Glas zaveznikov Leto 11 • Št. 430 ormacijski dlneomik A. I. S. Cena 4 lire TRST, torek 12. novembra 1946 UREDNIŠTVO: Vi« S. PeUico 8 - Telefon št 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter viune (širina ena kolona): trgovski t« 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnice L. 100), objave I* 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Societa per la PubbUcitk in Italia, Trst. ul. Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Ameriška zunanja politika ostane na dvostrankarski podlagi ATTLEE OPTIMIST London, 12. novembra Na banketu, ki ga je London priredil v čast novemu županu, je govoril tudi ministrski predsednik Attlee. Izrazil je optimizem, ki ga Upravičuje pogled na preteklo leto. Po omembi uspehov, ki so jih dosegli pri demobilizaciji oboroženih sil in namestitvi odpuščenih v industriji ter nekaterih gospodarskih vpralenjih se je dotaknil tudi mednarodnega položaja. Izjavil je, da bo Britanija Se nadalje podpirala Združene narode. Omenil je ob-etrukcijo, napade propagande in nična dejanja, ki imajo namen, da postavijo organizacijo v slabo luč. Dejal je, da je jasno, da ZN ne bodo mogli služiti namenu, če bi jih uporabljali kot kraj za razpravljanje o raznih ideoloških sporih. Vsako vpraSanje bi morali preučiti pod vidikom, ali lahko določena reši-tev prispeva k miru in razumevanju. To je bil tudi razlog, Bevinove potrpežljivosti, ko je izbegaval polemike vedno, kadar so med razpravami ZN, v določenem tisku ali Po radiu napadali Britanijo. Attlee je izjavil, da razorožitev ne more biti enostranski ukrep. Dokler na svetu ne bo priSlo do splošnega zaupanja in varnosti mo. ra biti Velika Britanija v stanju, da se brani in ostane močna. Razorožitev mora potekati vzporedno z Ustanovitvijo splošnega varnostnega ustroja; ko bo uresničen, bo morala Britanija prispevati s potrebno silo, da brani njegov obstoj. Medtem vodi vlada politiko, da bi nastopila doba blaginje, miru in tesnega sodelovanja z vsemi državami, zlasti s Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Ključ do miru v Evropi je rešitev nemškega vprašanja. Zadevni načrt ima dva namena: doidnn nemškemu lju{lštt)\i,‘da' izkoristi svojo industrijsko sposobnost, da bi tako lahko preskrbelo za svoje vzdrževanje in nato prispevalo k dvigu življenjske ravni Evropcev in vsega sveta, ob zaklju-rku je Attlee dejal, da v Britaniji ne prevladuje niti strah niti obup. ker je zadnje leto razlog za veliko vzpodbudo. BYRD0VA ODPRAVA Washingtop, 12. novembra Funkcionarji ameriške mornarice so potrdili, da trenotno organizirajo v pristaniščih ob vzhodni in zahodni obali Združenih držav odpravo letal, ledolomilcev in oskrbovalnih ladij za letala ameriške mornarice s celokupno posadko 5000 mož. Odpravo bo vodil sloviti polarni raziskovalec kontreadmiral Richard Eyrd. Odprava bo morala prevoziti 10.000 milj in odpotovati n notranjosti Antarktike, kjer bo iskala ležišča urana. V ledenih pokrajinah Antarktike bo ostala 2 meseca, da bo ugotovila točnost vesti, po katerih je to področje bogato na uranu. VARNOSTNI OKREPI ZARADI ZIDOVSKEGA TERORIZMA London, 12. novembra Zaradi obvestil, po katerih bodo židovski teroristi mogoče razširili deli lavnost na londonsko mesto, so oblasti odredile varnostne ukrepe. Posebno nadzorstvo so uvedli znotraj in zunaj številnih vladhih poslopij. * i Izjava predsednika Trumana po republikanski zmagi Blaginja naroda nad vse WASHINGTON, 12. novembra — Predsednik Truman je včeraj v izjavi, ki jo je podal na tiskovni konferenci, pozval člane obeh glavnih političnih strank v Združenih državah, naj nadaljujeta s sodelovanjem pri izvajanju zunanje pollt^te in naj postavita pri reševanju bodočih vpraSanj narodne koristi nad strankarske ozire. Rekel Je, da volitve, pri katerih je republikanska stranka dobila večino v Kongresu, niso spremenile severnoameriške zunanje politike, ki so jo pripravljali in izvajali člani obeh strank. Izrazil je trdno prepričanje, da bodo republikanci tudi v bodoče nadaljevali s sodelovanjem. Predsednik pa je priznal, da bo položaj v prihodnjih dveh letih, ko bo imela nadzorstvo nad Kongresom stranka, ki je v opoziciji proti izvršni upravi, ki jo vodi-predsednik s svojimi prijatelji, rodil težave, ki jih morata obe stranki reševati z modrostjo