavili tako, da bodo šli na izlete. Krajevna organizacija Zveze borcev Sodražica bo organizirala izlet v Postojno, kjer se bodo udeležili proslave Notranjskega odreda. Občinski komite Zveze mladine Ribnica in mladinska aktiva v podjetjih RIKO in INLES Ribnica pa bosta organizirala 4. julija pohod na Travno goro, kjer bodo proslavili dan borca. Pred partizanskimi spomeniki v Ribnici in na Travni gori bodo položili vence. Pred spomenikom na Travni gori bo tudi spomin-, v Ribnici rokometni turnir, ska svečanost. 5. Julija pa bo Zmagovalci bod^ prejeli prehodni pokal - občinskega odbora ZZB NOV Ribnica.
nijo, da je treba voditi do obrtništva pametno politiko. Omogočiti je treba razvoj obrti in zagotoviti konkurenčnost. Sedaj se dogaja, da posamezniki na račun monopolnega položaja zaslužijo dosti več, kot bi sicer. Občina naj tistim, ki na novo odpirajo obrt, pol leta ali leto ne bi predpisala prispevka.
Menili so tudi, da bi morali več storiti za razvoj suhorobarske dejavnosti. Kmetijska zadruga Ribnica je sicer začela odkupovati suhorobarske izdelke v Ribnici, v Sodražici pa še ne. Ker je pri odkupu in usmerjanju izdelovalcev suhe robe precej neorganiziranosti, je bilo predlagano, naj bi izdelovalci sami organizirali združenje za odkup in prodajo suhe robe Podobna združenja v Sloveniji že obstajajo.
Razpravljali so tudi o sprejemu novih, predvsem mlajših ljudi v Zvezo komunistov in o drugem.	-r
Živahno o komunali
Zadnja seja občinske skupščine Ribnica, ki je bila 15. junija, je bila precej živahna. 2e med pregledom izvršenih sklepov prejšnje seje so odborniki obširno razpravljali o začetku gradnje šole v Loškem potoku in klavnicah. Živahno so razpravljali tudi o poročilu o delu KOMUNALE ter o osnutku novega statuta občine in poslovnika občine. Zanimiva je bila točka o volitvah in imen t ni ih. O poročilih delu zdravstvenega doma t'« o delu skupščine komunv^ne skupnosti kmečkega zavnrovanja ni bilo posebne razprave. O seii bomo podrobneje še poročali.
ORTNEŠKI POROČEVALEC
■ ■ ■ NOVE STAVBE - Na Velikih Poljanah je vedno več novih in prenovljenih hiš. Le še čim več drevja -ob vaški poti bi morali odstraniti, da bi bila vožnja varnejša in udobnejša. Verjetno bi lahko izboljšali tudi javno razsvetljavo.
■ ■ ■ AVTOBUSNE ČAKALNI. CE — Res, da barake ali samo strehice na postajališčih niso ni-kakšni okraski kraju, vendar čakajoče potnike iz bolj oddaljenih krajev varujejo pred dežjem in snegom. Zal stoje običajno tam, kjer so občani iznajdljivejši, ne pa, kjer so nujno potrebne. Potniki menijo, da ni prijetno stati na soncu, vetru ln dežju ali v snežnem metežu. Zato verjetno ne bi nihče nasprotoval, če bi za postavitev čakalnic uvedli samoprispe-
■ ■ ■ PULJČANI ZOPET PRI NAS — Kot vsako leto, tako bodo tudi letos letovali pri nas puljski otroci, ki so potrebni gorskega zraka in višinskega sonca. Prva izmena šteje okoli 100 otrok, vzgojiteljev in drugega osebja. Prihodnje izmene bodo še številnejše. V prvi so najmlajši otroci.
■ ■ ■ PRAZNIK KOSCEV IN GRABLJIC — Prva košnja gre h kraju. Vse je šlo v glavnem srečno. Če bo še jeseni tako, bo živina preskrbljena in bo dosti mleka in mesa. Zato bodo 5. julija prihiteli na Grmado vsi kosci in grabljice, ki so srečno dokončali prvo košnjo. Poveselili se bodo, zapili »likof« in zaplesali. Pridite vsi, ki vam je Grmada draga, in zaplešite z našimi grabljicami!
V. P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ B ■ ZAKLJUČNI JAVNI NASTOP svojih učencev je priredila 22. Junija glasbena šola Ribnica Vsi nastopajoči so se pred polno dvorano zelo dobro odrezali. Zahtevna dela priznanih mojstrov težke glasbe so izvajali tako, da Je bilo poslušanje za ljubitelje te vrste glasbe pravi užitek. Poslušalci ln glasbeni pedagogi so si bili enotni v sodbi, da je bil to najbolj uspel glasbeni večer koncertne glasbe. Tokrat sta zadnjič nastopala pianistka Hedvika Petje in harmonikar Franci Petek, ki odhajata študirat v Ljubljano. Oba sta izredno glasbeno nadarjena iii se Jima obeta še lepa bodočnost.
■ ■ ■ LETOS 40.000 MN ZA KS — Združeno kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje daje že nekaj let pomoč krajevnim skupno- J stim v ribniški občini. Zvedeli smo, da bo letos prispeval za ko- I
munalno dejavnost krajevnim skup-
nostim 40.000 din. Katere krajevne skupnosti bodo dobile ta sredstva, še ne vemo. Vsekakor bodo imele prednost tiste, ki so najbolj prizadevne in ki bodo znale denar najbolj koristno uporabiti in ga oplemenititi s prostovoljnim delom.
■	B ■ PREDNOST PRI POPRAVILU CEST — Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica se je odbornik iz Slemen zavzel, da bi bila cesta, ki vodi skozi Slemena, bolje vzdrževana. Odbornik je rto-bil zagotovilo, da bo Imela njihova cesta prednost pri obnovi občinskih cest.
REŠETO
KOČEVSKE
NOVICE
14 DOLENJSKI LIST
Stran uredil: JOŽE PRIMC
St. 27 (1058) * * — 2. VII. 1970
INTEGRACIJE SE NADALJUJEJO
BELT in COSMOS pod eno streho
Združitev bo obema kolektivoma prinesla korist - Za Belt je važno, da mu bo zagotovljena rekonstrukcija po razvojnem načrtu, s čimer bodo močno povečali proizvodnjo in potrojili celotni dohodek
V Bel tu jim ne gre slabo, vseeno pa se zaradi precejšnjih investicij srečujejo s stalnim pomanjkanjem o-bratnih sredstev, razen tega z lastnimi močmi ne morejo uresničiti široko zastavljenega razvojnega načrta, pomembnega za vso črnomaljsko občino.
že precej časa je od tega, kar so ugotovili, da bi bilo poslovno sodelovanje z močnejšim partnerjem najboljša rešitev, pred kratkim pa se je pokazala razmeroma u-godna možnost za pripojitev k trgovskemu podjetju Cos-
Postrežba ni v redu
V nedeljo se je na vini-škem kampu kopalo več sto ljudi. 2e zjutraj so prihajali gostje iz Zagreba, Karlovca, Črnomlja in z Reke, pa tudi Italijani so bili vmes. Cez dan se je na kampu zvrstilo več kot sto avtomobilov. Izletniki so hvalili lepo naravno kopališče in toplo Kolpo, pritoževali pa so se nad postrežbo v gostišču, kjer najbrž niso bili pripiav-ljeni na tolikšen obisk. Ker je bilo premalo strežnega osebja, je marsikateri gost izgubil živce, preden je dobil naročeno jed ali pijačo.
Z nočno vajo zadovoljni
V soboto zvečer je bila v Črnomlju mobilizacijska vaja enot teritorialne zaščite in organov občinske skupščine. Vaja je dobro uspela, saj je pokazala veliko pripravljenost sodelovanja skoro vseh obveznikov. Obenem so ugotovili tudi nekaj manjših napak pri organizaciji, ki jih 'bo podrobneje analiziral svet za narodno obrambo pri občinski skupščini.
Izlet upokojencev
Podružnica društva upokojencev v Črnomlju je sklenila, da bo 16. avgusta organizirala izlet po Sloveniji za svoje člane. Interesenti na> se obeno zglasijo v pisarni društva vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure. Vsa pojasnila glede izleta daje tajnik.
mos iz Ljubljane. To podjetje ima zastopstvo tujih firm ukvarja se z uvozom in izvozom ter s trgovino na debelo na domačem trgu z osebnimi avtomobili, kmetijskimi stroji in gospodinjsko opremo. Cosmos ima 9 prodaj alnih enot po državi, v letu 1968 pa se je začel baviti še s proizvodnjo delov za avtomobilsko industrijo. Vse to se kot nalašč dopolnjuje z možnostmi, ki jim ima črnomaljski Belt.
Za Belo krajino je važno, da Belt ostane samostojna organizacija združenega dela in da kot taka samostojno razpolaga z doseženim dohodkom ler obdrži vse dosedanje sklade. Obseg samoupravnih pravic, ki sta jih potrdila kolektiva, pa obsega 20 točk.
Po pismenih dogovorih bo Belt izpeljal razvojni načrt in rekonstrukcijo livarne, nabavil bo sodobno opremo
Vsaj prevoz, če ni kopališča
Vsako leto ob pasjih dneh pride v Črnomlju na površje vprašanje kopališča ob Lahinji. Prebivalci mesta, ki nimajo avtomobilov, nimajo možnosti za kopanje. Dokler kopališče ob Lahinji ne bo urejeno, pa želijo občani, naj bi vsaj poleti organizirali kopalne avtobuse na Vinico.	i
itd., kar bo zahtevalo okoli 30 milijonov dnarjev. S tem se bodo že v prvem delu rekonstrukcije povečale zmogljivosti Belta za trikrat, najmanj toliko pa bo narasel tudi celotni dohodek podjet-tja. Povečana proizvodnja bo zahtevala nove zaposlitve, kar je spričo vse večjega izseljevanja tudi ena izmed pridobitev belokranjskega gospodarstva.
Poleg vsega tega podjetji Belt in Cosmos s sodelovanjem uresničujeta smernice družbeno-ekonomsega razvoja dežele: povezovanje delovnih organizacij med bolj in manj razvitimi območji.
V Fazan in na Mirno goro
Občinski odbor Rdečega križa in socialna služba pri občinski skupščini sta organizirala letošnje letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok, ki jih v domači občini ne manjka. Okoli 40 otrok bo letovalo z novomeško počitniško kolonijo v Fazanu pri Portorožu, nekaj pa jih gre na Mirno goro. Za te otroke bo letovanje zastonj. Stroške bodo krili iz prispevka občinske skupščine in delovnih organizacij. Komisija, ki je določala otroke za letovanje, je imela težko dalo, saj je bilo prijavljenih veliko več otrok, kot pa je za te namene na razpolago denarja in kot je prostih mest.
Mir je polje pisanega cvetja
V nedeljo so na Vinici odprli republiško razstavo fotografije in domačo razstavo o dejavnosti številnih krožkov na šoli
Viniški klub OZN> ki je bil ob obletnici ustanovitve Združenih narodov organizator republiške razstave na temo »Mir, pravičnost in napredek«, je dobil v oceno 160 fotografij 76 a/vtorjev iz 10 fotoklubov Slovenije. Strokovna komisija je dala na razstavo 150 izdelkov, med katerimi je prvo nagrado za avtorje do 15 let prisodila Vidi Špehar iz Vinice za fotgra-fjo starke z naslovom »Za-
Na višku poletja je na višku tudi.izbira ženskih, moških in otroških oblek, perila in pletenin pri
Oeleteksfil« ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ TURISTIČNA PROPAGANDA NAPREDUJE — Cmomeljsko turistično druStvo in krajevna skupnost sta dala namestiti turistično karto pred hotelom in več napisov, ki opozarjajo na turistično pisarno v mestu. Podobne smernike bodo v kratkem postavili Se na Vinici.
■ MANJKA PARKIRIŠČ — Ob splošnem pomanjkanju parkirnih prostorov v mestu menijo Cmo-maljčani, da bi morali urediti vsaj parkirni prostor pred novo Dolenj-kino blagovnico. Predlagajo, naj bi staro vodno znamenje prestavili v park pri Zadružni cesti ali k cerkvici sv. Duha, da bi s tem pridobili prostor nasproti trgovine.
■ SAMO STROKOVNO LEPLJENJE — Krajevna skupnost bo v
mestu namestila več panojev, pripravljenih za lepljenje lepakov. Doslej so plakate obešali in lepili, kamor Je kdo hotel in komur se je zdelo, v prihodnje pa tega ne bodo več dovolili. Lepake bodo smeli razobešati samo delavci krajevne skupnosti.
■ PROSPEKT BO PONATISNJEN — Novo ustanovljeni svet za turizem pri občinski skupščini, ki mu predseduje Anton Troha iz Vinice, Je sklenil skupno z Dolenjsko turistično zvezo ponatisniti prospekt Bele krajine. Računajo, da bo prospekt izšel že jeseni.
■ MESTO JE BILO PRAZNO — V nedeljo dopoldne je bilo po mestu še nekaj življenja, popoldne pa je bil Črnomelj kot izumrl. Huda vročina .je starejše zadržala doma, mlajši pa so Jo trumoma ubirali h Kolpi.
