Ameriška Domoviiu* /%• iVtt' ERI emt m— RIO IVI E AM6RICAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANOUAO« ONLY NO. 168 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 31, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXII — VOL. LXH Ciprčani pripravljeni tvegati splošno vojno! Novi grobovi V.U — Višek uradnik ciprske grške vlade je izjavil, da ne bodo dovolili danes izkrcanja zamene turške posadke na Cipru, pa “če bi to sprožilo svetovno vojno.” CLEVELAND, O. — Po poročilu AP je zastopnik ciprske grške vlade izjavil, da ta ne bo dovolila danes izkrcanja 335 turskih častnikov in vojakov v Fa-rrragusti na Cipru, da zamenjajo Polovico turške vojaške enote, ki je na otoku na osnovi ženevske mednarodne pogodbe o neodvisnosti Cipra, pa četudi bi to sprožilo novo svetovno vojno. Iz-java sama kaže skrajno neodgovornost in zagrizenost ciprskih Grkov, ki so pripravljeni pognati ves svet v strahote atomskega uničenja, da bo le dosežen njihov cilj. Demonstracije v Turčiji in na Cipru Kako se je ciprska kriza zno-Vo zaostrila, kažejo demonstra-Gje proti Združenim državam v Ankari, ki so se jih udeležili tu-vojaki in častniki turške ar-noade. Istočasno so demonstrirali v Nikoziji na Cipru proti Ame-riki in Angliji ciprski Grki in vzklikali Hruščevu in Naserju. Nadškof Makarios, predsednik Gprske republike, se je med tem Podal v Aleksandrijo v Egipt na razgovor z Naserjem, ki je po-uudil Cipru pomoč v orožju za obrambo pred “napadom.” Makarios zavrača vse kompromise Amerika in Anglija iščeta izhod za rešitev krize, toda nadškof Makarios vztrajno zavrača Vse poskuse politične rešitve, ki nau ne dajejo vsega, kar zahteva. ■Igra na vse karte, izrablja vsa sredstva, da bi dosegel postav-Ijene cilje in se pri tem prav nič ne ozira na to, kam utegne taka Politika privesti. Turčija je objavila, da bo da-ries Poslala ladjo s svojimi vo-laki na Ciper, če ji tam ne bodo dovolili te izkrcati, se bo mirno vrnila v turško pristanišče Isken-1 odun, Turčija pa bo nato poslala *Pru ultimat: Ali naj dovoli za-^oujavo posadke ali pa sprejme odgovornost za posledice. -o----- Joseph Lekšan V Barbertonu, Ohio, je včeraj umrl v starosti 78 let znani in splošno spoštovani rojak-pionir, odličen društveni in kulturni delavec Joseph Lekšan s 196 W. 22 St. Umrl je v bolnišnici, kamor so ga dali prepeljati pred dvema tednoma, ko se mu je stanje nenadoma zelo poslabšalo. Rojen je bil 1. 1886 na Klancah pri Ložu v Sloveniji. Bil je član in 49 let tajnik Društva sv. Jožefa št. 110 KS Abranovich s 1199 E. 61 St. Tukaj zapušča starše Edwarda, lastnika Maple Lanes na 6918 St. Clair Ave., in mater Ann, roj. Miller, sestro Barbaro ter brata Edwarda in Marka. Pogreb bo iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda. Čas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob treh. Anthony Tisovec Po treh tednih bolezni je umrl v Richmond Heights bolnici 58 let stari Anthony Tisovec z 29713 Fairway Blvd., Wil-lowick, Ohio. Zapušča soprogo Thereso, roj. Turk, sinova An-thonyja R. in Kennetha J., hčer Deborah Lynn, sestro Angelo Cook in brata Josepha Taylor (v Teksasu). Oče Anton, mati Sophie, roj. Skerbec, sestre Mary Peters in Sophie in brat John so umrli pred več leti. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je član Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Zaposlen je bil pri Fisher Body Corp. Pogreb bo jutri ob 9.15 dop. iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega KITAJSKA JE ODKLONILA UDELEŽBO NA KONFERENCI KJ. Pred leti je bil tudi daljšo | zavoda na 458 E. 152 St. v cer-dobo eden podpredsednikov v|kev sv. Marije Magdalene na glanem odboru KSKJ. Bil je tudi član Slovenskega lovskega kluba, Zveze slovenskih društev v Barbertonu in Društva Najsv. Imena cerkve presv. Srca Jezusovega. Dolga leta je bil zastopnik Ameriške Domovine. Zapušča soprogo Gertrudo, sinove in hčere Julio Toth, Josepha Jr., Carla, Jennie McElroy, Bertho Drobnič in Josephino Borsos, 19 vnukov, brate Andrewa (v Clevelandu), Alojzija in Jakoba (zadnja dva v Sloveniji). Sin Frank je umrl pred nekaj leti. Pogreb bo v sredo, 2. septembra, ob 8.30 dopoldne iz pogrebnega zavoda Hahn v cerkev presv. Srca Jezusovega, kjer bo pogrebna sv. maša ob 9. uri. Charles Abranovich V nedeljo je bil v avtomobilski nesreči ubit v Thompsonu v Ohiu 14 mesecev stari Charles WASHINGTON, D. C. — Še predno je Johnson uradno naznanil, da se je odločil za H. Humphreyja kot podpredsedniškega kandidata, je časnikarjem povedal, da hoče dati podpredsedniku obširen delokrog. Podpredsednik bo v sporazumu z njim odločeval o politiki o vesolju, razoroževanju, vodil bo boj proti revščini, usmerjal socialno politiko, posebno pa prosveto. Podpredsednik ga bo tudi bolj pogosto zastopal na raznih svečanostih, sprejemih, pomagal mu bo pri obiskih v tujini, prevzemal bo posebno važne misije itd. Da bo podpredsednik lahko uradoval, kot se spodobi, bo B. Johnson predlagal Kongresu, naj mu da potreben denar, da bo za podpredsednika lahko pripravil primerne uradne prostore. Še en predsedniški kandidat CHICAGO, 111. — Prohibicij-ska stranka je postavila za svojega kandidata za predsednika ZDA nekega Earle H. Munna. Ta je izjavil, da volilni program ne obsega sajno prepoved točenja alkoholnih pijač, ampak tudi vrnitev dežele in vlade k u-poštevanju krščanskih načel, ki bolj in bolj izginjajo iz javnosti. Mrs. Mary Brunner V Cooperstownu, Pa., je umrla 90 let stara Mary Brunner, roj. Kotar, ki je do smrti svojega moža Johna živela na 719 E. 156 St. Pokojna je bila rojena v vasi Čeplje, občina Dole pri Litiji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1913. Tukaj so njeni edini sorodniki družina Marn na 156 St., v Jugoslaviji pa je zapustila sestro Rozalijo Kotar in brata Naceta. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v sredo ob Rdeča Kitajska je v odgovoru Sovjetski zvezi na vabilo na konferenco 15. decembra letos v Moskvi, kjer naj bi se razpravljalo o rusko-kitajskem sporu, zavrnila in jo obsodila, ker bo “povzročila razkol v mednarodnem komunizmu”. — Hruščev je obsodil kitajsko stališče. TOKIO, Jap. — Komunistična Kitajska je včeraj u-radno zavrnila sovjetsko vabilo na pripravljalno konferenco 25 komunističnih partij v Moskvo 15. decembra letos. Ta konferenca naj bi pripravila vse potrebno za rešitev rusko-kitajskega spora na konferenco vseh 90 komunističnih partij z vsega sveta, ki naj bi se sešla prihodnje leto. Kitajska komunistična partija je včeraj objavila preko radia Peiping svoj odgovor Sovjetski KP, v katerem L I zavrača vabilo na pripravljalno konferenco in to samo obsoja, ker da bo povzročila razkol v mednarodnem komu-nizmu. | Kitajci pravijo v svojem od- °beh partij in tudi obeh držav že svarili 80 različni in celo nasprotni, da jih ni več mogoče vzpore-diti v isto smer. govoru: “Mi smo vas da bo dan razkolniške konference dan vašega koraka v vaš lastni grob . .. Vaše pismo od 30. julija kaže, da ste neoziraje na vse posledice napravili že drugi dolg korak proti temu lastnemu grobu ...” Hruščev obsoja Mao-Tsetunga Vine Street ob desetih, nato v družinski grob na Kalvariji. Mary Zakrajšek Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 14309 Sylvia Ave. Mary Zakrajšek, roj Kleindienst, stara 63 let. Zapušča spprpga Franka, doma iz Dolenjih Ponikev pri Trebnjem na Dolenjskem, sinova Stanleya in Edwarda, 5 vnukov in vnukinj, brate Franka, Antona, Johna, Josepha, Lovrenca, Stanleyja in Matta. Sin Frank je umrl pred več leti. Rojena je bila v vasi Brezje, fara Mošnje. V Ameriki je bila 51 let. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovze- 8.15 zjutraj v cerkev M!arije te ob devetih, nato na All Souls Vpebovzete (na Holmes) ob de-pokopališče. vetih, nato pa na Kalvarijo. Pri izgredih črncev v Philadelphiji 31 prijetih PHILADELPHIA, Pa. — V petek zvečer je prišlo do izgredov, napadov in razbijanja v delu Nikita Hruščev je med tem North Philadelphie, kjer žive na svojem obisku na Slovaškem, pretežno črnci. Policija je pri-kamor je šel pretekli teden sla- je]a 31 oseb, 12 policajev je mo-vit 20-letnico upora proti naci- ralo iskati pomoč v bolnišnici, stom, izjavil, da Sovjetska ko- bilo pa je še desetine drugih ra-munistična partija ne mara u- njenih, največ seveda demon-vesti komunizma v nobeni de- strantov in razbijačev. Izgredi so želi s pomočjo .vojne, ker noče (;je ponovili tudi v soboto, graditi socializma na razvalinah! Povod izgredom, nemirom in civilizacije. S tem je odgov01^!, plenjenju je bil neki avtomobil, naravnost kitajskemu Mao-Tse- ^ je obtičal na cestnem križišču, tungu, ki zagovarja vojno kot p0]icija) ki je bila poklicana, je sredstvo ža končno zmago komu- botela avtomobil odstraniti s nizma nad kapitalizmom, pa če- križišča, voznik avtomobila pa tudi bi ta zahtevala stotine mili- ge je ^emu Uprl. Njegova žena jonov mrtvih. Ti naj bi bili P0 je začela tolči po policaju njegovem mnenju gnoj za nov, ^malu se je zbrala cela množica, socialističen raj na svetu. | ^ je p0iicaja zbila na tla. Izjave, pisma in medsebojni, Lopovi) tatovi in vlomilci so osebni napadi kažejo, da }e spor, .nost izkoristm in začeli med Kitajci in Rusi dejansko, okna trgovin in pleniti dosegel tak obseg in tako glo-, policija je morala poslati v del bino, da na njegovo odstranitev, ^ ^ se izgredi ni več mogoče računati. Interesi vg€ razpoložljive sile> da je vzpo Zaključek demokratske konvencije postal družabna prireditev ^Jlbricht izpušča politične jetnike BERLIN, Nem. — Vzhodna emčija je začela kar na tihem '^Uscati na svobodo stotine poli- eod'^ :ietnikov- Trdijo, da se 2 1 to na temelju tihega spora-y ^ med vladama Zahodne in p2 v°dne Nemčije. Zahodno-re!»Sk* oblasti so izpustile nam-Hof '3reZ VSakeSa pojasnila G. g0n e^a’ izdajatelja knjig in čaje iS°V V Vzhodnem Berlinu, ki akor^' Zaprt v Vhodni Nemčiji aJ U mesecev zaradi sum-Wfanjenja. 0sefPUstiii so skupine po do 50 v,’. kai;erih nekatere so bile rd;ci do 10 let. Trdijo, da bodo Onl!^iZpustili skupno več tisoč p°hticnih jetnikov ATLANTIC CITY, N.J. — Želja predsednika L. B. Johnsona, da bodi demokratska konvencija vzor sloge in discipline, je močno okrnil njeno politično vrednost. Ni politike brez trenj, ni političnega življenja brez o-strih debat. Konvencija je bila z izjemo prepira okoli delegacij iz Alabame in Mississippi j a res vzor sloge^ še celo prave debate o volivni platformi ni bilo. Zato je politična živahnost pojemala že tretji dan konvencije, četrti (zadnji) dan pa je čisto zaspala. Podnevi so delegati preganjali čas s sprehodi, izleti in obli-gatnimi čajankami in sprejemi. Med njimi je imel nekaj političnega pomena samo sprejem, s konvencijo samo ni hotela J da delegacije niso imele dosti imeti nobenega opravka. smisla za resno premišljevanje Kaj pomeni ime Kennedy, je o preteklosti. Jih je zanimala pokazala tudi konvencija v tisti točki, ko je slavila spomine velikih demokratov, ki so umrli po 1. 1960. Izbrala je tri: Kenne-dyja, Mrs. Roosevelt in Sam Rayburna. Spominsko slavnost je obvladalo od prvega trenutka ime Kennedy. Robert je bil pri tem delu spominske slavnosti glavni igralec. Svojo vlogo je dobro odigral. Na izrazih njegovega obraza so skušeni politiki lahko brali, kako hudo mu je, da njegovega brata ni več med živimi, pa tudi to, kako slabo se počuti na konvenciji. Povprečni delegatje se zato niso zmenili, prirejali so pokojniku ki ga je priredila Kennedyjeva ovacije, kot da bi bil živ, do- samo sodobnost. ga rojstnega dne. Bilo je to tako praznovanje, kot ga Amerika še ni videla. Bilo je res iz- stavila mir in red. Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Mrs. Justina Klančar z 1084 E. 67 St. je dobila iz Slovenije sporočilo, da ji je v ljubljanski bolnišnici umrla mama ga. Marija Klaus. Pogreb je bil v Malem Osolniku 25. avgusta. Pokojna je bila 24. junija povožena, ko so se v voz vpreženi konji splašili. Na poti domov— G. Anton Šubelj, znani pevovodja in pevec, pošilja prijateljem pozdrave z ladje C. Colombo na poti domov v Združene države z obiska v Jugoslaviji. Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zv. sejo v SDD na Recher Ave. Na dnevnem redu je praznovanje rojstnih dni. Podr. št. 32 SŽZ ima jutri ob sedmih zv. sejo v navadnih prostorih. So bile doslej pristranske?— Osem največjih clevelandskih bank se je obvezalo, da bo dajalo hipotečna posojila (mortgage) vsem prosilcem pod enakimi pogoji neoziraje se na njihovo vero, raso ali narodnostni izvor. — Obljuba zveni kot priznanje, da se doslej niso ravnale po tem načelu nepristranosti! Rojakinja oropana— V petek zgodaj zjutraj so štirje maskirani roparji napadli na stopnicah pred njenim stanovanjem nad njeno Tech’s Tavern na 882 E. 185 St. in nato v njem samem 68 let staro Mrs. Rose Tekavic, jo močno zbili in ji odnesli $2,500. Mrs. Rose Tekavic je zgodaj zjutraj zaprla bar in odšla z okoli $1,500 v stanovanje. Roparji so jo pričakali na stopnicah, jo zgrabili in tepli, jo prisilili, da jim je odprla stanovanje, nato pa ji vzeli denar, ki ga je imela s seboj, in še $1,000 iz jeklene blagajne v zidu, v katero so vlomili. V Euclid Glen-ville bzolnišndci so Mrs. Rose Tekavic obvezali in izjavili, da ni bila nevarnejše ranjena. Hej fČinoma sončno, malo hlad-Se' Najvišja temperatura 78. družina v čast vdovi pokojnega predsednika. Sprejem je bil v velikem hotelu, povabljenih je bilo nad 5,000 gostov, trajal je dolge ure. Povabljenci so gledali, da sprejema niso zamudili. Kdo ve, kdaj jim lahko še pride prav. Na sprejemu je namreč poleg vdove igral glavno vlogo Robert Kennedy, ki mu prerokujejo še veliko politično bodočnost. Morda se bo komu med povabljenci še ponudila prilika, da bo na to bodočnost obesil tudi svojo osebno. Mrs. J. F. Kennedy je po čajanki takoj šla nazaj v svoje letovišče, čim so se prireditelji in pokrovitelji konvencije spretno u-maknili v ozadje. Na spominski slavnosti smo končno slišali dva govora, ki sta bila nekaj vredna. Stevenson je govoril v spomin Mrs. Roosevelt, ženi pokojnega predsednika, Mr. Farley pa v spomin pokojnemu predsedniku predstavniškega doma Samu Rayburnu. Oba govora sta lepo združila spomin na Mrs. Roosevelt in na Rayburna z idejami, ki so pomagale demokratom do tolikih uspehov ravno s tem, da so postale meso. Videlo se je pa. Oba glavna govora po spominski slovesnosti nista mogla tako zelo navdušiti delegatov, da bi iztisnili iz sebe nov val še večjih ovacij. Johnson ni mogel povedati kaj novega, saj je svet že vse izvedel v njegovi, to se pravi uradni demokratski platformi. Humphrey je v svojem govoru vsaj povedal, kaj hoče delati in kaj ne. Prvi del njegovega govora je bil slavospev Johnsonu, kar naj bi pomenilo obljubo, da mu ne bo delal nobenih sitnosti, kot so nekateri politiki, ki podpredsedniškega kandidata ne gledajo z j 1 e p i m očesom, napovedovali. Drugi del njegovega govora je bil posvečen napadom na Gold-waterja, je torej pomenil voliv-no polemiko. Tu je Humphrey upravičil svoj sloves, da je dober in udaren govornik. Gold-water bo tekom prihodnjih dveh mesecev imel dosti sitnosti z njim. Že na konvenciji je bilo namreč jasno, da bo postal Humphrey glavni demokratski govornik v letošnjem volivnem boju. Truman prerokuje: Johnsonova zmaga bo večja od Rooseveltove WASHINGTON, D. C. — Biv ši predsednik Truman ni mogel raz teksaške baharije, široko-grudnosti in — bogatije. Običaj-' na torta je bila tako velika, da *ti na konvencijo, toda politično bi jo Johnsonova družina ne žilico ima pa še zmeraj. Je na spravila s sveta do prihodnjega primer izjavil, da bo Johnson rojstnega dne. Na morju so na- let°s zmagal še bolj blesteče kot pravili poskus, da