GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 28. APRILA 1959 LETO VI., ŠTEV. 33 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročita o delu in razvo;u službe posredovanja dela v okraju za leto 1958 . .Vedno pogosteje pa se obra-^aJ° za nasvete in posredovanja , tem smislu, predvsem za zelo r'lične primere tudi iz drugih o!>-inskih posredovalnic, kar je rezul-j zadnjih konferenc in seminnr-n V’v*t' -i'11 organizira okrajni biro, a katerih se vedno govori in rnz-muvlja tudi o načinu in metodi dela Vi zaposlovanju invalidnih in za ^eio manj zmožnih oseb. S takimi • ,T,lnarji in osebnimi instruktažami • ' °krajni biro vodil svojo politiko . Pomagal občinskim posredoval- tudi v pogledu zaposlovanja .|Y,QPdov in bolnih oseb. Pri ohčin-i. j' P°sr,‘dovalnicah Kočevje, Dom-*n Trbovlje pa postaja pro-l zaposlovanja invalidov vedno Pereč, ker se Število deh oseb tr, i 'n zahteva poseben referat za Un *tar Pa Kijnl> dobri volji Pravnih odborov in Sefov imeno-mh posredovalnic doslej ni bilo ,aoKočo uresničiti. 1 osredovalna vloga biroja pa je a0go lažja in učinkovitejša, ko ^topimo s • ^°rom. Da osebo tako obdelanim pribi zaposlili invalidno u - res na pravo delovno mesto, Postevajoč vse njene preostale fi-V in psihične sposobnosti, smo opijali tak sistem dela, da referent, "»ravnava invalidno osebo, poleg htt( dobro pozna tudi vse za-pJT®..delovnega mesta. To se je spodtleV° 'zvajQi° takole: vse eco-lj„l arsbe organizacije obvezno j avla,,? Posredovalnici prosta delovna ie ♦ ’ ,kier pa ni razvidno, kakšno Sfi ,? in pod kakšnimi pogoji Uroii[UV 'a. Pruv zaradi tega si rego^1 . °sleda delovno mesto, se poza sr' 7: obratovodjeni in komisijo bPn'Prejemanje delavcev in usluž-sindivV’i v kateri so tudi zastopniki gani/ 11 •?*' 'n drugih družbenih or-dn,™'x'J- ^ tem se doseže povsem n ji,5 ‘'en in boljši uspeli kot s prejŠ-Si'l, naeinom, ko se je oseba poseda L 0< Podjetja do podjetja. Se-Poslnv° ?e tudi pri tem načinu za-blenij ""ja invalidov pojavljali pro-spodn’.tir., vsem nerazumevanje go-aanio - , 1 organizacij, ki gledajo brttn-:' komercialnega vidika in se da '"vnlidov z izgovorom, češ niso socialna ustanova. Razum- •jtvo n • ustanova, nazu P°jQvi; .J0- da se takšne ovire Stransl!aj0 tam. kjer je primer vse-Osebn 0 Proučen in je invalidna ?el0vn*a8ed'a njej odgovarjajoče °vnem° mest° ter s tem tudi v de-**a Su-. Procesu postala cnakoVtcd-Nn 'ilni1 sodelavcu. nice * °otnočju mestne posredoval-deloviiit, _'s . „ 'n. pregledi prostih F>L‘Ovnll. --- (Musilu Z nov;.i' .niest 2e dalj časa izvajajo. Pregl«? ‘nvalidskim zakonom, ki te ta dfi|.,e 'zrecno predpisuje, pa bo Ub|su f!08t Se mnogo bolj uspešna. Ptedvsem mnogo podjetij, 11 lakih, kjer že sam način (Nadaljevanje) proizvodnje (vsaj v nekaterih oddelkih) poteka tako, da je možno misliti na zaposlitev invalidne oziroma bolne osebe. Če pogledamo to delo po drugih občinskih posredovalnicah vidimo, da nastopajo pri njih poleg splošnih še drugi specifični problemi. Kot poseben p roli le m je vprašanje odgovarjajočih delovnih mest, ker so to večidel kraji brez industrije ali pa le z enovrstno industrijsko dejavnostjo. Mnogi bi se lahko zaposlili v Ljubljani, vendar nastopi vprašanje stanovanja in prevoza. Da pa bi tudi te probleme približali rešitvi, je okrajni biro predlagal občinskim ljudskim odborom, nuj v sodelovanju s svojimi posredovalnicami in to v Kočevju, v Trbovljah ter v Hrastniku — ustanove zavode za zaposlovanje invalidnih in bolnih oseb, kjer naj bi se razvila določena dejavnost za zaposlitev takih oseb. Ko govorimo o odnosu službe posredovanja dela v okraju do gospodarskih organizacij v pogledu zaposlovanja invalidov, moramo poudariti tudi to, da v več podjetjih še ne obstajajo komisije za sprejemanje in odpuščanje delavcev, so pa tudi podjetja, kjer te komisije formalno obstajajo, vendar ne odigravajo tiste vloge, ki jim jo naša zakonodaja narekuje. V mnogih primerili so sc te komisije formirale šele na opozorilo uslužbencev biroja za posredovanje dela ob priliki njihovih obiskov, ki jih ti vršijo, ko gre za zaposlitev invalidne ozir. za delo manj zmožne osebe. V splošnem lahko ugotovimo tudi to, da se naša podjetja