■o -r<"> im -t-■r- »Draga, ne vem, če se dovolj spoznaš na šport.« str. 28 Dragiša Drobnjak s soprogo Suzano Št. 24 / Leto 70 / Celje, 18. junij 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn Množično na Špici str. 29^^RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI iO®wö Ml NASA TEMA Sopotnik že 70 let Konecšolskegaleta: Preplet preteklosti in sedanjosti, srečanja starih sodelavcev in prijateljev ter recept za uspeh str. 12-13 spoznavanja novih ... Slavnostna akademija ob 70-letnici Novega tednika je bila zahvala vsem, ki so in še prispevajo svoj kamenček v mozaik uspešne časopisne zgodbe. str. 36-37, 48 David Vuzem -posebnaptlca v frizerskija01 str. 5 PRILOGA Rečica ab SavinOiP/eegaije Treba je gledati na vsak evro! str. 8 AKTUALNO Hitra cesta v primežu interesov str. 2-3 ZA ZDRAVJE Demenca: boleča bolezen za svojce str. 39 KULTURA Celjani zapečatili usodo kmečkega upora str. 10 REPORTAŽA Brkati som vdihuje življenje str. 31 ŠMARJE PRI JELŠAH Kronično pomanjkanje zdravnikov str. 6 REKREACIJA Celjska koča: prvi legalni progi za gorske kolesarje str. 35 2 AKTUALNO UVODNIK Hitra cesta v Recept za uspeh primežu interesov Maiski in iuniiski dnevi so nam ve- IVANA STAMEJCIC Maiski in iuniiski dnevi so nam večinoma najbolj ostali v spominu po tem, da je bilo treba ure in ure sedeti s knjigami in zvezki pred seboj, kljub temu da je sonce tako vabljivo vabilo ven. Nam, pišem, in imam pri tem v mislih tako najstarejše, ljudi srednjih let kot tudi tiste, ki so se šele lani poslovili od šolskih klopi. Šola se je resda v dolgih desetletjih spreminjala, postajala morda zahtevnejša, zlasti pa drugačna - a nekatere njene osnovne zakonitosti veljajo kot pribito še danes. Če smo desetletja nazaj svoje učne obveznosti opravljali sproti, če učenja tudi manj privlačne in nezanimive snovi nismo odlagali nekam v megleno prihodnost, je večina zmogla brez večjih težav. Bistveno težje je bilo »kampanjcem«, sploh tistim, ki so se snov učili na izust le pred spraševanjem ali pisanjem kontrolnih nalog. Že zato, ker je na pamet naučena snov že nekaj dni kasneje izpuhtela iz glave in tudi štirica ali morda celo petica v redovalnici ni imela prave teže. Tako je še danes - le morda s to razliko, da so v šolski trikotnik veliko bolj kot pred desetletji vpeti tudi starši. In kot lahko razberemo tudi iz odgovorov sogovornikov v današnji Naši temi, ostaja recept za uspešno šolsko delo domala nespremenjen. Dobra organizacija dela je nujna tako za delo učiteljev kot tudi za učne rezultate učencev in dijakov. Če se pri tem tvorno vključijo še starši, je uspeh na dlani. A pri tem ne trdim, da bi morale ob takšnem načinu dela biti naše šole polne odličnjakov. Nikakor ne, le starši, ki šolsko delo svojega otroka redno spremljajo, znajo veliko bolj realno presoditi njegove sposobnosti in mu zato ne postavljajo neuresničljivih ciljev. S tem mu prihranijo tudi marsikatero stisko, učiteljem nepotrebne pritiske, ki jih prinašajo različne oblike »izsiljevanj« tik pred koncem šolskega leta, sebi pa slabo voljo in zagrenjenost, češ da so kot starši padli na izpitu. A spomini na poznopomladanske dneve niso povezani zgolj s šolskimi skrbmi. Večini nam - spet mislim na pripadnike starostno zelo razgibanih generacij - ti dnevi ostajajo ljubi tudi zaradi tega, ker je maja ali junija vznikla prene-katera zagledanost ali ljubezen, ker je bil to preprosto čas, ko smo se znebili težkih oblačil, se iz zaprtih sob »preselili« na dvorišča in igrišča ter preprosto - lažje zadihali. V ta čas sodi tudi rojstvo našega časopisa in prav te dni smo zaokrožili praznovanje njegove 70-letnice. Lepo je bilo, tudi malo nostalgično ob obujanju spominov na prijetne, anekdotične in tudi bolj resne dogodke, ki smo jih preživeli skupaj. Če naše delo vsaj malo primerjamo s šolskim, potem velja, da smo med tistimi, ki pravzaprav »obvladamo« recept za dober uspeh. Tudi če bi hoteli, naše delo namreč ni in ne more biti »kampanjsko«. Novo številko časopisa ustvarimo vsak teden, nove ure in ure radijskega programa vsak dan. In zato preprosto ni dni, ko bi lahko svoje delo in obveznosti preložili »na kdaj kasneje«. Glede na odzive, ki jih dobivamo v uredništvo, je takšnega ritma vajena tudi večina naših bralcev. Zato skupaj ostajamo uspešni. NE PREZRITE Fotoreportaže s slavnostne akademije ob 70-letnici Novega tednika ter utrinkov srečanj nekdanjih sodelavcev naše medijske hiše. strani 36-37, 48 ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA ** life 13 26 13 23 11 23 13 25 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK # 14 28 15 27 15 27 16 29 Voditeljica javne obravnave v Velenju Lenča Humerca Šolar, direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja na MOP, z leve sledijo Peter Dermol, podžupan MOV, Radovan Romih iz Razvojnega centra Planiranje Celje, Andrej Jan, PNZ Ljubljana. Javna razgrnitev osnutka DPN v Velenju, Šmartnem ob Paki in Braslovčah Javne obravnave osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto od priključka Šen-trupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug so po pričakovanju minile v znamenju zavzemanja gospodarstvenikov za čim hitrejšo gradnjo ceste in številnih vprašanj, dilem in tudi nasprotovanja prebivalcev ob bodoči cesti zaradi posegov v kmetijska zemljišča in nepremičnine, vplivov na okolje ... Kot je v uvodu javne obravnave v Velenju poudarila Lenča Humerca Šolar, direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor, je namen javne razgrnitve in javnih obravnav razprava o predlagani trasi, t. i. F-2-2- od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug, in ne obujanje končanih zgodb s študijami različic drugih tras (na primer F3b s priključkom na avtocesto v Podlogu). Hitra cesta kot štiripasovnica Hitra cesta od avtoceste A1 do Velenja je predvidena kot štiripasovnica, in sicer v dolžini približno 14 km in z vmesnim ločilnim pasom ter odstavnimi nišami. Kot je še povedal Radovan Romih iz RC Planiranje Celje, kjer so izdelali osnutek DPN, bo ob hitri zgrajena še navezoval-na cesta v Podgori. Na tem območju bodo tudi spremljajoči servisni objekti, parkirni prostori, bencinski servis s trgovino in z bifejem, površine za počitek in rekreacijo. V okviru DPN so predvideni ukrepi pomembni za varstvo kulturne dediščine, naravnega okolja, gozdnih in kmetijskih zemljišč, površinskih in podzemnih voda, tal in zraka. Prav tako je načrtovana gradnja protihrupnih ograj in nasipov v skupni dolžini devet kilometrov. Ob tem je Romih še razkril, da bodo predvidoma morali porušiti 73 objektov, med njimi tudi stanovanjske hiše. »Uredba vlade o sprejetju DPN bo osnova za odkup zemljišč in pridobitev gradbenega dovoljenja,« je povedala Ana Sodnik Prah iz Darsa. Pomembna hitrost gradnje Med tistimi, ki se najbolj vneto zavzemajo za gradnjo hitre ceste, so Mestna občina Velenje in gospodarstveniki v Savinjsko-šaleški regiji, saj menijo, da je dobra cestna infrastruktura ključnega pomena za razvoj občine, konkurenčnost gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. »Smo peta največja občina v Slo- veniji, v Saša regiji deluje tisoč gospodarski družb in skoraj dva tisoč samostojnih podjetnikov. Vsak dan se na delo proti Koroški odpravi deset tisoč vozil, proti Arji vasi 17 tisoč, pri čemer je infrastruktura porazna. Ob gospodarski škodi je tudi veliko prometnih nesreč,« je dejal Peter Dermol, velenjski podžupan,zadolžen za gospodarstvo. Ob tem je poudaril, da katerokoli traso bi izbrali, bi naleteli na odpor kakšnega interesnega združenja. »Smo kot frankfurtsko letališče, tam na dve minuti pristajajo letala, mi pa na dve minuti odpravljamo tovornjake. Na cesto čakamo že 11 let, vmes smo 30 odstotkov proizvodnje selili v Srbijo. V Valjevu bodo avtocesto zgradili v enem letu,« je bil slikovit Branko Apat iz Gorenja. Ob tem je pove- dal, da razume stisko ljudi, ki bodo izgubili zemljo, saj prihaja s kmetije, ki je bila zaradi razvoja rudnika potopljena, vendar je v imenu napredka ta cesta nujna. »Za gospodarstvo Saša regije sta najpomembnejša čas oziroma hitrost gradnje. Manj je pomembno, katera trasa je izbrana. To prepuščamo stroki, saj ne želimo še v zbornici s tem povzročati zmede,« je povedala Cvetka Tinauer, predsednica Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Protihrupne ograje, odkup ali zaseg zemlje ... Drugačne skrbi kot gospodarstvenike in predstavnike javnega interesa tarejo prebivalce, ki bodo zaradi ceste izgubili zemljo in druge nepremičnine ali se bo zaradi vplivov na okolje poslabšala kakovost njihovega življenja. »Pesje bo s cesto dobilo >porcijo< hrupa z juga, zato zahtevamo maksimalno protihrupno zaščito,« je bil odločen razpravljavec, ki je govoril v imenu te KS. Kot je odgovoril Boštjan Peršak z ministrstva za okolje, so bili v zadnjih 15, 20 letih, ko se je v Sloveniji gradil avtocestni križ, izvedeni protihrupni ukrepi, s katerimi so posledice zmanjšali na zakonsko sprejemljivo raven. »Dars si prizadeva, da bi vse nepremičnine na prostoru, ki je predviden za gradnjo, pridobil sporazumno. V večini primerov nam to tudi uspeva. Kadar to ni mogoče, pride do razlastitve, saj je ta poseg v javnem interesu,« pa je Sodnik Prahova iz Darsa odgovorila, kaj se bo zgodilo, če lastniki ne bodo hoteli prostovoljno prodati zemlje. ROBERT GORJANC Še naprej močno proti Javna obravnava osnutka DPN je bila za občane Braslovč in Polzele včeraj, v sredo, popoldne. Civilna iniciativa Braslovče je v razpravi kot že velikokrat doslej predstavila, zakaj izbrana trasa hitre ceste ni sprejemljiva. Izpostavila je prostorske, ekonomske, prometne in okoljske razloge. Trasa med Šentrupertom in Velenjem naj ne bi bila v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije, v kateri je navedeno, kot so izpostavili podporniki iniciative, da mora vsaka nova cesta povezovati Celje in Velenje, kar je pri tovrstni različici najbolj v nasprotju izmed vseh predlaganih tras. Hitra cesta med Šentrupertom in Velenjem bi namreč prinesla celo podaljšanje poti med regionalnima središčema. Prav tako naj bi bila hitra cesta po območju občine Braslovče v primerjavi z drugimi dražja, nenazadnje pa bi razkosala in uničila najboljša kmetijska zemljišča. ŠO AKTUALNO 3 S cesto drugačen videz Gore Oljke Torkova razprava na javni obravnavi v Šmartnem ob Paki je bila burna, včasih tudi na meji dobrega, spoštljivega odnosa, je povedal župan Janko Kopu-šar. Velika večina prisotnih na javni obravnavi je nasprotovala določeni trasi in imela številne pripombe na predlagane rešitve DPN. Udeležence je najbolj motilo, da občina Šmartno ob Paki daje na razpolago toliko prostora za cesto, ki jo sama praktično ne potrebuje. »Ob tem so seveda najbolj moteči vplivi na okolje, ker je pričakovati poslabšanje kakovosti življenja ob tej trasi, predvsem to velja za naselja Podgora, Rečica ob Paki in Veliki Vrh, kjer bodo prebivalci s hitro cesto najbolj prizadeti,« je poudaril Kopušar. Veliko razpravljavcev je izrazilo dvom, da gre za najustreznejšo traso, hkrati so zatrjevali, da je to najdražja trasa in da pomeni največji poseg v okolje, ko gre za kmetijstvo, vodovarstvena območja, hrup, izpušne pline ... Še posebej, ker je na pobočju Gore Oljke predviden vzpon hitre ceste za 6 odstotkov oziroma do višine 100 metrov. »S tem posegom se bo videz Gore Oljke kot simbola in turističnega potenciala naše občine izjemno spremenil,« je še povedal Kopušar, ki sicer nasprotuje oblikovanju civilnih iniciativ v občini zaradi hitre ceste in meni, da je treba stališča izražati preko izvoljenih predstavnikov v občinskih organih (občinski svet, vaške skupnosti ...), ki morajo zdaj prevzeti odgovornost. RG Ш SSfšt S.W -m -Äs s \ ц'' «O Искг^ N© OB I ■MI Kl flll-ut'^ ■ «чЦЦ ŠMARTNO 'I 5 PAKI \ s 'feV&a L I sboiTfoifl K PottjorJe pri l«lul Navezovalrr 'K мЧ f ш m so F obrasli! MEJE r' \ X јћ • ^ftQubimf I K MEJE OBČIN DRŽAVNA CESTA SENTRUPERT—VELENJE JUG NAVEZOVALA CESTA PODCORA AC-a1 Šentilj - koper PRIKLJUČEK SPREMLJAJOČI OBJEKT VODOTOK ŽELEZNIŠKA PROGA SLOVČE Podatki in številke o hitri cesti Šentrupert - Velenje-jug: Dolžina: 14 kilometrov Tip ceste: štiripasovnica Navezovalna cesta: Podgora Priključki: Velenje jug, Podgora, Parižlje in Šentrupert Predori: Podkraj, Andraž, Veliki vrh Viadukti: 9 Podvozi: 11 Nadvozi: 11 Mostovi: 3 Prepusti: 16 Protihrupne ograje: 9 kilometrov Priključi POLZELA " "t ЖШ ž 3 iSM fii * NA KRATKO Sledi ustavna presoja? Vlada predlaga občinam povprečnino 514,22 evra Po novem krogu pogovorov med predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS) ter ministrstev za javno upravo in finance je jasno, da vlada do konca junija ne bo uspela zagotoviti znižanja stroškov za delovanje občin. S 1. julijem bi namreč v skladu s podpisanim sporazumom med vlado in občinami z začetka leta naj veljala nižja povprečnina, 500,83 evra, a le ob pogoju, če bo vlada znižala stroške občinam za izpolnjevanje z zakonom določenih nalog. Le polovica prihrankov Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je v torek z državno sekretarko ministrstva za finance Matejo Vraničar sodeloval na pogovorih z vodstvom SOS, je povedal, da so sicer našli nekaj možnosti za trajno znižanje stroškov občin s spremembo zakonodaje do konca leta. Od predvidenih 22,8 milijona evrov prihrankov, jih je vlada v sistemskih ukrepih našla za nekaj več kot 9 milijonov evrov, ostalih 13 milijonov naj bi poiskala v proračunih ministrstev. SOS proti še nižji povprečnini Kot je povedal velenjski župan Bojan Kontič, sicer podpredsednik SOS in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, sta vodstvi obeh zastopniških organizacij ugotovili, da ukrepi vlade za znižanje stroškov občin do konca junija niso izvedljivi. Zato tudi ni realno, da bi vlada od 1. julija uveljavila znižanje povprečnine s 525 na 500,83 evra. Kontič je zato pozval vlado, da se drži sporazuma in zagotovi normalno financiranje občin v drugi polovici leta 2015, sicer bo SOS zahteval ustavno presojo financiranja občin. Minister Koprivnikar je SOS predlagal, da bi bila višina povprečnine v drugi polovici leta 514,22 evra. Predstavniki SOS so opozorili, da za sprejem takšne ponudbe nimajo mandata in da se bodo do predloga opredelili v naslednjih dneh po posvetu z občinami članicami. RG Zlato za gasilce DOBRNA - Na osrednji prireditvi občinskega praznika, ki je bila v začetku tedna, so podelili letošnja občinska priznanja. Najvišje, zlati grb občine, so podelili PGD Dobrna, ki praznuje letos 140-letnico delovanja. Ko je nastalo zdravilišče na Dobrni, se je namreč pojavila potreba po požarni varnosti in so nastale prve požarne straže. Društvo dandanes med drugim posveča veliko pozornosti pomladku, njegove mladinske ekipe so se izkazale z odličnimi nastopi na gasilskih olimpijadah. Letošnja srebrna grba občine so podelili prizadevnemu Turističnemu društvu Dobrna in ansamblu Modrijani, ki ima korenine na Dobrni. Na osrednji prireditvi občinskega praznika so podelili tudi bronasti grb, ki ga je prejela Ivica Žerjav, prostovoljka iz društva upokojencev. BJ Na prodaj tudi Vila Široko V Premogovniku Velenje (PV) nadaljujejo proces dez-investiranja in odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Na prodaj je tudi Vila Široko v Šoštanju. Za hotela Barbara v Fiesi in Oleander v Strunjanu bi se zbiranje ponudb moralo zaključiti 15. maja, vendar so ga zaradi zanimanja potencialnih kupcev ter priprave dokumentacije, kot so sporočili iz PV, podaljšali do 10. junija. V petek je PV objavil javni razpis za zbiranje ponudb za šoštanjski kompleks Vile Široko z zemljišči, po izklicni ceni 1,05 milijona evrov. Vila Široko, nekdanja Woschnaggova vila, se nahaja na rahli vzpetini v naselju Metleče pri Šoštanju. V stari meščanski hiši je urejena restavracija za 60 gostov. Rok za oddajo ponudb za Vilo Široko je 26. junij. V PV so se odločili za dvofazni postopek zbiranja ponudb: v prvi fazi ponudniki na podlagi javne objave predložijo zavezujočo izhodiščno ponudbo, v drugi fazi, ki ima lahko več krogov, pa ponudniki predložijo končno ponudbo. Merilo za izbiro je najvišja ponujena cena in najugodnejši plačilni pogoji za prodajalca. RG Za ureditev spominske sobe ŠOŠTANJ - V občini že dlje časa razmišljajo, da bi v mestu uredili spominsko sobo o svojem znamenitem rojaku, pesniku in borcu Karlu Destovniku Kajuhu. V zvezi s tem je bilo v zadnjem času kar nekaj svetniških vprašanj. Kot so povedali v občinskem vodstvu, naj bi v prihodnjem letu na Žlebnikovi domačiji pri Belih Vodah, kjer je padel Ka-juh, uredili primeren prostor. Do takrat pa naj bi za začasno predstavitev Kajuhovega življenja in ustvarjanja poskrbeli v Vili Mayer. V Šoštanju je sicer kar nekaj obeležij v spomin na Karla Destovnika Kajuha, med drugim spomenik v parku v središču mesta, Kajuhov dom, kjer je živela družina De-stovnik, šola in cesta s Kajuhovim imenom ... RG Festival dobrega, pristnega in domačega KOZJE - Festival ekološke hrane je v svoji tretji ponovitvi dokazal, da se je ustoličil med privlačnimi dogodki pestrega dogajanja v Podsredi. Na prvo junijsko nedeljo so imeli številni obiskovalci kaj videti, doživeti in okusiti. Festival so odprli direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič, županja Kozjega Milenca Krajnc, župan Podčetrtka in predsednik TZS Peter Misja, župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak in predsednik KS Podsreda Vinko Klavžar. Dan so popestrili folkloristi, animatorji na otroških delavnicah, osnovnošolci iz Bistrice ob Sotli s predstavitvijo svojega naravovarstvenega projekta, obiskovalcem pa so ponudili tudi številna zanimiva in dobro obiskana predavanja. StO Ko svetniki zaploskajo MOZIRJE - Po sedemletnih prizadevanjih je občini uspelo sprejeti občinski prostorski načrt. Sprejeli so ga na torkovi seji občinskega sveta in to po različnih zapletih. V teh letih je prišlo med drugim do spremembe zakonodaje ter z njo do dodatnih zahtev, poleg tega so zaradi težav zamenjali izvajalca načrta. Občinski prostorski načrt je temeljna prostorska listina vsake občine, ki bo tudi Mozirju omogočila nadaljnji razvoj občine. Po njem je razvoj turistične dejavnosti predviden med drugim pri hotelu na Golteh, pri spodnji postaji žičnice, v trškem jedru ter pri gozdni šoli. Za razvoj proizvodne dejavnosti so si vzeli območje pri obratu cinkarne. V občini je še precej nepozidanih stavbnih stavbnih zemljišč, vendar ji je kljub temu uspelo pridobiti še kar nekaj novih, ki so jih želeli občani. V trgu sta med drugim predvideni še dve novi krožišči. O pomembnosti torkove odločitve pove veliko, da so svetniki po sprejemu občinskega prostorskega načrta, zaploskali. Na prejšnji seji je namreč eden od svetnikov izrazil pomislek, da bo lahko občinski prostorski načrt sprejet še pred počitnicami. »Zdaj lahko zaploskate!« ga je po sprejemu povabil izvajalec tega načrta. In ker je ta svetnik trenutno v Argentini, so namesto njega novemu občinskemu prostorskemu načrtu zaploskali prisotni. BJ 4 GOSPODARSTVO Savinjska regija spet z izgubo Dobro gospodarsko sliko regije kvari poslovanje nekaterih podjetij iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline Slovenske gospodarske družbe so bile lani najuspešnejše v zadnjih šestih letih. V primerjavi z letom 2013 so ustvarile dve milijardi več prihodkov od prodaje, od tega večino z izvozom. Čisti prihodki so znašali 87 milijard evrov, neto čisti dobiček je bil kar petkrat višji kot v letu 2013 in je znašal malo več kot 887 milijonov evrov. Z neto čistim dobičkom je poslovalo deset regij, z neto čisto izgubo sta poslovali dve - poleg osrednjeslovenske je več izgube kot dobička imela tudi Savinska regija. Za neto čisto izgubo, ki je znašala skoraj 35 milijonov evrov, so kriva podjetja iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Gospodarstvo 23 občin celjske regije je namreč lani »pod črto« imelo dobiček. Slika je torej povsem drugačna, kot je bila leta 2013. Res je sicer, da je imela tudi predlani celotna Savinjska regija neto čisto izgubo (znašala je skoraj 50 milijonov evrov), vendar je bila skoraj izključno posledica slabših rezultatov podjetij iz celjske regije. Več dobička kot izgube so lani imela podjetja iz 24 občin, od tega jih je bilo 18 iz celjske regije. Z izgubo so poslovala gospodarstva devetih občin, med katerimi so najslabši rezultat dosegli v občini Velenje, kjer so podjetja skupaj ustvarila kar 90 milijonov evrov več izgube kot dobička. Izvoz v EU višji za desetino Gospodarstvo Savinjske statistične regije je lani ustvarilo 7,7 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 3 odstotke več kot v letu 2013. K rasti je, kot so zapisali v celjski izpostavi Ajpesa, prispeval predvsem izvoz na trge Evropske unije, ki se je v primerjavi z letom prej povečal za desetino. Pri izvozu so na prvem mestu družbe, ki se ukvarjajo s pre- delovalno dejavnostjo, saj so ustvarile več kot štiri petine vseh regijskih prihodkov na tujem trgu. Predelovalna podjetja so lani za 14 odstotkov povečala čisti dobiček, zaradi česar je celotna dejavnost industrije in gradbeništva poslovala z neto čistim dobičkom. Ta bi bil še višji, če gradbena podjetja lani ne bi povečala obsega izgube. Z neto čisto izgubo so lani poslovala tudi podjetja, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, čeprav so v primerjavi z letom 2013 povečala prihodke in za skoraj tretjino tudi čisti dobiček. Pozitiven končni izid je pokvarilo izrazito povečanje izgub v podjetjih, ki opravljajo nepremičninsko dejavnost. Skoraj polovico čistega dobička regije, znašal je 318 milijonov evrov, so ustvarila podjetja iz celjske občine, ki so v primerjavi z letom 2013 dobiček povečala za kar 44 odstotkov. Zelo uspešna so bila lani tudi podjetja iz občine Žalec, ki so se po deležu dobička v gospodarstvu celotne regije s šestega povzpela na drugo mesto, pred občino Velenje. Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji se lani ni prav nič zvišala. Znašala je 39.267 evra, kar je manj od slovenskega povprečja. Podjetja v industriji in gradbeništvu so ustvarila 36.317 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, v storitvenih dejavnostih pa 44.662 evrov. Po obsegu celotnih prihodkov je v regiji z več kot 35-od-stotnim deležem na prvem mestu celjska občina, sledijo ji občine Velenje (17 odstotkov), Žalec (7), Šoštanj (4,7) in Slovenske Konjice (4,1). Po prihodku od prodaje na tujih trgih so še vedno najmočnejše družbe iz velenjske občine, ki ustvarile skoraj 26 odstotkov celotnega izvoza regije. Na drugem mestu je s približno 19 odstotki občina Celje, sledijo družbe iz občin Nazarje (9,3), Žalec (7,8) in Zreče (7,5). Plače v Šoštanju krepko nad povprečjem Povprečna mesečna bruto plača v gospodarstvu Savinjske regije je po podatkih Ajpesa lani znašala 1.384 evrov in je bila od slovenskega povprečja nižja za približno 7 odstotkov. Slovensko in regijsko povprečje so presegali le v petih občinah, med katerimi je krepko vodila občina Šoštanj, kjer je mesečna bruto plača znašala približno 2 tisoč evrov. Nadpovprečne so bile tudi plače v občinah Dobje, Nazarje, Velenje in Štore. Najslabše so bili plačani zaposleni v občini Rečica ob Savinji, kjer je povprečna mesečna bruto plača znašala manj kot tisoč evrov. V gospodarstvu Savinjske regije je bilo lani zaposlenih 54.777 ljudi ali 4,1 odstotka več kot leta 2013. Zaposleni v storitvenih dejavnostih so bili slabše plačani od zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Najvišje plače pa so tako kot že vsa zadnja leta imeli v podjetjih, ki se ukvarjajo z rudarstvom in oskrbo z električno energij°. JANJA INTIHAR Ročnikovo v stečaj? Celjski podjetji Kovintrade in Nova Fin sta sodišču predlagali, naj v velenjski družbi Toming Consulting, ki je v lasti Tomaža Ročnika, ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečaj. Upnika sta prepričana, da ni nobenih možnosti, da bi lahko bilo finančno prestrukturiranje podjetja uspešno. Kot navajata, je načrt prestrukturiranja v nasprotju z in-solventno zakonodajo, saj za pretvorbo terjatev upošteva določila, ki veljajo za srednje in velike družbe - Toming Consulting pa tako po prihodkih kot številu zaposlenih sodi med mikro družbe. Poleg tega podjetje posluje z izgubo tudi v času prisilne poravnave. Upniki, vseh je 74, so do Toming Consultinga prijavili za malo več kot 39 milijonov evrov terjatev. JI NÖM se uvršča med najuspešnejša avstrijska živilsko-predelovalna podjetja, ki svojim strankam nudi najvišjo kakovost in nenehne proizvodne inovacije. Mednarodni uspeh je rezultat kompetentnosti naših zaposlenih, uporabe najmodernejših tehnologij in uspešne prodajne mreže širom Evrope. Zaradi razširitve proizvodnje v naši centralni mlekarni v Badnu pri Dunaju iščemo nove sodelavce za delovna mesta: Mlekar - tehnolog | m/ž Vaše naloge Naše zahteve Naša ponudba • krmiljenje naprav v proizvodnji, polnjenje in pakiranje različnih kislih ali sladkih mlečnih proizvodov, svežega sira ali masla • nadzorovanje in krmiljenje kvalitativno relevantnih procesnih in proizvodnih parametrov • zagotavljanje higienskih in standardov kakovosti • optimiranje delovnih procesov • zaključeno šolanje za mlekarja-tehnologa • izkušnje na podobnih delovnih mestih • pripravljenost za večizmensko delo • zanesljivost, prizadevnost in timsko razmišljanje • pripravljenost na nadaljnje izobraževanje • visoki standardi pri čistoči in higieni • dobro znanje nemščine ali angleščine • individualne priložnosti za poklicni razvoj • redno in stimulativno plačilo, dodatek za uspešnost • možnost nadaljnjega izobraževanja • možnost dolgoročne zaposlitve • varno delovno mesto v velikem industrijskem podjetju Vzdrževalec mehanik/električar | m/ž Strojni operater | m/ž Naš izziv I popravila in vzdrževanje proizvodnih naprav in hišne tehnike v proizvodnji I pomoč pri zagonu novih strojev Џ samostojno izvajanje vzdrževalnih del za optimalno razpoložljivost naprav • redno in stimulativno plačilo • možnost dolgoročne zaposlitve Vaša zn anj a • zaključeno šolanje oz. usposabljanje za serviserja ali električarja • izkušnje na podobnih delovnih mestih v proizvodnem podjetju • pripravljenost za večizmensko delo in delo ob vikendih • odgovornost in fleksibilnost • dobro znanje nemščine ali angleščine Naš izziv • delo v proizvodnji • samostojno rokovanje z našimi proizvodnimi stroji • odgovornost za pravočasno in neoporečno polnjenje proizvodov po proizvodnem načrtu • redno in stimulativno plačilo • možnost dolgoročne zaposlitve Vaša z na nja # IV., V. ali višja stopnja izobrazbe tehnične smeri # pripravljenost za večizmensko delo in delo ob vikendih • odgovornost in fleksibilnost • dobro znanje nemščine ali angleščine Vsa delovna mesta so v Badnu pri Dunaju. Vaše prijave z življenjepisom v slovenskem, nemškem ali angleškem jeziku pričakujemo do 10. julija na e-naslov: kadri@frama.si ali FRAMA d.o.o., Skozi gaj 19, 3312 Prebold. V prijavi navedite vaše kontaktne podatke, na katere ste dosegljivi (tel. št. in elektronski naslov). Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 040/120-771. GOSPODARSTVO 5 Posebna ptica v frizerski jati David Vuzem je s svojim salonom Fantazija presegel okvirje klasičnega frizerstva »Zaposleni niso strošek, ampak bogastvo. Zato jim je treba namenjati veliko pozornosti, se pogovarjati z njimi, jim omogočiti izobraževanje in jih kdaj odpeljati tudi na kakšen izlet. Tudi božičnico jim je treba dati in jim s tem pokazati, da jih spoštuješ.« Če ne bi verjel vase in njegovi bližnji ne bi verjeli vanj, David Vuzem danes najbrž ne bi imel enega največjih in najbolj sodobnih frizerskih salonov v Sloveniji. V letošnjem izboru Mladi podjetnik leta je sodelovalo več kot 60 podjetij. Posebna komisija je zmagovalca razglasila včeraj, v sredo zvečer, med superfinalisti sta bili tudi Andreja Stopar in Nastja Kramar iz Velenja, ki vodita spletno trgovino Malinca. Izbor, ki vsako leto pritegne več in tudi vse boljša podjetja, že pet let pripravlja zavod Mladi podjetnik. Pri dvajsetih so mu v enem od ljubljanskih frizerskih podjetij, kjer je bil zaposlen, zaupali vodenje prvega salona, pet let kasneje je vodil že tri salone s skupaj 25 zaposlenimi. Potem je šel na svoje in danes, pri še vedno rosnih 29 letih, ima največji frizerski salon v Celju, ki je med največjimi tudi v Sloveniji. Zaradi inovativnega pristopa je na področju frizerskih storitev pravi posebnež. Tudi zato se je letos uvrstil v najboljšo deseterico mladih slovenskih podjetnikov. Njegovo usodo so pravzaprav določili stari starši, ki so mu v Celju, kjer je živel do petega leta, zapustili hišo. Zaradi nje se je namreč iz prestolnice vrnil v rodno mesto in prav ta hiša je bila tisti začetni kapital, ki mu je omogočil samostojno podjetniško pot. »Želja vsakega, ki konča frizersko šolo, je imeti lasten salon. Meni se je hitro uresničila in čeprav je Ljubljana finančno močnejša, sem se odločil za Celje. Zdelo se mi je, da bom tukaj lažje uspel, čeprav je tudi res, da lahko v manjšem mestu tudi hitreje pogoriš. Zaenkrat mi gre dobro, očitno sem priložnost, ki mi je bila dana, dobro izkoristil,« pravi David Vuzem. Še ko je delal v Ljubljani, si je obljubil, da bo v svojem salonu, če ga bo kdaj imel, povsem drugače in bo strankam ponudil več kot le striženje in barvanje. Svoje obljube je izpolnil, saj v salonu, ki ga je odprl v Miklošičevi ulici, poleg kakovostne osnovne storitve strankam ponuja še sprostitev in dobro počutje. Vendar priznava, da brez ljubljanske izkušnje celjskega uspeha zagotovo ne bi bilo. Premlad za podjetnika? Predvsem pa mu ne bi uspelo, pravi, če njegovi bližnji in prva skupina zaposlenih v podjetju Ptica fantazije, ki ga je ustanovil leta 2012, ne bi verjeli vanj. »Vsi ostali so mi namreč govorili, da sem nor, ker v časih, ko se večina zaradi varčevanja odpoveduje pogostim obiskom frizerja, odpiram salon. Sploh pa so mislili, da se mi je zmešalo, ker sem se odločil za ponudbo, ki se močno razlikuje od klasične. Govorili so, da s takšnim megalomanskim projektom nikakor ne bom uspel, konkurenti v Celju so bili prepričani, da ne bom preživel niti pol leta. Vendar se s takšnimi črnogledimi napovedmi nisem obremenjeval. Prepričan sem bil, da je lahko tudi kriza priložnost za uspeh, le dobro idejo moraš imeti in ljudem ponuditi kakovostno storitev po dostopni ceni,« pripoveduje Vuzem, ki je zelo ponosen na pot, ki mu jo je uspelo do zdaj prehoditi. Zato se z nasmehom spominja vseh tistih, ki ga zaradi njegove mladosti niso jemali resno. Tudi bankirjev, ki so takoj, ko jim je povedal, za kaj bo porabil že odobreno posojilo, dejali, da brez poroka ne bo šlo. Češ da je še premlad za posel. »S takšnimi težavami se srečujejo tudi drugi mladi ambiciozni ljudje in to me zelo žalosti. Namesto da bi nam pomagali, dvomijo v nas,« je ogorčen, vendar hkrati priznava, da tako drznega koraka, kot ga je naredil pred dvema letoma in pol, najbrž ne bi zmogel narediti še enkrat. »Zelo veliko sem tvegal. Na kocko sem postavil vse svoje premoženje, saj sem za posojilo zastavil podedovano hišo, tvegala sta tudi starša, ki sta zame najela posojilo, poleg tega sem si nekaj denarja sposodil od prijateljev, pol leta po odprtju salona pa sem najel posojilo še na račun podjetja. Vendar takrat niti v enem samem trenutku nisem pomislil, da mi morda ne bo uspelo.« Ves dobiček v zaposlovanje V nakup prostora za frizerski salon in v opremo je vložil 300 tisoč evrov. Veliko, vendar je hotel, kot pravi, ustvariti pravljico za odrasle, kjer se bodo lahko odklopili od zunanjega sveta, prepolnega negativnih novic. Očitno sta takšen inovativen pristop in pobeg iz okvirjev klasičnega frizerstva prava, saj njegovo podjetje v teh dveh letih in pol nenehno povečuje čiste prihodke od prodaje. Predlani so znašali skoraj 155 tisoč evrov, lani več kot 240 tisoč, letos naj bi dosegli že pol milijona evrov. Potem se bo, napoveduje, rast podjetja najverjetneje ustavila in ustalila. »Najbrž me čaka tudi kakšen padec, ampak s tem se trenutno ne bom obremenjeval,« pravi. Podjetje Ptica fantazije že ves čas posluje z dobičkom, ki ga David Vuzem vlaga v salon in v nova delovna mesta. Ko je začel, so bili v salonu zaposleni štirje, zdaj jih je skupaj z njim 11 in vsi imajo pogodbe za nedoločen čas. Kljub odločitvi, da se ne bo širil, bo še naprej zaposloval, saj ima veliko zamisli, kako bo ponudbo obogatil še z doda- tnimi storitvami. Trenutno že snuje povezovanje frizerstva z zdravilstvom - nastaja namreč projekt za solno terapijo, ki je bodo deležne stranke med barvanjem las. »To je prihodnost, to je smer, v katero mora iti frizerstvo. Treba je ves čas imeti nove ideje in si jih tudi upati uresničiti. Zgolj frizerstvo za mladega podjetnika ni zanimivo,« poudarja. Osebno blagostanje ga ne zanima Ko govori o salonu in podjetju, postavlja v ospredje zaposlene in ne sebe. »Naše stranke me sploh ne poznajo. Najbrž tudi zato, ker se ukvarjam z vodenjem salona in ne s friziranjem. Seveda vedno, ko je gneča, pomagam sodelavkam in že večkrat se je zgodilo, da me je kakšna stranka, ki me je videla pri umivanju las ali pometanju, imela za vajenca,« pravi v smehu. Čeprav je v kratkem času dosegel veliko in bi si z zaslužkom lahko marsikaj privoščil, tega ne počne, ves denar raje vlaga v razvoj. »Če si pošten do zaposlenih in do strank, niti ne moreš obogateti. Bogat bi bil le, če bi jemal enim in drugim, a me osebno blagostanje trenutno sploh ne zanima. In mi je čisto vseeno, če ima vsak zaposleni v salonu boljši avto kot jaz,« trdi David Vuzem. In še nekaj poudarja. Da se nikoli ne bo odselil iz Celja in odprl salona v Ljubljani ali Mariboru. Saj ne bi bilo pošteno, pravi, če bi odšel iz mesta, ki mu je ponudilo priložnost, da kljub mladosti uspe. JANJA INTIHAR V Uniorju nič, v cinkarni skoraj vse Vila Savinja v začetku julija na dražbi Izklicna cena bo 656.300 evrov Delničarji Cinkarne Celje so po pričakovanju podprli predlog uprave, da tudi letos za dividende nameni skoraj ves bilančni dobiček. Praznih rok pa bodo spet ostali lastniki zreškega Uniorja, čeprav je družba lani poslovala pozitivno. V cinkarni bodo za dividende, ki bodo znašale 8,57 evra bruto na delnico, pora- bili malo manj kot 7 milijonov evrov in s tem, kot so zapisali v sklicu skupščine, »izpolnili visokim dividendam naklonjene interese lastnikov«. Podjetju bo ostalo le približno 6 tisoč evrov bilančnega dobička. Cinkarna je lani ustvarila 14,2 milijona evrov čistega dobička, kar je precej več kot leta 2013. Prihodki od prodaje so se zaradi nižjih cen titanovega dioksida na svetovnih trgih in skromnejšega obsega naložb v Evropski uniji znižali in so znašali malo manj kot 161 milijonov evrov. Družba se tudi letos sooča z nižjimi cenami svojega najpomembnejšega izvoznega izdelka, zato so bili v prvem četrtletju njeni čisti prihodki od prodaje in tudi čisti dobiček nižji kot lani v prvih treh mesecih. Kljub dobičku izguba Čeprav je Unior lani imel 2,2 milijona evrov čistega dobička, bodo njegovi lastniki ostali brez dividend. Kljub dobičku je namreč izguba, ki si jo je družba nakopala v preteklih letih, še vedno zelo visoka. Znaša malo več kot 23 milijonov evrov. Unior, ki mora do leta 2019 bankam upnicam vrniti več kot 70 milijonov evrov dolga, je lani posloval uspešno, dobre rezultate dosega tudi letos. V prvih treh mesecih je imel približno 44 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal malo več kot 3 milijone evrov in je bil od lanskega v prvem četrtletju višji za skoraj petino. JI Znamenita celjska vila ob kapucinskem samostanu nad Savinjo, ki jo je pred leti kupila in obnovila nepremičninska družba Kapitol, bo morda že kmalu dobila novega lastnika. Celjsko okrajno sodišče je za 9. julij razpisalo dražbo, na kateri bo vilo poskušalo prodati za vsaj 656.300 evrov. Izvršbo na nepremičnine Kapitola, med katerimi je tudi Vila Savinja z več kot 900 kvadratnimi metri površin, so zahtevali Družba za upravljanje terjatev bank in še nekaj drugih upnikov. Slaba banka ima do celjske družbe za malo več kot 2 milijona evrov terjatev, podatka o tem, koliko znašajo terjatve ostalih upnikov, nam ni uspelo pridobiti. Dejstvo pa je, da celjska družba že nekaj časa ni sposobna poravnavati svojih obveznosti. Že od leta 2012 ima negativni kapital, njeni prihodki od prodaje, ki so leta 2010 znašali 638 tisoč evrov, so lani strmoglavili na vsega 7.800 evrov, izgube je bilo za 228 tisoč evrov. Lastnik Kapitola Janko Parfant je vilo nad Savinjo kupil pred začetkom krize. Pričakoval je, da jo bo po obnovi lahko uspešno pro- dal, vendar je potres na nepremičninskem trgu porušil tudi njegove načrte. Še lani je bilo mogoče slišati, da naj bi se za nakup zanimali ruski partnerji podjetja, ki ima v vili v najemu nekaj poslovnih prostorov, a iz tega ni bilo nič. JI Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam. RE/MAX Premium Vrunčeva ulica 1 3000 Celje Tel: +386 3 620 0590 Email: premium@re-max.si www.re-max.si Največja ponudba nepremičnin na Celjskem. ШШ Nepremičnine »Zdravstveni domovi na podeželju žal ne uspemo zaposliti zdravnika, saj specialistov družinske medicine ni. Mladi se najverjetneje v nekem obdobju raje odločijo za zaposlitev v večjih ZD v urbanih središčih. To je njihova prostovoljna odločitev, ki jim je ne moremo zameriti in ji niti ne oporekamo,« pravi Irena Nunčič. Kronično pomanjkanje Wß ^m шш^ ■ ШЖ^^ЖШ Koncesija še za kakšen tim družinske £UiaVlll IVU V medicine? ŠMARJE PRI JELŠAH -Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, ki skrbi za zdravstveno varstvo približno 33 tisoč občanov Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Podčetrtka, Kozjega in Bistrice ob Sotli, se še vedno sooča s pomanjkanjem zdravnikov. Trenutno bi potreboval še dva specialista družinske medicine in najmanj enega pediatra, ki bi delal na Kozjanskem. Kljub temu da je vodstvo lani zaposlilo zdravnico in pridobilo več specializantov, lahko v prehodnem obdobju zaradi upokojevanja še vedno nastanejo težave. V Zdravstveni postaji Rogaška Slatina je lani začela delati zdravnica Vesna Trifoni, ki je specialistka družinske medicine. Ker se na razpis za še eno prosto delovno mesto zdravnika ni prijavil nihče, je bila za eno ekipo družinske medicine odobrena koncesija. Ker se tudi sicer ustrezni kadri ne javljajo na razpise šmarskega ZD, ta javni zavod del programa zdravstvenih storitev izvaja z zunanjimi pogodbenimi zdravniki in del z zaposlenimi zdravniki v okviru povečanega obsega dela. Vodstvo skrbi prehodno obdobje Vodstvo ZD je v zadnjih dveh letih pridobilo štiri spe- Specializacija za družinsko medicino traja štiri leta in za pediatrijo pet. V ZD Šmarje pri Jelšah se bojijo, da se bo v tem vmesnem času kakovost programa družinske medicine poslabšala, so povedali (od leve) Ali Nassib, Irena Nunčič in Matej Slivnik. Dva pediatra za osem tisoč otrok Da bi pediater na območju, kjer deluje ZD Šmarje pri Jelšah, lahko spremljal vse otroke - teh je osem tisoč - bi potrebovali vsaj še štiri dodatne zdravnike s tako specializacijo. Za otroke zdaj skrbijo dva pediatra in zdravniki splošne oziroma družinske medicine. Kot je izpostavil vodja dispanzerskih in specialističnih dejavnosti v ZD Šmarje pri Jelšah Matej Slivnik, spec. šol. med in spec. pediater, se težava ne skriva le v tem, da pediatrov ne mika delo na obrobju, temveč mreža pediatrov za slovenski prostor ni popolno oblikovana. Kadar imajo otroci težje bolezni, so napoteni neposredno k pediatru na redno obravnavo. Otrokom, ki so sicer zdravi, pa v šmarskem zdravstvenem domu ponujajo možnost konzultacije, dodatnega pregleda ob izrazitejšem infektu, ne pa stalnega spremljanja. »Osem tisoč otrok je enostavno preveč,« je pojasnil Slivnik. Strokovni vodja ZD Šmarje pri Jelšah Ali Nassib je povedal, da na Kozjanskem specialisti splošne ali družinske medicine skrbijo tako za odrasle kot za otroke. »Imamo tako posvetovalnice za dojenčke, sistematske preglede in cepljenja šolskih otrok, preventivne preglede otrok. Tako da delo družinskega zdravnika tukaj ni tako enostavno, kot nekateri mislijo.