■ NI REZERVNIH DELOV — Na območju črnomeljske občine imajo kmetje že 548 motornih žag. Težko so jih prislužili in dobili, zdaj pa ugotavljajo; da v primeru okvare zanje ni rezervnih delov. Kmetje menijo, da bi morali organizirati tudi za popravljanje kmečkih strojev dobro opremljene servise.
pis dveh vojn«. Prav tako je Špehar j evi pripadlo drugo mesto za fotografijo »Vietnam«. Prvo mesto v uvrstitvi odraslih članov fotoklubov je .zasedel Radovan Cok iz Portoroža za fotografijo »Forma viva«.
Zelo lepe so tudi kolekcije fotografij. Te so bile posebej ocenjene. Foto krožek iz Vinice je dobil prvo nagrado za kolekcijo fotografij. pod naslovom »Mir je polje pisanega ovetja«, drugo nagrado pa krožek iz novomeške osnovne šole Milke Sobar z imenom »Ostanki preteklosti«.
Zjutraj je bila razstava odprta, dopoldne pa si jo je ogledalo že veliko domačinov in gostov, ki so ta dan prišli na Vinico. Prav tako zanimiva se jim je zdela šolska razstava, kjer so lahko videli izdelke in dejavnost številnih krožkov na šoli. Posebne pozornosti obiskovalcev je deležno razstavljeno gradivo kluba OZN ter krožka ročnih del, kjer so za okras in poživitev predstavili tudi Zupančičevo Dumo v verzih in fotografijah. Seveda pa so izdelki tehničnega krožka z roboti in železnico poželi največ občudovanja. Namen te razstave je bil pokazati stanšemi kaj so zmožni njihovi otroci narediti pod dobrim vodstvom.
Vsega 480 krvodajalcev
Junijska krvodajalska akcija v črnomaljski občini letos ni imela pričakovanega uspeha. Medtem ko je bil v Črnomlju in na Vinici zelo dober odziv krvodajalcev, pa so Semičani tokrat odrekli Kakor je slišati, obveščenost ni dobro delovala. Vsem 480 prostovoljnim dajalcem krvi pa za požrtvovalnost izrekamo javno pohvalo.
V soboto je 27 učenk II. letnika poklicne šole v tovarni BETI pred komisijo odgovarjalo iz znanja 4 predmetov, razen tega so opravile preizkus praktičnega znanja. Razred je izdelalo 21 učerik. najboljša in edina odličnjakinja med njimi pa je bila Ružica Vrban. Na fotografiji: letošnje absolventke na zaključni slovesnosti. (Foto:
Ria Bačer)
Zamašek - jamstvo za kakovosl
Prvih 15.000 litrov metliške črnine v steklenicah je na trgu - Polnilnica v vinski kleti bo postopoma povečevala zmogljivosti
vočasno, kajti na vinskem trgu se obetajo precejšnje spremembe, ko bo začel veljati novi zakon o zaščiti vin.
Za krmo ni zanimanja
Metliška zadruga je imela
Kdor bo kupil metliško čr- sprejei z velikim zanimanjem, nino v litrski ali dvolitrski Steklenice so zaenkrat še zaprti steklenici, je lahko pre- opremljene s skromnimi, a
pričan, da bo pil to, kar na ličnimi nalepkami, namerava-	,	. ,	• ,	,
nalepki piše. Do zdaj se je jo pa poskrbeti za uglednej- na zal°S1 se Precej lanske ob točenju odprtega vina pod šo embalažo in tudi za ste- krme> zat° so kot običajno imenom metliška črnini do- kleničenje belega vina. Prav za Padajo razpisali licitaci-gajalo, da kupci niso bili po- tako ima zadruga v načrtu jo. Zacuda pa je bilo letos vsod zadovoljni s pijačo. Me- prihodnnje leto prodajati v mal° interesentov za odkup, tliška zadruga je že lani po- 7-decilitrskih steklenicah čisto čeprav Je bi . c®na prfCf.J skusila s stekleničenjem vi- šentlovrenko, ki slovi za naj- u8°dna^Kmet je na v Belsadu, in ko so ugo- boljšo belokranjsko pijačo tovili, da gre vino v stekleni-
cah še veliko bolje v pro-
S stekleničenjem vina so v
ro naložen voz krme dobil za okoli 100 din'. Menijo, da je zanimanje za krmo tako
met kot odprto,, so se odlo- metliški kleti začeli še pra- upadi0 največ zato, ker ima-
čili v vinski kleti urediti lastno polnilnico. Tako so letos kupili iz uvoza stroj za namakanje in pranje steklenic, polnilni stroj ter stroj za pečatenje in lepljenje na-l\pk. Seveda je bilo treba poleg tega še nabaviti lastno embalažo. Vse to je veljalo dobrih 250.000 dinarjev. Zadruga je- dobila za ureditev polnilnice 170.000 din posojila pri dolenjski banki, ostala sredstva pa so prispevali sami.
Novi stroji omogočajo polnjenje 800 steklenic na uro. Trenutno še ne delajo s polno zmogljivostjo, temveč vino stekleničijo le po naročilih kupcev. Namen zadruge pa je, pretežni del vinske proizvodnje stekleničiti, zato bodo zmogljivosti polnilnih strojev postopoma bolje izkoriščali.
Prvih 15.000 litrov metliške črnine v steklenicah je trg
Na Dragah odprto
Podjetje »Gostur«, ki dela pod okriljem metliške tovarne BETI, je v soboto dopoldne odprlo lepo urejen gostinski lokal Na Dragah, v bitši Makarjevi hiši nasproti hotela. Vsa dela so veljala čez 300.000 din. Novo gostišče je nedvomno najprivlačnejši lokal za tuje goste v vse) Beli krajini, saj je urejeno v pristnem belokranjskem slogu, razen tega nudi tudi domača jedila, po katerih so gostje doslej zaman povpraševali. Ob otvoritvi so imeli brezplačno pokušnjo kave in laškega piva. Gostišče »Na Dragah« bo odprto vsak dan od 5.30 do 23. ure.
jo kmetje manj živine.
Piščanci v Mestnem logu
Kmetijska zadruga Metlika je stare svinjake na posestvu Mestni log preuredila v pi-tališča za piščance. Trenutno imajo v pogodbenem pitanju 4.000 piščancev za novomeško zadrugo. Razen tega je na posestvu še 150 glav živine, ki jih prav tako pitanje v kooperaciji, toda za hrvaško podjetja Agropromet iz Karlovca. Na vsem posestvu skrbi za piščance samo 1 ženska, medtem ko pri živini vse delo opravi en sam moški. Pri teh poslih zadruga nima posebnega dobička, plačilo dobi od prireje, pač pa tveganja ni in ob skromnem zaslužku ostane še gnoj za lastne vinograde.
Obe kopališči prenovljeni
Prejšnji teden so odprli kopališče v Podzemlju in v Metliki, kjer je podjetje .»Gostur« opravilo več prenovitvenih in olepševalnih del. V Metliki so povečali ploščo za ples, v Podzemlju pa povečali prostor za kopalce in parkiranje avtomobilov. Razen tega so poleg gostišča v Podzemlju postavili več miz in klopi, kjer je prostora za okoli 200 gostov. Na obeh kopališčih bo odslej vsako soboto in nedeljo zvečer ples, na katerem bodo igrali Abadoni in znani solist na elektronski harmoniki Silvo Mihelčič. Letos so vpeljali tudi red pri pobiranju parkirnine. Za celodnevno parkiranje avtomobila računajo 2 din, medtem ko je za kopalce vstop brezplačen^
SPREHOD P0 METLIKI
prefelfa
V NOVEM DKVETSTANO-VANJSKEM BLOKU, ki ima na
podstrešju še pet samskih sob in eno garsonjero, so že vsa stanovanja oddana. Odkupila sta jih za svoje delavce tovarna BETI in Komunalno podjetje, nekaj pa so jih dobili tudi člani Zveze borcev. Vsa stanovanja bodo vseljiva še to jesen, obenem pa bo metliško Komunalno podjetje poleg te stavbe že jeseni pričelo graditi nov de-vetstanovanjski blok. Tako bo novo naselje kmalu dobilo svojo zaključeno podobo.
■ OB BODOČI JEREBOVI CESTI pod metliško Veselico je po zazidalnem načrtu predvidenih šest novih stanovanjskih hiš. Od teh so do tretje faze zgrajene že štiri hiše — prvo je spravil pod streho inž. Janez Gačnik — medtem ko so dve začeli graditi letos. Refle-ktantov ea nove hiše bi še bilo, toda za zdaj je s šesto hišo ta predel pozidan.
■ NA BENCINSKI POSTAJI v Metliki so pretekli mesec zamenja li stare črpalke z novimi eksplozivnimi varnostnimi črpalkami zagrebškega podjetja MEBA. Postavljenih .ie bilo pet črpalk za navadni bencin, za superbencin, za bencinsko mešanico, za plinsko olje in kurilno olje. Nova le tudi naprava za vodo in.polnienje gum z zrakom. Vsi rezervoarji za bencin in olje držijo 66.000 litrov, na dan pa prodajo okoli 3000 litrov teh tekočin. Seveda (e v poletnih dneh tudi večji promet.
■ RAZSTAVO 120 LET METLI-
ŠKE MESTNE GODBE v Belokranjskem muzeju si je do 2daj ogledalo že lepo število ljudi. Z arhivskim materialom, fotografijami in predmeti je dokaj nazorno prikazan razvoj godbe od prvih časov do danes. Pozornost vzbujajo stari inštrumenti pa tudi godbene obleke in pokrivala, ki jih je vzorno ohranil godbenik Mirko Trampuš. Razstava bo predvidoma odprta vse poletje. Vabimo Belokranjce, zlasti Metličane, da se se-beniKov.
■ DEŽEVNO IN SOPARNO
znanijo z dejavnostjo domačih god-VREME, ki je prevladovalo dve tretjini junija, je bilo na žalost ugodno za jazvoj trtnih glivičnih bolezni (peronospora, trtni ožig itd.), kar je prisililo vinogradnike, da so pogosteje škropili vinograde, če je druga leta ou tem času zadostovalo dvakratno škropljenje, so letos vinogradniki trtja škropili tudi po petkrat. Težava je bila s spravilom krme. Neurja so r.ioč-no polegla zlasti deteljo, ki je paradi moče pričel* gniti na rasti-lu. Z 21. junijem, na začetku poletja, pa se je sončno vreme, kot kaže, vendarle ustalilo.
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
metliški
tednik
Pomoč tistim, ki jih je prizadela toča
Na torkovi občinski seji so odborniki novomeške skupščine pooblastili svet za finance, naj v okviru možnosti pomaga 'tistim, ki jih je zadnje dni prizadelo strašno neurje s točo. Sklenili so še( naj bi po počitnicah preučili možnosti za ustanovitev sklada za pomoč pri elementarnih nesrečah. Po prvih ocenah bo potrebno dati več kot 100 tisočakov samo za uniče. na semena, vendar iz prizadetih območij še ni poročila o škodi. Vsekakor bodo prizadetim znižali katastrski dohodek in zmanjšali dajatve, strokovnjaki pa bodo začeli ocenjevati škodo danes, v četrtek, zjutraj.
NOVOST V ELEKTROTEHNI
V prodajalni ELEKTROTEHNA na Glavnem trgu v Novem mesbu prodajajo odslej tudi droben kovinski material. V pakiranih vrečkah imajo medeninaste in navadne lesne vijake, žičnifce različnih velikosti, obročke, obeske, sponke, zakovice in še drug drobni material.
ELEKTROTEHNA je dobro založena z lestenci, elektro-instalacijskkn materialom, gospodinjskimi stroji in pripomočki ter muzikali jami.
Tudi vodnoinstalacijski material dobite v tej prodajalni.
(PO—E)
II NOVOMEŠKE«^* PORODNišNiCEttiS
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Drapa Cepin iz Anovoa — Tadeja, Antonija Janc iz 2abje vasi — Toneta, Nežka Povše z Vrtače — Sonjo, Ana Kobe z Dolža — Frančiško, Ana Gligič s Tanče gore — Lidijo, Ana Selak iz Šentjerneja — Ireno, Marija Matkovič iz Desinca — Matejo, Ivanka Lekše iz Velikega Podloga — Ivanko, Fani Tramte iz Zloganja — Marijo, Jožica Lukan iz Gornje Straže — Alenko, Majda Trinko s Kamne gore — Uroša, Alojzija Kocjan iz Zagrada — Alojza, Tončka Radojčič iz Črnomlja — Liljano, Marija Senica iz Sela — Petra, Marija Fink iz Irče vasi — Zvonka, Jožefa Mrvič iz Jedinščice — Slavka, Marija Jenškovec iz Dobra-vice — Andreja, Danica Tomc iz Metlike — Igorja, Slavka Vovk iz Soteske — Janeza, Bariča Vranešič iz Črnomlja — Vesno, Ivanka Zupančič iz Dolnjega Gradišča — Boža, Ivanka Zupančič iz Gotne vasi — dečka in Terezija Grahek iz Črnomlja- — deklico. — Čestitamo!