in vzdržnostjo. Rekel je, da bo s svoje strani kot predsednik v vseh primerih delal to kar »e mu bo zdelo najboljše za blaginjo vsega ljudstva brez ozira na ozke strankarske ozire. Izjavil je tudi, da hoče na vse mogoče načine sodelovati s Kongresom; izrazil je upanje, da bo ta duh sodelovanja obojestranski. Besedilo predsednikov« izjave se glasi: «Ljudstvo je izvolilo republikansko večino v senat in predstavniško zbornico. Po naši ustavi Je Kongres zakonodajno telo. Ljudstvo je pri volitvah zaupalo nadzorstvo nad to vejo naše uprave republikanski stranki. Sprejemam njegovo odločitev v onem duhu, v katerem VBak dober državljan sprejme izid vsakih pravilnih volitev. »Istočasno in po isto ustavi so dolžnosti in odgovornosti glavne izvršne oblasti in izvršne veje uprave zaupane meni in mojim prijateljem. »Naša vlada sloni na ustavnem načelu, da so tri upravne veje neodvisne druga od druge. Po tem načelu je naša država uspevala In postala velika. Ne bil bi pa odkrit, čo bi ne omenil, da nahi sedanji položaj grozi z resnimi težavami. »Le z modrostjo in vzdržnostjo ter s stalno odločenostjo, da bomo postavili koristi nase države nad vse druge koristi, bomo kos rešitvi vprašanj, ki so pred namii. «Igramo za veliko stvar. Naša velika notranja moč in naš odlični položaj v svetu nista neuničljiva, kakor bi nekateri prelahko mislili. »Vse sile bom posvetil izpolnjevanju dolžnosti s polnim uresničevanjem odgovornosti, ki jo zahteva sedanje stanje. Za sebe in svoje prijatelje ne zahtevam večje predanosti blaginji našega naroda, kakor jo pripisujem drugim iz druge stranke. Vsi smo enako prilegli. Ob tej ali oni priložnosti smo bili vsi enako pripravljeni žrtvovati svoja življenja za obrambo domovine. Zato upam tudi za naprej, da bodo član; Kongresa izpoljnjevali svoje dolžnosti s polnim uresničevanjem svoje odgovornosti. «Med predsednikom in Kongresom bodo neizogibno nastala sporna vprašanja. Ko se bo to zgodilo, bomo morali premotriti naša »tališča z resno in kritično analizo, da bomo izločili vsak poizkus spletkarjenja z javno koristjo za dosego Ameriška nota Poljski Zaščita pred podržavljanjem r iGT0/Y2- j10vembra — Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo besedilo note z dne 30. oktobra, ki io ie naslednjega dne ameriško veleposlaništvo v Varšavi izročilo poljskemu zunanjemu ministrstvu. Združene države izražajo innenje, da je poljski program o podržavljenju dosegel takšno fazo, da je postalo potrebno razpravljati o interesih ameriških državljanov. Nota omenja, da so Združene države 17. januarja 1946 predložila, naj bi ustanovili komisijo, v kateri bl bilo enako število zastopnikov °beh vlad, ki bi razpravljala o :nte-resih ameriških državljanov v po-g,cdu lastnine, k* jo je prizadel 'Poljski 2akon o ; odišavljanju last-\nine, ki so ga 3 _anuarja izdali na Poljskem. Razlogi, o katerih bi po e meri-kem predlogu morali razpravljati, so bili: določitev imetja, i pripada ameriškim državljanom, °b];ka plačila odškodnine in ostala vt>rašanja, ki so s tem v zvezi. Zu-d&nje ministrstvo je takrat orne-da je bila zadevna last n ■ na 0'vsa nemška lastnina; sem bi la h. " šteli tud; tiste tvrdke, nad kate. , mi *o t-’l. .zainteresirani ame.- Mki Ovijam ta- v pogledu kateri. so Nemci, kakor zatrjujejo, prido. bili lastninske' pravice po nacističnem napadu na Poljsko brez privoljenja legitimnih lastnikov. Ameriška nota z dne 30. oktobra pripominja, da je rok, ki ga je Poljska dovolila tujcem za proteste proti podržavljenju njihove lastnine ali za predložitev njihovih pri. tožb prekratek. Nota omenja, da Poljska zahteva, da bi tl tujci izbrali za naslov svojih uradnih 1 stin poljsko bivališče ali pa imenoval) pooblaščenca, ki bi imel poljsko domov nico. Nota določa čas, ki bi bil potreben za obvestilo ameriških državljanov, ki so zainteresirani na vprašanju, enako pa tudi čas za podrobno ugotovitve glede točne vred- kake osebne ali strankarske prednosti. «Sprememba v večini kongresa ne bo spremenila naših domačih ali zunanjepolitičnih interesov ali vprašanj. V zunanji politiki moramo nadaljevati pot po dobro začrtani smeri. Našo zunanjo politiko bomo razvijali in izvajali na dvostrankarski podlagi. Storil sem vse, kar sem mogel, da bi utrdil in razširil prakso na tej podlagi. Člani