vse premalo brigajo za socialno stanje svojih delavcev in nimajo pregledu nad njihovim socialnim sestavom. Premalo sc zanimajo za življenjske pogoje delavcev doma, razen v primerili, ko je problem že tako kričeč, da vzbuja pozornost ali ogroža sodelavce, pa se tedaj ga končno rešujejo največkrat z odpovedjo. Veliko je na videz majhnih problemov, ki končno izbruhnejo v najrazličnejših oblikah, kot n. pr. nezgode pri delu, razna obolenja, nepravilni medsebojni odnosi pri delu itd., kar povzroča težkoče podjetju, znižuje delovno storilnost in ustvarja težke Individualne socialne probleme, ki jih mora družba zdraviti in potem ponovno vključevati v delo. V ilustracijo naj navedemo, kako velikega pomena so razne ankete o socialnih razmerah delavcev in uslužbencev. Takšno anketo jo. izvedla Kartonažna tovarna v Ljubljani na pobudo vodstva podjetja. Omenjamo samo nekaj najbistvenejših vprašanj, ki jih zajema anketa. Če pogledamo način prihajanja na delo, vidimo, da jih 49*/« prhuja peš, 31,9% s kolesi, 16% pa se jih vozi z avtobusom in vlakom. Posebno kritično je stanje pozimi, saj jih mora pešačiti 62%, med temi največ takih, ki porabijo tri četrt ure ali več, da pridejo do delovnega mesta. Zanimiva je ugotovitev, da je naj pogostejša plača 8000 din in da večina živi v večji družinski skupnosti, s katerimi deli izdatke (z zakoncem ali starši). Pripomniti pa je treba tudi to, da je to mlada ženska delovna sila, tako po starosti kot po trajanju zaposlitev v tovarni. Po kvalifikaciji je 67% priučenih in 21% nekvalificiranih delavk. V stanovanjskem pogledu prevladujejo enosobna stanovanja, in to 39%, na drugem mestu pa so podnajemniki s 30%. Vsekakor pa so stanovanjske razmere zelo Kritične, saj ima 30% delavcev premajhno stanovanje in je 24% takih, ki spijo v sobi s tremi osebami, 17% s štirimi osebami in 8% s petimi osebami. Poleg teli pa je 16% takih, ki delijo postelje z drugo osebo. Glede prehrane je posebno kritično stanje samskih žensk, ki se jih 13% hrani samo z dvema, 22% pa samo z enim obrokom na dan. Da imajo premalo hrane, pa je izjavilo 18% samskih žensk. Pomembna je tudi ugotovitev, da jih od vseh zaposlenih opravlja 87% še razna dela doma. Da jih to delo doma utruja, je izjavilo 70% delavk. Kot vidimo, anketa statistično raziskuje živ-1 jenske razmere delavcev in uslužbencev te tovarne in se oslanjp na njihove prostovoljne izjave ter odpira pogled v njihove težave ter s tem daje v roke delavskemu svetu tehtne argumente, kako se boriti za izboljšanje stanja. Anketa je pokazali), da so nekatere skupine delavk življenjsko ogrožene, tako zaradi pomanjkljive prehrane, nevzdržnih stanovanjskih razmer, velikega napora, ki ga zahteva prihajanje na delo in podobno. To gradivo bo služilo podjetju pri izvajanju ukrepov, ki jih bodo podvzeli sami ali pa skupno z organi, ki o tem soodločajo, toda brez dokumentacije bi bilo to nemogoče. Kot drugi primer navajamo Tobačno tovarno, kjer je bila izdelana študija ozir. anketa o prehrani delavcev, ki jo pokazala, da prehrana le-teh ne zadošča fiziološkim potrebam. Količinsko sicer ustreza, v njenem setavu pa znatno primanjkuje živil, ki imajo visoko biološko vrednost in ki so potrebna delavcem, ki opravljajo fizično delo. Tudi Tobačna tovarna je podjetje, ki zaposluje 72% ženske delovne sile. Delavke so bile anketirane po štirih skupinah, in sicer: ena tretjina takih, ki so poročene In Imajo lastno gospodinjstvo ter je kalorična vrednost njihove hrane najslnbša, saj je V za 23% pod priporočeno vrednostjo. Skoraj polovica je poročenih in samskih, ki se hranijo v različnih menzah in je tudi pri njih vrednost prehrane 5% pod priporočilom. Dobra desetina je samskih, ki si same kuhajo in edino pri teli presega vrednost prehrane kalorično priporočilo za 1%. Prav toliko ^jc tudi poročenih in samskih, ki se hranijo pri sorodnikih in je njihova prehrana za 1,5% pod priporočilom. Zanimiva pa je primerjava teh skupin. Naj slabša je skupina poročenih z lastnim gospodinjstvom, to so delavke, ki so matere in gospodinjo in ki poleg redne zaposlitve v tovarni opravljajo doma vsa gospodinjska dela, lastni prehrani pa posvečajo manj pozornosti, ker dajejo večji poudarek