19. številka. Ljubljana, v sredo 23. jamivarja XVII. leto, 1884 Izhaja vaak dan zve«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t rij ak o-o go rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vije leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravu i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gleđališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Prof. Suklje pa člen XIX. —o.— Čuden ta člen XIX ti državnih osnovnih postav! Naučni minister baron Courad ga je dne 21. aprila 1880. leta v državnem zboru primerjal sfingi, devi tistej z levovim životom, „katera tiho počiva pred nami, v jedno mer na lici nam kazoč uljudno smehljanje, na ustnih pa molčeče odrekanje", lu ta primera Be je gospodu naučnemu ministru posrečila jako dobro I Zlasti nam Slovencem kaže se ta člen XlX-ti kakor sfinga, ki nam s celo glavo prikimava, z ustnicami pa zanikava! Z okovi na rokah in nogah smo 1867. leta pozdravljali Člen XIX-t>, smehljajočega se rešitelja, ki num je obetal razvezati spone in varovati nam tudi v bodoče naše svobodno in jednakopravno narodno življenje; vsak hip pa smo pe tudi pozneje prav do denašnjega dne zatekali temu Členu v u»ročje, ker vsak hip se nam je razžalilo narodno našo zavest, se nam je motilo in zaviralo narodno delo, kateremu pa je za mogočno stražo stati obljubil člen XIX-ti! Ali vse vabeče in obetajoče smehljanje tega stražnika nam v dobi zatiranja ni pomagalo ničesar; v resnici bil je ta stražnik že ustvarjen tako, da s svojim bra-nilom ganiti ni mogel in je s svojimi ustnami molče le toliko puvedal, da se njega nikomur bati ni treba ! Tuka prečudna zagonetka je še dandanes člen XIX-ti nadih osnovnih postav narodom avstrijskim sploh, slovenskemu posebe. Veuder pa nam je bil vsaj obetaoja poln — do zadnjega časa. Zadnji čas pa se je prof. Šuklje-ju posrečilo iz člena XIX-tega izluščiti vojsko, ki našemu narodnemu napredku naravnost protivo gre. Doslej smo s tem členom terjali in zagovarjali pravice, ki jih kot narod avstrijski imamo za svojo narodnost, za obstoj, razvoj in bodočnost te slovenske narod-narodnosti — a deželni poslanec Šuklje nam je kazati jel, da nam ta člen XIX-ti ne brani, ostati pri Btarej, popačenosti; dalje, da nam ta člen prepoveduje, odpraviti stare napake, zanesene v učilnice, po Slovenskem, uapake ki nam narodem ali vsaj za slovensko službovanje sposoben naraSčaj vzgojiti ne puste', Člen XIX-ti je poslanec Šuklje v boj postavil za dovoljenje glasovitih 600 gold. nemško- LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (.Daljo.) Vse te drobne vesti v časopisih ugajajo veliki večini čitaiočega občinstva, ne le po Slovenskem, ampak po vseh deželah in mej vsemi narodi. Strežejo nikdar nenasitljivej radovednosti. Tako je bilo, kot učeni zgodovinarji kažejo, že pri starodavnih Rimljanih. Njih „acta diurna" so zlusti za dobe cesarjev posebno rada in obilo prijavljala take malenkosti, po katerih so, kot rečeno, Rimljaui (in urbe sermonum avida) posebno hlastno gegali. Temu se ni čuditi, ker so politične stvari v njih bile kaj suhoparne (cesarski ukazi, starešinski sklepi in druge uradne naredbe) ali pa le malo mičue, ker ao ostri nadzorniki prepovedovali in iz njih odstranjevali vse, kar koli bi bilo gojilo in dražilo politično mišljenje in gibanje. Zato so morali le na kratko poročati o o raznih samostalnih nasvetih in govorih v starešinstvu; obširnejše le takrat, ko so ti govori posebno godili sistemi samovoljne vlade. Na to pač misli Plinij mlajši v svojej pohvalnici („panegiricus"). vzpodbujne nagrade: češ, pouk nemščine za teh 600 gld. je neobligaten, nihče ga poslušati ni dolžen ali prisiljen, zatorej tak sklep ne bi bil proti ven členu XIX-temu. Ergo! Zna se, da je gospod poslanec imel še druzih razlogov za neobligatnih 600 gl., ker vender bi smešno bilo, dovoljevati nagrade za jezik samo za to, ker se tistega jezika, učiti nikogar v deželi ne sili! Ali poudarili smo ono „ratio legisw lu za tega delj, da pokažemo zaslugo prof. Šuklj e-ja, ki je nemščino v našej 96°/0-no slovenskoj deželi umel „opravičevati" po členu XIX tem, po istem členu, na kateri se že sedemnajsto leto od dne do due sklicujemo, da hočemo slovensko našo narodnost ohraniti čisto! Pravico do čiste narodnosti daje nam člen XIX ti, in dognati Slovencem to pravico tudi za živjenje, to je bil naroda našega program, in to je še dandanes. Narodnost odkrusevnti, v prah tlačiti, piepoveduje sicer omenjeni člen, a to le tedaj, če bi se to imelo goditi s silu, — narodnost pa pustiti popačeno, ali pačiti jo Še na dalje brez sile, neobligatno; to se po členu XIX,-tem sme, se sme v resnici! Po tej interpretaciji člena XIX-tega, naše „Magnae Chartaeu, nam torej priteka neobli-gatna germanizacija v deželo. V drugič je prof. Šuklje člen XlX-ti proti slovenskemu napredku naperil v seji mestnega zbora Ljubljanskega due 4. januvarja, torej pred Kratkim. Finančni odsek stavil je predlog, naj se do deželnega šolskega sveta odpošlje peticija, da se slo-veuščiuo kot obligaten predmet za vse učence uvede na Ljubljanskoj velikej realki. Hitro se je oglasil odbornik Suklje proti temu predlogu, češ dn se ž njim hoče Nesloveucem na realki slovenščiuo usi-liti, tako pa da bi se Člen XIX-ti prelomil, u ob jeduem tudi nevaren „praecedens" uitvarjalo, katerega bodo protivuiki gotovo prej ali slej porabljali proti našemu narodu Ne da se tajiti, da je tak ugovor kolikor toliko utemeljen v Črkah člena XIX-tega, ki prepoveduje siliti koga učiti se drugega deželnega jezika. Ali vender bi tacega ugovora pričakovali prej od centralnega birokrata Dunajskega, nego od moža, ki naše razmere pozna, kateremu ni treba držati se mrtve črke v čudnem zakonu, in katerega je narod poveril, da zanj ustvarja „praecedense" v smislu slovan- In tako so ravnali pozneje časopisi novega času. do današnjega dne. Založniku ali izdajatelju je posebno mari za take drobne novice, ki pred vsem ugajajo občiust\u in je vabijo k obilnemu naročevanji; po tem ravno se polni žep njegov. Zato založniki lista, pravi denarni podjetniki vse store, da je njih list zmirom dobro založen z najnovejšimi drobnimi vestmi. Veliki časopisi v velikih mestih imajo za ta namen mnogobrojno kopo raznovrstnih ljudij, ki jim take drobne stvari, časih zanimljive, Časih pa popolnem nepotrebne in ničeve, znašajo od vseh strani. V tem oziru so v obče znani angležki „Penuy a linersu, katero ime so tudi pri druzih narodih dobili jednaki tekači in poizvedovalci. Ti „Penny a l.iners" ne-majo določenega staluega plačila, ampak to se jim od dne do dne ali od tedna do tedna odmerja po veči ali manjši množini skup znesenjuh novic. Mej temi neso le razni krajni dogodki (umori, pj.oo.o-umori, tatvine in druga budodelBtvs, požari, azne nesreče in kar je one prej zazmeu,.vane s>drge), i auapak tudi krajša ali daljša poročila o obx£Vuavah nižjih sodišč, zlasti policijskih sodišč. Za obi; vnave pri višjih sodiščih pa imajo veliki Časopisi posebne poročevalce, zlasti mlade pravnike. To gbetein, da skega splošnega napredka! Slovenskemu narodu je vender-le v