pričarajo “be- Roosevelt leta 1936. Takrat je neško noč”, v zraku pa so za tre- Roosevelt zmagal v 46 od 43 dr nutek pokazali s pomočjo svet- ^av- Republikanci so zmagali sa-lobnih raket predsednikovo po- mo v Maine in Vermont, dobo v velikosti 600 kvadratnih Truman seveda ni utemeljil čevljev. j svoje napovedi, ta posel je pre- „ , , . , pustil delegatom v Atlantic City, Naj se dodenemo, da je demo- ki ^ se ga tudi lotm z veliko kratsko konvencijo gledalo Potem se je začela tretja točka četrtkovega družabnega programa: praznovanje Johsonove- na televiziji po cenitvi strokovnjakov kakih 24 milijonov gledalcev, torej nekako 10% več kot republikansko. Pri tem je značilna pripomba nekaterih delegatov, ki so smatrali konvencijo za resno stvar, da so namreč gledalci na televiziji videli več kot delegatje. Tri televizijske1 postaje so bile namreč postav-1 Ijene v konvencijski dvorani tako nerodno, da so zakrivale pogled ravno na važne dele dvorane. Kakšen vtis so gledalci na televiziji odnesli s konvencije? Sodbe si zelo nasprotujejo; za mnoge je bila to odlična politična prireditev, za druge navaden cirkus, za tretje pa ponesrečen otroški vrtec. Kdo ima prav? se ga vnemo. Vojaki večji potrošniki Vojaki rabijo za svoje obleke in perilo 18-krat več volne kot povprečni civilisti. -----o----- Zadnje vesti NEW YORK, N. Y. — Mrs. Luce je izstopila iz borbe za senatorja v državi New York, izjavila je, da ne bo sprejela imenovanja za kandidata konservativne stranke. Tako bo boj za mesto senatorja le med republikancem K. Keatingom in demokratom R. F. Kennedy-jem. ANKARA, Tur. — V zadnjih treh dneh je prišlo do hudih izgredov in demonstracij ne samo v Ankari, Istambulu, ampak tudi v Izmiru in drugod. V Iz-miru so demonstranti napravili veliko škodo na tamkajšnjem velesejmu v paviljonih Sovjetske zveze, Združenih držav, Češkoslovaške, Bolgarije,1 Anglije in Egipta. Vlada je končno prepovedala vse de-! monstracije. Da bi zmanjšala mednarodno napetost, je poslala 100,000 mož, ki jih je zbrala za morebitno izkrcanje na Cipru, nazaj v njihove garnizije in odložila zamenjavo posadke na Cipru, določeno za danes. SAJGON, J Vlet. — Oblasti trdijo, da so za zadnjimi nemiri in spopadi v Sajgonu in drugih mestih po Južnem Vietnamu komunisti in njihovi pomočniki. Gen. Khanh je trenutno na zdravniškem dopustu, vendar upajo, da se bo skoro vrnil na vodstvo države. LEOPOLDVILLE, Kon. — Vlada predsednika Combeja je včeraj ponovno objavila, da so njene čete zavzele mesto Albertville v* vzhodnem delu dežele, središče severne Katan-ge, ki je služilo nekaj časa za glavno mesto uporniške vlade. Uporniki se menda pripravljajo na nov napad na mesto Bu-kavu, kjer so jih vladne čete šele nedavno premagale. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 31, 1964 Ameriška Domovina 3A'IJ!Ulil@JS3gCTia3r^-1 j.'.l ^ 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: '/jk Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 168 Mon., Aug. 31, 1964 Kdo je izdajalec? jih razjedajo še notranji spori. Postali so nerodivitna zemlja, le redki so med njimi, ki še sledijo razvoju, pa tudi duhovnemu razpadanju komunizma v Sloveniji. Niso pa še toliko dozoreli, da bi napravili iz svojih opazovanj primerne praktične zaključke in jih skušali uveljaviti v okrnjeni politični emigraciji. Zato ne sme nihče pričakovati, da bi se vsaj del teh ostankov ravnal po načelu, da je nasprotnik mojega nasprotnika vsaj moj bližnji, ako že ne zaveznik, da bi dognal doslednost, ki mu svetuje, da išče stike z vsakim nasprotnikom komunizma ne glede na njegovo barvo. Tako daleč še nismo. Zadovoljiti se moramo s poniž-nejšim zaključkom: kar je še politične emigracije, naj vsaj gleda realno v svet in ne misli več, da se komunizem ni nič spremenil, akoravno ni menjal svoje ideološke osnove, in naj vsaj prizna, da nima več prav, kdor sodi vse komuniste po enem kopitu. Če slovenski komunisti sami trdijo, da je nekaj njihove rdeče mladine padlo pod vpliv “klerikalizma”, zakaj preiti to obtožbo kot komunistično psovko na račun mladih komunističnih urednikov in ne izrabiti tega vpliva v obrambo politične svobode? O tem bi morali ostanki slovenske politične emigracije debatirati, ne pa pogrevati spore, ki spadajo v preteklost in ne zanimajo niti komunistov. J. A. merikanski Slovenec” in velika slovenska župnija sv. Jožefa. V to središče so prihajale in še vedno prihajajo vse razne slovenske vesti iz slovenskih naselbin po Ameriki, namreč, o kakih nezgodah med Slovenci, o veselih dogodkih, kakor tudi kdo je na bolniški podpori ali kadar kak član KSKJ reče za vedno Ameriki in vsemu svetu “good-bye”! Drugače bi še mar-sikak smrtni slučaj med nami Slovenci po Ameriki ne bil znan. Tako pa mnogi poročajo središču in tako izvemo za no' vice tudi od drugod. Ko sem zadnjič omenjal v dopisu pok. Jožeta Klemenčiča in nekatere druge, kar se je vr šilo tu pred 60 in 70 leti in potem še več desetletij za tem, ta- Novo podjetje za popravilo ladij v Kopru Letos v februarju je prišla v prisilno 1 i k v i d acijo. piranska ladjedelnica zaradi večstomili-jonske izgube. Marsikdo je bil ob tem presenečen, piše ljubljansko “Delo” o tem 19. julija letos, ker “smo dotlej slišali samo hvalo o delu in uspehih tega podjetja. Dotlej se tudi ni nihče spodtikal ob visokih o-sebnih dohodkih, ki so jih delili v tem podjetju, ko so na primer leta 1962 med vsemi indu- krat je bilo res tu pri Sv. Jože- strijskimi panogami v Sloveniji Nikoli nam ni padlo na um, da bomo mogli že 20 let po državljanski vojni v Sloveniji postaviti to vprašanje komunistom. Nismo nikoli sanjali, da se bo kolo časa že v dveh desetletjih zavrtelo na svojo prvotno lego in da bo ponovilo isto vprašanje, ki so o njem komunisti v Sloveniji mislili, da so nanj našli odgovor za večne čase. Povod za tako vprašanje nam je dala dolga obsodba znanega mesečnika Perspektive, ki smo o njegovi smrti pisali pred ledni na tem mestu. V glavni ideološki reviji “Teorija in Praksa je namreč tovariš Kavčič ponovno obračunal z gibanjem okoli Perspektiv v članku “Za avtentično opredelitev . V članku je hotel največ oprati samega sebe za izjave, ki jih je dal uredništvu Perspektiv, kjer je govoril preveč odkrito in s tem sprožil debato, ki radi nje boli še danes glava vse slovenske komuniste. V članku pa je tudi nehote sprožil vprašanje, kdo je izdajalec? Moramo najprej poseči nazaj v dobo državljanske vojne in prva leta po njej. Takrat so slovenski komunisti ob krepkem pritrjevanju vseh njihovih podrepniških organi-cij, posebno “Osvobodilne fronte”, proglasili za izdajalca vsakogar, ki so ga smatrali za svojega resničnega ali samo namišljenega sovražnika, ali vsaj nasprotnika. Med glasila izdajalskih krogov je seveda spadal tudi takratni ljubljanski list “Slovenski dom”, ker je stalno povdarjal staro resnico, da je komunizem mladika, ki je tuja slovenskemu drevesu in da se ne bo nikoli prijela, ako bi jo kdo hotel vcepiti. Zgodba je znana, je ni treba ponovno razlagati. To ie bilo 1. 1944 in naprej do konca vojne. L. 1964 pa je Kavčič v omenjenem članku tako vneto preganjal perspektivce, da je na njihov račun napisal sledeče besede: “Odkar je utihnil glas klerofašisfičnega ‘Slovenskega doma’, pri nas ni nihče več enačil širjenje markizma z ‘nasilnim' in nesmotrnim vnašanjem tradiciji slovenske kulture tujih pojmov, kriterijev in vrednot’. To so 1. 1964 spet storili avtorji famoznega manifesta perspektivovskih kulturnikov’, kjer najdemo pravkar navedeno označbo ... Od okupacije sem nismo brali take tirade o veri kot posredniku med Slovenci in Evropo, kakršno je zapisal Primož Kozak v svojih opombah na rob vatikanskemu koncilu, kjer pravi: ‘Tudi vera je ideološko enostranska, vendar nosi s sabo svojo interpretacijo evropskih zgodovinskih, filozofskih, kulrurnih, moralnih dejanj, se pravi, implicite nosi s sabo Evropo in sodobnega Slovenca povezuje z njo in vključuje vanjo.’ Veljko Rus pa kar naravnost zahteva opozicijsko stranko .. Mislimo, da že ti citati iz- gornjega članka zadostujejo, da so vodilni slovenski komunisti uvrstili med medvojne in povojne bele, črne in drugače pobarvane izdajalce tudi svojo rdečo mladino, vsaj tisto, ki se je zbirala okoli Perspektiv. Koliko pa je teh sodobnih rdečih izdajalcev? Številke ne ve nihče, verjetno pa jih je več kot je urednikov, sodelavcev in bralcev Perspektiv. O tem pričajo komunistične tožbe o vplivu perspektivcev v na mlado slov. inteligenco. Še celo komunistični študentje niso bili varni pred to nalezljivo boleznijo. O tem priča tožba, da se voditelji komunistične mladine niso znali pravi čas postaviti po robu tem najnovejšim izdajalcem, pa tudi pisanje dijaškega lista “Tribuna”, ki je postal tako nezanesljiv, da mu je morala komunistična policija preiskati obisti. Obstoja tudi obširna plast tihih oboževalcev idej, ki jih zagovarjajo perspektivci, toda ti nimajo toliko poguma, da bi se pokazali v javnosti. Kjer pa ne čutijo nad seboj “očesa postave”, so zgovornejši. Vodilni slovenski komunisti seveda ne bodo svoje mladine uvrstili med izdajalce, to bi bila prehuda obsodba njihove lastne politike. Svojih izdajalcev tudi ne bodo postavljali ob zid ali pa pod vešala, toda spravljali jih bodo v ječe, obdarovali z brezposelnostjo itd. To seveda bo samo podžigalo odpor proti komunistični diktaturi, odpor pa režima ne bo zlomil, pripravljal pa bo pota za zlom. II. Povojno emigracijo so vsi ti dogodki prehiteli in presenetili, kolikor je sploh zvedela zanje. Ali bo kaj reagirala nanje? Odgovor bi nam lahko olajšale sledeče misli: Naša emigracija med 1. 1941 in 1951 je imela izrazit političen značaj. Kdor je takrat bežal, je bežal ne iz gospo darskih razlogov, ampak z namenom, da uteče preganjanju komunistične diktature. Seveda je tudi ona padla pod udarec pregovora: Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Čas je preobrazil večino emigracije in jo iz politične prelevil v gospodarsko. To velja za vsako emigracijo. ne samo za slovensko. Od prvotne naše politične emigracije so ostali samo še drobci, ki niso med seboj povezani. Ravno narobe, razklani so med seboj in povrhu. 1 A-l »KAVI TON« S BESEDA IZ NARODA cevi oštariji popivali kar po dva dni skupaj. Zapili so ves dobiček in se večkrat s praznimi že-po vrnili domov. Doma so jih potem ženice dobro spovedale, da so se vsi dedci potem več dni kislo držali, kakor noben svetnik v pratikah ne tako. “Moj stric je imel par konj, s katerimi je “fural” okrog. Ker se je rad ustavljal v oštarijah, so konji, ko so vozili, zavili kar Joliet, 111. — V nedeljo, 2. sami k vsaki oštariji in se usta- avgusta, smo sedeli na Juretovem vrtu pod jablano in se pogovarjali o Porcinjuklju v nekdanjih starih časih. Nick je pripomnil, da ob Porcinjuklju je bila vsa Belokrajina v Novem mestu s čebulo, pa po odpustke so šli v frančiškansko cerkev. Vso noč so obiskavali cerkev in molili za srečno življenje in srečno večnost. Kako globoko veren narod je bil nekdaj. Jure in Bara sta povedala nekaj dogodkov iz svojih mladih let. Jure je omenjal svojega strica, ki da je znal čebulo tako umetno splesti v kite, da je bilo kar lepo za videti. Bara pa je pripovedovala, kako je kot mala deklica šla večkrat z materjo v Novo mesto, ter da je tam na glavnem trgu pazila na čebulo in jerbas, v katerem je mati nesla kak sadni pridelek na trg, da je dobila kak groš za sol, petrolej in tako robo. Če so dobro prodali, so šli potem veselo domov, če pa slabo, so klaverno koračili po vijugastih gozdnih stezah preko Gorjancev domov. Nato je Jure omenil, da je že dvakrat videl v Ameriški Domovini v dopisu g. Petra Selaka iz Anglije, da omenja njega in mene ter Baro. Zadnjič celo, da je o Gorjancih nekaj pisal. Jaz sem dodal, da sem tudi o-pazil, in da je bilo lepo. Bara je pripomnila, da dopisnik P. Selak mora ,biti gotovo Belokranjec, drugače bi težko vedel vse, kar omenja. Jure pa fu v Jolietu veliko slovensko življenje. Najbrže več, kakor v kakem trgu in mestecu za mor- dosegli najvišje povprečje oseb-i’ nih dohodkov, nad 44,000 dinarjev v času, ko je znašalo po- jem doma v Sloveniji. Bilo je’vprečje za vso industrijo v Slo. vili. Od Zajčeve oštarije pa domov so pot poznali bolj, kakor pa katerikoli voznik. Saj so stri ca velikokrat spečega pripeljali na vozu domov. Tam ob “vahti” na Gorjancih so večkrat počitnikovali po kranjski deželi tavajoči cigani. In enkrat so ciganski nepridipravi ustavili stričev voz,’ na katerem se je peljal speč domov. Na zadnjih dveh kolesih so mu izdrli iz osi-šča zaponke in seveda tudi iz žepa so mu pobrali devet goldinarjev, kar je bil takrat velik denar. Nato so konje pognali in čez par minut so se zadnja kolesa razlezla z osišča in zadnji konec voza je štrbunknil na tla in stric se je zavalil z voza v graben. Godrnjajoč se je prebudil in vpraševal: Kaj se je pa zgodilo? Ko je kolesa nasadi nazaj in jih z nekimi klini zataknil, da so bila varna, da se ne bi zopet razlezla, je potipal žep in videl, da je prazen. Tedaj je šele rentačil. Ko je privozil domov, je dejal: Kdor je to naredil, naj ga koklja brcne — cesar pa na “gauge” pošlje! Kar ves mesec je ponavljal to. Cigane pa tako črtil, da bi jih dal kar za pete vse pobesiti, tako je večkrat izjavil. Saj res ni bilo prijetno. Stric je tam ob Kolpi in čez Kolpo “švercal” (tihotapil) prašiče in razne druge mrhe, pa so mu zaslužek cigani pokradli, kdo bi se ne jezil? Eh, Gorjanci in potovanja je dejal: Mogoče in mogoče, da Preko njih! O teh je vedel moj ni. Mnogi so, ki vse slovenske kraje dobro poznajo. Nick se je že premikal na svojem sedežu in čakal, kdaj bomo drugi jenjali, da bo še on svojo besedo postavil k predmetu. Zakašljal je, nato pa izjavil: “Preje smo govorili o Porcinjuklju in sejmovih v Novem mestu in pa kako so naši ljudje hodili preko Gorjancev v Novo mesto. Moj stric, katerega sem včasih že v prejšnjih dopisih omenil ob kakem slučaju, je bil menda na vsakem sejmu v Novem mestu. Vozil je tja ob prvih ponedeljkih prašiče, kadar pa je bil živinski sejem, pa gonil tja kravice, vole in telice. Kadar je šel z vozom, je vedno kdo prisedel k njemu. Sprejemal jih je pa le z zaobljubo, da ne bodo pozabili za kak polič pijače dati. In kadar so bili z njim taki, ki se vinca niso branili, so potem, ko so se vračali, tam'na “vahti” v nekdanji Zaj- stric dosti povedati in včasih prav zanimivo.” Bara je v tem pogovoru pristavila: “Bogme, naši belokranjski ljudje so bili zanimivi. Dobri, z zlatimi srci do vseh, kdor je bi dober z njimi. Bogme, takih ni več, takih nikjer na svetu ne delajo več..je ugotovila Bara. Pristavim, kar prav je ugoto vila! * KAKO JE SE KAJ DRU GAČE pri nas in okrog nas? — Kar se tiče slovenskega življenja in udejstvovanja, je precej tako, kakor po drugih naših naselbinah. Le toliko je tega malo več v večjih naselbinah, kakor je na primer naša naselbina, da je tu sedež prve in najstarejše slovenske podporne organizacije, ki je bila do lani KSKJ (zdaj.: Ameriška Slovenska Katoliška Jednota). Poleg tega je tu izhajal tudi prvi slovenski list nad trideset let, to je “A- tu slovenskih ljudi, da se je kar trlo. še danes se spominjam kakih 60 let ali kaj takega nazaj, ko me je pokojni “Šturmov Tonček” (Anton Kostelc iz La Salle) predstavil “slov. kralju” Jolietu. Lahko si to mislite, kdo je to bil? Še danes ga vidim duhu — širok teksaške oblike klobuk. Dolg z malo razklanim toncem na hrbtu “rekelc”. Dolge, že malo posivele lase, precej telesne oblike, kot kak dobro rejeni zvezni senator tistočasne oblike. Kar močan vtis je naredil na mene. Tako, to so naši slovenski Amerikanci, sem sam Dri sebi občudoval take junake. In res, taki so bili. Že