na prehrano ostalih članov družine. Skupina samskih delavk, ki si kuhajo same, je sicer najboljša, vendar glede na način življenja je njihova prehrana neredna in premalo pestra. Ugotovljeno je bilo, da tako stanje prehrane povzročajo nizka zdravstvena prosveiljcnost delavskih družin, velika preobremenjenost zaposlenih žensk, neurejena družbena prehrana in nizki dohodki delavcev. , Ta navedba naj služi samo kot primer, kako pomembno je proučevanje prehrane delavcev za njihovo zdravje, medsebojne odnose, dobro počutje na delovnem mestu, strokovno usposabljanje in še mnogo drugih vprašanj, kar vse spada v. področje socialne službe v podjetju, kateri bodo morali organi delavskega samoupravljanja in družbene organizacijo v podjetju posvetiti mnogo več pozornosti ter začeti reševati vprašanja, ki zadevajo skrb za človeka, ki jo narekuje socialistična družbena ureditev. Ko dajemo poročilo ct zaposlovanju invalidov in za delo manj zmožnih oseb, ne smemo prezreti tudi tako imenovanih moralno in socialno ogroženih, ki se vsakodnevno prijavljajo na vseh posredovalnicah Za delo in ,se zaenkrat kot poseben problem pri zaposlovanju pojavljajo pri mestni posredovalnici v Ljubljani. To so osebe, ki prihajajo iz zapora ali . vzgojno-poboljševalnih zavodov in se potem sami ali potom socialnih organov občin v mestu prijavljajo posredovalnici. Prav pri teh osebah nastopajo največje težave pri posredovanju nove zaposlitve. To so ljudje z različnimi nastrojeni ji in polni raznih kompleksov ter nepripravljeni za sodelovanje pri reševanju lastnega problema. Poleg navedenega pa se pojavi še velik odpor gospodarskih organizacij do sprejema takih oseb na delo, kar bi bilo včasih tudi opravičljivo, če gledamo individualno, vendar iz družbenega in moralno-vzgojnega vidika pa je to impolnoma zgrešeno. S takimi osebami je potrebno mnogo individualnega tlela in to z večkratnimi razgovori moralnega in vzgojnega značaja, na drugi strani pa pripraviti vodsfva gospodarskih' organizacij, da z razumevanjem sprejemajo take osebo na delo. Nič manjši ni problem z osebami, ki prihajajo iz bolnico ca duševne bolezni kot rekonvalescenti po pre*. stanih duševnih obolenjih in nlko-holizmu. Pri mnogih od teh, ki jih navajamo v tem delu poročila, pa nastopil še tuberkuloza. Vsem takim se na posredovalnicah posveča še mnogo premalo pozornosti, soj se jih obravnava kot ostale, nodisi zaradi pomanjkanja časa ali pa zaradi nenamernega nerazumevanja referenta za zaposlovanje. Kot je bilo poudarjeno v začetku tega poročila, socialni delavce okajnega biroja obravnavo tudi po-^ stopi pri vsaki nezaposleni osebi, samezne bolj kritične primere moralno ogroženih in rekonvalescente omenjenih bolezni, v kolikor so seveda sploh rešljivi, oziroma v kolikor ne nastopa vprašanje stanovanja. Kdo usmerja te osebe na posredovalnico, koliko jih je bilo v zadnjem obdobju obravnavanih kot najbolj kritičnih in kateri problemi najpogosteje nastopajo, pa Vidimo iz naslednje tabele: Poslani od Vseh Invalidi dušev. alkohol. TBC Nastopajoči problemi Bolni Moralno ogrož. krira. pros. pV„^| ostale bol. Ostali 6 — 3 — Mestne posred. 52 Soc. org. občin v mestu 19 Raznih ustanov ' m org. 20 Prišli sami 18 Skupaj 89 Od navedenih je bilo napotenih na zdravniške preglede 42 oseb, psiholog, tuk. poklicne svetovalnice je podal psihološki izvid oziroma napravil psihotehnični pregled za 12 oseb. mnenje psihiatra pa je bilo podano za 9 oseb. Pri lem naj omenimo še to. da je na oddelku za zaposlovanje moške in ženske delovne sile mestne posredovalnice bilo zaposlenih 109 moških in 68 žensk, ki so prišli iz kazensko-poboljševnlnih domov. Čenrav obstojajo pri občinskih ljudskih odborih posebne komisije, katerih dolžnost je, da poskrbe za take ljudi vsaj v prvih dneh po prestani kazni, se mnogo-, krut pojavljajo primeri, do se take osebe prijavljajo za delo, nimajo pa stanovanja, niti niso preskrbljene s prehrano, kar je osnovni pogoj za normalno vključitev v delo. Vse to kor navajamo v tem delu poročila, pa so šele prvi začetki pristopa k sistematičnemu reševn-i nju zaposlitve omenjenih problematičnih oseb. kar pa še ne pomeni, da je to delo dovolj uspešno in izpopolnjeno. Na