Kranjskej deželi gospodstvo odločeno in jezik slovenski, to hočemo, se ima jednako spoštovati in gojiti v koči na kmetih, kakor v palači glavnega mesta Kranjske dežele. Dokler ta misel ne prešine vseh rodoljubov, tako dolgo ne bomo uspešno delovali za slovenstva bodočnost. A to misel imajo iz polne moči gojiti in zastopati baš možje, katere je narod poslal v glavne svoje zastope. Ako se po tej čuvsti ue ravnamo v Kranjskej deželi, kako bi to bilo možno v druzih slovenskih pokrajinah, kjer narodno delo hodi stokrat bolj trnjeva pota! Na to stališče pa, upamo da je dandanes prispel vsej izob'aženejši del slovenskega naroda. In s tega stališča se jako Čudno vidi, da bi mladina, ki v glavnem meitu slovenske dežele realko pohaja, ne mogla biti siljena, učiti Be slovenskega našega jezika! Ta prizor ua-rodno srce, narodne časti polno, jako težko prenaša. Dalo se bi tukaj na pomoč klicati prvi odstavek členu XlX-te£a, po katerem ima vsak narod sveto pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. Ideali naši ueso torej na pesek zidani, od-plove jih tudi ne odstavek tretji, da se namreč nikomur drttzega deželnega jeziku >iliti ne sme! Ako je zukonodujstvo iz leta 1867. imelo resne misli, lebko si jh tudi predočilo slu:aj, kakeršnega slovenski jezik ima z Ljubljansko realke. V duhu narodnostnega čleua XIX-tega bi po naših mislih bilo, da Be peščica tujcev na realki ukloni, tudi s silo ukloni narodnej po tem XIX-U'm posvečenej volji, ki sme terjati in ki terja, da ue narodov jezik čuva in goji, drugače se pač slovenska narodnost razvijati ne more. Ako se je temu narodnemu, postavnemu duhu tako dolgo protivo delalo, iu se je ustanovila nenaravna, za Slovence krivična razmera, je to smatrati le za posledhe političnih atentatov od nenisko-libei.ilne strani na slovenski narod in jezik njegov. Posledice teh političnih atentatov odpravljati je vs.--.cemu slovenskemu narodnjaku sveta dolžnost ; javni slovenski zastopi, zlasti merodajni. imajo v tu Bvrbo povzdigniti glas, imajo terjati da se iz-premembe uvrše, in naj te izpremembe tudi državne zakone zadenejo! „Pracedense" je treba ustvarjati, ako hočemo kedaj priti naprej. In če imamo zavoljo navadno se godi, da ti tekači in poizvedovalci ne služijo |e jeduemu časopisu, ampak već Časopisom. V odstavku o kamnotiskanih do p i so v al ni-cah je bilo že omenjeno, da so se po raznih zelo velikih mestih ustanovili celo zasebni zavodi (zasebna podjetja), ki od ure do ure, od dne do dne nabirajo razne drobne novice, ter je po kamnotiskanih (iojiisovalniculi prodajejo raznim tiskanim iistom. Tako je na pr. na Dunaj i več takih podjetij. Iz teh tudi izvira ona velika podobnost, pogesti-m polna (besedna) jednakost takih poročil v rasnih dunajskih novinah, katere j se čudi marsikateri | čitatelj (več časopisov); navaduo misli, da j< list prepisal, ponatisnil novice iz dtuzeg . iz tretjega itd. To nikakor ne; golo , i • je. Vse uapake, ki iz takega podjetja na tki ido eitaiočemu občinstvu izvirajo, prepu&*m naduljnemu razinišlji-vanju čestitih čitatelje v tega listka. Izdajatelju ali založniku tiskar \m čagftt itfa prihranijo mnogo troškov, iJOU lenim . ali pa nespretnim urednikom pa DBA« , premnogo dela, zlaBti v zadnjem trenutku, ko je jtreba nadležnemu stavcu vse praznine v časopisu nugloria zamašiti. Vidim, kako se marsikateremu uredit* jii slovenskih uovin cede sline po jednaki kamnotiskani dopisov*, lnici slovenski, a le ginite pravičnega „praecedensa" kedaj trpeti, s čemer nas prof. Š u k 1 j e strašiti hoče, onda