« cializante družinske medicine. V enem letu načrtuje tudi Novaw i priložnost. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. B'i KREDIT ZA OSEBNO P0TR0ŠN]0 NOVO! Odslej tudi krediti z referenčno obrestno mero nad 12 mesecev! ^ ugodnejše obrestne mere ^ 100 % gotovinski kredit ^ odplačilne dobe do 15 let! I) banka celje www.banka-ceije.si zaposlitev dveh specializantov na področju pediatrije in enega na področju družinske medicine, v naslednjih dveh letih naj bi vrste zaposlenih okrepila še dva specializanta. Vendar se v šmarskem zdravstvenem domu bojijo, da se bo v času, ko bodo mladi zdravniki opravljali specializacijo, obseg programa družinske medicine še dodatno zniževal. »Zaskrbljeni smo, saj lahko pride do upokojitev na področju družinske medicine, na področju pediatrije pa bi že zdaj potrebovali vsaj še enega specialista, da bi lahko zadostili potrebam Kozjanskega in dela Rogaške Slatine. Vendar je specialistov pediatrov v Sloveniji bistveno premalo,« pravi direktorica ZD Šmarje pri Jelšah Irena Nunčič. Želijo si sistemske rešitve Nunčičeva je prepričana, da so za pomanjkanje zdravnikov krivi dejavniki, na katere zdravstveni dom nima vpliva. Po njenih besedah gre za pomanjkanje sistemskih rešitev in za odraz razmer, ko dodeljevanje specialistov zdravstvenim domovom ni sledilo resničnim potrebam. Poleg tega v zadnjem obdobju zdravnike zaposlujejo tudi pravne osebe zasebnega prava, ki delujejo v pravno- Eden od predlogov ZD Šmarje pri Jelšah za reševanje pomanjkanja zdravnikov je, da bi ministrstvo ponovno razmislilo o tem, da bi lahko imel specializant po določenem času specializacije svojo ambulanto in določeno število opredeljenih bolnikov. Gre za pravico, ki so jo specializanti nekoč že imeli, zadnji dve leti pa je nimajo več. organizacijski obliki družb z omejeno odgovornostjo in imajo javno koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti. Na območju šmar-skega ZD od lani deluje pet takšnih družb. »Prav je, da imamo konkurenco in konce-sionarje. Imajo pa, dokler ni ustreznih sistemskih rešitev, ti ugodnejši položaj, saj jih veže zasebna plačna zakonodaja, medtem ko nam javna zakonodaja natančno predpisuje, koliko smemo ponuditi mlademu specialistu,« je pojasnila Irena Nunčič. Kot je še dodala, bo Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah o tej problematiki ponovno opozoril pristojno ministrstvo, ki mora zavzeti stališče do tega, kakšno javno mrežo želi. TINA STRMČNIK Foto: TS Sorodnike bi radi pokopali LAŠKO - Društvo za urejanje zamolčanih grobov je minulo soboto pri rovu sv. Barbare pripravilo spominsko slovesnost z mašo ob 70-letnici poboja v Hudi Jami. Tam naj bi bili posmrtni ostanki več kot tri tisoč Slovencev, Nemcev, Hrvatov in Srbov, ki so bili pobiti v izvensodnih pobojih po drugi svetovni vojni. Trupla so raziskovalci odkrili pred šestimi leti, umrli pa še danes nimajo svojega groba. To je tudi najbolj boleča rana svojcev, ki sumijo, da so v rovu končali njihovi dragi. Kot so mnogi poudarili na sobotni prireditvi, ki je bila namenjena opominjanju in spravi občanov ter spominjanju na ubite otroke, ženske, može in vojake, si za umrle ne želijo skupnega spomenika, temveč pietetni pokop. Mašo so vodili celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, hrvaški škof msgr. Mile Bogovič in avstrijski prior Edmund Rudolf Wagenhofer. Osrednja govornica je bila poslanka Slovenske demokratske stranke in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl. Za nov zakon Vlada je sicer pred kratkim zagotovila dodatnih 90 tisoč evrov za urejanje vojnih grobišč oziroma pokop posmrtnih ostankov žrtev v Hudi Jami. Vendar je bilo treba javni razpis za premestitev posmrtnih ostankov iz Hude Jame v krstnice razveljaviti in ponoviti. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je takrat poudaril, da je komisija ugotovila, da je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpisne pogoje pripravilo neskladno s strokovnimi priporočili Inštituta za sodno medicino. Komisija si prav tako želi, da bi vlada podprla nov Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, saj obstoječi Zakon o vojnih grobiščih ocenjuje kot pomanjkljiv. »Menimo, da bomo morda tudi s takšnim >postopkovnim< zakonom lažje zacelili rane, ki že desetletja bremenijo našo družbo,« je pred časom že dejal Dežman. TS, foto: VT Slovesnosti ob 70-letnici poboja v Hudi Jami se je udeležilo več kot dva tisoč ljudi iz Slovenije in s Hrvaške. NA KRATKO Protestni izstop VRANSKO - Občina bo na pobudo župana Franca Su-šnika izstopila iz Združenja občin Slovenije. Občina je razočarana nad delovanjem združenja, ki se ni dovolj zavzelo za interese slovenskih občin in je prehitro pristalo na stroge varčevalne ukrepe, ki so prizadeli lokalne skupnosti. Vransko še naprej ostaja članica Skupnosti občin Slovenije, ki izpolnjuje njena pričakovanja v pogajanjih z vlado. Z izstopom iz ZOS bodo Vranšani letno privarčevali dva tisoč evrov. ŠO Sanirali bodo plaz ROGATEC - Občina je izbrala najugodnejšega izvajalca za sanacijo plazu v kraju Log. Dela, ocenjena na približno 56 tisoč evrov, bo izvajalo podjetje iz Podčetrtka, vendar mora prej miniti še pritožbeni rok. Župan Martin Mikolič je pojasnil, da bo sanacijo plačala država, občina pa bo morala poravnati stroške za projektno dokumentacijo, nadzor in plačilo davka na dodano vrednost. TS Gasilci še vedno na zatožni klopi SLOVENSKE KONJICE -Kazenska ovadba zoper vodilne člane PGD Slovenske Konjice je bila podana že januarja 2013, celotna zgodba pa sega v leti 2009 in 2010. Takrat so konjiški gasilci varovali obnovo avtocestnih predorov Golo rebro in Pleto-varje. Pri posrednih izplačilih gasilcem na fiktivne račune dveh nepovezanih podjetij je prišlo do utaje davka v višini 20 tisoč evrov. Ob »domačijskih« transakcijah je precej društvenega denarja tudi poniknilo, še večjo škodo je lokalno gasilstvo utrpelo na moralni ravni. Kot je pri reviziji ugotovila davčna uprava, so gasilcem -ti pod okriljem društva ne bi mogli opravljati pridobitne dejavnosti, ampak bi morali za to registrirati podjetje - zasluženi denar nakazali na podjetji Lesko in Piramida zdaj soobtože-nih Dušana in Mateja Kebli-ča. Lastnika podjetij sta nato gotovino predala gasilcem, ki so si denar razdelili. Davek 20 tisoč evrov so Dursu nakazali šele po izdani odločbi. Poveljnik PDG Slovenske Konjice Ernest Hlastec in nekdanji predsednik Andrej Tomažič se zdaj zagovarjata zaradi premoženjskega oškodovanja društva. Organi pregona so namreč odkrili, da je bilo med denarjem, ki so ga gasilci dobili od obeh podjetij, in vso- to, ki so si jo razdelili, približno sedem tisoč evrov razlike. Iz sredstev društva je bil plačan tudi utajen davek. Veliko kritik si je ob tem nabral sedanji predsednik PGD Franc Čan-der, ki v imenu oškodovanega društva ni zahteval nobenega povračila. Jezo gasilcev na širši ravni si je nakopal tudi z izjavo, da je bilo tako poslovanje običajno za vsa društva. Na zadnji obravnavi na okrajnem sodišču so prejšnji petek zaslišali več prič, zgodbi pa še ni videti konca. Pelin v čaši dobrih namenov Čeprav občina neposredno v spor ni vpletena, župan Miran Gorinšek pravi, da ta slabo vpliva na celoten kraj. »Žalosten sem, da se zgodba tako dolgo valja po sodiščih, da ne znajo priznati, kaj je šlo narobe, in nadaljevati na novih temeljih. S tem se namreč ukvarjamo že tri leta, zadnji dve intenzivno. Če je bilo kaj narobe, si je treba naliti čistega vina in iti naprej. Tako pa se kar naprej nekaj zavija, prikriva in bojim se, da če bodo nadaljevali v tej maniri, da bodo sami uničili društvo,« je dejal ob rob dogajanja. Konjiško gasilstvo sicer združuje več kot 950 članov, občina pa je pred nekaj tedni dobila priznanje prosto-voljstvu prijazne občine. StO Obiskovalcem prve ponovitve Odprte kuhne v Celju za razliko od premiere pri ogledu in nakupu slastnih dobrot ni bilo treba uporabiti komolcev. Med stojnicami je bilo več prostora, kar je druženje in kulinarično potovanje kljub nekoliko manjšemu obisku naredilo prijetnejše. Odprta kuhna - drugič CELJE - Po izrednem obisku prve priljubljene prehranske tržnice Odprta kuhna so se njena vrata na mestni tržnici minulo soboto spet odprla. Gneča je bila občutno manjša, priložnost za gurmansko druženje pa s tem toliko večja. Organizatorji enega najbolj priljubljenih in prepoznavnih projektov ta čas v Sloveniji, Odprte kuhne, so konec maja ob premierni izvedbi do- godka v Celju obljubili, da se bodo v knežje mesto vračali vsakih 14 dni, če jim bo le vreme naklonjeno. In kot so obljubili, so tudi storili. Na prvi ponovitvi prehranske tržnice so že upoštevali pripombe obiskovalcev in stojnice postavili nekoliko drugače. Tako so obiskovalci tokrat lahko resnično podoživeli okuse in vonjave raznolike kulinarike, od tradicionalno slovenske do mednarodne kuhinje z vseh koncev sveta. Poleg tega se zdi, da so tokrat kljub prehranski tržnici nekateri vendarle kuhali doma. Obisk je bil namreč nekoliko skromnejši. Sta pa prvič svojo ponudbo predstavili priznani lokalni restavraciji Gostilna Francl in Gostilna Špengl. Celjanom se je prvič predstavila tudi ekipa Experiment, ki pripravlja osvežilne in poživljajoče napitke. LK Foto: SHERPA Mestni Glavni trg je lahko tudi odlično prizorišče za poletni piknik. Druženja na mestnih trgih CELJE - Junij je prinesel na mestne trge številne prireditve, med njimi tudi modne revije in celo piknik. Za prvi Piknik v mestu so v začetku meseca na Glavnem trgu poskrbeli Atelier Coulture, Talija - ustvarjalni laboratorij, Polonine sladke skrivnosti, trgovina Mina in mestni marketing. Druženje v mestnem središču so z nastopi in dodatno ponudbo popestrili Plesni studio Igen, Glasbena Šola Celje in podjetje Simbio, Kavarna Oaza in Vinoteka Oskar. Dogodek, na katerem so najbolj uživali najmlajši, je imel tudi dobrodelno noto, saj so organizatorji izkupiček od prodane limonade namenili zavodu Socio za materinski dom. Potem ko so rdečo preprogo najprej pogrnili na Trgu pred Mestnim kinom Metropol in teden kasneje še na Glavnem trgu, bo ta petek še tretja modna revija na Trgu celjskih knezov. Čarobnost mestnih trgov, kot so poimenovali sklop modnih revij, pripravljajo mestni ponudniki, torej ljudje, ki v svojih lokalih in trgovinah tudi sicer ustvarjajo v mestnem središču. IS Foto: GrupA Varneje za pešce ŠMARJE PRI JELŠAH -Udeleženci v prometu so se razveselili poti za pešce ob Kolodvorski ulici. Obnova poti, za katero je občina odštela 65 tisoč evrov, prinaša tudi večjo protipoplavno varnost Slomškove ulice. Promet je bil v Kolodvorski ulici močno obremenjen zlasti ob jutranji konici, ko so tam hodili številni pešci - zlasti študenti in dijaki, ki so bili na poti v šolo. Poleg nove poti za pešce je občina uredila tudi cestišče in odvo-dnjavanje. Ob levem robu so zdaj vgrajeni cestni robniki, ki bodo zadržali vodo s ceste in z zalednih površin, zaradi česar se bo po besedah šmarskega župana Stanka Šketa izboljšala protipoplavna varnost Slomškove ulice. V sklopu urejanja Kolodvorske ulice bo krajevna skupnost poskrbela še za razširitev cestišča med odcepoma za otroški vrtec in športni park.TS Nov polet za mladince ROGAŠKA SLATINA -Občina je namenu predala prenovljene kletne prostore Mladinskega kulturnega centra Rogaška Slatina. Ob- NA KRATKO nova prostorov je bila sicer del širšega projekta vlaganj v kulturni center. Predsednica mladinskega sveta Nataša Klevže meni, da bodo prenovljeni prostori velika pridobitev za mlade v lokalni skupnosti. »Vsi prostori so popolnoma obnovljeni. Dobili smo novo opremo, med drugim kuhinjo s hladilnikom, razstavljiv oder, reflektorje, digitalno av-dio mešalno mizo, zvočnike in mikrofonski sistem.« Mladinski svet želi sicer povečati vključevanje mladih v življenje in razvoj občine, omogočiti razvoj njihovih potencialov in jim nuditi podporo pri uresničevanju njihovih idej. Nataša Klevže je še dodala, da bo tudi uresničevanje projektov od zdaj lažje po zaslugi prenove mladinskega centra. TS Medeno in pisano LAŠKO - Mestno jedro je bilo minuli petek in soboto čebelarsko obarvano, mladi in mladi po srcu pa so se zabavali na festivalu Pisani balon. Čebelarji so v petek predstavili svoja opravila, eksponate in medovite rastline, otroci pa so pripravili kulturni program. V soboto so čebelarji obiskovalce povabili na medeni zajtrk, kasneje so medene dobrote in medovi-te rastline ponudili na prodajnih stojnicah. V sklopu festivala Pisani balon je na občinskem dvorišču zaživel »skate« park, lutkovni in gledališki junaki so obiskali grajska igrala v parku in vrt Savinje. TS PREKLOPITE na PLIN PRILOGA Rečica ob Savinj ► Treba je gledati na vsak evro Z županom Vinkom Jerajem ob občinskem prazniku tudi o tem, zakaj se Rečica z drugimi zgornjesavinjskimi občinami težko primerja Rečica ob Savinji, ki je bila nekoč del mozirske občine, je med mlajšimi slovenskimi občinami. Na posvetovalnem referendumu spomladi 2006 je za ustanovitev rečiške občine glasovalo 65 odstotkov volivcev in od 1. januarja 2007 samostojna rečiška občina deluje tudi uradno. Kraj, ki je dobil ime po potoku Rečica, ima dolgo zgodovino. Naselje so prvič omenili davnega leta 1231, ko so tam sodili roparjema gornjegrajskega samostana. Trške pravice je Rečica pridobila že v 14. stoletju in šolo leta 1777. Mlada občina praznuje prav v spomin na podelitev trških pravic in na leta 1899 ustanovljeno kmetijsko društvo. Da je občinski praznik priložnost za inventuro opravljenega dela, se strinja tudi župan Vinko Jeraj. V kakšni kondiciji je občina Rečica, tudi v primerjavi z ostalimi šestimi občinami v dolini? Vsekakor se je z ostalimi občinami Zgornje Savinjske doline težko primerjati, zlasti zaradi kasnejšega nastanka naše občine. To govorim zato, ker je bilo do popolnega delovanja naše občine večina ugodnih razpisov žal že zaključenih. Sami smo razvojni razkorak želeli nadomestiti čim hitreje. Zato smo se, kljub temu da smo s posameznih razpisov pridobivali dodatna sredstva, za večje projekte morali tudi zadolžiti. Kljub temu menim, da ostajamo v kondiciji, čeprav je po drugi strani res, da je treba gledati na vsak evro. Za hitrejši razvoj težko pričakujete soglasja za sprejem občinskega prostorskega načrta, temeljne prostorske listine občine. Kako kaže trenutno? Izdelava občinskega prostorskega načrta se je začela že v nekdanji skupni mozirski občini in traja že od leta 2008. Leta 2014 smo zaradi težav prejšnjega izdelovalca zamenjali in smo trenutno v fazi usklajevanja z nosilci urejanja prostora. Tako da upravičeno pričakujemo, da bomo predvidoma na septembrski seji občinskega sveta dokončno sprejeli dolgo pričakovani akt, ki nam bo omogočal želen prostorski in gospodarski razvoj. Katere so najpomembnejše pridobitve zadnjega leta v občini? Vinko Jeraj »Vpreteklosti smo se za kar nekaj velikih projektov, ki so bili sofinancirani, a so presegali naše zmožnosti, bili prisiljeni zadolžiti. To velja za primarni in sekundarni del kanalizacije Varpolje-Nizka-Spodnja Rečica vključno z obnovo vodovoda in cestišč, za most in cesto Spodnja Rečica-Trnovec ter sanacijo plazov. Tudi za objekt Medgen borza smo morali najeti posojilo za izvedbo, dokler ne bomo prejeli dodeljenih evropskih in državnih sredstev. Tako smo v tem trenutku zadolženi za 1,4 milijona evrov.« Zagotovo je to naš medgeneracijski center, ki povezuje in bo povezoval vse generacije naših občanov ter prispeval k zadovoljstvu in sožitju med njimi. Poleg ostalih manjših del na cestni in komunalni infrastrukturi smo sanirali še cesto v Mozirnico in poskrbeli za prvo fazo del na cesti v Varpoljah, ki je precej obremenjena in izrednega pomena. V tem delu naselja leži kamp Menina. Kako kaže do prihodnjega občinskega praznika? Katere so prednostne naloge? Položaj v državi ni rožnat, v tem trenutku tudi ni razpisov, ki bi omogočili pospešeno delovanje. Kljub temu želimo končati občin- ski prostorski načrt, sanirati večji plaz, ki bo vključeval protipoplavno varnost na območju Šentjanža, in sanirati uničeno cesto Borse-ka-Ston. Nadaljevati želimo skupne projekte, kot so vodovod Letošč, sanacija in razširitev čistilne naprave v Mozirju in širitev zdravstvenega doma v Nazarjah. Vsekakor se bomo še bolj zavzemali za poplavno varnost na svojem območju, za gradnjo malih čistilnih naprav in izvedbo krožišča na Reneku. V občino že zdaj radi prihajajo turisti, predvsem od daleč, saj imate kar dva kampa. Koliko je za občino pomemben turizem in kje vidite še odprte možnosti? Glede na to, da na našem območju ni težje industrije, da imamo neokrnjeno naravo in naravne možnosti za razvoj turizma, smo prepričani, da se da narediti še kaj več. Vsekakor želimo urediti kolesarske poti, izkoristiti možnosti območja Nature 2000 ob reki Savinji, da reka postane kopalna voda in narediti korak k revitalizaciji Tavčarjevega dvora na Rečici. Tako bi posameznikom omogočili prodajo domačih proizvodov, med katerimi je glavni zgornjesavinjski želodec. V dolini se zapleta pri načrtih za nov skupni medobčinski vodovod Letošč. Občine se ne morete sporazumeti glede trase. Kako kaže trenutno? Vprašanje je postavljeno dokaj provoka-tivno, a vendar ni vse tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Če se želimo potegovati za kohezijska sredstva, je treba obdelati več tras. Zavzemamo se za tisto, ki bo za nas najugodnejša in posledično najcenejša. Vsekakor bomo projekt nadaljevali, upajoč tudi na uspeh na razpisu za sofinanciranje. V občini ste se odločili, da bo treba šolski prevoz za osnovnošolce, ki do njega po zakonodaji niso upravičeni, plačati. V teh časih morajo občine vsekakor skrajno varčevati, a vsi občani, ki so navajeni časov debelih krav, te odločitve ne bodo veseli. Vsekakor je treba varčevati, vendar je treba pri tem poudariti, da želimo na tem področju urediti zadeve, da bo veljal pravilnik. Želimo uvesti red, da ne bomo ugotavljali, da vozijo tudi napol prazni kombiji in avtobusi, ker se osnovnošolci pač vozijo z drugimi sredstvi. Za vsak primer vozita kombi in avtobus, ki sta brezplačna in ju plača občina. Starši bodo prevoze le sofinancirali, a še to po izvedenem načrtu varnih poti v šolo. Ob tem se zavedam, da tega ne bodo veseli in da bo tudi nekaj negodovanja. BRANE JERANKO, foto: arhiv NT (US) Občina Rečica ob Savinji v številkah Površina Število prebivalcev Število moških Število žensk Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) Število zaposlenih oseb Število samozaposlenih oseb Število registrirano brezposelnih oseb Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) Število podjetij Število osebnih avtomobilov 30 km2 2.305 1.184 1.121 939 398 152 110 1.049 726 165 1.170 Vir: Podatki Statističnega urada RS za leto 2012 Med včerajšnjo osrednjo prireditvijo so podelili letošnje najvišje občinsko priznanje zlati grb Darku Atelšku. Temu glasbeniku so podelili nagrado ob 50-letnici glasbenega delovanja. Srebrne grbe so prejeli Alojz Blažič za delo v PGD Grušovlje in na drugih področjih; Peter Ko-lenc za delo v nekdanji KS in novi občini ter Franc Finkšt za delo v PGD Pobrežje in v civilni zaščiti. Letošnja bronasta grba so prejeli veterani PGD Rečica ob Savinji za večletne uspehe na tekmovanjih in Franc Kolenc za uspešno podjetniško pot ter sodelovanje s turističnim društvom. REČICA OB SAVINJI PRAZNUJE 9 V stavbi V ■ ■ ■ ■ življenja Pred nekaj dnevi slovesno odprli pomembno rečiško pridobitev - Nastal je medgeneracijski center Na Rečici ob Savinji se je včeraj, na dan občinskega praznika, končal več kot leto trajajoč projekt z dolgim imenom. To je projekt Krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalne skupnosti - Medgen borza, med katerim so vzpostavili tamkajšnji medgeneracijski center. Za medgeneracijski center so sredi rečiškega trga obnovili spodnje prostore nekdanje zadružne trgovine, kar so storili z evropskim in državnim denarjem. Nato so z občinskim denarjem vsaj na zunaj polepšali celotno zgradbo, ki krasi kraj. V občini načrtujejo še ureditev obeh nadstropij stavbe. V nadstropju bosta društvena pisarna in knjižnica, ki se bo morala zaradi prostorske stiske seliti iz osnovne šole, za druge prostore najboljše rešitve še iščejo. Veliko dogajanja V medgeneracijskem centru, ki se uradno imenuje Center za druženje mladih Rečica ob Savinji - Medgen borza, so po obnovi prostorov stavbi dali življenje. Začeli so pripravljati številne prireditve, omogočili varstvo otrok, v centru se izobražujejo prostovoljke in oskrbovalke starejših, srečujejo se člani društev, pripravljajo zanimive pogovorne večere in delavnice ... »Po dosedanjem delovanju Medgen borze lahko rečem, da so odzivi ljudi precej pozitivni, a je tudi res, da včasih še vedno kdo povpraša, zakaj Rečica to potrebuje,« pravi Urška Selišnik, ki kot organizatorka mreže koordinira delo rečiškega centra. »Prepričana sem, da je za vsako novost treba nekaj časa. Zdaj ko se kon- Med »všečki« Minulo sredo, ko je predsednik Borut Pahor odklepal med-generacijski center na Rečici ob Savinji, seveda ni šlo brez druženja z ljudmi, stikanja rok, klepeta in v zadnjem času obveznih »selfijev«. Posnetek, ki so ga naredili Rečiški pobi s predsednikom, je bil čez minuto objavljen na svetovnem spletu, »všečki« pa so tudi kar deževali. Nič čudnega, da so se Rečiški pobi posebej trudili za reklamo, saj jutri, v petek, ob 19. uri na rečiškem igrišču pripravljajo velik koncert, ki ga bodo obogatili s številnimi prijatelji, od The Moonlighting Orchestra do Vitezov Celjskih. Predsednik Pahor jim ni obljubil, da pride. US Urška Selišnik usklajuje dejavnosti novega medgeneracijskega centra. čujejo aktivnosti, opredeljene s projektom, bomo verjetno na novo zastavili program. V poletnih mesecih bomo nekajkrat ponudili varstvo za otroke in odprli vrata centra za priložnostne prireditve, medtem ko se bomo jeseni odločili za nove aktivnosti.« V ospredju prostovoljstvo V medgeneracijskem centru na Rečici so v približno treh mesecih izvedli več kot dvesto različnih dogodkov. Med najbolj odmevnimi je bilo predavanje domačina letalca Matevža Lenarčiča, dobro obiskana so bila potopisna predavanja, KUD Utrip je gostil Aleksandra Lucuja, kar nekaj hortikulturnega znanja so osvojili z Anjo Sotošek in s Simonom Ogrizkom, otroci so radi prihajali na gledališke delavnice z igralko Aljo Kapun ali na ure pravljic z Osrednjo knjižnico Mozirje. Seveda je treba omeniti še tečaje uporabe tabličnega računalnika in osnov angleščine v organizaciji Ljudske univerze Velenje, devetošol-ci so starejše učili osnov računalništva, tečaj pogovorne angleščine pa sta vodila Colin Haynes in Diana Hughes, ki sta se pred leti v Šentjanž preselila iz Velike Britanije. »Naj poudarim, da so vsi izvajalci v center prihajali brezplačno, seveda so bile brezplačne tudi dejavnosti,« pravi Selišnikova. V centru delujeta svetovalna pisarna za mlade in brezplačna info točka, povezana z e-bazarjem. Vzpostavljena je tudi spletna stran, kjer na e-bazarju prostovoljci nudijo pomoč ljudem, ki si želijo dodatnih znanj ali potrebujejo kakšno drugo pomoč. Veliko pozornosti so namenili zbiranju starih znanj in pričevanj v okviru dejavnosti Odtis dediščine. V ospredje so postavili izdelovanje zgor-njesavinjske suhomesnate dobrote - želodca - kjer so starejši podučili mlajše. Tako so med drugim posneli kratek film o izdelovanju želodca in pripravili prijavo za Pred pravkar obnovljeno stavbo, v kateri je nov rečiški medgeneracijski center. Prejšnji teden ga je uradno odprl predsednik države Borut Pahor, zapela je vokalna skupina Rečiški pobi. Tako so se na gledališko predstavo pripravljali najmlajši. Z igralko Aljo Kapun, ki živi na Rečici. vpis v register žive kulturne dediščine. V stavbe vdahniti življenje Center za druženje mladih - Medgen borzo je prejšnji teden uradno »odklenil« predsednik države Borut Pahor. Ob odprtju so člani turističnega društva prikazali nekatere like Lenartovega sejma, v programu so sodelovali predvsem uporabniki Medgen borze. »Ta stavba ni samo zid, ni samo prostor za druženje med generacijami ljudi, ki bodo v njej preživljali prosti čas. Ta stavba je signal, ki ga daje vaša občina, da mora za ljudi poskrbeti ne le z infrastrukturo, marveč tudi z vsebino. Tako prispevate k temu, kar si želimo vsi, ki imamo Med tečajem za uporabo tablič-nega računalnika otroke in vnuke - da bo njihova prihodnost srečnejša od te, ki smo jo mi dobili od svojih staršev,« je povedal predsednik Pahor. Zbrane je pozdravil tudi Janez Komidar, župan Občine Loška dolina, ki je vodilni partner v projektu. »Kljub temu da je v projektu petih partnerjev oziroma štirih občin največji zalogaj predstavljala obnova stavb, namenjenih vzpostavitvi mladinskih ali centrov za starejše, se zdi, da bolj kot obnova odmevajo življenje, medgeneracijsko sodelovanje, osvajanje dodatnih znanj in še kaj, kar se je naselilo v te obnovljene prostore,« je poudaril rečiški župan Vinko Jeraj. BRANE JERANKO Med delavnico izdelovanja suhih rož iz krep papirja 10 KULTURA Celjani zapečatili usodo kmečkega upora Od prvih natisnjenih slovenskih besed do najstarejše upodobitve celjskega vojaškega spopada Letos mineva 500 let od vseslovenskega kmečkega upora. Ob tej priložnosti se po državi vrstijo različni dogodki. V Pokrajinskem muzeju Celje so največje uporniško dejanje slovenskih kmetov obeležili s postavitvijo razstave Kri bo tekla za svobodo zlato. Razstava, ki jo je avtor mag. Damir Žerič poimenoval po verzu iz pesmi Znamenja na nebu pesnika Antona Aškerca, na zanimiv način prikazuje vseslovenski kmečki upor, ki je trajal pet mesecev, zajel večino današnjega slovenskega ozemlja, vanj pa je bilo na višku vključenih približno 80 tisoč pun-tarjev. V središču pozornosti letak Celje ima v vseslovenskem kmečkem uporu posebno mesto. Bilo je prizorišče zadnje bitke, ki je odločala o njegovi usodi. Na razstavi je večino razstavljenih predmetov zato povezanih prav s knežjim mestom in z njegovo bližnjo okolico. V prvi vrsti gre za orožje, novce cesarja Maksimilijana, dele konjske opreme, orodje in namizno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje. Osrednja pozornost je namenjena letaku iz leta 1515 s prvimi natisnjenimi slovenskimi besedami. Nastal je kot poročilo o kmečkem uporu in odločilni bitki pri Celju julija 1515, na njem pa sta natisnjena geslo upornikov »stara prauda« in bojni klic »levkhup levkhup levkhup levkhup woga gmaina«. Letak hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in je tokrat prvič za določen čas na ogled izven matične hiše. Številne smrtne žrtve Razstavo je Žerič nadgradil z vsebino rodovne- ga debla plemiške rodbine Herberstein, ki ga hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož. Eksponat je za Celjane zanimiv, ker so na njem poleg biografskih podatkov rodbine Herberstein razvidni tudi trije motivi največjih vojaških dosežkov njenih članov. Eden izmed njih je spopad plemiške vojske s puntarji pri Celju, kar je po mnenju stroke najstarejša znana upodobitev bitke v mestu ob Savinji. Koliko kmetov je v njej izgubilo življenje, ni povsem znano. Določeni viri pravijo, da naj bi jih umrlo 700, spet drugi, da naj bi spopad terjal kar dva tisoč žrtev. In prav to je doslej tudi največja vojaška bitka v zgodovini Celja. Razmere le še slabše Na razstavi je zajet celoten potek upora. Avtor Damir Žerič je predstavil tako vzroke izbruha, razširitev in Plesne miniature kot odsev Mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 - Plesna miniatura 2015 je v soboto popoldne na odru SLG Celje postreglo z nastopi najboljših slovenskih in tujih plesalcev sodobnega plesa. Tekmovanje nastaja v sodelovanju Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in njegove celjske območne izpostave. Letošnje plesne miniature, kratki plesni nastopi enega plesalca ali dveh, so nastale na temo Podoba - telo - gib. Mladi plesni ustvarjalci so morali navdih poiskali v vizualnih umetniških delih in pri njihovih avtorjih. V skupini B, ki je namenjena plesalcem, rojenim med letoma 1997 in 2001, je barve naše regije zastopalo šest plesalk iz Plesnega foruma Celje, Plesnega studia N Velenje in Glasbene šole Laško- Radeče. V skupini B je nagrado za najboljšo idejo prejela Tajda Padežnik iz GŠ Laško-Radeče pod mentorstvom Špele Medved in s tem prejela nagrado v višini 150 evrov. Na domiseln Razstava Kri bo tekla za svobodo zlato - 500-letnica slovenskega kmečkega upora, katere avtor je mag. Damir Žerič, v ospredje postavlja zadnjo bitko puntarjev, ki je bila v Celju. zadušitev upora kot njegove posledice. »Dogodki so takratno družbo temeljito razburkali in pretresli. Kmečki upori so prinesli le še poslabšanje razmer. Plemstvo je namreč kmetom za kazen naložilo še dodatna bremena,« pojasnjuje in dodaja, da če na kmečke upore gledamo z današnje perspektive, imajo pri razvoju naroda veliko vlogo. Pomenijo namreč enega od temeljev oblikovanja slovenstva in slovenske zavesti. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA plesni način je interpretirala likovno delo Črni kvadrat in strokovno žirijo presenetila z zanimivim pristopom k interpretaciji svoje ideje. Nagrada generacijske komisije skupaj z vrednostnim bonom za plesno delavnico v višini 50 evrov je pripadla Ani Cvelfar iz Plesnega foruma Celje pod mentorstvom Goge Stefanovič Erjavec. V skupini C, v kateri so plesali plesalci, rojeni med letoma 1991 in 1996, naša regija ni imela svojih predstavnikov. »Največji uspeh je že nastop na finalni prireditvi, ki je vsako leto kakovostnejša. Veseli nas, da se vedno bolj povezujemo s plesnimi šolami po Evropi. Letos prvič je eno od nagrad prispevala med plesalci sodobnega plesa zelo cenjena šola SEAd iz Salzburga,« je po koncu tekmovanja izpostavil vodja celjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Tomaž Črnej, ki že sedaj snuje načrte za naslednje leto, kako bi lahko ta, za celjsko občino zelo pomemben dogodek, še popestrili. ŠO, foto: JURE KRAVANJA Organizatorji so nad letošnjim obiskom festivala nekoliko razočarani. Kljub temu da so koncerti postregli z vrhunsko džez glasbo, v lapidarij na Savinjsko nabrežje niso pritegnili veliko Celjanov. Džez v vseh svojih odtenkih Celje je bilo konec tedna že šesto leto zapored odeto v džezovske ritme. Bilo je prizorišče zdaj že tradicionalnega festivala Džjezz 2015, ki nastaja pod okriljem Hiše kulture Celje, njegov idejni vodja pa je znan slovenski džezist Jaka Kopač. V treh dneh se je v lapidariju na Savinjskem nabrežju, ki je bilo letos prvič prizorišče festivalskega dogajanja, zvrstilo pet džezovskih zasedb, ki so obiskovalce popeljale v svet glasbe, ki je Celjanom, kot opaža Jaka Kopač, kljub vsem njenim čarom še vedno nekoliko tuja. »Na žalost se Celjani in okoliško prebivalstvo, kot se zdi, ne zavedajo, da je festival eden pomembnejših poletnih glasbenih dogodkov v naši regiji, zato smo nekoliko razočarani nad obiskom, ki je bil v primerjavi s prejšnjimi leti slabši,« je pojasnil Kopač, ki je sicer s programskim delom letošnjega festivalskega dogajanja zadovoljen. V Celje jim je namreč ponovno uspelo privabiti uspešne glasbenike in s tem predstaviti vse odtenke džeza. Eden glavnih ciljev festivala je namreč celjskemu občinstvu približati prav različne zvrsti džeza. ŠO, foto: SHERPA Ana Cvelfar iz Plesnega foruma Celje si je priplesala nagrado generacijske komisije. /j KULTURA 11 Slike liričnega sveta rudnikov V Kvartirni hiši na ogled razstava Stojana Špegla RAZglednice&Jaški V Galeriji Kvartirna hiša v Celju je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Stojana Špegla RAZglednice&Jaški. To je že 22. samostojna razstava avtorja, ki je diplomiral v Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. »Zametek razstave je ciklus Jaški, ki sem ga začel pred petimi leti, a sem ga kasneje opustil. Potem sem začel slikati cikel Razglednice. Temelj tega cikla je, da sem dal tiskarju natisniti eno sliko, po tisku pa je vse izpadlo pretemno. Ko sem razmišljal, kaj naj naredim s tem, sem ugotovil, da je to lahko idealna podlaga za druge slike,« je nenavaden postopek in idejo pojasnil Stojan Špegel. Trojnost rudniškega sveta Ciklus Jaški kot drugi pol razstave obravnava rudniški motiv med podzemljem in nebom, med temo in svetlobo. Spodnji deli slik so temačnejši, podzemeljski. Naslikani so abstraktno in običajno bi lahko delovali tudi kot samostojne slike. Na srednjem delu slike so rudniški stolpi, ki jih je naredil človek s tehnološko dognanostjo, zaradi tega so tudi naslikani v bolj gladkih potezah, kar sovpada tudi z materialom, iz katerega so narejeni (jeklo, les). V zgornjem delu slik je nebo, ki predstavljala svetlobo, ki so jo rudarji najprej zagledali, ko so se pripeljali iz jamske globine. Večina slik iz cikla Jaški prikazuje tudi rudniški rov, ki vse opisane dele slik povezuje v t. i. trojnost. Privlačnost barve lignita »Slike so v barvi lignita, še posebej me je privlačila barva lignita iz 60. let, iz katerega je akademski kipar Stojan Batič izklesal svoje kipe, ki se spogledujejo tudi z gibanjem pop arta. Seveda je bil ta lignit izkopan v velenj- Razstava v Kvartirni hiši v Celju je že 22. samostojna razstava Stojana Špegla, ki je svoja dela predstavljal tudi na 70 skupinskih razstavah. skem premogovniku,« je še poudaril Špegel. Ciklus Jaški je Stojan Špegel, ki je sicer zaposlen kot vodja Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju, pripravljal tudi v okviru raziskovalne naloge Rudarska likovna umetnost v Sloveniji, v kateri je preu- čeval rudarske motive. Deset let je bil tudi vodja prireditve Ex tempore in likovnih kolonij v Premogovniku Velenje. Razstava v Kvartirni hiši v Celju bo na ogled do 30. junija. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Vstop prost tokrat za Pelikana Društvo likovnih umetnikov Celje je prejšnji teden pripravilo že 16. Vstop prost. Festival urbanih umetniških intervencij, akcij, perfor-mansov in instalacij v mestnem središču se je začel v sredo in zaključil v petek. Glavnina dogajanja se je zvrstila zadnji festivalski dan. V Likovnem salonu Celje je bila od srede do petka na ogled razstava, na ka- teri so svoja dela predstavili Borut Holland, Adolf Mljač in Dalibor Bori Zupančič. Holland je za letošnji festival prispeval instalacijo oziroma kolaž Zahodnokrščanska teo-kracija, Mljač instalacijo in portreta Pokneženi grof Ulrik Celjski in Zupančič instalacijo Starograjski za pokušino. Letošnja rdeča nit festivalskega dogajanja je bil Pelikan oziroma znane celjske zgodovinske osebnosti. Andrejo Džakušič, ki je na različnih lokacijah v mestnem središču pripravila performans in instalacijo Zemlja, so navdihnile Pelikanove fotografije vrtov v bližini cinkarne. Spet drugi so se bolj kot na Pelikana osredotočili na druge znane celjske zgodovinske osebnosti. Na letošnjem festivalu so s sodobnimi umetniškimi praksami sodelova- li še Estela Žutič, Željko Opačak, Digilespi, umetnik Amper-O-Mat, Gilles Duvivier, Milojka Drobne in Iva Tratnik. Manjkala ni niti glasba, za kar je med drugim poskrbel Simon Macuh z The Quantum Orcestrom, ki je v petek zvečer pred likovnim salonom izvedel koncert z naslovom Alternativa klasični glasbi. ŠO Foto: SHERPA I/nm(4 ■ * mfefm večeH Ш5 oživimo ШЏгно clcilivim sobota, 20. junij 2015, ob SO. uri certev sv. Marije Magdatene na Loöci ANSAMBEL ROGOV HoftORn i sobota, 11. julij 2015, Ob 20. uri eertev sv. Martrvi v SmartnoTi/Podvrhu JURE CERKOVNIK, kitara sobota, 29, avgust 2015, ob 20. uri certev sv. Jeronima ne Taboru ALENKA BOGATAJ, flavta ŽAN STRES, haromonika ■ sobota, 12. september 2015, ob 20.00 A Schvvemneijeva hüa Vransko A SAŽKA KO(AS»Č, I scpran ANDREJA MARKUN, soboto, ?6 sectortKr 2015, Ott » 00 čeri»/ s*. Mohajfl п fortmeta vSmpnilaj duSansocua, Marina GODMMKWWIETWARS Eden izmed ustvarjalcev festivala Vstop prost je tudi celjski umetnik Simon Macuh. Pridružite se nam in jih spoznajte. unicef<& Vabimo vas na svečano predajo PUNČK IZ CUNJ, ki bo v torek, 23. junija 2015, ob 18.00 v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje. Punčke iz cunj so izdelali učenci OŠ Lava, prevzel jih bo izvršni direktor Slovenske fundacije za UNICEF Tomaž Bergoč. Temeljni namen projekta Punčke iz cunj je zbiranje sredstev za cepljenje otrok v državah v razvoju. Dvajset čudovitih punčk bo na voljo za posvojitev v muzejski trgovini. Več info na: www.muzej-nz-ce.si, e: info@mnzc.si OSNOVNA SOLA J Д\/Д тШАЧтчМ.Ч. I—/* V ГЛ 12 NAŠA TEMA Zamujenih mesecev se ne da nadoknaditi Edini recept za uspeh v šoli sta sprotno delo in načrtovanje obveznosti Pomlad, ko lepi in sončni dnevi vabijo izza pisalnih miz, je za dijake obdobje, ko imajo največ dela za šolo. Enako seveda velja za učitelje in nenazadnje tudi za starše. Kako se torej spopasti s tem obdobjem in kako ravnati, da bi bil že prihodnje leto konec šolskega leta veliko manj stresen? Kot poudarja psihologinja Gabrijela Fidler iz svetovalne službe Šolskega centra Velenje, so odgovori bolj kot ne enaki že vsa leta, le da se jih večina spomni (pre)pozno. »Tisti, ki so celo leto pridno in sproti delali, si lahko že malo odpočijejo in mislijo na počitnice. Drugače je s tistimi, ki so z delom odlašali čisto do konca. Pri njih je napeto, v stresu so tudi starši, dijakom pogosto pade odpornost in še zbolijo, veliko je stisk,« Gabrijela Fidler opisuje, kako se te razmere najbolj kažejo v razredu. V tem času iščejo pomoč in nasvete tudi pri svetovalnih delavcih? Seveda, a žal je vsako leto več dijakov in staršev, ki iščejo bližnjice, kako si olajšati situacijo, se izogniti obveznostim. Veliko je slabe volje in stisk, težko pa je razumeti, da smo jih povzročili sami s svojimi dejanji. Z dijaki se pogovorim, skupaj naredimo načrt izpolnjevanja obveznosti. Dijaki se z učitelji večinoma sami dogovarjajo, včasih pa pri teh pogovorih tudi posredujem. Kdaj je pravi čas, ko je dijake treba začeti opozarjati, da se v zadnjih dneh ne da nadoknaditi zamujenih mesecev? Dijaki bi morali že septembra resno vzeti šolsko delo. Če odlašajo, se jim obveznosti kopičijo in vedno težje je splavati na površje. Pogosto se v prvem ocenjevalnem obdobju kje ustavi, takrat se dijaki zresnijo in skušajo čim prej popraviti zaostale obveznosti in delajo pridno do konca leta. Teh primerov je največ in takrat je pravzaprav zadnji čas. Če pa s popravljanjem ocen odlašajo, se kmalu začnejo kopičiti nove naloge in brez popravnega izpita skoraj ne gre. Opozarjam tudi na »modo«, ki jo opažamo zadnjih nekaj let. Nekateri dijaki s podporo staršev velikokrat ostajajo doma, manjkajo pri ostalih urah pouka, ker se učijo za predmet, ki ga pišejo tisti dan, in v šolo pridejo le odpisat test. To se dogaja vedno pogosteje. Zato bi rada opozorila na nevarnost in škodljivost takšnega ravnanja. Starš otroku morda enkrat popusti, ker se mu zasmili in se sam še bolj kot otrok boji negativne ocene. S tem mu da le potrditev, da je takšno ravnanje dobro in koristno, saj ima več časa za učenje in lahko vse uredi v zadnjem trenutku. Naslednjič bo že izsiljeval. In takšnih dni je naenkrat preveč. Zaradi tega otrok manjka pri drugih urah, ne spremlja razlage in mora tako več snovi predelati doma sam. Slej ko prej se stvari nakopičijo in ne zmore več. Podobno je s prelaganjem testov - ko test pišejo prvič, starši dovolijo, da otrok »zboli« zaradi strahu pred slabo oceno, ker se ni učil dovolj. Zato datume prestavlja in stvari se spet nakopičijo. Poveča se stres, zmanjša odpornost, pojavijo se bolezni, psihične stiske ... in na koncu za nikogar ni prijetno. Mladi so izpostavljeni dvojnemu pritisku -na eni strani so šola oziroma učitelji, na drugi doma starši, ki želijo čim boljši uspeh ... Učitelji sledijo učnemu načrtu in za svoj predmet septembra predstavijo vsebino in pogoje, tudi število ocen . In z vso pravico in dolžnostjo na koncu od vseh dijakov zahtevajo enako. Do dijakov, ki delajo sproti celo leto, bi bilo nepošteno, da bi od tistih, ki so se med letom izmikali, na koncu pa so razumljivo pod stresom, zahtevali manj. Pogosto si tudi učitelji zaradi prevelikega razumevanja in popuščanja nakopljejo pritiske ob koncu leta. Tudi starši si za svoje otroke želimo čim boljši uspeh, a če s šolo redno sodelujemo in »Kakorkoli zvenim >zlajnano<, edini način za uspeh in čim manj stresa v šoli predstavljata sprotno delo in načrtovanje obveznosti. Učenec ali dijak naj pripravi urnik aktivnosti, učenja, obesi koledar testov na steno ... Vloga in dolžnost staršev je, da smo >sitni<, da otroke nadzorujemo, preverjamo, usmerjamo, spodbujamo -tudi v srednji šoli. Seveda le do meje otrokove odgovornosti; te namreč na svoja ramena ne smemo prevzemati,« pravi Gabrijela Fidler. spremljamo delo svojega otroka, so tudi naša pričakovanja bolj realna in je manj pritiskov. Slednji nastanejo zlasti pri starših, ki med letom svojemu otroku preveč »zaupajo«, na koncu pa naredijo ravno obratno in skušajo vse težave prevzeti v svoje roke. Ali tudi za starše velja, da se na konec šolskega leta »spomnijo« prepozno? Tisti starši, ki med letom bolj malo sodelujejo s šolo, pogosto ob koncu leta napnejo vse sile, da bi situacijo naredili najboljšo (mogoče tudi zaradi svoje slabe vesti), žal prevečkrat s preveč pritiska in izsiljevanja. Otroku moramo zaupati in ga naučiti prevzemati odgovornost za svoja dejanja, ga tudi naučiti, da sam rešuje svoje težave - a to ne pomeni, da ga lahko prepustimo v smislu bo, kot bo. Starši smo dolžni spremljati njegovo delo, ga usmerjati, spodbujati, sami pa svojega otroka najbolj poznamo in presodimo, kje je tista meja, ki nikoli ni enaka za vse. So primeri, ko starši prihajajo v šolo, da bi v zadnjem trenutku »posredovali«? Kako to rešujete? Vsako leto se najde nekaj takšnih staršev in ta situacija je neprijetna za vse. Če bi starš Gre tudi brez preobremenjenosti »Na splošno zaznavamo obremenjenost staršev, zato opažamo, da jim zmanjkuje časa za sproščeno preživljanje časa z otroki,« pravi ravnateljica OŠ Vojnik Olga Kovač. Poudarja pa, da je pri njih večina staršev izjemno skrbna in s šolo zelo dobro sodeluje. V Vojniku in še kje ugotavljajo, da pri otrocih, katerih starši redno prihajajo v šolo in sproti spremljajo njihov napredek, ob koncu šolskega leta ni opaziti povečane obremenitve. »Kadar takšnega sodelovanja ni, lahko pride do preobremenjenosti in stisk tako učencev kot tudi učiteljev,« opažata ravnateljica in šolska svetovalna služba. V šoli še pravijo, da zaradi šolskega dela ni potrebe, da bi bili učenci preobremenjeni. Preizkusi znanja se načrtujejo že ob začetku leta, pred testi se snov utrjuje in nato še preverja. »Tako imajo učenci pravočasno povratno informacijo o svojem znanju in natančno vedo, kaj morajo še opraviti.« Učencem, ki so dejavni tudi izven šole, se šolske obveznosti prilagajajo in imajo status kulturnika ali športnika. Preobremenjenost se običajno pokaže pri tistih, ki nimajo izoblikovanih delovnih in učnih navad. »V šoli jim nudimo podporo na različne načine. Konkretiziramo jim učne vsebine, pomagamo jim pri osvajanju ustrezne tehnike branja oziroma pri pridobivanju številskih predstav ter smo jim v pomoč pri osvajanju ustreznih učnih strategij,« je še povedala ravnateljica. Skupna odgovornost V šoli imajo iz leta v leto več učencev s posebnimi potrebami. Prav tako je več otrok z vzgojnimi težavami, kar povečuje obremenjenost zaposlenih. »Vsakemu otroku moramo in želimo pomagati, zato z učitelji in s starši iščemo poti, ki bi bile najustreznejše in v pomoč pri optimalnem razvoju otrok. Najuspešnejši smo, kadar so starši naši partnerji in nam pri tem pomagajo,« pravi ravnateljica, ki želi, da odgovornost za uspešnost in obremenjenost otrok ne bi bila naložena le šoli ali staršem, temveč celotni družbi. »Naši otroci so del širše skupnosti, zato sem prepričana, da je njihova obremenjenost posledica tudi številnih drugih vplivov. Izpostavljeni so sodobni tehnologiji, ki jim ponuja agresivne igre, forume in podobno. To jim jemlje čas za sproščeno igro in druženje s prijatelji,« opažajo v šoli. Po šolskem delu in učenju doma potrebujejo otroci seveda sproščanje in gibanje v naravi v spremstvu staršev ali prijateljev oziroma druženje na igriščih. Prav tako naj bi bili v pomoč staršem pri vsakodnevnih opravilih. BRANE JERANKO V šoli nudijo učencem različne aktivnosti, med drugim vključevanje v številne interesne dejavnosti, projekte, matematične delavnice in angleške popoldneve. Za učence, ki se vključujejo prostovoljno in radi prihajajo, to seveda ni obremenitev. »Če sklepam po naši šoli, ima zaradi nje zelo malo staršev karkšne koli travme. Jih imamo učitelji zato precej več. Ravno včeraj sem imela spet hude scene s fantom, ki celo leto nič ne dela, moti pouk in zafrkava vse po vrsti. Njegov oče se angažira ravno toliko, da cel sistem drži v strahu in se mulcu nihče ne postavi po robu. In seveda bo brez omejitev napredoval v višji razred,« je ob robu razprave na Facebookuzapisala ena do učiteljic. Kot mama vsako leto znova v šolsko klop Mama prvošolke in mama gimnazijske maturantke o tegobah in bremenih šolskih obveznosti Za vsakim - uspešnim, povprečnim ali težavnim - otrokom tako ali drugače stojijo starši. Nekateri si dajo s šolskim delom opraviti bolj, drugi manj. Le redki starši pa lahko stres, ki se vsaj v zaključnih obdobjih prenaša na celo družino, enostavno odmislijo. Pogovarjali smo se z mamico deklice, ki bo v teh dneh naredila zadnjo piko v prvem razredu, in z mamo maturantke, ki jo po zadnjih ustnih izpitih čaka še negotovost pred razglasitvijo rezultatov. »S šolskim delom se ukvarjava vsaj uro na dan,« pove Melita, ki se je do podrob- nosti seznanila z učnim načrtom za prvošolce. »Res poznam tudi nekatere starše iz drugih šol, katerih otroci cel teden sploh ne prinesejo domov šolskih torbic. Očitno je to povsem odvisno od sistema v posamezni šoli.« Njena hči v podaljšanem bivanju ostaja v šoli vse do 15.30, vendar domačo nalogo naredi le redko. »Resda imajo čas, vendar jih pri tem nihče posebej ne nadzoruje, in ko sem videla, kako površno je bilo opravljeno delo, sem vzela v zakup, da v šolsko delo vsako popoldne investiram kar nekaj časa. Enkrat se je treba naučiti pesmico, drugič prebrati zgodbico, napisati to ali ono, skratka dela je ogromno. In to takega, ki ga prvošolec težko zmore sam.« Kot pravi Melita, ima njena deklica vse dodatne aktivnosti v šoli, tako da odpadejo vsaj popoldanske vožnje na različne lokacije. Kljub temu si ne predstavlja, kako v šoli zmorejo otroci, ki se jim starši ne posvečajo in jim ne pomagajo. Prispevke pričakujemo na tednik@nt-rc.si NAŠA TEMA 13 Foto: arhiv NT (GrupA) celo leto spremljal delo svojega otroka in bi bile vmes težave, potem bi jih rešil že med letom, ne na koncu. Če je otroku med letom zaupal, naj mu še na koncu, sicer s svojim ravnanjem kaže ravno obratno. In če se z oceno starši ne strinjajo, če menijo, da se je zgodila krivica, obstajajo uradni postopki (ugovori, pritožbe ...). Tudi učitelji naredijo napako, so kdaj morda pristranski - a odnos vsi sooblikujemo celo leto - nikoli ni odgovoren le eden. S »posredovanjem« otroka učimo, da so za napake vedno krivi drugi, zato nikoli ne bo znal prevzeti svojega deleža odgovornosti. Kaj to pomeni za njegovo prihodnost, nam je najbrž jasno. Spomnimo se kdaj, kako je bilo, ko smo mi, starši, hodili v šolo. Prav tako smo morali izpolniti svoje obveznosti in se tako učili odgovornosti. Morda tudi zato, ker naši starši niso »posredovali«. Tretja stran, ki je še posebej na udaru, so učitelji. Kako se odzivajo, imate pred začetkom »najhujšega« kakšen pogovor v zbornici na to temo? Tudi za učitelje velja, da če septembra jasno postavijo pravila, meje, predstavijo svoja pričakovanja ..., potem ob koncu šolskega leta nimajo veliko težav. Tisti, ki postavijo bolj ohlapna pravila, jih med letom spreminjajo, vmes popuščajo, pa imajo več težav. Saj dijaki preizkušajo meje, jih skušajo prestaviti, ker smo jih v celem letu naučili, da se to da. In ker ni jasnih meja in pravil, je situacija težka tako za dijake kot za učitelje. Pogovorov na to temo je veliko, a ljudje nasvete različno razumemo in sprejmemo. »Osebno se mi zdi najbolj grozno, ko vidim kakšnega starša - tudi kakšen oče se najde, ne samo preveč skrbne matere - ki celo dopoldne presedi na hodniku pred učilnico, v kateri njegov otrok popravlja oceno. To ni podpora, ampak pritisk - tako na otroka kot na učitelja!« Ko je »vsega hudega« konec in ko obremenjenost popusti - je najbrž za marsikoga spet zelo stresno. Kako to premagati in se čim bolj učinkovito sprostiti? Ko se konča pouk, nas v šolah čaka še cel kup administrativnih nalog, poročil, evalvacij, načrtov, sestankov ..., čeprav za njih že skoraj ni več energije. Dobro je, da toliko še »stisnemo« in to opravimo, saj tako vseeno bolj sproščeno začnemo dopust. Dijakom bi priporočila, da ob koncu pouka le ne vržejo vseh knjig na stran, saj do septembra že pozabijo, kje je kaj. Zato naj z občutkom zadovoljstva, da so leto uspešno končali, pregledajo šolske stvari, shranijo, kar bodo še potrebovali, naredijo samoevalva-cijo - s čim so bili zadovoljni, kaj bi naslednje leto spremenili - in ta zapis shranijo. Nato pa veselo na počitnice vse do sredine avgusta. Ta- krat naj te zapise le pogledajo, naredijo načrt za delo, si morda malo pogledajo predmete, kjer so bolj šibki, in začnejo pripravljati stvari za novo šolsko leto. Tudi počitnice naj ne trajajo do zadnjega dne. Na novo šolsko leto bodo bolj pripravljeni in umirjeni, kot bi bili, če bi naravnost s plaže šli v šolske klopi - vsi potrebujemo nekaj dni za preklop. IVANA STAMEJČIČ Šola kot družinski projekt Mateja končuje gimnazijo in kot pravi njena mama Mojca, obe komaj čakata, da se končno razsvetli luč na koncu tunela. »Šola je naporna in prav je tako, vendar se je v tem letniku nabralo toliko vsega, da sva bili na trenutke na koncu z živci.« Najstnici, ki je prvi letnik opravila z odliko, je do zadnjega letnika uspeh precej padel. Med najinim pogovorom z mamo, se je Mateja učila za zadnji ustni maturitetni izpit. »Ampak zares si bom oddahnila, ko bodo znani rezultati. A šole kot kalvarije ne doživljamo samo pri nas. Znankin sin je ponavljal tretji letnik in približno sem si lahko predstavljala travme, ki so jih doživljali vsi skupaj.« Šolske obveznosti zahtevajo svoje in morda boste rekli, naj otrok, če ne zmore, pač izbere lažjo šolo. A ni tako enostavno. »Ko si postavljen v vlogo starša otroka, ki se trudi in je v življenju dokazal že marsikaj, a se vseeno zalomi, ne moreš enostavno vreči puške v koruzo.« Ko je kdaj treba popraviti slabo oceno, to prej ali slej postane družinski projekt. S peticijo proti maturantskim plesom Ko je Mojca potožila, da se je v četrtem letniku enostavno nabralo preveč hudega, v mislih, presenetljivo, ni imela šolskih obveznosti. Tisto, kar je njej in hčeri najbolj zagrenilo življenje, je bil namreč maturantski ples. »Čisto resno razmišljam, da bi začela zbirati podpise za peticijo za ukinitev maturantskih plesov. Očitno nihče ne opazi, kako zelo so se stvari izpridile in ušle izpod nadzora. To ni več praznik staršev, otrok in učiteljev. Na trenutke se mi je zdelo, da vsi skupaj doživljamo pravo potrošniško nasilje. Tisti, ki imajo dejansko kaj od vsega skupaj, so pravzaprav zaslužkarji v podobi plesnih šol, trgovin in šivilj, gostincev in še koga,« je povedala. S hčerjo sta jo ubrali po najbolj skromni možni poti, a se je kljub temu nabrala cela gora stroškov. »Da ne govorim, kako vse skupaj vpliva na dekleta. Tudi motnje hranjenja jih udarijo. Ko je na našem plesu eno od deklet omedlelo, sem se vprašala, ali nam je tega res treba ...« Če boste v prihodnjih tednih na družabnih omrežjih zasledili kakšno konkretno pobudo na to temo, bo pod njo skoraj zagotovo podpisana naša sogovornica. StO V pričakovanju počitnic Matura avantura Da so dnevi tik pred koncem šolskega leta za nekatere bolj in za druge manj stresni, so nam potrdili tudi osnovnošolci in dijaki, ki smo jih tudi o tem, kako bodo preživeli počitnice, spraševali na celjskih ulicah. David Hribar: »Sem dijak prvega letnika srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo. Zadnji teden mi šola ni povzročala veliko težav in se je vse lepo izteklo. Počitnice bom preživljal na morju in doma ter užival v vožnji s kolesom.« Gabrijela Garjel: »Kot peto-šolki OŠ Hudinja mi je v šoli steklo kot po maslu. Med počitnicami nameravam iti v kolonijo s prijateljicami in na morje z mami.« Mia Jenček: »Obiskujem III. OŠ Celje, kjer mi največ preglavic povzroča spoznavanje okolja, medtem ko mi je matematika ta teden šla odlično od rok. Med počitnicami bom šla na morje, poleg tega se še odločam, ali bom obiskala tabor.« Tim Bezinšek: »V tretjem razredu III. OŠ Celje mi največ težav povzroča slovenščina, vse ostalo mi gre super. Na koncu leta sem se moral potruditi, da sem dosegel želene ocene. Med počitnicami bom igral nogomet, se kopal in družil s prijatelji.« AS, AR, DV, foto: SHERPA Maturanti tečemo po ciljni ravnini svojega do zdaj največjega preizkusa, ki smo se ga bali cela štiri srednješolska leta. Hkrati so nas strašili, kako je težko, in pravili, da so vsi naredili in da bomo tudi mi. A tudi če se morda zdi lahko, ni. Že teden pred začetkom pisnih delov je bil pester. Knjige, učbeniki in zvezki so se kopičili po sobi. Skušala sem se nekako organizirati, kaj bom delala, kako, na kakšen način bom vse spravila v glavo. Včasih nisem vedela niti, kateri dan je. Vmes sem malo pretegnila noge, poskrbela, da sem kaj pojedla, in že šla veselo naprej na delo. Dan pred preizkusom je tisti odločilni, ko nekateri ostanejo dolgo pokonci, saj želijo v zadnji noči pod streho spraviti čim več, drugi se prepustijo višjim silam in raje poskrbijo za spanec, da naslednji dan lahko normalno funkcionirajo. Kmalu se pojavijo prebavne težave, sploh ne veš, zakaj, najverjetneje je to podzavestno, ko ves stres privre na plan v takšni ali drugačni obliki. Tudi če si ne misliš, da bi te bilo strah, se pomirjaš in se stres, ki je še kako prisoten, pokaže. Povzročajo ga vse vrste skrbi. Sprašuješ se, ali znaš dovolj, ali si dovolj vadil (čeprav imaš popisana dva zvezka z matematičnimi nalogami), kakšna bodo vprašanja, bo težko, ali boš zbral dovolj točk za želeno fakulteto... Od vprašanj se lahko človeku res zmeša, postane negotov in prestrašen, a če to poveže še s tem, da je treba znati kup enačb, pravil, zakonitosti, postane še toliko hujše. Čeprav naj bi to bil najlažji preizkus vseh štirih let, daje že cela ceremonija glede priprav tisti pridih, da gre zares in da je to nekaj pomembnega, kar dejansko lahko zaznamuje celotno prihodnost. Veliko od tega se je dogajalo tudi meni. Srečna sem lahko, da me starši podpirajo, pustijo »na miru« z domačimi opravili in bodrijo s spodbudnimi besedami. Včasih, ko začnem razmišljati, kaj vse me še čaka, kaj še moram narediti, se nad mano kot visok val dvignejo skrbi, ki jih prijazna beseda vsaj malo omili. Maj in junij sta tudi za ostale šolarje pomembna in naporna meseca. Kot se spomnim, je bila vsakega maja v šoli norišnica. Vsak teden po dva ali trije testi, spraševanja, po drugi strani pa vroči pomladno--poletni dnevi, ki kar vabijo ven na zrak. Tri leta sem preživela. Bom še ta teden, ki me še čaka. Treba je ostati pozitiven in bo vse lažje. Tolažim se z mislijo na najdaljše počitnice, ki bodo sledile. KLARA PODERGAJS Največji kohezijski projekt Šaleške doline Končna cena projekta nekaj milijonov nižja od predvidene ŠOŠTANJ - Tik pred koncem je največji kohezijski projekt v Šaleški dolini, celovita oskrba s pitno vodo, ki je po prvotnih projekcijah težak 42 milijonov evrov. Pred dnevi so na letališču v Lajšah predali namenu še zadnji, in sicer letos zgrajeni odsek vodovodnega omrežja. Projekt, v katerega so vključeni Mestna občina Velenje in občini Šoštanj ter Šmartno ob Paki, je obsegal gradnjo 43,5 kilometra magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja, gradnjo treh naprav za pripravo pitne vode, vzpostavitev daljinskega nadzora in tudi takšnega sistema odčitavanja števcev. Poleg primar- Vsi župani so poudarili zgledno sodelovanje občin. Vrednost projekta po podpisanih pogodbah znaša 35,8 milijona evrov, kar je manj od prvotno predvidenih 42 milijonov evrov. 80 odstotkov vrednosti naložbe sta financirali Evropski unija iz Kohezijskega sklada in država, prispevek občin je bil malo več kot 18-odstoten ali približno 5,5 milijona evrov. Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini v številkah Predvidena vrednost naložbe in struktura financiranja: 41,487 milijona EUR Kohezijski sklad: Državni proračun: Občinski proračuni: Vrednost projekta po podpisanih pogodbah: Skupna dolžina vodovodnega omrežja nih vodov je bilo treba zgraditi tudi 12,4 kilometra sekundarnega omrežja, ki so ga občine financirale iz lastnih sredstev. Kot je povedal dr. Uroš Ro-tnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje, ki je nosilec projekta, so pretekli mesec pridobili uporabno dovoljenje, zdaj pa je v teku enoletni reklamacijski rok. Voda bo vedno bolj cenjena »Gre za enega najbolj zahtevnih evropskih projektov v naši dolini, ki bo vsaj v naslednjih nekaj letih neponovljiv, tudi zaradi načina financiranja. Brez evropskega denarja, 80 odstotkov sredstev je nepovratnih, ga zagotovo ne bi zmogli. Uporabniki so pridobili kakovostno pitno vodo, z zamenjavo azbestnih cevi pa smo za četrtino zmanjšali izgube pri pretoku vode. Prihajajo namreč časi, ko bo voda vedno bolj cenjena,« je na novinarski konferenci v Vili Bianca poudaril velenjski župan Bojan Kontič. V občini Šoštanj se je na novozgrajeno omrežje priklopilo 490 gospodinjstev. »To je veliko za našo občino. Kar se vo-dooskrbe tiče, smo bili pred nekaj leti precej na slabšem, zlasti na območju Raven, kjer je bila pokritost z vodovodnim omrežjem komaj 38-odstotna, zdaj pa je na ravni občine že skoraj 84-odstotna,« je povedal župan Darko Menih. m CINKARNA www.cinkarna.si 23,935 milijona EUR 4,223 milijona EUR 13,327 milijona EUR 35, 8 milijona EUR 43,5 km Ogromen zalogaj za majhno Šmartno Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je poudaril, da so pred začetkom projekta v občini imeli velike težave tako s kakovostjo vode kot v sušnih obdobjih tudi s količinami vode, ki so jo zajemali iz vodnjakov. Finančno je bil ta projekt za občino največji zalogaj v njeni 20-letni zgodovini. »Bali smo se, ali mu bomo kos. Iz proračuna smo zanj namenili 700 tisoč evrov, poleg tega še 100 tisoč evrov za t. i. neupravičene stroške investicije, kot je priprava projektne dokumentacije ...« ROBERT GORJANC NA KRATKO Prijatelji slepih CELJE - Pred dnevi so svoj dan praznovali prijatelji slepih. 9. junij je namreč dan vseh tistih, ki so s slepimi kakorkoli povezani in pomagajo k njihovemu boljšemu in kvalitetnejšemu življenju, delu in ustvarjanju. Pred 11 leti so v Celju ustanovili Združenje prijateljev slepih, ki ima danes že več kot 250 članov, dejavni pa so po vsej Sloveniji. V tem času so na noge postavili številnie projekte. Med njimi je najbolj prepoznavno srečanje slepih literatov, ki je postalo mednarodno. Veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju mladih in vseh ostalih o slepih in slabovidnih, saj je po mnenju Sebastjana Kamenika iz združenja v javnosti še vedno preveč predsodkov do slepih. Za ozaveščanje ljudi bodo v kratkem izdali tudi brošuro 10 zmot in resnic o slepoti in slabovidnosti, ki bo brezplačno na voljo v vseh javnih ustanovah. LK Zmagovalni ulov Roberta Misje Novi ribiški car CELJE - Člani celjske ribiške družine so na tradicionalnem družabnem ribolovu ob Šmartinskem jezeru okronali novega ribiškega carja. Minulo soboto so se na obali polotoka Brezova ribiči pomerili za naziv in krono, s katerima se nato zmagovalec ponaša leto dni. Ribiški car je s svojim ulovom postal Robert Misja. Krap, ki je zgrabil njegovo vabo je tehtal 4.760 gramov. Na drugo mesto se je uvrstil Boštjan Lešnik, njegov ulov je bil precej bolj skromen, tehtal je 1.690 gramov. Tretji je bil Marko Blasutto. Vse ribe, ki so jih ribiči ta dan potegnili na kopno, so kmalu za tem izpustili nazaj v njihovo vodno domovanje. LK looi'j :и <«i Nova okna. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. S'i NATUR STANOVANJSKI KREDIT > ugodnejše obrestne mere za Natur stanovanjske kredite • možnost do 20 % gotovinskega koriščenja I) banka celje www.banka-ceije.si Praznovanje po malteško POLZELA - Zavod za kulturo, turizem in šport je v sodelovanju z občino zavrtel časovni stroj v srednji vek in na gradu Komenda obiskovalce popeljal v čas, ko so živeli graščaki. Celodnevno malteško praznovanje je tokrat prvič postreglo z dvema do zdaj sicer ločenima dogodkoma. Dopoldne so se najmlajši zabavali na Malteškem balu princev in princesk, popoldne pa je sledil Malteški pozdrav poletju, pri organizaciji katerega so že tradicionalno pomagala občinska društva z osnovno šolo. Prireditev je ob zvokih fanfar in z dvigom polzelske zastave v vlogi grajskega gospoda odprl župan Jože Kužnik. Sledili so delavnice srednjeveških plesov, ustvarjanje polzelskih likovnikov na grajskem obzidju, srednjeveška tržnica in delavnice, namenjene otrokom, ki so zaznamovale sicer tudi dopoldansko dogajanje na Malteškem balu princev in princesk. ŠO KRONIKA 15 Ljudje na dopustu, tatovi na delu Nekatere hiše prav vabijo nepridiprave Pretekli petek so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo na območju Velenja ravno v času, ko so bili lastniki na dopustu. Ko so preiskali prostore, so odnesli nekaj nakita, našli so celo ključe osebnega vozila znamke Peugeot in ga odpeljali. Gre za standardni postopek tatov, ki izkoristijo odsotnost lastnikov, in za dokaz, da še zdaleč ne počivajo. Izkoristijo sleherni trenutek, da bi prišli do tistega, kar želijo. Dopust lastnikov hiš in stanovanj ali njihova kratka odsotnost sta zanje idealen čas za kaznivo dejanje. Da so ljudje tudi lahkoverni, smo v Novem tedniku pisali že leta 2013, ko smo v akciji s celjskimi policisti preverili, s kakšno lahkoto je mogoče izkoristiti trenutke, ko lastniki hiš ustrezno ne poskrbijo za varovanje svojega premoženja. Na podeželju, ki je glede na preučitev delovanja tatov njihova najpogostejša tarča, smo se takrat sprehodili skozi različna naselja. Izpred hiš, kjer lastnikov ni bilo doma, bi lahko odnesli ali odpeljali nešteto vrednih stvari: od koles, motorjev, strojev do različnih predmetov. V nekaterih primerih so bili lastniki celo doma, vendar ne v hišah, ampak na vrtovih, njivah. Prosto smo se lahko sprehajali po notranjosti hiš, ne da bi nas opazili, izpred ene bi lahko odpeljali celo nov avtomobil, v katerem smo našli ključe. Seveda smo takrat vse lastnike opozorili na to, da so nepazljivi in da bi jih to - če bi bili pravi tatovi -lahko drago stalo. 30 sekund in so v hiši Število tatvin iz hiš in stanovanj v Sloveniji - in naše območje ni izjema - strmo narašča. Tatovi so tudi vedno bolj drzni, če naletijo na lastnike hiš. Če lastnikov ni doma, jim z vlomom povzročajo ogromno škodo. Policisti že vrsto let opozarjajo, da lastniki ne smejo biti preveč zaupljivi do neznancev, če se ti pojavijo na pragu, saj nikoli ne vedo, kakšna je njihova namera. Eden od storilcev lastnike zmanipulira tako, da se z njimi prijazno pogovarja in ljudje sploh ne opazijo, da jim drugi »šari« po notranjosti hiše in odnaša stvari. Druga zgodba so tatvine v času dopustov lastnikov hiš. Mišljenje »meni se to ne more zgoditi« je že zastarelo, tatovi pa so postali spretnejši, premišljeni in predrzni. Za vlom v hišo, ki sameva v času dopusta lastnikov, potrebujejo slabo minuto ali še to ne. Prostore preiščejo zelo hitro. Nekateri potrebujejo le pičlih 30 sekund, da odnesejo denar ali vrednejše stvari. Zakaj? Ker niso neumni. Natančno vedo, kje so tradicionalni kotički in lokacije v prostorih, kjer ljudje hranijo vredne stvari. Vedo, da starejši po stari navadi denar hranijo doma. Največkrat v jušnikih ali posodi v omari, pod vzmetnico, v kopalnici ali nočni omarici. To so prvi prostori, kamor pogledajo in kjer praviloma najdejo denar. Zlatnino poiščejo v omarah spalnice ali predalih v kopalnici. Če imajo »srečo«, kot jo je imel tat v Velenju, najdejo tudi ključe osebnih avtomo- Puščanje ključa v vratih kleti ali prostorih ni dobro. Še posebej če iz teh prostorov hodnik vodi v stanovanjsko hišo. Zelo dobri varnostniki so »firbčni« sosedi. Če vedo, da nekoga ni doma, so lahko še bolj pozorni na dogajanje v soseščini in o sumljivih osebah obvestijo policijo, ki preveri, kaj se v nekem kraju dogaja. Dobra odločitev o okrepitvi varnosti doma je tudi nakup sefa ali alarma. Glede na orodje, ki ga imajo tatovi, dobra ključavnica ni porok za to, da vloma ne bo, a morda si bo tat premislil in pustil hišo pri miru, če bo opazil, da je ključavnica protivlomna ali močnejša. bilov. Takrat obstaja dodatna nevarnost. Avtomobila morda ni doma, saj so lastniki z njim na dopustu. Če tat najde rezervne ključe, obstaja velika možnost, da se bo čez čas vrnil še po - avto. Veliko plena tatovi najdejo tudi na kmetijah. Kadar te samevajo, torej lastnikov ni doma, je škoda lahko visoka, če odnesejo vredno kmetijsko orodje in odpeljejo delovna vozila. Vse te stvari se dajo danes na črnem trgu prodati, še preden lastnik sploh odkrije, da je bil okraden. Tat vas gleda Nekateri tatovi izkoristijo ne le odsotnost lastnikov, ampak tudi priložnost. To pomeni, da mu v primeru, če nepridiprav opazi, da so na hiši odprta balkonska vrata ali okno, skozi katero se lahko splazi v notranje prostore, to olajša delo. Zato policisti svetujejo, da odsotnost od doma pomeni, da je treba nujno zaklepati in zapreti vsa vrata in okna. Ne glede na to, v katerem nadstropju. Na balkon je možno brez težav splezati. Še posebej če je pod njim kakšna miza. V določenih primerih storilci domove opazujejo dlje časa. Tako zelo dobro vedo tudi, kdaj se kdo odpravi od doma. Naj spomnimo na dogodek na območju Šentjurja, kjer so bili tatovi tako zviti, da so spremljali celo datume pogrebov in porok. Ti so zanje pomenili, da bodo nekatere hiše v tistem času samevale in da doma ne bo nikogar. Tudi spletno so aktivni. Zapis na socialnih omrežjih, da nekdo odhaja na dopust, pomeni enako, kot če bi tatovom sporočili, da lastnikov takrat ne bo doma in da bo hiša kot nalašč primerna za tatvine. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Za tako slabo ključavnico, kot je na sliki, vlomilec potrebuje le nekaj sekund, da jo uniči. Mnogi jo vgradijo na vrata kleti ali lope, ki bi pravzaprav potrebovale boljšo zaščito. Tam namreč ljudje hranijo različne stroje, za katere tatovi na črnem trgu dobijo kar nekaj denarja. Mnogo ljudi, kljub temu da je to zapisano na spletnih straneh policije, ne ve, da ima vsako območje svojega policijskega »varuha«. To so vodje policijskega okoliša, ki delujejo na vsaki policijski postaji. Njihova imena so zapisana na spletni strani policija.si. Vsak, ki se odpravlja na dopust ali bo dlje časa odsoten, jim lahko to sporoči, vodje policijskih okolišev pa med policijskimi obhodi v času odsotnosti lastnikov preverijo, ali je s hišo ali stanovanjem vse, kot je treba. Čeprav se policija s takšnim načinom dela približuje ljudem v lokalni skupnosti, so tudi na Celjskem redka območja, kjer občani ali krajani izkoristijo to možnost. Znano je, da zelo dobro takšno sodelovanje poteka na območju Šentjurja in Laškega. Kamenika spet ni bilo na sodišče Pretekli teden je bil na Okrožnem sodišču v Celju razpisan predobravnavni narok za Kristijana Kamenika zaradi kaznivega dejanja prekupčevanja z mamili, a ga je sodišče preložilo. Očitajo mu, da je z Marijo Kamenik, s svojim mlajšim bratom Konradom Kamenikom in Sašem Fijavžem pred več kot 13 leti preprodajal heroin, marihu-ano in ekstazi. Policisti so takrat združbo prijeli po večmesečni preiskavi, tudi na podlagi tajnih metod dela, saj je eden od osumljenih drogo prodal tajnemu policijskemu sodelavcu. Decembra 2012 so Marija Kamenik, Konrad Kamenik in Sašo Fijavž krivdo priznali in bili tudi obsojeni. Marija Kamenik na dve leti in pet mesecev zapora, Konradu Kameni-ku in Sašu Fijavžu pa so prisodili tri leta zapora. Kristijana Kamenika so takrat morali izločiti, saj je prestajal zaporno kazen na Hrvaškem, zato ga ta postopek v Sloveniji še vedno čaka. A je sodišče narok preklicalo. Najverjetneje ga je preložilo zaradi osebnih okoliščin obtoženega, ki se je - naj spomnimo - zaradi slabega zdravstvenega stanja opravičil tudi v primeru naroka za štirikratne umore v Tekačevem, kjer je edini obtoženi. Huje poškodovani v nesrečah Minuli konec tedna se je na našem območju zgodilo več prometnih nesreč, v treh so se udeleženci hudo poškodovali. Na Kovaški cesti v Zrečah sta se huje poškodovala 36-letni voznik avtomobila in njegov sopotnik, ki sta zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste zapeljala po bregu navzdol. V Lipi pri Frankolovem se je huje poškodovala 26-letna voznica štirikolesnika, ki je pred nesrečo vozila prehitro. Na območju Vranskega se je hudo ponesrečil 31-letni motorist, ki je padel po trčenju z voznico osebnega vozila. Veter podiral drevesa Nedeljski močan veter je ponekod na Celjskem povzročil kar nekaj težav. Na Kidričevi cesti v Celju je na cestišče padlo drevo, v Stritarjevi ulici pa so morali drevo odstranjevati z električnih vodnikov. Podobno je bilo tudi na območju Šentjurja. V Dolenji vasi pri Preboldu je zaradi zamašenega odtočnega jaška meteorna voda skoraj zalila stanovanjsko hišo. V Socki pri Vojniku je v kozolec udarila strela, zaradi česar je zagorelo. Požar je gasilo več deset prostovoljnih gasilcev s tamkajšnjega območja, ki so pred ognjem uspeli rešiti kmetijsko mehanizacijo. Kolikšna je škoda, še ni znano. Strela je v nedeljo udarila tudi na območju Mozirja, vendar o gmotni škodi ne poročajo. ■ V V ■ VB I Iščejo pozigalca Celjski kriminalisti preiskujejo okoliščine požara čebelnjaka v Pustem Polju na območju Mozirja. Ta je namreč pred dnevi popolnoma zgorel. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, so prve ugotovitve preiskovalcev pokazale, da je šlo za požig. Škoda, ki je nastala, znaša kar 25 tisoč evrov. Policisti nadaljujejo preiskavo, saj požigalca še niso našli. V spomin na umrle Sredi preteklega tedna so na Okrešlju obeležili 18. obletnico tragične nesreče pod Tursko goro, ki je zahtevala življenje petih gorskih reševalcev. Naj spomnimo, da je bila takrat na območju Okrešlja vaja stenskega reševanja pripadnikov gorske reševalne službe, v kateri je sodeloval tudi policijski helikopter. Po spletu okoliščin je med vajo prišlo do hude nesreče, v kateri se je smrtno ponesrečilo pet izkušenih gorskih reševalcev, med njimi tudi policist. Zato se je na Okrešelj odpravilo kar nekaj celjskih policistov. Lani ravno ob obletnici je slovensko policijo prizadela še ena od najhujših nesreč v njeni zgodovini. Na poti na spominsko slovesnost, kjer naj bi se poklonili preminulim reševalcem, so se v prometni nesreči smrtno ponesrečili trije policisti. S spominsko slovesnostjo na Okrešlju so se letos policisti poklonili tudi spominu nanje. SŠol 16 ŠPORT V Podčetrtku čustveno slovo Žolnirjeve Do medalje Pogačnikova, Apotekarjeva in Gračnerjeva V evropski pokal v judu, ki je bil v soboto in nedeljo v Podčetrtku, oči morda niso bile tako osredotočene kot v preteklih letih. Vendar ne zato, ker tekmovanje ne bi bilo zanimivo, temveč zaradi zelo pomembnih borb svetovnega pokala v Budimpešti, kjer je imel celjski klub Z'dežele Sankaku vse močne adute. Kljub temu so obiskovalci v Podčetrtku prišli na svoj račun. Članica celjskega kluba Anka Pogačnik je ugnala vso konkurenco. Četudi ta ni bila najmočnejša, so gledalci pospremili zelo zanimive borbe in se ob tem poslovili od Urške Žolnir, ki je končala športno pot. To je vsaj začasno zaradi materinstva prekinila tudi Lucija Polav-der. Izkoristili ponujeno Borbe v Podčetrtku so v preteklih letih služile kot odlična priprava številnim reprezentancam za bližnja tekmovanja v Evropi, a letos ni bilo tako. Številni so razumljivo raje izbrali pot v madžarsko prestolnico. Anka Pogačnik je bila edina zmagovalka v slovenskem kimonu drugi dan evropskega pokala. Pogačnikova je za zlato medaljo zmagala trikrat in tako napovedala odločen boj za visoka mesta tudi na bližnjih evropskih igrah v Bakuju. Svoje tekmice je tokrat na hrbet predčasno položila v vseh treh primerih, po iponih so padle Poljakinja Urszula Ho-fman, Nizozemka Gaby de By in njena rojakinja Yvonne Odink. »Zelo sem vesela zmage pred domačimi gledalci, čeprav konkurenca ni bila najboljša, a zmaga je le zmaga. S tem sem dobila motivacijo za evropske igre. Mislim sicer, da še nisem v pravi formi, upam, da bo šlo zdaj še malo gor, saj še nismo povsem končali treninge,« je po zmagoslavju dejala Anka Pogačnik. Klara Apotekar si je v kategoriji do 78 kg priborila bronasto medaljo. Po uvodni zmagi proti Italijanki Rosetti Melora je v polfinalu klonila proti Nemki Maike Ziech, v borbi za bron pa je premagala Rusinjo Antonino Šme-levo. Po uspehu je dejala: »Malo sem bila razočarana, ker sem želela pred domačim občinstvom stopiti na naj višjo stopničko, ampak je to moja prva medalja na domačem tekmovanju, tako da sem vseeno zadovoljna.« Za las ob medaljo Pred domačimi gledalci je bil blizu medalje Matjaž Tr-bovc, a se je članu celjskega kluba zalomilo v borbi za bron, ko je za las izgubil. Zaradi priprav na evropske igre v Bakuju je nastopil v višji kategoriji, med nekoliko težjimi borci do 66 kg, in klonil proti Italijanu Matteu Medvesu, ki je bil boljši po točkah. »Če bi mi kdo pred tekmo dejal, da se bom boril za kolajno, bi podpisal, tako da sem glede Urška Žolnir bo Marjanu Fabjanu tudi poslej stala ob strani kot trenerka. tega zadovoljen. Tudi zato, da sem imel veliko borb. Seveda ostane grenak priokus, ko se enkrat boriš za medaljo, a je ne osvojiš,« je po tekmi dejal Matjaž Trbovc. Urška Grač-ner je med borkami nad 78 kg osvojila tretje mesto, a so nastopile le tri borke. Do medalje sta prišla tudi Kristina Vršič in Gašper Jerman. MITJA KNEZ Trstenjakova pokorila Budimpešto Budimpešta je konec tedna gostila najboljše judoistke in judoiste, ki so se za najvišja mesta potegovali na tekmi svetovnega pokala. Ta so prinašala pomembne točke za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Tekmovanje je sovpadalo z evropskim pokalom v Podčetrtku. V Budimpešti so se od članov celjskega kluba Z'dežele Sankaku odlično izkazali Tina Trstenjak, ki je med borkami do 63 kg stopila na najvišjo stopničko, Ana Ve-lenšek, ki je bila v kategoriji do 78 kg druga, in Rok Dra-kšič, ki je bil prav tako drugi (do 73 kg). Spoštovanja vredni dosežki Ob zmagoslavju je Tina Trstenjak osvojila precejšnjo bero točk za uvrstitev na olimpijske igre v Braziliji. Bronasta z zadnjega svetovnega prvenstva v Čeljabin-sku je na poti do odličja najprej premagala Portugalko Ano Chachola, nato Švedinjo Anno Bernholm, v polfinalu pa še Rusinjo Marto Labazi-no. V finalu se je varovanka Urške Žolnir pomerila z Rusinjo Pari Surakatovo in zmago slavila predčasno z iponom. »Zelo sem vesela uspeha, ki mi daje dodaten zalet. Ker sem posledično prejela še lepo število točk za Oi v Braziliji, je veselje še toliko večje,« je po uspehu dejala Tina Trstenjak. Rok Drakšič je prikazal zelo dobre borbe, potem ko je izgubil le proti domačinu Miklošu Ungvari- ju. Drakšič, prvi nosilec svoje kategorije, je najprej premagal Nizozemca Sama van Westendeja, nato je bil boljši od Britanca Daniela Williamsa, zatem je bil boljši od Nemca Igorja Wandtkeja, v polfinalu pa še od Američana Nicho-lasa Delpopola. V finalu je moči prekrižal s starim znancem, Madžarom Mi-klošem Ungvarijem, in mu moral pred bučno dvorano priznati premoč predčasno, saj je Madžar slavil z iponom. Konkurenca v Budimpešti je bila izjemna, saj je nastopilo kar 411 judoistov in judoistk iz 67 držav. Vendar to ni prestrašilo naših predstavnikov, ki so vpisali odlične, predvsem pa spoštovanja vredne dosežke. Američanka nadaljevala tradicijo Tudi Ana Velenšek je na Madžarskem vpisala precejšnjo bero točk za uvrstitev na olimpijske igre. Bronasta z zadnjega svetovnega prvenstva v Čeljabinsku je na poti do kolajne najprej z iponom premagala Španko Laio Talarn, nato prav tako predčasno Italijanko As-sunto Galeone, v polfina-lu pa prav tako z iponom še Nemko Luise Malzahn. V finalu se je varovanka trenerja Marjana Fabjana spoprijela z Američanko Kaylo Harrison, olimpijsko prvakinjo iz Londona 2012. V šestih uradnih medsebojnih dvobojih je bila v vseh šestih doslej boljša Američanka, ki je slavila tudi tokrat. Z iponom. Brez uvrstitve so ostali Petra Nareks (do 52 kg), Adrian Gomboc (do 66 kg) in Mihael Žgank (do 90 kg). Pred judo-isti in judoistkami so zdaj evropske igre v Bakuju, ki letos nadomeščajo aprila odpadlo evropsko prvenstvo v Glasgowu. Tudi na evropskih igrah bo na voljo precejšnje število točk za olimpijsko kvoto, kar pomeni, da bo konkurenca spet ogromna. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (Sherpa) Tina Trstenjak in Ana Velenšek sta znova navdušili. Tokrat v Budimpešti v boju za pomembne točke za uvrstitev na olimpijske igre. Celjsko barko zapustila Žitko in Barukčič Nogometaši Celja so pod vodstvom trenerja Simona Rožmana, ki je v pretekli sezoni z moštvom opravil herojsko delo, začeli priprave na novo sezono, ki se bo s prvo tekmo kvalifikacij za ligo Evropa za Celjane uradno začela 2. julija. S celjskim moštvom je sodelovanje presenetljivo prekinil branilec Matic Žitko, že pred časom je k novomeški Krki odšel vratar Mateo Barukčič. Tik pred podpisom pogodbe naj bi bil Ivan Firer, ki je nazadnje igral za velenjski Rudar, v preteklosti pa je že nosil celjski dres. S Celjani med drugim trenirata tudi Dejan Kelhar in Jure Travner, ki sta bila prav tako v preteklosti že člana Celja. Če odštejemo Ivana Firerja, potem kakšne izmed zvenečih okrepitev celjske prve ekipe pred evropskim izzivom vsaj zaenkrat še ni. V preteklih dneh in tednih pa na spletni strani celjskega prvoligaša ni bilo na spregled niti novice o izpeljani skupščini NK Celje. Kaj se je tam dogajalo vedo torej samo v klubu. Prva od šestih pripravljalnih tekem celjske zasedbe bo jutri, ko bo nasprotnik Rabo-tnički. Nasprotniki bodo še avstrijski Wolfsberg, romunski Petrolul, danski Kopenhagen in domača Veržej ter Radomlje. MITJA KNEZ ŠPORT 17 V Laškem novinec Krušič, morda prihaja Čebašek Šentjurčani na pragu Jadranske lige Potem ko so imeli laški košarkarji v pretekli sezoni obilico težav pod košem, saj je imel trener Predrag Milović na voljo le Frana Marasovića, so zdaj sklenili pogodbo z novim centrom. Triletno pogodbo so podpisali z 211 cm visokim Celjanom Matejem Krušičem. 28-letni košarkar je svojo pot začel v Šentjurju, nazadnje je bil igralec češke Prage. Medtem je zastopal še barve Heliosa, Slovana, Grosbasketa, grškega Arisa in španske Huesce. Kot zanimivost dodajmo, da je 28-letni Celjan športno pot začel z igranjem rokometa. »Vesel sem, da sem se pridružil Zlatorogu, saj vem, da je dobra ekipa in da se dobro dela. Želim si, da bi bili v prihodnji sezoni še močnejši in da bi bili rezultati še boljši. Verjamem, da nam to lahko uspe, saj poznam večino ekipe, prav tako sem spremljal delo trenerja Milovića,« je po podpisu pogodbe dejal Matej Krušič. V Laškem naj bi bili tik pred podpisom pogodbe tudi z Jakobom Čebaškom, ki je nosil dres Elektre iz Šoštanja. Nepričakovano in nerazumljivo pa naj bi bilo prekinjeno sodelovanje z Igorjem Tratnikom, čeprav uradnega sporočila za javnost še ni bilo. Če bodo želeli v taboru Zlatoroga v novi sezoni državnega prvenstva poseči višje kot v preteklih sezonah ter se obenem kosati z najboljšimi, potem bodo morali pri kadrovanju še kako zavihati rokave in v Laško pripeljati še najmanj tri kakovostne košarkarje. Vse bo jasno v ponedeljek Na sestanku vodstva lige Aba, klubov udeležencev in njihovih nacionalnih zvez v Zagrebu so razpravljali o aktualnih dogodkih, povezanih z regionalno košarkarsko ligo. Dosežen je bil dogovor, da bodo klubi stoodstotni lastniki regionalne košarkarske lige, med 12 klubi je tudi Krka. To pomeni, da bodo in bomo ljubi- Tek državnosti pred vrati tik 24. junija bo Celje, kot je že v navadi, v znamenju malega maratona in teka državnosti. Društvo maratoncev in pohodnikov bo tudi letos organiziralo otroški tek. Rezultati teka na 10 km bodo šteli tudi za štajersko-koroški pokal. Štart in cilj bosta pred dvorano Zlatorog. Pred dogodkom smo se pogovarjali s predsednikom društva Odo-nom Simoničem. Manj kot teden je do novega športnega dogodka v Celju. Zagotovo ga že nestrpno pričakujete, mar ne? Seveda, pospešeno odštevamo. Mi smo se začeli pripravljati že pred več kot dvema mesecema, ko se je bilo treba pogovoriti s sponzorji, govoriti o prostoru in še kar nekaj stvari je bilo treba rešiti. Prireditev bo tako kot v zadnjih devetih letih, ko smo našli odličen prostor in se posledično ustalili, pred dvorano Zlatorog. Odon Simonič Spet bodo nasmejani najmlajši, ki bodo lahko tekli. V okviru prireditve je maraton za najmlajše že stalnica. Nekateri najmlajši »tečejo« celo na rokah svojih staršev in zelo lepo jih je videti. Gre za promocijo teka in otroške šole za tek, da bi ta otrokom postal še zanimivejši. Sobotni večer na Špici je bil izjemen, na trenutke čaroben, ko je množica prišla na svoj račun. Nočni spektakel na Špici Celjana Mateja Krušiča so si v Laškem želeli že dolgo. Zdaj so ga dokončno tudi »ujeli«. telji košarke tudi v novi sezoni spremljali Jadransko ligo. V njej pa si sicer poleg No-vomeščanov in Ljubljančanov želijo igrati tudi Šentjurčani. V taboru novopečenega državnega prvaka Tajfuna so se v preteklih dneh odločali, ali vstopiti vanjo ali ne. Zdaj so jasno pokazali interes, da jih igranje v ligi Aba zanima. Po številnih sestankih s sponzorji (potrebovali bodo trikrat višji proračun, op. p.) naj bi dokončen odgovor sporočili v ponedeljek. V primeru potrditve bi večino možnosti za igranje v Aba ligi izgubila Union Olimpija. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT Celjski kajakaški center na Špici je gostil finalno tekmo evropskega pokala v spustu na divjih vodah. Na premiernem tekmovanju so se Slovenci zelo dobro odrezali, potem ko so v nočnem finalu pod žarometi zasedli večino mest pri samem vrhu. Nočni spektakel je ob Savinjo privabil lepo število gledalcev. V finalu uvodne sezone serije tekem za evropski pokal v sprintu na divjih vodah je med kajakaši po pričakovanjih zmagal Nejc Žnidarčič, na drugo mesto se je uvrstil Vid Debeljak in na tretje Anže Urankar. Tik pod zmagovalnimi stopničkami je to tekmo končal domači tekmovalec Simon Brus. V finale kajakašev se je uvrstilo še pet slovenskih tekmovalcev. Simon Oven je zasedel šesto mesto, Tim Kolar je bil osmi, Maks Frančeškin deveti, Tim Novak deseti in Martin Sra-botnik trinajsti. Zadovoljstvo po finalu »Zelo sem zadovoljen s tem, kako se je vse skupaj odvilo. Obenem sem tudi zelo utrujen, saj je bilo ogromno dela, ki pa je zdaj na koncu poplačano. Vesel sem, da je bil cvet evropskih >spustašev< pri nas. Naša Savinja ni ravno za tako velike tekme, a nam je uspel pravi spektakel. Vse se je dobro izšlo. Mogoče ostaja malo grenkega priokusa, saj je bil naš Simon Brus za las ob stopničke, a smo kljub temu pri- šli na svoj račun. Vesel sem zaradi gledalcev. Bilo jih je ogromno,« je po zelo dobro izvedenem dogodku, ki ga je ob lepem vremenu pospremilo precej ljudi, dejal prvi mož organizacije dogodka Dušan Konda in pristavil: »Vreme je bilo čudovito. Če ne bi pihalo, bi bila kulisa še lepša. Zahvaljujem se vsem medijem in sponzorjem, zdaj pa gremo naprej v borbo za boljšo progo na Savinji. Vem, da nam bo enkrat uspelo.« Daljši pogovor z Dušanom Kondo - tudi o vseh zapletih pri morebitni boljši, predvsem pa zahtevnejši progi po Savinji - vam pripravljamo za prihodnjo številko. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Vam lahko ponagaja vreme? Dve leti nazaj je bilo zelo vroče, zato so otroci tekli le za zabavo, odrasli pa so tekli kasneje. Morda se lahko tudi letos zgodi kaj podobnega. Verjamem, da bodo pogoji tisti pravi. Je pa res, da imajo tekači raje slabše vreme z nekoliko nižjimi temperaturami. Pred dnevi ste se mudili v Švici, kjer ste se udeležili tamkajšnjega maratona. Kako je bilo? Tekli smo na 100 km. 18 nas je bilo iz Slovenije, sodelovali smo vsi člani našega društva in tekli med 2.500 tekači. Bilo je naporno, a smo imeli srečo z vremenom. Nekateri naši so se zelo dobro odrezali. Tudi meni je šlo odlično. S pripravami sem imel sicer nekaj težav, a sem odtekel v okviru svojih pričakovanj. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA) Ratejevi zmaga in razočaranje Na celjskem Kladivarju je bil finale atletskega pokala Slovenije. Domača rekorderka Martina Ratej je v metu kopja sicer zmagala, vendar z zelo kratko daljavo (59,21m) pričakovano ni bila zadovoljna. Domači privrženci atletike so uživali predvsem ob tekih Luke Janežiča, ki je v teku na 400 m v kategoriji mlajših članov postavil državni rekord, ta pa mu ni bil priznan v teku na 200 m, saj je bil veter premočan. Ratejeva, edina letošnja slovenska udeleženka diamantne lige, ni skrivala razočaranja. »Vsa ta potovanja in številne tekme so pustili posledice tudi zaradi časovnih razlik v zelo kratkem času. Vsega je preveč. Manjka mi svežine in tehničnega treninga, ker sem telesno sicer dobro pripravljena. Pozna se mi, da sem imela premalo treninga, in potem meti enostavno ne stečejo. Verjetno bom tako zaradi predvidene dolge poti kot daljše odsotnosti izpustila reprezentančno tekmo v Bolgariji in se na treningu pripravila na naslednje tekme diamantne lige, kjer je še vse odprto.« Tekmovanje je minilo brez zapletov. Organizatorji so bili zadovoljni. »Zaključek pokala je bil zelo dobro izpeljan. Videli smo kar nekaj odličnih rezultatov. Vesel sem predvsem zaradi našega Luke Janežiča, malce razočaranja pa je prinesel met kopja za ženske, kjer Martina Ratej ni bila prepričljiva. Dejala je, da čuti bolečine, a verjamem, da bo že na naslednji tekmi boljša. Z vremenom smo imeli precejšnjo srečo, morda je bilo na trenutke malo prevroče. Sicer je vse steklo tako, kot smo si zamislili,« je dejal predsednik AD Kladivar Stane Rozman. MITJA KNEZ 18 VSI NASI MOJSTRI razmišljati;: o prenovi, dorriüd nakupu ali odlični storitvi? Preberite aktualno ponudbo 1\a s>i -privoščite MjboLjše! Kdaj nakupiti šolske potrebščine? V mozirski papirnici Venpro svetujejo, da se odločite za zgoden nakup, ko še ni gneče in ko se na policah najde še kaj starih zalog »Kot kažejo naše izkušnje, avgust ni najboljši mesec za tovrstne nakupe. Za mirnejše počitnice je zagotovo primerneje, da že danes oziroma pred počitnicami poskrbite za nakup zvezkov in knjig. Čeprav smo junija že z mislimi pri počitnicah, pri čemer nas še vedno čaka nekaj šolskega dela, lahko mimogrede opravimo še nakup nujnih šolskih potrebščin. Tudi če še nimamo uradnega seznama šolskih učbenikov in delovnih zvezkov, je to primeren čas, da vsaj pregledamo vse otrokove potrebščine in ugotovimo, kaj resnično potrebuje. Zgodaj se odpravimo po nakupih, da bodo poletne počitnice dosegle svoj namen - spočili se bomo in prav nič nam ne bo treba skrbeti, kdaj se bomo odpravili v knjigarno. Poleg tega je junija še dovolj velika izbira, saj izdelki FE SAN O BORIS Lopata 47 3000 Celle ta Ufa к: 03 5472-362 GSM: 031 583-257 DŠ.: SI43767303 Pesan Boris s.p. ■ KNAUF SISTEMI - OBNOVA STAVBNEGA POHIŠTVA DEKORATIVNA NOTRANJA IN ZUNANJA SLIKOPLESKARSKA DELA • FASADERSKA DELA ' * i * * i • * i * t* :< i i n še niso razprodani. Naletimo lahko še na kakšno akcijo (odprodaja lanskih zalog) in tako dodatno privarčujemo kakšen evro. Zgoden nakup nas bo rešil pred nakupovalno mrzlico konec avgusta ali celo na začetku septembra. Torej nakupujmo pravočasno, pametno, racionalno in se izo- ■ИТИЛРШПИП PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uuujuu.strojeplastlka.sl gnimo nakupovalni napetosti v knjigarnah.« ... tako svetujejo v moderno urejeni papirnici Venpro, ki je v zgradbi upravne enote v Mozirju. Sprejel vas bo prijazen kolektiv, ki vam bo nudil pomoč pri nakupu. Nudijo vam širok nabor šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, darilnega programa in likovnoustvarjal-nih pripomočkov. Nudijo tudi storitev fotokopiranja. Za šolo vse na enem mestu! Skrbijo, da je njihova zaloga šolskih učbenikov in delovnih zvezkov za osnovno- in srednješolce zadostna in raznolika. Na razpolago imajo celo paleto šolskih potrebščin - od etikete, kartuše, kuverte, poslovne dnevnike, rokovnike, adresarje, luknjače, spenjače, fascikle, lončke za pisala in ves ostali pisarniški material. Na njihovih policah je mogoče najti tudi lične in kakovostne poslovne torbe. Ideje za darilo Mogoče boste ravno ob obisku papirnice našli pravo in izvirno idejo, kakšno darilo kupiti za domače ali prijatelje za rojstni dan. Mogoče si kdo med njimi želi darilo, ki ga lahko najdete v njihovem likovno- ustvarjalnem programu, izbirate lahko tudi med knjigami za osebnostno rast, kuharskimi knjigami, plišastimi igračami in drugim darilnim programom. Likovnoustvarjalni pripomočki V likovnoustvarjalnem programu boste našli pestro izbiro akrilnih, prstnih in oljnih barv, akvarelni papir, barve za strojno barvanje perila, barve za steklo, figure in kroglice iz sti-ropora, slikarska platna, mode-lirno maso, fimomaso in perle. Promocijsko besedilo zemljevidov, periodnih sistemov, zvezkov, peresnic, nalivnih peres in kemičnih svinčnikov do različnih ravnil, radirk, šilčkov in ostalih stvari, ki so za šolarje nepogrešljivi pripomočki v šolskih klopeh. Nudijo tudi pestro izbiro šolskih copat in kakovostnih šolskih torb ter nahrbtnikov. Naročila za nakup učbenikov in delovnih zvezkov sprejemajo po telefonu (03) 583 36 60, 041 319 161, na e--naslovu: trgovina@venpro.si ali v poslovalnici na Šmihel-ski cesti 2, 3330 Mozirje. Pisarniški material V papirnici Venpro nudijo tudi pestro izbiro kakovostnega pisarniškega materiala: ASFALT ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 A6FALT.K0VAC@6I0L.NET • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA ■ KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA ■ STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE » ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV o MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC START ob 10. uri za kolesarje izpred Planeta Tuš in za pohodnike iz parkirišča pred železniškim podhodom pri odcepu za Zagrad. BOGATE FINANČNE NAGRADE za najhitrejše kolesarje BOGATA POGOSTITEV na Celjski koči za vse udeležence Na Celjski koči nas bo zabaval ansambel DONAČKA MOTORNA VOZILA PRODAM HYUNDAI accent 1,3 LS, letnik 1998, s kljuko, prodam. Telefon 5461-036, od 18. do 21. ure. 1415 TWINGO, letnik 2000, ohranjen, pravkar narejen veliki servis, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 505-393. 1416 MAZDO 324 F, letnik 2002, reg. do 2/2016, prevoženih 220.000 km, prodam za 1.400 EUR. Telefon 059 042-359, po 16. uri. 1441 KUPIM MOPED Tomos APN 6 kupim. Telefon 041 222-375. 1406 STROJI PRODAM KUPIM PRODAM TRAKTORSKO prikolico, 100 x 3200, z ročno zavoro in priključke za TV 420, prodam. Telefon 051 239-107. 1397 TRAKTOR Ursus 355, s kabino, na novo registriran, prodam za 3.200 EUR. Telefon 031 649-203. 1403 ROBOTSKO kosilnico Wiper lizard M 485, še novo, zapakirano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 891-715.1423 DOBRO ohranjen traktor Štore 404, z lokom, prodam. Telefon (03) 5795-034 ali 040 855-700. 1430 VRTNO kosilnico, samohodno, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 041 264-132. 1443 TRAKTOR Zetor 25-11, letnik 1971, v dobrem stanju, prodam za 1.600 EUR. Telefon 070 738-979. 1444 ŠENTJUR, okolica. Prodava delno pozidano zemljišče, 111 m2 in delno kmetijsko zemljišče, 702 m2, v k. o. Kameno, podrobnejša namenska raba: stavbno zemljišče, na katerem stoji nestano-vanjska stavba uporabne površine 36 m2, za 39.800 EUR. Telefon 041 708198. n I Ш MOTOKULTIVATOR, mulčar, koso, traktor, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1164 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST ODDAM TRI gradbene parcele v Šentjurju, na elitni lokaciji naselja Hruševec, velikost 430 m2, na parceli voda, elektrika, telefon, kanalizacija in asfalt, ugodno prodam. Telefon 031 375-646. 1301 V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam bivalni vikend s centralnim ogrevanjem, z vinsko kletjo in 400 trsi, s sadnim drevjem različnih sort in vso hišno in kletarsko opremo, na sončni legi z lepim razgledom po celotnem Obsotelju. Telefon 041 560-539. 1345 V ŠMARJETI pri Celju prodam hišo z dvema stanovanjema + soba, 5 x 4, na parceli 500 m2 stoji garaža in bivalna uta z opremo, številka energetske izkaznice 2015-254-253-7641, cena 75.000 EUR. Telefon 051 619-093. 1389 BIVALNI vikend blizu Mozirja, asfalt, elektrika, voda, prodam. Telefon 070 777-281. 1398 NA lepi lokaciji v bližini Žalca ugodno prodam zazidljivo parcelo. Telefon 051 257-130. 1427 BLIZU Atomskih Toplic prodam bivalni vikend in 2.500 m2 zemlje, vredno ogleda. Telefon 041 429-567. 1426 ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam stavbno zemljišče, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 19.800 EUR. Telefon 041 708-198. n PRODAM CELJE, center. Opremljeno dvosobno stanovanje v Celju, Prešernova ulica 11, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, uporabne površine 45,50 m2, prenovljeno 2007, plinsko etažno ogrevanje, drvarnica, nedoločeno parkirno mesto za zapornico, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, prodamo za 43.000 EUR. Telefon 041 708-198. Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n ODDAM SOBE, popolnoma opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, oddamo v najem po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-8 00, (03) 5471-244. p STANOVANJE na Frankolovem, v novem večstanovanjskem objektu, dvosobno, 65 m2, opremljena kuhinja in jedilnica, z vso infrastrukturo, nizki stroški, št. EI 2015-145-162-15970, oddam ali prodam. Telefon 041 645-898. 1301 POPOLNOMA opremljeno in obnovljeno garsonjero v mirni okolici v bližini centra Celja, vseljivo 1. 7. 2015, oddamo v najem. Telefon 031 354-344, Irena. 1348 ШР STANOVANJSKO hišo oddamo v najem, možen odkup. Telefon 041 277-618. 1435 STANOVANJE astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE ENOSOBNO stanovanje, 42 m2, letnik 2002, popolnoma opremljeno, prodam za 55.000 EUR. Celje, telefon 040 229743. 1421 ŠTORE. Prodam dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe (Cesta na Svetino 5, Štore), 73,90 m2, s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 43.000 EUR. Možna tudi ločena prodaja; stanovanje za 36.000 EUR in garaža za 7.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-9475. Telefon 041 708-198. n V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1363 APARTMA za 6 oseb, na otoku Murter, oddam. Telefon 031 655-373 1395 V CELJU oddam opremljeno garsonjero. Telefon 041 783-293. 1402 V ŠMARJU pri Jelšah ugodno oddam v najem opremljeno garsonjero, vseljivo takoj. Telefon 051 813-731. 1427 NAJAMEM DVO- ali trisobno stanovanje, hišo, širša okolica Celje, najamem. Možnost tudi odkupa. Telefon 064 199-040. 1310 AKUSTIKA PRODAM OZVOČENJE Solton Germany, centralno, pevsko, za glasbeno skupino, 200 W, 8-kanalno, kompletno, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 1418 DIATONIČNO harmoniko Zupan, C, F, B, Juvel, novejši model, rdeče črne barve, dva dodatna gumba, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 559-598. 1424 n Prijave za kolesarje in več informacij o dogodku na www.planet-tus.si 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE TRAJNO DEUVŠVICI-TAKOJ! Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami: • dipl. medicinska sestra • dipl. zdravstvenik Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch * 004155 0101212 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.staehlipersonal.ch Hotela sem uloviti ptico, pa je odletela. Hotela sem utrgati cvet, pa je ovenel. Hotela sem vam nekaj reči, pa sem prej odšla. .. odšla je za vedno od nas dra-a mama, ljubljena stara mama, življenjska sopotnica ENGELBERTA OJSTERŠEK iz O j strega nad Laškim (20. 11. 1942 - 8. 6. 2015) Želimo se zahvaliti vsem, ki ste ji v času njenega življenja kakorkoli pomagali in lepšali dneve. Hvala vsem, ki ste ob boleči izgubi čutili z nami. Hvala za vsak stisk rok, objem, pisna in ustna sožalja, denarno pomoč, sveče, cvetje, svete maše ... Hvala podjetjem Paron, Interspar, Kovis, Thermana, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem sosedom iz Ojstrega, Rečice, Vojnika, gospodu župniku, Komunali Laško, pevcem Idila, trobentaču Zdravcu, govornici Lidiji ter gospem Olgi, Anici in Cvetki. Iskrena hvala prav vsakemu, ki se je na vroč junijski dan prišel še zadnjič poslovit od nje. Njeni najdražji: Marjan, Franci, Anica in Jurij z družinami ter Pavel Operčkal PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Leser, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. P -ШЖМ = K0M оШШШШШШ Imm KOKOŠI nesnice - jarkice pred nesnostjo, rjave in grahaste barve, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. ČISTOKRVNE nemške ovčarje, samičke brez rodovnika, prodam. Telefon 070 882-421. 1349 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031311476. p = АЖ ШЖ& &ЦШШШВ |ШИ DVA bikca simentalca, stara dva in sedem mesecev in teličko simentalko, staro dva meseca in pol, prodam. Telefon 031 840-282. 1409 PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, možnost dostave, ugodno prodamo. Telefon 041 655-528. 1411 KOZI z mladiči (prvič) prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595.1416 TELICO simentalko, pašno, 350 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 1422 BIKCA simentalca, 280 kg, prodam. Telefon 041269-693. 1420 PRAŠIČE, težke 30 kg, prodam. Telefon 041 268-432, Šentjur. 1425 TRI bikce simentalce, težke po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. š 97 KRAVO sivko, s teletom, pašno, prodam. Telefon 031 249-835. š 98 PUJSKE švedski landrace, težke 30 kg, prodam. Telefon 031 265-831. Š99 TELIČKO simentalko, odstavljeno od mleka, prodam. Telefon 041 318-144. 2002 BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam. Telefon 041 794-301. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. š 295 KRAVO, mlado, ki ni breja, kupim. Telefon 041 290-613. 1434 DEBELE, suhe krave in telice in za dopita-nje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 66 BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 200 kg ter telice in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 1253 PRODAM BELO in rdeče vino, domače salame, možna dostava, prodam. Ugodna cena. Telefon 041 382-735. P SENO v kockah ugodno prodam. Informacije po telefonu (03) 542-1162, do 9. Ure. 1440 OSTALO PRODAM SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405. p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 1014 DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. 1289 DVOJNA balkonska lesena zastekljena 3-slojna vrata Termoban, 220 x 80, vhodna vrata, lesena, zastekljena, krilo 200 X 92 cm, okno, 140 x 100, vse novo, cena simbolična, prodam. Telefon (03) 5461-305. 1344 ROČNI voziček »rudlc« ugodno prodam za 30 EUR. Telefon 070 819-808. 1367 BIKCA in teličko, simentalca, stara 3 tedne in 8 dni in traktor 533, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 840-282.1376 NEKAJ rezervnih delov za VW 1200 (hrošč) prodam za simbolično ceno. Telefon 5772-448. 1400 SUHA borova cepana drva ugodno prodam. Telefon zvečer, 051 313-578. 1429 KUPIM STARE AŽ panje kupim. Telefon 040 796388. 1438 ODDAM V KAMPU Fažana pri Puli, plaža blizu, od-za kampiranje. Vsak mesec je prosta 10 dni. Telefon 041 736-229. 1431 KOŠNJO trave oddam - podarim. Okolica Vojnika. Telefon 070 596-697. 1436 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si ZA potepanje po Sloveniji, ogled prireditev, klepet ob kavi želim spoznati vdovca, vdovo svojih let (69). Bodite doma na relaciji Celje-Radeče-Hrastnik. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro RIMLJANKA. 1302 50-letni moški želim spoznati pošteno, mirno žensko, po možnosti močnejše postave, iz Savinjske doline, za prijateljevanje. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ZAUPANJE. Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brezBPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si vi Prodajno mesto: ^ f Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4. novi tednik www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer: Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje: Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri) Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu 1-krat vstop v Deželo savn Va-rinia Neomejen vstop v fitnes center Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 0101013201000202020232020230 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 In če grem, ko si ti še vedno tukaj -vedi, da živim naprej, vibriram v drugi dimenziji -za tančico, skozi katero ne moreš videti... (Colleen Hitchcock) Ni smrt tisto, kar nas je ločilo, a vseeno je že eno leto, kar obiskujemo grob FRANCA PENICA (10. 4. 1938 - 21. 6. 2014) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v spominu. S hvaležnostjo: vsi njegovi ZAHVALA 9. junija 2015 je po dolgi in težki bolezni odšla k večnemu počitku ANGELA JESENEK iz Bovš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu Pergerju za lepo opravljen pogreb in sveto mašo ter pogrebnemu zavodu za lepo opravljeno slovo. Posebna hvala dr. Đorđeviću za pomoč ter sestri Alenki in Dijani iz patronažne službe za pomoč na domu. Hvala vsem in vsakemu posebej. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Marija in Zdenko PODJETNIK iz okolice Domžal, 45 let, 175, nekadilec, vaditelj rekreacije želi spoznati simpatično žensko za lepe trenutke v dvoje in prijateljstvo. Telefon 031 595-834. p ZAPOSLITEV Л1ШШ i astrologinja 0906430 ia pogovora za minuto je 1,9! |R oz. po ceniku vašega operaterja BAR Pišek na Lopati 17 išče študentko za delo v Baru Pišek. Vse zainteresirane vabimo, da pokličete po telefonu 041 945-118. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n KLESANJE in obnova črk na spomeniku. Telefon 041 759-876. Dapis, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur. 1428 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Minile zate vse so bolečine, v naših srcih pustil si nepozabne, drage nam spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedija, brata, strica in svaka IZIDORJA BELEJA iz Brstnika 12, Laško (12. 3. 1930 - 4. 6. 2015) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, molili z nami za pokoj njegove duše in izrazili sožalja. Hvala sosedi Veroniki in osebju ZD Laško za vso nudeno pomoč. Zahvala tudi Komunali Laško, dekanu Roku Metličarju, kaplanu Klemnu Jagru, Lidiji, pevcem in Tobiasu Hrastniku za odigrano Tišino. Posebna hvala vsem za skrb in nego našega ata. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče in prispevke v korist nadžupnije Laško. Žalujoči vsi njegovi Solza kane nam iz očesa, pred nami tu je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila draga mama, oma in prababica MARIJA PUNGARTNIK iz Košnice pri Celju 62 c (6. 12. 1941 - 8. 6. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za lep obred in gospe Marini za besede slovesa. Žalujoči: sinovi, hčere, vnuki in pravnuki V SPOMIN Srce boli in duša joče za vama, moja draga, VITKO VITANC (22. 10. 1960 - 18. 6. 1982) in soprog FRANCI VITANC (7. 12. 1919 - 25. 9. 2010) Nevidno prihajata nazaj s svojo ljubeznijo, od katere živim, in vajina prisotnost je povsod, najbolj pa v mojem srcu. Hvala vsem, ki posvetite trenutek spomina nanju, še posebej RD Celje za izvedbo memoriala Francija Vitanca. Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Večno vajina: mami in soproga ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in babice LIDIJE JELENE KRUMPAK iz Hohkrautove ulice 4 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim krajanom Mestne četrti Dečkovo naselje, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče in cvetje ter nam izrazili besede tolažbe. Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani in ste ji nudili vso potrebno skrb v času njene bolezni. Žalujoča: mož in hčerka z družino Poroke Celje Poročili so se: Martina ESIH in Miran SENICA, oba iz Celja, Blanka KRAČUN in Aleš BEK, oba iz Celja, Linda NIKŠIČ in Martin ŠKODIČ, oba iz Celja, Ana GOLUBIĆ iz Žalca in Marko HABJAN iz Celja. Laško Poročili so se: Nina DR- GAN iz Brnice in Andrej KORITNIK iz Slogonskega, Nuška CERAR in Matevž KMECL, oba s Prekorja, Petra KOSI in Dušan LEBAR, oba iz Rov, Tatiana PASISH-NYUK in Igor DORNIK, oba iz Trnovelj pri Celju, Nataša STAKNE in Dejan STAKNE, oba iz Žalca, Damjana POTOČNIK in Ravi SHRESTHA, oba iz Šenčurja, Janja PER- TINAČ in Luka KMECL, oba iz Šentruperta, Janja BRATE in Gašper VOZEL, oba iz Zagorja ob Savi, Urška ILOVAR iz Celja in Matej LUKMAN iz Ločice ob Savinji. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Gregor SE-LIČ in Vanja LUPŠINA, oba iz Šentjurja. Žalec Poročili so se: Lorena LO-RENČAK iz Celja in Peter PUHEK iz Maribora, Nina ĆATIĆ iz Ljubljane in Dragan SAKOVIČ iz Litije, Zala GUMZEJ iz Ljubije in Danijel SKORNŠEK iz Skornega pri Šoštanju. Mozirje Poročili so se: Maša MAR-KIOLI iz Golega in Matej PIVEC iz Ljubljane, Katja BERGER in Klemen PERŠAK, oba iz Trbovelj. novi tednik Velenje Poročili so se: Teja VANO-VŠEK in Metod KORTNIK, oba iz Podkraja pri Velenju, Katja JEVŠNIK in Vinko GO-LIČNIK, oba iz Skornega pri Šoštanju, Špela PODRZAV-NIK in Damjan LESNJAK, oba iz Florjana pri Šoštanju, Simona BAŠ in Aleš MI-KLAVŽIN, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Ana PIKELJ z Vranskega, 67 let, Ivan SKA-MEN iz Celja, 85 let, Kristina TODOROVIČ iz Celja, 97 let, Ivan KOREN iz Velenja, 63 let, Branko BREŽNIK iz Celja, 82 let, Franjo LUPRET iz Celja, 56 let, Lidija Jelena KRUMPAK iz Celja, 69 let, Vera FAIN iz Celja, 80 let, Izidor BELEJ iz Laškega, 85 let, Rozina TER-GLAV s Polzele, 87 let. Laško Umrla sta: Milan HRASTNIK iz Male Breze, 46 let, Martin ZAVŠEK iz Laškega, 94 let. Šmarje pri Jelšah Umrl je: Stanislav LOR-BER iz Dobovca pri Rogatcu, 94 let. Šentjur pri Celju Umrla je: Angela PLO-ŠTAJNER z Rifnika, 85 let. Žalec Umrli so: Urša BURJA ŽNIDARŠIČ iz Celja, 48 let, Antonija MUHOVIC iz Grajske vasi, 87 let, Rafael BREČ-KO iz Griž, 74 let. Mozirje Umrli so: Alojz ROBNIK iz Podvolovljeka, 73 let, Jakob METULJ s Konjskega Vrha, 90 let, Marija NOVAK iz Oko-nine, 95 let, Elizabeta MA-ROVT z Ljubnega ob Savinji, 90 let, Apolonija SMREČNIK iz Nove Štifte, 89 let. Velenje Umrli so: Jožef PRAZNIK z Rečice ob Savinji, 78 let, Marija PUNGARTNIK iz Košnice pri Celju, 74 let, Alojzija TREBIČNIK iz Velenja, 82 let. RA 22 RADIO, KI GA BERETE / VODNIK ČETRTEK, 18. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Križi in težave počitnic, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 19. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 20. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 21. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Iztok Altbauer, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 22. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Iztok Altbauer, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 23. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 24. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CHEERLEADER - OMI (5) 2. SEE YOU AGAIN - WIZ KHALIFA FEAT. CHARLIE PUTH (6) 3. STRONGER - CLEAN BANDIT (4) 4. WANT TO WANT ME - JASON DERULO (1) 5. LEAN ON - MAJOR LAZER FEAT MO & DJ SNAKE (4) 6. BILLS - LUNCHMONEY LEWIS (2) 7. INSTANT CRUSH - NATALIE IMBRUGLIA (1) 8. A MILLION VOICES - POLINA GAGARINA (3) 9. POISON - RITA ORA (2) 10. HEROES - MANS ZELMERLOW (3) DOMAČA LESTVICA 1. V SRCE -COVERLOVER (5) 2. LEDENA - SIDDHARTA (2) 3. SIJAJ SONCE - SWEETSOLOGY (3) 4. CUKRPOP - I.C.E. (4) 5. VSE BO KUL - CLEMENS (1) 6. MOJ LJUBI MIR - PANDA (1) 7. SATELITI - ZAN SERCIC (4) 8. TATU - ALEX VOLASKO (3) 9. SKRATOVE SENCE - NATASHA (2) 10. MAŠKERADA - NULA KELVINA (6) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HEY MAMA - DAVIDGUETTA FEAT. NICKI MINAJ & AFROJACK ROADS - LAWSON PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: AHA - MUFF TIVOLI - MAGNIFICO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. novi tednik 70 / LET Spored od 18. 6. do 24. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Jurski svet - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.25, 18.30, 21.00 sobota, nedelja: 15.00, 17.25, 18.30, 21.00 Jurski svet - akcijski, pustolovski, 3D četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 19.10, 20.00 petek: 16.40, 19.10, 20.00, 21.40, 22.25 sobota: 14.10, 16.40, 19.10, 20.00, 21.40, 22.25 nedelja: 14.10, 16.40, 19.10, 20.00 Pobesneli Max: Cesta besa - pustolovski, akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 19.50 petek, sobota: 19.50, 22.15 Pobesneli Max: Cesta besa - pustolovski, akcijski, 3D od četrtka do srede: 21.10 Prava nota 2 - komedija od četrtka do srede: 16.35, 18.50, 20.10 Prelomnica Svetega Andreja - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.30 petek, sobota: 17.50, 20.30, 22.30 Spuži na suhem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Ted 2 - komedija sreda: 20.00 Vohunka - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.10, 20.40 sobota, nedelja: 14.00, 15.50, 18.10, 20.40 Vroči pregon - komedija od četrtka do srede: 16.00 Vrvež v moji glavi - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.25, 18.25 sobota, nedelja: 14.20, 16.25, 18.25 Vrvež v moji glavi - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 17.50 sobota, nedelja: 13.40, 15.45, 17.50 Zvončica in legenda o Nikoli- zveri - animirani, pustolovski sobota, nedelja: 13.50 IllCiropol ČETRTEK 20.00 Theeb - pustolovska drama PETEK in NEDELJA 19.00 Theeb - pustolovska drama 21.00 Francoska suita - vojna romantična drama SOBOTA 19.00 Francoska suita - vojna romantična drama 21.00 Theeb - pustolovska drama SREDA 20.00 Poštarjeve bele noči - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Vrvež v moji glavi - Disneyeva animirana komedija, sinh. 20.00 Theeb - pustolovski triler SOBOTA 18.00 Vrvež v moji glavi - Disneyeva animirana komedija, sinh., 3D 20.00 Pobesneli Max: Cesta besa - akcijska pustolovščina, 3D NEDELJA 16.00 Vrvež v moji glavi - Disneyeva animirana komedija, sinh., 3D 18.00 Theeb - pustolovski triler 19.00 Pogled tišine - romantična vojna drama OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV МЕШ. IN 25. JUNIJEM ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 18. junij, Psihoanaliza in film ob 17. uri Predava dr. Dušan Rutar ČETRTEK, LAPIDARII 18. junij, Koncert big banda Žabe s solisti И ob 19. uri ^primeru dežja v Narodnem dor PETEK, 1 19. junij, MiSco^festival od 16. ure Vtavne delavnice z Dolores 1 zasedbe Resonanca band noš in koncert SOBOT, 20. jui ob ŠČAD PRED KNJIŽI^ i unikatnih in ročnih iz LEVSTIKOVA DVORANA Celje 2015 Predavanje in odprtje razstave Francija Horvata SREDA, KäTfflWA^^^^^^Kf 24. junij, Španski večer ob 18. uri Flamenco v izvedbi plesnega društvaCoraViento, glasba: Carlos Plata, Matjaž Pustovrh, Mitja Donik 20.00 Pobesneli Max: Cesta besa - akcijska pustolovščina, 3D PONEDELJEK 18.00 Vrvež v moji glavi - Di- sneyjeva animirana komedija, sinh. 19.00 Pogled tišine - dokumentarni film 20.00 Zgodbe o konjih in ljudeh - komična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 18. 6. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka javno vodstvo po razstavi 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava: dr. Dušan Rutar 17.30 Kulturni center Rogaška Slatina Zaključna prireditev ŠC Rogaška Slatina 20.00 Celjski mladinski center Tomaž Koštomaj: Poberi se predstavitev knjižnega prvenca 20.00 Oder pred Domom kulture Velenje Primož Grašič in Blaž Jurjevič duo mozaik džez festival; koncert PETEK, 19. 6. 12.00 Park pred Gimnazijo Velenje Park s5 dogaja odprtje festivala 18.00 Ploščad na Ul. V. prekomorske brigade Celje Ob kresu se dan obesi prireditev folklorne skupine 19.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš literarni večer 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Franjo Luc odprtje likovne razstave 19.00 Titov trg Velenje_ Skok v poletje nastop Klape Intrade s Tomislavom Braličem in Šaleškega študentskega okteta 19.30 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Ko ulega mrak se po vasi koncert najboljših vokalnih skupin celjske regije 20.00 Športno igrišče Rečica ob Savinji Rečiški pobi s prijatelji koncert 20.00 Velenjski grad_ MPZ Kajuh Velenje, MPZ DU Velenje in Lovski pevski zbor Škale letni koncert 20.00 Vila Bianca Velenje Skok v poletje v Bianci gurmaniki gost: Mitja na kitari 21.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Poletje v Podčetrtku -šok odklop nastopajo: Mi2, Fešta band, Prevara, DJKuki... SOBOTA, 20. 6. 9.00 do 13.00 Športni center Žalec Razpnimo jadra - dan za šport 10.00 Branibor club Celje Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 15.00 Bio park Nivo Žalec Konoplja pozabljena rastlina v zdravilstvu predava: Boštjan Oštir 16.00 Šlandrov trg Žalec_ Žalska noč in dan 16.00 Pri Gasilskem domu Podčetrtek Praznovanje 130-letnice PGD Podčetrtek gasilska parada, prevzem vozila ter zabava z ansamblom Poljanšek 19.00 dalje Celjski mladinski center Koncert ob zaključku šolskega leta 19.00 Ramna plaža ob Slivniškem jezeru Kresna noč 2015 animacija za otroke, zabava z ansamblom Zaka'pa ne in Majo Oderlap 19.30 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur MePZ Društva Zgornji trg z gosti koncert ob 10-letnici pevskega zbora 20.00 Na Svetem križu, Srebernik, Bistrica ob Sotli Missa festiva letni koncert MePZ Bistrica ob Sotli z gosti NEDELJA, 21. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Žička kartuzija Nebesa s Pio Zemljič odlomki iz knjige Nebesa cadillac, Zdenka Kodriča; glasbena spremljava: Citrarji iz Dobrovnika 18.00 Dom kulture Velenje V spomin Michaelu Jacksonu plesna produkcija plesne šole Mdance 20.00 Dvorec Novo Celje Kresnični večer koncert skupine Čarlijevi angeli 20.00 Oder pred Domom kulture Velenje Miha Koren, Duo-Dialog mozaik džez festival; koncert 20.30 Ramna plaža ob Slivniškem jezeru Sij kresne noči performans plesa, glasbe, glasov in zvokov skupine The Wild Seeds z gosti PONEDELJEK, 22. 6. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti vodita: Metka Klevišar in Julka Žagar 18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo in igramo tradicionalni nastop skupin GŠ Velenje TOREK, 23. 6. 17.00 Plesni forum Celje Na krilih plesa zaključni nastop otroških plesnih skupin ( 3-7 let) 19.00 Plesni forum Celje Na krilih plesa II. zaključni nastop OŠ in SŠ plesnih skupin SREDA, 24. 6. 12.00 dalje Celjski mladinski center ZaREGGAEaj s frendi ob zaključku šole 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 20.00 Atrij Savinove hiše Žalec Kino pod zvezdami: Bog, le kaj smo zagrešili francoska komedija 21.00 Pred Domom kulture Velenje Odprtje 31. Poletnih kulturnih prireditev glasbeno-plesni koncert skupine Šukar s plesalkami KUD Balerima 21.00 Max klub_ Žur ob koncu šole MS novi tednik Poletje v Celju ČETRTEK, 18. 6. 19.00 Mestna plaža Glasbeni večer 19.00 Osrednja knjižnica Celje Ob zaključku Tedna vseživljenjskega učenja odprtje razstave 19.00 Celjska kulturnica Biseri našega mesta odprtje razstave slikarskih del članov KPD Svoboda Celje 19.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Big band Žabe s solisti tradicionalni koncert 20.00 Branibor club Celje Vid Valič stand up show 20.30 Vodni stolp_ Celjski pihalni orkester koncert PETEK, 19. 6. 19.00 Kavarna Miško Knjižko Miško fest koncert, delavnice z Dolores ... 20.00 Hotel Evropa_ Strunikat koncert 20.30 Vodni stolp_ Celjani Celjanom KUD Ljubečna se predstavi SOBOTA, 20. 6. 9.00 Ploščad Osrednje knjižnice Celje_ cART - sejem unikatnih izdelkov 10.00 Hotel Evropa_ Evropa raja z najmlajšimi 10.00 Vodni stolp_ T. Podstenšek: Luka išče družino predstava Otroške gledališke skupine KUD Zarja Trnovlje 10.00 Mestno središče Zavrtite se v ritmu Swinga ob 11.00 zabavna brezplačna plesna delavnica na Mestni plaži 11.00 do 19.00 Stari grad_ Živa zgodovina 16.00 Hotel Evropa_ Brezplačna vožnja, ogled in slikanje s starodobnimi vozili 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Mojca Pokraculja gostuje: Gledališka skupina KUD Svoboda Prebold_ 18.00 Vodni stolp_ Orkester Akord koncert ob slovesnem odprtju Poletja v Celju 20.00 Hotel Evropa_ Jazz Free Flight in plesalci swinga koncert NEDELJA, 21. 6. 11.00 do 19.00 Stari grad_ Živa zgodovina 20.00 Krekov trg_ Poletna vodenja po mestu z najboljšimi lokalnimi turističnimi vodniki VODNIK 23 20.30 Vodni stolp Mešani pevski zbor Celeia Celje koncert; gostje: instrumentalno-vokalna skupina Get.back. PONEDELJEK, 22. 6. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Celje 2015 odprtje fotografske razstave Francija Horvata 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo 18.00 Vodni stolp Forte - Izvirna šola glasbe 19.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Koncert učencev in dijakov GŠ Celje TOREK, 23. 6. 18.00 Mestna plaža O razvajeni princeski in skodelici metinega čaja gostuje: Renata Brglez, Pravljičarna SREDA, 24. 6. 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo 18.00 Kavarna Miško Knjižko Španski večer flamenko, bruhalci ognja, degustacije španskih prigrizkov . 19.00 Likovni salon Celje Odprtje samostojne razstave Bojana Mrđenovića 19.00 do 22.00 Pokrajinski muzej Celje_ Z muzejskim avtomobilom v muzej brezplačna vožnja s starodobnimi avtomobili 19.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen voden ogled Kulturnozgodovinske zbirke 20.00 Pokrajinski muzej Celje Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora brezplačen voden ogled razstave 20.00 do 23.00 Muzej Laško Muzej v soju sveč vodenje ob stalnih muzejskih razstavah; koncert Poletje se prične z glasbo; Laško v gibljivih slikah: projekcija filma o življenju rudarjev 20.30 Galerija erotike Račka Odprtje erotične zbirke Grda račka ob 21.00 Performans Tea Reba in Lea Jurišič: Fontana 21.00 Pokrajinski muzej Celje Skrivnosti Celjskega stropa predava: Gabrijela Kovačič 19.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Skupina Same babe koncert 22.00 Branibor club Celje Nina Pušlar koncert Poletna muzejska noč SOBOTA, 20. 6. 18.00 do 22.00 Zgornji trg Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk v Zgornjem trgu 18.00 do 24.00 Stari grad_ Brezplačen vstop na Stari grad 18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje_ Brezplačen ogled vseh zbirk v Knežjem dvorcu in Stari grofiji 18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled razstav 18.00 do 24.00 Galerija sodobne umetnosti Celje, Likovni salon Celje, Galerija erotike Račka Brezplačen vstop in ogled razstav 18.00 do 24.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec Brezplačen ogled Savinove hiše in Ekomuzeja 18.00 do 24.00 Velenjski grad Brezplačen ogled muzejske in galerijske zbirke koncert 22.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Goran Bojčevski quintet koncert 22.30 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski brezplačen voden ogled Ob dnevu državnosti PETEK, 19. 6. 18.00 Na trgu Vasi Lipa Podčetrtek Proslava SOBOTA, 20. 6. 11.00 Poligon kinološkega društva Celje v Lokrovcu Tradicionalno srečanje veteranov vojne za Slovenijo in počastitev dneva državnosti PONEDELJEK, 22. 6. 19.00 Šlandrov trg Žalec Proslava ob dnevu državnosti in 25-letnici ne predaje orožja TOREK, 23. 6. 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Osrednja prireditev 17.00 Dom krajanov Galicija Gališki dnevi: domovina praznuje 19.00 Glavni trg, Celje_ Slovesnost (v primeru dežja Narodni dom) 19.30 Amfiteater na velenjski promenadi Osrednja občinska slovesnost SREDA, 24. 6. 17.00 do 21.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Kresovanje s srečelovom in veselico 19.00 Vinska Gora, prireditveni prostor pred cerkvijo Proslava in nočni blagoslov konj 19.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Koncert in oživitev slat'nske legende 20.30 Mestni trg Šentjur Pod slovenskimi zvezdami poletne noči in Poklon Mojmiru Sepetu Društva vabijo ČETRTEK, 18. 6. 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Mednarodna kulinarika ukrajinska kuhinja po poletno SOBOTA, 20. 6. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 21.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Boštjan Tacol: Pin-up odprtje fotografske razstave in skupina Ladybugs, kabarejska plesna točka 21.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celjski godalni orkester 8.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 8.00 Pred Vilo Bianco Velenje Slovenska kulinarika 8.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 9.00 Staro Velenje Rokodelska tržnica PONEDELJEK, 22. 6. 10.00 do 13.00 Splošna bolnišnica Celje - velika predavalnica Družina kot vir moči in podpore predava: Hans Christian Michaelsen 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice . Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 18. 6. 18.00 Velenjski grad_ Rišemo glasbo in dobrodelna dražba likovnih del učencev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje izkupiček za opremo likovne učilnice CVIU Velenje Razstave Pokrajinski muzej Celje: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Galerija Kvartirna hiša Celje: razstavlja Stojan Špegel: RazGLEDNICE&jaški, do 30. 6. Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Znameniti Teharčani, avtorja Mateja Ocvirka, do 30. 6. Stari grad Celje: razstava slik Utrinki življenja v Celju danes in skozi čas, članov KUD Svoboda Celje, do preklica Galerija AQ Celje: razstava Dušana Čatra Totemas, do 3. 7. Galerija Plevnik - Kron-kowska Celje: Interrogations/ Donald Weber, zatvoritev razstave, Celje Fokus - festival avtorske fotografije, do 13. 7. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Omejena razsežnost, Polone Kitak, do 4. 7. Mestna plaža: razstava Savinjske kopele, Celjsko mestno kopališče na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, do 30. 9.; razstava zloženke Kipi v Celju, do preklica Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 26. 6. Mercator center Celje: razstava Plakat miru, Lions kluba Celje Mozaik, do 25. 6. Celjska kulturnica: razstava Mravljica - Tihožitje 2015, do 31. 8. Velenjski grad: razstava Tomaža Gorjupa, do 1. 8. * ŽALSKA SOBOTA, 20.6.2015 ŠPORTNI CENTER ŽALEC: 9.00-13.00 Razpnimo jadra - Dan za šport ŠLANDROV TRG: 16.00-21.00 Sejem domačih izdelkov in drobne obrti 16.00-17.00 Promenadna vožnja koles, starih motorjev in VW vozil 17.00-17.30 Promenadni nastop godbe na pihala in mažoretk, promenadni sprehod rudarjev 17.30-17.45 Promenadni sprehod hmeljarskih starešin in princes 18.00-19.00 DUNKING DEVILS, akrobatski nastop in interaktivne delavnice 19.00-02.00 GOLTE, ATOM IK HARMONIK, ROK'N'BAND Program bo povezoval Franci Podbrežnik. VSTOP PROST! Več na www.zkst-zalec.si in www.turizem-zalec.si \ V * * X * ip 74*? ЧШ^ Q0J * Žalec ZKŠTŽalec. Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI NAJINA POROKA Skupaj bosta zmogla vse Če bi rekli, da sta se spoznala na zabavi, bi njuna zgodba že na začetku zvenela klišejsko. A je vse prej kot to. Peter Kristan z Dobrne in Darja Kovše z Brezja pri Oplotnici kakšen romantiziran stereotip mimogrede vržeta čez ramo, a je morda prav zato njuna zgodba še bolj romantična in posebna. Peter, sicer poklicni vojak, je tudi foklorist, gasilec in nenazadnje glasbenik. Glasba ga spremlja že od nekdaj. Tako je včasih igral pri ansamblu Fantje izpod Rogle, trenutno pa je del ansambla Eks. In tako se je na nek delovni glasbeni večer na zabavi v gostišču Hram Zimrajh nad Zrečami prvič spogledal z dekletom, ki je tisti večer prav tako preživljalo delovno. Kljub napornemu delu v strežbi in kuhinji Darja tisti večer ni čutila posebnega bremena. V oči ji je namreč padel postaven črnolasec v ansamblu. Pred prvim zmenkom je sledilo kar dolgo digitalno obdobje, ko so se drobni dovtipi, majhne pozornosti in velika pričakovanja delili preko telefonskih sporočil, zapisov na Facebooku in telefonskih pogovorov. 25. aprila lani sta se končno dobila na prvem uradnem zmenku. Pot, ki sta jo z roko v roki prehodila ob Šmartin-skem jezeru, jima bo ostala v spominu za vedno. Natančno leto kasneje, prav na obletnico prvega zmenka, sta z roko v roki namreč odkorakala tudi pred oltar. »Da« v vojaški opravi Če poročni dan velja za dan najlepših sanj vsakega dekleta, je Darja kmalu ugotovila, da je prav Peter tisti, s katerim si ga želi doživeti. Njuni zgodbi in življenjske preizkušnje so se kot del prilegajoče se sestavljanke zložile v sliko, ki sta ji zarisala okvir prav z usodnim da. Poročni dan je bil nepozaben tudi zato, ker so njuni prijatelji v mozaik dogajanja prispevali vsak svoj košček. Tako so jima gasilci pripravili vodni slavolok, folkoristi so jima zaplesali. Ob hotelu Dobrna ju je poročila Petrova šefinja, namestnica poveljnika prve brigade polkovnica Tanja Pečnik, v cerkvi v Zrečah pa je cerkveni obred opravil vojaški kaplan Matej Jakopič. Slavje so nadaljevali v Hotelu pod Roglo, za katerega se Peter rad pošali, da je njegov drugi dom. Nagrado za najbolj izvirno darilo bi si tokrat zaslužili Petrovi sodelavci - vojaki, ki so mu v ta namen pripeljali dva prašiča. Glede na to, da je mladoporočenec včasih več tednov odsoten na vojaških pripravah, da je muzikant in še mnogo tega, se sicer sprašujemo, kdaj bo imel čas kmetovati. A kot pravi njegova Darja, bosta skupaj zmogla in uskladila prav vse. StO Mladoporočenca Darja in Peter Kristan Odločna, vztrajna in uporna Alma stran 27 NOVI TEDNIK ^^^^^^ Po železni cesti Zgodbe s Celjskega v^let in nazaj Št. 24 Of 18. 6. 2015 - stran 30 V ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Španščina kot ljubezen na prvi zven Lara Novak iz Rogatca v znanju španščine najboljša srednješolka v državi Od nekdaj je imela rada tuje jezike. V obmejnem Rogatcu, kjer je doma, je v sozvočju s hrvaščino živela v dvojezičnem okolju. Pri učenju angleščine se ji je včasih dogajalo, da je že razmišljala v tem jeziku. Ko se je v šestem razredu srečala s španščino, je bila njena prihodnost vse bolj jasna. Bodoča študentka hispanistike je pred časom svojo namero potrdila še s prvim mestom na srednješolskem tekmovanju iz znanja španskega jezika. Na tekmovanju, kjer se je morala dokazati z esejem in s splošnim jezikovnim testom, je osvojila največ točk in si tako priborila zlato plaketo. Poleg velike knjižne nagrade jo čaka še enotedenski nagradni jezikovni tečaj v španski Salamanci. »Ne, niso bile krive mehiške tele-novele,« malo provokativno misel zavrne umirjena tretješolka Gimnazije Celje - Center. »Tam je za moj okus res čisto preveč jokanja in stokanja. Na posreden način me je okužila sestrična, ki je z izmenjave iz Španije prinesla različna darila.« Laro, ki je bila plesalka, je nagovorila s flamenkom. Čeprav bi ji bila gimnazija v Rogaški Slatini precej bližje in ji ne bi bilo treba vstajati skoraj sredi noči, saj so železniške povezave do Celja zelo redke, je bila prav španščina tista, zaradi katere se je vpisala na celjsko gimnazijo Center. Madrid kot dežela iz sanj Ko je imela lani priložnost obiskati Madrid, se je na nek način zdelo, kot da je prišla v obljubljeno deželo. »V šoli imam izvrstno profesorico Lučko Rednak, veliko pomeni tudi možnost pogovora s tako imenovanimi rojenimi govorci oziroma naravnimi govorci španščine in v naši šoli imamo kar Lara Novak poleg jezikov obožuje še ples, na številnih tekmovanjih se je dokazala tudi kot perspektivna mlada pianistka. Ko beseda nanese na to, da je edinka, odločno doda, da zato še ni razvajena. Glede na to, da se je njen dan začel že krepko pred peto zjutraj, ji tega res ne bi mogli očitati. dva. Vseeno je povsem drugače, ko prideš v špansko govoreči svet, ko navežeš stik z ljudmi, ko se moraš enostavno znajti.« Z vsemi izkušnjami je takšnih situacij že dolgo ni več strah. Učila se je tudi francoščino, in čeprav je obiskala Pariz, prave kemije ni bilo. »Morda znam enostavno premalo. Po drugi strani ljudje mislijo, da je španščina enostavna. Da se jo da naučiti s televizije. A ni tako, če že odmislimo, da je izgovorjava čisto drugačna.« Z veliko dodatnega dela, branja in osvajanja jezikovnih pravil je Lara zablestela pri tekmovalnem eseju, ki je bil tokrat na temo Baskije. »Na Gimnaziji Ledina se nas je zbralo 81. Čeprav mi je šlo dobro, takšnega uspeha res nisem pričakovala. Po razglasitvi so mi seveda vsi čestitali, in če sem iskrena, je bilo pozornosti čisto preveč,« skromno zaključi Lara. StO Foto: osebni arhiv Lara bo brez dvoma študirala španščino in jo vsaj še z angleščino in s hrvaščino uporabila na kakšnem zanimivem delovnem področju, kjer bo ves čas v stiku z ljudmi. Fotografija je spomin na nepozaben obisk Madrida. 26 REPORTAŽA Dediščina, ki se je radovedni orel ne more nagledati Dokumentarni film o 70 letih zbirateljske strasti Zvoneta A. Čebula V ponedeljek predvajan dokumentarni film Ljubeč zbiratelj je bil prvi v nizu dogodkov, s katerim v Šoštanju obeležujejo 70-letnico zbirateljstva Zvoneta A. Čebula. Jeseni, 22. septembra, bodo v Vili Mayer odprli manjšo razstavo o cerkvi sv. Mihaela v Družmirju. Zaradi premogovništva je bila stavba natančno pred 40 leti porušena. Zvone A. Čebul je bil med tistimi lokalnimi zbiratelji, ki so rešili nekaj ostankov stavbe in s tem spominov na potopljeno vas Družmir-je. 1. oktobra bo Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo v Vili Mayer pripravilo tudi pogovor z Zvonetom A. Čebulom, ki je častni član društva. V Šoštanju so se ob 70-le-tnici zbirateljstva Zvoneta A. Čebula svojemu častnemu občanu poklonili z dokumentarnim filmom, ki prikazuje bogato dediščino predmetov, ki jo je ustvaril v minulih desetletjih. Za svojo bogato kolekcijo strasten zbiralec iz Šoštanja ne more najti številke, ki bi v evrih izmerila njeno vrednost. Do prvega »kapitalca« med vojno Zvone A. Čebul, ki se je rodil leta 1933, je do vojne večinoma zbiral znamke, kovance in značke. Ob koncu druge svetovne vojne se je dokopal do predmetov, ki sodijo med najpomembnejše v zbirki. »Med vojno sva z bratom Danilom, ki je bil dve leti starejši od mene, v okolici Šoštanja nekaj dni po strmoglavljenju >rešila< nekaj kosov letala. Območje nesreče ni bilo več tako zastraženo, partizani so že bili močni, Nemci, ki jim je upehala sila, si niso upali več na to območje,« se spominja vojnega časa Zvone A. Čebul, ki je padec letala opazoval z današnjega Kajuhovega mostu v Šoštanju. Še do bolj odmevne »letalske najdbe« je prišel leta 1944, ko je v Šoštanju na poti na bojno akcijo v Avstrijo strmoglavil ameriški bombnik B-17F. Takrat je svojo zbirko obogatil s kar nekaj zajetnimi kosi ostankov ameriškega bombnika, ki je pred zasilnim pri- stankom odvrgel bombe v Ravnah pri Šoštanju. Za Zvoneta A. Čebula je bila druga svetovna vojna sicer krut čas, ki mu je vzel očeta, ki so ga odpeljali v Dachau. Kateri kos je najdragocenejši? Od takrat do danes se je v Čebulovi zbirki nabralo ne- kaj deset tisoč predmetov, med njimi je približno 200 panjskih končnic, 50 motorjev, najti je mogoče tudi številna razpela ... »Težko se odločim, kaj od tega je najbolj dragoceno. Morda lesena skulptura romanske Marije z Jezusom v naročju, ki je za Slovenijo tako redka, da se tega niti ne zavedamo. Med razpeli je na primer veliki kip Kristusa, ki je tudi del moje zbirke v Vili Mayer v Šoštanju. Lahko bi morda izpostavil izkopanine, keltski denar, dve šolski škatli z letnicama 1755 in 1836, več kot 200 predvojnih radiev. Res veliko je tega,« Zvone A. Čebul med številnim primerki išče najbolj pomembno rariteto. Njegova bogata zbiratelj-ska dediščina je bila velik izziv za avtorja dokumentarnega filma Janija Napotni-ka, da bi filmsko upodobil neverjetno strast someščana. »Rad delam filme. Po nekaj pogovorih z Zvonetom sem tudi začutil pravo energijo pri njem. Ko so še v Občini Šoštanj izrazili zanimanje za projekt, se mi ni bilo več težko odločiti, ali naj se lotim dokumentarnega filma o Zvonetu,« je povedal Jani Napotnik, avtor že nekaj domoznanskih filmov, ki se je z novim dokumentarcem od zamisli do ponedeljkove premiere ukvarjal kakšnega pol leta. Film kot bogastvo zbirk Jani Napotnik je še povedal, da ob vsem tem bogastvu, ki ga hrani Zvone A. Čebul, ni prav natančno vedel, kako naj se loti filma. »Ko sem pilil scenarij, sem se odločil, da bom izpostavil predvsem vsebino Zvoneto-vih zbirk in najpomembnejše predmete, prav tako tudi njegovo ljubezen in strast do zbirateljstva.« Avtorju 45-minutnega dokumentarnega filma je Zvonetov priimek pomagal do iskrivega in sporočilnega naslova filma - Ljubeč zbiratelj. »Če nazaj preberemo priimek Čebul, dobimo besedo lubeč, potem je še vmes j, ki je začetnica mojega imena,« je skrivnost naslova pojasnil Napotnik. Avtor se je v filmu odločil za zanimivo obliko prikazovanja Čebulovega zbirateljske-ga opusa. Kot prikazovalca Čebulove dediščine namreč uporabi orla, ki izskoči iz šo-štanjskega grba, katerega del je, in poleti proti zbirateljevi domačiji, kjer preletava in opazuje njegove predmete. Napotnika veseli, da je bil film premierno prikazan rav- Zvone A. Čebul je od leta 2011 častni občan Šoštanja. no v obdobju, ko so minila 104 leta, odkar je Šoštanj od Franca Jožefa prejel listino o tem, da je iz trga postal mesto (mestne pravice je potem prejel 28. junija). Je zbiralec črna ovca? »Ko spoznaš takšnega človeka, imaš drugačen odnos do dediščine, ki jo je desetletja zbiral Zvone A. Čebul. Upam, da bodo s pomočjo filma ljudje v Šoštanju in tudi širše zdaj bolj seznanjeni z bogastvom zbirk našega meščana in z vrednostjo, ki jo ima za naše okolje,« je še povedal avtor filma Jani Napotnik. »Zbiralec je lahko včasih tudi črna ovca, saj družba morda ne razume njegovih namer in poslanstva, ki ga opravlja z zbirateljstvom,« je pristavil Zvone A. Čebul, ki si filma pred premiero ni ogledal. »V nastajanje filma se nisem veliko vključeval, saj sem videl, da je Jani razgledan, veliko sva se pogovarjala in sem vse v glavnem prepustil njemu. Strast se ne meri v denarju Zvone A. Čebul ne šteje, koliko denarja v različnih valutah je v minulih desetletjih že vložil v zbirateljsko strast, ki ji je posvetil življenje. »Nisem zbiral stvari zato, da bi jih preprodajal in si potem kupil avto. Enkrat sem celo poškodoval avto, ko se je upo-gnil pod težo dragocenosti, ki sem jih reševal iz Šmihelske cerkve v Družmirju,« je bil slikovit Zvone A. Čebul. Kot je mogoče razumeti strastnega zbiratelja, bo največja dragocenost njegove zbirke, če bo na primeren način ostala zanamcem kot spomin na duh časa, v katerem smo živeli. Zato si Zvone A. Čebul želi, da bi v Šoštanju našli primerno mesto za večji muzej, kamor bi se iz priložnostnih depojev s Čebulove domačije in iz tistih pri sorodnikih in podpornikih preselile največje dragocenosti. Jani Napotnik pa upa, da bo k uresničitvi te želje morda kdaj prispeval tudi film Ljubeči zbiratelj in da bo ob tem še vrnil nekaj ponosa Šoštanju, ki je bil nekoč središče Šaleške doline. ROBERT GORJANC, foto: RG Avtor dokumentarnega filma Jani Napotnik (desno) in zbiralec Zvone A. Čebul pred Vilo Mayer v Šoštanju. REPORTAŽA 27 Ameriško koreografinjo, režiserko in ko-stumografinjo Miso Mandigo Kelly z našo regijo povezujejo slovenske korenine. Njeni predniki so se namreč iz okolice Velenja v ZDA preselili po prvi svetovni vojni. Odločna, vztrajna in uporna Odsev Almine življenjske poti tokrat v plesno-gledališki različici Celjska pisateljica in popotnica Alma M. Karlin je do zdaj navdihnila že številne kulturne ustvarjalce, ki so na podlagi njenega pestrega življenja in dela ustvarili različne umetniške projekte. Tokrat je pred nami mednarodna plesno-gledališka predstava Alma. Sama., ki je povezala domače in tuje ustvarjalce. Pobudnica in idejna vodja projekta je celjska plesalka Mojca Majcen. K sodelovanju je poleg Celjana Marijana Pušavca, ki je poskrbel za dra-maturgijo, povabila še plesalki Trino Mannino in Cecily Stewart, avtorja glasbe Stephena Kellyja in koreografinjo Miso Mandigo Kelly iz ZDA. Pri ustvarjanju predstave so izhajali iz življenja in dela Alme M. Karlin, ki je v zavesti ljudi v prvi vrsti zapisana kot pisateljica in svetovna popotnica. V letih od 1919 do 1927 je povsem sama prepotovala svet in med potjo, na kateri se je preživljala predvsem s poučevanjem tujih jezikov in pisanjem reportaž, doživela marsikaj zanimivega in nevarnega. Njen pogum, da je namesto varnega zavetja družine raje izbrala raziskovanje sveta in družbe, ter njene osebnostne lastnosti, kot so samodisciplina, vztrajnost in upornost, mnoge navdihujejo še danes. In prav med njimi so tudi ustvarjalci plesno-gleda-liške predstave Alma. Sama. Plesne vaje na daljavo Zametki projekta segajo v leto 2012. Od takrat se je slo-vensko-ameriška plesna naveza sestala na treh Alminih rezidencah, kot so poimenovali delovna srečanja. Prvo je bilo leta 2013 v Connecticutu, leta 2014 so sledile še vaje v Santa Barbari in New Yorku. Na snidenjih so zbirali gradivo in oblikovali koreografije, ves čas pa so bili povezani preko računalniškega programa Skype, ki jim je omogočal na- daljnje nemoteno delo, kljub temu da so bili na različnih koncih sveta. »Seznanjeni smo bili prav z vsem gibalnim materialom, ki smo ga ustvarjali ločeno, še preden smo se sestali na zaključnih vajah v Celju,« pojasnjuje Majcnova. V prvi polovici junija je zato v dvorani Plesnega stu- dia Igen, ki je prizorišče njihovih zadnjih intenzivnih vaj, še kako živahno. Koreografijo in plesne gibe, ki jih v knežjem mestu le še sestavljalo skupaj, pilijo cele dneve. »Vadimo tako dopoldne kot popoldne, pogosto se tre- ningi zavlečejo tudi v pozne večerne ure. Naše misli so namreč povsem osredotočene na Almo,« še dodaja celjska plesalka, ki pri sebi doma gosti režiserko in koreografinjo predstave Miso Mandigo Kelly, s katero sta sicer tudi v zasebnem življenju dobri prijateljici, preostali dve plesalki pa sta nastanjeni v celjskem mladinskem hostlu. Poudarili le drobce Alminega življenja Misa Mandigo Kelly, ki je sama poskrbela tudi za izdelavo zanimivih kostumov, ni nič manj kot nad življenjem in delom Alme navdušena tudi nad Slovenijo, ki jo je prvič z možem na povabilo Mojce Majcen obiskala pred tremi leti. Poleg prijateljstva s celjsko plesalko, ki se vse bolj uveljavlja tudi na mednarodnem plesnem parketu, Miso Mandigo Kelly z našo državo povezujejo slovenske korenine. Njeni prastari starši so se v Ameriko iz oklice Velenja preselili takoj po prvi svetovni vojni. Za plesno-gledališko predstavo, ki bi temeljila na življenju in delu Karlinove, je Majcnovo in zakonca Kelly, ki so s prva želeli ustvariti skupen projekt na temo celjskih legend, navdušil knjižničar Marijan Pušavec. »Njeno življenje je tako bogato, da bi bilo primerno za obsežen filmski scenarij. Ker plesna predstava vsega tega ne more zaobjeti, smo se odločili, da bomo poudarili le nekatere drobce. Pri tem smo se osredotočili predvsem na njene osebnostne lastnosti, kot so samota, samodisciplina, odločnost, upornost in vztrajnost,« pravi Pušavec. Plesalke v predstavi nastopajo v japonskih kimonih, s čimer so se dotaknili njene ljubezni do Japonske. Pozabili niso niti na njen sloviti kipec Li Tigu-ana, s prepletanjem različnih jezikov pa so nakazali njen jezikovni posluh. Celjani ostali praznih rok? Premiera predstave, pri kateri kot produkcijski partnerji sodelujejo Hiša kulture Celje, Cankarjev dom in ArtBank International, bo nocoj (četrtek) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prva in edina ponovitev projekta bo sledila v ponedeljek, 22. junija. Na žalost si predstave vsaj zaenkrat ne bo mogoče ogledati v Celju. »Zelo veseli bi bili, če bi jo lahko uprizorili tudi v knežjem mestu, od koder je prihajala Alma in kjer je zanjo veliko zanimanja, vendar na žalost nam to najverjetneje zaradi omejenih finančnih zmožnosti ne bo uspelo,« pravi Majcnova. V mestu je tehnično dovolj podprta za tovrstne projekte le dvorana v SLG Celje, ki je zaradi tega precej zasedena, prav tako pa je najem predrag, da bi si ga lahko ustvarjalci plesne predstave Alma. Sama. privoščili. Že osnovna vrednost projekta je več kot 20 tisoč evrov in prav zbiranje denarja, kot še dodaja, je bilo pri tem najtežje delo. »Cankarjev dom pri projektu sodeluje kot koproducent predstave, Hiša kulture Celje pa nam nudi logistično podporo. Nastajanje predstave so skoraj v celoti financirali Američani, na pomoč pa nam je priskočila tudi Mestna občina Celje.« ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA Plesno-gledališko predstavo so pripravljali od leta 2013. Zadnje inten- J zivne vaje so bile v plesnem studiu Igen v Novi vasi. Zgoščene so bile ф od konca maja do premiere, ki bo nocoj v Cankarjevem domu. Vse kostume je izdelala režiserka Misa Mandigo Kelly. V prvi vrsti gre za japonske kimone, s čimer so ustvarjalci predstave nakazali na eno od Alminih velikih ljubezni, japonsko kulturo. Slovensko-ameriške plesalce je za uprizoritev drobcev iz življenja in dela Alme M. Karlin navdušil Celjan Marijan Pušavec, ki je pri projektu Predstava prinaša besedilo v angleškem jeziku in nekaj malega v slovenskem. Ker je bila Alma poliglotka, prevzel dramaturški del. ne manjkajo niti osnove italijanščine, španščine, kitajščine in nemščine. 28 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE »Draga, ne vem, če se dovolj spoznaš na šport« Z družino Drobnjak o njeni nenavadni šentjurski zgodbi Kako so košarkarji Tajfuna postali državni prvaki, smo že na dolgo razpredali. Med Šentjurčani in tudi ostalimi spremljevalci športnih dogajanj smo iskali vzroke za senzacijo. Naštevali so izjemno kakovostno delo trenerja Dejana Mihevca, tudi njegovo preudarno izbiro ekipe, pomoč glavnega pokrovitelja, neizmerljiv delež neutrudnega Jožeta Palčnika in njegovih sodelavcev v vodstvu kluba, dihanje navijačev z majhno športno sredino ... V skupni množici vsega naštetega je bil vselej Dragiša Drobnjak, igralec. On je bil torej jeziček, ki je prevesil tehtnico na stran košarkarskega moštva, slovenskega prvaka. Toda v svarilo: njegovi soigralci bi se stežka odločili, ali ga bolj cenijo kot košarkarja ali kot človeka, kot osebnost. Bil je izbran za najboljšega igralca finalne serije DP (na drugi tekmi proti Rogaški je dosegel kar 31 točk, več kot tretjino svoje ekipe), pri 37 letih je bil mentor pravzaprav vsem soigralcem, bil je trenerjeva podaljšana roka na igrišču. »Ne zgolj to, bil je trener na parketu,« je med drugim izpostavil Mihevc. »Ostani v Šentjurju« Kranjčan živi v Ljubljani, kjer si je ustvaril družino. Morda se z njo ne bi nikoli seznanili, če ne bi bilo »šentjurskega čudeža«. In bilo bi nam zelo žal. »Moram vam nekaj povedati,« je med končnico državnega prvenstva nenadoma poudarjeno začel pripoved Dragiša. »Bil sem na razpotju, v silnem dvomu. Poklical me je trener Aleksan-dar Džikić in skoraj o vsem sem se že dogovoril glede prestopa h Krki. V Šentjurju so bili žalostni. Prepričevali so me, naj si premislim.« Storil je, kar bi morda moški morali početi bolj pogosto. V družinski idili prevladuje radost. »Najlepša stvar, ki se mi je zgodila v življenju, je moja žena Suzana. Večkrat sem jo vprašal za nasvet in vselej je imela prav. Nekajkrat je sicer nisem ubogal. Poklical sem jo in jo rotil, naj ne razmišlja, marveč takoj odgovori. Torej, Šentjur ali Krka? Nemudoma se je odločila. Dejala mi je, da na Dolenjskem ne bom srečen ...« Ne denar, temveč srce »Ko sem pred sezono videla šentjurski grb, mi je bilo vse jasno. Sveti Jurij ... Saj to je ime svetnika, po katerem tudi naša družina praznuje krstno slavo. Neuspeh ne more izostati. Potem se je Dragiša vračal s treningov nasmejan. >Ali je tam resnič- no pravo vzdušje ali pa si si našel kakšno Štajerko,< sem mu rekla,« Suzana ni izpu-ščala podrobnosti. »Imela sem tako dober občutek pred začetkom prvenstva, da sem želela na stavnici vplačati določeno vsoto na končno zmago Šentjurja. In mi je Dragiša odvrnil: >Dra-ga, ne vem, če se dovolj spoznaš na šport.< Moj boter je slišal pogovor in dandanes me večkrat zbode, zakaj mu nisem rekla, da resno mislim. Krasne počitnice bi si lahko privoščila.« Če bi Dra-giša prestopil h Krki, potem (skoraj) zagotovo s prvim mestom Tajfuna ne bi bilo nič. »Mož zelo ceni Džikića in še pogodba je bila mamljiva. Obenem je tarnal, da ga bo bolelo za njegove fante v Dragiša Drobnjak, ključni mož zasedbe trenerja Dejana Mihevca, ki je državni košarkarski prvak. Najraje so v naravi, v ospredju je vselej igra. Z leve Suzana in Georgina ter Dimitrije, Dragiša in Aleksandar. Šentjurju. >Denar ni vse, tvoje srce je na Štajerskem, zato ostani tam,< sem mu svetovala. Včasih mi reče: >O ti, čarovnica moja< ...« Oba za Aba ligo Dragiša je izjemno hvaležen sogovornik, kaj šele Suzana. »Kako sva se spoznala? V savni. Otrokom sva dolgo govorila, da sva se prvič videla v knjižnici. No, kasneje sva jim izdala resnico. Predstavil naju je skupni prijatelj. Dragiša je bil ves zaraščen, z dolgimi lasmi kot iz pragozda, toda s plavimi očmi. Takoj mi je bil všeč.« Dimitrije je na svet privekal leta 2006. »Ko je Suzana zanosila, je imela odlično službo. S solastnikom je vodila modno agencijo. Obetala se ji je uspešna kariera. Pogovorila sva se. Začel sem z dejstvom, da športna pot ni večna, in nato obljubil, da ji bom vse skupaj nekoč vrnil. Da bom pazil na otroke, skrbel za njih. Suzana zdaj obnavlja stike in se pripravlja na vrnitev.