Lepe besede - hitra dejanja
Medobčinski svet Zveze komunistov o kmetijstvu
Medobčinski svet Zveze komunistov Novo mesto je v torek, 23. junija, pripravil pogovor s člani konference Zveze komunistov Slovenije iz štirih dolenjskih' občin — novomeške, trebanjske in obeh belokranjskih — in sekretarji komitejev občinskih konferenc.
O gradivu, ki naj bi kmetijstvu pomagalo k večji gospodarnosti, so živahno razpravljali, komunisti iz štirih
dolenjskih občin so v razpravo pritegnili tudi organi-, aacije SZDL, še posebej njihove sekcije za kmetijstvo. Na pogovoru so bili mnenja, da so dolenjski predlogi oblikovali dovolj široko osnovo za bodočo kmetijsko politiko.
če bodo stališča uresničili, bo v bodoče mogoče ustvariti take pogoje gospodarjenja, ki bodo omogočali ustvarjati kmetom osebni dohodek, enak osebnim do-
Bazeni so zlate jame
Bazen v čateških 'Toplicah je zgovoren primer, kako se dobra investicija hitro obrestuje:	konec
1967 so ga odprli, lani je imel 14S.164 kopalcev, od vstopnic so iztržili 706.097 dinarjev — ob koncu leta je to že bil bazen, ki je sam sebe odplačal.
Kajpak je vstopnina najmanjši del dohodka, ki ga bazen pričara. Kopalci, ki pridejo, so turisti: dosti jih pride zaradi kopanja, hotel pa zasluži še na račun prenočitev in prehrane, na račun rekreacijskih objektov, golja ali jahanja, različnih igralnih avtomatov.
V novomeški občini za rekreacijo hoteli sploh ne skrbijo (samo izleti so še daleč premalo za goste, željne zabaveJ, pa tudi bazenov je premalo. V šmarjeških Toplicah je slabo vreme nagajalo, da niso gradili novega bazena, v Dolenjskih Toplicah imajo
olimpijski bazen, a ob nedeljah skačejo kopalci do-r besedno drug drugemu na glavo.
Kljub temu pa bazenov ne gradimo, čeprav so bržkone v turizmu najmanj tvegana in tudi skoraj najcenejša investicija. Novo mesto je ostalo brez bazena vse od takrat, ko so podrli oba stara bazena na Loki. Tudi Otočec kljub naglemu razvoju najbrž ne bo več dolgo časa mogel brez bazena. O tem je kolektiv že razmišljal. Res pa je, da smo dostikrat premalo odločni, kadar se je treba odločiti za gradnjo, čeprav je sorazmerno poceni. Primer iz čateških Toplic bi lahko bil spodbuden. Tam se je bazen izplačal v dveh letih — v novomeški občini bi ne moglo biti bistveno drugače. Bazeni so zlata jama — za turizem pa nepogrešljivi.	J.	S.
Prvič v mali šoli
23 otrok iz' vasi pod Gorjanci, ki bodo jeseni začeli obiskovati osnovno šolo v Brusnicah, prihaja že nekaj časa za tri ure v brusniške učilnice, kjer so prvi uvedli malo šolo. Otroci se pod vodstvom učiteljice Sonje Brulc učijo risati in igrati, vse potrebščine pa jim je kupila šola. Za poskus so malo šolo uvedli za 16 dni — končana bo 4. julija, delo z otroki pa poteka po skrajšanem načrtu.
Novomeška kronika
■ JAVNA RAZSVETLJAVA V ŽABJI VASI — Krajevna skupnost
• Novo mesto in komunalne delovne organizacije izpolnjujejo brez zastojev precej obsežen letošnji delovni načrt. Dokončanih je že več komunalnih del na območju Novega mesta, pravkar pa napeljujejo javno razsvetljavo v naselju Žabja vas. Delo bo končano v začetku prihodnjega meseca.
■ PRED KAVARNO hotela Me tropol, kjer prodajajo sladoled in lučite, se nihče ne ozira na koš, ki je namtnjen papirnatim odpadkom. Papirčki ležijo po tleh in kazijo mesto zlasti med glavno sezono. Meščani, spomnimo se na koš za odpadke, še preden vržemo papir na tla!	.
■ SKLADI DRV okrog blokov ob Trdinovi cesta jasno pričajo, da se prebivalci kljub visoki temperaturi že pripravljajo na zimo.
■ PORAVNALNI SVET pri krajevni skupnosU Novo mesto, ki ima v svoji pristojnosti poravnave med sprtimi občani, je 29. junija obravnaval tri sporne zadeve: motenje stanovanjske posesti, obrekovanje in fizični napad.
■ CENE NA TRGU so bile v ponedeljek take: cvetača 5 in 6 din, čebula 5 din, česen 1,50 din, fižol 4 in 5 din, grah 3 din, krompir 2,50 din, korenje 6 din, kumare 4,50 in 5 din, ohrovt 2,50 din, pesa 4 din, peteršilj 5 din, paradižnik 7 din, paprika 13 din, solata 3 din, zelje 2 in 2,50 din, češnje 4 in 5 din, grozdje 5 din, jagode 6 din, jabolka 4,50 din, limone 4,50 in 6 din, pomaranče 5 din. suhe slive 3,50 in 5 din, banane 5,40 din, Jajca 0,65 do 0,70
din, kisla smetana 9 din, sirček 6 din, brgpkve 8 din, koleraba 2,50 do 4 din, paprika 13 din, borovnice (liter) 5 din, jurčki 15 din, lisičke 3 din (liter).
■ PRETEKLI TEDEN SO RO-DILE: Marija Stanešič z Mestnih njiv 12 — Bogdana, Marija Der-novšček z Mestnih njiv 6 — dečka, Amalija čavlovič iz Ljubljanske 14 — Damjano, Jožica Jakše iz Zagrebške 16 — Matejo in Majda Soln iz Strojarske poU 3 — Robertina. ’
— Ena gospa, ki je izvedela za nekatere predloge, naj bi sedanja zverižena prometna ureditev v mestu ostula tudi po ureditvi podhoda za pešce, predlagala še druge možnosti za razbremenitev mestnega prometa: za začetek naj bi v Dolenjske Toplice vozili kar po konzol nem mostu, da bi razbremenili kandijski most čez Krko.
SUHOKRAJINSKI
DROBIŽ
17 OTROK ZUZEMBERSKE OSEMLETKE IN NJENIH PODRUŽNIČNIH SOL je odšlo na počitniško letovanje. To so otroci šibkega zdravja, ki žive v revnih družinah. Za letovanje sta prispevala center za socialno delo Novo mesto za 13 otrok in krajevna skupnost 2užemberk za 4 otroke.
NEDELJSKI TURISTIČNI PROMET po dolini Krke se lepo razvija. Žužemberk ima preko nedelje čedalje več obiskov. Parkirišče okoh vodnjaka bo kmalu postalo pmnajhno, saj se ob nedeljah na njem zvrsti nad 300 osebnih vozil, pa tudi po več kot 10 avtobusov. Izletnike in turiste zanima grad, radi pa tudi posedejo na vrt pod lipo. Ker je sedanji parkirni prostor še neurejen, naj bi za njegovo ureditev prispevalo gostinstvo, saj ima od turističnega prometa dohodek.
SLABA OSKRBA Z MESOM V ŽUŽEMBERKU je po ukinitvi lokalne klavnice večkrat predmet razprave; še posebej zato, ker je bila poprej oskrba z mesom zelo dobra. Odkar vozijo meso od drugod, ni meso več tako kvalitetno, kot je bilo iz domače klavnice. Predvsem pa potrošnike moti, ker večkrat ni svinjine in morajo po njo v dvorsko prodajalno mesa.
ZUZEMBERSKl ISKRIN OBRAT je v soboto, 20. junija, slavil 10-letnico obstoja. V okviru slavja, na katerem so se zbrali prvi delavci obrata in vodstvo obrata, so bili tudi predstavniki sosed — Iskrinih obratov in predstvavnik občine. V okviru slavja so imeli slavnostno sejo obratnega delavskega sveta.
DRUGI DEL ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ŽUŽEMBERK so pred dnevi razgrnili občanom v Žužemberku. V načrtu je zajet Iskrin rezervat za novo tovarno, začrtana pa Je tudi gradnja zasebnih stanovanjskih hiš, za lokacijo kuierih imajo interesenti že vloge pri občinski skupščini. Izdelan zazidalni načrt bo lahko re šil sedanje potrebe graditeljev, vendar pa se sedanji uporabniki zajetih zemljišč za ta načrt ne ogrevajo.
CESTNI ODSEK SKOZI BELI GRABEN ne ustreza sedanjemu razvoju prometa. Od prapreških njiv do Poljan pri 2užemberku so stalno prometne nezgode, ki povzročajo veliko škode ter ogrožajo človeška življenja. Tu je več nepreglednih ovinkov, razen tega pa tako zoženi deli ceste, da se ne moreta srečati dva tovornjaka. Spodnji rob cestišča je nad strmim bregom, ki pada h Krki in ni utrjen, zato se rad utrgi m pride do nesreče. Za večjo varnost prometa bi bilo potrebno gornji rob cestišča pomakniti v breg, razširiti ovinke in ozke dele cestišča ali pa postaviti ustrezne znake.	M.	S.
hodkom delavcev v drugih panogah. Komunisti so se po razpravah zavzeli, naj kmetijske delovne organizacije usklajujejo razvojne programe in združujejo nekatere poslovne dejavnosti.
Na torkovem pogovoru so bili mnenja, naj komunisti z enako delovno vnemo pomagajo tudi pri uresničevanju lepo zamišljenih predlogov o razvoju kmetijstva. Besede so bile lepe, treba jih bo čim hitreje uresničiti.
Lovci sprejeli načrt odstrela
24. junija je bila seja komisije za lovski turizem pri Lovski zvezi Novo mesto. Pregledali so uspeh lovskega turizma in načrt odstrela lovskih družin lani. Sklenili so, da bo Lovska zveza tesneje sodelovala z gostinskimi in drugimi delovnimi organizacijami, ki si prizadevajo za zboljšanje lovskega turizma na tem območju, sprejeli več napotkov ža lovske družine in vodiče, ki sprejemajo tuje goste ter načrt odstrela vseh 22 lovskih družin za letos. Odstrelili naj bi 10 irfedvedov, 17 jelenov, 183 srnjadi, 35 divjih prašičev, 425 zajcev( 1500 fazanov ter več grlic in divjih rac.
Dražji kruh v Novem mestu
Čeprav je bila občinska sindikalna organizacija na torkovi seji novomeške občinske skupščine proti podražitvi kruha, so se odborniki soglasno odločili, potem ko so dodobra pretehtali poročila ljubljanskega živilskega kombinata ŽITO, da bodo ceno črnemu kruhu dvignili za 20 par, ceno belemu kruhu pa sprostili. Direktor kombinata Franc Puterle je pojasnil, da bo v bodoče od trgovine odvisno, kakšen kruh in kakšne količine kruha bo naročala: doslej so prodali 40 odstotkov črnega, ostalo pa belega kruha. Kilogram črnega kruha bo poslej 1,60 din, belega pa 2,40 din.
Razstava v Vavti vasi
Člani krožka MLADI TEHNIK na osnovni šoli v Vavti vasi so ob koncu šolskega leta pripravili razstavo svoje dejavnosti. Predstavili so se likovni ustvarjalci, filatelisti, športniki s svojimi priznanji in člani uredniškega odbora šolskega glasila »VESELI DNEVI«.
Razstava je lepo uspela, bila je skrbno pripravljena. Ogledalo si jo je več sto prebivalcev iz Straže in okolice.
Josipine Cirko-ve ni več
Konec junija so na pokopališču v Žužemberku pokopali napredno ženo in znano partizansko mater Josipino Cirk. Ker je že pred vojno okrog sebe zbirala napredne ljudi, jo je starojugoslovanska oblast preganjala. Pozneje se je skupaj s svojimi štirimi otroki vključila v NOV in OF, zato so jo odgnali v nemška taborišča. Tudi tu je v svojih nazorih ostala trdna in odločna. Po končani vojni se je vrnila v Kočevje in z vsemi močmi pomagala pri obnovi mesta.
Josipina Cirk je bila vzgled napredne žene Hvala ji za vse, kar je dala naši družbi!
MARJAN TRATAR-UCO
KAJ TEŽI VOLIVCE, ODBORNIK?
„Rešitev ciganskega vprašanja"
Franc Zagorc iz Bršlina, ki je že več kot 15 let odbornik: »V skupščini razpravljajmo o stvareh, ki zadevajo vse občine!«
tudi sami pomagali s prostovoljnim delom. Eno izmed najbolj perečih vprašanj, ki bi ga volivci radi rešili, pa je vsekakor cigansko vprašanje.«
— Vaše območje spada pod krajevno skupnost Novo mesto. Kakšen odnos ima skupnost do volivcev?
»Spričo pomanjkanja denarja krajevna skupnost Novo mesto seveda vseh želja ne more uresničiti naenkrat. Moram pa poudariti, da se zelo trudi, da bi zadovoljevala tudi potrebe volivcev na našem terenu.«
— Kakšno je zanimanje volivcev za delo občinske skupščine?