naj se nam to zgodi, vsaj se prvokrat ne bo! Pravična pa je gotovo že sama na sebi probujenega naroda zahteva, da se v središči njegovih slovenskih bivališč slovenski jezik vsaj obligatno uči, a ta zahteva ima svojo oporo tudi v prvem odstavku večkrat omenjenega člena, kateremu se tretji odstavek v ra?merah Ljubljanske realko mora umakniti, če nečemo, da je cela narodnostna pravica videz. Z mirno vestjo bi bil odbornik Šuklje že v smislu zakona huančnemu odseku lahko pritrjeval v ooej zadevi; da tega ni storil, da je temveč s členom XIX-tim v roci nas tudi sedaj nazaj potiskaval, to imenujemo z najmilejšo obsodbo — tesnosrčnost! Ali ne samo za slovenski program se je v mestnega zbora Ljubljanskega omenjene) seji ustvaril proti izrečnej volji odbornikov prof. Šuklje-ja in dra. Bleivveisa jako umesten „pracedens", nego izreklo se je tedaj tuli javno mnenje avstrijskemu programu sploh v prid. Znano je, kako avstrijski Nemci javno in skrito čedalje bolj svoje kesanje kažejo zavolio lapidarne državno osnovne določbe, da se nobeden človek v Avstriji k učenju drugega deželnega jezika siliti ne sme. Sinovom in unukom ustavovernih poslancev prihaja dandanes že jako tesno pri srci, da so se v mladosti svojej mogli trdovratno in predaoduo odpovedati učenju neuem-ikib je/.ikov. Vse sluibe so jim sedaj zaprte, v katerih se z zgol; nemščino izhajati ne more, in vse javne službe jim v Avstriji odfrgnene ostanejo tako dolgo, dokler se bode silo pri učenji druzega deželnega jezika smatralo za prestopek proti osobnej svobodi mladeničev, ki si le s silo mogo pridobiti v Avstriji potrebno in zahtevamo sposobnost za javno poslovanje v našej državi. Se ve da so si ustavo-veici leta 1867. mislili: ca ira! ca. ira! Ali ni šlo, ni se dalo za nemško uradništvo vzgojiti samo nemške narode. Avstrija — bit' če, bit' če za vse, a avt>trijsite jezike treba je zuati! Za tega delj se je v pametnih nemških krogih že jelo zato razglašati, da je treba člen XIX-ti deloma izpremeniti. Določiti je treba stvar tako, da bode učeča se mladež morala učiti se obeh deželnih jezikov. Potem dohode Avstrija avstrijsko uradništvo, in deželam bodo prav služili uraduiki, deželnih jezikov dobro učeni. Po tem potihnejo tožbe zavoljo nenaravnega uradovanja, a tudi nemštvo se ne bode več čutilo zatirano in izpodrivano. Za taka Avstriji prikladna, da živo potrebna načela, ki se prej ali slej tudi v življenje izvesti morajo, izrekel se je mestni zbor Ljubljanski, in to je jako hvalevredno. Četudi se to načelo že jutri v zakon ne bode postavilo, za to načelo nič slabše ni. Prodreti pa bode moralo iu dobilo bode tudi izraz v zakonu. Želeti torej tacih po prav ni niti slabo niti protizakonito, akoravno se zadeti člen Xl\-ti „per ora" prof. Šuklje-ja žaljenega čuti! Taka razmera se je tedaj pokazala mej prof. Šuklje-jem in členom XlX-tim osnovnih naših postav. Suče ga ta deželni poslanec in mestni odbornik proti nam, dasi smo zmiraj mislili, da vsaj člen XIX-ti v vsakej črki govori za nas, za slovenskega naroda napredek. Povedati moramo, da nam je po prof. Šuklje-ja tolmačenji člen XIX-ti še večja sfinga in bi torej dobro bilo, da avstrijskim narodom čudna ta deva jame govoriti jasneje, kar je zaželel napiedoljubni mestni zbor Ljubljanski, a ne piof. Šuklje, ki smo ga včasih nekedanjih, sodeč ga po lastnih izjavah njegovih, šteli k napredoljub-nim slovenskim rojakom. Povedati pa moramo tudi to, da birokratsko skropuloznost, na svetilo stavljati, se ne pravi še, politično ulogo igrati pri narodu, ki želi