vsak način bi sc moralo vsako tako osebo še nadalje spremljati in ji slediti, kako uspeva in se razvija v novem okolju oziroma n n delovnem mestu, kamor je bila poslana. Ker zaenkrat to ni mogoče, so'pogosti primeri, da prav ti ljudje zapuščajo delovna mesta in postajajo zopet asocialni. Velikokrat bi to lahko preprečilo tudi pod-jčtje samo. če bi znalo s pravilnimi vzgojnimi metodami vplivati na tako osebo, kar je predvsem dolžnost sindikata in ostalih družbenih organizacij v podjetju. Kot zaključek tega poročila pa predlagamo naslednje: 1. Nujno je. da pristopijo.gospo- darske organizacije — zlasti večje — k organizaciji sistematične socialne službe v podjetju s tem, da postavijo za to odgovornega in strokovno usposobljenega človeka — socialnega delavca, ki naj bi pro-ue'- ’ 'osnmezna vprašanja, jili po-sr- organom delavskega snmo- upr. nja. družbenim organizacijam in vpdstvu gospodarske organizacije ter na to skrbel za izvajanje njihovih ukrepov. Gospodarske organizacije naj bi v svojih perspektivnih planili nakazale smer razvoja socialne službe in tudi določile prioritetni red reševanja perečih vprašanj. 2. Na občinski posredovalnici za delo Trbovlje, Kočevje in Domžale, kjer še število nezaposlenih Invali- 6 - 5 — 3 — 2 — 2 — , 3 4 8 10 9 2 14 10 dov in za delo manj zmožnih oseb veča ter postaja problem zaposlovanja invalidov vedno bolj pereč, noj se čimprej odpre novo delovno mesto referenta za zaposlovanje invalidov. Ta zahteva je še prav posebno utemeljena v novih nalogah, ki jih predpisuje novi Zakon o invalidskem zavarovanju v zvezi z zaposlovanjem invalidov. 3. Predlagamo, da sc ustanovi zavod odprtega ali polodprtega tipa za vse rekonvalescente raznih duševnih bolezni s posebnim oddelkom za alkoholike. Razlog temu je porast teh bolnikov in .vsakodnevni problemi, ki jih ti povzročajo, ko prihajajo iz bolnice za duševne bolezni in iščejo zaposlitev ter so v mnogih primerih iz tega vidika nerešljivi. Smatramo, da bi se lahko vsi ti ljudje potom takega zavoda ob določenih pogojih ponovno vključili v delo in tako postali zopet enakovredni člani družbe. DELOVANJE ZAVODA ZA ZAPOSLOVANIE INVALIDOV IN ZA DELO MANJ ZMOZNIH OSEB V LJUBLJANI Zavod za zaposlovanje invalidov in »bolnih oseb je bil ustanovljen 13. aprila 1956 na pobudo okrajne posredovalnice zn uelo v Ljubljani in je z njo ves čas svojega obstoja v najtesnejšem sodelovanju. Najpomembnejši je ta zavod za. invalide, bolne in socialno ogrožene osebe. ki prej preko posredovalnice za delo ali po drugi poti niso mogle najti primernega dela.. Sedaj so ti ljudje postali zopet neodvisni in enakovredni člani družbe. S tem ko delajo doma, jim je omogočeno, do kljub svoji invalidnosti oziroma bolezni primerno zaslužijo, ker si lahko delovni čas razdelijo po svoji zmogljivosti. Koristi od tega načina zaposlovanja pa ima tudi Posredovalnica za delo. soj pošilja v začasno zaposlitev v ta Zavod vse tiste, ki iz kakršnihkoli razlogov, zlasti pa zaradi invalidnosti ali bolezni ne morejo najti primerne zaposlitve. Predvsem pa je ta zavod pomemben v naslednjem: a) zmanjša sc čakalna doba invalida od nastopa nezaposlenosti do ponovne zaposlitve, s tem da ga v času. ko traja posredovanje, začasno zaposlimo v tem zavodu; predvsem pa še pri invalidnih oziroma bolnih; c) onemogočeno je moralno in duševno propadanje takih osub ter odpravljena je ekonomska odvisnost, ker niso vezani na podporo. ' Poleg tega je zavod velikega pomena tudi za Zavod za socialno zavarovanje, ki je moral prej za to nezaposleno delovno silo nositi stroške zdravstvenega varstva in materialne oskrbe. Veliko razbremenitev pa predstavlja zavod za zaposlovanje invalidnih in bolnih oseb za organe socialnega varstva občin v mestu, kateri so morali dajati precejšnje zneske za razne socialne podpore. Ugotovljeno je, da zaposluje ta zavod 65 % take delovne sile, ki izvira iz kroga socialno šibkih ljudi. Ko govorimo o koristnosti tega zavoda, ne smemo pozabiti tudi koristi, ki jih ima družba. V zavodu sc proizvaja raznovrstna tekstilna konfekcija za široko potrošnjo, največ pa drobne konfekcije, katero je do ustanovitve tega zavoda v pretežni meri izdeloval privatni