DECEMBER 12 C Otilija J.-i P Lucija 14 S Žpiridijon_® 15 N 3. Adventna 16 P Adelajda 17 T Pelapija, spole. 18 S Kv.-Vunebald+ 19 Č Timotej 20 P Kv.-Peter KI.+ 21 S Kv.-Tomaž +<£ 22 N 4. Adventna kanski Sloven ERB SLO VENSKI LIST Si AMERIKI 8Utlo: Za vero in narod — ta pravico in ranico od boja io irnagi} GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V - CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN fLO VENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH ameriških. ŠTEV. (NO.) 244. CHICAGO, ILL, PETEK. 20. DECEMBRA FRIDAY, DECEMBER 20, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Načrt za pomoč Angliji brez posojil Po predsednikovem načrtu bi Amerika dala Angliji orožje na posodo in bi ta nadomestila uničeno z novim. — Namerava pod vzeti kampanjo med ljudstvom. Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt ima nov načrt, kako bi mogla Amerika uspešno pomagati Angliji, ne, da bi pri tem prišla v nevarnost, da se zaplete v vojno, in ki bi, kakor pravi, obenem pomagal Ameriki v dveh ozirih, namreč, da se njena industrija oživi, in, da bodo njena obrambna sredstva vedno najmodernejšega tipa. Predsednik je objavil svoj načrt pri konferenci s časnikarji zadnji torek zvečer. V kratkih besedah povedano bi se na podlagi njega Angliji crožje več ne prodajalo, marveč bi se ji ga samo dajalo v najem. Ta načrt, je dejal, bi bil veliko bolj na mestu, kakor pa kako denarno posojilo Angliji, za katero bi se morali povrhu vsega tudi razveljaviti dosedanji zakoni, po katerih so posojila prepovedana. Po njegovem načrtu, o katerem pa je povdaril, da ni Še kon-čnoveljavno odobren, marveč še vedno v pretresu, bi se dalo Angliji orožje ali na posodo in bi ga ta vrnila, kadar bi ga ne potrebovala več, ali pa bi A-merika vzela nanj 'mortgage.' Boljše je, je dejal, da se vojni materijal uporablja v Angliji, kakor pa, da (bi ležal tukaj v skladiščih in postajal zastarel. Pri tem se je predsednik po-služil neke primere, namreč, da se ne bo nihče prej pogajal glede gumijaste cevi, ki jo potrebuje sosed, da pogasi požar v svoji hiši. Cev mu bo po-ftedil in, ako bo ta poškodovana med uporabo, jo bo moral sosed nadomestiti z. drugo, dobro. Podobni položaj bi bil glede orožja za Anglijo; ako bo posojeno ji orožje poškodovano ali uničeno, bo morala Ameriki vrniti novo. S tem, da bo izdelovala Amerika orožje za Anglijo po tem načrtu, bo lahko znatno razširila svojo vojno industrijo, dalje bo imela na razpolago vedno novo orožje, ali vsaj možnosti, da si ga izdela, in končno bo tudi spravljeno z dnevnega reda kočljivo vprašanje denarnih posojil. Predsednik je omenil, da bo najboljša obramba za Zed. države v tem, ako te skrbijo, da bo Anglija dobro založena pri svoji vojni proti Nemčiji, in v to svrho namerava, kakor so se izrazili vladni krogi, pod-vzeti radio kampanjo med ljudstvom. V tej bo apeliral na vse sloje ljudstva, naj so mobilizirajo vse sile, da se bo vojna produkcija pospešila do skrajnega viška. Imel bo, pravijo, vsaj en tak govor, ako ne več, pred 3. januarjem, ko bo pred novim kongresom imel svoj običajni letni govor, v katerem se bo brez dvoma bolj na obširno bavil s to zadevo. ITALIJANI NA UMIKU V Libiji izgubili mesto Bardia, v Albaniji Klisuro. London, Anglija. —Na obeh bojiščih, na afriškem in na albanskem, imajo Italijani zaznamovati nV>ve izgube. V Afriki so jim angleške čete ne samo vzele nazaj vse ozemlje Egipta, kar so ga ti imeli zasedenega, marveč so prodale tudi v Libijo samo, in sicer 15 milj daleč, ter tam zasedle mesto Bardia. V Albaniji pa so morali, kakor se glasi