napredovati in hoče, da se mu pri tem vsaj od lastnih sinov ne stavijo nikakeršne ovire ! Arlska železnica in Dolenjsko. Z veseljem smo pozdravljali prvo izjavo zdanje vlade, ki je obljubila podpirati razvoj kmetijstva. Prepričali smo se, da ta obljuba ni bila prazna. Cela vrsta postav, deloma že skleujenih, deloma predloženih nam je priča, da se vlada res trudi zanemarjeno kmetijstvo rediti. Važen f»ktor kmetijskega napredka so pa železnice. Vso hvalo zasluži njeno pr zadevanja, družbam oddane železnice v lastno oskrbništvo prevzeti in nove železnice na državne stroške zidati, da bode mogoče vožnino odločevati. Zdanjej vladi mora se priznati tudi zasluga, da je v primerno kratkem času in kljubu silnim težavam pridobila razne železnice v svojo last in da je z dozidanjem urlske železnice žitnim pridelkom pot odprla v Švico in Francosko. Veuder bo ta železnica večinoma 1« Ogerski koristila ; južne dežele našega cesarstva pa bodo ie na slabšem, če se jim ne odpre pot v severne kraje, kamor gredo pridelki južnih krajev. Na južne dežele pa se vlada do zdaj ni ozirala. Vsled tega je vinoreja na Dolenjskem in Dolenjem Štajerskem v silni nevarnosti, da jo francoska konkurenca popolnem i/podkoplje. Zdaj se še le čutijo nasledki velike napake, katere so zakrivili deloma inostranci, ki so ne poznaje naših razmer, našo prihodnjost, naše blagostanje žrtvovali Ogrom, deloma državni poslanci, katere je depa strast do slovanskega življa pritirala lo lastne obremeni be, deloma pa nejedinost udeležencev. Jeden teh nasledkov je ta, da se je Ru-dolfovi železnici pot zaprla na hrvatsko zemljo. Dokler se dolenjska železnica ne zgotovi, je prve proga pretrgana; ona se ne more vrstiti z južno železnico in tudi državi ne donašati dohodkov. Vsled mnogoštevilnih peticij je sicer ministerstvo I. 1872 odposlalo komisijo na Dolenjsko, da pregleda razne načrte za železnico iz Ljubljane do Karlovca oziroma do Ogulina. Povabljeni so bili tudi nekateri ogerski državniki, da se udeleže pregledovanja; a oni so odgovorili, da jih pregledovanje takih načrtov nikakor ne zanima. Vedoč, da iz te moke ne bo kruha, prišla je komisija na Dolenjsko ter je našla, da interesenti neso složni, ker se nekateri poganjajo za progo poleg Teniče, drugi za progo poleg Krke. Ostalo je vse pri starem. Celih dvanajst let zastonj pričakuje 170.000 prebivalcev rešitev tega vprašanja in kakor vse kaže, tudi že zdaj veje mrzla sapa iz Dunaja. Nad 40 graščin, od katerih znaša letni davek poprek za vsako 800 gld., ne more Bvojih pridelkov spečati. Kraj v katerem je več ko 6000 oralov vinogradov, na katerih se pridela 20 do 24 tisoč avstrijskih veder vina na leto, je odcepljen od železničnega prometa. Ali je čuda, da se graščine razkosavajo, in po jako nizki ceni deloma inostrancem prodajajo da se mej kmečkim ljudstvom širi revščina, da ni nikakega napredka, razmerno malo prometa, da se vsako leto izseljuje izdatni del prebivalcev v Ameriko, da po celih vaseh še kruha zmanjkuje V Mi ne dvomimo, da ima vlada dobro voljo in da želi opravičeni želji Dolenjcev po železnici ustreči; mi priznamo, da je vsled velikausk h stroškov arel-ske železnice le malo za druge železnice ostajalo in da je ogerska vlada zavira zvezo a Karlovcem; a če ni mogoče te zveze doseči, naj se za zdaj izpelje železnica vsaj do Novegamesta, ktir bi utegnilo tudi v slučaji kake vojne državi mnogo koristiti; kar se /daj napravi, pozneje ni treba. Arlska železnica je gotova, in s tem je velika ovira odpadla. Za odpravo druge ovire je pa zdaj, ko Ogri moledvajo za pokrajine, ki jim |>o zgodovinskem pravu nikakor ne gredo, naj lepša prilika. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. januvarja V včerajšnjej ceji državueira zbora odgovoril je pravosodni m nister Pražak na interpelacijo dr. llechbauerja zaradi sodnijskega adjunkta Itothsched a tako le: „Na neko meni došlo ovadbo, da se je adjunkt okrajne sodniji v Šmarji pri usta-novljenji krajne skupiue uemškega šolskega društva na čuden način udeleževal, naznanil mi |e predsednik višje deželne sodnije po po zvedbab, ki so se zaradi tega vršile, da je to res bdo, ter sta adjunkta pri tej priložnosti izobeiala črno-rudeće-/.late zastave, imela govore iu Kotliscbedl prevzel celo načel-stvo nove krajne skupine. Predsednik višje deželne sodnije mu je nadalje porodil, da je te |>oizvedbe predložil disciplinarnemu senatu a ta ni našel nikakega uzroka, da bi »e zaradi tega disciplinarno postopalo. S tem sklepom bilo je sicer odločeno da adjunkt ni zakrivil nikakega preitojika proti svojej dolžnosti, kateri hi se m igel disciplinarno kaznovati. Pravosodno vprava se pa mora ozirati na to, ali in koliko bi obnašanje tega adjunkta, zlast pa njegovo načelstvo krajne suupine moglo z ozirom n i narodnostne razmere Šmarijskegi okr tja imeti slab u, liv na pravosodje zlasti pa zauoanje prebivalstva v sod-nijske uradnike; kajti po § 47 zakoni z dne 3. maja 1853 mora vsak noduijski uradnik tudi zunaj svojega urada opuščati vse, kar bi moglo manjšati zaupanje v njegova sodnijska opravila, tedaj se mora po tem tudi ravnati pri udeleževanji društev, naj bodo politična ali ne. Ker pa mesto načeluištvo društva, katero služi narodnim namenom, kaže odločno pristranost za ta namen in pii uradniku okrajne sodnije, kateri v svojem poklicu pride v dotiko s prebivalstvom vsega okraja, kjer večina prebivalstva pripada k drugej narodnosti (okraj Šmarijski šteje 18,100 Slovencev in 45 Nemcev) in more to pomanjšati zaupanje prebivalstva v nepristranost uradnika, zato sem jaz, ker je moja dolžnost skrbeti za ohranenje zaupanja v sodnijska dela, po §. 42 disciplinarnih postav s posebnim ukazom opomnil adjunkta Rothschedla, da se z ozirom na posebne narodnostne razmere Šmarijskega okraja načelništvo krajne skupine nikakor ne vjema s sodnijskim poklicem, in zahteval sem, da je odloži. Iz tega lahko izprevidijo interpelauti, da ta naredba nikakor ne nasprotuje nezavisnosti sodnikov, ki jim je zajamčena v državnih osnovnih zakonih in tudi ne njihovej samostojnosti, tem manj ker dotični adjunkt ne pripada samostojnim sodnikom a le k pomožnim uradnikom, da se tudi pravica udeležitve pri društvih in koprnite še dalje po nji, — v blagor čitateljstvu slovenskih časopisov ! V malih mest.h in pri malih slovenskih razmerah se ne morejo ustanoviti taka podjetja. Časopisi sami si morajo priskrbljevati potrebnega in primernega uradiva. Zato razni časnikarji ne posnemajo le vsakdanje naše navade, ko pri vsakej priliki povprašujejo, kaj je novega V Novice, razne novice so jim neprecenljive urednosti. Po vsem tudi sprevidi vsak, koliko ustreže ureditelju in časopisu, če mu nagloma poroča vse drobne dogodbice. Natančna, ne uadrobna, ampak resnična in vestna, če še toliko kratka naj bodo taka jioročila podrobnih stvarij. Izmišljeni pristavki časih mnogo škodujejo, posaraič-nike celo v škodo pripravljajo. Kot sploh pri časnikarstvu, bi tudi pri teh kratkih poročilih morala biti vestna resnicoljubnost najimenitnejša lastnost poročevalcu. Tudi „Slovenski Narod" ima svojega „Peny a