obeh strank v in izven kongresa so se udeleževali notranjih sestankov, kjer so pripravljali ter dejansko izvajali zunanjo politiko naše vlade. To je narodni, ne pa strankarski program. To bo, kar sc zunanjega ministra in mene tiče, tudi v bodoče narodni program. Trdno upam, da bodo tudi v bodoče z nami sodelovali naši republikanski tovariši, ki so sporazumno in v duhu sodelovanja delali z nami v preteklosti. Ne bojim se za tiste v obeh strankah, ki poznajo resnost vprašanj, ki stoje pred nami v naši zunanji politiki. Velika vprašanja družijo ln ne razdvajajo onih, ki sode-lujcja pri njih. Bojim se za tiste v obeh strankah, ki bi na tem področju iskali priložnost, da bi osebno postali splošno znani, ali ki bi z izrabljanjem senzacionalnosti ali z enostavnim ustvarjanjem na-sprotstev iskali kako strankarsko prednost. »Postavljeni smo na trdo pot. Vsak poizkus izvršne ali zakonodajne veje naše uprave, da bi druga drugi zarad; strankarskih koristi nagajali, bi prinesel naši državi neuspeh. Da bomo hodili po tej po. ti tako, da bo častno za nas in za blaginjo naše države, moramo gledati preko in nad, sebe in svoje strankarske koristi, da bomo zavze. It pravilno stališč^ «Kot predsednika Združenih držav me vodi preprosto pravilo: Delati v vseh primerih, iz dneva v tlan, negiede na ozke strankarske ozire to, kar se mi zdi za blaginjo vsega našega ljudstva najboljše. Naš trud za to blaginjo se mora vedno opirati na napredno pojmovanje vlade. »Sodeloval bom na vse primerne načine s člani Kongresa in upam ter molim, da bi bil ta duh sodelovanja vzajemen. «Vsakomur in vsem bora vračal zvestobo za zvestobo in obljubljam, da bom na dobro voljo tudi Jaz odgovoril z dobro voljo.» HACMILLANOVA SODBI O STALINOVIH IZJAVAH London, 12. novembra Konservativni poslanec in bivši minister pri zavezniškem glavnem stanu za Sredozemlje Harold Mac Millan, je v govoru, ki ga je imel v Londonu, omenil vprašanje, ki ga je nedavno Winston Churchill stavil ministrskemu predsedniku Att-leeju v spodnji zbornici glede števila sovjetskih divizij v Vzhodni Evropi. MacMIllan je izjavil: »Vladi je bil znan odgovor, a ga ni dala. Maršal Stalin je dvakrat podal izjave z namenom, da pomiri zahodni svet, a men; ni niti najmanj prepričal. Nasprotno je to vzbudilo v meni neprijetne spomine na slično ravnanje, ki so se ga poslužili pred 10 leti. Nas ne zanima toliko to, kar maršal Stalin izjavi, ampak to, kar dela.» Churchill je vprašal Attleeja: »Ali je res ali ne, da je na zasedenih področjih Evrope od Baltskega morja do Dunaja in od Dunaja do Črnega morja zdaj nad 200 vojno opremljenih divizij ?». Ko je imel Churchill naslednji dan govor v svojem volivnem okraju Loughtonu, je rekel, da ni zasta. vil vprašanja, ne da bi prej o svoji nameni obvestil vlado. Dodal jt: »Odgovor ni bil jasen, lahko rte pa prepričani, da so dejstva, ki sem jih jaz navedel, točna.* ZASEDANJE SVETA ZUNANJIH MINISTROV New York, 12. novembra Na včerajšnji seji Svet zunanjih ministrov ni dosegel nikake odločitve glede britanske zahteve po odškodnini tujim petrolejskim družbam, ki ec bile udeležene v predvojni romunski petrolejski industriji. Bevin je to odločno zahteval, nasprotovala pa sta Byrnes in Molotov; slednji je izjavil, da so to o-hravnavall že v drugih členih osnutka pogodbe. Sporazumeli se niso tudi o britanski zahtevi, da bi Romunija dala odškodnino za tuje parnike, ki so bili poškodovani ali izgubljeni med vojno. Zunanji ministri so nato obravnavali vprašanji mirovne pogodbe z Bolgarijo. Nikake odločitve niso dosegli o točki, ali bi Bolgariji dovolili posest brodovja torpedovk. Nato so obravnavali vprašanje bolgarske vojne odškodnine Grčiji in Jugoslaviji. Britanija in USA sta zahtevali 125 milijonov dolarjev, kar naj bi v enakih delih razdelili med obe državi, Molotov pa Je dejal, da zadostuje 25, in sicer 16 za Jugoslavijo in 9 za Grčijo. Molotov je dejal, da je položaj res čuden: »Jugoslavija je izjavila, da je zadovoljna 0 16 milijoni dolarjev, vi pa jo skušate prisiliti, da bi sprejela več.» Bevin je odgovoril, da je vprašanje zelo enostavno. Jugoslavija naj dobi 16 milijonov dolarjev, Grčija pa 62,500.000. Molotov je nato predložil kompromismo vsoto 30 milijonov dolarjev, Bevin pa je izjavil, da za Grčijo ni mogoče sprejeti manj kot 62,500.000. Pred koncem so ministri razpravljali še o grško-bolgarski meji. Imeli so pred teboj nov grški memorandum, # katerem stavlja Grčija desetkrat manjše zahteve kot na pariški konferenci. Bevin je te zahteve podprl, vendar so vprašanje preložili. Zvečer so ministri razpravljali o madžarski pogodbi. GRIFFINOV PROTEST PROTI OBSODBI STEPINCA London, 12. novembra Na sobotnem zborovanju v Londonu je westminstrski nadškof kardinal Griffln protestiral proti ob-ccdbi nadškofa Stepinca: »Britanska vlada je pomagala Titu na o-blast. Zdaj je odgovorna, da nadzoruje Tita, da ne bo zlorabljal dobljene oblasti.