»Mislim, da so v zadnjem času bolj ravnodušni. Imajo že urejeno cesto, razsvetljavo in vodovod in je med volivoi čutiti nekakšno mrtvilo. Pred leti, ko so se na referendumu odločali za sa moprispevek za šolo, pa so pokazali veliko razumevanje za težave občinske skupščine.«
— O čem naj bi po vašem — cilju razpravljali odborniki na sejah občinsko skupščine?
»Včasih razpravljamo v skupščini o stvareh, ki bi jih lahko rešili že doma s pomočjo političnih organizacij in krajevne skupnosti. Tam pa čas teče in drugi odborniki postanejo nezainteresira ni. Mislim, da bi morali v občinski skupščini razpravljati o bolj načelnih stvareh, ’-i zadevajo vse.«
A. VITKOVIC
' •• •
Volivci na območju spodnjega dela Bršlina, Cegelnice in Male Bučne vasi so že drugič zaporedoma izvolili za svojega odbornika Franca Zagorca iz Bršlina. Franc Za gore se z odbomiškimi posli ukvarja že več kot 15 let
— Ž° nekaj let ste odbornik na tem območju in svoje volivce ter njihove želje gotovo dobro poznate. O čem največkrat teče beseda na sestankih?
»Razen vzdrževanja va ških poti je sedaj naj večja želja občanov nova šola v Bršlinu in razumljivo je, da se o tem tudi največ pogovarjamo. V zadnjih letih je bil zgrajen na pobudo voli v cev podaljšek vodovoda v Cegelnico in Malo Buč no vas, urejena je bila tudi javna razsvetljava in cesta. Volivci so pri tem
Žužemberk pričakuje
Na proslavo 12. julija bodo iz Novega mesta vozili posebni avtobusi - Začelo se bo z igro
V Žužemberku so se že začeli pripravljati na sprejem vseh tistih občanov, ki se bodo 12. julija udeležili proslave v počastitev dneva borcev, dneva vstaje in krajevnega praznika. Prireditelji so se dogovorili s podjetjem GORJANCI za prevoz udeležencev s posebnimi avtobusi iz Novega mesta.
Spored prireditev bo približno tak, kot smo o njem že poročali. V soboto. 11. julija zvečer, bo v prosvetnem domu gostovalo novomeško amatersko gledališče z Golarjevo veseloigro »Vdovo Ro-šlinko«. V nedeljo. 12. julija, pa po najprej spominska slavnost pri spomeniku NOB na Cviblju Govoril bo predsednik ZB Žužemberk Stane Gorinšek Zatem bodo odšli
Asfalt na igrišču
Košarkarsko igrišče na Loki v Novem mestu, ki je zdaj že skoraj uničeno, bodo delavci novomeškega Cestnega podjetja v prihodnjih dneh polili z novo asfaltno prevleko Ob tej priložnosti bo bržkone treba zamenjati tudi koše, saj je njihova konstrukcija že zarjavela, lesene table pa razpokane Računajo, da bo nov asfalt na igrišču veljal približno 25.000 dinarjev, igrišče pa bo do jesenske športne sezone seveda že nared za tekmovanja.
udeleženci v dom Partizana, kjer bodo odprli prvo filatelistično razstavo dolenjskih pionirjev. Malo kasneje si bodo lahko ogledali sprevod motornih vozil, ki bo šel po žužemberških ulicah v počastitev praznika slovenskih šoferjev Nato bo na trgu veliko zborovanje, na katerem bo govoril zvezni poslanec Bogdan Osolnik, po zborovanju pa ljudsko rajanje na Loki ob Krki.
Servis veča krog dejavnosti
RTV servis, obrat Zavoda za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov v Novem mestu, se trudi, da bi čimbolj zadovoljil stranke. V naših trgovinah tudi lahko kupimo vedno več gospodinjskih strojev različnih proizvajalcev, za katere pa nimamo potrebnih servisov Pri RTV servisu , so mislili budi na to. Razen servisov, radijskih sprejemnikov, gramofonov, tranzistorjev ter gospodinjskih strojev so že lani prevzeli garancijski servis za skupinske televizijske antene ljubljanskega podjetja IMP. V kratkem bodo prevzeli še pogodbeni servis poslovnega združenja proizvajalcev elektro in strojne industrije Standard iz Beograda. To bo prvi servis za Standardove proizvode na območju Dolenjske in Bele krajine.
Šahisti NOVOLESA (od leve
srečanje
■ Odbojka: Zaslužili bi drugo mesto
Odbojkarji NOVOLESA ( Jauku Goleš, Niko Galcša, Slavko Vidmar, Slavko Pavlin, Aleš Kulovec, Edo Tavčar, Tone Grandovec, Jože Pirc) so že v prvem srečanju s celjsko Savinjno pokazali, da jih lahko upravičeno štejejo med kandidate za prvo mesto. 2al žreb NOVOLESOVCEM ni bil naklonjen, saj so se v isti skupini z njimi znašli tudi odbojkarji tovarne meril iz Slovenj Gradca, ki so kasneje zmagali. Tako je že v predtekmovanju prišlo do dejanskega finalnega srečanja, ki je športnike iz Straže zaradi poraza 3 Slovenjgradčani pahnilo na tretje mesto. Ni nobenega dvoma, da so odbojkarji NOVOLESA poleg Korošcev bili najboljša odbojkarska ekipa na turnirju.
Odbojkarice (Cirila Surina, Anica Jarc, Nada Oblak, Majda Tiso-vec, Mira Vodišek,. Zdenka Saje, Mija Janc, Helena Medic) so svojo neizkušenost plačale s porazom z ekipo celjske Savinje. Prizadevna dekleta, ki so se prvič pojavile pred meseci na delavskih športnih igrah, niso bile enakovredne nasprotnice Celjankam; le te so imele namreč v svojih vrstah nekaj dobrih igralk. Ža prizadevno igro lahko pohvalimo zlasti Cirilo Surino, ki je dajala moralo ostalim igralkam.
■ Streljanje: Izredna udeležba
Strelsko tekmovanje, ki je že tradicionalna športna manifestaciji delavcev v lesni industriji, je bilo najbolj množično obiskano. Prijavilo se je 18 ekip. Kljub hudi vročini so presenetile z izredno dobrimi dosežki. V zahtevni konkurenci je NOVOLESOVA moška ekipa (Franc Redek, Lojze Rozman, Peter Henigman, Henrik Hren, Alojz Jakše) zasedla 15. mesto z 938 krogi. Dekleta (Majda Tisovec, Nada Oblak, Jožica Jazbec) pa je zasedla šesto mesto s 361 krogi. Na tem tekmovanju se je dobro videlo, da so se za srečanje nekatere ekipe marljivo pripravljale, kar jim je tudi prineslo uspeh. Omeniti moramo, da v mo-
ški ekipi ni nastopil Marjan Ok-roglič, ki sodi med boljše dolenjske strelce. Okupirala ga je organizacija prireditve, zato se je moral tekmovanju odpovedati.
■ šali: Premalo izkušenj
Sadisti NOVOLESA (Zmago Novak, Andrej Bajt, Anton Sotler, Boštjan Japelj, Bogomil Lilija) so se znašli na izredno dobro zasedenem šahovskem turnirju. V vrstah nekaterih ekip so nastopili celo mojstrski kandidati in prvokategorniki. Med takšnimi šahisti pa neizkušeni Dolenjci niso imeli kaj iskati. Kljub tako zahtevni konkurenci jim je uspelo osvojiti osmo mesto in v neposrednem dvoboju premagati celjsko Savinjo. Omeniti moramo še to, da so bili odsotni nekateri boljši NOVOLESOVI šahisti, ki bi lahko veliko pomagali ekipi.
■ Kegljanje: Ni bilo slabo
Kegljaška ekipa, ki so jo sestavljali Zvone Hacin, Boštjan Japelj, Stane Šobar, Jože Kužnik, Ivan Avguštin, Dušan Pirnar, je osvojila v zahtevni konkurenci deveto do deseto mesto. Keglajči so podrli V2S) kegljev, zmagovalec BREST iz Cerknice pa 288 kegljev. Zmagovalna ekipa je nastopila z nekaterimi igralci, ki nastopajo v najvišjem republiškem tekmovanju. Zato bi bilo veliko presenečenje, če Cerkničani ne bi osvojili prvega mesta. Prijetno so presenetili tudi Novogoričani, ki se niso nadejali drugega mesta. V NOVOLESOVI ekipi se je posebno odlikoval kapetan Zvone Hacin; podrl je največ kegljev in priboril svoji ekipi zadovoljivo uvrstitev.
Skupna uvrstitev ekip: 1. Savinja (Celje) 222 točk, 2. NOVOLES (Novo mesto) 190, 3. MARLES (Maribor) 182, 4. tovarna meril Slovenj Gradec 157,	5. BREST
Cerknica 144, 6. JELOVICA (Škofja Loka) 157, 7. STOL (Kamnik) 135, 8. KLI (Logatec) 100. 9. ELAN (Begunje) 75,	10. do 11. GLIN
(Nazarje) in LIKO (Vrhnika) 65, 12. LIP* (Ajdovščina) 48. 13.ME-BLO (Nova Gorica) 45, 14. KRN (Klavže) 42, 15. LIP (Bled) 4-1, 16. ZLIT (Tržič) 39, 17. LI (Krani) 37, in 18. SVEA (Zagorje) 18 točk.
Predsednik organizacijskega odbora dipl. inž. MIRKO PECAR je I. letne igre ocenil takole: »Presenetila me je velika udeležba, saj nismo pričakovali, da se bo vabilu odzvalo toliko športnikov. Organizacija tekmovanja je bila na višini, ekipe so bile zelo disciplinirane, saj nismo imeli nobenih pritožb. Prepričan sem, da vsi udeleženci zapuščajo Dolenjsko z najlepšimi vtisi. Led smo prebili, pričakujem, da bodo organizatorji prihodnje leto imeli še večje število prijavljencev.«
I. LETNE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE SLOVENIJE
Športni delavci lesnega kombinata NOVOLES iz Straže so pod pokroviteljstvom direktorja JOŽETA KNEZA organizirali v soboto, 27. junija, I. letne športne igre delavcev lesne industrije Slovenije. Na športnih boriščih se je zbralo blizu 400 tekmovalcev iz 18 delovnih kolektivov. Športniki so se srečali v odbojki, streljanju, kegljanju in šahu. V lepem vremenu, primernem za igro, so se športniki z vso vnemo prizadevali, da bi za svoj kolektiv dosegli čim večji uspeh.
Med tekmovalci so bili tudi športniki lesnega kombinata NOVOLES, ki so nastopili v vseh šestih panogah in poželi lepe uspehe. Če ne bi imeli smole,. bi se dolenjski tekmovalci lahko povzpeli na najvišjo stopničko.* Vendar je drugo mesto v skupni uvrstitvi, ki so ga delavci NOVOLESA dosegli, lepo plačilo za vložene napore.
Po končanem tekmovanju, ki je bilo vzorno in lepo pripravljeno, so se vsi udeleženci male olimpiade srečali na Hribu pri Šmihelu. Tam je najboljšim ekipam pokrovitelj JOŽE KNEZ podelil pokale In priznanja.
Povprašali smo tekmovalce Iz CERKNICE, MARIBORA, NOVE GORICE, CELJA in od drugod za njihove vtise s prvega tekmovanja. Vsi so pohvalili organizacijo, posebno pa jih je prevzelo prijetno okolje na Hribu, kjer so se po napornem tekmovanju lahko povsem sprostili.
Pokrovitelj I. letnih športnih iger delavcev lesne industrije Jože Knez je najboljšim ekipam podelil pokale in diplome.
Odbojkarice NOVOLESA, ki so osvojile drugo mesto (od leve proti desni stojijo: Orila Surina, Zdenka Saje, Majda Tisovec, Nada Oblak; klečijo: Helena Medic, Mira Vodišek. Mija Janc in Anica Jarc).
vak, Andrej Bajt, Anton Sotler in Boštjan Japelj so osvojili osmo mesto.
Kegljači NOVOLESA (od leve proti desni): Boštjan Japelj, Alojz Pirnat, Jože Kužnik, Ivan Avguštin, Stane Šobar, Zvone Hacin so v zahtevni konkurenci osvojili deveto do deseto mesto
RAZPIS
Komisija za delovna razmerja pri delovni enoti
ŽELEZNIŠKE POSTAJE LJUBU AN A-MOSTE
razglaša
20 prostih delovnih mest za transportne delavce
v skladišču in avto prevozu. Nastop službe je možen takoj. Delavce sprejemamo v starosti od 18 do 35 let, po možnosti v bližini proge Ljubljana — Novo mesto.
Prošnje sprejema komisija za delovna razmerja pri delovni enoti železniške postaje Ljubljana—Moste.
+A	Hvala za vašo kri,
^	ki rešuje življenja !
