GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1924/25 ŠTEVILKA' 8 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI N*** Zahtevajte povsodtovarne čevljePeter Kozina S Ko. z znamko Tržič Glavna zaloga v Ljubljani, Breg štev. 20 Aleksandrova cesta štev. 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica v Zagrebu, Račkoga ulica 3 Filip Bizjak krznar Gosposuetska cesta 13 K o 1 i z e j se priporoča za vsa krznarska dela. Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine. A. «a Eo SliA! aifc&p Mcestofi trg šte 10 Sira modliaa trgovi-raa Solidna -postlsrežlbei Najfinejša svetlobna telesa — za stanovanja, vile, banke, bare, kina itd. kakor: lestence, namizne in stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje „i/ESTfl“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Četrtek, 1. januarja Cyrano de Bergerac ■ • • Petek, 2. ,, Zaprto. Sobota, 3. „ Firma P. B...................... Nedelja, 4. „ Ob 3. uri popoldne Paglavka, ljudska predstava .... Ob 8. uri zvečer Veronika Deseniška................... Ponedeljek, 5. „ Zaprto. Torek, 6. ,, Cyrano de Bergerac Sreda, 7. „ Pri Hrastovih .................. Četrtek, 8. „ Magda........................... Petek, 9. „ Ob 3. uri popoldne Sumljiva oseba, dijaška predstava pri znižanih cenah .... Sobota, 10. „ Veronika Deseniška . . . . Nedelja, 11. „ Ob 3. uri pop. Mogočni prstan, mladinska predstava pri znižanih cenah.............. Ob 8. uri zvečer Izgubljene duše........................ Ponedeljek, 12. „ Sumljiva oseba.................. Torek, 13. „ Zaprto. Sreda, 14. „ Veronika Deseniška - • Četrtek, 15. ,, Magda........................... Petek, 16. „ Izgubljene duše Sobota, 17. „ Sumljiva oseba.................. Nedelja, 18. ,, Ob 3. uri pop. Paglavka, ljud- ska predstava pri znižanih cenah ...................... Ob 8. uri zvečer Veronika Deseniška................... Ponedeljek, 19. ,, Zaprto. Torek, 20. „ Cyrano de Bergerac . . Sreda, 21. „ Veronika Deseniška ... četrtek, 22. „ Ob 3. uri pop. Hamlet, dijaška predstava pri znižanih cenah Petek, 23. „ Stričkov sen.................... Sobota, 24. „ Magda........................... Nedelja, 25. „ Ob 3. uri pop. Zora, dan, noč Ob 8. uri zvečer Stričkov sen Ponedeljek, 26. „ Cyrano de Bergerac . , . Izven Red D Izven Izven Izven Red C Red A Izven Red B Izven Izven Red E Red D Red F Red A Red D Izven Izven Red B Red A Izven Izven Red C Izven Izven Red D OPERA. Četrtek, Petek, 2. Sobota, 3. Nedelja, 4. Ponedeljek, 5. Torek, 6. Sreda, 7. Četrtek, 8. Petek, 9. Sobota, 10. Nedelja, 11. Ponedeljek, 12. Torek, 13. Sreda, Četrtek, 14. 15. Petek, 16. Sobota, 17. Nedelja, 18. Ponedeljek, 19. Torek, 20. Sreda, 21. Četrtek, 22. Petek, 23. Sobota, 24. Nedelja, 25. Uprava si Začetek ob pol 8. uri zvečer. januarja Ob 3. uri pop. Trubadur, gostuje dr. M. Adrian z Dunaja, znižane cene . . . „ Zaprto. „ Rusalka.......................... „ Traviata......................... ,, Zaprto. ,, Ob 3. uri pop. Prodana neve- sta, ljudska predstava pri znižanih cenah. .... ,, Cavalleria rusticana, V vod- njaku „ Pikova dama, slavnostna pred- stava na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Gostujeta Zdenka Zikova in Marij Šimenc................. „ Zaprto. „ Traviata......................... „ Ob 3. uri pop. Gorenjski slav- ček, ljudska predstava pri znižanih cenah............... ,, Zaprto. „ Seviljski brivec, gostuje g. Josip Rijavec............................. „ Zaprto. ,, Traviata, na korist Udruženja gledaliških igralcev. Gostuje g. Josip Rijavec............. „ Rusalka.......................... „ Rigoletto ........ „ Ob 3. uri pop. Netopir, ljudska predstava pri znižanih cenah „ Zaprto. „ Lopudska sirotica .... „ Zaprto. „ a) Strupena tarantula, b) Karakterni plesi ......................... ,, Zaprto (generalna vaja). „ Don Juan, premijera .... „ Ob 3. uri pop. a) Strupena tarantula, b) Karakterni plesi. Znižane cene . . . pridržuje spremembe sporeda in zasedbe. Izven Red A Izven Izven Red E Red D Red F Izven Red A Izven Red B Red C Izven Red F Red E Izven Izven — 2 - Začetek ob 8. Konec po 11. Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Spisal Edmond Rostand. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: B. PUTJATA. Cyrano de Bergerac..............................................................Levar Kristijan de Neuvillette........................................................Drenovec Grof Guiche.....................................................................Putjata Ragueneau.......................................................................Lipah Le Bret .......................................................................Kralj Stotnik Carbon de Castel-Jaloux.................................................Skrbinšek Ligni&re........................................................................Rogoz Valvert.........................................................................Medven Prvi \ /................................................Smerkolj Drugi l marki ..................................................................Sancin Tretji J '...............................................................Rakar Montfleury, ^ ........................................................Povhe Bellerose, > igralci <.......................................................Jerman Jodelet, ' ^.......................................................Danilo Cuigy...........................................................................Peček • Brissaille......................................................................Sancin Meščan..........................................................................Plut Njegov sin......................................................................Jan Prvi mušketir...................................................................Gregorin Drugi mušketir..................................................................Žagar Prvi paž........................................................................Vida Drugi paž.......................................................................Slavčeva Gledalec........................................................................Košič Vratar..........................................................................Murgelj Žepar...........................................................................Gorjupova Kapucin.........................................................................Plut Bertrandou, piskač..............................................................Murgelj Roksana, Cyranova sestrična....................................................Šaričeva Nje duenja......................................................................Rakarjeva Liza, Ragueneaujeva žena........................................................Medvedova Točajka . .....................................................................Mira Danilova Igralka.........................................................................Ježkova Mati Marguerita, ^ /...Juvanova Sestra Marta, i nune j.Vera Danilova Sestra Klara, ’ l...Mira Danilova Množica, meščani, markiji, žeparji, mušketirji, peki, pesniki, gaskonjski ka- deti, igralci, godci, paži, otroci, vojaki, Spanci, gledalci, gledalke, precijoze itd. Prvi štirje akti leta 1640., peti leta 1655. - 3 - Začetek ob 8. Konec po 11. Veronika Deseniška. Tragedija v štirih dejanjih s prologom (sedmih slikah). Spisal Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Herman II. Celjan........................Levar Friderik II., njegov sin.................Rogoz Jelisava Frankopanka, Friderikova žena . . Marija Vera Vitez Jošt Soteški.......................Povhe Vitez Ivan Sevničan......................Drenovec Nerad, oskrbnik v Krškem gradu...........Plut Brigita, } T ... . . (.............Juvanova „ f Jelisavini dvornici ' _ beta, J I Vera Danilova Hermanov kancelar Gregorin Friderikov pisar.........................Peček Pravdač..................................Kralj Bonaventura..............................Putjata Deseniški gospod.........................Lipah Veronika, njegova hči....................