« K Titovi izjavi, da je 6 mesecev pred razpravo pozval sveto stolico, naj odpokliče nadškofa iz države, je kardinal pripomnil: «To je naravnost presenetljiv postopek. Ali je normalno, če je — kakor pravi Tito — nadškof izdajalec, da potem zahteva odpoklic takega človeka? «Tito irra za «izdajelca» enostavno vsakogar, ki v nekem pogledu spada med opozicijo. «Razprava proti nadškofu Ste-pincu ni čisto notranja zadeva, ki se tiče samo Jugoslavije. To Je zločin proti pravici, proti načelom Atlantske listine in proti načelom Združenih narodov «Imamo izčrpne dokaze o pravem. preganjanju katoliške cerkve v Jugoslaviji. Ce Tito to zanikuje, naj pove, kje so katoliški duhovniki v Jugoslaviji, kaj se je zgodilo s katoliškimi škofi, katoliškimi šolami in mladinskimi organizacijami. Dobro vemo, da so nad 100 duhovnikov pobili še več pa jih je po ječah. Ali je to preganjanje ali naklonjenost?*. Trije novi elani ZN Kritike Nikolaja Novikova Razprava o beguncih NEW YORK, 12. novembra — V soboto se je po daljšem presledku spet sestala glavna skupščina Združenih narodov na plenarno zasedanje. Glasovala je o sprejemu Afganistana, Islan-da in Švedske med Združene narode. Sprejem je priporočil Varnostni svet, podprl pa ga je tudi politični odbor glavne skupščine. Sprejem je bil soglasen, pristopna slovesnost pa bo kesneje, ko bodo parlamenti novih članic ratificirali listino ZN ter podpisali listine o pristopu. Glavni tajnik Lie je na skupščini sporočil, da je Varnostni svet črtal z dnevnega reda vprašanje Francove Španije, da bo skupščina lahko svobodno ukrepala, kar se ji zdi primemo, ko bo razpravljala o zahtevah po prekinitvi diplomatskih odnošajev s Španijo. Zasedanje je bilo dobro obiskano. UKINITEV RAZSTAVLJANJA ZEISSOVE TOVARNE Berlin, 12. novembra Sovjetska vojaška uprava za vzhodno Neipčijo je voditeljema nemške stranke socialistične enotnosti Wihelmu Plečku in Ottonu Grottewohlu zagotovila, da ne bodo več razstavljali optične tovarne Zeiss in Schott in jo odpremija-li v Sovjetsko zvezo. Navzoča sta bila tudi Molotov in Višinski. Britanski zunanji minister Bevin je prišel kesneje. Danski minister v Washingtonu Henrik Kauffman je podprl sprejem, predložil pa je, da bi priporočilo za sprejem popravili tako, da bi vsebovalo besede: «V skladu s 81. 4 pravil o postopku 113 in lil.* Za njim je sprejem pozdravil norveški delegat Wilhelm Munthe de Morgenstierne, ki je demantral obstoj nordijskega bloka in zlasti toplo priporočil švedsko in Island, medtem ko se je perzijski delegat zavzel za Afganistan. Sprejem so nato podprli še kitajski zastopnik dr. Wellington Koo. argentinski delegat dr. Jose Arces, zastopnik Indije sir Maharaj Singh, poljski delegat dr. Oskar Lange, ki je zlasti pozdravil sprejem švedske, ki je med vojno mnogo storila za begunce. Po ponovnem govoru danskega delegata Kauffmana, priporočilu Molotova in urugvajskega delegata je predsednik Spaak povabil skupščino h glasovanju. Soglasno so odobrili danski popravek in tudi sprejem treh novih članic. V oliive v Franciji Komunistična prednost devetih poslancev na račun znatnega padca socialistov PARIZ, 12. novembra — V' nedeljo so bile v Franciji po štiritedenski volivni predpripravi volitve v novo zbornico. Volivnih upravičencev je bilo 26 milijonov; izvoliti so morali 618 po. slancev, katerih mandat bo trajal 5 let. Volitve so se vršile v znamenju izbire za ali proti marksističnemu komunizmu ter v znamenju zaskrbljenosti za rešitev francoskega franka pred ponovnim razvrednotenjem. Iz delnih izidov izhaja, da so si komunisti pridobili majhno prednost pred ljudskim republikanskim gibanjem, ki je tvorilo najmočnejšo