Pretekli teden so darovali kri: Milan' Kremesec, Karel Kostevc, Janez Majer, Stane Perše, Stanc Rajer, Dušan Urana, Janez Zorc, Rafael Peček, Andrej Nartnik, Marija Udovič, Janez Marolt, Jože Bizjak, Brane Marolt, Franc Gričar in Branko TLsu, člani Kemoopreme, Trebnje; Majda Silvester, Marija Zupančič, Lucija Perko, dr. Peter Maležič, Kali Gričar, Rozalija Kafol, Justina Redek, Marica Florjančič, Marija Forneci, Marija Vraničar in dr. Jože Možgan, člani zdravstvenega doma Trebnje; Stanc Ovnik, član 2TP Ljubljana; Janez Kotar, ključavničar z Mirne; Marica Slak, Tončka Grandovec, Jelka Mlakar, Bariča Bukovec in Ignac Bukovec, člani osnovne šole Trebnje; Franc Kastelic, član Novoteksa, Novo mesto; Jože Mlinarič, duhovnik iz Šentruperta; Anton Gale, upokojenec iz Grma; Gabrijela Gregorčič, članica Modnih oblačil. Trebnje; Ignac šterk, član Motvoza in platna, Grosuplje; Martin Slapšak, kmet iz Hrastna.
Skladno z zakonom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišč^ (Ur. list SRS 46/66) in odlokom o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 26/68 z dne 7. novembra 1968)
razpisuje
Komisija za oddajo zemljišč pri Stanovanjskem komunalnem podjetju
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča v Ribnici (za TVD Partizan), namenjenega individualni stanovanjski gradnji, v ponedeljek, 13. julija 1970, ob 8. uri v prostorih podjetja.
1. Predmet natečaja so gradbene parcele št. 30, 32, 33, 34, 36, 37, 38, 39 in od 41 do 46, s približno površino do 7 arov.
2. Izklicna cena za komunalno opremljeno zemljišče s stroški priprav je 36 din/m’.
3. Natečaja se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Udeleženci natečaja morajo najmanj 1 uro pred pričetkom položiti varščino v višini 5000 din. Ta se neuspelim licitantom povrne, uspelim pa obračuna.
4. Zazidalni načrt in ostala dokumentacija se dobi pri podjetju, kjer je tudi razviden obseg komunal-no-ureditvenih del.
5. Nastale stroške v zvezi urejevanja zemljiškoknjižnega prepisa trpi pridobitelj pravic iz tega natečaja.
STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE RIBNICA
DOBRA OKNA,BOLJŠA OKNA. JELOVICA OKNA
Dom si gradite le enkrat v življenju, zato zanj izbirajte le najboljše!
Finalizirana okna in okenska senčila »Jelovica« so funkcionalno konstruirana', estetsko oblikovana in solidno izde!ana. Jamstvo za kvaliteto in znak za najboljše »Jelovica«!
Na področju Slovenije lahko nabavite stavbno pohištvo »Jelovica« v maloprodajni trgovini »Jelovice« v Škofji Loki in v poslovalnicah z gradbenim materialom »Smreke« Maribor, »Slovenijales« Ljubljana, »Lesnine« Ljubljana, »Gramex« Ljubljana, »Potrošnik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Ptuj.
:
:
w
:
:
PRI VARČEVANJU DEVIZ
VEČJE
UGODNOSTI!
£ Vaši prihranki, devize doma niso na varnem. Na deviznem računu pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se več, dobili boste obresti!
% Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke.
9 Devizni račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva.
% Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo.
9 Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država.
£ Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku.
0 S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pooblastite.
UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 % v devizah in 1 % v dinarjih;
c odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 •/• v devizah;
z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 °/o v devizah in 0,5 % v dinarjih.
TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem.
^•StoŠRSŠfc'
NOVO MESTO
:
:
2
3.
PREBIVALCEM KRŠKE OBČINE ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK, HKRATI PA ČESTITAMO TUDI VSEM NEKDANJIM BORCEM • IN AKTIVISTOM ŠIRŠE DOLENJSKE ZA PRAZNIK 4. JULIJ, DAN BORCA!
fr
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••A
a
sprednji pogon — majhna poraba — hitri pospeški — visoka potovalna hitrost odlična lega na cesti
AUDI100 AUD1100S AUD1100 LS
1760 ccm	1760 ccm	1760ccm
80 KM	90 KM	100 KM
0-100km/hv	O-lOOknrhv	O-lOOkm/hv
13,5 sek	12,2	sek	11.9sek
potovalna hitrost potovalna hitrost potovalna hitrost 156 km/h	165 km/h	170 km/h
6.91 na 100 km	8,91 na 100 km 8,91 na 100 km
navaden bencin	super bencin	super bencin
seriisVa oprema	soecial opremo	luksuzna opremi
cena z 2 vrati DM 7.150 — 24 080,90 Ndin cena s 4 vrati D M 7.350 —
24 712.75 Ndin
cena 4 2 vrati DM 7.550,— 25.434.60 Ndin cena s 4 vrati DM 7.750 —
cena z 2 vrati OM 6.750,— 22.817.35 Ndin cena s 4 vrati DM 6.950 —
•	• 1	*-* IVI U ,3JU
26.855,25 Ndin	23.449,15 Ndin
varna in ekonomična vožnja
INFORMACIJE
PREIZKUSNE VOŽNJE PRI
Generalni zastopnik za Jugoslavijo Audi, NSU Auto Union, AG za avtomobile AUOI LJUBLJANA, TRDINOVA 4
In pri predstavništvih Autocommercc: Beograd. I Katanićeva 18 — Zagreb, Varšavska 4 — Sara]e vo. Kralja Tomislava 19 — Novi Sad. Bulevar Maršala Tita 9 — Skopje. Orce Nikolov 29 Rijeka. Raokog 28 — Split, Ulica prvoboraca 101 — Koper. Verdijeva 2
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
ima v letošnjem založniškem programu zbirko
IZBRANA DELA HENRYKA SIENKIEVVICZA
v desetih knjigah
Henryk Sienkievvicz (1846—1916) je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost (1905). V njegovih zgodovinskih romanih živi poljska preteklost: nastopajo zgodovinske osebnosti hkrati z junaki, ki jih je oživela pisateljeva fantazija, ljubezenska doživetja se prepletajo z dvorskimi intrigami, v ospredju vsega pa so spopadi in viteška dejanja glavnih junakov.
Doslej je izšlo pet knjig Sienkievviczevega Izbranega dela:
Z OGNJEM IN MEČEM — 1. knjiga Z OGNJEM IN MEČEM — 2. knjiga POTOP — 1. knjiga -POTOP — 2. knjiga POTOP — 3. knjiga
Roman »Z ognjem in mečem« je izšel v novem slovenskem prevodu Janka Modra, ostali prevodi (France Vodnik dr. Rudolf Mole) pa so na novo pregledani in prilagojeni sodobnim jezikovnim načelom.
Z OGNJEM IN MEČEM ima 912 strani. Cena v prosti prodaji pl. 160, pus 1K0 din.
POTOP — ima skupno 1340 strani. Cena v prosti prodaji: pl. 340, pus 270 din.
V drugi seriji petih knjig, ki izidejo v jeseni, pa so naslednja dela:
MALI VITEZ
KRIŽARJI — 1. knjiga
KRIŽARJI — 2. knjiga
QUO VADIŠ
SKOZ PUŠČAVO IN GOŠČAVO
Državna založba Slovenije podal jšuje razpisano
SUBSKRIPCIJO
za zbirko desetih knjig Izbranega dela Henrvka Sienkiewicza do izida drui^ serije — se pravi do jeseni 1970 Cena za naročnike vseh desetih knjig, ki so vezane v celo platno, je 650 din.
UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki imajo poleg nižje cene še ugodnost obročnega plačevanja: naročnino lahko poravnajo v 13 mesečnih obrokih po 50 din. Obrok začno plačevati v mesecu, ko se naroče na celotno zbirko. Na prednaročniške ugodnosti opozarja založba posebej zato, ker bodo v prosti prodaji knjige znatno dražje.
Prijave naročnikov sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji. Celotno zbirko lahko naročite tudi pri založbi: priloženo naročilnico pošljite, prosimo, v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26.
NAROCILNICA
Obvezno naročam pri DZS zbirko IZBRANA DELA II. SIENKIEVVICZA v desetih knjigah
Naročnino v znesku 650 din bom poravnal:
— takoj
— v 13 mesečnih obrokih po 50 din
Knjige mi pošljite na naslov:
— stalnega bivališča
— na kraj zaposlitve
(Neustrezno prečrtajte.)
Kraj in datum:
Podpis:
< Ul	
hH	
8	id
	OJ
<	b
	C
>	a
	.S
	a>
<	E - f-H
•n
A
I
‘3
* **m S
»METALNA«
obrat v Krmelju
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1. KALKULANTA
2. LANSERJA PROIZVODNJE
3. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV
POGOJI:
pod 1. strojni tehnik ali KV ključavničar z najmanj
5-letno prakso v proizvodnji,
stanovanje zagotovljeno v juniju 1971;
pod 2. strojni tehnik z najmanj 2-letno prakso,
stanovanje zagotovljeno v juniju 1971;
pod 3. KV strojni ali konstrukcijski ključavničar,
stanovanj ni.
Osebni dohodek po pravilniku.
Vsi kandidati morajo biti vojaščine prosti.
Pismene ponudbe, kolkovane z 0,50 din, sprejema »METALNA«, KRMELJ. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Trgovsko podjetje
gradbeni material stavbno pohištvo obložne ploščice obloge za tla gospodinjske stroje in pripomočke tehnično blago elektromaterial
DOLENJKA
Novo mesto
obvešča, da lahko dobite v prenovljeni prodajalni
B R S L I N
nasproti železniške postaje
tehnično blago:
Komisija za volitve in imenovanja
OBČINSKE SKUPŠČINE BREŽICE
na podlagi 89. člena zakona o osnovni šoli in 57. člena zakona o srednjem šolstvu
razpisuje mesto
KOMUNALNO STANOVANJSKO ♦ PODJETJE SEVNICA	l
♦
♦
♦
♦
Priporočamo svoje usluge in hkrati ♦
čestitamo za dan borca!
MOTEL PUTNIK, TREBNJE
razpisuje prosto delovno mesto
EKONOMA
POGOJ: trgovski pomočnik z dvoletno prakso. Poizkusna doba 2 meseca. Prijave pošljite na upravo podjetja.	/
naslednja prosta delovna mesta:
1. vodja komercialnega sektorja — visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomsko-ko-mercialne ali agroekonomske smeri;
2. vodja sektorja za splošne iri/upravnopravne zadeve (sekretar) — visoka ali višja izobrazba pra-
v vne ali upravno-politične smeri
3. ekonomista I. ali II. stopnje v finančno-analit-skem sektorju;
4. gradbenega inženirja ali tehnika s pooblastilom (strokovni sodelavec v proizvodno-tehničnem sektorju;
5. saldakontista;
6. materialnega knjigovodja v kooperaciji;
7. administratorke (strojepiske);
8. vrtnarskega delovadja — vrtnarskega tehnika;
9. 2 delovodij živinoreje za delovne enote Boštanj pri Grosupljem in Stična — kmetijski inženir ali tehnik;
10. več mehanikov;
11. več traktoristov;
12. več poljedelskih delavcev;
13. več živinorejskih delavcev z znanjem strojne molže.
Za delovna mesta pod točko 9., 12. in 13. so stanovanja zagotovljena.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni usposobljenosti sprejema Agrokombinat Barje, Ljubljana, Cesta na loko 4. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
I. RAVNATELJA
osnovne šole bratov Ribar Brežice
osnovne šole Artiče
osnovne šole Globoko
osnovne šole Pišece
osnovne šole Vel. Dolina
nižje glasbene šole Brežice
II. RAVNATELJA
Poklicne šole za blagovni promet Brežice POGOJI:
pod I.: visoka, višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri, opravljeni strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, od tega tri-leta na vodilnih delovnih mestih v prosvetni stroki;
pod II.: najmanj višja izobrazba pedagoške smeri, opravljeni strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih v prosvetni stroki.
Kandidti morajo biti splošno družbenopolitično razgledani in imeti organizacijske sposobnosti za vodenje šole.
Ponudbe je treba dostaviti v 15 dneh po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah Komisiji za volitve in imenovanja pri skupščini občine Brežice.
AGROKOMBINAT BARJE
LJUBLJANA, Cesta na loko 4
0ds\e\ \e
dolenjski list
19
j SGP PIONIR \ Novo mesto
S svojimi poslovnimi enotami gradimo vse vrste objektov visoke in nizke gradnje solidno In v dogovorjenih rokih.
Investitorji, poslužujte se naših uslug, ki jih priporočamo!
ZA DAN BORCA, 4. JULIJ, ČESTITAMO NE-KDANJIM BORCEM IN AKTIVISTOM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM!
OBČINSKA SKUPSCINA NOVO MESTO
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET
Vsem nekdanjim borcem in aktivistom in še posebno borcem gorjanskega bataljona čestitamo za praznik 4. julij, dan borca!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
KRKA
BREŽICE
=	vabi v svoje prodajalne v Brežicah in okolišnih kra-	^
lj	'jih, kjer nudi potrošnikom veliko izbiro vsega	||
jg	trgovskega blaga.	||
|1	Z nakupom v prodajalni našega podjetja boste	p
š	vselej zadovoljni.	§§
H	Priporočamo se za nakup in hkrati čestitamo	g
§j	za 4. julij, dan borca!	H
BETI
METLIKA
s svojimi obrati
ČESTITA BORCEM ZA PRAZNIK!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KOČEVJE
OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Vsem nekdanjim borcem in aktivistom čestitamo za praznik 4. julij, dan borca!