« Kaj pa košarka? »Rad bi ostal v Šentjurju. Nismo še ničesar dorekli. Aba liga? Menim, da gre za edinstveno priložnost (Suzana je prikimala, kar je pomenljivo, op. p.), ki se takšni sredini morda ponudi le enkrat. Morala bi jo unovčiti. Menim, da nima česa izgubiti.« Pediater, da te kap Nadimek Drole je dobil v mladinski reprezentanci, avtor je bil Rašo Nesterović. Goran Dragič pa je pred tedni tvitnil, da je Dragiša kot vino; saj veste, starejši kot je, boljši je. Po Triglavu je igral za Krko, Slovan, Olimpijo in Tajfun, služil je še na Poljskem, v Nemčiji, Belgiji in Italiji. »Za Neapelj sem imela slab občutek. Tamkajšnji južnjaki so veliko bolj prebrisani kot na primer Balkanci. Želela sva, da bi zdravnik pregledal najinega dojenčka. Svetovali so nama določenega pediatra. V čakalnici so bili ljudje v povprečju stari 80 let, zdravnik je malega malo potipal, plačala pa sva točno sto evrov. Nismo bili dolgo tam ...« Turow, Napoli, Oostende in Alba so bile tuje postaje. »Morda nisem bil izrazito talentiran košarkar, a sem ne glede na to želel doseči določeno, recimo temu dokaj visoko raven. Upošteval sem nasvet, da mi bo to uspelo z garaškim delom. To skušam dopovedati mlajšim igralcem.« Z Georgino vsi skupaj Kapetan štirih klubov in osemkratni državni prvak je bil prisoten pri prvem porodu. Tudi glede tega dogodka bi lahko posneli film. »Po zadnjem pregledu z ultrazvokom nama je zdravnik dejal, da bo punčka. Izbrala sva ime in nakupila nekaj stvari. Suzana je rodila, babica je dvignila otroka, si ga ogledala in dejala: >Na, tu imata vajino punčko! < Suzana me je vsa izmučena na široko pogledala in vprašala: >Ja, kaj pa je to? < Samo ne vem sem izustil. >A je lahko Dimitrije? < je še zašepetala. >Seveda, zakaj ne,< sem ji takoj odgovoril.« Za drugega sina je ime izbral Dragiša. »Mene bi morali poimenovati Aleksandar, a si je mama premislila. Žal pred petimi leti nisem bil pri porodu, saj sem že treniral z Napolijem.« Najlepše je bilo bržkone v Belgiji. »Suzana je rekla, da mora v porodnišnico. V čakalnici sem bil z Dimitrijem in Aleksandrom, nato smo spoznali Georgi-no,« je enega od mejnikov Drobnjakovih orisal Dragiša. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Hrust Dragiša je nebogljen v ženinem objemu. FOTOREPORTAŽA 29 Ko se Savinja izkaže kot divja voda. Gledalci so lepo zapolnili prostor na Špici in uživali v predstavah najboljših. Na Špici eden za drugega Pretiravali bi, če bi zapisali, da je celjski kajakaški center na Špici pokal po šivih ob tekmi evropskega pokala v spustu na divjih vodah. Je pa bilo zelo blizu temu, potem ko je Dušanu Kondi ter vsem njegovim prijateljem, znancem in nenazadnje sponzorjem, uspelo herojsko opravljeno delo. Res je, da je bilo v ospredju tekmovanje, vendarle pa je množica, ki je na Špici še kako uživala, na vsakem koraku prišla na svoj račun. Vrhunec je bil nočni finale pod reflektorji, ko je Savinja dobila svojo pravo podobo, ob njej pa smo lahko zasledili številne znane obraze. Ti so ob odlično izvedeni športni prireditvi dali skrbi znova na stran. MITJA KNEZ, foto: SHERPA Podelitev pokalov je bila ob 23. uri, ko je na Špici še vedno vztrajala množica ljudi. Dušan Konda je bil po izpeljanem športnem dogodku vidno utrujen. Jasno, ko pa so bili za njim zelo naporni dnevi priprav na spektakel. Konda si že dolgo prizadeva, da bi prišlo do izboljšanja proge po Savinji, potem ko je trenutna enostavna, z nekaterimi »popravki« pa bi se lahko ob bok postavila zahtevnejšim v Evropi. Morda bo k uresničitvi njegove dolgoletne želje pripomogel tudi celjski župan Bojan Šrot. Športni dogodek je izvrstno povezoval Marjan Makovec-Maki. Prihaja iz Rateč na Gorenjskem. Govori kar sedem svetovnih jezikov in to je dokazal tudi na Špici. Tudi Snežano Delakordo, strokovnjakinjo za odnose z javnostmi in veliko ljubiteljico športa, smo lahko zasledili v množici. Skupaj z malo Evo, ki je na svet prijokala 5. marca. Domači tekmovalec Simon Brus, sicer specialist za slalom je za pičlo stotinko zgrešil tretje mesto. Pogovor, ki mu ni bilo videti konca. Nestl Aljančič (povsem levo) dolgoletni predsednik Hokejske zveze Slovenije, Bogdan Gabrovec, predsednik OK Slovenija, Samo Uršej, direktor HSE, Dušan Konda in Tone Hočevar, olimpijec v kanuju iz leta 1972, sicer oče Simona Hočevarja. 30 NAMIG ZA IZLET Po železni cesti v klet in nazaj Sobotni izlet z muzejskim vlakom iz Celja do Podčetrtka in Imenega Sobota je po novem poseben dan. Če se človek z domačega hriba zapelje proti civilizaciji, obstaja namreč velika verjetnost, da bo ta dan v tednu na relaciji med Celjem in Podčetrtkom ugledal puhajočo podobo muzejskega vlaka z zelenimi vagoni. In to dandanes ni ravno vsakdanja slika. Kot povsem netehnični tip človeka pri najboljši volji ne vem, kaj je takšnega na vlakih, ampak večina otrok je nora nanje. Navdušenje mojega osemletnika pa že meji na rahlo obsesijo. In zato je bil sobotni izlet z muzejskim vlakom samo vprašanje časa. Ob nakupu vozovnice po- v poštev samo ena postaja - sebnih turističnih aranžmajev ne ponujajo, a si je mogoče svoj železničarski dan organizirati povsem po svoje. V promocijski zloženki Dežele Celjske, ki jo na naslovnici krasita dva simpatična fantička z zguljenim kovčkom, so nas poučili o različnih možnostih in doživetjih. Tako svoje turistične bisere na ogled ponujajo Olimje, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur in seveda knežje Celje. Za ul-timativne železničarske navdušence pa tako ali tako pride zadnja. Če ste med tistimi, ki vedo, kje je Imeno, zagotovo nimate pojma, kaj bi tam počeli. Dva navdušena mulčka in v usodo vdana mamica smo se tisto vročo soboto podali na pot presenečenj. Ko po lesenih klopeh poskakuje veselje Vlak s celjske železniške postaje odrine pet čez polde-veto dopoldne. Ne glede kako vztrajno sem otrokoma pojasnjevala, koliko je ura, sem ti- Lesene klopi so vse prej kot udobne, a so kljub temu vedno polne smeha, petja in dobre volje. sto jutro najmanj stokrat slišala zateglo javkanje, naj že vendar pohitim, ker bomo samo zaradi mene več kot očitno zamudili. Temu primerno je bilo vsestransko olajšanje, ko smo se končno sesedli na lesene klopi starinskih vagonov. Če koga, na muzejskem vlaku ne moreš srečati zadrgnjenega poslovneža v poslovni obleki in s polno aktovko skrbi. Izletniško navdušenje se je širilo s klopi na klop, majhni otroci, starši z dojenčki, dedki in babice ... Pričakovanje novih doživetij v prostem dnevu je bilo preprosto nalezljivo. Skozi okna, ki se odpirajo in zapirajo s pomočjo mehanskega sistema usnjenega traku, je prijetno pihljal veter, najbolj pogumni pa so tudi med vožnjo stali na zunanjem balkončku vagona in mimobe-žnim navdušencem mahali v pozdrav. Ni trajalo prav dolgo, ko smo se tudi sami počutili kot potujoča mala atrakcija. Četudi mi je bilo kmalu povsem jasno, da so muzejski vlaki z razlogom muzejski. Požar, panika in gasilci Na Grobelnem je vlak zavil na manj znane železniške tire. Pravzaprav smo si Šmarje in kraje, ki so sledili, s perspektive železne ceste ogledali prvič. »Bi bilo pa strašno nerodno, če bi jim v Stranju z napisa na postaji t dol padel,« je zamišljeno pokomentiral dru-gošolec, medtem ko je vlak že počasi sopihal proti Podčetrtku. Tam nekje se je trava ob železnici prvič vžgala in eden od italijanskih potnikov je uprizoril mini obveščevalno--reševalno akcijo, a so ga pomirili, da gasilska enota vozi tik za nami. Eno od posebnih dilem, kako se z železniške postaje pride do katere od ponujenih turističnih atrakcij in lepih destinacij, je na postaji Toplice v Podčetrtku rešil cestni vlakec, ki je vabil v Olimje. Ampak našo odpravico je zanimal resničen vlak. Navdušujoča moč parnega stroja V Imenem se je impozantna kompozicija ustavila in sledil je desetminutni postanek. Končno mi je naš družinski železničarski ekspert lahko na primeru razložil, kako po obvodnem tiru spravijo lokomotivo znova na čelo kompozicije. Seveda z zadnjico obrnjeno naprej. Strojevodja, ves črn in umazan od saj, nam je razkazal peč, v katero zmečejo približno osem ton premoga, ob čemer za paro porabijo še vsaj 12 tisoč litrov vode. Preden se ogromna kolesa tudi zares premaknejo in za seboj potegnejo velikansko težo, morajo kurjači kuriti vsaj osem ur. »Ko ne vozim tega, vozim dizlove lokomotive. Saj smrdi ravno tako,« je nasmejano razložil strojevodja. No, da ... priznam. Parne lokomotive so nekaj posebnega. Brez dvoma se lahko človeštvo pohvali še s kakšnim bolj impozantnim odkritjem, ampak tako od blizu so »čufar-ce«, kot jim pravi sine, precej impozantna reč. V hlad vinske kleti ali kopalnega bazena Zadnja postaja Imeno se vam bo morda res zdela na koncu sveta, vendar skriva marsikaj zanimivega. Le nekaj korakov od postaje je namreč vhod v veliko klet posestva Emino. Prijeten hlad debelih zidov pomiri in osveži tako mlado kot staro. Za prve imajo sok modre frankinje, za polnoletne, ki pridejo z vlakom, pa je degustacija sploh brez omejitev. Dvorano v prvem nadstropju v glavnem odlikuje »fantastičen pogled na železniško progo«, je ugotavljal bodoči strojevodja. »Imate srečo, da ste tako blizu železnice. Tako boste brez težav v svet odpeljali tistih 200 tisoč litrov vina,« je pametoval mali. No, morda bodo pri pol milijona litrih, kolikor imajo v kleti kapacitet, tudi v resnici začeli razmišljati o železniškem oknu v svet. Za zdaj jim vlak pripelje le kakšnega obiskovalca več. Sobotni dan smo tokrat sklenili s kratkim postankom v kopalnem parku Aqualuna. Ker nas je sprevo-dnica na vlaku že ravno tako prijazno spomnila, da ima kopališče ravno ta dan prost vstop. Ampak to priložnost je izkoristilo vsaj še pol Slovenije, ki je v silni gneči že malo hodila drug čez drugega. Ampak kot je zvečer pisalo v počitniškem dnevniku nekega fantka, dneva na vlaku ni moglo pokvariti prav nič. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA V ogromnih cisternah kleti Emino Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah je prostor za kar pol milijona litrov vina. REPORTAŽA 31 Ko pripeka poletno sonce, vas pod svoje okrilje z veseljem sprejme prijetna senca zelenega gozdiča pri Brkatem somu. K temu lahko dodate še osvežitev z naravnim sokom ali s slastno ravno prav kislo limonado. Če tudi to ne ohladi razgrete glave in srca, vam preostane še skok v vodo. Vdih življenja Ob Šmartinskem jezeru zaživel nov kotiček za druženje - Zabavno in aktivno spoznavanje jezera Novo, drugače, okusno, osvežilno, navdihujoče - za dušo in brbončice. Tako bi lahko opisali Brkatega soma, ki od začetka meseca domu-je ob Šmartinskem jezeru. Gre za nov kotiček za druženje, ki ga je v želji po oživitvi sicer priljubljene izletniške točke uredila Mestna občina Celje. Za vsebine bo skrbel Celjski mladinski center, ki bo del svojega programa prenesel ob jezero in s tem obiskovalcem ponudil dodatne vsebine s področja kulture, športa, a tudi kuli-narike in različnih prostoča-snih aktivnosti. Sproščeno uživanje za vse generacije Tako bodo od petka do nedelje popoldnevi obogateni s pestrim dogajanjem, ki bo dostopno vsakomur. Družinske popoldneve bodo zapol- njevale gledališke predstave in otroške eko delavnice. Otroci bodo lahko v družbi Brkatega soma v naravi praznovali rojstne dni in po želji z anima-torji lovili in ujeli pesojedega soma, iskali celjsko nindžo, šli na čajanko s teto Justo ali se družili z gozdnimi palčki. Na brežine Šmartinskega jezera, v prijeten objem naravne in lokalno obarvane gostinske ponudbe se bodo selili tudi številni kulturni dogodki, od koncertov in recitalov do likovnih in fotografskih razstav domačih in tujih avtorjev. S kulinaričnimi dobrotami in tudi z ekološko pridelano hrano se bodo predstavljali različna društva, gostinci, šole in posamezniki. Tako se bo del Somovega gozdiča tu in tam spremenil tudi v tržnico različnih izdelkov. Zgodba lepih spominov »Da nam je bilo zaupano upravljanje Brkatega soma, za nas ni le naloga, ki jo želimo zares dobro opraviti, in tudi ni samo potrdilo, da pri svojem delu napredujemo. Najbolj je pomembno sporočilo, da občina s tem ustvarja nova delovna mesta za mlade, širi možnosti ustvarjanja izkušenj, učenja in razvoja Brkati som bo v juniju med ponedeljkom in četrtkom odprt med 14. in 20. uro, ob petkih med 13. in 21. uro ter ob sobotah in nedeljah med 11. in 21. uro. Delovni čas v juliju in avgustu bo nekoliko daljši, in sicer med ponedeljkom in četrtkom med 12. in 21. uro ter od petka do nedelje med 10. in 22. uro. ter se zaveda izzivov, ki jih mladi prinašamo. Tudi to je pomembno sporočilo, ki ga prinaša Brkati som, seveda poleg temeljnega cilja: turistično, športno, kulturno in kulinarično obogatiti in osvežiti bregove Šmartinskega jezera. Vendar ne na kakršenkoli način, ampak v sinergiji z okoljem v najširšem pomenu besede. Brkati som je bil postavljen z vso skrbnostjo in na takšen način ga želimo predajati gostom. To je skupna zgodba, za katero želimo, da jo pišejo v svojih prijetnih spominih vsi Celjani in da vanjo vstopa čim več turistov,« pravi direktorica Celjskega mladinskega centra Glorjana Veber. Od kod ime? »Ideja za ime kavarne se je utrnila v Mestni občini Celje in je bila prav tisto, kar smo v mladinskem centru iskali. Želeli smo namreč, da ime Raziskujmo Šmartinsko jezero Za letošnje poletje so v Zavodu Celeia Celje pripravili vodene oglede po Ekosistemski učni poti ob Šmartinskem jezeru. Učna pot ob obali jezera je zasnovana nekoliko drugače kot klasične gozdne učne poti. Njeno vsebinsko izhodišče ni gozd, temveč kulturna krajina z raznolikostjo prirejenih in naravnih ekosistemov. Obiskovalci lahko primerjalno spoznavajo značilnosti naravnih in antropo-geno pogojenih ekosistemov. S slikami so predstavljene značilne vodne in obrežne rastline ter živali, med njimi ribe, dvoživke in ptice. Voden sprehod po učni pot traja eno uro, zbirno mesto je na parkirišču pri pregradi Loče. povezuje jezero in njegovo zgodovino, da ima kulturno izročilo in bogato vsebinsko sporočilo, deloma pa smo se želeli navezati tudi na legendo o pesojedem somu, ki je predstavljena v našem mladinskem hotelu Hiši legend,« še pravi Vebrova, ki je razkrila tudi, od kod izvira ime: »Z Brkatim somom so povezani številni miti in verovanja, nastopa pa tudi kot ključna literarna oseba v Jalnovih Bobrih. Tako so predvenetski popotniki boga slavili kot ribo in velikanski Brkati som je bil tisti dobrotnik, ki je ljudi ločil od živali ter jih spremenil v svoje oči in orodje na površini Zemlje. Obstajal je ritual, ko so ljudje novorojenčke nekaj tednov po rojstvu namočili v jezero. Priplaval je Brkati som, se jih dotaknil in obenem vanje prenesel del svoje duše. Običaj so poimenovali >somu krasti dušo<. V tistem trenutku se je v očeh malih ljudi ukre-sala iskra in spregledali so. Obstajalo je tudi verovanje, da je som predal v uporabo svojo dušo in modrost ljudem, v temnih jezerskih globinah pa na varnem plava le njegovo telo, v katerega se vračajo duše umrlih in čakajo na novo rojstvo.« LEA KOMERICKI Foto: SHERPA in LK Za ponudbo v lokalu bo skrbela vodja kavarne MCC Ivana Ristič, ki obljublja, da bo ponudba tako kot prostor posebna in enkratna. »Mogoče bo poskusiti domače kekse in zavitke s sladoledom, obiskovalci se bodo lahko odžejali z odličnimi naravnimi sokovi z meto in meliso, vsak dan bomo pripravili kakšno kulinarično presenečenje.« K sodelovanju so povabili lokalne pridelovalce in kmete, dobrote pa bodo občasno predstavljala tudi razna društva. Medtem ko bodo starši uživali v senci in srkali slastno limonado, se bodo lahko kratkohlačniki podili po dobro opremljenem in lepo urejenem igralnem parku, ki ga je lani postavila Mestna občina Celje. 32 ŽIVALSKI SVET KUZA ZA ZGLED Socializacija in vzgoja psa (2. del) Zgodnja socializacija in vzgoja novega pasjega prijatelja sta bistvenega pomena za kasnejše prijetno skupno življenje. Žal za to ne obstaja hitra pot, ampak gradnja pravilnega odnosa zahteva veliko našega časa in potrpljenja. Predstavili vam bova nekaj osnovnih vprašanj, ki se najpogosteje porajajo novopečenim lastnikom. Kako določiti hišna pravila? Vsak pes, ki živi z nami, naj bi obvladal osnovna hi- Tamara Jager s Tio (levo) in Eva Gologranc s Hillom, dolgoletni članici Kinološkega društva reševalnih psov Celje in vodnici reševalnih psov, pripravljata rubriko Kuža za zgled. Odgovarjata tudi na vaša vprašanja, povezana z vzgojo psa. Pišete jima lahko na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. šna pravila oziroma hišni bonton. Zato vam svetujeva, da se že pred prihodom psa doma dogovorite, kaj mu bo dovoljeno in kaj ne, ter se nato tega tudi držite. Pri teh pravilih morate vztrajati vsi člani družine, saj bo le tako vaš mladiček dobil jasno informacijo o tem, kaj lahko počne in česa ne sme. Največjo napako delajo ljudje, ko mladičkom na primer dovolijo spati v postelji ali na kavču, a kasneje, ko odrastejo, tega ne smejo več početi. Psu ni jasno, kaj je naredil narobe, da nima več tega privilegija, in je zmeden. Večkrat se tudi zgodi, da psu dovolimo, da skoči na nas, ko smo v trenirki, a ko pridemo iz službe lepo urejeni, tega ne sme početi. Tudi s tem psa samo zme-demo, saj žal ne loči naših oblačil. Najbolje je torej, da premislimo, kaj želimo od psa, in se tega nato držimo vsi člani družine celo pasje življenje. Za dober odnos Zagotovo je obisk pasje šole prvi korak, saj nam tam dajo napotke glede vzgoje in šolanja psa. Po najinem mnenju si je za dober odnos s psom treba vzeti čas, ki ga kakovostno preživimo skupaj. V pasjih šolah ponujajo še ogromno aktivnosti po končanem osnovnem šolanju in zagotovo boste našli takšno, ki bo obema ustrezala. Treba je postaviti jasne meje in se jih držati, prav tako ne smemo psa počlovečiti niti biti do njega prestrogi. Vse, kar kasneje zahtevamo od njega, ga moramo prej naučiti, pri čemer ne smemo pozabiti na obilo pohval in na nagrade. Sliši se mogoče enostavno, vendar zahteva veliko časa in potrpljenja. Je obiskovanje pasje šole dovolj? Seveda ne. V pasji šoli se naučimo, kako s psom ravnati in na katere stvari moramo biti pozorni. Potem je odvisno od nas, koliko časa in truda bomo namenili svojemu psu. Svetujeva vam, da se približno do drugega leta res bolj posvetite njegovi vzgoji, saj je zamujeno kasneje težje nadoknaditi. Ne pozabimo se vprašati, zakaj smo psa sploh kupili. Nekaj najlepšega je, ko nas lahko vzgojen pes spremlja skoraj povsod in nam ne predstavlja obremenitve, temveč užitek. Naravno zdrav pes V Celju so se zbrali izkušeni strokovnjaki z različnih področij naravnih pristopov zdravljenja živali. Pet izkušenih predavateljic, večinoma iz veterinarske stroke, je spregovorilo o tem, kako podpreti imunski sis- же&гаи VeLIKe LJUB6ZNE Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje avtor: Luka Žerjav tem in z naravnimi pristopi ohraniti ali povrniti zdravje živali, kako z akupunkturo premagati bolečino, katera so ključna homeopatska zdravila za domačo lekarno, zakaj je bioresonanca tako uspešna pri zdravljenju kožnih težav ljubljenčkov, kako naša stanja (vzorci vedenja, destrukcije ...) vplivajo na živali. Manjkali niso niti praktični nasveti fizioterapevtke za male živali z demonstracijo masaže zdravega psa. Seminar je bil namenjen vsem, tako neizkušenim lastnikom živali kot strokovnjakom, ki bi radi razumeli in prepoznali simptome obolenj ter omogočili svojemu družinskemu članu dolgo in zdravo življenje. Pomembno je poudari- ti, pravi Helena Dolšak, da »zagovorniki holistične veterine ne želijo nadomestiti konvencionalne veterinarske medicine, temveč v sodelovanju vašemu ljubljenčku ponuditi najboljše iz obeh svetov; z zlitjem alternativne in medicinske prakse namreč izboljšujejo zdravje in življenje živali na popolnoma naraven način«. Celodnevni seminar v organizaciji soustvarjalk projekta Naravno zdrav pes, Majdi Kosi in Helene Dolšak, je bil v dvorani čolnarne na Špici ob prijetni sprehajalni poti in je pritegnil slušatelje iz vse Slovenije. »Redki udeleženci so prišli pravzaprav iz Celja, čeprav imamo v knežjem mestu kar tri kino- www.vb'sentj ur.si veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: Ч^^НГ F - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 3210 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Clonarjeva 2, Ljubljana)! loška društva in veliko aktiv- opogumilo in udeležilo na- nih in odgovornih vodnikov slednjič,« dodaja Majdi Kosi, psov, tovrstni izobraževalni ki s kolegico že snuje nove dogodki pa niso prav pogo- delavnice sorodnih vsebin. sti. Morda pa se jih bo več AB ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN 33 Žalska noč in Poletje v Žalcu Letošnja prireditev Žalska noč in dan bo v soboto, 20. junija, z osrednjim dogajanjem na Šlandrovem trgu. V dopoldanskih urah bodo športne aktivnosti v Športnem parku Žalec, popoldanski del prireditve pa bo na Šlandrovem trgu. Tam bo najprej promenadna vožnja starodobnih koles, motorjev in VW-vozil ob 16. uri. Sledi povorka godb na pihala, mažoretk in hmeljarskih starešin in princes. Dogajanje bodo popestrili tudi ponudniki sejma domače obrti in izdelkov. Akrobatski nastop skupine Dunking oežeia ceusKd MAVRIC devils bo sledil po promenadnih sprehodih ob 18. uri, nato bo prišel na vrsto glasbeno--zabavni del prireditve po 19. uri z ansambli Golte, Rok'n'band in Atomik Harmonik. S prireditvijo Žalska noč in dan začenjajo aktivnosti v okviru dogodkov Poletje v Žalcu, ki bodo na Šlandrov trg pripeljali številne koncerte, plesne in pevske nastope, kino pod zvezdami ter animacije za najmlajše. Organizatorji so pripravili tudi bogat počitniški program aktivnosti za otroke. Več informacij na www.zkst-zalec.si. OZI Zeleno zlato in trgovinica Savinjski hram BBlagovna znamka Zeleno zlato združuje pridelovalce in predelovalce domačih izdelkov Spodnje Savinjske doline. Trenutno združuje 19 različnih ponudnikov. Izdelke blagovne znamke najdete v trgovinici Savinjski hram na Podeželski tržnici. Trgovinica Savinjski hram je svoja vrata odprla decembra 2013. V njeni prodajni ponudbi je več kot 160 različnih vrst domačih pridelkov in izdelkov (orehi, kruh, mlečni izdelki, jabolčni kis, jabolčni krhlji, ekološka moka, bučno olje, kislo zelje, repa, marmelade, čaji, med, začimbe, vložena zelenjava, mesni izdelki ...) 19 različnih dobaviteljev z območja Spodnje Savinjske doline, večina jih je iz občine Žalec. Kamp Dolina: urejenost, mir in gostoljubnost Kamp Dolina uspešno posluje že več kot 50 let. To je bil prvi zasebni kamp v bivši Jugoslaviji. V vseh teh letih je prejel številna priznanja tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Ime Prebolda in Slovenije je popeljal na vse celine sveta. Med kampi slavi po urejenosti, čistoči, miru in seveda prijaznosti in gostoljubnosti, kar gostom pomeni zelo veliko. V kampu prevladujejo stalni gostje, mnogi med njimi ga obiskujejo 10, 20, 30 in celo 40 let, in to redno. Gostje obiskujejo tudi zgodovinske in turistične znamenitosti v bližini. Mnogi prekolesarijo na dan tudi 50 kilometrov in v kamp se vračajo vedno zadovoljni in navdušeni nad lepotami in urejenostjo krajev in domačij po Savinjski dolini. Slovenija je v očeh turistov, ki si jo privoščijo za nekaj dni, pravi biser. Kamp vodi že tretja generacija družine Vozlič, ki upa, da se bo tako tudi nadaljevalo. Pri Ferkovih - domačija v objemu narave Domačija Pri Ferkovih se nahaja na Ločici pri Vranskem, natančneje v Jakovem Dolu. Je idealna točka za sprostitev telesa in duha, kjer vas v objemu narave zjutraj prebudi petje ptic. K Ferkovim lahko pridete na enodnevni izlet ali večdnevno razva-janje, saj se lahko nastanite v gospodarjevem ali družinskem apartmaju. Poleg tega je turistična kmetija Pri Ferkovih idealna za prirejanje poslovnih srečanj, zabav ob rojstnem dnevu, piknikov v poletnem času ... Z domačimi pridelki njihove in sosednjih kmetij si lahko sami pripravite eko obroke ali se prepustite Polon-činemu razvajanju. Na kmetiji se lahko družite z domačimi živalmi (konji ...) ali se odločite za športno--rekreativno (plezalna stena, številne markirane planinske poti, kolesarjenje), kulturno (muzeji, sakralni objekti) ali izletniško (naravni park Čreta, kraška jama Škadavnica) ponudbo Vranskega, kjer vsakdo lahko najde kaj zanimivega. Vabljeni na domačijo odprtih vrat. Več na: www.pri-ferkovih.si. Na degustacijo v Staro štalo Na robu Savinjske doline, kjer Zasavsko hribovje zapira pot med Štajersko in Kranjsko, je občina Tabor, v zaselku Miklavž pri Taboru pa kmetija Laznik. Že tradicionalno se ukvarja z živinorejo in s poljedelstvom. Domači vso krmo pridelajo doma in tako pridobijo najboljšo krmo za živali. Pridelavo koruze so opustili in se vrnili k seneni krmi in žitom. Ves čas pa so skrbno ohranjali recepte za pripravo domačih dobrot in suho-mesnatih izdelkov. Vsako prvo soboto v mesecu vam je v prodajalni na kmetiji Laznik na voljo sveže goveje in svinjsko meso. Celo leto je mogoče pri njih kupiti suhomesnate izdelke in druge dobrote. Novost v ponudbi kmetije je Stara štala. V »marofu«, v prostoru nekdanje »štale« so uredili prostor za degustiranje svojih izdelkov. Pri tem so se trudili, da bi ohranili vse arhitekturne značilnosti prostora, zato so ambient opremili iz smrekovega lesa, posekanega v svojem gozdu. Prostor je tako opremljen za degustacijo, ki se je lahko udeleži do 50 oseb. Staro štalo oddajajo tudi za piknike in ostale dogodke. Več informacij www.kmetija-laznik. si ali Adi: 041 543 396. Luka Laznik s kmetije Laznik, Sabina Palir, vodja programa turiz Brglez in Tomaž Vozlič iz Kampa Dolina. 34 REKREACIJA V nogometnem obračunu so se izkazali gasilci. Predstavnike Slovenske vojske so premagali s 3:0. Gasilci proti vojakom Gasilska zveza Žalec je ob 60-letnici delovanja pripravila nogometno tekmo med ekipama gasilcev in Slovenske vojske oziroma ministrstva za obrambo. Rekreativna preizkušnja je sodila v sklop dogodkov, ki so jih spodnjesavinjski gasilci pripravili ob letošnjem praznovanju jubileja GZ Žalec, katerega geslo je: »Z ramo ob rami rešujemo, skupaj tudi praznujemo.« Kljub temu da je imela tekma na Vranskem v prvi vrsti družabno-rekreativen značaj, so se ljubiteljski nogometaši tako iz ekipe gasilcev kot iz ekipe ministrstva za obrambo borili po svojih najboljših močeh. Uspešnejši so bili gasilci, ki so s 3:0 premagali ekipo Slovenske vojske. Ves dan je bila v gasilskem domu v Prekopi na ogled tudi muzejska gasilska zbirka, ki je bila od leta 2000 do letos spomladi na ogled v prostorih podjetja Inde v likvidaciji. Občina Vransko se je letos v sodelovanju s tamkajšnjim zavodom za kulturo, turizem in šport odločila, da ji priskrbi ustreznejše prostore v Prekopi. ŠO, foto: arhiv GZŽ Dobrodelni tek Veselih nogic Predsednica društva Spomenka Valušnik je povedala, da je prireditev kljub visokim temperaturam obiskalo lepo število udeležencev. »Poleg tega smo delili pomembno sporočilo vključevanja v družbo, saj je prišlo veliko staršev otrok s posebnimi potrebami, ki so pretekli krajšo progo skupaj z otroki, ki so na vozičkih.« Društvo za pomoč otrokom z zaostankom v razvoju na različnih področjih Vesele nogice je minulo soboto v Laškem organiziralo drugi dobrodelni tek. Ta je bil namenjen ljubiteljem športa in rekreacije ter podpornikom oseb s posebnimi potrebami. Več kot sto tekačev je za dober namen zbralo skoraj tisoč evrov. Ljubitelji teka in podporniki Veselih nogic so imeli na voljo za tek dve progi, tisto, po kateri so tekli, pa so izbrali glede na svoje zmožnosti. Krajša proga Veseli Vodomček (800 metrov) je bila namenjena otrokom, invalidom in vsem, ki daljše proge ne bi zmogli. Vodila je skozi zdraviliški park. Daljša proga Vesele nogice (3.500 metrov) pa je bila speljana po ulicah mesta Laško in ob porečju reke Savinje. S plačilom prijavnine so udeleženci prireditve pomagali zbirati denar za kritje stroškov terapij ali nakupa pripomočkov za nego in nameščanje otrok s posebnimi potrebami. Del denarja, zbranega s prijav-ninami, bo namenjen za postavitev igral za otroke s posebnimi potrebami. Igrala bo društvo namestilo v parku v Laškem, prostor zanje je odstopilo podjetje Thermana. Spremljevalci in navijači so lahko uživali v otroških delavnicah in programu, ki so ga pripravili prostovoljci društva. Teku so se med drugimi pridružili člani Košarkarskega kluba Zlatorog, deskar Rok Marguč in deček Rene, ki je tudi s pomočjo prostovoljnih prispevkov dobrih ljudi uspešno prestal operacijo noge. TS, foto: URŠKA GOLOB S kolesom ali peš To soboto bo Celje znova v znamenju športnega izziva. Kolesarji in pohodni-ki se bodo podali na že 16. tradicionalni vzpon na Celjsko kočo. Obeta se vrhunski športni izziv z obilo druženja in zabave. Športno-družabni vzpon je za mnoge družine in tudi bolj zagrizene kolesarje ter rekreativce postal že tradicionalno druženje na pragu poletja. V 15 letih se je na priljubljen celjski vrh samo na dan vzpona povzpelo že več kot 22 tisoč udeležencev. Tudi letos je za nastop v konkurenci veliko zanimanja, pravi vodja korporativnega komuniciranja v Tušu Anja Marjetič. »S takšnimi prireditvami opozarjamo na aktivno preživljanje časa v naravi ter na po-hodništvo, slovenski nacionalni šport, ki ga letos še posebej podpiramo.« Vzpon se začne ob 10. uri. Kolesarji se bodo zbrali na parkirišču pred Planetom Tuš Celje, pohodniki pa na parkirišču pred železniškim podhodom pri odcepu za Zagrad. Prav vse udeležence prireditve bosta na cilju pričakala okrepčilo ter odlična zabava. LK Začetek kopalne sezone Sončna pripeka in poletne temperature nas spremljajo že kar nekaj časa, bližajo se tudi počitnice in tako so minulo soboto odprli celjsko letno kopališče. Posebnih infrastrukturnih novosti letošnja kopalna sezona ne prinaša, je povedala Maja Voglar iz družbe ZPO, ki upravlja s celjskim bazenom. Bodo pa vso sezono skrbeli za bogat spremljevalni program. Tako se bo možno preizkusiti v vodni košarki, novosti so tudi pri igranju odbojke na mivki. V sodelovanju s Športno zvezo Celje bo namreč mogoča tudi brezplačna vadba. Kot glavno novost je Voglarjeva izpostavila možnost vodnega praznovanja rojstnih dni. Bazen bo do konca meseca odprt vsak dan, seveda bo to odvisno tudi od vremena, od 10. do 19. ure. V juliju in avgustu bo kopanje možno že uro prej, saj bodo obiskovalce sprejeli že ob 9. uri. Nočno kopanje v tej sezoni ni predvideno. Za dnevno vstopnico bodo morali odrasli med tednom odšteti pet, ob koncu tedna pa šest evrov. Otroci do 12. leta se bodo med tednom lahko kopali za tri evre in pol, ob koncu tedna bodo starši za njihovo vstopnico odšteli pol evra več. Pri tem bodo na voljo tudi urne, popoldanske in opoldanske in vstopnice. Slednje veljajo od 12. ure do zaprtja bazena. Vse informacije o delovanju bazena, spremljevalnem programu in cene so objavljene na spletni strani družbe ZPO. LK Maraton po občinah Ob dnevu državnosti 25. junija bo v Šentjurju že 9. kolesarski maraton Od gasilskega doma do gasilskega doma v GZ Šentjur. Prireditev rekreativnega značaja, brez merjenja časa, organizira PGD Lokarje. Trasa vodi kolesarje po občinah Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Kozje in Dobje. Štart na daljši, stokilometrski trasi bo ob 8. uri. Pot vodi iz Lokarij, skozi Dramlje, Lutrje, Dolgo Goro, Ponikvo, Zgornje Selce, Završe, Grobelno, Slivnico, Loko pri Žusmu, Dobrino, Žegar, Prevorje, Lesično, Podlog pod Bohorjem, Šentvid pri Planini, Planino, Dobje, Kalobje, Jakob in Šentjur ter nazaj v Dole. Udeleženci na pol krajši progi bodo kolesarili iz Lokarij skozi Dramlje, Lutrje, Dolgo Goro, Ponikvo, Zgornje Selce, Završe, Grobelno, Slivnico, mimo piščančje farme - Voglajna, na odcep za Kalobje, v Jakob, Šentjur in nazaj v Dole. Trasa obvozi vseh 12 gasilskih domov v GZ Šentjur. V času prireditve bodo vsi gasilski domovi odprti, kolesarjem pa bodo ponujali hladno vodo in sadje. Kolesarski maraton bo ob normalnem prometu brez dodatnih zapor na cestišču. Kolesarji morajo zato upoštevati cestnoprometne predpise. Na vseh kritičnih točkah na cestah bo rediteljska služba, ki bo nadzirala maraton. Gasilska vozila bodo spremljala kolono kolesarjev na začetku in na koncu. Predvidenih je 44 rediteljskih točk z dežurnimi člani gasilskih društev, zagotovili pa bodo tudi pomoč ob morebitnih zdravstvenih, tehničnih ali kakšnih drugih težavah. Zaključek kolesarjenja je v Dolah predviden ob 14. uri. StO REKREACIJA 35 Gorski kolesarji so po večletnem trudu vendarle tudi v Sloveniji dobili svoj uradni prostor pod soncem. V Celju so v okviru pilotskega projekta RuBike moči združili Mestna občina Celje, celjska enota Zavoda za gozdove Slovenije in Športno društvo Brez bremz ter v prvem delu tudi občine Laško, Štore in Vojnik. Zaorali so ledino in s pomočjo evropskega denarja uredili in označili dve novi gorskokolesarski poti. Čeprav nista dolgi, sta legalni, pravijo kolesarji. Gorsko kolesarstvo je v časa v naravi. Še večji razvoj zadnjih dveh desetletjih postalo priljubljena rekreativna dejavnost, ki nudi zdravo in aktivno preživljanje prostega gorskega kolesarstva v Sloveniji omejuje nedorečena in nemalokrat nasprotujoča si zakonodaja, še posebej na Pot Na Vrheh meri približno dva kilometra in vodi od Celjske koče mimo lepih razgledišč proti Vipoti. Je bolj položna in primerna za nezahtevne kolesarje, tudi za družine. Približno kilometer poti Stari plac je bolj adrenalinski in je namenjen tehnično bolje podkovanim kolesarjem z več kondicije. Pot se namreč s strmejšimi odseki spusti v Pečovniško dolino. Obe poti se priključita na asfaltno cesto, ki vodi na Celjsko kočo. področju odgovornosti pri uporabi poti in urejanju razmerij z zasebnimi lastniki zemljišč. »Medtem mnoge države gorsko kolesarjenje že vrsto let prepoznavajo in tržijo kot obetavno rekreativno in turistično dejavnost,« razlaga Robert Hostnik iz celjske enote zavoda za gozdove. »Kolesarji imajo opravka s štirimi zakoni. Največja težava pa je lastništvo. V Sloveniji je namreč kar 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Če želimo urediti poti, namenjene gorskim kolesarjem, je treba tem lastnikom najprej plačati odškodnino, prav tako je treba določiti odgovornost, če se komu kaj zgodi.« Celjani, ki so v Sloveniji prvi zagrizli v kislo jabolko urejanja tega področja, so imeli srečo glede lastnika. Celjska občina ima namreč na območju Pečovnika v lasti kar 200 hektarjev gozda, ki so ga pred več kot 500 leti mestu podarili Celjski grofje. Večnamenska uporaba gozdnih vlak Kot so pojasnili snovalci projekta RuBike, so za ureditev gorskokolesarskih poti najprimernejše že obstoječe gozdne vlake. »Poskrbeti je treba za večnamensko rabo. Obstoječe vlake so sicer prvotno namenjene gospodarjenju z gozdom in spravilu lesa, a so lahko hkrati tudi kolesarska pot. Tako v Celju nismo delali novih gozdnih poti, ampak smo uredili in nadgradili obstoječe poti in vlake,« je pojasnil Hostnik, ki je razkril tudi to, da je treba na teh urejenih gozdnih vlakah les zdaj nalagati na traktorsko prikolico in ne več vlačiti po tleh. Ne le smotrna večnamenska uporaba, za dobro urejene poti je pomembno tudi skrbno vzdrževanje. Da bi se v prihodnjih letih izognili vi- ШШШШтшШШ-ЈгШл _____________________ Rekreacijska raba Pečovniškega gozda se je v zadnjem desetletju močno povečala, vedno več je tudi kolesarjev, ki se na Celjsko kočo pripeljejo po asfaltirani cesti, za spust pa mnogokrat uporabijo katero od planinskih poti. Kot je pojasnil Robert Hostnik, so z novima urejenima potema gorskim kolesarjem ponudili priložnost za alternativni spust. Obe poti sta, kot še pojasnjuje Hostnik, urejeni tako, da ju je možno prekolesariti tudi navkreber. Z »gorci« na Celjsko Kljub zakonodajni zmešnjavi so v celjskem mestnem gozdu uredili prvi uradni gorskokolesarski poti - Rekreacija za telo in sprostitev za dušo Izvajalci projekta RuBike so mislili tudi na vmesne postanke. Tako je celjska enota zavoda za gozdove na posameznih razglednih točkah postavila tudi izobraževalno-informativne table. Z njimi želijo kolesarje in pohodnike poučiti o pomembnosti mestnega gozda, njegovih posebnostih, značilnostih in znamenitostih. Podobne table bo mogoče srečati tudi ob drugih planinskih poteh. sokim stroškom vzdrževanja, so že med urejanjem poskrbeli za dodatno nadstandardno urejeno odvodnjavanje, ki ga je s finančnim vložkom omogočila celjska občina. »Pričakujem, da posebno vzdrževanje gorskokolesarskih poti v prihodnjih petih letih ne bo potrebno. Zato tudi s tem povezanih stroškov ne bo,« je v dobro izvedbo prepričan Hostnik. Poti bi radi podaljšali do doline Seveda si celjski gorski kolesarji želijo še več podobnih in predvsem nekoliko zahtevnejših poti. Pri tem so že v okviru pravkar končanega pilotskega projekta zasnovali okvirni idejni trasi za nadgradnjo in podaljšanje obeh novih poti do doline v smereh proti Robert Hostnik iz celjske enote zavoda za gozdove ljubitelje gorskega kolesarstva vabi, naj preizkusijo novi pridobitvi v Pečovniškem gozdu, in pravi, naj bodo pozorni na postavljene označevalne table. Poleg zemljevida nikakor ne smejo spregledati tudi obeh dodatni oznak. S spodnjo levo tablo z napisom »Fair play« želijo planince in kolesarje pozvati k izogibanju sporom, saj novi kolesarski poti deloma potekata po obstoječih planinskih poteh. Z desno tablo pa so želeli jasno sporočiti, da motokrosisti v gozdu niso zaželeni, a se, kot je priznal Hostnik, v zadnjem času pogosto vozijo okrog. Rifengozdu in Zagradu. »Večinoma bi potekali po obstoječih gozdnih prometnicah in kolovozih, v prihodnje pa bi jih bilo smiselno razširiti v mrežo gorskokolesarskih poti z vključitvijo zanimivih območij sosednjih občin Laško, Štore in Vojnik,« zaključuje Hostnik. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA Vožnja s kolesi po asfaltni ali makadamski cesti ter kolovozih je zakonsko že dovoljena. Novost pa je legalna vožnja po gozdnih prometnicah - vlakah in enoslednih poteh. Ker v Sloveniji še nimamo poenotenega označevanja gorskokolesarskih poti, je bil v okviru projekta po vzoru tradicionalne planinske markacije razvit in preizkušen tudi nov predlog za označevanje gorskokolesarskih poti, ki so go razvili v društvu Brez bremz. Tako boste lahko odslej v Pečovniškem gozdu poleg rdeče-belih opazili tudi modro-bele markacije. Te označujejo pot za gorske kolesarje in simbolizirajo kolesarsko gonilko. »Gonilka je bistveni člen, s katerim se kolesarji ločimo od motoristov in drugih motoriziranih uporabnikov,« je pojasnil avtor nove markacije in kolesarski aktivist, gorski kolesar Matej Kainz, tudi udeleženec znamenitega Transalpa in številnih gorskokolesarskih maratonov. 36 FOTOREPORTAŽA druženja Večer spominov in Akademija ob 70-letnici Novega tednika je bila pika na i letošnjega obeleževanja visokega jubileja Ena od misli iz govora dr. Toneta Kregarja: »Bil je glasnik modernizacije in novih časov, z njimi povezanih vrednot in nedvomno tudi politične propagande, a obenem dragocen gradnik nujno potrebnega samozavedanja in samozavesti tukajšnjih ljudi, ki so s tem, ko so se sami znašli na straneh časopisa, dobili občutek, da vendarle nekoga, in ne le njih same, zanimajo tudi njihova življenja in usode ter prihodnost njihovih otrok.« Bil je večer prepletanja preteklosti in sedanjosti, obujanja spominov in klepetov o aktualnih dogajanjih, srečanj starih sodelavcev in prijateljev ter spoznavanja novih. Vse to je bilo mogoče doživeti na petkovi slavnostni akademiji ob 70-letnici Novega tednika v Narodnem domu. Poleg sedanje ekipe, ki skrbi za vsebino in podobo obeh medijev, so se slovesnosti, ki je pomenila piko na i letošnjega prazničnega dogajanja, udeležili tudi številni upokojeni in nekdanji sodelavci ter gostje, s katerimi medijska hiša dobro sodeluje na različnih področjih. Večer je bil tako tudi zahvala za vse tiste, ki so kakorkoli prispevali svoj kamenček v mozaik sedmih desetletij uspešne časopisne zgodbe. Da se je dogajalo nekaj pomembnega, so lahko zaslutili tudi vsi naključni mimoidoči, ki jih je v petek zvečer pot zanesla mimo Narodnega doma. Laške mažorete so z godbo na pihala poskrbele za slovesnejše vzdušje pred začetkom prireditve, kamor so gostje prikorakali po rdeči preprogi. Pred vhodom v dvorano so jih pozdravile direktorica NT&RC Anica Šrot Aužner, ki je nato tudi na odru v imenu hiše nagovorila vse prisotne, v. d. odgovorne urednice Novega tednika Tatjana Cvirn in koordinatorica marketinga Vesna Lejić Mlakar. Radijska urednica Bojana Avguštinčič pa se je tokrat preizkusila v vlogi moderatorke večera in nalogo je odlično opravila tudi zato, ker ji je ob strani stal novinarski in voditeljski »maček« Tone Vrabl. Filmski pregled preteklosti Priprave na slovesnost so se začele že pred meseci, ko je Branko Stamejčič pripravil osnutek scenarija. Za predstavitev bogate in razvejane dejavnosti Novega tednika ter hiše kot celote je predvidel več sklopov, ki jih je nato naš radijski sodelavec Stane Špegel, znan multimedijski umetnik, spremenil v kratke filme, ki so bili rdeča nit prireditve. V prvem je bil predstavljen razvoj časopisa od povojne Nove poti in nato skozi številne spremembe imena do današnjega Novega tednika. Naslednji sprehod na platnu je gledalce vodil med različne odmevne akcije in prireditve, ki sta jih pripravljala hiša oziroma uredništvo (Teden domačega filma, obiski porodnišnice, izleti sto kmečkih žensk na morje ...). V tretjem sklopu se je zvrstil pregled prilog, ki že desetletja bogatijo vsebino časopisa (različne Petice, od gledališke, rokometne, sejemske, praznične ...). Bogata je bila tudi založniška dejavnost hiše, saj je v minulih desetletjih izšlo kar 14 knjig z najrazličnejšo vsebino. Manjkale niso niti posebne izdaje časopisa, zlasti ob katastrofah, ki so prizadele Novi tednik, ki je svoj 70. rojstni dan slavil 2. junija, je pripravljal v duhu tega jubileja že od začetka leta vsebine, ki so opozarjale na obletnico. Tako so novinarji med pregledovanjem starih časopisov izbrskali zanimivosti iz posameznih krajev in zapise o pomembnejših dogodkih v regiji. Svoje poglede na minule čase so zabeležili nekdanji odgovorni uredniki. Vse to je uredništvo združilo in še obogatilo v posebni prilogi, ki je izšla na 116 straneh pred rojstnim dnevom časopisa. Odmevno praznovanje za bralce in poslušalce je medijska hiša pripravila v začetku junija na Krekovem trgu v Celju, kjer je bil veliki koncert na prostem z najrazličnejšimi izvajalci. to območje, sicer pa je bil Novi tednik z Radiem Celje vedno nepogrešljiv sopotnik ljudi, zlasti se je to pokazalo, ko so bili v stiski. Tudi uredništvo se je Gostje so na slovesnost prihajali ob zvokih pihalne godbe iz Laškega, za trenutek pa so se ustavili ob nastopu brhkih laških mažoret. Med gosti je bila tudi poslanka v državnem zboru Janja Sluga (v suknjiču v barvi ciklame). Voditelja večera sta bila Bojana Av časopis rezultat bogate tradicije in zasnovan v tem duhu. V prvi vrsti so bili trije župani s Celjskega (z leve): Bojan Šrot, Branko Kidrič in Janko Kos (desno). Med njimi je bil pooblaščenec celjskega župana in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman z ženo Tatjano. Slavljencu so nekateri gostje č je priznal, da v pomanjkanju ča FOTOREPORTAŽA 37 Spominski posnetek ekipe Novega tednika in Radia Celje pred začetkom slavnostne akademije. (Foto: NM) spopadlo z nekaterimi težkimi preizkušnjami, kot je bil požar v začetku 90. let, ki je uničil velik del prostorov, studiev in fo-noteke. Kljub temu so novinarji znali poskrbeti tudi za zabavne vsebine, za satiro in prvoapril-ske potegavščine in temu je bil namenjen zadnji od filmov na akademiji. Z nasmehom v novo desetletje torej! Glasbena presenečenja Med filmi so se zvrstili nastopi glasbenih gostov. Za udaren začetek in konec je poskrbela tolkalna skupina pod vodstvom Damirja Korošca iz celjske glasbene šole. Vmes je z dvema baladama iz svojega repertoarja gledalce raznežil celjski pianist in pevec Uroš Perić, medtem ko je bila gostja s Koroške Monika Pučelj glasbeno bolj razigrana. Vrhunec pevskega dela večera je predstavljal nastop Ota Pestnerja, ki je svoje prve glasbene korake naredil tudi s pomočjo Radia Celje. Tokrat je s sodobno tehniko lahko zapel »sam s seboj«, in sicer nepozabno skladbo Cigančkova violina, v kateri sta se prepletla njegov otroški in sedanji glas. TC, foto: SHERPA Anica Šrot Aužner je pozdravila vse v dvo- rguštinčič in Tone Vrabl. Tako kot je rani in se zahvalila vsem nekdanjim in seda- Dr. Tone Kregar, zgodovinar iz Muzeja novejše zgodovine Celje, se akademije Profesionalec od nog do glave. Stane Špegel je poskrbel, da sodobnih pristopov, je bil tudi večer njim ustvarjalcem časopisa, ki se lahko po- sicer ni mogel udeležiti, je pa s pomočjo Staneta Špegla pripravil posnetek so bili predstavitveni filmi odlično narejeni in da je tudi med naša z verodostojnostjo in s kredibilnostjo. svojega razmišljanja o vlogi časopisa v tem prostoru. prireditvijo vse šlo kot po maslu. Med občinstvom so bili številni zaposleni in upokojeni sodelavci, vabljeni gostje, a tudi tisti, ki so po letih nabiranja izkušenj v naši medijski hiši izzive poiskali še drugje. 38 BUKVARNA Godba v Dvorani doma kulture Slovenske Konjice 2014 Razvoj Godbe na pihala Slovenske Konjice (5. del) Godbeniki na prireditvah Omenjena godba na pihala se danes predstavlja kot registrirano Kulturno društvo Godba na pihala Slovenske Konjice. Je eno najštevilnejših kulturnih društev v občini, hkrati pa si večjih občinskih prireditev - Jurjevanja, Naznanitve trgatve, Prvomajske budnice - brez nje sploh ne da več predstavljati, saj s svojim nastopom popestri dogajanje in naznani, da je dogodek za občane in občanke izjemnega pomena. Konjiška godba v tem letu šteje 87 let in praznuje četrt stoletja izvajanja tradicionalnih božično-novoletnih koncertov, ki jih pripravlja v domu kulture v Slovenskih Konjicah - v zadnjih letih celo dvakrat zapored, saj je za vse zveste poslušalce sicer dvorana premajhna. Ti koncerti so hkrati tudi najpomembnejši dogodek v letu, tako da se takrat godbeniki še posebej potrudijo in (v zadnjih dobrih dvajsetih letih) pod taktirko Ivana Kacbeka vsako leto pripravijo nekaj novega. V njihovih repertoarjih boste zasledili vse od Avsenika do Verdija, od Fantoma iz opere do največjih filmskih hitov. Godbeniki vadijo dvakrat tedensko v svojih godbenih prostorih v mestnem jedru Slovenskih Konjic. Prostore so v zadnjih letih tudi sami obnovili in jih tako naredili še privlačnejše za prihod na vaje in za druženje, ki sledi po vaji - tudi za to ima godbeni dom poseben prostor. Pred godbeniki novi izzivi Za prihodnost se godbe-nice in godbeniki ne bojijo, saj so prav v zadnjih letih Vabimo vas, da se nam na Poletno muzejsko noč pridružite pri odkrivanju skrivnosti Celjskega stropa. Predavanje Gabrijele Kovat ic bodo popestrile melodije Iva Umeka. Pričakujemo vas v soboto, 20.06,2015, ob li. uri v Stari grofiji. Muzejski trgi, Celje. Veselimo se skupnega druženja. ф Ш ш Pokrajinski Ј-ЦЗ«: ; muzej Jfl p5 A . Celje sprejeli medse mnogo mladih godbenikov, ki bodo (z) godbo peljali dalje. Godbeniki na vprašanja o tem, zakaj radi obiskujejo godbo na pihala oziroma kaj jim ta pomeni, odgovarjajo: Uroš Kotnik, član 1,5 leta, tenor: »Spoznavam različno glasbo in igram za sprostitev.« Franci Stopar, član približno 50 let, bariton: »Društvo mi veliko pomeni, prav tako druženje godbenikov. Menim, da je godba eno najpomembnejših društev naše občine.« Špela Pokorn, članica skoraj eno leto, klarinet: »Spoznavam različne ljudi vseh generacij in igram raznovrstno glasbo.« Ivo Kacbek, dirigent: »V stiku z godbo sem že že 33 let, od leta 1988 sem dirigent. Že od malega sem si želel dirigirati. Godba je vse, kar sem si želel. Godba je moje življenje.« ANA MILIČEVIČ, Splošna knjižnica Slov. Konjice Vir in foto: arhiv Godbe na pihala Slov. Konjice 79 novi tednik Aleksander Videčnik: Celje moje mladosti O nekdanjem knežjem mestu »Besedilo je lep primer prepletanja docela osebnega spominskega pričevanja in zgodovinopisnega popisovanja, iz česar je nastalo nekaj, čemur bi lahko rekli zgodovina celjskega življenja v tistem poldrugem bolj ali manj zvrtinčenem desetletju,« je o knjigi Aleksandra Videčnika o nekdanjem Celju zapisal dr. Matjaž Kmecl. Celja pred drugo svetovno vojno - imelo je komaj sedem tisoč prebivalcev - se spominja kot majhnega, lepega in čistega mesta. »Vsemu lepemu je dajala največjo težo kristalno čista Savinja. Ta je bila tako čista, da smo jo, kadar smo se v njej kopali, preprosto pili, kljub temu da je bil blizu sloviti Seidlov studenec, ki je dajal studenčnico, kot je drugod ni bilo,« se spominja Videčnik. S Kapucinskega mostu, ki je bil postavljen med središčem mesta in kapucinskimi stopnicami, so opazovali številne splave in »flosarje« na njih. Splavarji so se ustavljali pri gostilni Belaj na Polulah, kjer so ob večerih zapeli in nato prespali kar na klopeh gostilne ali na tleh, na časopisnem papirju. V Celju je bilo posebej živahno med romanji, saj sta bili v mestu dve priljubljeni romarski cerkvi, kapucinska in na Jožefovem hribu. Ob romanjih so bile postavljene stojnice, kjer so prevladovali medičarji ali lectarji. Največ je bilo medenih src z ogledalom na sredini in napisom. Fantje so jih podarjali dekletom. Ob romanjih ni manjkalo takšnih in drugačnih beračev. Romarska pot na Jožefov hrib se je začela ob kapelicah Kalvarije, kjer so ponavadi sedeli. Ljudje so opažali, da je včasih kakšen »slep« berač pozneje spregledal ali »gluhonem« spregovoril. Ob romanjih je bilo živahneje v trgovinah, ki so posebej vabile s plakati, in v gostilnah. Videčnik v knjigi opozarja tudi na znamenite celjske zgradbe, ki so takrat imele drugačno namembnost. V magistratu na primer, kjer je danes muzej novejše zgodovine, sta domovala občinska uprava z županom in okrajno sodišče. Pred stavbo je bila postaja mestnega avtobusnega podjetja. Predvojno Celje je bilo tudi mesto, v katerem so živeli posamezniki, ki so pozneje postali na Balkanu zgodovinsko sporne osebnosti. Ne le Draža Mihailović, v Medlogu, kjer je pozneje nastala vrtnarska šola, je bil dvorec hrvaške družine Kvaternik. Videčnik se osebno spominja Kvaterni-kovih kočij in vzvišenega sina Eugena, ki je bil pozneje po nastanku NDH nekaj časa drugi človek te državne tvorbe. V knjigi spoznamo tudi nekdanje trgovine, od Stermecke-ga do Pšeničnika, in gostilne. Med Celjani so živeli izjemni ljudje, med njimi je bila spoštovana Alma M. Karlin, zelo drobno bitje. Med petimi mestnimi fotografi je bil najuspešnejši Josip Pelikan, ki je veliko slikal ob cesti, kjer je bila mestna promenada. Kar nekaj mestnih originalov je bilo, od baronice v nadvse imenitnih oblačilih, ki so ji na ulicah radi nagajali otroci, do puščavnika v velikem jarku na Jožefovem hribu. V knjigi je tudi veliko avtorjevih osebnih spominov na šolske klopi, gasilce, na prepevanje in delo v tiskarni. In na koncu je prišla okupacija, ko so po Celju zavihrale nacistične zastave in so po trgovinah visela svarila, da se v njih govori nemško. Vsi slovenski duhovniki so bili prisilno izseljeni, skupina pevcev, v katero je bil vključen Videčnik, pa je izvedla predrzno dejanje. Med mašami v župnijski cerkvi se ni več pelo, ta skupina pevcev pa je pridobila ključe kora, kjer so odpeli Mihelčičevo mašo. »Kmalu smo zaznali iz cerkve ihtenje navzočih, med katerimi so bili tudi številni nemški vojaki, ki očitno niso opazili nič posebnega,« se spominja Videčnik, eden od takratnih pevcev, ki so se po odpeti maši hitro poskrili. Posledic zanje na srečo ni bilo. In še nekaj je treba omeniti, da vsi celjski Nemci niso bili nacisti. »Vrsta nemških izobražencev ni odobravala nacističnega nasilja nad Slovenci. Toda vsaka kritika okupatorskega nasilja bi lahko bila še za tako imenitnega domačega Nemca usodna,« se spominja Videčnik. BRANE JERANKO O avtorju: Aleksander Videčnik se je rodil leta 1920 v Celju, kjer je pozneje začel ljubiteljsko raziskovati preteklost zadružništva in hranilništva. Iz zdravstvenih razlogov se je leta 1977 preselil v Mozirje, kjer se je posvetil raziskovanju preteklosti Zgornje Savinjske doline. Za ohranjanje kulturne dediščine te doline je leta 2001 prejel državno priznanje - častni znak svobode. Videčnik je avtor 33 samostojnih knjižnih del. ZA ZDRAVJE 39 Bolezen, ki je boleča predvsem za svojce ostarelih Ali tudi vaša mama ne ve, če je že jedla danes? Morda sploh ne zna več uporabljati žlice? - Odgovor: demenca Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Demenca je ena tistih bolezni, ki ne prizadene samo bolnika, ampak - skoraj bolj - tudi njegove svojce. Ti se namreč v večini primerov težko sprijaznijo, da so se ljudje, ki jih imajo radi, nenadoma spremenili. Bolezen namreč ne povzroči samo tega, da človek pred očmi ljubljenih usiha, ampak tudi to, da se bolnik osebnostno spremeni. Ravno slednje svojci najtežje sprejmejo, še posebej če o demenci nimajo dovolj informacij. Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Danes je znano in dokazano, da je najpogostejša oblika demen-ce alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh vrst demenc. Vzrok za nastanek te bolezni še vedno ni znan. Preprosto povedano to obolenje pomeni propad možganov. In propadanje možganov je značilno za starostnike. Višja starost pomeni večje tveganje, da se bo demenca slej ko prej pojavila. Pravzaprav naj bi po 90. letu prizadela kar 60 odstotkov vseh ljudi. Nekaj ljudi zboli tudi pred 65. letom, nato začne število obolelih strmo naraščati. Zdravniki poznajo dve obliki alzhei-merjeve bolezni. Zgodnja »udari« celo že pred 65. letom, medtem ko pozna oblika izbruhne kasneje. Pri prvi obliki alzheimerjeve bolezni je izid vedno slabši, saj je zanjo značilno, da napreduje hitreje in je bolj nevarna. Ko človek ne ve, kje je Najbolj značilen simptom demence je vsekakor izguba spomina, predvsem kratkoročnega. Oboleli tako ne ve, kam je odložil ključe pred eno uro, medtem ko se natančno spomni dogodkov izpred 50 let. Takšno vedenje pri starostnikih bi moralo biti prvi alarm, da se s svojcem nekaj dogaja in da je čas za pregled pri zdravniku. Pri nekaterih vrstah demence spomin deluje normalno in je prizadet šele kasneje. Pri tem se najprej pojavijo težave pri orientaciji. Bolnik ne ve, kateri datum je ali kateri dan, ko bolezen napreduje, se oseba ne znajde več niti v prostoru. Pri bolnikih z demenco svojci lahko opazijo še, da se težje besedno izražajo, težko presojajo, kaj je prav ali ne. Mnogi imajo težave pri mišljenju, možno je tudi, da pride do psihičnih motenj. Tako demenco pogosto spremljata tudi tesnoba in anksioznost. Vse to na bolnike vpliva tako, da se osebnostno spremenijo. Niso več sposobni skrbeti sami zase. Če pa so, potrebujejo stalen nadzor. Na tej točki morajo svojci razmišljati celo o bolnikovi nastanitvi v domu. Ravno to obdobje je zanje najtežje, povedo negovalci in oskrbovalci de-mentnih oseb po domovih. Nestrokovnjak sicer lahko skrbi za obolelega družinskega člana, ampak se mora zavedati, da je to 24-urno delo pogosto zelo naporno in izčrpavajoče. Ne prezrite znakov OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - DR. OSTEOPATTJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVIA.NET; E-POŠTA: VERSlNlNANDRE)@GMAlLCOM Številni zdravstveni delavci, s katerimi smo se pogovarjali o demenci, zato ljudem polagajo na srce, naj nikar pri svojih starejših družinskih članih ali sorodnikih ne prezrejo znakov, ki kažejo na to bolezen. Če se začnejo prej zavedati, da je nekdo zbolel, in če osebo poznajo, to pomeni lažjo pot zdravljenja in takrat tudi ni nujno, da se bolniku zdravstveno stanje hitro poslabša. Bolezen se namreč vedno prikrade tiho. Zato je ključno, da imajo ljudje o tem obolenju pravilne podatke. Če znake pravočasno zaznajo, je lažje ne samo njim, ampak tudi bolniku. Ta se namreč v začetnem obdobju zelo dobro zaveda, da ima demenco. Pri pogovoru je lahko zelo spreten in s tem delno tudi zakrije, da ima že začetno obliko demence. Nekdo lahko pozabi ime kakšnega predmeta in to spretno prikrije tako, da enostavno zanj uporabi druge besede. S tem na nek način - morda nehote - »pretenta« okolico. Toda če Čeprav je ozdravljivih oblik demence zelo malo, možnost vedno obstaja. Zato je treba pri vsakem bolniku opraviti osnovne laboratorijske preiskave in izključiti organski vzrok bolezni. no. Starši tako pogosto naenkrat postanejo »trmasti«, »žleht«, »nesramni« ali celo »agresivni«. Kdor se o demenci pozanima, natančno ve, da dementne osebe niso takšne namerno. Razlog za to morda tiči v demenci, ki prizadene točno določen del možganov, ki vpliva na obnašanje ljudi. Mnogi de-mentni ne vedo več, za kaj se uporablja žlica, ne znajo več piti iz kozarca, se - zatem ko ne morejo zadržati blata in opravijo veliko potrebo v postelji - pomažejo z njim. »Nihče tega ne počne zato, ker se želi na tak način uma-zati. Kriva je bolezen, prizadeti so možgani in telo se odzove po svoje,« sporočajo negovalci in tudi zdravniki. Brez občutka krivde Ljudje z demenco v prvem stadiju bolezni, ko se lahko pojavijo pozabljivost ali težave v orientaciji, vedo, da so postali drugačni, spremenjeni in da se odzivajo drugače kot nekoč. Malo je med njimi takšnih, ki to naglas povedo. Prehod v drugi stadij demence ponavadi spremlja uhajanje urina in blata. V tretjem stadiju bolezni bolniki postanejo »odsotni«, so nemirni, pojavi se tudi agresivnost, ker imajo težave z izražanjem čustev. Četrti stadij je stadij vegetiranja. Ljudje se takrat ne zavedajo več svoje okolice, največkrat ležijo v embrionalnem položaju in so nepokretni. Najbolj nevarna sta tretji in četrti stadij bolezni. Takrat ljudje pristanejo v domu, saj potrebujejo strokovno nego in zdravstveno oskrbo. Nego-valci v domovih za ostarele še povedo, da si svojci pogosto očitajo ali se počutijo krive, ker oboleli član družine pristane v domski oskrbi zaradi demence. Očitanja so nepotrebna, opozarjajo. V odnosu do bolnega ne sme biti niti obtoževanja niti občutka krivde. Bolezen je treba sprejeti, saj poti nazaj ni. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Kadar se demenca stopnjuje, se svojci največkrat odločijo za namestitev starostnika v dom, kjer mu nudijo strokovno nego in oskrbo. se to dogaja pogosto, je čas, da okolica zazna simptome te bolezni sodobnega časa. Ne »žlehtnoba«, ampak demenca Za svojce predstavlja veliko težavo predvsem čustvena navezanost na obolelega. »Mama je bila včasih tako aktivna in razgledana, danes pa pozablja ... to ni več ona,« so pogoste besede, ki jih izrečejo svojci. Še huje je, kadar si obnašanje demen-tnih ljudi razlagajo napač- Čeprav je ozdravljivih oblik demence zelo malo, možnost vedno obstaja. Zato je treba pri vsakem bolniku opraviti osnovne laboratorijske preiskave in izključiti organski vzrok bolezni. Predavanje o demenci je bilo pretekli petek v Medgene-racijskem centru PosiVita v Celju. V centru letos načrtujejo začetek delovanja dnevnega centra za starejše in začetek pomoči na domu. Starejšim bodo tako nudili dnevno varstvo, enako tudi invalidnim osebam. Poseben poudarek bodo pri delu namenjali prav oskrbi dementnih oseb, saj bodo za njihovo nego še dodatno usposobili kader. Ta bo na voljo tudi za pomoč starejšim na njihovem domu. Kot dodajajo, želijo s tem razbremeniti družine in tako omogočiti svojcem bolj kakovostno preživljanje prostega časa, saj se zavedajo, kako lahko bolezen prizadene celotno družino. Med pogostejše oblike te bolezni sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki imajo zvišan krvni tlak, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. Največ stisk zaradi odnosov V Celju se je dosedanji psihološki brezplačni svetovalnici Tu smo zate pridružila še ena, in sicer v Laškem. Gre za svetovalnici v okviru projekta Moč, ki ga organizirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in je namenjen strokovni psihološki podpori posameznikom, parom ali družinam, ki se znajdejo v duševni stiski. Za obisk tovrstne psihološke svetovalnice ljudje ne potrebujejo napotnice. Čakalnih dob skoraj ni. Tovrstne brezplačne svetovalnice so več kot dobrodošle v času, ko se vedno več ljudi znajde v primežu duševnih težav. Svetovanje v okviru projekta Moč je brezplačno in je namenjeno odraslim, starejšim od 18 let. Celjska svetovalnica deluje že od leta 2010 v prostorih nekdanjega Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, strokovnjaki pomoč ponujajo od ponedeljka do četrtka. V Laškem so svetovalnico odprli v začetku aprila letos in ima prostore v pritličju tamkajšnje občinske stavbe. Zaenkrat njihova svetovalnica deluje samo ob četrtkih. Dosedanje izkušnje Strokovnjaki svetovalnega centra v Celju in Laškem so dosegljivi na številki 031 778 772. kažejo, da mnogi poiščejo psihološko pomoč, ko je skoraj že prepozno, torej ko se očitni simptomi duševne stiske že pojavijo. Skoraj polovica v svetovalnicah poišče pomoč zaradi težav v partnerskih ali družinskih odnosih ali zaradi ločitve ali smrti bližnjega. V celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje pravijo, da s širitvijo mreže psihološke pomoči omogočajo večjo dostopnost do storitev na področju izboljševanja duševnega zdravja. Program deluje preventivno in se z delom v svetovalnicah med drugim usmerja tudi v preprečevanje samomorilnega vedenja. Najbolj pomembno je to, da je psihološka pomoč s širitvijo mreže svetovalnic postala dostopnejša tudi za ranljive skupine in tiste, ki si plačljive pomoči ne morejo privoščiti. SŠol 40 BRALCI POROČEVALCI »Bili smo nadpovprečni, svobodomiselni, polni idej ... Zaradi določenih so nekateri celo prenočili na zaporniškem pogradu,« je med drugim na skupna leta zbrane na srečanju spomnil Mirko T. Krajnc. Srečanje nekdanjih sodelavcev Približno 55 let je minilo od ustanovitve Zavoda za napredek gospodarstva (ZNG), ki mu je bil kasneje pripojen Projektivni biro. ZNG je bil nato v 70. letih preimenovan v Razvojni center Celje (RCC). V njem in predhodniku ZNG je bilo zaposlenih več kot 600 ljudi, istočasno pa jih je bilo aktivnih največ 280. Minilo je tudi 25 let od razpada Razvojnega centra Celje in aprila je bilo prvo srečanje nekdanjih sodelavcev po preteku četrt stoletja. Zbralo se nas je približno 130. Lepo število ljudi, ki so pustili večji ali manjši del svojega ustvarjalnega življenja v tej naši firmi. Vodile so jo celjske legende Fedor Gradišnik, Tone Zimšek in Aleksander - Hepi Jezer-nik. Žal našteti ne živijo več, enako tudi ne približno 120 sodelavcev. Med njimi tudi ikone razvojnega centra Angelca Kavtičnik, Svetomir - Dečko Drofenik, Nace Krumpak, Zdenka Žnider-šič, Alenka Blagotinšek, Jure Sadar, Jure Plahutar, Justin Felicijan ... in vrsta drugih. Živahni in živi pa so še staroste našega RCC: Janko Herman, Vendi Vi-dec, Drago Žlajpah, Darko Maligoj in še mogoče kdo, ki se bliža devetemu desetletju življenja. »Mislim, da si našteti zaslužijo aplavz in da jim zaželimo še na mnoga leta,« je zbrane nagovoril predsednik organizacij ske-ga odbora srečanja Mirko T. Krajnc. »RCC ni bila firma samo slovenskega formata, bila je cenjena na celotnem območju Jugoslavije. Bili smo tisti, ki smo dali predvsem Celju in Štajerski urbanistično in arhitekturno podobo, načrtovali smo razvojne programe in vodili investicije. Na področju računalništva smo bili med vodilnimi v Sloveniji, bili pa smo prisotni tudi v Srbiji, na Kosovem, v Črni gori, Makedoniji in Avstriji,« se je Krajnc ozrl v preteklost. Vrsta projektov, kot so bili YU-butiki, vlaganje dela namesto denarja v nerazvita območja Jugoslavije, soudeležba pri dobičku pri sanacijah podjetij ..., je z uvajanjem liberalnega tržnega gospodarstva presegla takratno postsocialistično miselnost. V RCC so zrasli univerzitetni profesorji in rektor univerze, predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov, direktorji pomembnih podjetij, znani krizni menedžerji, svetovalci političnega vrha Slovenije ... RCC je po spremembah v 90. letih postal prevelik mastodont, ki v novih razmerah ni mogel preživeti. Sledila sta privatizacija in preoblikovanje v manjše enote in nekatere uspešno delujejo še danes. »Velikega RCC ni več, ostali pa so spomini. In ostali smo mi,« je pozdravni nagovor zaključil Krajnc in napovedal, da bodo podobna srečanja nekdanjih sodelavcev sledila tudi v prihodnjih letih. MK Vleka vrvi Za nami sta že dve tekmi državnega prvenstva okna in vrata Satler v vleki vrvi za leto 2015. Prvo tekmovanje je bilo na Lukovcu v Sevnici. Zmagali so lanski državni prvaki Šentjurski korenjaki, drugi so bili domačini Gamsi, tretja je bila skupina Veteran Gornja Gorenjska, četrti so bili Prekmurski Štrki in peta je bila Ilirska Bistrica. Na drugi tekmi v Hlebcah na Gorenjskem so po hudih bojih zopet slavili Šentjurski korenjaki. Drugo mesto so si tokrat privlekli domačini, ekipa Veteran Zgornja Gorenjska, tretji so bili lanski državni podprvaki Gamsi iz Sevnice, četrti Prekmurski Štrki in peta je bila Ilirska Bistrica. Korenjaki imajo trenutno deset točk, na drugem mestu so izenačeni Veterani in Gamsi s sedmimi točkami, Štrki jih imajo štiri in Ilirska Bistrica dve. Naslednja tekma bo 20.junija v Zabičah v Ilirski Bistrici. LADISLAV LEVART, predsednik Zveze društev vrvašev Slovenije Šentjurski korenjaki so bili zmagovalci prvih dveh tekem v vleki vrvi. BRALCI FOTOGRAFIRAJO Prvi sadež »Tako majhna je še, komaj 60 centimetrov meri, a že ima sadež,« je na domačem vrtu posajeno sadiko češnje pohvalil bralec Jože Jurc. Pri tem se mu je zdelo še posebej zanimivo, da je miniaturno drevesce obrodilo čisto pri tleh in ne, kot je običajno, bolj v vrhu »krošnje«. Izkaznice o znanju iz fitomedicine ni potrebno predložiti. BRALCI POROČEVALCI 41 Zlato odličje Štajerskim rogistom KUD Štajerski rogisti si je za enega največjih ciljev v letu 2015 zadal udeležbo na mednarodnem tekmovanju rogistov. Člani smo se zavedali, da je pred nami težka naloga, saj pripadamo vsem generacijam, veliko pa je tudi podmladka. Naša starostna struktura je zelo pestra, saj lahko prisluhnete zvokom rogov v izvedbi vse od 13-letnika in do izkušenega 86-letnega častnega predsednika. Mednarodno tekmovanje je bilo seveda velik izziv za vse, a še posebej za pet najmlajših, ki se morda niti niso zavedali, kaj pomeni igranje na tekmovanju tako visoke ravni. Udeležujejo se jih namreč vrhunske skupine rogistov, ki imajo v svojih vrstah veliko profesionalnih glasbenikov in filharmonikov. Letošnje tekmovanje je bilo 30. in 31. maja v Werfenwen-gu (Salzburg). Sodelovalo je 89 skupin rogistov, od tega je 30 skupin igralo skladbe v Es-izvedbi, preostalih 59 pa v B-izvedbi. Štajerski rogisti smo odigrali tri skladbe v Es--izvedbi. Petčlanska strokovna komisija nam je dodelila odlične ocene, ki so nas popeljale v sam evropski vrh med rogisti. Uvrstili smo se na 6. mesto in prejeli zlato odličje. To je bila tudi naša najboljša uvrstitev do zdaj. Ponosni smo, da smo bili s svojim nastopom tako uspešni v hudi konkurenci izvrstnih glasbenikov. Za ta uspeh smo prav vsi člani društva morali vložiti veliko truda in časa. Veliko je bilo usklajevanj, organizacije in ogromno stranskih dejavnikov, ki prav tako vplivajo na končni rezultat. Zavedamo se, da nam brez sodelovanja vseh bližnjih in seveda tudi staršev najmlajših ne bi uspelo. Hvala vsem, ki verjamete v nas in nas podpirate. Naš uspeh prispeva tudi k promociji Slovenije, občine Vojnik in krajevne skupnosti Nova Cerkev, od koder izhajamo. Trudili smo se, da smo pustili na kraju dogajanja najlepši pečat z zavestjo, da na srečanju evropskih narodov predstavljamo svojo domovino. In še nekaj: izkušnje, resnost in umirjenost starejših ter zagnanost in mladostna razigranost mlajših tvorijo odlično kombinacijo. V tej smeri bomo delovali tudi naprej, in sicer z zavedanjem, da je treba veliko energije in predvsem ljubezni do glasbe, ki pa je tako ali tako naša skupna iztočnica. JAN KOVAČ Ob 500-letnici kmečkega upora V četrtek, 28. maja, je bilo v Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah kulturno-zgodovinsko srečanje ob 500-letnici slovenskega kmečkega upora 1515. Na srečanju so sodelovali ugledni slovenski znanstveniki, ki so osvetlili različne vidike upora, njegove odmeve v sodobnosti ter izpostavili njegov pomen za slovensko in tudi evropsko zgodovino. Srečanje so organizirali v TIC Slovenske Konjice v sodelovanju z občino in gimnazijo, podprla pa sta ga tudi poslanca v Evropskem parlamentu Franc Bogovič ob pokroviteljstvu Evropske ljudske stranke in Ivo Vajgl ob pokroviteljstvu skupine Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Alde) v Evropskem parlamentu. Srečanje so otvorili s staro žolnirsko pesmijo Le vkup, le vkup uboga gmajna, ki so jo izvedli člani Vokalne skupine Expe in ki je že pred stoletji družila naše uporne prednike v boju za »staro pravdo«, pred mesecem pa tudi Ko-njičane pri veliki uprizoritvi kmečkega »punta«. Pevci so nastopili v kostumih, ki so jih za uprizoritev zašili člani Literarnega društva Gnezdo. Prisotne je nagovoril podžupan Peter Koren, v video-posnetku pa tudi evropska poslanca Bogovič in Vajgl. Vsi so iskreno pozdravili srečanje, katerega namen je ohranjanje spomina na naše uporne prednike, katerih dejanja so aktualna še danes -boriti se za pravico malega človeka in se upreti kapitalu. Strokovni del srečanja je pripravila in vodila domačinka mag. Aleksandra Boldin z Gimnazije Slovenske Konjice s prispevkom Konjice v luči slovenskega kmečkega upora 1515. Kmečki upor z vidika mednarodnih primerjav: Nemška kmečka vojna je predstavil ddr. Igor Grdina z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU in s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, o Neznanih drobcih v puntariji v severovzhodni Sloveniji v novem veku pa je spregovoril dr. Anton Ožinger s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Prispevek za posvet Upor 1515 in kultura upiranja v zgodnjenovoveški družbi je pripravila tudi dr. Dragica Čeč s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Srečanje je odstrlo prenekatero tančico pozabe, ki se je po 500 letih spustila na spomin o slovenskem kmečkem uporu 1515, in osvetlilo njegove odmeva v sodobnosti. Njegov odjek je še danes glasen, mi pa smo z vsem spoštovanjem dolžni ohranjati spomin nanj in na življenje svojih upornih prednikov. TJAŠA KANGLER Nastopajoči v kulturnem programu srečanja Srečanje objezerskih krajev Zadnjo soboto v maju so se člani oziroma simpatizerji Turističnega društva Slivnica pri Celju in Društva Izviri Dobrina udeležili jubilejnega 20. srečanja objezerskih krajev Slovenije v Dravogradu. Temo letošnjega srečanja so predstavljale Dobre prakse jezerskega in rečnega turizma na Dravi. Po prijaznem sprejemu so nas vodniki popeljali na tematski pohod po Dravogradu. Člani obeh društev, ki smo napol- nili cel avtobus, smo se odpravili peš proti dvorcu Bukovje. Ta dvorec je bil nekdaj v lasti JNA in kot kasarna oziroma karavla danes priča o zgodovini in naši preteklosti. Na poti so nam postregli z bogatim kulturnim in kulinarični programom. Kasneje, po vrnitvi z ogleda znamenitosti Dravograda, smo se v večnamenski dvorani ŠPIC ob kosilu in živi glasbi družili s člani iz ostalih društev iz objezerskih krajev. FH Župan MO Celje Bojan Šrot (desno) in predsednik čebelarskega društva Peter Gradišnik med delom Posaditev županove lipe Čebelarska zveza Slovenije je pobudnica akcije Človek posadi - čebela opraši. Del vseslovenske akcije ČZS zasajanja medovitih rastlin 2015 je tudi aktivnost lipa v vsako slovensko občino oziroma zasajanje županovih lip. Zato je ČZS pridobila sadike lip in jih predala čebelarskim društvom, da izvedejo in uredijo predajo ter zasaditev lip. Tudi Čebelarsko društvo Henrika Peternela Celje je prejelo lipi za mestno občino Celje in občino Štore, v katerih deluje društvo. Župan Mo Celje Bojan Šrot se je na pobudo prijazno odzval, saj pravi, da zelo pristaja aktivnostim in strategiji MO Celje Urejeno - zeleno. Strategija skrbi za urejenost našega zelenega mesta in s tem tudi za višjo kakovost bivanja ter okolje. V tem duhu tudi ni bila zahtevna odločitev, da lipo odda v skrb in nego mladim. Zasaditev lipe je bila v sredo, 27. maja, na zelenici pri OŠ Lava. Posadila sta jo župan MO Celje Bojan Šrot in predsednik čebelarskega društva Peter Gradišnik. Mlado lipo so s pesmijo in plesom pozdravili učenci OŠ Lava z učiteljicami. Obljubili so, da bodo vzorno skrbeli zanjo in jo spodbujali k rasti, da nam bo nekoč ponujala senco, prostor za druženje in čebelam radost. Po zasaditvi nas je gostiteljica, ravnateljica Marijana Kolenko, prijazno in prisrčno povabila v učilnico na prostem. ČZS si s takšnimi in podobnimi akcijami prizadeva za osveščenost o pomenu čebel za človeka in okolje. Najpomembnejša aktivnost pa je pobuda pri OZN za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Takrat se je rodil Anton Janša, začetnik modernega čebelarstva. V Sloveniji in Evropi je ideja že združila politike za podporo predlogu. VALTER POPOVIČ 42 BRALCI POROČEVALCI Kajuhovci uspešni raziskovalci Pogosto pravimo, da svet stoji na vedoželjnih in razmi-šljujočih mladih in da je prihodnost skrita v radovednosti tistih, ki iščejo odgovore na nova in nova vprašanja. Dijaki I. gimnazije v Celju z mentorji vsako leto znova dokazujejo, da jim je mar za svet, ki jih obdaja, in iščejo odgovore na še tako zapletena vprašanja. Tako smo letos bogatejši za 11 zelo kakovostnih raziskovalnih nalog. Kar sedem se jih je kot najboljših v svojih skupinah na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Mladi za Celje uvrstilo na 49. Srečanje mladih razisko- Uspešni mladi raziskovalci valcev Slovenije v Murski Soboti. Rezultati so bili odlični. Zlato priznanje so dosegle naslednje naloge: Britof je krasen, bolj podoben parku kakor pokopališču (avtor Urh Ferlež; mentorja Vesna Milojević in Marko Moško-tevc), Načrtovanje umetnih genskih omrežij (avtorici Ana Milovanović in Ana Ha-lužan Vasle; mentorici mag. Mojca Alif in Tina Lebar), Ovčereja kot možnost traj-nostnega razvoja Solčavskega (avtorja Grega G. Strmčnik in Jure Zagradišnik; mentorica Nataša Marčič). Srebrno priznanje je osvojila naloga Uživanje mleka in laktozna intoleranca (avtor Jurij Mar-tinčič; mentorica Mojca Plev-nik Žnidarec), bronasto priznanje pa so dosegle naloge Vpliv tapkanja na zmanjšanje simptomov treme (avtor Luka Razboršek; mentorici Tatjana Jagarinec in Brigita Kričaj Korelc), Odnos gimnazijcev do znanja tujih jezikov (avtorica Eva Esih; mentorici Lilijana Hindel in Nina Troj-ner), Merjenje koncentracije radona v kletnih in bivalnih prostorih (avtorja Tim Šlo-sar in Rene Ratej; mentor Roman Ocvirk). NATAŠA MARČIČ Mladi godalci med koncertom Zvoki čarobne Italije Letni koncert Malega godalnega orkestra Glasbene šole Celje nas je tokrat ponesel v čarobno Italijo in nam pričaral pravo italijansko paleto harmonij. Poleg številnih klasičnih del velikih italijanskih mojstrov so mladi glasbeniki na odru predstavili tudi nekaj manj znanih, a zato nič manj atraktivnih melodij. Bogato zvočno sliko mladih godalcev so zaokrožili odlični solisti in vizualna podoba odra. GŠ Celje je članom orkestra priskrbela majice v tradicionalnih italijanskih barvah, na odru za orkestrom pa so nas na platnu zapeljevale tradicionalne podobe naše sosednje države. Kot solisti so se predstavili pevci Maša Malgaj, Mojca Žerjav, Matic Zakonjšek, Tilen Naraks in Urh Feldin, na violončelu pa Bor Kračun Pižmoht. Vsi solisti so mladi perspektivni glasbeniki, ki imajo za seboj številne nastope in uspešna tekmovanja. Dirigentka Petra Arlati Kovačič je s tokratnim koncertom resnično uspela očarati po italijansko, od številnega občinstva v dvorani so se nastopajoči poslovili z besedami »pace, amare, rispetto ... mir, ljubezen, spoštovanje«. METKA LIPOVŠEK Zlata medalja v Londonu Na filatelistični razstavi Europhilex London 2015 je v kategoriji zbirk odprtega razreda prejela zbirka člana Filatelističnega društva Žalec Venija Feranta z naslovom Lads, let's grab a pint ali po naše Fantje, gremo na pivo visokih 90 točk in s tem zlato medaljo. Prvotna zbirka je po zlati medalji v Washingtonu leta 2006 doživela v letu 2014 temeljito prenovo in zdaj spet dobila potrditev, da gre za eno najboljših zbirk tega razreda na svetu. V London jo je odnesel slovenski komisar Bojan Bračič, sicer tudi tajnik evropske filatelistične zveze. Nagrajena zbirka sodi v skupino zbirk odprtega razreda. Gre za filatelistični razred, ki mu stroga pravila določajo, da mora na vsakem razstavnem listu biti poleg raznolikega filatelističnega materiala tudi kar najbolj bogat izbor nefilatelističnega materiala. Ocena temelji na več kriterijih, ki skupaj lahko prinesejo maksimalno 100 točk. Mimogrede: toliko točk še ni bilo podeljenih. Stroge sodnike sta na razstavi, ki je bila pod pokroviteljstvom angleške kraljice, navdušila izvirna zgodba ter zanimiv material. Slovenski filatelisti se tako lahko zdaj ponašajo s tremi zlatimi medaljami, osvojenimi na svetovnih razstavah. Poleg Ferantovega prvega zlata leta 2006 je drugo zlato medaljo leta 2014 na razstavi v Seulu (Koreja) prejel Peter Suhadolc za zbirko Osvajanje nekoristnega sveta. Veni Ferant je predsednik Filatelističnega društva Žalec Setveni koledar ^ Čas za presajanje je do 30. junija. 