stranko stare zbornice. Število volivcev je bilo večje kot ——: , ----------- bode in degolistična zveza pa sta pridobili na škodo ljudskega republikanskega gibanja. V Lillu so od 10 sedežev komunisti, dobili 4, socialisti 2, MRP 2 in degolistična zveza tudi 2. PRENEHANJE SOVRAŽNOSTI NA KITAJSKEM Nanking, 12. nove r-fora Ukaz o prenehanju sovražnosti, ki ga je v petek izdal Cangkajšek ,v:em nacionalističnim silam na Kitajskem. in Mandžuriji, je vicraj j »topil"v veljavo. * ob priliki ustavnega referenduma. Volili so »tlrjj izmed vsakih pet volivcev. Končni podatki za 589 sedežev metropolitanskega ozemlja so naslednji: komunisti 172, pridobili 24; ljud. rep. gibanje (MPR) 163, pridobili 3; socialisti 96, izgubili 24; rep. stranka svobode in druge desničarske skupine 78, pridobile 12; radikali in sorodne skupine 72, pridobili 21; degolistična zveza 8, doslej nič. Komunisti so dobili s tem položaj najmočnejše stranke, in sicer po številu poslancev, ter po številu glasov. To je še ojačilo razdelitev Kranoije na levo in desno. Aritmetično prednost pa so dobili desničarji in zmerne stranke. Komunisti so pridobili nekaj manj kot 300.000 glasov, desničarske stranke pa več kot pol milijona. Notranji minister je izjavil, da v 48 središčih severne Afrike vodijo komunisti (izidi iz prekomorskega ozemlja še niso dokončno znani). Največjo izgubo so utrpeli socialisti. Desničarske stranke so dosegle nekaj prednosti, čeprav so ostale za tremi glavnimi strankami, ki so tvorile v zadnji zbornici vladno večino. Ponovno je bilo Izvoljenih 28 ministrov, izmed 31: Georges Bi-dault, Maurice Thorez, Francisque Gay (MRP), Pierre H:nry Teitgen (MRP), Jean Lctourneau (MRP), Felix Gouin (30C.), Jean Blondi (soc.) in drugi. Izvoljen je bil tudi bivši ministrski predsednik Paul Reynaud. V Parizu se sprašujejo, ali bodo komunisti zahtevali ministrsko predsedstvo, ko hodo januarja se. stavljali novo vlado. Neki poročevalec ljudskega republikanskega gibanja je pripisal neuspeh svoje stranke desorientaclji, ki jo je povzročila De Gaullova obsodba sedanje U3tave, katero je MRP odobrilo. Volitve so potekale v redu. Dopoldne je bila udiležba le majhna, kar so opazili v Parizu, pa tudi v Marseillu, Bordeauxu in Dijonu. Dopoldne Je v zadnjih treh krajih volilo le 50% volivnih upravičencev. Pariška radijska postaja je javila, da so komunisti in «levičarska skupina* — radikalna stranka po prvih izidih na pariškem področju pridobili, In sicer na škodo .ocia-llalov, repubiil.a:wka stranka ,svo- Prcdvolivni komentar »Timesa* v soboto je izrazil mnenje, da francosko Javno mnenje se ni postavljeno pred dokončno izbiro med MRP in komunisti, ki sta glavni stranki, ki se prepirata za spremembo oblasti. Liberalni »Manchester Guardian* pa je napisal, da je najtežja stvar prt francoskih volitvah v težavi, kako bo mogla Francija priti do dovolj močne vlade, da bo lahko obnovila in v bodočih petih letih učinkovito upravljala državo. VOLITVE V JUGOSLAVIJI Beograd, 12. novembra Volitve v srbsko in hrvatsko u-stavodajno skupščino so v obeh re- publikah potekle mirno in v redu. Po se nepopolnih poročilih se je volitev v Beogradu udeležilo 201.980 volivcev. V razničnih srbskih krajih je vo-llvna udeležba znašala od 90-100%, na hrvatskim pa je b;la volivna udeležba prav tako zelo velika. Po vaseh so skoraj povsod glasovali 9»%. EKSPLOZIJA V FRANCOSKEM ZASEDBENEM PODROČJU Pariz. 12. novembra Francoska obveščevalna agencija Je .Sporočila iz Innsbrucka, da so zaradi eksplozije treh bomb na eni izmed glavnih cest v Feldk.rchenu (v francoskem zasedbenem področju v Avstriji) izvedli več aretacij. Do eksplozije je prišlo v četrtek ponoči nasproti velikih skladišč. Žrtev ni bilo. Francoske oblasti so določile policijsko uro od 20 do 6 ure, „Timcs“ o beguncih Nove možnosti naselitve LONDON, 12. novembra — Diplomatski dopisnik londonskega «Timesa», pravi, da se dogodki razvijajo tako, da bodo države novega sveta dovolile naselitev evropskih beguncev. List našteva nato korake, ki so jih doslej storili p zvezi s tem vprašanjem in pravi: cBrazil je izjavil, da je pripravljen sprejeti 120.000 beguncev letno. «V zahodni področji Avstrije in Nemčije bo poslal tri misije, izmed katerih ima vsaka po dva konzularna uradnika in zdravnika. Te mi-iije bodo kot izbirne komisije obiskale begunska taborišča. eVenezuela ima ie podobno misijo na severnoameriškem področju Nemčije. Izjavila jej da je pripravljena sprejeti 10.000 družin, to je kakih 30.000 . 