preizkušeni, prekaljeni s trpljenjem in skušnjami življenja. Mi tedaj pa še novinci proti njim kot kaki šolski kratkohlačniki. Mi mladi novinci — tu pa preizkušeni Amerikanci naše slovenske krvi. Morda ni vsak tako čutil, kakor sem jaz in menda zato mi to tolikokrat stopi v spomin. Občudujem pionirje, kakor spoštujejo dobri sinovi svoje očete. Koliko so morali prestati! A vse so premagali z neko dobro slovensko voljo, katere je dandanes vedno manj in manj svetu. Koliko so morali telesno pretrpeti za vsak zaslužen cent v tistih časih. Pa so kljub temu imeli vedno odprte roke za svoje cerkve, društva, jedno-te in v veliki meri tudi za svojo staro domovino. Upam, da bi smelo lahko zapisal, da najbrže ni dosti tistih cerkva in kapel v stari domovini, ki bi se ne držal v zvonikih zvonov, ali pa njih sten tudi kak ameriški dolar. Vse to je sicer preteklost, marsikje že pozabljena, a je resnična in le škoda, da premalo znana mlajšim rodovom tu in tam. Omenjam to le radi spominov na preteklost. Naj zadostuje za to pot. O drugih zadevah in dogodkih prihodnjič. Tone s hriba Dolga doba vztrajnega in vestnega dela Cleveland, O. — Mr. Franik Zupančič na 6728 Edna Avenue se z veseljem spominja važnih dogodkov, ki so v glavnem določili pot njegovega življenja. Dne 5. novembra 1905 se je v Ljubljani poročil z Magdaleno Jurkošek iz Jurkloštra pri Celju. Naslednji dan sta odpotovala v Ameriko. V Clevelandu je takoj dobil delo. Od 1. avgusta 1906 do današnjih dni je 1 P°šiljanj3 veniji komaj 29,000, najnižje pa 24,000 .. Ker je ladjedelnica propadla, bila pa je potreba po podjetju za popravljanje in obnovo ladij, je občina Koper ustanovila novo podjetje, ki naj bi opravljalo samo te naloge. Novo podjet je je prevzelo jedro strokovnih delavcev prejšnje ladjedelnice in tudi del njenih naprav. V glavnem pa se bo ustanovilo, če bo le mogoče, v soseščini tovorne luke v Kopru. Škodljiva verižna reakcija “Mala zelena žabica se je pognala navzgor. Skočila je, pa ne za muho, za cenami!... Deček ob prodajnem pultu ni mogel razumeti, še včeraj je dobil žabico za 7 dinarjev — danes stane 8 dinarjev?” — Tako je začel France Jeras v ljubljanskem listu “Delo” kritizirati dviganje cen, ki se je od moke, kruha in sladkorja, ko je bilo pretekli mesec uradno razglašeno in določeno, raztegnilo tudi na večino druge robe po načelu “verižne reakcije”. Cene so 18. julija dvignili za 18 do 25%. Posebno so podražili moko, kruh, sladkor, pa tudi prevoz po železnici. V odškodnino so primaknili mesečnim plačam po 1,500 dinarjev na mesec, kar predstavlja v Sloveniji povprečno 5% plače. Povišanje cen je prizadelo tudi tisoče turistov in drugih obi skovalcev Jugoslavije. Tem niso dali za to nobene odškodnine, še celo z običajnim 20-odstot nim popustom pri nakupih devizami jim delajo težave. Dvig cen za 18-25% pomeni zmanjšanje vrednosti dinarja na domačem trgu za tak odstotek. Tega zmanjšanja vrednosti di narja oblasti pri menjavi dolarjev, frankov, mark in drugih tujih valut seveda nič ne upo števajo. Bivanje in življenje Jugoslaviji je tako za tujce po stalo veliko dražje, čeprav je že doslej Jugoslavija komaj mogla tekmovati z drugimi deželami v boju za tuje turiste. Tudi Jugoslovani, ki žive tujini in podpirajo od tam sorodnike doma, so z omenjenim zvišanjem prizadeti. Njihove podpore doma ne zaležejo več toliko. To bo brez dvoma privedlo te od neposrednega pošiljanja denarja v Jugoslavijo, kar je tamkajšnjemu režimu najbolj všeč, k novemu načinu pomoči, pa naj bo že ta v obliki daljnjega pa 2,490 dinarjev. Novo elektrarno na Dravi grade Na Dravskem polju med Mariborom in Ptujem so ob Dravi začeli graditi novo, veliko hidroelektrarno “Srednja Drava L” Nova elektrarna bo predvidoma gotova leta 1966. Prve lopate so se zavrtale v zemljo 17. maja letos, sedaj pa delajo s polno paro, da bi mogli načrt izvesti pravočasno. Stiska za električno silo je še vedno občutna in je njena uporaba še vedno omejena tako v industriji kot v gospodinjstvih. “Vrata so odprta” Pod gornjjim naslovom poroča “Delo” o razgovoru z Jožetom Šerjakom, Slovencem iz Pijave gorice, ki se je pred 40 ' eti izselil v Kanado in živi v Dredmestju Toronta. V (titovskem) tedniku “Jedinstvo” ureja slovensko rubriko, šerjak je dejal, da se že dalj časa trudi, da bi dobili Slovenci v Kanadi vsaj svojo stran v srbo-hrva-škem “Jedinstvu”, če že ne morejo imeti svojega lastnega lista. Doslej se mu ni posrečilo tega doseči. Šerjak sodi, da je v Kanadi takih 14,000 Slovencev, od tega 8,000 v Torontu. Večina Slovencev je po mnenju šerjaka “lojalna do Jugoslavije in le manjšina je pod vplivom zagrizenih Delogardistov, ki, kjer le morejo, sejejo sovraštvo do Jugoslavije in ji poskušajo škodovati.” Šerjak trdi, da so ti “belogardisti” tudi svarili jugoslovanske naseljence v Kanadi, naj ne hodijo domov, da pa v tem niso bili vedno uspešni. “Vrata so odprta,“ trdita tako Šerjak kot dopisnik “Dela” in Šerjak je napovedal, da bo prihodnje leto obisk Slovencev iz Kanade še večji, kot je bil letos. NA-MA bo povečana V nekdanji Batovi palači nasproti Pošte v Ljubljani so pred leti namestili veleblagovnico NA-MA. Prostori so postali premajhni in letos so začeli graditi nov del, ki bo kot trdi ljubljansko “Delo” do 29. novembra letos že odprt. V novi veleblagovnici bo na razpolago vsakovrstno blago, tudi športne in lovske potrebščine in obutev, kar v sedanji veleblagovnici nimajo. V poslopju bo tudi okrepčevalnica za obiskovalce in tele- 4 fonske govorilnice. Portorož dobi igralnico? Portorož, “Biser severnega Jadrana”, je imel pred vojno mednarodno znano igralnico, podobno igralnicam v San Remu in Monte Carlu. Po vojni igralnice niso obnovili, ker ni bilo za to nobenega zanimanja. Sedaj se je menda začela za odprtje igralnice v Portorožu zanimati igralnica v San Remu. Ta naj bi dejansko vzela v najem prostore za tako igralnico v hotelu Palace in temu plačevala primerno najemnino z deležem pri dobičku. Igralnica naj bi bila namenjena le tujcem. V “Lukariji” manj čebule Kmetje na Ptujskem polju vsako leto bolj opuščajo pridelovanje čebule za trg. To se moč- stalno zaposlen pri W. S. Tyler dolarjev in dinarjev na “črno Co. Te službe ni nikdar prekinil in jo opravlja še danes, čeprav je bil rojen leta 1883. Zena Magdalena še vedno pridno gospodinji njemu in sinovom in se mu dobrodušno smeji, ko on pripoveduje o škofu Misiji, katehetu Smrekarju ali pa Karlu Linhartu, ki je o-koli leta 1895 v Ljubljani izdajal socijalistični list Rdeči Prapor. Odkar sta prišla z ženo v Cleveland, pa nista več veliko , . v.,. no pozna letos, ko so jim ponu- blaga ah pošiljanja dili da jim bi v pogodbenem sodelovanju plačali za kilogram Novi otroški dodatki i prvovrstne čebule le 45 dinar-Po novi uredbi dobivajo poro-'jev. Lani so dobili za kg še 55 čeni delavci v Jugoslaviji za o-'dinarjev, kar je bilo že nekje troke posebne mesečne dodatke, na meji donosnosti... če nimajo nobene lastne zemlje.) Trgovska mreža rajše naroča Za enega otroka dobe od 1. av- čebulo iz Makedonije, kjer je gusta letos mesečno po 4,050 di-'cenejša ... Ljubljansko “Delo”, narjev, za dva 7,910 dinarjev, za po katerem posnemamo poroči-tri 11,330 dinarjev, za štiri lo, pravi, da se bodo morali 14,310 dinarjev, za vsakega na- kmetje že na kak način potru- ■" 1' “ | diti, da bodo ceno čebuli zniža- prebiva že 42 let. Frank pa ni li, če naj “Lukarija” obdrži slo-le zvest in vztrajen delavec, j ves, po katerem je dobila svoje potovala. Frank sam mi od te-'ampak tudi odličen Slovenec.1 ime. — Dvomimo, da bi bilo daj dalje nič več vstopil v no- Mr. in Mrs. Zupančič naše iskre-' kmetom toliko za sloves, kot za ben vlak. V sedanji svoji hiši ce čestitke! Z. AD. zaslužek! AJHLERISKA DC5MUVINA, Bolgarske, ruske in druge povesti KaKO se je MIHAL LOJAS stalo. OBESIL. Poljski spisal (( K. Przerwa-Tetmajer. Kar je, to je, kaj pa še bo, Sain Bog ve.” Tako je govoril Mihal Bul-Kovanj ! Kožnega jec Loj as Košla s ■ p w- Kamra (plavža). | pa je zapel: Kj» jaz sem pa fant in sem Tater otrok, ! eJ» če se napijem, gre vse na poskok!” In Je poskočil. LV^ dolina se suče okrog j ^er J® silno pijan. L u se izpodtakne ob štoru, am.ob kamnu, zdaj na desno, aj na levo, zdaj se zaleti | aPrej, zdaj zasuče — in tako ‘e vsa dolina njegova. Z Go-jlc 0Ve Cube pa gleda mesec n človek bi prisegel, da se ^nha” smeje. 