Šaričeva Sida, njegova sestra.....................Medvedova Dvorniki in dvornice, spremstvo, sluge, straža. - Godi se leta 1422. - Prvo dejanje na Desenicah, drugo, tretje in četrto v Krškem gradu, peto v Gornjem Celju. Po tretjem in po četrtem dejanju daljši pavzi. Osnutke za dekoracije po zamisleku režiserjevem izvršil akademski slikar A. Bucik. Dekoracije naslikal mojster Skružny. Kostume izdelala gledališka krojačnica. Godbo zložil A. Balatka. ZAJUTRKOVALNICA ZA JUTRKOVALNICA T. MENCINGER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 43 PRISTNA VINA! NIZKE CENE! Priporoča se delikatesna trgovina FRANC KOS, Ljublj ana, Zidovska ul. 5 Izbera raznovrstnili »peoijalitet Primerna — . - Cene nizke božična darila Postrežba točna — 4 — Začetek ob 8. Konec ob 10. Stričkov sen. Komedija v dveh dejanjih (petih slikah). Po Dostojevskega povesti priredil Boris Putjata. Poslovenil J. Vidmar. Marja Aleksandrova Moskalovna Afanasij Matvejič, njen mož . . Zina, njih hči...................... Griška, njih sluga.................. Pavel Aleksandrovič Mozgljakov Knez K. (striček)................... Pahomič, njegov sluga . . . . Nastasja Petrovna, Sofja Petrovna, Ana Nikolajevna, Natalija Dmitrijevna, Felisata Mihajlovna, Prva dama, Druga dama, jjobčevske dame Režiser: B. PUTJATA. Medvedova . . Cesar . . Nablocka . Kosič . . Levar Putjata . . Jerman Juvanova Rakarjeva Gorjupova Mira Danilova Vera Danilova Vida Juvanova Ježkova Dejanje se godi sredi preteklega stoletja v Gobcih. Najlepše najcenejše slovito 99^ angleško sukno za obleke ima DRAGO SCHWAB v Ljubljani ..KOLIZEJ" oprema stanovanj, d. z o. z. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 Pohištvo Tapetništvo Celotna notranja oprema — 5 - Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Magda. Tragedija ubogega dekleta v dvanajstih scenah. Spisal Alojzij Remec. Režiser: FR. LIPAH. Magda, ubogo dekle........................................ Nablocka Peter, mizarski pomočnik.............................. Kralj Medicinec, Detektiv, Policijski komisar, Trgovski agent, Zvodnik, Pesnik, Zdravnik, Scene: 1. Na kavarniški terasi ob jezeru. 2. V sobi pri gospodi, kjer Magda služi. 3. V studentski sobi. 4. Ob klopici v parku. 5. Na policijskem komisariatu. 6. V kavarniški sobici. 7. Pred ponočnim zabaviščem. 8. V Magdini sobi, odprti vsakomur. 9. V sobi v bolnici. 10. Na mestnem mostu. 11. V bolniški sobi. 12. Pred dvorano za seciranje. Prvih sedem scen in zadnje štiri prelete kratko razdobje, dočim ločijo osmo sceno od njih dolga leta ponižanja in propadanja. Po sedmi in osmi sceni pavza. vsi eni in isti v Magdini ljubezni Rogoz Priporoča se ■ B ■ ■ ■■ I M naivečja zaloga MAPlI/ obekna vuiiuiiu I IWI / l 1 P Im Aleksandrovi cesti tvrdka w■ ITIrtULIV samo št. 12 Najmodernejši salon za dame in gospode E PlEl E. NMVIMŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani izposojevalnica gledaliških lasulj in potrebščin Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Strupena tarantula. (La tarantelle de la mort.) Mimodrama v sedmih slikah. Spisala Bruno Warden in I. Welleminsky. Poslovenil Pavel Debevec. Uglasbil Julius Bittner. Dirigent: M. KOGOJ. Koreograf: A. TROBIŠ. Scena in kostumi: ing. arh. prof. R. KREGAR. I. DEL. Črni pierrot..................................................Ovsenikova I. slika: V katakombah. II. slika: Trg p ed hišico. Lepa Ninon............Svobodova Lepa Ninon............Svobodova Kastelan..............Golvin Muzikaut..............Golvin Bohemien..............Trobiš Skric ................Trobiš III. slika; Baletna dvorana. IV. slika: Gledališka garderoba. Lepa Ninon............Svobodova Lepa Ninon................Svobodova Debeli gospi,d .... Golvin Vojvoda...............Golvin I.............Japelj Clown.................Trobiš Učenke <..............Mohar l.............Jančar V. slika: Spalnica. VI. slika: Šafot. Lepa Ninon............Svobodova Lepa Ninon................Svobodova Vojvoda...............Golvin Vojvoda...............Trobiš Jakobinec.............Trobiš Rabelj................Go.vin VII. slika : Kot prva. Godi se v Parizu. ODMOR. Karakterni plesi. 