linerRa", ki-ga razmerno kaj pridno zaklada z raznovrstnimi novicami in dngodbicami našega mesta. „Slovenec", drugi naš dnevnfJf, iii bil za ta predel doslej jednako preskrbljen. Povečan in od slavne vlade podpiran, bode pa za naprej gotovo najel za ta oddelek posebnega poizvedovalca. Kako je pri drugih listih mej nami in v drugih slovenskih mestih v rečenem oziru, pač posebej ni treba navajati. Gotovo zadostuje opomba, da so vsa ta mesta razmerno mala, da se ljudje po večem mej seboj poznajo kot piščeta jedne in iste koklje in da dotični ureditelj Časopisa ali pa njegov sodelavec za tednik brez posebnih težav zbira vse podrobne novice dotičnega kraja. Trst je res skoro petkrat veči od Ljubljane, a „E d i n o s t i," — če prav dvakrat v tednu izbajajočej, — ta predel gotovo ne dela nobene Bitnosti, ker ima bogati Trst več dnevnikov in mej njimi celo dva taka („Piccolo" in „Šalobarda" ali kako mi jo je že prijatelj imenoval,) ki svoje čitatelje po večem le z drobnimi novicami pitata. Jednako je z malimi novicami iz dotične pokrajine, le da jih tudi blagi prijatelji uredništvom večinoma radi pošiljajo na lastne stroške. Kljubu temu se pa sem ter tje ravno te kratke novice in drobtinice kaj rade izposojujejo iz lista do lista. Navadna tatvina, ao hitro ni novici pristavljena izvirna „tvrdka.w lu po večem je uredniški tat ali tako neumen in nesramen ali pa toli len, da uzma kar po bč.sedah in v svojem listku za lastno blago prodaja. Kateri slovenski časopis po gostem tako ravna, vedel bo»de že sam najbolje. Pri tej priliki moram ožigosati tudi postopanje nekega uradnega lista, ki v svojih dnevnih novicah redoma prinaša jako obširne popise pogrebnih sprevodov iu z neko čudovito temeljitostjo našteva vse dostojanstvenike in količkaj znane gospode, ki so se udeležili sprevoda. Ta list se navadno ne zadovoljuje s stereotipnim „Bog lonaj po-grebci!" temveč drugi dan z matematično gotovostjo pošlje žalujočej rodbini dotični izvod lista s svojo vizitko, češ, glej, kako lepo sem pisal o vas bodite tedaj tako previdni in sezite lepo v žep. To je „Eotrepris de pompes funebres št. II." Jednako se ravna pri popisu tega ali onega plesa in raznih toalet. Gospe in gospice, ki so se odlikovale po okusuej in elegantnoj opravi, naštete so navadno vse po imenih, z nekaterimi laskavami priimki. V drugi dan po plesu pa dobivajo navadno poleg krojaškega ali šiviljinega tudi račun dotičnega preskrbnega ureditelja, ki si misli: nNon olet!u In taki popisi pogrebov, porok, plesov, toalet itd. do-našajo dotičnemu spisovatelju po 10 — 20 in več forintov. Iz tega se more tolmačiti, zakaj so jednaki popisi tako vestni in natančni! Tako imenovano „revolverpresse* lačnih in nevestnih urednikov in pisunov omenil sem bil ni kratila, ker se mu je samo prepovedalo biti načelnik, ue pa društvenik, da se je z adjunktom prizanesljivo ravnalo, kajti jaz bi ga bil mogel pre-Btaviti po administrativnem potu. In jaz izjavim, da bolem v podobnih slučajih, brez ozira na to, kake narodne namene zasleduje društvo, jednako ravnal. Jezikovna debata se sicer še ni pričela pa vender se je to vprašanje že precej zjasnilo. Vsi nemški konservativci razen Lienbaehei jeve trojice bodo glasovali proti predlogu, ravno tako tudi vlada. Coroniuijev klub se še ni odločil, a sliši se, da Italijani nikakor neso voljni glasovati za VVurmbrandov predlog, Rusini so pa baje vneti z>»nj, in to iz sovraštva do Poljakov. Misli se, da bode desnica brez Coroninijevega kluba imela 7 glasov večine. Posamični klubi so že določili