11 .Kej, kako se mi posme-uJe od tam gori! Ko bi mi bil j e blizu. Skupil bi eno po 1 ustem svetlem licu!” Kiko je govoril Mihal Lojas p se zadel ob smrekov štor. .^klicane so te steze od Ka-je 0vk do Kondratove in toliko L 'u- srnrek, da je groza, p ! je obstal, se vzrav-i Z ’ S* P°Pravil klobuk in za-: l./K 8 Pestjo, a veselo, j p Kaj? Ali nisem jaz Mihal j g ^ c'k Hovanjec Lojas Košla osnega Hamra? Ali morda "‘setn? Kaj?” L Ka niy nj ugovarjal, /^luškaval je za trenotje, I/./1- kakor se spodobi ko-^Jznemu dedcu, a nihče se ni b asil. Zato si je še enkrat Popravil klobuk in žvižgajoč ° ovratil dalje. Potem pa je fniendral in zapel: leni so povšeči uha zajca, l0/ jelenji, pa ocvrta jajca.” 'ez čas pa je pričel govoriti sam s sabo: sem se, to se ve! ^ ‘Kapi! aPil sem se. Pa zakaj sem se j/P'l? Ker mi Bog ni naklo-Seen' Kelal sem tako, kakor mogel, a kaj sem dosegel? !/••• Hej! Prav nič! 2 aoral mi je, rokovnjač, ]a°pa^ Ce premislim, pol dra-d0. .a ne b°š! Ej, če bi ga tam „ Dll> kar hvalil. Vrag naj vzame tako pravico ! Prej ni bilo nikakih sodnij, pa je bilo boljše. Da bi jih pasja kuga! Pa se je izpeljal roj, joj, joj! Trud je šel po vodi, kaj bo po zemlji bi se Zaoral ijim? Ali Pfavdal mi je! Kaj bi z •A-H pojdeva k sodnji? se nisem tri in pol leta A i Za tisti tetin grunt? x aj. sem pripravdal? Nič! bi t,1? gro®e Jim je dala, da Pkrat zaplesala — hi c *r* groae banda vzela, ona \8e zavrtela. Zdaj Pa ima! Za0rC..|na:i bi že bilo, da mi je žo| ’ arnPak to s tisto kaj-Pote 6 J-0 Pa veter prinesel, Botr^1 kajža moja?! Sam Kov alaVi: ‘‘Vzemi, Mihal, kar gnal kH; Jaz Pa sem branil kaj-kakor1] mi ^°.'e dal Kuhi Bog, Kaj M J0 b'l iz nebes poslal! kaj ,Seni nekl storil, ali sem Tog26 ? NiČ! Žil. M‘o aexn’ Prav res sem to' halj v '* la’ da ^ b°do kaj priz-dali i 6 Za teP®ž mu niso nič Je brt?-)16 Pa trdil’ da 'ie svo" Voje’M rJaz ti.že Pokažem • Ko pa je na mojem Z menoj! človek bi se kar obesil, ali kaj? ... Marsikaj sem izkusil na svetu — ej — zdaj pa kaj takega! —” In Mihal Lojas se je smilil sam sebi in solze so mu zalile oči. Trud je šel po vodi, kaj bo z menoj”, je žalostno pristavil. “In moja stara! Dobra ženska je, to moram že reči. — Skuha ti, opere, to je res, tega pa ne, da bi ti dala šestico! Ko bi ga popil le frakeljček, že ve. Tak dober nos ima. Pridem domov—lop! jo že imam po glavi. Ko bi me vsaj s pestjo, a ona kar s tem, kar ji pride v roko. Mrha ti, ničvredna! Pa je vendar Bog ustvaril žganjico kakor žegnano vodo. Vse prihaja od njega in iz njegove usmiljene roke, vse prihaja iz njegove moči. Sam Bog naj nas varuje, dokler ne umremo.” In je pričel moliti očenaš. Zdajci se je Mihal Košla močno zavrtel in padel preko izruvanega drevesa. Sedel je med korenino, čez nekaj časa je pričel biti z nogami, potre-sati z glavo in peti veselo, poskočno goralsko pesem in žvižgati, da je letel žvižg nekam za Kondracko Kopo. Zasmejal se je in je čedalje bolj razigran, z obema petama bijoč ob tla in kimajoč z glavo kot blazen, pel čedalje bolj strastno. Nič več se ni mogel brzdati, spravil se je pokonci, dvakrat zažvižgal skozi zobe, sklonil glavo, z roko pritisnil klobuk, udaril z nogo in pričel plesati, kresajoč s peto ob peto. Kreše in kreše, da mu je drobno kamenje škripalo pod nogami. A ni imel še dovolj. Zdaj pa po hajduško! Skače od tal, kadar skoči, udari z rokami ob pete, hop! na levo, hop! na desno, samo klobuk si popravi z roko. Fi! fi! skozi zobe — da je bil že ves potan. Proti koncu je lopnil z nogo in z dlanmi udaril ob tla, da je kar zabobnelo “Ali znam plesati, ali ne? Ni mi ga para na svetu. Kaj?” A nihče mu ni pritrdil, njemu pa je zopet skrb kakor kača pričela lesti v prsi. “Pleši, le pleši!” si je mislil. “Ti le pleši! Tam ti je pa Franck Bartusjov zaoral polje, pol orala ti je ugrabil, tetinega sveta si nisi pripravdal kajžo ti je veter prinesel s Frankovega sveta n h tvojega ni še dovolj, da ti niso pripo-znali kaj že, povrhu te je še Franek pretepel, in ničesar mu niso prisodili pri sodniji v mestu, ampak so rekli, da je samo svoje branil. Pleši, pleši! Pleši, ko si tako daleč od doma! Ko bi te videla tvoja stara! To bi jih izku-pil! S stolom bi te in s kolom Ti berač! Ti mrcina! To se ti spodobi! Braniti se ne znaš ničesar ne dosežeš pri sodniji plesal pa bi in pil! Ali te je zopet obiskala Bronka Ustup ska? Kaj? Ali nisem videla kako si se zagledal vanjo na kovačevi svatbi? Ti in pa ona, no, seveda! Betica ti je že osivela, brada se ti že trese . . . (Dalje prihodnjič) OAE bo 9. septembra obravnavala Kongo Generalni tajnik Organicaci-je afriškte edinosti (OAE) je sklical zunanje ministre vseh držav članic na posvet o položaju v Kongu. DAR-ES-SALAAM, Tang. — Generalni tajnik Organizacije afriške edinosti (OAE) je sklical za 9. september sejo zunanjih ministrov vseh članic v a-besinslki prestolici, da skupno premišljujejo, kaj je treba storiti v kongoški krizi. Konferenca bo zagazila takoj v začetku v slepo ulico, ako bi prišel nanjo kongoški ministrski predsednik Čombe. Da se izognejo njegovi prisotnosti, želijo nekatere članice OAE zborovati kar same, potem pa izvoliti tričlansko delegacijo, Iki naj gre v Kongo, da pogleda, kaj se tam godi. Težko bi kdo pričakoval, da bodo vsi navzoči zunanji ministri istih misli. Že zadnjič se je pokazalo, da niso bili vsi za Čombejevo odsotnost. Dalje je jasno samo to, česar afriški politiki nočejo. Nočejo, da bi se tuje sile vtikale v Kongo, da bi k o n g oško republiko podpirali imperij alisti, nočejo Čombe j a itd. Nočejo celo vmešavanja kitajskih (komunistov, kajti bojijo se vsak v svoji državi domače revolucije, ki bi jim vsaj uniči-a njihov političen položaj ali ahko celo njihovo politično bodočnost. Naše državno tajništvo pozdravlja idejo o sklicanju konference, ker bi tudi samo naj-rajše videlo, da bi Afrika sama urejevala svoje domače spore. Do tega seveda ne bo prišlo, kajti Čombe ne bo klical v lastno deželo takih čet, ki bi pri prvi priliki prešle na stran njegovih nasprotnikov jn ga. strmoglavile z oblasti. Čombe sam ni vesel, da bo OAE obravnavala k o n g o š 'k o trizo, toda ,na ameriški pritisk se je z idejo sprijaznil. Med tem, ko bo konferenca sejala, bo on sam skušal z vsemi silami pospešiti zlom uporniških gibanj. da so razlike med njima prevelike za kakršenkoli nagel dogovor in se bosta v spornih vprašanjih raje še dalje “privatno menila” kot na uradni konferenci. Tako je ostal prihod princa Bun Ouma, zastopnika nacionalne skupine, ki jo sicer vodi gen. Nosavan, brez pomena. V Laosu vlada medtem do neke mere mir, kar je razumljivo, če jemljemo v poštev, da je to doba monzumskega dežja, ko je vsako potovanje silno težavno in premik večjih vojaških enot in oskrbe komaj možen v deželi brez cest. ------o----- Alžirska ljudska demokracija se uveljavlja tudi na vrhovih PARIZ, Fr. — V Parizu z zanimanjem opazujejo, kako se bo sedanji alžirski diktator Ben Bella izkopal iz politične zadre- SLABE VOLJE ? — Mlada slikarica na Montmartre v Parizu se je všedla pred svoje slike, ki jih želi prodati obiskovalcem. Izgleda, da ni posebno dobre volje. ge, kamor ga je spravil njegov režim ljudske demokracije, ki jo je deloma vzel na posodo pri Titu. Kakšna je njegova ljudska demokracija, se vidi po tem, da trpi poleg sebe samo še dva člana prvotnega