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
KOMUNALNO PODJETJE METLIKA
priporoča svojo gradbeno dejavnost in obrtne usluge.
Za dan borca čestitamo nekdanjim borcem in aktivistom!
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
TREBNJE
| 1 OBČINSKA SKUPŠČINA | | OBČINSKA KONFERENCA SZDL | | OBČINSKA KONFERENCA ZKS | | OBČINSKI SINDIKALNI SVET | | OBČINSKA KONFERENCA ZMS | | OBČINSKI ODBOR RK
H p Borcem in aktivistom čestitamo za njihov praznik! H
Podjetje DOMIN VEST Novo mesto
Vsem borcem in aktivistom NOB iz širše Dolenj- riške čestitamo za praznik 4. julij!
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
I TEKSTILNA TOVARNA
/apv
I NOVO MESTO
=	je	specializirana tovarna za proizvodnjo:
§	0	česanih tkanin iz 100-odstotne runske	volne
=	0	česanih tkanin iz mešanice volne in	vlakna
DIOLEN
g	•	jerseya
H	Za	dan borca čestitamo!
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
*
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
RIBNICA
OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Čestitamo vsem nekdanjim borcem In za njihov praznik, dan borca — 4. julij!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦• ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ .♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
aktivistom + ♦ ♦ ♦ ♦ 1
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
SEVNICA
OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKI ODBOR RK
Borcem in aktivistom čestitamo za praznik 4. Julij,
dan borca!
''llllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIHIHIIHIHIIIHttllHIHIIlilMMIIttttllllllUUHlttllllHiUIIUMHMHMIlItt
"-vv
OBČINSKA SKUPSCINA KRŠKO
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Za občinski praznik, dan borca in dan rudarjev, čestitamo vsem občanom in prebivalcem širše Dolenjske!
| TERMOELEKTRARNA | BRESTANICA
p Čestitamo za občinski praznik naše občine!
AGROKOMBINAT KRŠKO
Obiščite naše prodajalne z živili, s kmetijskimi potrebščinami in kmetijskimi stroji!
Za praznik naše občine čestitamo vsem občanom!
I SPLOŠNO MIZARSTVO | KRŠKO
| s svojimi obrati
H v Kostanjevici, na Prekopi in v Brestanici | čestita za praznik občine, 4. julij!
PIPI	m	m
mm
SPLOŠNO KLEPARSTVO
KOSTANJEVICA NA KRKI
izdelujemo:
• ventilacijske naprave
• pnevmotransportne cevovode
• manjše konstrukcije
• opravljamo stavfono-kleparska dela
Ob 10-letnici našega podjetja in prazniku občine čestitamo našim poslovnim prijateljem in vsem občanom!
INVALIDSKE
DELAVNICE
BRESTANICA
i' i
\ S'
) i
(* i
Pa pl /konfekcija
industrija za predelavo papirja, kartona in lepenke z obratom VALVASORJEVA TISKARNA KRŠKO
g	izdelujemo:
1	CIKLOSTIL PAPIR VSEII VRST # ŠPECERIJSKE
1	VREČIČE S TISKOM IN BREZ # VSE VRSTE
1	ŠKATEL IZ VALOVITE LEPENKE IN KARTONA
1	S TISKOM IN BREZ # VSE TISKARSKE USLLGE
H	Za praznik občine pozdravljamo občane in poslovne
g	prijatelje!
Izdelujemo 100 in 250-litrske betonske mešalce, bidroforjc in drugo kovinsko opremo.
Priporočamo se za naročila!
Za praznik občine pošiljamo iskrene pozdrave!
i (
I \
I
I
I ) I *
i \
i
i <►
i \
m \
i. o
(' 1
5! I
* i
HOTEL »SREMIČ« KRŠKO
Vabimo v naše obrate v Krškem in Kostanjevici. Za praznik občine čestitamo!
TRANSPORT
KRŠKO
Nudimo kvalitetne prevoze.
Za občinski praznik čestitamo!
Za praznik krške občine čestita odjemalcem električne energije
ELEKTRO - CELJE
POSLOVNA ENOTA KRŠKO
i» i
o m
i» |
!► I
i» i i* i
IGM SAVA
industrija gradbenega materiala in montaža
KRŠKO
O gradbeni material
0 betonski drogovi za elektrogospodarstvo Priporočamo se za naročila.
Za praznik občine iskreno čestitamo!
RUDNIK
RJAVEGA PREMOGA SENOVO
Ob dnevu rudarjev čestitamo za občinski praznik naše občine in dj»n borca!
TOVARNA OTROŠKE KONFEKCIJE
JUTRANJKA
SEVNICA
Priporočamo naše kvalitetne izdelke in hkrati čestitamo borcem in aktivistom za praznik!
r
V naših prodajalnah v Krškem, Kostanjevici, na Senovem, Brestanici, Raki in drugih krajih vam nudimo bogato izbiro vsega trgovskega blaga, ki ga potrebujete vsak dan.
V naših prodajalnah boste solidno postreženi in zadovoljni z nakupom.
Čestitamo za občinski praznik!
»PRESKRBA* KRŠKO
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
ZA MLADE PO SRCU
DOLENJSKI LIST
: $ -
brest cerknica
industrija pohištva jugoslavija
uoi»i:ii\a ii\i:v\a soha -
vici vit, poslali vam homo poautlbvl	pdhistvc
Obvestilo oglaševalcem
Mnogi naši bralci, ki pošiljajo ponudbe na razne oglase, zlasti pa na tiste, ki so objavljeni pod šifro, želijo v pismih, naj jim pošljemo naslove strank, ki take oglase naročajo. Ker ne moremo vsakomur posebej odgovarjati, ponovno sporočamo: pisma (odgovore) na male oglase s šifro oddajamo neodprta v roke tistim, ki so tak oglas naročili. Naslova take stranke nc moremo izročiti NIKOMUR. Zlasti velja to za vse ženitovanjske ponudbe in podobne zaupne oglase.
UPRAVA LISTA
Oglušujte v DL!
DA,
zdravnika moramo poslušati!
Vsak četrtek boste redno prejemali zdaj tudi Vaš DOLENJSKI LIST, ki edini redno poroča o novicah in zanimivih dogodkih iz Vaših krajev. Priljubljen je pri svojih 30.000 naročnikih,
★ ker piše preprosto, razumljivo in kratko
★ ker daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo
★ ker je največji in najcenejši pokrajinski tednik v Jugoslaviji! Naročite ga lahko tudi pri Vašem pismonoši!
DOLENJSKI LIST
Okoli 5. avgusta v vseh kioskih v Sloveniji
vsak četrtek
NOVA REVIJA
4
Fnfeffs
NABIRALCI
GOZDNIH SADEŽEV IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ!
Začeli smo odkupovati sveže borovnice in sveže lisičke; prevzemamo jih po zelo ugodnih cenah.
Naše zbiralnice odkupujejo tudi vsa ostala zdravilna zelišča in gozdne sadeže.
Priporoča se kmetijska zadruga »KRKA« - Novo mesto
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
vam nudimo v servisu in obratu:
• servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi:
ZASTAVA, RENAULT, TAM
• vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL
• kleparska in avtoličarska dela
• lastnikom osebnih vozil priporočamo usluge na optičnih napravah za pregled podvozja in uravnoteženje koles
• nudimo ključavničarske, strugarske in varilske usluge
PRIČAKUJEMO VAS CENJENI OBISK! PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243
^	BREŽICE
1	STE V ZADREGI	®
®	ZA DARILO?	|
§§)	šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno da-	^
rilo za vsako priložnost — Naša dnevna sjh	proizvodnja Je več tisoč cvetov v 6 bar-
^	vah. — Zahtevajte v najbližnji cvetličarni	^
^	nagel jeke ali vrtniee v
H	h	vrtnarije	Ca	tez	^
Najpopularnejši ansambel narodno' zabavne glasbe Slovenije - popularni Slovenci o narodni glasbi - zabavna glasba - naši zbori
- velika nagradna križanka - zgodbe, ki jih piše življenje - nenavadni dogodki - humor
- in druge zanimivosti
22dolenjski list
Št. 27 (1058 — 2. VII. 1970
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 5. julija
9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd)
9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM VILIJA PETRIČA (Lj)
10.05 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd)
10.50 MOZAIK (Ljubljana)
10.55 OTROŠKA MATINEJA: Sebastijan in odrasli, Skrivnosti morja (Ljubljana)
11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
12.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN
— informativno zabavna oddaja za delavce v tujini (do 12.45) (Zagreb)
ŠPORTNO POPOLDNE
18.15 VRNITEV FRANKA JAMESA
— čelov, film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
i».35 M. Sušmel: MRTVI PRINAŠAJO SREĆO — oddaja iz cikla Nabrežje (JRT) (Lj) 21.20 VIDEOFON (Zagreb)
21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.05 PROPAGANDNA MEDIGRA (JRT)
22.10 USLUŽBENEC SPALNIKA — oddaja iz cikla Neobvezno — .(Beograd)
22.50 TV DNEVNIK (Beograd)
23.05 WATERPOLO — MLADOST : PARTIZAN — posnetek 'Zgb)
Drugi spored:
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
PONEDELJEK, 6. julija
17.15
18.15
18.30
19.00 19.05
19.50
20.30
20.00 20.35
MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
OBZORNIK (Ljubljana) RISANKE IN ŠE KAJ (Lj) MOZAIK (Ljubljana) NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje)
CIKCAK (Ljubljana)
3—2—1 (Ljubljana)
TV DNEVNIK (Ljublianal Danilo Nikolič:	SOJENJE
GUSTAVU FLAUBERTU -TV drama (Beograd) (Ljubljana)
BENEŠKI BIENALE »PET-INTRIDESETIČ« (Ljubljana) ČLOVEK S KAMERO: Kenija I. del (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana)
21.35
22.15 22.55 Drugi spored:
17.10 INFORMATIVNI ODDAJI —
< Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 LUTKOVNA ODDAJA (Zgb)
18.15 TV VRTEC (Zagreb)
18.30 ZNANOST (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — IS .05 GLASBENA	oddaja —
(Skopje)
15.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
TOREK, 7. julija
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 M. Sušmel: SPOMIN NA ŽIVALSKI VRT - zadnja oddaja iz serije Jure slon (Lj)
18.45 RISANKA (Ljubljana)
19.00 PEVKA META MALUS IN ANSAMBEL EKIPE »84« — (Ljubljana)
19.30 PRVA POMOČ NA CESTI
oddaja lz cikla Cesta in mi (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 IZ SVETA FANTASTIKE — Jaz, pravica — češki film — (Ljubljana)
22.10 MOSKOVSKI FILHARMONIKI (Ljubljana) -
22.50 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17JO KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 RISANKA (Zagreb)
18.05 MALI SVET (Zagreb)
18.30 OD ZORE DO MRAKA (Bgd)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 NARODNA GLASBA (Sarajevo)
19.20 TV POŠTA (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA, 8. julija
15.45 FRANCOSKI OTROŠKI PEVSKI ZBOR — prenos (Bgd)
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.25 MLADINSKI QUIZ TV SARAJEVO (Ljubljana)
19.05 GLASBENA ODDAJA TV TITOGRAD (Beograd)
19.20 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodnostno skupino (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Llubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 BARTOKOV VEČER V KRI-. ZANKAH — prenos (Lj)
7? 00 PARIŠKI MOZAIK (Lj)
22.20 POROČILA (Ljubljana)
22.25 MF^NARODNI ATLETSKI MITING V CELJU — reportaža (Ljubljana)
La Baule: KONJSKA TEKMOVANJA — posnetek <Zgb)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 RASTIMO (Beograd)
18.30 REPORTAŽA (Sarajevo)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 GLASBENA ODDAJA (Beograd)
19.20 SKRIVNOSTI MORJA (Zgb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
30.30 SPORED ITALIJANSKE TV'
ČETRTEK, 9. julija
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 GLASBENI CICIBAN — Pomlad čarati (Ljubljana)
18.45 TIKTAK: Najlepše roke (Lj) 19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj) 19.20 HVAR — I. del reportaže — (Ljubljana)
, 19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 AKTUALNI RAZGOVORI — (Beograd)
21.35 A. Marodič: AVTOŠOLA — oddaja iz cikla Mali oglasi (Ljubljana)
22.15 MANNIX — serijski film — (Ljubljana)
23.05 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 DALJNOGLED (Beograd)
18.30 NARODNA GLASBA — (Skopje)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.03 ZGODBA O LETALU iZ(;b> 19.20 MARTY FELDMAN (Bcrd)
19.50 TV PROSPFKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zutrreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK, 10. julija
17.00 La Baule: SVETOVNO PRVENSTVO V JEZI Z OVIRAMI — prenos (do 18.15) — (EVR - Zgb) s
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 SEBASTIJAN IN ODRASLI (Ljubljana)
19.00 PO BELI KRAJINI - oddaja Med včeral in danes (Lj)
19.45 CIKCAK (Liubljana)
20.00 TV DNEVNTK (Ljubljana) 20.25 3—2—1 (Liubliana)
20.30 SREČANJE Z ANTONOM DERMOTO OB PEVČEVI 60-LETNTCI (Ljubljana)
20.55 OTVORrrEV DUBROVNIŠKIH POLKTMTO PRIREDITEV — prenos (Zgb)
21.40 3—2—1 (Liubliana)
21.45 NENAPT>vttd4V SESTANEK — aneleški film (T.iubljana)
23.10 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
18.15.KRONIKA (Zaereb)
18.30 mAant, ctaRO IN MLADO (Beograd)
19.00 na^tona oddaja —
(Zapreb)
\lrr^y^ru: /fini-RievO)
1Q.!\0 tv o»A<:T)CTrr rZairr'1!})
•Kl on tv T1VTVN1C (Za^rpb)
20.30 SPOPAD ttM.T.TANSKE TV
SonoTA. li. julija
16.00	tt	<syr'	7	A
PPVT?MQTvr> TTtr:o«:T.A'rT.TF
— nrpnns (■Rp''"rrr>d)
1R fvi r»R70PMTTr (T i.ihiiana)
18.05 mo*nr »comTVTE — T oddala (TJiihUorm)
18.3°	OTTTT-17T’'r><?r>vo POPO
TO'mvtf — spriiski film — (T-lnblinna*
19.20 CDPT'Trrvr) SKOZT ('AS:	I svetovna volna (Ljubljana)
19.45 CTKCAtr (T.inblianM
•>n oo Tv dvewtv (Ljubljana)
■Vt 30 3—9—1 (Llublipnn)
V0.35	vA<5 TRINY LO
PEZ (Beo<rf>rl)
<>1.35 3-9—1 (Liubliana)
21.40 SKRIVNOSTI MORJA — do kumrntami serijski film — (Liubliana)
22.05 MOČT'TF.TftE OD ŽTVI.TENJA
— seriiskj film (Liubl!ana)
23.05 TV KA2TPOT (Liubliana) 23.25 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb)
17.50 NARODNA GLASBA (Bgd)
18.20 MLADINSKA IGRA (Zagreb)
19.20 SPREHOD SKOZI ČAS — (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
VSAK DAN:	poročila ob 5.00,
,00, 7.00 8.00 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.0, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00
J PETEK. 3. JULIJA: 8.10 Operna matineja: 9.35 Narodna glasba iz Indonezije: 10.15 Pri vas doma; U.Ot Poročila — Turistični napotki za tuje goste: 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Žlindra:	Krmljenje krav v poletnih
mesecih: 12.40 čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam. .; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za -turiste; 16.0( Vsak dan za vas; 17.10 Človek in zdravje; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 Lahko noč, otroci! i9.15 Minute s triom
Franca Sušnika; 20.00 Poje zbor RTV Beograd; 20.30 »Top-pops«;
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22 15 Besede in zvoki iz logov domačih.