1. Nocturno.....................................Chopin Piešejo: Svobodova, Japljeva, Moharjeva in baletni zbor. 2. Valček.......................................Strauss Moharjeva. 3. Burleska.....................................Berger Svobodova, Japljeva in Trobiš. 4. Serenada ...................................Haydn Moharjeva in Smerkolova. 5. Slovanski ples (št. VIII.)......... .... Dvorak Svobodova in Trobiš. 6. Mazurka......................................Delibes Japljeva in Moharjeva. 7. Tarantela....................................Moskovski Svobodova, Trobiš in baletni zbor. Strupena tarantula. (La tarantelle de la mort.) Vsebina. I. slika: Pariške katakombe. Zunaj je slišati bližajoče se petje vinjenega bohemiena. Ob grobu lepe Ninon pa čepi pošastna prikazen kastelanova. Bohemien, ki je zašel, vstopi v katakombe in hoče popivati dalje. Toda ne najde ne vina, ne luči, da si posveti. Vso sceno objame velik pajek in izza groba mrtve Ninon se razpne kastelanova senca z violino v roki, na katero gode s človeško kostjo. Tudi bohemien pograbi gosli in posreči se mu na njih zaigrati nekaj aktov zloglasne tarantule. In glej: prazna steklenica se napolni z rdečim vinom. Veseli godec se napije in ob grobu trdno zaspi. II. slika: Pred meščansko hišico. Ninon, preprosto dekle, pripravlja drva. Trudna je in vsa izmučena sede na klop. Iz daljave pa prihajajo mehki zvoki tarantule. Prejšnji kastelan pride z dudo k Ninon, ki ga prosi, naj ji kaj zaigra. Kastelan je voljan in ji igra veselo pesmico, po kateri začne tudi Ninon plesati. Pa pride škric (prej bohemien). Ninon mu ugaja nadvse, opazuje jo ter ji ploska. Ninon sramu zardi, on pa ji prigovarja, naj se zaupa njemu, on, da ji bo pokazal pravo pot v svet. Ninon je vsa srečna in v svoji prešernosti je pripravljena zapustiti dom in oditi. Škric ji galantno ponudi roko in oba odideta. III. slika: V baletni dvorani. Lepa Nina se uči v baletni šoli. Opazuje jo star, debel gospod, katerega hoče baletni mojster prepričali o njenem napredovanju. Stari gospod je navdušen in podari deklici dragoceno zapestnico in odide ž njo roko v roki. IV. slika: V gledališki garderobi. Velik aplavz za odrom. Ninon je ravnokar doplesala. Clovvn prinese v garderobo njene vence. Zavida ji uspeh za tako «skakanje». Slavna, oboževana Ninon pride. Clovvn jo opozarja na rože, vence, vendar ona je vsega tega že tako sita, da je nič več ne gane. Potem pride obisk. Sam mladi vojvoda. Ninon se poklanja, vojvoda jo obdari z lepim diademom in ji poljubi roko. Ninon je srečna. Zamaknjena stoji pred zrcalom in ugiba, kako bi se mogla oddolžiti. Vojvoda ji da vedeti, da bi rad še enkrat videl njen znani ples. In ona pleše. Povzpela se je do umetniške popolnosti. Vojvoda je očaran. Premagan poklekne pred njo ter ji ponudi svoje življenje. Ninon ga dvigne in poljubljata se dolgo, dolgo. Clovvn pa se spakovaje odplazi. V. slika: Ninon in a spalnica. Ninon spi in sanja. Po prstih pride v sobo mladi vojvoda, ogleduje spečo in jo poljubi. Ona se zbudi in vstane. Zmoti ju vpitje s ceste. Vderejo Jakobinci in eden izmed njih napade vojvodo. Ninon da slednjemu meč in s tem zabode vojvoda rušitelja miru. VI. slika: Na morišču. Ljudstvo zasmehuje obsojeno Ninon in vojvodo. V tesnem objemu se ne brigata za zijala in se najdeta v dolgem l>oljubu. Rabelj ju razdruži in Ninon mora gledati, kako obglavijo vojvodo. In tu jo objame kakor obupna pijanost. V divjem plesu odpleše na morišče. Ko ji pade glava od telesa, zazvone zvonovi v mestu. VII. slika: V katakombah. Medla jutranja zarja. Grob je odprt, ob njem ječi v sanjah bohemien. Potem se priplazi kastelan, zmagoslavje v očeh. Zmagoslavje uničevalca. Naenkrat pa se prične vdano klanjati, kakor da sprejema visokega gosta. V jutranji luči se pojavi mrtva Ninon. Glavo nosi skrbno pokonci, v strahu, da ji ne pade z vratu. Ko opazi bohemiena, ga skuša z izmučenim plesom zvabiti v grob. Visoko nad njima se steza kastelan, kot