18. ČE cvet 19. PE list 20. SO list 21. NE plod 22. PO plod 23. TO plod do 18. ure, od 19. ure cvet 24. SR korenina do 16. ure Fotografija iz Londona za spomin, saj se Veni Ferant razstave ni udeležil. od leta 2007, več mandatov je član IO FZS, zadnje leto je tudi član uprave FZS. S svojim znanjem in izkušnjami pomaga mentorjem filateli-stičnih krožkov v OŠ v Celju, Žalcu in Preboldu. Ti mladi filatelisti so konec maja svoje nove zbirke predstavili na filatelistični razstavi Firamla 2015 v Trbovljah, kjer so obiskovalci imeli v častnem razredu tudi priložnost prvič videti obe zbirki, ki se ponašata z zlato medaljo. Konec maja je Veni Ferant sodeloval tudi kot filatelistični sodnik na razstavi Fimera 2015, konec junija pa bo kot slovenski komisar sodeloval na razsta- vi Hunfila na Madžarskem, kamor bo ponesel slovenske zbirke tudi iz žalskega filatelističnega društva. Nagrajencu dela ne zmanjka, saj veliko časa nameni tudi raziskovanju starih razglednic Žalca in Celja, za september pripravlja večjo razstavo ob 150-letnici Pošte Žalec. Za to razstavo še vedno zbira tako material kot tudi vse podatke. Po njej bo prišel čas za prenovo filateli-stične zbirke o oljkah, nastaja pa nova zbirka o tiskarstvu, s katerim je bil poklicno vezan 40 let. Potem bo spet sledilo delo z mladimi filatelisti v osnovnih šolah. TP Župan z novorojenčki Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta v občinski sejni sobi pripravila sprejem za novorojence, rojene od 1. novembra lani do 30. aprila letos, in njihove starše. V Občini Braslovče pripravijo letno dva takšna sprejema. Tokrat je bilo na srečanje povabljenih 20 novorojenčkov s starši. Župan je v nagovoru otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji ter zdrav in uspešen razvoj. Otroci so vstopili v svet, ki ni najbolj prijazen. Verjeti pa je treba, da bodo preživeli lepo in brezskrbno otroštvo. Starši so prejeli denarno pomoč v znesku 126 evrov in potiskano kopalno brisačo. Tisti starši, ki se bodo odločili za Hrčkovo varčevanje pri PBS, pa bodo prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jim jih bo ob odprtju hranilne knjižice podarila Poštna banka Slovenije. Skupno je bilo tako v letu 2014 rojenih in obdarjenih 58 otrok, v letu 2013 pa le 49. Kot kaže, je bilo lansko leto bolj plodno kot leto 2013, saj se je rodilo 9 otrok več. TT Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Novorojenci, starši in župan na prvem sprejemu letos MLADI ZA MLADE 43 48 pevcev OŠ Vojnik je na srečanje pripravila Emilija Kladnik Sorčan. Zborovski Bum v Mariboru Mladinski pevski zbor OŠ Vojnik je v torek, 2. junija, sodeloval na eni največjih glasbenih prireditev v Sloveniji, na Zborovskem Bumu. Na srečanje smo se iz Celja odpeljali z vlakom, kar je posebno doživetje, prav tako kot prepevanje na Bumu. V Ljudskem vrtu je ubra- otroških glasov ob spremljano zadonelo približno 6.700 vi 360 plesalcev in vojaškega orkestra, za posebno vzdušje pa so poskrbeli športniki Filip Flisar, Klemen Kosi, Marcos Tavares in najbolj Tina Maze. Zborovski Bum, ki je že tretjič v zadnjih štirih letih povezal šolarje in dijake iz vse Slovenije, zbor OŠ Vojnik pa se ga je udeležil drugič, je letos pritegnil še več mladih pevcev. Po besedah organizatorjev naj bi se jih zbralo skoraj 7.000 iz več kot 200 šol. Na prvem Bumu leta 2012 jih je bilo na Trgu Leona Štuklja 1.435 iz 36 šol štajerske regije. Ob Zdravljici, Pleši, pleši, čar-ni kus, Vsi so venci vejli, Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj in Dnevu ljubezni, ob katerih so zapeli tudi poslušalci, so združeni zbori zapeli še dve novi umetnini, in sicer Venček svatovskih pesmi iz Istre Ambroža Čo-pija in pesem Srčeva Tadeje Vulc in Simone Kopinšek. Poleg njiju so dirigirali učitelji glasbene umetnosti v osnovnih šolah. MIA MARGUČ, 7.a Foto: SIMONA ŠARLAH Predstavitev tabornikov V torek, 19. maja, smo se taborniki iz Rodu II. Grupe odredov Celje odpravili proti ribniku Vrbje. Tam smo se predstavili bodočim prvošolcem, njihovim staršem in strokovnim delavcem v sodelovanju z vrtcem Trje. Vsem udeležencem smo pripravili pestre delavnice, da so spoznali, kaj taborniki sploh počnemo, se naučili kaj novega in aktivno preživeli lepo sončno popoldne. Z otroki in njihovimi starši smo postavili pravi taborniški šotor (bivak iz dveh šotorskih kril), ki so ga lahko otroci tudi preizkusili in skoraj zares doživeli občutek spanja v naravi. Oblekli smo si tudi pelerino iz šotorskega krila, s katero se lahko zelo dobro skriješ v gozdu, otroci so spoznali, zakaj taborniki nosimo rutice okrog vratu in kaj pomenijo njihove različne barve, izvedeli pa so tudi veliko novega o zanimivi taborniški srajci, ki jo taborniki imenujemo kroj. Da smo lahko vsi skupaj ostali zbrani in dobre volje, smo si med delavnicami privoščili nekaj klasičnih taborniških igric, pri katerih smo se lovili, peli, skakali in se predvsem veliko smejali v dobri družbi. Vsi celjski taborniki upamo, da so bile delavnice otrokom in staršem všeč in da se bomo še kaj videli, hkrati pa se želimo iz srca zahvaliti vrtcu za povabilo na tako lep dogodek. Taborniški zdravo! MIA ZUPANČIČ Predstavitev celjskih tabornikov ob ribniku Vrbje Ekskurzija v Rogatec V sredo, 20. maja, smo se učenci Podružnične osnovne šole Tabor odpravili na ekskurzijo v Rogatec. Peljali smo se mimo Šempetra, Žalca, Celja, Šentjurja ... V Rogatcu smo najprej odšli v konjeniški klub. Tam smo si ogledali vse konje, nato smo jezdili. Potem smo se odpravili v muzej na prostem, kjer je 13 zgradb. Najprej smo šli v trgovino z domačimi izdelki, nato smo polstili volno in si naredili kroglico za ogrlico. Odpravili smo se k čebelarju. Predsta- vil nam je čebele in izdelali smo si sveče. Odhiteli smo iz testa oblikovat žulike. Ko smo imeli prosti čas, smo se lovili po zelenici med brajda-mi. Vodička nas je poklicala in nam predstavila vodnjak na čapljo, staro trgovino, stranišče »na štrbunk«, svinjak, kozolec ... Nato so nam razdelili v krušni peči pečene naše žulike. Takoj smo še mlačne pohrustali. Z avtobusom smo se odpeljali v Olimje na Jelenov greben na kosilo, po katerem smo si lahko izbrali sladoled po želji. Obiskali smo še trgovino spominkov. Potem smo s koruzo hranili košute. Odhiteli smo v čokoladnico, kjer Dobrodošlica na Jelenovem grebenu 79| novi tednik radiocelje R 56 smo poskusili čokolado in si še kaj kupili. Nato smo pohiteli domov v Tabor. Bilo je super. Ana Zupančič, 3.c V Rogatcu smo si najprej ogledali konjeniški klub in potem muzej na prostem. V muzejskih delavnicah smo izdelali volnene kroglice, sveče iz voska in iz kvašenega testa žulike, ki jih je gospodinja spekla v peči v črni kuhinji. Ko so se pekle, smo si ogledovali še druge zanimive zgradbe. Ob vrnitvi so bile žulike pečene. Takoj smo jih pojedli, njammmm. Odpeljali smo se v Olimje na Jelenov greben na kosilo. Ko smo se vračali, smo nahranili košute. Ogledali smo si tudi čokoladnico in si kaj kupili. Videli smo cerkev samostana v Olimju. Nato smo se z avtobusom odpeljali v domači Tabor. Bilo je lepo. Maj Žura, 3.c Logična posast V soboto, 23. maja, smo se odpravili v Ljubljano na tekmovanje iz matematike, ki se je imenovalo Logična pošast. Peljal sem se z avtobusom. Spremljala nas je učiteljica Milena Piskar. Bil je deževen dan, zato smo morali vzeti s sabo dežnike. Najboljši razredni matematiki smo se zbrali na fakulteti za računalništvo in informatiko. Naloge smo reševali 45 minut. Po tekmovanju smo se posladkali s čokolado in z bonbonom. Z avtobusom smo se srečno vrnili v Tabor. Zdaj nestrpno čakam razglasitev rezultatov. GAL GOSAK, 3.c 44 SPREJEM ODLIČNJAKOV Nagrajeni učenci v družbi župana Bojana Šrota in ravnateljev ter ravnateljic Najuspešnejšim čestitke CELJE - Župan mestne občine Bojan Šrot je v veliki dvorani Narodnega doma sprejel 58 najuspešnejših osnovnošolcev in učencev glasbene šole. To so mladi, ki so na področju znanja, kulturnega poustvarjanja, raziskovalnih dejavnosti in športa dosegli izjemne uspehe. S priznanjem in knjigo Duša slovenska je župan Šrot nagradil po šest učencev I., II. in III. OŠ Celje in po šest učencev osnovnih šol Lava, Hudinja, Ljubečna, OŠ Fra- na Roša in OŠ Frana Krajn-ca. Nagrade so si s trdim in z vestnim delo prislužili še po štirje učenci IV. OŠ Celje in Glasbene šole Celje. Priznanje sta prejela tudi dva učenca OŠ Glazija. Župan Šrot je v uvodu svojega nagovora dejal, da se vselej rad sreča s sposobnimi, pridnimi in pogumnimi mladimi. Med nagovorom jim je razkril marsikatero ljudsko modrost in jim, kot se je izrazil, na srce položil sveto resnico: »Ste v enem najlepših obdobij svojega življenja. Svet imate na dlani, možnosti so neskončne, poti široko odprte. Vaše sanje so lahko drzne in želje velike, saj imate vse vzvode, da jih uresničite. Nikoli več ne bodo zvezde tako blizu kot zdaj, ko ste mladi in na začetku svoje poti, zato verjemite vase in v svoje sanje. Uresničujte jih zdaj in ne odlašajte preveč. Nikoli ne pozabite, da je z gorečo željo, s trudom in z vztrajnostjo možno premikati tudi gore. Največjo moč nosite prav v sebi, ne pustite si, da vas zavedeta strah in negotovost. Nobena ovira in nobena težava nista nepremagljivi.« LK foto: arhiv MOC Priznanja in nagrade je najboljšim učencem izročil župan Janko Kos. Najboljše sprejel župan ŽALEC - Župan Janko Kos je odlične učence in dobitnike državnih priznanj v šolskem letu 2014/15 v občini Žalec sprejel v Domu II. slovenskega tabora Žalec prejšnji teden. Letos je bilo devetošolcev, ki so bili odlični v vseh letih izobraževanja, 62. Od tega jih je bilo po 21 iz I. OŠ Žalec in OŠ Petrovče, 8 iz OŠ Šempeter, 11 iz OŠ Griže, eden je bil iz II. OŠ. Za vzorno in uspešno izobraževanje jim je Občina Žalec namenila priznanje in darilo. Med njimi je bilo kar nekaj takšnih, ki so prejeli srebrna ali zlata priznanja iz znanja na različnih državnih tekmovanjih. Skupaj je bilo teh učencev 88, od tega iz I. OŠ Žalec 28, iz OŠ Petrovče 24, iz OŠ Šempeter 18, iz OŠ Griže 13 in iz II. OŠ Žalec 5. Uspešni so bili tudi na glasbenem področju. Kar 30 učencev glasbene šole je prejelo priznanja na različnih glasbenih tekmovanjih na državni in mednarodni ravni. Občina Žalec se je poklonila tudi mentorjem, razrednikom zaključnih razredov, pomočnikom ravnateljev in ravnateljem. Pohvale za dosežene uspehe učencev v šolskem letu 2014/15 jih je skupaj prejelo 77. ŠO, foto: TT POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE 45 »V Baški nam je lepo,« so zatrjevali učenci v šoli v naravi. Celjski dom v Baški gosti osnovnošolce Za začetek sezone šole v naravi Za večino otrok je posebno doživetje izlet z ladjico. Junij je čas, ko gredo otroci iz celjskih in okoliških osnovnih šol v šolo v naravi v Baško. Letos so v delno prenovljenem Celjskem domu že letovali učenci iz osnovnih šol Loče, Dobrna, Štore in I. osnovne šole Celje. Otroci se v Baško podajajo polni pričakovanj in z veliko željo po morskih dogodivščinah, ki jih je v šoli v naravi zares veliko. Vse pa se začne pred domačo šolo, ko prispe avtobus. Še zadnji pozdravi staršem in dogodivščina se začne. Naslednje, kar starši izvedo, je novica, da so otroci srečno prispeli v Baško in da lahko na spletu pričakujejo večerni povzetek o dogajanju v šoli v naravi. Najprej na plažo! In že sledi prvo poročilo, ki gre nekako takole: »Pa smo le dočakali prihod v Baško in Celjski dom, kjer bomo bivali ta teden. Namestili smo se v sobah, pojedli okusno kosilo in se odpravili na plažo, kjer so plavalni učitelji preverili naše plavalno znanje. Nekateri so že dobri plavalci, nekateri pa to še bomo! Nato smo se razdelili v skupine in dobili barvne plavalne kapice.« Vas zanima nadaljevanje dneva? »Že je bila na vrsti večerja in večerni pohod do cerkvice s čudovitim pogledom na Ba-ško, nato je sledil še sprehod skozi mesto. Najboljše je prišlo na koncu: sladoled!« Vsak dan drugačen Dejavnosti se iz dneva v dan spreminjajo. Resda je velik poudarek na učenju in izpopolnjevanju plavanja, vendar je življenje v Baški še vse kaj več. Otroci s kolesi obiščejo krajevne znamenitosti, se po poti 237 stopnic povzpnejo do svetišča Marije Snežne, s skiroji raziskujejo nepoznane ulice in poti, se prelevijo v turiste v turistični orientacijski igri in uživajo v večernem sprehodu po promenadi z obveznim sladoledom v roki. Posebno doživetje predstavlja vožnja z ladjico: »Najprej nam je pedagoški vodja predstavil pot, po kateri smo pluli, in opisal zgodbo otoka Zečevo, ki smo ga obkrožili. Fant iz sosednje šole je imel ravno ta dan rojstni dan, zato ga je kapitan povabil, naj krmari ladjo. Nato smo tudi ostali dobili to priložnost in se za trenutek prelevili v pomorščake.« Brez vode ne gre Kaj pa plavanje in vodne aktivnosti? Otroci so vsako jutro izpopolnjevali osnovno znanje v bazenu bližnjega wellness centra, nato pa še v morju nabirali plavalno vzdržljivost. Tečaj plavanja je le en del dejavnosti v vodi in ob njej. Največ veselja so otrokom prinesli kanuji, ki so bili skoraj ves čas zasedeni, in deske za supanje, na katerih so lovili ravnotežje in veslali valovom naproti. Nagrada za pridno delo so bili tudi številni spusti po toboganih. Sonca nas ni strah O zaščiti pred sončnimi žarki sprašujete? Vse tegobe, ki bi utegnile pokvariti veselo vzdušje, je spretno odganjala višja medicinska sestra - krema za sončenje z visoko UV-zaščito, obliži za manjše odrgnine, merjenje temperature in veliko čaja, hladni obkladki, kape, plastenke z vodo in še bi lahko naštevali. Včasih pa je treba iti tudi do zdravstvene ambulante po kakšno resnejše zdravilo. Otroci so resnično v dobrih rokah. Za prste polizat Dvorišče okrog Celjskega doma je ogromno in primerno za zabavne in športne igre, odbojko na mivki ali za sprostitev na klopcah v senci dreves. Da bi otroci kar najbolj kakovostno preživeli večerni čas, so obiskali akvarij, se spoznavali na različnih delavnicah, plesali v mini plesni šoli in vse skupaj končali na zaključnem večeru, ki so ga sami vodili. Manjkal ni niti krst novincev v Baški. Posebno poglavje je hrana. Kuharice v Celjskem domu se za otroke zares potrudijo in jim pričarajo nasmeh na obrazu prav pri vsakem obroku. Otroci so svojo hvaležnost pokazali z gromkim aplavzom pred odhodom domov. Za lažje slovo Vsaka šola v naravi je enkrat končana. Po obveznem preverjanju končnega plavalnega znanja sledi zaključni večer, ki sta ga tokrat vodila učenca, ki sta pokazala prave voditeljske sposobnosti. Ostali so nastopali in tako pokazali, kaj znajo. Na koncu so prejeli priznanja za dosežen napredek pri plavanju in različne nagrade za uspešno opravljene dejavnosti. Otroci so se tudi lepo zahvalili vsem plavalnim učiteljem, ki so se trudili in bili z njimi tudi v času, ko so se izvajale ostale dejavnosti, ne le plavanje. »Zadnji dan sem vedel, da bom kmalu doma. Vseeno sem na plaži še zadnjič užival v vodi. Moj razred je zmagal v igrah, ki so nam jih priredili učitelji, na koncu pa smo otroci učiteljem pokazali premoč v vleki vrvi.« In še zadnji pogled iz avtobusa na Celjski dom, mahanje z rokami v pozdrav in že je prišel čas za nove dogodivščine. TONE OJSTERŠEK 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. V Trst Dedku začne 18-letni vnuk iti pošteno na živce, ker sedi cele dneve za računalnikom, zato stopi do njega: »Ko sem jaz bil toliko kot star kot ti, smo šli s kolegi v Trst, zavili v prvi bordel, jim vse spili, vse pojedli, vse razbili, potem pa šli, ne da bi plačali!« Malemu je ideja všeč. Po dveh tednih se vrne, cel razbit in povit, zato ga dedek vpraša: »Ja kaj si pa delal?« »Hja, isto kot ti ... Smo šli s kolegi v Trst, zavili v prvi bordel, jim vse spili, vse pojedli, vse razbili, hoteli iti ... a so iz zadnje sobe stopile tri gorile in nas nalomile, da se je tema delala. »S kom pa si šel v Trst?« vpraša dedek. Mali odgovori: »S turistično agencijo Kompas, pa ti?« »S partizani!« Kdaj in kam? Zbrali so se nekdanji maturantje, da se dogovorijo, kje bodo proslavili 20. obletnico mature. Eden pravi: »Kaj če bi šli v hotel Habakuk? Tam je dobra postrežba in kelnarce so seksi.« Vsi so seveda takoj za to. Zberejo se ponovno za 30. obletnico: »Kam gremo?« »Ajde, gremo spet v Habakuk, tam imajo dobro postrežbo in odlično hrano.« Pride 40. obletnica. »Kam bi jo šli praznovat?« se sprašujejo. »Gremo v Habakuk, tam je toplo in ni nobenega prepiha.« »Ja, odlična ideja, gremo tja!« Pride seveda tudi 50. obletnica. »Joj, joj, kam naj gremo? Kje naj bi jo proslavili? Kaj če bi šli v Habakuk?« Vsi v en glas: »Jaaaaaaaa! Super! Tam še nikoli nismo bili!« Pri zobozdravniku K zobozdravniku pride močno zaraščen mladenič, sede na stol in čaka, da bi mu izdrl zob. »Pokažite jezik,« reče zobozdravnik. »Prišel sem vendar izdret zob in ne jezika.« »Že, že, toda najprej moram vedeti, kje imate usta!« Ljubezniv Moj zobozdravnik je najbolj ljubezniv moški. Vedno mi pravi, naj široko odprem usta. Mož pa ravno nasprotno - naj imam zaprta. Šali nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Spraševali smo vas, s katero glasbeno skupino je ekipa NT&RC zapela za slovo na velikem koncertu ob lanski 60-letnici Radia Celje in Letošnji 70-letnici Novega tednika na Krekovem trgu. Pravilen odgovor se glasi: s skupino Nude. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Vide Remenih iz Zaloga pri Dramljah, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE S kom je na petkovi slavnostni akademiji ob 70. rojstnem dnevu Novega tednika Oto Pestner »v duetu« zapel skladbo Cigančkova violina? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Hvaležnosti nikoli preveč Medklic z enega konca uredništva na drugega; Simona Šolinič: »Nitka, hvala za komentar!« Tatjana Cvirn: »Malenkost!« Simona: »A veš za katerega?« Tatjana: »Ne.« Nimamo pojma, za kaj je šlo, ampak s hvala in prosim človek res nikoli ne brcne v temo. »Pesnca« Naša »generalna« Tea Podpečan ima vsaj dve obsesiji, ki jima v redakciji nič in nihče ne uide. Poleg tega, da na vsake toliko od vsega, kar leze in gre, zahteva dva evra za jutranjo kavo, se vsakih nekaj mesecev postavi pred vrata in oznani, da nikogar ne bo spustila domov, dokler ji ne bo dal svoje »pesnce«. V prevodu; gre za pesem, ki s pozdravi novinarjev ob uredniški predstavitvi v studiu Radia Celje pospremi v branje novo številko Novega tednika. Brane Jeranko se je v očitnem stresu zagledal v seznam in čez nekaj časa oznanil: »Pa saj ne more biti ista pesem ...« Naša urednica Nitka pa je salomonsko zaključila: »Seveda ne more biti ista pesem. Lahko je pol tona nižja!« Od erotike do roparjev Potem ko je naša Ivana Stamejčič zadnjič enkrat že preimenovala sejem eksotičnih živali v sejem erotičnih živali, je bilo jasno, da pozno popoldne verodostojnost prebranega ni več čisto brezmadežna. No, ta teden se je Slomškov romarski pohod bral sumljivo podobno kot »roparski« pohod. Če vemo, da je Ivana ena bolj prijaznih v uredništvu in da je celo doma iz Slomškovih krajev, ji želimo, da si čim prej privošči kak senčno sončni dan na off. Ne rečemo, da ne bi šli z njo ... Županova modrost Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je odličnim de-vetošolcem na slavnostnem sprejemu med drugim zaupal modrost ali morda kar splošno dejstvo: »Pol življenja nam grenijo starši, drugo polovico pa otroci.« 9 3 6 3 4 9 6 1 1 8 8 7 2 6 7 5 4 2 9 4 8 2 5 1 4 Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 23. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Tuljenje Kdo bi rekel, da čas tako hitro beži in da sem zdaj že toliko stara, da me moti skoraj vsak glasnejši zvok? Ni mi všeč, če okoli mene brnijo stroji, sovražim, če prihrumi motorist s težko mrcino, ubila bi tistega, ki si je izmislil ladijsko sireno. Ko smo se bližali pristanišču, se je nenadoma oglasila in hlačke niso bile več suhe. A še posebej mi gre na živce tuljenje, človeško tuljenje. Mama in oči sta mi pripovedovala, da sem bila kot otrok povsem tiho, tudi ko so okoli mene jokali otroci. »Lulaaat! Kakaaat!« Takšnega kričanja od mene nista slišala. Menda sem prišla do njiju, ju pocukala za krilo ali hlače in povedala, da moram na stranišče. Čeprav sem skakala v najbolj globoke jame in si lomila noge, sem prišepala do stanovanja, potem pa smo šli po mavec. Rok iz drugega vhoda je tako tulil v peskov-niku, da sta starša pritekla iz četrtega nadstropja in ga spraševala, kje ga boli. »Ni-kjeeer!« je najprej zatulil. »Ja, kaj pa je potem?« sta že bila bolj glasna. »Barbara mi je vrgla pesek na teniskooo!« Rok je zdaj tožilec, medtem ko je Barbara trenerka odbojkarske ekipe, ki nastopa na plažah. V šoli je učiteljica, ne sicer name, temveč na Ano in Fa-niko, ki sta sedeli za mano, tulila, ker sta prepisovali pri kontrolki. Nič nista znali in sta prepisovali druga od druge, a učiteljica je vseeno kričala. Ko je zanosila, jo je nadomeščala novinka Ve-trihovka. Že tretji dan smo pisali kontrolko. Po pol ure se je zadrla, naj odložimo svinčnike. Tulila je: »Stoo-op! Kdor ni odnehal, ima negativnooo ...« Mirko je še kar pisal. Prišla je do njega s šopom kontrolk in se drla, da bo dobil enko. »Pa vi veste, kdo sem jaz?« se je Mirko odločno postavil z nosom navzdol pred njen obraz. »Neee,« je zameketala in se nagnila nazaj. Še preden je lahko reagirala, ji je vzel šop, med liste vrinil svojega, ji vse skupaj porinil v roke in ker je bila še v šoku, je vse zgrmelo na tla. »Gospod direktooor!« Tako je šla na živce ravnatelju, da Mirka ni kaznoval. REŠITEV SUDOKU 155 novi tednik 8 5 7 2 4 3 1 6 9 2 6 1 5 9 7 4 8 3 4 3 9 8 1 6 5 2 7 9 7 6 1 3 5 2 4 8 1 2 8 9 6 4 3 7 5 5 4 3 7 2 8 6 9 1 6 1 4 3 7 9 8 5 2 7 8 2 6 5 1 9 3 4 3 9 5 4 8 2 7 1 6 Sploh ni spraševal, kdo bi lahko bil krivec. Ko misliš, da si že vse doživel, pa pride morda vrhunec. V srednji šoli nas je angleščino učila Maja Tačer. Fantov ni imela rada. Ko jih je zmerjala, da so neuporabni lenuhi, ki se od tujih jezikov lahko naučijo samo hrvaščino, se ji je v kotičkih ust nabirala pena. Aljoša je bil v nevarnosti za popravca in nekaj je bilo treba ukreniti. Ko je Tačerca stopila na plastično kačo, je spretno odskočila, se trdno postavila na obe nogi, zajela sapo ... Potem pa spustila visoki C -in vodo. Takšnega tuljenja pa še ne. Še danes se mi zdi, da mi je ostalo v ušesih. Vsi ob meni so med študijem tulili, ko so bili veseli, vsi so kričali, ko so bili jezni. Vsi so se drli, ko so naredili težek izpit. Ko smo hodili na koncerte, sem si izbrala mesto, ki je bilo najbolj oddaljeno od zvočnikov. Ko sem zanosila, me je bilo najbolj strah tega, kako močno bom tulila pri porodu. In sem res. A kdo ne bi. Vojnim zločincem, posiljevalcem, pedofilom in podobnim bi bolj kot metek ali vešala privoščila, da rodijo. Da spravijo iz sebe kepo, precej preširoko za odprtino. Potem pa obiski. Moja sestra je prišla v porodnišnico v trenutku, ko sem pestova-la otroka ženske iz sosednje postelje. »Joj, kakooo ti je Anže podoben,« je zakričala Maruša. »Stara, to ni niti Anže, niti fant, niti moj otrok, ampak Špela!« sem se zalotila, da kričim tudi sama. Koliko decibelov zdržijo stekla, me je zanimalo. To sem morala preveriti. Klical je oče, da je pred stavbo. Mojega partnerja ni poznal. Zato sem zaprosila Kitajko iz sosednje sobe, da mi je posodila svojega Tajčija. Oče se mi je približal, pogledal malega, me objel, poljubil. Ihtel je. Nisem upala niti pisniti. Čisto trda sem bila. Vstopil je moj Dragan: »In ka boš zdej s tem Kinezom? Kje je Anžič?« Želela sem si, da bi udarilo iz vseh zvočnikov . Deca sta se spoznala, našla Anžeta, oče je tulil, da so ga morali nagnati, šla sta pit in najbrž - tulila. FRIDA V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka avtor RINA TAJNŠEK AMERIŠKI REVOLVER DUŠIKOVE RASTLINSKE BAZE MILAN JESIH PRIPRAVA ZA LOV DIVJADI PRITOK OBA REKA V ZDA PLADENJ (POG.) KDOR BIVA VKAMPU (POG.) OBRATZA PRIDOBIVANJE OLJA LEV BOJEVNIŠKA] KREFT SPRETNOST Ш RUSKA ALKOHOL. PUAČA DEL SKELETA IZDELOVALEC KRST ALPINIST ČESEN ŠLAJMER EDO KONEC POLOTOKA Ta večerja je bila res popolna. S krasno hrano, svečo, violinistom In s tabo, kako se grabiš za srce, KK NAJTANJŠA KRVNA ŽILA PLEZALEC (ZASTAR.) NEKD.SL. TV-VODITELI TREFALT KILOPONDMETER AVSTRALSKI REŽISER GRIERSON ELEGANTEN ŽENSKI ČEVEU SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMUE ČASOPIS, KI IZHAJA VSAK TEDEN GOVORNIK (REDKO) 12 PIROTEHNIČNI IZDELEK NEPRE-VODNIK RADIJ 6. SOLMI ZACUSKI ZLOG SANJAČ (EKSPR.) PRITOK MISISIPUA ITALIJANSKI PEVEC (AL) KRANJ NEKDANJI ŽUPAN KRANJA OKRASNI GRM POKONČNE RASTI PLANOTA NA VIPAVSKEM KrižamKe & usamKe PLAČILNO SREDSTVO RIMSKI РОЕГПТГ LUKRECU) OTOKV IRSKEM MORJU AM. IGRAL. HUNTER NASEUE PRIUMAGU TRIPRST1 LENIVEC ČLOVEK Z VSEMI ™ SLABOSTMI (REDK0' STROKOV. ZA ESTETIKO SKUPNOST UČENCEV DATOTEČNI FORMAT VPRA-ŠALNICA NENRAV-NOST DRŽAVNA PRISTOJBINA ALEŠ PAJOVIČ NASELJE PRISL KONJICAH NAJVEČJI PTIČ Imenuje se ... 13 SLOVENSKI PESNIK (LOJZE) PRETIRANO VARČEN PAPEŽEVA KRONA ŠVEDSKA GLASBENA SKUPINA KNJIGA ZEM UEVIDOV SMUČARSKI KLUB REKAV OSR.AZUI RDEČI KRIŽ TISA (DUD.) EMIL BARONIK KRUŠNI OČE VRSTNO ŠTEVILO LITIJA ARABSKI PLEMIČ CEVKA ZA ODVOD SEČA GORSKE REŠEVALNE SANI OLIMPUSKE IGRE KOS SUKANCA 3 + 3-? RUSKA POČITNIŠKA HIŠICA PREBIVALEC TRAKUE PODREDNI VEZNIK SLOVENSKI PISATELJ (VITAN) PAUL EHRUCH PEVEC FERFOUA ZEMEUSKI OREŠEK VODIČ LUTK JAMA ZA SHRANJEVANJE APNA KDOR PRODAJA NA SEJMU 10 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Salonu Avrora v Celju 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov za Studio Lotus v Vojniku 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov za Studio Lotus v Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 23. junija 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 23 Vodoravno: OPEL CAMPO, MOTOŠPORT, ASIR, OREH, MONI, LOME, ID, NIL, IL, LAK, MOZELA, ORADE, GRO KVINLOG, MANIRA, TIROLKA, ENICA, CIRIL, NI, TUREK, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Ona: Odnosi z okolico so že dlje časa blizu vrelišča, zato bi bilo dobro, da se pomirite in temeljito premislite, preden boste storili naslednji korak. Poskušajte zadevo urejati po mirni poti, saj bo to bolje tako za vas kot tudi za ostale. On: Na številna vprašanja boste prejeli le nepopolne odgovore, kar vas bo jezilo, vendar se zavedajte, da ni vedno dobro vsega vedeti. Določene stvari vam lahko le škodijo, tako poslovno kot tudi v ljubezni... Ona: Iznenada se bo pojavila še neka tretja oseba, ki vam bo dodobra prekrižala načrte, še preden boste ugotovili, kaj si želi. Toda hitro se boste znašli in preusmerili potek dogodkov v pravo smer. On: Veliko več časa boste morali posvetiti svoji zunanjosti, saj delujete, kot da bi bili površni, če ne celo zapuščeni. To vsekakor ne bo koristilo vašim ljubezenskim načrtom, ki so vse prej kot skromni. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Na poslovnem področju vam bodo dali odlično priložnost, da ravnate po lastni presoji in tako dosežete tisto, za kar si že dolgo prizadevate. Nikar se preveč ne obotavljajte, ampak vzemite ta izziv karse-da resno. On: Slišali boste nekaj, kar sicer ne bo namenjeno vašim ušesom, a si boste vseeno dobro zapomnili. Nekoč vam bo prišlo še prav. Potrudite se, da ne boste po neumnosti zapravili spoštovanja okolice. ШШШ Ona: Kritična presoja vašega partnerja vam bo pokazala, da vendarle ni vse v najlepšem redu, četudi na prvi pogled izgleda tako. Prav zato se bosta iskreno pogovorila in tudi razrešila nesoglasja. On: Če se boste vsaj malo potrudili in začeli živeti drugače kot običajno, boste hitro spoznali, da je lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu bo všeč predvsem vaša skromnost. DVOJČKA ■ S1RELEC Ona: Naredili boste celo več, kot je treba, vendar kljub temu nekdo tega ne bo znal pravilno ceniti. Nikar ne zapadajte v malodušje, ampak se raje veselite doseženega uspeha, ki vsekakor ne bo zadnji. On: S partnerko se boste veliko pogovarjali in sanjarili o načrtih, kar vas bo povsem prevzelo. Vse se bo dogajalo v pričakovanju veselega dogodka, ki vam zadnje čase kar ne da mirnega spanca. Ona: Če boste vedno gledali le podatke, ki so vam všeč, ne pa tudi tiste druge, se vam lahko zgodi, da boste napačno ocenili situacijo. Pazite se, saj bo takrat veliko prepozno za kakršne koli popravke. On: Vaše prijateljstvo s prijetno osebo bo začelo počasi preraščati v nekaj več, zato boste morali sprejeti pomembno odločitev. Ne omahujte, ampak naredite potezo, ki bo temeljito spremenila vaše ljubezensko življenje. Ona: Spogledovanje z neznancem bo začelo počasi preraščati v nekaj več, a je seveda predvsem od vas odvisno, kako daleč boste pustili, da bo šla celotna zadeva. Vsekakor vas bo mikalo iti povsem do konca. On: Čeprav imate občutek, da je bil nasmeh, ki ste ga ujeli, samo naključje, se bo izkazalo, da je bilo v njem še nekaj več. Kdo ve, mogoče bo še kaj nastalo. Na vsak način se vam obeta doživetje, ki ga zlepa ne boste pozabili. KOZOROG Ona: Prepričani ste, da ravnate prav, vendar bo čas pokazal prav nasprotno. Torej ne bodite trmoglavi, sicer boste zabredli v velike težave. Prijatelj vam bo dal dragocen nasvet, uporabite ga. On: Nikar se po nepotrebnem ne vznemirjajte, saj nimate za kaj takšnega niti najmanjšega razloga. Raje se nekomu opravičite - dokler je še čas. Pozneje se vam lahko takšne napake še hudo otepajo, zato karseda previdno. DIEN, DIPOL, AGA, EBENOVINA, RADIRKA, KLEJ, UPI, ZN, SIR, ZAIR, HLEV, ADIABATA, TATE, ČA, NABRANOST, ORKAN, PIROLUZIT, LIKER, DNK, NEON, HAIR, OS, OPONKA, STISKLJAJ, TEST, MERC. Geslo: Različni minerali Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Salonu Avrora v Celju, prejme: Polona Zalokar, Marija Gradec 21, 3270 Laško. 2. nagrado, darilni bon, unovčljiv v Vrtnarstvu Zagozda v Celju, prejme: Ana Hojnik, Rožna ulica 1, 3202 Ljubečna. 3. nagrado, darilni bon za Studio Lotus v Vojniku, prejme: Anton Grilanc, Ljubljanska cesta 64, 3000 Celje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Spoprijeli se boste z izredno težko nalogo, ki vam bo šla prav odlično od rok. V veliki meri vam bo pri tem pomagal tudi prijatelj, s katerim ste v zadnjem času v izredno dobrih odnosih. Le tako naprej. On: Obeta se vam prav zanimiv teden, ko boste z lahkoto uresničevali še tako neverjetne cilje. Izkoristite ugoden čas in ne bo vam žal. Proti koncu tedna se boste nepričakovano srečali z nekom, ki se ga že dlje na nek način izogibate. DEVICA Ona: Pretehtavali boste svoje odločitve iz preteklih dni in ugotovili, da ste ravnali povsem pravilno. Prav tako bodo začeli počasi prihajati tudi rezultati teh odločitev, zaradi česar se vam bo odvalil kamen od srca. On: Ne ukvarjajte se z malenkostmi, ampak se lotite zadeve malo bolj na široko, saj so vaše možnosti več kot dobre. Nekdo vam bo sicer želel nagajati, vendar ga boste že na začetku povsem spregledali in onemogočili. VODNAR Ona: S partnerjem se odkrito pogovorite, ker zadeva že preveč časa muči oba. Ob takšnem nadaljevanju se ne bo dobro končalo, zato nikar ne omahujte. Ne pozabite, da lepa beseda lepo mesto najde. Le pogumno naprej. On: Nikar se ne zaletavajte z glavo v zid, ampak poskušajte najti kakšno primernejšo rešitev. Teh je sicer veliko in z malo dobre volje vam bo hitro uspelo. Popazite malo na zdravje. Ona: Skrbno pripravljen poslovni načrt se bo začel uresničevati in videli boste, da imate več kot odlične možnosti za napredovanje v bližnji prihodnosti. Nenazadnje ste si to tudi pošteno zaslužili. On: Bili ste preveč izzivalni. Kdor se igra z ognjem, se lahko tudi opeče. In vi niste pri tem nikakršna izjema. Nasprotno, v izzivanju ste resnično pravi mojster, zato bodo tudi posledice izredno neprijetne. 2 3 11 17 6 7 16 8 9 5 4 15 14 48 RUMENA STRAN Direktorica Anica Šrot Aužner je pozdravila Marto Justin, ki je bila nekaj let računovodkinja v naši medijski hiši, in Damjano Stamejčič, ki je svojo novinarsko pot začela v uredništvu časopisa in radia, nato pa odšla v celjsko dopisništvo Dela. Danes obe uživata v pokoju. »Lepo te je spet videti!« Ta stavek smo pogosto slišali na petkovi akademiji ob 70-letnici Novega tednika, saj so se je udeležili tako mnogi upokojeni sodelavci kot tudi tisti, ki so hišo zapustili, ker so našli nove življenjske izzive. Zaradi lepih spominov se radi vračajo, mi pa smo veseli srečanj. NC, foto: SHERPA, GrupA Nekoč so delali skupaj: Jože Volfand (na sredini) je bil glavni in odgovorni urednik časopisa v začetku 70. let, ko sta v hišo prišla tudi Branko Stamejčič, kasneje odgovorni urednik z najdaljšim stažem, in novinarka Mateja Podjed. Očitno so se spomnili samih zabavnih dogodivščin. Radijski tehniki so se po dolgem času takole veselo družili. Levo sta dva nekdanja zaposlena Sašo Matelič in Matjaž Marinček v družbi z Mitjo Tatarevičem, ki še vedno skrbi za zvočno kakovost predvajanih oddaj. Za njim sedi dolgoletni tehnični urednik časopisa Franjo Bogadi, le deloma pa se vidi Andrejo Izlakar, ki je včasih postavljala strani na računalniku. Tatjana Cvirn in Ivana Stamejčič sta pozdravili nekdanja sodelavca, upokojeno novinarko Zdenko Stopar in novinarja ter vodjo marketinga Rada Panteliča. Zdenka je kljub težavam z zdravjem želela srečati nekdanje sodelavce in se je posebej potrudila, da je lahko prišla. Rado oziroma Pajo, kot ga kličejo kolegi, pa zadnje čase še posebej skrbi za svoje zdravje, saj se ukvarja z biodinamiko in v okviru društva Ajda skrbi za širšo promocijo te metode. Vesna Lejić Mlakar, koordinatorica trženja v NT&RC, je pozdravila sodelavko časopisa, lektorico Tanjo Dro-lec, sicer učiteljico slovenščine v Laškem. Vesnina zelena oblačila so se odlično ujela s Tanjino priljubljeno zeleno barvo, s katero v naših besedilih označuje napake. Včasih je zelenila skoraj toliko kot na obleki ... Za njo na desni je radijska moderatorka Tanja Seme. Še dva, ki sta se srečala po nekaj letih. Aleks Štern in Mateja Jazbec sta bila včasih stalna sodelavca uredništva. On je skrbel, da so imele reportaže čim boljšo fotografsko opremo, ona je pisala o črni kroniki in spremljala drugo dogajanje ter akcije Novega tednika. Aleks je zadnje čase snemalec pri TV Celje, Mateja pa je predstavnica za odnose z javnostmi na Okrožnem sodišču v Ljubljani. 79 novi tednik