■ SOBOTA, 4. JULIJA:	8.05
Zbor slovenskih pionirjev na Pokljuki; 9.o5 Pesmi in plesi iz naše domovine; 10.05 Mlada generacija o revoluciji in vseljudski vstaji; 10.35 S pesmijo skozi borbo in stila in zabavna glasba; 14.05 Ve-napotki za tuje goste; 13.15 Ob ve delo; 1100 Poročila — Turistični selo popoldne z domačimi godci in pevci; 15.05 Ples na praznični dan; 16.00 Radijska igra — Bran-no; 17.50 Rado Simoniti: »Parti-ko čopič:	Doživljaji Nikoletine
Bursača — I.; 17.05 Gremo v ki-
19.15 Minute z ansamblom Atija
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
ODDELEK
____________ '	ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA
KRKA IVANČNA GORICA
Nabiralcem zdravilnih zelišč
PRIPOROČAMO, da nabirate v naslednjih 14 dnevih predvsem naslednja zdravilna zelišča, ki jih plačujemo po teh cenah:
CVET: ranjaka 6 din, mačjih tačic 28 din, slezenovca 18 din, močvirskega oslada 4 din
LIST: jedilnega kostanja 1,20 din, šmarnice 11 din, gloga 1,50 din, gozdne jagode
3.50 din, borovnice 4 din, regrata 3.30 din RASTLINA: kribske rese - navadne plahtice 6 din, dišeče perle 4.70 din, kopitnika 3 din, lisičjakovega repa 2,10 din. škržo-lice 5 din. ženiklja 5,50 din, urhovke
2.50 din, grenke ramšele 25 din LUBJE: krhljike 5 din SEME: jesenskega podleska 45 din
Po navedenih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem.
Nabiralcem, ki nam bodo sporočili, da nabirajo zdravilna zelišča za našo tovarno, bomo zdravilna zelišča plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, če se bodo cene znižale.
Kolikor se bodo cene zvišale, pa bomo plačali po višjib cenah, t.j. po cenah, ki bodo veljale na dan prevzema.
Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš cenik!
Odkupujemo tudi suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah.
Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in suešenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite vnašem oddelku za zdravilna zelišča v Ivančni gorici (zadružni dom) in na odkupni postaji, Novo mesto, Novi trg 9.
w
l
Janju; 19.00 Lahko noč, otroci! zanka Anka« — opera v enem de-Sossa; 20.00 Srečanje ob dnevu borca; 22.ib Oddaja za naše' izseljence.
■ NEDELJA, 5. JULIJA: 4.30—
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otrofce — James Kruss: Pevsko tekmovanje zajcev na Go* ljavi; 9.05 Srečanje v studiu 14;
10.05 Se pomnite, tovariši R. 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.43— C.: Nacistična Nemčija v agoniji;
13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 13.30 Nedeljska reportaža;
14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim ansamblom p. v Francija Punarja; 15.05 Iz opernega sveta; 16.00 Radijska igra — Branko čopič: Doživljaji Nikoletine Bursača — II.; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Igramo za ples.
■ PONEDELJEK, 6. JI LIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11;.30 Kmetijski nasveti — dr Janez Brglez: Kako zatiramo zunanje zajedavce pri perutnini; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam . .; 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo: 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč. otroci!
19.15 Minute z ansamblom Milana Križana; 20 00 G Rossini: Italijanka v Alžiru — opera v dveh dejanjih: 22.15 Za ljubitelje jazza
■ TOREK. 7. JULIJA: 8.10 Operna matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — Skrivnost oranžne mačke — I.:
10.15 Pri vas doma; 11 00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Stefan Erjavec- Pravočasno priprava setvenega načrta za Drihodnie leto; 12.40 Lepe melodije:	13	30
Priporočajo vam 14.25 Mladinska oddaja: Na poti s kitaro; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov; 19.00 Lahko noč. otroci! 19 15 Minute s triom Vitala Ahačiča:	20.00 Prodajalna melo-
dij: 22.15 Jugoslovanska glasba
■ SREDA. 8. JULIJA: 8.10 Operna matineja; §.45 Skladatelji mladini: 10.15 Pri vas doma: 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti -dr Franc Sunčič- Začeli smo usmerjen razvoj govedoreje; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.30 Glasbeni intermezzo: 16.00 Vsak dan za vas: 17.10 Mladina sebi- in vam;
18.15 Iz repertoarja našega orkestra: 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije: 21.10 Melodije za razvedrilo: 22.15 S festivalov iazza.
■ ČETRTEK, 9. JULIJA:	8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani
— Skrivnost oranžne mačke — II.; 9.30 Koncert v zdravilišču Rogaška Slatina; 10.30 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti
— inž. Vilko Štern: Kmetijstvo in turizem; 12.40 Lahka glasba; 13.30 Priporočajo vam . . 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan zti vas; 17.10 Operni koncert; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jorgen Ingmann: 20.00 četrtkov ve-
HsVffk v zameystvo
8*
?c
v
31. Bradači so jo ucvrli iz avta, se prekopicnili čez jarek in se zagnali čez deteljo. Paradižnik je za njimi vrgel njihovo ropotijo. »Tako, tako! Peš jo urežite okrog sveta!« je zabrundal.
Natb sta s soprogo spet sedla v svoje zaslužno, vitko vozilo. Kot tenčica, kot ponosna perjanica se je vil za njima oblak prahu in
ogljikovega monoksida. Tam za ovinkom so ju že čakali domači firbci, čakal ju je topli domek. Kolesa so zaškrtala po dvoriščnem pesku, na stežaj so se odprla vrata hiše in prtljažnika. Prtljaga se je preselila pod domačo streho. Oglejmo si zdaj zadnjo sliko naše zgodbe: Paradižnik in Paradižnica stojita na pragu.
Ljubeče sta zazrta v svoje vozilo. »Ga boš prebarval? Boš zbrisal napis?« de Klara. »Še na misel mi ne pride!« odvrne Paradižnik. »OKROG SVETA! To je vendar imenitna ideja za najino naslednje potovanje!«
-KONEC-
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
rEDENSk*LEDAP
Petek, 3 julija — Nada Sobota, 4. julija — Dan bore« Nedelja, 5. julija — Ciril Ponedeljek, 6. julija — Dušica Torek, 7. juublija — Vilko Sreda, 8. julija — Spela Četrtek, 9. julija — Tomaž
Brežice: 3. in 4. 7. danski barv. film »Opeka, žene in seks«. 5. In 6. 7. amer. barv. film »Ladja Fante m. 7. in 8. 7. franc. barv. film »Tri korake do blaznosti«.
Črnomelj: Od 3. do 5. 7. amer. barv. film »Goloroki šerif«. 7. in
8.	7. amer. barv. film »Kletev verne žene«.
Kostanjevica: 4. 7. jug. barvni film »Krvava makedonska svatba«. 5. 7. amer. film »Dvanajst zaznamovanih«. 8. 7. amer. film »Tarzan in njegova žena«.
Krško: 4. in 5. 7. amer. barvni film »Gomila morilcev«. 8. 7. fran. barv. film »Brigada Anti-Ganga«.
Metlika: Od 3. do 5. 7. franc, barv. film »Jetnica strasti«. Od 3-do 5. 7. franc.-ital. barv. film »Gospodar podzemlja«. 8. in 9. 7. francoski barvni film »Lamiel«.
Mirna: 4. in 5. angl. barv. film »Traper«.
Novo mesto: Od 3. do 5. 7. ameriški barvni film »Mc Kennino zlato«. Od 6. do 8. 7. angleški barvni film »Vroči pesek otoka Sylta«.
9.	in 10. 7. italijanski barvni film »Za vsako ceno«.
Sevnica: 4. in 5. 7. ameriški film »Robinson Crusoe«.
Sodražica: 4. in 5. 7. franc, film »Viva Marija«.
Ribnica: 4. in 5. 7. amer. barv. film »Ukročefta trmoglavka«.
Šentjernej: 4. in 5. 7. amer. barvni film »Simfonija herojev«.
Trebnje: 4. in 5. 7. ital. barvni avanturistični film »Deset tisoč do-larjev za pokol«.
Podpisani Leopold Vesel ml. iz Žiinaric 20 preklicujem in obžalujem vse besede, ki'sem jih iz-
SLUŽBO DOBI
SPREJMEMO vajenko — vajenca za uk trgovskega pomočnika. Interesenti naj se zglase v prodajalni BOROVO, Novo mesto.
IŠČEMO mlajše dekle, ki bi se želelo zaposliti kot gosp. pomočnica pri mlajši tričlanski družini. Cunder, Trubarjeva 79, Ljubljana.
DEKLE, ki ima veselje do dela v bifeju, sprejme bife »Lojze«, Zaloška c. 216 b, Ljubljana-Polje. Hrana in stanovanje sta preskrbljena.
BRIVSKO • FRIZERSKO vajenko sprejmem takoj. Stane Lavrin-šek, frizer, KrSko.
GOSPODINJSKO pomočnico, even tuaino samo za dopoldansko pomoč, sprejme družina Lešnjak, Novo mesto, Majde Sile 18. Javite se po možnosti od 14. do 15. .ure.
IŠČEMO samostojno, pridno in pošteno gospodinjo (predvsem upokojenko) za družino z odraslimi člani. Plačamo dobro, po želji damo tudi stanovanje in hrano. Pismene ponudbe do 15. julija na naslov: dr. Jurca, Ljubljana, Streliška 5.
SPREJMEM mizarskega vajenca
—	Artač, Kočevje, Prešernova ul. 5.
ZASEBNO gostišče išče priučeno ali izučeno kuharico, pridno in pošteno. Vsa oskrba v hlSl, tudi ostali pogoji zelo ugodni. Ponudbe pošljite pod šifro »Dolenjska«.
SLUŽBO dobi dekle za delo v go spodinjstvu in v aranžerski delavnici. Stane Kolman aranžer, Bled.
SPREJMEMO v učenje za dimnikarje več mladincev. Imeti morajo najmanj 6 razredov osnovne šole, biti morajo zdravi in fizično močni. Pismeno prošnjo je treba poslati do 30. julija 1970. Podjetje »Dimnik«, Ljub ljana, Prešernova 36/a, nudi vso oskrbo in delovno obleko.
ŠTIRIČLANSKA družina išče go spodinjsko pomočnico. Gros, Murglje 50, Ljubljana.