da ju hoče zapreti v grob. Bohemien ji končno sledi in jo hoče objeti, ko začno zvoniti zvonovi. Bohemien se v smrtnem strahu pokriža. Strahovito zagrmi. Bohemien pobegne, pokrov groba se zapre, kastelan je zginil. Zastor. Vse te slike so zvezane s pripovedovanjem črnega pieuo a, ki spredaj pri zastoru razodeva posamezne dogodke Ninoninega življenja. Začetek ob pol 8. Konec okrog pol 11. Don Juan. Opera buffa v dveh dejanjih (desetih slikah). Besedilo spisal L. da Ponte. Uglasbil W. A. Mozart. Dirigent: N. ŠTRITOF. Režiser: O. ŠEST. Don Juan, mlad, lahkomiselni kavalir.........................Cvejic Donna Ana....................................................Frisekova Don Octavio, njen zaročenec..................................Kovač Stari Comthur, oče donne Ane.................................Zathey Donna Elvira, zapuščena ljubica don Juana....................Thalerjeva Leporello, don Juanov sluga..................................Betetto Masetto, kmečki fant.........................................Zupan Zerlina, njegova nevesta.....................................Lovšetoya Kmetje, kmetice, godci, kavalirji, dame, sluge. I. dejanje: 1. slika. Terasa pri Comthurju. 2. Cesta. 3. Cesta. 4. Pred don Juanovim dvorcem. 5. Na vrtu. 6. Dvorana pri don Juanu. II. dejanje: 1. slika. Pred hišo donne Elvire. 2. Pred pokopališčem. 3. Na pokopališču. 4. Jedilnica pri don Juanu. Dejanje se vrši v nekem mestu v Španiji. Prva uprizoritev v Pragi leta 1787. Papirna trgovina Ivan Gajšek, Ljubljana, Sv. Pe*ra cesta 2 Fini pismeni papir v kartonu in mapah, umetniške razglednice, vedno nove, fini notezi, poezije, albumi Najugodnejši nakup igrač in primernih daril pri tvrdki Vaso Petričič nasl. J. Samec Ljubljana, Mestni trg št. 21. - 9 — Don Juan. Uvod. Ta opera je ideal lepote in brezprimerne moči. Mozart je prišel 1787 v Prago, kjer je imela njegova «Figarova svatba» velik uspeh, in je sklenil napisati ravno za Prago opero, ki naj prekosi vsa njegova tedanja dela. Julija 1787 je spisal partituro za «Don Juana» in septembra, ko naj bi se opera igrala, je manjkal še precejšen del II. dejanja in overtura. Baje je opero dokončal en dan pred uprizoritvijo. Mozart je vodil osebno prvih pet predstav in je doživel pri premieri največji uspeh. Vsebina. 1. dejanje: Vrt Comthurja. Leporello je na straži. Naenkrat pribeži iz palače don Juan, za njim pa donna Ana, ki vpije na pomoč. Comthur ga imenuje zapeljivca in ga pozove na dvoboj. Don Juan, ki se sprva ni hotel bojevati s častitim starcem, zabode v dvoboju Comthurja do smrti. Don Juan in njegov sluga Leporello zbežita. Octavio, Anin zaročenec, prisega Ani, da ji bo maščeval očeta. Izprememba: Promenadna pot. Don Juana že zopet žeja po dogodivščinah. Donna Elvira pride in toži, da jo je dragi zapustil. Don Juan, ki je ne spozna, se ji laska. Ona se odkrije in don Juan, ki zagleda svojo bivšo ljubico, razočaran zbeži in prepusti Elviro Leporellu. Ta jo potolaži, češ, da človek, ki je zlomil toliko človeških src, ne zasluži njene ljubezni. Izprememba: Na deželi. Vesela svatba kmeta Masetta z Zerlino. Ko prideta v družbo še don Juan in Leporello, se prvi takoj loti Zerline, ki mu končno pade okrog vratu. Že hočeta v don Juanovo vilo, a tu ju preseneti in loči Elvira, ki Zerlino odpelje. Nastopita donna Ana in Oktavio. Don Juan obljubi, da bo pomagal iskati in maščevati Comthurjevega morilca. Ana pa spozna v njem morilca in prosi Oktavija, naj ga maščuje. Masetto in Zerlina sta se končno pobotala. Ko prihaja don Juan, se Masetto skrije, da preizkusi Zerlino, a don Juan mu jo vendar odpelje v vilo. Sedaj nastopijo še donna Elvira, Ana in Oktavio v maskah in gredo iskat morilca y vilo. Izprememba: Plesna dvorana. Vse pleše. Don Juan se zabava samo z Zerlino, Leporello pa meša Masetta. Končno odpelje don Juan Zerlino v stransko sobo. Vstopijo tri maske. Zerlina pribeži iz sobe in don Juan vihti meč nad svojim slugo Leporellom, kot da je on nadlegoval Zerlino. Tu pa vse naskoči don Juana kot krivca in morilca, toda on jim uide s pomočjo