govornike pri generalnej debati. Iz češkega kluba bodo govorili proti Wurm-brandovemu nredlogu: dr. Rieger, grof Henrik Clam, dr. Matu*, Tonner, Samec, Adamek in baron Nad-hernv: proti Herbstovemu pa: dr. Trojan, dr. Janša, dr. Meznik in dr. Fanderlik. Iz poljskega kluba bodo govorili pri jezikovnej debati: dr. Grocholski, Javorski, Hausuer in dr. Madejski. Generalni govornik desnice bode baje Poljak H^usner. Na Hrvatskom je velika n-volja zaradi zaključenja sabora. Vsi Časniki se bavijo s tem. „Narodne Novine" mislijo, da se je zato zaključil, ker je njega delovanje bilo popolnem brezplodno in polno Škandalov, kakeršnih še ni b:lo v nobenem evropskem parlamentu. „Pozor" misli, da se je sabor zaključil zaradi Ivičevega predloga, da se saboru predlože vsa dopisovanja, ki so se menjale mej centralno in deželno vlado zaradi dvojezičnih grbov. Ta dopisovanja odločila so prepir mej Pejačevieem in Szapaiv-jeni, ter bi dokazala, da je poslednji v državnem /bom se napak izrazil. rSloboda" pa pravi, da je večina zakrivila vse škandale. Zaključenje Babom pa ne more prinesti večje nesreče, nego je bila s-danja. Sicer pa priporoma ta list previdnost in pametno postopanje, ker gospodje iz večine bodo tudi zunaj nabora sejali zmešnjavo. — Državna pravdništva so neki dobila ukaz, ostro postopati s hrvatskimi časopisi. Vjianjc države. Ruski minister Giers je včeraj dopoludne odšel z Dunaj i m vrnil se v Petrograd. Bil je z bivanjem na Dunaji, zlasti pa s prijaznim vzpreje-mom jako zadovoljen Rekel je neki, da odhaja z Dunaj* s hvaležnostjo in prijuznostjo. Je li imel Giers kako diplomatično misijo na Dunaji, se še ue ve". Nek Članek v „Miinchener Allgemeine Zidtung" ve povedati, in + ♦ vse zobne operacije ♦ I zobozdravnik A. Paichel, | 4» poleg riradeckTJeveg/a mostu. I. nadstropje. * ♦ ♦ ♦ Priznano nepokvarjen0, izvrstne voščene sveče (652—24) izdelujejo P. & R. Seemann \ Ljubljani. v v JL^jmil>lja.rii Večja in manjša oprava za špecerijsko prodajalnico proda se po jako nizkej ceni. — 1'odrobneje izve se pri opravništvu „Slov. Naroda". (50—3) Praktikanta iz dobre hiše, katen je dovršil spodnji gimnazij ali spodnjo realko in ki jo zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče slovenska tvrdka v Trtttu. Penudbe naj se pošiljajo pod naslovom: P. M. poste restante v Trtttu.' (60—1) je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: iTOV. Preložil Af. Mdlovrh. MI.8U, 32 pol. Cona 70 kr. Ka znižano «* kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 ki. V. zvezek, ki obsega IMeta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik. Velja...... ..........25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal 11. lierih-e, poslovenil Davorin llo&tnik. — Cerkev In država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin llostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še lf> kr. poštnine, za posamezne zvezke o kr., za „Nov" pa 10 kr. lovo otvorfena zaloga čevljeT VVien, I., am Hof Nr. 5, pri ! Damen-G-liick! priporoča častitemu občinstvu iz naj bolj h*'b» blaga narejeno O Tb te ® lastni izdelek, vsake vrste za goapoUc, komu«; ^ otroke na veSiko izbero, najel« -gantnejie narejeno in po najnižjih cenab. — Naročbe iz provincij po meri in popravo ae hitro izvršč. — Ilustriran cenik z navodom, po katerem si lehko vsak sam nogo zmeri, pošlje se zastonj in franko. Schuh-Magazin ,,/um J3am«n-Cjrlik.el£", T^rieii, I., a-ra. Hcf OSTr. S. (23 -2) lzdatelj in odgoTorni urednik MakBO A r mi fi. Latitiiiiet m t.i>k „Narodne Tiskarne". 6032