STANOVANJA
ZAKONCA brez otrok iščeta enosobno stanovanje oziroma večjo sobo z možnostjo* kuhanja in uporabo kopalnice v Šentjerneju. Naslov v upravi lista (1403/ 70).
ISčEM sobo in kuhinjo v centru Novega mesta ali bližnji okolici. Nudim visoko nagrado. Naslov v upravi lista (1405/70).
KUPIM
SMREKOVO SMOLO (čisto na brano) odkupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Predelava naravnih smol, Bled, Triglavska 7.
KUPIM hišo ali stanovanje v Novem mestu ali sodelujem pri gradnji začete hiše. Imam
80.000	din gotovine. Naslov v upravi lista (1396/70).
MOTORNA VOZILA
PRODAM fiat 750, karamboliran, stroj (mašina) je v brezhibnem stanju. Vidma)-, Šmihel 32, Novo mesto.
PRODAM fiat 600 D, dobro ohra njen. Jože Urbanč, Jelše 24, Leskovec pri Krškem. Ogled dopoldne.
NUJNO prodam fiat 750. Ana Rus. Trebnje 17, tel. 83-132.
FORD taunus 12 M, letnik 1966, četvero vrat sive barve, ali spačka drap barve, letnik 1966, dobro ohranjenega, takoj prodam. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesto, tei. 21-517.
PRODAM osebni avto Opel rekord, letnik 1956, dobro ohranjen. Vzamem tudi ček. Naslov v upravi lista (1359/70) '
POSEST
PRODAM
PRODAM snopovezalko po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1378—70).	,
PRODAM dve. palmi. V Ragov log 4, Novo mesto.
PRODAM traktorsko snopovezalko znamke Lanz in dvobrazdni plug Vodopivec, Roje 15, Šentjernej.
PRODAM žetveno napravo za kosilnico BCS. Marija Golobič, Kr-vavčji- vrh 6, Semič.
PRODAM motorno kosilnico znam. ke Fahr. Prane Miklavčič, mizar. Šentjernej.
PRODAM dvoletnega volića (500 kg*. Ivan škofljanc, Brege 2, Tlakovec pri Krškem.
PO UGODNI ceni prodam dobro ohranjeno kredenco in otoma-no. Anica Savnik. Adamičeva 20. Novo mesto.
PRODAM hladilnik (135 1), malo rabljen, brezhiben. Cesta komandanta Staneta 1, Novo metu).
PRODAM 700 do 1000 kv. m zazidalnega zemljišča na zelo lepem proštom v Krškem (levi breg). Vprašajte: Nova Resa 30, Krško (Rožančeva).
PRODAM hišo z gospodarskim po slopjem In nekaj zemlje v Dol. Dobravi 12. Informacije dobite v nedeljo v Dol. Nemški > asi 1 pri Angelci Vinšek.
PRODAM hišo in hlev ter 2 ha 45 arov zemlje pod gostiščem na Sremiču. Anton Kunej 22, Krško Dovoz do hiše z avtomobilom.
STAVBNO parcelo, preko 8 arov, ob glavni ce9ti na Vidmu takoj prodani. Primemo zlasti za o-brtnika. Drago Kastelic, Cesta krških žrtev 12, Krško.
PRODAM takoj vseljivo novejšo hišo (3 sobe, kuhinja, kopalnica) In vrt v centru trga Brestanica 57 ob Savi. Informacije ter ogled na kraju samem. Franc Krevelj, Brestanica 33.
TAKOJ vseljivo vilo s sadovnjakom, vrtom in garažo prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista.
RAZNO
PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S1 tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to Je rogaški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri HMELJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DO LENJKI.
ŽELITE TRAJEN in lep spomin?* Prstane in druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze), z izrezkom tega oglasa dobite 10 odstotkov popusta! UPOKOJENEC iSče žensko, staro do 40 let, medicinsko sestro ali drugega poklica, zaradi ženitve in za graditev hiše. Imam
80.000	din sredstev. Naslov v upravi lista (1396/70).
PLES NA B\ZENU v Krškem je odslej vsako soboto od 20. do 54 ur«. Igra »STEB« iz Bresta ni ca.
rekel v soboto, 3. januarja 1970, v gostilni »Pri Gorniku« v 2ima-ricah o Ivanu Čampi iz 2imaric 5, ker so neresnične in sem jih izrekel v vinjenem stanju. Ivanu Čampi se tudi zahvaljujem, da je umaknil zasebno tožbo zoper mene.
Ob boleči izgubi ljubega in dobrega moža, očeta in brata
FRANCA GRAČNERJA
te Sevnice se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem Številu spremili do zadnjega doma. Posebna hvala obrtnikom Šmarja, Sevnice in Boštanja, učencem osemletke in sosedom, ki so nam stali ob strani v teh bolečih trenutkih. Prisrčna hvala gospodu M. Kurniku za poslovilne besede in duhovščini za spremstvo in tolažbo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela, hčerka Urši. sin Mihevc, brat Anton, sestra Fanika in drugo sorodstvo
vu Figarju in Petru Sobarju za poslovilne besede ter delavski godbi za zadnje slovo. Žalujoči: hčerka Hedvika z družino, žena Katarina, vnuka Majda in Franci z družinama ter Pavel Kapš z družino
Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, brata in strica
FRANCA SAŠKA
iz Kočevja ki je umrl kot žrtev prometne nesreče, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravniku dr. Rupniku, govornikom za poslovilne besede, kolektivu in godbi radnika ter gospodu župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Erika z možem, sin Milivoj z ženo, sin Marjan, vnuki, bratje, sestre in drugo sorodstvo Kočevje, 18. junija 1970
Ob nenadni smrti našega dobrega in dragega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA BLATNIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom. prijateljem, sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, vsem, ki so darovali vence to ovetje ln pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala častnemu spremstvu gasilcev in pevskemu zboru. Posebna zahvala častiti duhovščini — gospodu dekanu Mihaelu Zevniku in gospodu dekanu iz Trebnjega.
Žalujoči: žena Anica, hči Anica « družino, sinovi Jože z Ivanko, Božidar, Vid, hčerki Milka in Marija ter sestre Minka, Ljudmila in Ivanka
^OBVESTILA I
Ob bridki izgubi naše drage mame. babice, prababice in tete
ANE ŠEPETAVC
iz Globokega 14
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih njene bolezni kakorkoli pomagali, ZB Globoko, kolektivu podjetja KRKA iz Brežic, kolektivu šole Globoko, kolektivu NR Kranj in vsem za podarjene vence in cvetje, gospodu župniku in vsem, in so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Ivan, Jože. Franc, Rudi, Tone, hčere: Anka, Milka, Rezika in Rozika z družinami in drugo sorodstvo
Ob tragični izgubi očeta, moža, starega očeta in pradeda
FRANCA ZAKOVŠKA
iz Šalke vasi 112 pri Kočevju
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje: kolektivu rudnika, sindikatu rudnika, krajevni organizaciji Zveze borcev Rudnik—Šalka vas, organizaciji ZB NOV, društvu upo kojencev, sindikatu občinske skupščine Kočevje, osnovni organizaciji RK Stara cerkev, sovaščanom in svojcem, ki so darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi tovarišem Francu Oberču, Vekosla-
NA VESELICAH vas bo po želji zabaval trio »Stane Bevc«. Ponudbe pošljite na naslov: Stane Bevc, Grosuplje, Adamičeva 11.
KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v
vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška.
BRIVCI IN FRIZERJI Novega mesta obveščamo cenjene stranke da bomo od 1. julija zaradi 42-umega delovnega tedna ob nedeljah in ponedeljkih imeli lokale zaprte. Ivanka Adam, Milka Pavlič, Oiril Puce.i, Jelka Šmalc, Zlata Kastelic, Jožica Šmid. Jože Novak, Franc Falk.ier, Jurij Pestner in Jože Kovačič. Za cenjeni obisk se priporočamo!
OBLAČILA OČISTI ekspresno družbeni servis Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5.. Odprto od 6. do 18. ure.
Gostilna Tone Luzar, Gomila pri Dragi, priredi v nedeljo, 5. julija, veliko vrtno veselico. Za dobro razpoloženje poskrbljeno. Vabljeni!
Rezi Vidrih, gostilničarka iz Otočca ob Krki, obvešča cenjene goste, da Je zaradi čiščenja gostilna od 34. junija dalje vsako sredo zaprta.
 --------------------------
SPRIDITE
• na veliko
•LOVSKO • PRIREDITEV
• v Škocjan v nedeljo,
• 5. julija.
• Vrtna veselica, tekmova-•nje v streljanju in raavitje J društvenega prapora.
• Vabi LD Škocjan!
Prav je, da zveste:
Zaradi odpreme ČP »DELO«:
POPOLNA ZMEDA!
SPOŠTOVANI NAROČNIKI!
Pretekli četrtek je bilo na naš račun, a brez sleherne naše krivde veliko jeze v skoraj vseh krajih, ki jih pokriva Dolenjski list: tiskarna oz. odprem-na služba CP »Delo« iz Ljubljane, ki tiska oz. od-premlja naš časnik, je po svoji krivdi zamenjala naročnikom prvo in drugo izdajo. Tako so v Črnomelj dobili I. izdajo, v Trebnje pa II. itd. Iz mnogih pošt so nam v četrtek in petek telefonirali, da je prišlo do zamenjave in da naročniki negodujejo. Pomagati ne moremo nič: naklada lista je bila v sredo zvečer iz Ljubljane prek pošt v celoti razdeljena. Hudo nam je zlasti za naročnike v krški občini, ker smo na komunski strani objavili celoten pregled o bogatem programu prireditev za letošnji občinski praznik, pa ljudje svoje izdaje niso dobili v roke.
Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem se opravičujemo zaradi napake, ki jo je kriva odprem-na služba CP DELO. Prosimo za razumevanje, v tiskarni pa smo se ostro pritožili, saj smo tudi glede odpreme časnika v celoti odvisni od CP DELO.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRŠKO ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV KRŠKO ODBOR GORJANSKEGA BATALJONA NOVO MESTO
VABIJO
4.	in 5. julija 1970 na Planino in v Podbočje
na partizansko srečanje
ob 25-letnici osvoboditve, proslavo občinskega pravnika in srečanje borcev Gorjanskega bataljona.
SPORED PRIREDITEV:
V soboto, 4. julija, ob 17. uri na Planini srečanje borcev Gorjanskega bataljona z domačini in s prebivalci sosedne Hrvatske na partizanskem mitingu ob tabornem ognju. Govoril bo tov. Perko Vencelj
—	štef.
Sodelujejo: taborniki, člani SNG iz Ljubljane: Vla-doša Simčič, Vida Levstik in France Presetnik, pevski zbor »Dušan Jereb« iz Novega mesta in partizanski harmonikarji.
V nedeljo, 5. julija, ob 10. uri v Podbočju slavnostno zborovanje borcev Gorjanskega bataljona in prebivalcev' gorjanskega območja. Slavnostni govor bo imel Tone Marinček, generalmajor v. p.
Sodelujejo: godba na pihala, pevski zbor DPD Brestanica, člani KUD »Lojze Košak« iz Kostanjevice in učenci osnovnih šol Kostanjevica in Podbočje.
Za prijetno počutje je vsestransko poskrbljeno.
Na svidenje na Planini in v Podbočju!
KOMISIJA ZA SKLEPANJE N ODPOVEDOVANJE DELOVNEGA RAZMERJA
»OPEKARNE« KANIŽARICA
razpisuje delovno mesto
DELOVODJE OBRATA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še enega izmed naslednjih pogojev:
—	da je gradbeni tehnik z ustrezno prakso ali gradbeni delovodja z ustrezno prakso.
■
Kandidati morajo poslati ponudbe * življenjepisom
in dokazili o izpolnjevanju pogojev do 20. jul. 1970 na naslov Opekarna, Kanižarica pri Črnomlju.
Sprejetih bo
25 UČENK
DELAVK
ki bodo v rednem delovnem razmerju in vsak drugi teden od 14.30 do 20.00 ure obiskovale izredni oddelek poklicne šole v BETI.
POGOJI za vpis:
uspešno zaključeni osmi razred osnovne šole, spričevalo o zdravstvenem stanju, sklenjena pogodba o obiskovanju izrednega oddelka poklicne šole.
Kandidati naj vložijo do 17. julija prošnje, kol kovane z 0,50 din, šolsko in zdravniško spričevalo v . upravi'konfekcije KOMET, Metlika.
DOLENJSKI
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski* konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo nwwu>, Ribnioa, Sevnica in Trebrce.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Godnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopeo, Marjan Lagan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, An« Vltkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: MarjMi Mo&kon.
IZHAJA VSAK CfeTRTEK — Posameana Številka 1 dinar
—	Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 34,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oz. ustrezna drugu valuta v teU vrednosti) — Toko« račun pri podruanici SDK v Novotn mestu: 521-8-9 — N ASI/) V UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStni predal 33 — Telefon (068 ) 31-327	— Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne
vračamo — Tisk« CGP »Delo« v Ljubljani.
KONFEKCIJA KOMET, METLIKA
objavlja
razpis za vpis v prvi letnik izrednega oddelka poklicne šole BETI, Metlika, za šolsko leto 1970/71