50.000 ljudi. Paragvaj nudi veliko število vizumov. Republika San Domingo je pripravljena sprejeti morda kakih 100.000 naseljencev. Kolumbija je pripravljena sprejeti «stalni dotok». «Vse to je doslej Sele v razvoju. Tako imenovani «.srž» beguncev v Evropi znaša okoli milijon ljudi, vendar pa je La Guardia v predlogih Gospodarskemu in socialnemu svetu ZN septembra izrazil mnenje, da se se okoli 400.000 ljudi ne more vrniti na domove in da bodo Združeni narodi morali te ljudi nekam preseliti. *V ta namen sestavljajo Poljaki, Jugoslovani in Balti sezname tistih, za katere bo treba najti ra za preračun ZN je govoril ameriški delegat republikanec Vandenberg, Ki bo verjetno predsedoval ameriškemu odboru za od noša je s tujino. Dejal Je, da se negiede ha politiko washingtonske vlade vsi lahko zanesejo na polno sodelovanje vlade Združenih držav v borbi ZN za uvedbo medsebojne obrambe proti napadom in za utrditev miru ter pravice v varnejšem in srečnejšem svetu. To izjavo je navdušeno pozdravilo vseh 51 članov odbora, Vandenberg je nato izčrpno razpravljal o preračunu ZN. Dejal je, da ne gre za to, koliko Združene države lahko plačajo, marveč za to, da se ugotovi, kaj je pravično modro in pošteno. To ni vprašanje denarja, marveč načelno vprašanja. Dejal je, da so Združene države začasno in prostovoljno prevzele veliko finančno breme in tudi v bodo če ne bodo odtegnile svojega dela odgovornosti pri financiranju ZN. Vandenberg je stavil štiri predloge: 1. naj bo vsak sklep glede prispevkov veljaven samo za leto 1947; 2. naj ponovno pretresejo vprašanje prispevkov in predloge prihodnje leto predleže glavni skupščini; 3. naj revidirajo vse obveznosti za leto 1947 in 4. pravočasno izvedejo vse sklepe o prispevkih, čim bodo predložili in vzeli v pretres predlagane preračune. VOLITVE V ITALIJI Rtm, 12. novembra Dosedanji izidi nedeljskih občinskih volitev v Italiji so naslednji: Palermo (115 od 267); Uomo qua-lunque 8.372, monarhisti 7.292, de-moknist. 5.031, liberalci 4.161, komunisti 4.131, socialisti 3.118, neodvisni 1.416, demokr. stranka obnove 1.141. Rim (1241 od 1256); ljudski blok (kom. in soc.) 183.599, Uomo qua-lunque 105.741, demokr is t. 102.252. republikanci 39.938, monarhisti 35.676. Neapelj (300 od 681); demokrist. 12.998, Uomo qualunque 19.629, liberalci 14.181, monarhisti 20.360, zveza obnove 1 634, lista Vezuv 29.010. Turin (400 od 565): komunisti 68.460, socialisti 57.155, demokrist 41.434, liberalci 24.098. Uomo qualunque 19.361, republikanci 2.283, akcionisti 2.067, italijanski komunisti 215. Firence (350): komunisti 64.030, demokrist 45.010, socialisti 41 388, Uomo quajunque 25.721, liberalci 6.544 republikanci 4.249. akcionisti 2.451. Genova (150 od 609): komunisti 74.452. demokrist 36.940, republikanci 6.089, akcionisti 750, liberalci 9.730, blok Uomo qualunqu«, neodviant, povratn ki in ital. demokrati 10.695, socialisti 44.421. I Stran 2 Italijanski odmevi Titovega predloga Togliatti odgovarja na polemiko RIM, 12. novembra — Italijanski zunanji minister je v so-boto sprejel diplomatske predstavnike Francije, Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zveze ter jim sporočil italijansko stališče o novem položaju, ki je nastal zaradi odložitve razprav o vprašanju Julijske krajine in zaradi pobude Tito-To-guatu. Zlasti je poudaril, da bi pod vidikom možnosti neposrednega stika z jugoslovansko vlado glede preučitve važnejših od-nosajev med obema državama, italijanska vlada le trdno vztrajala pn tem, kar je že dovolj nakazala v spomenici predstavnikom štirih velesil 4. novembra in pri tistih uspehih, ki so jih doslej dosegli v Svetu zunanjih ministrov in na konferenci držav. .GLAS. ZA VEZNIKOV sv. Nennl je nato porogal predsedniku republike. Saragat je Imel v soboto voltvni govor v Genovi; teknil se je tudi vprašanja Trete. Izjavil je, da je treba na Tlto-To-gliattijevo izjavo gledati objektivno, pa • pristranskim očesom: »Titova izjava Je velika izjava. Vedno je zatrjeval, da Jugoslavija ne sme iagubiti Trsta, zdaj pa je prvič spremenil mnenje. Jasno je, da se moramo popolnoma priključiti programu vlade, ker Je Gorica italijanska in se Ji ne moremo odpovedati.