glavnega odbora alžirske osvobodilne stranke. Vsi ostali so ali mrtvi ali pa so pobegnili. Najbolj srečen ali pa morda spreten je bil med njimi Mohamed Khidder, ki je pred svojim pobegom v kabilske hribe pobral iz partijske blagajne $14 milijonov in sedaj z njimi financira kabilsko uporniško gibanje proti Ben Belli. Pravijo, da Ben Bello zelo skrbijo zadnji uspehi uporniških akcij. Sukamo je vključil komuniste v ožji kabinet DŽAKARTA, Indonez. — Sukamo je reorganiziral svoj kabinet (vlado), ki šteje kar 77 ministrov. Naravno, da s takim svetom ne more kaj pametnega početi. Zato je ministre razdelil na več skupin, na čelo vsake skupine pa je postavil posebnega nad-ministra. Dejansko oblast ima Sukamo sam v rokah, le deloma jo deli s 4 ministri, ki so obenem njegovi ožji zaupniki. V tem ožjem krogu ni bilo do sedaj nobenega komunista, sedaj je pa prišel vanj podpredsednik indonezijske komunistične stranke Njoto. V ožjem krogu so bili do sedaj zastopani samo nacionalisti in pa voditelji verskih skupin. Komunisti so s tem dosegli Kot pri vsaki veliki državljanski vojni, tako trpijo tudi v Kongu in Vietnamu največ katoliki. V Kongu preganjajo katoliške misijone divjaki, v Vietnamu pa budisti. Povsod teče kri, padajo glave, gorijo hiše, bolnišnice, u-božnice, cerkve itd. Vse to je imel sv. oče gotovo v mislih, ko je te dni govoril romarjem, ki so ga obiskali v njegovi poletni prestolici. V svojem nagovoru je slikovito opisoval muke in trpljenje nedolžnih prebivalcev v vseh krajih, “kjer ni miru.” Pozival je voditelje mednarodne politike, naj vendar pomislijo na vse te reveže, ki trpijo po nedolžnem, in ustvarijo zopet mir in red. Vatikansko glasilo “Osser-vatore Romano” je govor obširno komentiralo. Govor ima torej tudi političen pomen in namen. — Velike bojne ladje v naši mornarici nosijo imena posameznih držav. Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označ bi mere za približnih 32 Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere GVa; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, »43 je 10, 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 drugi uspeh. Prvega so takrat,1 je ameriške mere 34, 44 je 36, ko so izrinili generala Nasutiona|46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in z vseh vplivnih položajev. Kot'52 je 44. se vidi, pada Sukamo zmeraj! Isto je pri meri za deklice, bolj pod njihov vpliv. Indone- Evropska št. 38 je ameriška 12, zijski komunisti se nagibajo na 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18 in kitajsko stran. Papež Pavel VI. se boji za vietnamske in kongo-ške katolike CASTEL GANDOLFO, It. — Laoška princa se v Parizu nista mogla sporazumeti PARIZ, Fr. — Predsednik nevtralne laoške vlade princ Suvana Fuma in vodnik laoških levičarjev princ Sufanuvong, bratranec Suvane Fume, sta se sestala tu in se razgovarjala o položaju v Laosu. Poskušala sta se sporazumeti o sklicanju konference treh političnih skupin v Laosu, ki naj bi privedla do pomiritve v tej državi. Princa sta prišla do zaključka, MALI OGLASI Pozor Barvanje znotraj in zunaj, papiranje ter čiščenje oken in pod po zmerni ceni. Kličite 671-1382. —(173) Sobe se odda 4 sobe se odda spodaj v okolici E. 68 St. Kličite EN 1-9435 (172) Hiša naprodaj Hiša s 3 spalnicami, vsa podkletena, z 1 in pol garažo in zaprtim porčem, s preprogami je naprodaj na 19784 Renwood Ave, Euclid, O. Kličite vsak dan po petih zvečer, v sobotah in nedeljah ves dan IV 6-3319. —(172) Lastnik prodaja V Euclidu, hiša bungalow tipa, 3 spalnice, 1% kopalnica, preproge, zavese, naravni les, poploščena razvedrilna soba, aluminijasta vetrna okna na trojni tir in mreže, 114 garaža; v fari sv. Kristine. Nič agentov. IV 1-3226. (171) V najem V najem oddamo lepo 5-sobno stanovanje na 6724 Bayliss Ave. Kličite UT 1-8821. —(169) STROKOVNJAK — Evropski prvak v vodnem smučanju Gerhard Rainer kaže svojo umetnost na morju pri Bedfordu na Angleškem. 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero ISVa, 36 je 14, 37 je UVz, 38 je 15, 39 je 1.5%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 13 je 17. Dolžinske mere: parne ali inča = 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m. Votle mere: 1 pint = 0.571; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) = 36.35 1; 1 barel (sod) = 181.741. Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča = 28.35 g. Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C = 32 F; 0 F je —17.78 stopinj C; 100 C r= 212 F; 50 C je 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 aker =■ 10.46 arov; 1 kv. milja = 2.50 kv. km. Češplje naprodaj Naprodaj so plave češplje (freestone) zrele. ADOLPH J. S0MRACK Maple Grove Rd. blizu Rt. 174, Willoughby Hills, O. WH 2-1845 (168) 1053 E. 71 St. Blizu St. Clair Ave., se odda 3 sobe in kopalnica; zaprt porč, zgoraj. Kličite 361-0989. (169) VITEŠKE IGRE — Vitezi in viteški dvoboji so iz stvarnega življenja izginili že pred stoletji, vendar je zanimanje za nje še vedno veliko. V Somersetu na Angleškem so priredili viteški turnir v opremi in po običajih one dobe. Kot kaže slika, gledalcev ni manjkalo. V oskrbo sprejmem Starejšo žensko sprejmem na stanovanje in hrano. Pišite na Mrs. U. Chuch, R.D. 1, E. Maple Ave. Geneva, O. 44041. CE HOČETE . . . prodati al: kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 886 E. 74th St HE 1-6607 Harmonika naprodaj Velika, starodavna, v dobrem stanju, poceni naprodaj. Kličite od 11. do 1. pop. ali od 5. do 7. ure 851-0821. _______________________(169) Naprodaj Kmalu bomo odšli. Da “počistimo”, imamo naprodaj še nekaj predmetov: 9 x 12 orientalsko preprogo (pravkar očiščeno) za $45.00, pisarniško kartotečno jekleno omaro (kot novo) za $15.00, sešte-valni stroj za $15.00, krasno kromirano ptičjo kletko za $10.00, ter več drugega. M.S. Beros, 6116 St. Clair Ave. stranska vrata. (169) IZDELUJ K MO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Peč naprodaj Kuhinjska plinska peč, Grand znamke, se proda poceni na 19419 Cherokee Ave. IV 1-6954. (31 avg. 2,4 sept) PrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIC ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair Ave. & 68th St, EN 1-42 tž I AMERIŠKA DOMOVINA, H. Bordeaux - L. Brus: RODBINA Roquevillardov ROMAN Ti zapiski so z veličastno močjo testamenta klicali v spomin preteklost in dvigali zaupanje v bodočnost tistim potomcem, ki so se hoteli navzeli duha svojih očetov in postati njih vredni nasledniki. “Moram dopisati, kar še manjka,” je dodala dekle. Mavricijeva vrnitev in Hubertovo odlikovanje še nista bili vpisani. Gospod Roquevillard je prelistal, ne brez ponosa, zvezek, ki je pričal o vztrajni energiji njegovega rodu. “Kdo bo vodil knjigo za teboj, Marjeta?” “Saj bom nadaljevala, oče.” “Ne, žena pripada svojemu novemu domu.” Zardela je kot šolarček, ki ga zalotiš pri pogrešku. “Bojim se, da bom kaj slaba žena, ker bom vedno ostala navezana na svoj stari dom. Vse, kar se dogaja v njem, odmeva na dnu mojega srca.” Nehote je zašepetal: “Ljubi otrok!” “In Mavricij,” je povzela, “ali je zadovoljen z mojo ureditvijo, z mojimi rožami, z oknom? Na njegovem mestu bi bila navdušena, če bi smela delati pri vas.” Tako je sama posegla v njegovo zaskrbljenost ter mu lajšala govorjenje. “Prav o njem bi rad govoril s teboj. Pravkar sva se raz-govarjala. Morda sem bil malo prenagel.” “Vi, oče?” “No da, razžalil sem ga. Odšel je jezen in jeza je slab svetovalec. Pojdi ga iskat, Marjeta, ti ga boš znala pripeljati !” Urno je vstala: “Kje je?” “Ne vem. Morda v Prasnovi pisarni. Sicer pa mesto ni veliko, srečala ga boš. Dal Bog, da bi ga naišla!” “Tja pojdem.” “Saj razumeš,” je nežno dodal gospod Roquevillard, “da jaz sam ne morem iti.” “O ne, vi ne. Ne zasluži tega. Tako je čuden že nekaj časa; rekla bi, da nas nima več tako rad.” Oče in hči sta