Leporella. II. dejanje: Pred vrati Sevilje. Don Juan in Leporello si izmenjata klobuk in plašč. Na balkonu se pojavi Elvira, Id teh dveh, ki sta se skrila, ni opazila in toži svoje gorje. Don Juan pregovori Leporella, ki je preoblečen, naj odpelje Elviro, kar se mu tudi posreči. Don Juan pa poje podoknico Elvirini družici, a ga opazuje Masetto, ki je pripeljal s seboj oborožene kmete. Don Juan jih zvijačno odstrani, pretepe neumnega Masetta in zbeži. Zerlina pride in tolaži Masetta. Izprememba: Rotunda. Elvira prihaja z laži-don Juanom, Leporellom; on bi se je rad končno otresel. Nastopijo Oktavio, Masetto in donna Ana ter planejo po dozdevnem don Juanu. Elvira jih prosi milosti, Leporello pa zbeži. Izprememba: Grobišče s kamenito Comthurjevo soho. Don Juan in Leporello nastopita, si izmenjata obleke in don Juan pripoveduje, da je bil z neko deklico, katera ga je imela za Leporella, a mu je končno ušla. Zaradi teh rrivolnih besed na pokopališču se oglase tajni strahotni glasovi, češ, da naj da mrtvecem mir. Ukaže Leporellu, naj pozove kamenitega Comthurja v goste. Ko Comthur prikima, ga vpraša še don Juan, je li pripravljen priti k njemu v goste. Comthur pritrdi. Odideta. Oktavio zatrjuje donni Ani, da bo kmalu kaznoval don Juana in ona mu zato obljubi roko. Izprememba: Gostija pri don Juanu. Elvira hoče don Juana rešiti, samo če bo obžaloval. On pa se ji zaničljivo smeje. Elvira hoče oditi, toda pribeži od glavnega vhoda in zbeži skozi stranska vrata. Tudi Leporello zbeži od glavnih vrat. Nekdo je potrkal. Don Juan gre odpirat in tu vstopi Comthur. Očita don Juanu njegov način življenja, da naj se poboljša, toda ta mu da roko, da ne opusti nikoli svojega življenja. Tudi strah pred smrtjo ne uniči v njem strahu pred kaznijo. Comthur izgine in don Juan, zvest svojim načelom, a do zadnjega junak, pade od strele ubit. — 10 — Stričkov sen.* (K premieri v ljubljanski drami.) Dostojevski imenuje svojo povest „Del kronike" mesta, ki se mu pravi „Gobci“. Takega mesta v Rusiji seveda ni, toda za večino mest, oddaljenih od centra, so Gobci tipični in vsa taka mesta so bila več ali manj svoje vrste „Gobci“. Dejanje se vrši pred sto leti, ko so bili Gobci odrezani od sveta radi dolgih in težkih potov, ker še ni bilo železnice. V tej samoti so imeli Gobci čisto svoje osebno in zaokroženo življenje, ki je teklo tako rekoč po etapah od škandala do škandala. Na koncu se res pripeti škandal in vse mesto naenkrat oživi, vse leta okrog, se pogovarja in skuša napraviti iz muhe slona, dokler se ta škandal — kakor vse na svetu — ne izživi in izgubi vso zanimivost. In Gobci spet umro in se pogreznejo v sanje do novega škandala. — Marja Aleksandrovna Moskaleva je po besedah Dostojevskega brezdvomno prva dama v Gobcih. Vsem imponira s svojim brezkrajnim „comme il faut“, v katerem ne pozna tekmeca. Poleg tega ima posebne darove, ki ji ohranijo nedosegljiv družabni položaj, zunanje spoštovanje in notranje neomejeno sovraštvo najuglednejših Gobčank. Ti darovi so: prvič sposobnost, izvedeti največjo skrivnost vsake dame, te skrivnosti pa ne izdati, temveč držati dotično osebo v večnem strahu, da bo izdana in pogubljena. Drugič, da se zna z brezprimernim dostojanstvom izmuzniti iz vsakega škandala in to tako genialno, da ta škandal, ki bi vsako drugo podrl na tla, Marjo Aleksandrovno le poviša na družabni lestvici. Ima moža, ki so ga odslovili iz službe, a ona ga je nastanila na revnem posestvu blizu samih Gobcev. Tudi hčerko ima, lepotico Zino, katero obožava po svoje in je pripravljena storiti za njeno srečo najhujši prestopek. Doživela je s svojo Zino nekak škandalček: govorilo se je, da se je Zina zaljubila v nekega učiteljčka okrajne šole in da je v rokah neke sovražnice Marje Aleksandrovne pisemce, ki bi njo * Dostojevski je našemu občinstvu znan kot avtor globokih filozofskih del, kot humorisi pa je širši publiki le malo znan ali pa sploh nič. Naša drama hoče to pot pokazati velikega pisatelja ravno s te strani, kji-r je prav tako velik kakor v tragediii. Za'o vprizori njegovo