sektor. K temu pa je treba pripomniti, da razen prometnega davka na izdelek, plačuje zavod vse ostale dajatve kot je to predpisano za gospodarske organizacije. Prav tako je s proizvodnjo galanterije in vrbopletarstvom. V zavodu zaposlene osebe sc glede na vrsto problema delijo v naslednje skupine: Prvo skupino sestavljajo invalidi, in sicer delovni, bolezenski ter vojni. Večinoma so to ženske, ki jim je zaradi kronične bolezni težko najti primerno zaposlitev, poleg tega pa imajo od zdravnika predpisano lažjo zaposlitev ali pa skrajšan delovni čas. Drugo skupino sestavljajo tako imenovane bolne osebe, to so vsi tisti, ki jim lokalni zdravniki iz najrazličnejših razlogov svetujejo lažjo zaposlitev, nimajo pa še po- goja za pridobitev statusa invalid' nosti. Sem spadajo tudi rekonvak scenti TBC in raznih duševnih b?' lezni, ki so za posredovalnico naj' problemntičnejši. Posebej naj oine' nimo tu rekonvalescente po dušt1' nih in živčnih boleznih, za katcf* je zelo težko, v mnogih primeri11 lahko rečemo, da jim je nemogoč najti primerno delovno mesto. l’ra< za te ima zavod veliko rozumčv8' nje in potrpežljivost, kajti kiju,1 raznim izpadam teh oseb in vet krat tudi nerednim prihodom 1,1 delo, so te osebe le v delovnem rflf merju, ki istočasno predstavlja l> njihovo bolezen posebno delov1? terapijo, ki jo zdravniki — psi11' utri mentalno-higienske postaje * bolnici za duševne bolezni poseb1* priporočajo. Tretja skupina zajema stare]1 žene, razvezane in vdove. Tudi P1 teh sc pojavljajo najrazličnejši prs K1 ‘ takole: b) vse drugačno jc psihično po- .delovnem razmerju, delo nn dom pa čutje takih oseb ter zmanjša« se ob- dobiva 64% vseli, ki so zaposleni čutek manjvrednosti, ki sicer na- pri zavodu. Po kvalifikacijskem se- ja n tiar ja februarja marca aprila maja junija 613 610 665 641 622 625 julija avgusta septembra oktobra novembra decembra I ti Kot smo že ugotovili, je stanje zaposlenih v letu 1958 naraslo, vidimo pa, da je največji porast v zimskih mesecih, ki so za zavod sezonskega pomena, (ločim število zaposlenih v poletnih mesecih pada, čemur je vzrok v tem, da se starejše žene ta čas zaposlijo sezonsko in to predvsem z nabiranjem raznih sadežev in zelišč. Kot smo že uvodoma povedali, obstajajo v zavodu naslednje dejavnosti: papirna galanterija, tekstilna konfekcija, usnjena galanterija, torbarstvo in vrbopletarstvo. Največ je zaposleni pri izdelavi papirnatih vrečic, kar je tudi najbolj enostavno delo, vendar od te panoge zavod nima nobenih finančnih koristi, obstoj te dejavnosti pa je zato kljub temu velikega pomena, ker so pri tem delu zaposlene vse tiste osebe, ki za drugo delo niso sposobne. Na novo odprto delovno mesto je izsekavanje in rezanje papirne galanterije, kar je za zavod velike važnosti, saj je bil pred tem odvisen od drugega podjetja, narezanega materiala pa ni bilo nikdar dovolj, vslcd česar so potem nastale motnje pri sami delitvi tega materiala. Za to delovno mesto je bilo v letu 1958 vloženih 1,184.000 din in je pri tej dejavnosti stolno zaposlenih 62 delavcev. Zavod je v navedenem letu organiziral pet tečajev in to za tekstilno kdhfckcijo in vrbopletarstvo. Tečaji so bili v Ljubljani, na Vrhniki, v Borovnici in v Ponikvah ter so trajali od 14 dni do 1 leta. Tečajev se je udeležilo 74 oseb in ga tudi v uspehom končalo ter sc potem začasno zaposlilo v zavodu. Za izvedbo teh tečajev je bilo vloženih 185.000 din. K temu naj pripomnimo, da je v Ponikvah na Dolenjskem v Domu počitka bila v letu 1958 odprta tudi posilma delavnica tekstilne konfekcije za paraplegike. To je bilo organizirano skupno z republiškim Sekretariatom za delo, ki je dal finančna sredstva za adap-tacijo teh prostorov — in Zavodom ?