se spogledala, pa nista več govorila o tem. V naglici se je pokrila in si oblekla svito ter stekla iskat Mavricija. Na ulici je obrnila hrbet gradu, zavila po Boig-neški ulici in po enem izmed številnih prehodov, ki tvorijo v Chamberyju nekako omrežje notranjih cest, ter prispela na trg Hotel de Ville. To je Stari trg Lans, kjer je nekoč cvetela trgovina starega mesta: nekaj stavb po italijan- skem načinu, z verandami in ložami, ki utegnejo biti zelo mične na sliki ali na razglednici, pa so v resnici umazane, črvive in ne vzbujajo zanimanja. Na pročelju nekega popravljenega poslopja nosi plošča iz marmora tale napis: V tej hiši sta se rodila Jožef Maistre, 1. aprila 1753. in Ksaver Maistre, 8. novembra 1763. Nad njo je pričal pozlačeni notarski grb, da je tu notarska pisarna. Marjeta Roquevillard je z očmi poiskala zgodovinsko znamenje in stopila po stopnicah. Srce ji je bilo, ker jo je pot utrudila, in potrkala je na vrata Frasnove pisarne, vstopila, se obrnila na prvega uradnika, ki ga je opazila, in vprašala: “Brata Mavricija Roquevil-larda prosim.” “Ga ni, gospodična,” je odvrnil mladi mož in zelo vljudno vstal. “Danes popoldne ni prišel.” Toda za pultom se je neki drugi pisar, ki ga ona ni bila videla, oglasil z glasom, v katerem si spoznal dolgo nakopičeno mržnjo: “Poglejte pri gospe Prasnovi !” Dekle je zardela do ušes, se zahvalila in brez obotavljanja šla v resnici pozvonit na stanovanje gospe Frasnove. Povedali so ji, da je šla gospa ven. Za trenutek ji je odleglo in, ko je napravila nekaj korakov, ji je bilo žal, ker je bilo tu največ možnosti, da bi dobila svojega brata. Kje bi ga našla? šla je v Favrsko ulico h gospe Marcellazovi, svoji starejlši sestri, ki se je ravno vračala s sprehoda s svojimi tremi otroki. Mali Julček se ji je obesil za vrat in je ni pustil dalje. Mlada žena pa je prostodušno pojasnila: ‘‘Ne, ni ga tukaj. Saj me ne obiskuje.” Po teh neuspehih je začela Marjeta brez posebnega upanja tekati po mestu. Hodila je zelo hitro, kakor da bi ji bil strah za petami. V Portiku je naletela na svojega zaročenca, ki jo je hotel ustaviti in, ko je CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY HARDWARE — PAINTS Established 35 years. Reasonable. Phone: LI 4-1701. (168) REAL ESTATE FOR SALE V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA Joseph Sadar ki je umrl 31. avgusta 1954. Deset let je že minilo, odkar si zapustil nas in svet. Nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni. Žalujoči ostali: JUSTICE — Sacrifice By Owner. 3 Bdrm. Frame Ranch. Tile bath, cabinet kit., utility rm., gas heat, aim. S/S, patio, 1% car garage. Lot 50x225. Nr. pub. & Catholic schls. $15,500. — 458-0823. (170) JOSEPH L., FRANK in ALBERT, sinovi. Cleveland, O., 31. avg. 1964. šla že mimo njega, se je obrnila nazaj. “Dober dan, Rajmond,” mu je rekla, ne da bi se zamujala. “Ali nisi srečal Mavricija?” “Ne, Marjeta. Ga iščeš?” “Da.” “Naj ti pomagam?” “Ne, hvala. Na svidenje nocoj !” Rajmond jo je gledal, kako je šla urno dalje. Nič ni ljubezniva, si je mislil fant. Do mene je vedno tako hladna. Gledal je za njo, dokler ni zginila. Marjeta, ki je nadaljevala s svojim neuspešnim tekanjem, je nagovorila pred stolnico svojo malo prijateljico Ivanko Sass^nay, ki je s svojo služkinjo šla tam mimo. Bila je deklica šestnajstih ali sedemnajstih let, bolj otrok za svoja leta, s svetlimi kitami po hrbtu in ljubkega, živahnega izraza. Planila je h gospodični Roquevillard, ki jo je zelo občudovala. “Goapodična Marjeta, s e vam zelo mudi?” “Dober dan, Ivanka!” “Vi posnemate svojega brata, ki me sreča na cesti, ne da bi me pozdravil. Pa sem vendar že dovolj stara, da bi me lahko pozdravljal.” Sklonila je nekoliko glavo in mislila, da bo s pogledom podaljšala svojo obleko. '“Seveda,” je pritrdila Marjeta. “A kje ste srečali Mavricija?” SEPTEMBER M mHi! 27 23 29 3C 3 I KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 5., 6., 7.—SAVA, društvo slovenskih akademikov, ima letno konvencijo v dvorani sv. Vida v Clevelandu. 12.—Svetovidski katoliški vojni veterani, Post 1655, praznujejo 15-letnico z večerjo in plesom v avditoriju sv. Vida. 19.—Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Rabatov orkester. 19. —P.T.U. fare Marije Vnebo- vzete riredi v šolski dvorani kartno zabavo. Začetek ob 7.30 zvečer. 20. —Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani od 12. do 4. pop. 20.—Podr. št. 32 SŽZ ima obed v SDD na Recher Ave. Začetek ob dveh. 27.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih. ja pripravi svojo običajno Jesensko prireditev. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 8.—Pevski zbor Planina prire-redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne. 14.—Jugovzhodna federacija SDZ priredi v SDD na Prince Ave. večerjo in ples. 14. —Štajerski klub priredi MARTINOVANJE. , 15. —Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER G.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 31.—Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi za Silvestrov večer zabavo s plesom. JANUAR 24.—Dram. društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v SDD na Recher Ave. FEBRUAR 7.—Glasbena Matica priredi večerjo v čast svojemu pevovodji A. Šublju v SND na S. Clair Avenue. 13.—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 23.—Cerkveni pevski zbor Iliri-’ MAREC 21.—Zveza slov. narodnih domov , priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights. MaJ 1965 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. SVOJEVRSTNO SATOVJE — Na prvi pogled bi kdo utegnil imeti vrsto optičnih enot za preskušanje satelitov v tehničnem središču NASA v Marylandu za veliko umetno satovje. Povezava je potrebna zaradi lažjega upravljanja in uspešnejšega dela. “Na Recluskem mostu.” “Zdaj?” “O ne. Bilo je pred mojo glasbeno uro; eno ali dve uri je od tega.” “Kam je šel?” “Ne vem. Mu boste rekli, da ni ljubezniv?” “Kakopak! Povedala mu bom. Neodpustljivo je, da je tak do mojih prijateljic.” “Pa mu kljub temu odpustim,” je zatrdila Ivanka Sas-senay in se zasmejala, da so se ji pokazali beli zobje, kot da bi bila vsak hip pripravljena slastno ugrizniti. Ko je gospodična Roquevillard ostala sama, je opazila, da so cerkvena vrata na pol odprta, in stopila je v sveti prostor. Ob tem času si našel pod cerkvenimi oboki dve ali tri črne postave, ki so klečale tu in tam. Okrepljena z novim pogumom, se je vrnila v Frasnovo piisarno, a zopet brezuspešno. To pot ni pozvonila pri gospe. Naveličana tekanja, je naposled opustila iskanje ter se vračala po Boigneški ulici. Dan se je že nagibal in na rdečem nebu so se odražali obrisi arhivskega stolpa in grajskega stolpiča. V ognju zahajajočega sonca so se te priče preteklosti kazale v vsej svoji lepoti, kakor da bi hotele 'še enkrat zableščati, preden se zrušijo. Bil je to eden tistih čudovitih večerov, ki nam jih pričara samo jesen, in ki so tem privlačnejši, čim krajši so, eden tistih velikih trenutkov, ki so predigra propadu. Bila je presenečena nad silno sliko, vtisnjeno v žareče nebo, toda namesto da bi zadržala korak, da bi jo dalj časa uživala, je naglo stekla prek starega dvorišča. “Ali se je gospod Mavricij vrnil?” je pozvedovala že pri vratih. (Prihodnjič dalie.) -------o------- RUDY KRISTAVNIK COMPANY GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri ISE 1-1108, podnevi IIE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko, o Cena z delom po $8.00 za okno navadne velikosti. NAROČITE SI NAJVEČJI SLOVENSKI mmM i imiCTi n iiiina utm'v mmamnuiF^ DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI JAPONKE PAMETNEJŠE! — Častilci lote v naši deželi so si izmislili ženske kopalne obleke, ki puščajo prsi razkrite. Slika kaže model take kopalne obleke razstavljen v Tokiu na Japonskem, kjer pa ni našel nobene odjemalke.