dramatizirano povest „Striekov sen“ v inscenaciji režiserja Futjate. Na toaletni mizi vsake dame naj služi kot okrasek najboljša in 3E2T KOLINSKA VODA znamko Johann Maria Farina, gegeniiber dem Jiilichs - Platz, ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. ss, v flropriii Jflriia'1, Liljana, sssrs — 11 — brezdvomno kompromitiralo. Toda njen ženij ni dremal: nevarno pismo je na čudežen način izginilo, učiteljček je bil odstranjen od nesrečne Zine, družabni položaj Marje Aleksandrovne pa je še ugledno zrastel in Marja Aleksandrovna je nadalje sanjala o blesteči partiji za svojo Zino. Ker pa v Gobcih ni bilo dostojnega pretendenta, je obdržala pri sebi za rezervo nekega g. Mozgljakova, ki je ženin, kateremu ni nič obljubljenega in ki ni popolnoma odbit. V trenutku, ko se začne povest, so Gobci mirno počivali, ker je stari škandal že zamrl in ni nikogar več zanimal, pač pa so nestrpno pričakovali novega in to samo v slutnjah. Tu pa se pripeti čudna dogodivščina: v bližini Gobcev je stanoval na svojem velikem posestvu Duhanovem bogataš in znaten plemič, knez K. O njem so krožile po Gobcih čudne legende, ker se ni nikjer pokazal in ni nikogar sprejemal, če pa je koga sprejel, je storil to na tak način, da je posetnik najraje molčal o sprejemu, ki ga je doživel. Nepreklicno znano je bilo le to, da je knez zelo star človek, da je svoje čase veliko žiriral, posebno v inozemstvu in s tem tako potrošil svoje fizične in duševne moči, da je postal podoben človeku, ki so ga pozabili pokopati. Znano je bilo tudi, da se nahaja knez pod strogim nadzorstvom neke mogočne ženske, ki je znala vladati nad njim in njegovim premoženjem ter da ga nikoli ne izpusti izpred oči. Edini opravek ubogega starčka je bila toaleta in poizkusi, dati svojemu poltruplu blesk in sijaj izgubljene mladosti, kar se mu pa seveda ni posebno posrečilo. Pripetilo se je, da se je knezu posrečilo izmuzniti se za nekaj časa izpod nadzorstva neizprosne straže. Peljal se je na izlet, ne da bi natančno vedel, kam in zakaj se pelje. Na poti se mu pripeti nezgoda: kočijaž ga je prevrnil. In ko je tako ležal na tleh, mu prihiti na pomoč g. Mozgljakov, ga reši in mu zakliče, Bog ve zakaj, „striček“, dasi mu ni bil sorodnik. Knez mu hvaležno odgovarja in med lahkoživcem Mozgljakovim in „ci devant“-lahkoživcem knezom se porodita naenkrat medsebojna simpatija in zaupanje. Tu je šinila Mozgljakovu nesrečna misel v glavo: povabi strička, naj se gre malo odpočit v hišo Marje Aleksandrovne. Vedel je, kak nov sijaj bo dal ta poset njegovi bodoči tašči in kako se ji s tem prikupi. Ni pa slutil, da ga ravno tu čaka nesreča. Ženij Marje Aleksandrovne ji šepne na uho, da naj omoži Ne zamudite obiskati tvrdko Ljubljana, Mestni trg; 19. Vedno novosti za dame in gospode. Cene konkurenčne. — 12 — svojo Zino s starim stričkom. Težko je pregovoriti plemenito Zino k taki nizkotnosti, toda omami jo z mislijo, da bo le na tak način prišla do sredstev in lahko rešila smrti ubogega učiteljčka, če ga bo poslala na lečenje v inozemstvo. Kneza pa mogoče napoji s šampanjcem, Zina mu zapoje romanco, ki ga spominja na mlade čase. Marja Aleksandrovna mu šepeta in pod njenim šepetanjem je postal „striček“ nepričakovano — ženin. Zmaga je že na pragu. — Toda vse račune Marji Aleksandrovni prekriža Mozgljakov: prisluškoval je in čul, za kakšnega norca ga imajo in gori po maščevanju. Napoti se h knezu, ki se je po snubitvi odpočil in ga za trdno prepriča, da se mu je vsa snubitev samo — sanjala. Ta mu rad verjame in mu tudi odkritosrčno prizna, da se sploh ne more več ženiti. Medtem pa se je v Gobcih, kakor se tam včasih pripeti, zgodil čudež: z naglico nebeške strele se je po Gobcih raznesla vest o zaroki kot o faktu. Kako se je to zgodilo, sam Bog ve, ampak bilo je tako. V eni uri so bili vsi Gobci vznemirjeni, najbolj ugledne Gobčanke so se zbrale in nepričakovano udrle v hišo Marje Aleksandrovne, da pogledajo njeni rodbini pod kožo, ji prekrižajo račune in napravijo škandal, ki naj podere na tla nezmagljivega sovražnika in njegovo