-a rehabilitacijo invalidov LRS v Ljubljani.' V tej delavnici delu enajst invalidov paraplegikov, od tegu pet žensk in šest moških. Zn-V<>(1 za zaposlovanje invalidnih oseb skrbi za material in asortiment ter l,1'1 plačuje za . izvršeno delo. To uelo opravljajo samo ženske, ki sc Poučujejo za 'šiviljsko stroko in bodn ,i - Navedeni podatki nam kažejo, da je zavod tudi v finančnem pogledu v tem letu zabeležil velik uspeh. Kot že omenjeno so vsi zaposleni v zavodu razdeljeni v štiri skupine, katerih povprečne plače znašajo: v prvi skupini 6200 din v drugi skupini 7600 din v tretji skupini 5900 din v četrti skupini 8000 din Ce pogledamo sedaj osnovne probleme, s katerimi se bori zavod, moramo omeniti predvsem vprašanje prostorov. Poseben problem so delavnice, šivalnice in skladišče. Sedanji prostori so samo zasilni in v nobenem pogledu ne odgovarjajo. Pri osnovanju zavoda se ni vedelo, da sc bo dejavnost tako hitro in na široko razvila. Pri dosedanjih prostorih je maksimum 400 ljudi zaposlenih z delom na domu, dočiin jo v delavnicah, skladišču in upravi zaposlenih 80 ljudi. Po sili pa je moral zavod število zaposlenih na domu prekoračiti, tako da znaša sedanje stanje vseh zaposlenih 610 ljudi. Posebne težave ima zavod s skladiščem. Kapaciteta tega znaša 4 milijarde dinarjev mesečno, dočim je promet zavoda narastcl sedaj že na 12 milijonov dinarjev mesečno. Zavod ima že denar za gradnjo novih delavnic in skladišča, ima kupljeno tudi zemljišče, tako da je upati, da bodo v letu 1959 zgrajeni prepotrebni novi prostori. Dalje si mora zavod urediti lastno ambulanto s honorarno nastavljenim zdrav- nikom. Razlogi za to so naslčdnji: Pretežna večina v zavodu zaposlenih ljudi je invalidna in bolna delovna sila ter stara preko 50 let. Zato je nujno, da so ti ljudje zdravstveno zaščiteni in da se istočasno vodi o njih zdravstvena kontrola ter tako ugotovi, kako vpliva delo na zdravstveno stanje posameznika in da se s tem v zvezi, če je potrebno, tudi pod vzamejo potrebni ukrepi. Poleg tega so pokazale izkušnje tudi to, da posamezni zdravniki zdravstvenih (lomov svoje paciente — predvsem pa kronične bolnike in starejše osebe — tako poznajo, da jim prepogosto dovoljujejo bolniški stalež, čeprav bi se to dalo v mnogih primerih rešiti na tu način, da se taki osebi predpiše potrebna zdravila, delo na domu pa lahko nemoteno teče naprej. Razumljivo, da do tega prihaja* zato, ker ločeči zdravnik ne pozna značaja dela v tem zavodu. Z ureditvijo lastne ambulante bi ti problemi odpadli, pa tudi sicer bi bili ti ljudje bodisi kurativno, predvsem pa preventivno resnično zaščiteni. Kot poseben problem tega zavoda pa sc pojavlja vprašanje socialnega zavarovanja oseb, ki so zaposlene v zavodu oziroma delajo na svojih domovih in zaradi bolezni ali invalidnosti ne dosežejo predpisane mesečne finančne norme in sc jim zaradi tega ne more priznati polna zoposlitev (208 ur mesečno). V tej zadevi je zavod napravil pismeno obrazložitev na Sekretariat za delo LRS, naj bi se vprašanje socialnega zavarovanja za te osebe uredilo tako, da se jim prizna najmanj polovičen delovni čas oziroma, da se jim dejansko opravljeno delo, to je med 104 in 208 delovnih ur mesečno, šteje v delovno dobo. Okrajna Posredovalnica v Ljubljani si prizadeva že dve leti, da bi se rešil ta problem, upamo pa, da bo to sedaj urejeno s posebnim zakonskim določilom. Končno naj omenimo še to, da pozitivni rezultati tega zavoda narekujejo okrajnemu biroju za posredovanje deia v Ljubljani potrebo po ustanavljanju takih zavodov; tudi v drugih občinah, predvsem pa tam, kjer izstopa vprašanje zaposlovanja invalidov in za delo manj zmožnih oseb kot poseben problem« V Kamniku tak zavod že obstaja, vendar pa je še v začetni fazi. Posebno pozornost bo ta zavod posvetil kooperaciji s tovarno iStolcj »Keramiko«; in Zavodom za rehabilitacijo invalidne mladine v Kamniku. Poleg^tega bodo ustanovili tudi razne servisne delavnice. V: Domžalah se ustanavlja posebna' podružnica ljubljanskega zavodat kjer naj bi se razvila dejavnost izdelovanja galanterije, torbarstva irt tapetništva. Razgovori za ustanovitev takih zavodov pa so se že vršili tudi s predstavniki občinskih ljudskih odborov Trbovlje, Hrastnik' in Kočevje, upravni odbori omenjenih posredovalnic pa resno razpravljajo o organizaciji in dejavnosti teh zavodov, ki naj bi v letu 1959 pričeli poslovati. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI )()do po določenem roku odšle do-V kolikor pa potem ne bi do-I,e primerne zaposlitve, jim bo avod še naprej nudil zaposlitev, in 1(1er tako, da bodo dobivale delo na doni. Poslovanje zavoda v finančnem P0Kledu pa je naslednje: , Vrednost osnovnih sredstev na i,Jdecembra 1958 je znašala '™™.453 din, vrednost obratnih 22,500.000 din, kar je za 18 mili-* !lov 300.000 din več kot nn dan in. , ov'tve zavoda. V letu 1958 je pr zavod naslednji finančni Me*ec l&nuar februar Marec April Maj Junij Julij Avgust ^?Plembc OBČINA BOROVNICA 171. Na podlagi 2. odstavka 15, člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) in L, 2. in 3. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57 in 52/58), je občinski ljudski odbor Borovnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. aprila 1959 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade nn dohodke od samostojnih poklicev in premoženj zn leto 1959 nn območju občine Borovnica 1. člen Nn območju občine Borovnica sc pobira za leto 1959 občinska doklada od zavezancev dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj. 2. člen Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, iz-vzemši zavezancem proračunskega Oktob, 5*°vember uccember Skupaj Promet Plače Prisp. soc. zav Stan. sklad 15.271.895 din 2.669.265 din 197,803 din 56.515 din 10.929.271 3,092.795 f| 220.658 63.045 „ 11.637.355 3,715.001 „ 232.061 <)6.303 „ 12.728.629 3,120.535 271.338 „ 79.142 „ 17.407.191 3.545.959 n 308.768 M 88.968 „ 11,349.938 3.480 440 326.037 t| 95.092 „ 8,126.324 2,527.339 337.541 98.401 „ 11,651.165 „ 2,767.095 319.652 H 93.163 „ 11.745.882 H 2.503.435 331.105 M 96 564 „ 12,774.204 f| 3.008.960 330.717 96.459 „ 11.445.583 3,196.052 393.608 114.798 „ 15,192.796 M 3,592.701 M 421.183 „ 122.949 „ 150,260.233 din 37,119.597 din 3,690.381 din 1,071.359 din prispevka, davka na avtorske honorarje in dohodnine od dohodka zgradb, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, po sledečih stopnjah: 1. Brivcem, frizerjem, čevljarjem, dimnikarjem, fotografom, dajalcem prenočišč, krojačem, šiviljam. veziljam, žagarjem drv, mehanikom, popravljalcem dvokoles ter podkovskim kovačem, vsem pod pogojem, da se bavijo z uslužnostni-mi opravili, in sicer: če znaša letna davčna osnova do 160.000 dinarjev, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 0 °/o; nad 160.000 do. 170.000 din I %>; nad 170.000 do 180.000 din 2%; nad 180.000 din 3'/«. 2. Lastnikom kemijskih in galanterijskih obratov ter lastnikom obratov kovinske, elektrotehnične, lesne, tesarske, tekstilne in čevljarske stroke, ki imajo serijsko proizvodnjo, in sicer: če znaša letna davčna osnova do 200.000 dinarjev, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 16°/o; nad 200.000 do 250.000 din 17 »/o; nad 250.000 do 300.000 din 18»/o: nad 300.000 do 400.000 din 20 »/o; nad 400.000 do 500.000 din 22°/o; nad 500.000 do 600.000 din 25«/o; nad 600.000 din 28 °/o. 3. Lastnikom zidarskih, pleskar- skih. inštalaterskih, pečarskih in podobnih obratov: , — za dela na novogradnjah po stopnjah, ki so določene po 2. točki tega člena; — za vsa ostala dela po stopnjah, ki so določene po 1. točki tega Člena. 4. Vsem ostalim zavezancem od dohodnine samostojnih poklicev iti; zavezancem od premoženj, in sicer i če znaša letna davčna osnova do 200.000 dinarjev, sc odmeri in plač^ občinska doklada po stopnji, ki znaša 16 ®/o; nad 200.000 do nad 250.000 do nad 300.000 nad 400.000 nad 500.000 nad 600.000 nad 700.000 250.000 din 17 ®/o( 300.000 din 18%;] 400.000 din 19 «/•; 500.000 din 20«/o; 600.000 din 21 ®/o; 700.000 din 22 °/cf din 24 °/o. Skupna obremenitev z dohodni* no. davkom na tujo delovno silo iti občinsko doklado ne sme presegati 80 e/o čistega letnega dohodka zavezancev. Ta omejitev ne velja, ko zavezancu ostane po odbitku javnih davščin, navedenih v prejšnjem od* stavku, več kot 80.000 dinarjev čistega dohodka na mesec. 