* Togliatti v „UnitA“ V polemiko je ponovno poeegel tud: Togliatti. Za Ust »Unltš* nap:sal uvodnik, kjer Je odgovoril na polemiko desničarskega in de-mokrSčanskega tiska. Togliatti obžaluje pomanjkanje resnosti pri tiskovnem obravnavanju največjih VpraSanJ italijanske zunanje politike* ter pile: »Zadeva je tale: katera m koliko važnih mest, ki so bila od leta 1919 italijanska, je bilo spornih, ko maja 1948 končali osvoboditev Ita lije? Bila so najmanj naslednja Zader, Reka, Pulj, Gorica in Trst »Jaz nisem nikoli trdil in tudi ne trdim, da bi morala ta mesta spet pripasti Italiji. Vem pa, da so nekateri tako mislili, ker sem slilal patetične ln besne govore, ki so jih odobravali resni politiki in v katerih so zahtevali vsa ta mesta. Da-068 Pa, ko Je n. pr. vsem Jasno, da Zader ne bo mogel več pripasti Ita. liji. VpraSujem: Kako Je gosp. De Gasperi, ki je odgovoren za našo rboanjo politiko, prišel do tega zaključka? s čim je barantal on za to mesto, če ne z brco v...? Isto lahko rečem za Reko, Polj n tudi za Trat. Za vse te postojanke Je prišel De Gasperi do negativnega zaključka, ne da bi to koristilo njegovi politiki. »Kakor vidimo, Je to mojstrovina *fflanje politike. Tu pa ne moremo govoriti o »barantanju*, ker Je vse brezplačno ln nebelko.* Komunistični voditelj je nato po-Jteoil politični pomen predlogov marlala Tita: »Kakšno vrednost i®* torej, predlog, ki ga je stavil Tito glede Trsta in Gorice? Ima oačelno vrednost Ima vrednost; 'kajti če bi ga sprejeli kot osnovo Pogajanj, bi pomenil dokončni obračun s časom, v katerem so odločali brez nas m tudi najtežje iz-gube (kot n. pr. »intemacionaliza-oija* Trsta, to se pravi izgubljen za Italijo), niso Imele najmanjše odškodnine nttl v Splošnem niti konkretnem smislu. Po tem obračunu končno lahko načnemo izvajati zunanjo politika «Ali bi morda lahko že prej Izvedli ta obračun s časom, ko so oddali brez nas in v našo škodo? Trdim, da bi bilo to mogoče in če « hi zgodila Je treba to pripisati edinole nezmožnosti tistih, ki so vodili našo zunanjo politiko. Končno J* bila vsa De Gasperljeva politika v tem, da Je verjel poročilom, veleposlanika Tarchlanija, ki mu je zagotavljal, da Združene države ni-•koli ne bi pristale na določene rešitve. Toda Tarchianl je povprečen podeželski pieec, obseden od protisovjetske gonje Hearstovega tiska, nezmožen, da bi na objektiven način spoznal razloge ln možnosti politike svetovne sile v zvezi s politiko ostalih sil iste vrste. Zato ni zmožen razlikovati obveznosti te sile od besed, ki mu jih Je nekdo rekel samo zato, da se ga znebi. Uba # Ge Gasperi je pač kot dan Fer-rante prispel tja, kamor Je prispel. »Zharantal* ni ničesar. Izgubil pa 1* vse, razen poniževalnega božanja P° sključenem hrbtu od sočutnega Bymesa. »To, kar se Je moglo in se Je maralo storiti, pa Je bilo tako Jasno. Opustiti ideološke predsodke in deklamacije, gledati resnici v obraz :n ne napraviti iz zunanje politike protikomunistične in klerikalne špekulacij* ter sprožiti v razpravljanje ®®d velesilami našo lastno akcijo v obrambo naše neodvisnosti ln miru.* Pod naslovom eOdgovor na nevreden napad» je danalnjt til Popolon objeva De Gasperijev odgovor na Togliattijev (Umek, katerega bomo prtobtUi zaradi pomanjkanje prostora v futrUnji ItevilkL Komentarji tiska Reakcija diplomatskih krogov in tiska na Togliattijev« izjave Je telo živahna; to je razvidno iz *lede-em naslovov člankov: »Za Titovim Pologom se skriva zarota*, »Italija Je odbila Titovo ponudbo*, »Gre »a 'komunistično ukano* a*ala italijanskim komunistom PH upravnih volitvah.* «New York Times* razpravlja o pomenu Togliettijeve lajave ln poudarja nenavadno Titovo zahtevo po •demokratski vladi* v Trstu; ta »hleva sloni na predpostavki, češ da to zahodne velesile naklonjene avtoritativni vladi, medtem ko naj « bili Jugoslavija in Sovjetska zve-» za demokratično viia- t seboj odkrito pravijo, da bi sovjetske predloge lahko porabili, da bi iz Trsta napravili satelitsko državo, če že ne neposredno del Jugoslavije.