avtoriteto. Toda Marja Aleksandrovna se ne vda kar tako, stopi pred klepetulje in jim oficijelno javi zaroko. Ubogi striček sedaj nič ne razume in govori samo o svojih krasnih sanjah. Škandal raste. Tedaj pa se ponosna in plemenita Zina ne more dalje vzdržati. Smelo nastopi, se javno obsoja in prosi „strička“ za odpuščanje. Mozgljakov se kesa svojega dejanja, pregovarja strička, pa vse nič ne pomaga; on govori samo o svojih sanjah. Nastane viharna burja, iz katere se ubogi striček reši le s pomočjo svojega nečaka. Humor Dostojevskega ni zloben in ne zaničuje človeka in njegove narave. Je oster, pa tudi dobrosrčen. Smeje se nad svojimi ljudmi, pa jim odpušča, ker take jih je pač napravilo ubogo, klavrno življenje. Vsakemu da nekaj, kar ga opravičuje. Tako je Marja Aleksandrovna simpatična v svoji brezmejni ljubezni do sreče svoje hčerke. Tak je pogum in odločnost Zine, ki zahteva od nje, da se javno obtoži in opraviči pred svetom za svoj prvi in edini umazani korak v življenju. Tako je iskreno kesanje Mozgljakova. Celo truplu nepokopanega kneza in ostankom njegove duše ohrani avtor čuta do tega, kar je plemenitega v drugih, zato tudi od srca odpušča Zini. Barve Dostojevskega so učinkovite in mehke, tipi nesmrtni, istotako aktualni za sredino preteklega stoletja kakor za našo dobo. In Bog ve, ali se kdaj tako poboljša človeštvo, da ne bo več kar mrgolelo po Marjah Aleksandrovnah, Mozgljakovih, Zinah in drugih. Boris Putjata. ■ ■ ■ ■■ ■ M dostavljeno na dom. vedno sveže, polnomastno, ■B mM I I MM M ■ higijensko čisto, si zasigurate lahko v poljubni I L MM I ■ množini za celoletno dobavo IVI I r |\ IJ po 3 50 Din z dostavo ■ ■ 1 ■■ 1 * pri ZDRUŽENIH MLEKARNAM, d. d., Ljubljana, Maistrova ulica 10 — Telefon št. 446. — 13 - Inscenacija „Strupene tarantule“. Scenična umetnost tvori le eno komponento gledališke umetnosti. Ona ustvari milje, v katerem se giblje življenje na odru. Gledališka umetnost je kolektivna umetnost. Tu ustvarja literat, komponist, muzik, dirigent, igralec, režiser in scenograf. Svojo popolnost doseže delo na odru šele takrat, če vsi sodelujoči umetniki izvršijo nalogo v svojem delokrogu. Vkljub sodelovanju številnih umetnikov pa mora biti uprizorjeno delo harmonično, originalno v celoti kakor tudi v detajlih. Do popolnega izraza pa mora priti pred vsem bistveni del, to je uprizorjeno delo. Vse ostalo mora biti podrejeno stremljenju, pomagati uprizorjenemu delu do najvišje popolnosti. Enako tvori scenerija pri »Strupeni tarantuli“ le eno komponento umetniške tvornosti. Glavna sila leži v izražanju muzikalne in plesne umetnosti. Važno vlogo igra pri osnutku in izvršitvi scenerije njena tehnična stran. Pri »Strupeni tarantuli“ zahteva avtor šest slik, ki se morajo spremeniti v teku dveh do treh minut, to je v času, ko pierrot pojoč pripoveduje vsebino pantomime. Realistična scena je v »Strupeni tarantuli" tehnično nemogoča iz prej navedenega razloga. Spremembe realistične scenerije v tako kratkem času so mogoče le v gledališčih, ki so opremljena z vrtilnimi odri. Tak vrtilni oder je navadno deljen v dva dela. Med tem, ko je na sprednji polovici odra igra, se zadaj sestavi že nova scena. Sprememba se izvrši na ta način, da se v pavzi zavrti oder za 180° itd. Naše gledališče ni opremljeno z vrtilnim odrom, zato je bilo potrebno zasnovati povsem stilizirano scenerijo, ki vsebuje le najizrazitejše in najpotrebnejše. Karakteristična črta, barva in luč tvorijo v kombinaciji z zavesami bistvo te stilizirane scene. Scenerija v splošnem odgovarja smerem oblikujoče umetnosti ter je lahko realistična, ekspresijonistična, futuristična, konstruktivistična itd. Do državnega preobrata je poznal naš oder le realistično sceno. Po vojni se uporablja v veliki meri stilizirana scena in to v glavnem iz ekonomičnih in tehničnih razlogov. Napravilo se je tudi par ekspresionističnih poskusov, ki pa vsled pomanjkanja sredstev niso bili povsem enotni. Uporabljati se je moral obstoječi material realistične scenerije. Futuristična in konstruktivistična scena je še povsem