3. člen Občinska doklada se odmerja irj plačuje v gotovini istočasno in ne. isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina-. , 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur* list'FLRJ šf. 18/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Ur. list FLRJ št. 5/59) in uredbe o prisilni izterjavi dohodkov sni drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 35/33) sc uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 6. člen To odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Čerin 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 172. No podlogi 7. člena zakona o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ št. 52/58), 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ št. 19/52) in 25. člena statuta občine Ljubljrtna-Moste je občinski ljudski odbor Ljubijana-Moste na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. aprila 1959 sprejel ODLOK o občinski dokladi na davek od osebnega dohodka 1. člen Občinsko doklado no davek od osebnega dohodka plačuje vsak posameznik in vsaka civilnopravno oseba, ki ima letni čisti dohodek nad 500.000 dinarjev. 2. člen Občinska doklada znaša 10 % davka od osebnega dohodka, ki sc plačuje po določbah zakona o davku od osebnega dohodka (Ur. list FLRJ št. 52/58) in gre v celoti v občinski proračun. 3. člen Občinska doklada na davek od osebnega dohodka se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor odgovarjajoči davek od osebnega dohodka. 4. člen Določbe zakona o davku od osebnega dohodka se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Davčne oprostitve, ki so določene za davek od osebnega dohodka, veljajo tudi za občinsko doklado. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. naslednjega meseca po objavi odloka. Štev.: 01/1-1986/1. Datum: 14. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ciril Fain 1. r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 173. Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 52/57) in 26. člena statuta občine Ljubljana-Rudnik je občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 16. aprila 1959 sprejel ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodku delavcev plačujejo: a) vse gospodarske organizacije, razen: Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet Ljubljana in Železniško transportno podjetje Ljubljana, kadar izvršujeta osnovno dejavnost; b) vse zasebne obrtne delavnice. 2. člen Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev znaša 10% proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 52/57). Dopolnilni proračunski prispevek je dohodek občinskega prora- čuna in se plačuje ob izplačilu osebnega dohodka. 3. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO Ljubljana-Rudnik lahko oprosti izplačevalce iz točke a) 1. Člena delno ali v celoti od plačila dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka v primerili, ko bi skupni osebni dohodki delavcev ne dosegli višine 130 •/• njihovih minimalnih osebnih dohodkov ali ko bi bilo ogroženo nagrajevanje po učinku. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od prvega dnu. naslednjega meseca po objavi. Štev.: 03/1-1590/1. Ljubljana, dne 16. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Zupančič 1. r. Vsebino Poročilo o delu in razvoju službe Pj' sredovanja dela v okraju v letu 19“ fnarialjevunjc) 171 Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od Rumostojnili poklicev in prt* moženj za leto 1959 občine Borovnica . 172 Odlok o občinski dokladi na davek o° osebnega dohodka občine Ljubljane* Moste 173 Odlok o dopolnilnem prornčunskem Prl' apevku iz osebnega dohodka dclav.ee* občine Ljubljana-Rudnik . Zaključni računi gospodarskih organizacij ea leto 1937. Zaključni račun trgovskega podjetja »TIŠJE«, Šmartno pri Litiji V podjetju Je bilo zaposlenih 11 delavcev In uslužbencev. Realizacija Je znaSala 66,329.023 dinarjev, ustvarjen dohodek 2.761.393 dinarjev. AKTIVA BILANCA oa dan 31, decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din ‘j^I> Naziv postavke Znesek v OOC din A. Osnovna ln ./ločena sredstva L Osnovna sredstva 742 A. Vin osnovnih in Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev L Investicijsko posojilo za 742 l Investicijo v teku osnovna sredstva 1. Izločena sredstva tn dru- 1. Razni skladi 844 ga investlcllska sredstva 711 L Dolgoročno posojilo za B Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva 7.276 financiranje investicij l Drugi viri financiranja Investicij B Viri obramlh sredstev 1. Banka - kredit za obratna sredstva 3.574 1 Sklad obratnih sredstev 179 , l Investicijsko posojilo za obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ». Pasivne časovne razmejitve In