* «Waahington Post* piše: »Titova ponudba Togliattiju ni vzbudila ni-kakega navdušenja. V krogih britanske in ameriške delegacije poudarjajo, da bi moral biti te predlog priključen razlagi, katero Je Simič podal Svetu zunanjih ministrov, če Je Tito s tem predlogom v resnici resno mislil. Ameriška delegacija pa Je o predlogu izvedela samo iz časa pisov. Prevladuje pa splošen vtis, da Je Jugoslavija postala manj nepopustljiva in da ima vsaj trenotno namen potruditi se za dosego nekega sporazuma.* Britanski komunistični list «Dai-iy Worker» je zadovoljen s Titovim predlogom in napoveduje, da bo privedel «do zadovoljivega antifašističnega sporazuma* med Italijo in Jugoslavijo. V diploma tekih krogih Združenih narodov so želo molčeči, pričakujejo poročilo o uspehu zadnjega sestanka zunanjih ministrov. Francoski uradni «Le Monde* piše, da ima italijanska vlada barantanje za Trst, ki ga je predložil Tito, za nesprejemljivo iz strahu, da bi zavezniki zapustili mesto. »Ce bi Trst octal Italijanski — pravi list — ne bi Anglo-američani več imeli | izgovorov, da ostanejo tam. In ta odhod, bolj kakor odstop Gorice, bi | prepustil Trst milosti sosedov.* V diplomatskih krogih Združenih narodov se kažejo zadevno zelo re-j zemrani in pričakujejo rezultat današnjega sestanka zunanjih mini-] strov. Konservativni londonski list «DaL ly Telegraph* komentira Titove predloge gleds Trsta in piše: »Tito Je pri svoji ponudbi Italiji žrtvoval zelo malo in se Je ravnal po predpostavki, da je tržaško ozemlje za njega izgubljeno. Zahteva je stvarno povečanje svojega ozemlja z priključitvijo Gorice in Je v zameno dal nekaj, s čimer ne more razpa lagati. Toda bolj verjetno je, da je njegova ponudba imela namen po 12. novembra 1946 TRŽAŠKA KRONIKA Na odru, okrašenem z italijansko zastavo z rdečo zvezdo in z jugo-miriti italijanska čustva. Predlog I slovansko zastavo, je zavzel prostor vsekakor kaže nepričakovano pred- j Predsedniški odbor. Po uvodnem nost v ravnanju maršala Tita, ki bi Iporočilu splošnega značaja, ki je lahko veliko pomagal, da bi prija-|>;atrdiI<> »nujnost samovlade in de. tel#ko rešili najbolj trda sedanja I mokratidnsga statuta za Trst, ka- Mirno zborovanje »Unije antifašistične mladine" V nedeljo zjutraj so s« ob priliki prve obletnice ustanovitvi svetovne federacije mladine sestali v kinu »Alabarda* delegati tržaške »Unije antifašistične mladine*. To je bila druga konferenca unije, kateri je prieostvovalo veliko število delegatov in somišljenikov, kakor tudi skupina povabljencev, predstavnikov strank in drugih mladinskih organizacij. vprašanja. REPATRIACIJA POLJSKIH SIL kor tudi nujnost močne krajevne mladinske fronte zaradi borbe proti reakciji, neefasizmu in anglo-s mer iškem imperializmu, kateri ha ce iz Trsta napraviti kolonijo, je sledilo na odru kakih 10 govornikov — mladih ljudi obeh spolov *— kateri so obravnavali tako šolsko vprašanje, kakor vprašanje vaje- Irazpravljali so tudi o podelitvi voliv- Landon, 12. novembra Velika Britanija je zavrnila obtožbe poljske uradne note z dne 28. oktobra o zaposlitvi poljskih MH^ZrFT "T ki pričakujejo vrnitve v domovino, I * ^ " kulturne pri poljedelskih delih in odstranjevanju min za dnevno plačo 18. pen. cov. Poljska nota se poleg tega pri. tožuje, da zadržujejo repatriacijo omenjenih oseb. Po poročevalcu zunanjega ministra, pravi britanski odgovor, da IZ JUGOSLAVIJE Srbska vlada je odobrila kredit 58 milijonov dinarjev za obnovo SO poljski vojaki zaposleni pod isU-lS^ TlZg kar mu J« poročal nJ«*oV zelo nejevoljen. — Kako? Pričati »U pred policijskega sodni** ln t0 ravno danes, ko vas tak® P® rebujem? Piri vath vragih!- Je tako zanimiva stvar? Bell je zmign11 * ramana 1* pojasnil: — Takole ]«■ F®»P®d, gr« sam® za motile« javnega shoda: Tim »Rdeči*, ki 8* dobro poznate ® njegova zaročenka, ki ji vsi pravij® «pokvarjen* torpedovka*, sta S1* pred n*k*j dnevi v krčmo v Kuta nu, kjer »ta se ga veličastno »n** kresaia*. Koneo koncev sta se bre* povoda stepla. Najprej Je on pil n* njeno zdravje, nato Se ona na njegovo, potem sta se začela ®P* smejati, jokati, dokler ni zaročenka brez vsakega vzroka primaz*1* Timu nekaj gorkih. Nato st* “ mlatila, dokler nisem prišel j** ju ločil... LL Čeprav ae je uboga'Drewov» h®" tela Iznebiti strahu, ki ga j« pre*1*'' la tiste peklenske nočT ln Je že precej »pomirjevalnega stva», ji vendar ni »»peta. ” uredila svoje misli. , ’ (Nadaljevanje prihodnjič) 00 1»