poročilo iz Jugoslavije, za-1 netiti Italijani važno mesto Klisura, ki so jim ga vzele grške čete. ŽENSKA OBSOJENA NA SMRT ZARADI ŠPIJONAŽE London, Anglija. — Neko sodišče v Hampshire je po tajni obravnavi zadnji torek obsodilo na smrt zaradi špijo-naže neko 42 letno žensko, po imenu Mrs. Dorothy P. O'-Grady. Spoznana je bila krivim, da je imela sestavljen načrt,da pomaga "vojaškim operacijam sovražnika," dalje, da je prerezala vojaško telefonsko žico, in končno, da je imela pri sebi neki dokument z informacijami o britanskih obrambnih ukrepih. S tem je bila Mrs. O'Grady prva ženska v Angliji, ki je bila tekom te vojne obsojena kot špijonka na smrt, dočim se je prej izrekla ta usoda nad tremi moškimi. LADJE SE UTEGNEJO PO-SLATI V ANGLIJO Washington, D. C. — Zastopniki ,raznih parobrodnih družb so zadnji torek razode-li, da vlada deluje na to, da jim vzame okrog 50 ali več njih trgovskih ladij, da jih odpošlje na pomoč Angliji. Baje družbe protestirajo proti temu, a nimajo uspeha. Anglija je pred kratkim namignila, da bi ji zelo dobrodošlo kakih 150 trgovskih ladij, ako bi jih ji Amerika poslala, da bi si s tem zamašila vrzeli v plovbi, povzročene od izgub vsled na-zijskih napadov. -o- CHURCHILL ZADOVOLJEN LE S PORAZOM NEMCEV London, Anglija.—Na vprašanje, ali naj bi se po njegovem mnenju prisililo nemško ljudstvo po zmagi Anglije k ponižanju, je min. predsednik Churchill odgovoril v torek v parlamentu, da bo on popolnoma zadovoljen, ako bo nemško ljudstvo samo poraz utrpelo. Vprašanje se je nanašalo na neki govor, v katerem se j p povdarilo, da bo moralo biti nemško ljudstvo popolnoma zlomljeno, predno bo Evropa varna. -o- NAZIJSKA PRISTAŠINJA ODSLOVLJENA Washington, D. C. — Ogrsko princezinjo Hohenlohe je vlada zadnji torek obvestila, da mora do te sobote zapustiti Zed. države, drugače bo s silo deportirana. Privatno se je razodelo, da se je ta korak podvzel proti njej zaradi njenih tesnih zvez z naziji. Ženska je prispela semkaj na obisk lani v decembru ter se ji je dovoljenje za bivanje tukaj med tem časom že enkrat podaljšalo. -o-- Oglasi v "Amer. Slovencu'' imajo vedno uspeh! Zadnji dogodki niso bili resni Burni dnevi koncem zadnjega tedna niso bili nikakega nevarnejšega značaja za Francijo. — Spor med Petainom in Lavalom je moral biti precej oseben. KRIZEMJVETA — London, Anglija. — Z bojišča v Libiji prihaja poročilo, da angleško vojaštvo tamkaj končno praktično uporablja plinske, maske. Zaradi neznosnih peščenih viharjev v puščavi si vojaki natikajo maske, da lahko dihajo. Proti plinskim napadom se maske še niso rabile,, kar takih napadov doslej ni bilo. — Alexandria, Egipt. — Zaradi angleških uspehov v severnoafriških bojih, ko so bile italijanske čete vržene nazaj, se tukajšnje mesto ne čuti več neposredno ogroženo in se zato utegiv v kratkem odpraviti pono,- :• > zatemnitev. — Bukarešta, Rumunija. — Po vladnem ukrepu, ki je bil izdan v torek, se prepoveduje nadaljnji obstoj vsem delavskim organizacijam. Sedanje organizacije so bile ustanovljene pred dvema letoma po vzorcu italijanskega kooperativnega načrta. -o- DVA PARA DVOJČKOV V ENEM LETU Chicago, 111. — 24 letna Mrs. Edith Demeris, 1509 E. 65th St., je postala zadnji ponedeljek mati dveh fanitov-dvojčkov. Ženska je v tem letu že prej povila drugi par dvojčkov, namreč 4. januarja, in sicer dečka in deklico. Tako je ta družina v enem in istem letu dobila dva para dvojčkov. BELGIJSKI IZSELJENCI POKLICANI POD OROŽJE Chicago, 111. —Belgijski državljani, stari med 20. in 25. letom, ki prebivajo v cHica-škem okrožju, so prejeli od (tukajšnjega belgijskega konzula zadnji torek obvestilo, da je belgijska vlada v Angliji poklicala pod orožje vse Belgijce omenjene starosti, ki žive v deželah, s katerimi ima vlada diplomatske odnošaje. V to svrho jim je naročeno, naj pridejo na konzulat k naboru. Kakor še je omenilo, skuša belgijska vlada ojači-ti svojo armado, s katero se bojuje na strani Anglije in, ki baje straži neki odsek angleške obale. -o-- NOV POSLANIK IMENOVAN ZA ANGLIJO Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je imenoval novim poslanikom pri angleški vladi sedanjega ameriškega poslanika v Argentini, Normana Armoura. Armour bo s tem nasledil Kennedya, ki je nedavno resigniral s tega mesta. Poročila govore o novem nazijskem gibanju London, Anglija. govore poročila, ki prihajajo semkaj, kažejo naziji novo živahno aktivnost ter se pričakuje, da bodo. podvzeli odločilne korake v več smereh, zlasti proti jugu Evrope. Nemčija brez dvoma ne bo dopustila, da oi izgubila njena zaveznica Italija ves syoj prestiž, ko se število njenih porazov na obeh frontah, v Albaniji in v Libiji, dan za dnem množi. Zato je bilo pričakovati, da. bo ob primernem času šla tej svoji zaveznici aktivno na pomoč in, kakor znamenja kažejo, se zdaj resno priprav Ija za ta korak. Eno poročil, ki so prispela, semkaj, govori, da bo Nemčija bržkone v kratkem vkora kala v Španijo. Pri tem bi imela dvojni cilj: Prvič bi prepre čila Angliji morebitni podobni korak, drugič bi pa tej lahko znatno ovirala njeno plovbo v Kakor Sredozemlju. V isti vesti se dostavlja, da ni verjetno, da bi naziji zasedli jtudi Francijo. Druga vest, ki je prišla potom Belgrada, pa ve povedati, da so nemške čete že v Italiji, in sicer na dveh točkah, namreč v Neaplu in v Bari: to zadnje mfcsto je izhodna točka za t ran športi r a nje italijanski h čet v Albanijo. Sklepalo bi se iz tega, da Utegne iti Nemčija s svojimi vojaki na obe fronti Italiji na pomoč. V Italiji je, kakor se domneva, baje okrog 50,000 nemških vojakov. Povrhu vsega tega pa se tukaj posveča ponovna pozornost domnevi, da utegne izvršiti Nemčija direktni repad na Anglijo samo, in sicer že v bližnji bodočnosti. To svarilo je izrazil ceJo eden vladnih članov, namreč minister za zračno produkcijo, povdarja-joč, da se Nemčija za t« napad resno pripravlja. Vichy, Francija. — Kakor se zdi, ne bodo imeli zadnji burni dnevi, ki jih je preživela Francija, nobenih usodnejših posledic. Spor med Petainom in Lavalom, med katerim je bil zadnji vržen pretekli petek iz vlade, se vedno bolj očitno kaže, da je bil to res le prepir med tema dvema možema, samima, in da ni imel globočjega političnega pomena. Tako se zdi, da ni bila misija Hitlerjevega poslanca Abetza, ki je, kakor je bilo včeraj poročano, prispel v Francijo začetkom tedna, nič drugega, kakor da posreduje za spravo med Petainom in Lavalom. Doslej se niso pokazale nikake zle posledice tega obiska. Laval je bil o' -\be-tzovem prihodu izpuščen iz hišnega zapora in Je zdaj zopet prost v Parizu, kar daje povod za domnevo, da bo o-pravljal še najbrž kako važno mesto; morebiti bo kak francoski zastopnik pri nemških oblasteh v Parizu. Ponehale so tudi govorice, da bi imela Nemčija namen, •zasesti ceb Francijo, kakor so se v torek resno bali tukaj. Vse kaže, da gre le za to, kako naj Francija in Nemčija sodelujete, in, da se je glede te točke razvil prepir med Petainom in Lavalom, ter; da je bil to tudi glavni cilj Abetzo-vega obiska. -o-— PROPAGANDA PROTI PROPAGANDI New York, N. Y. — Urednik nekega lista v Cedar Rapids, la,. V. Marshall, je v torek objavil tukaj, da bo podvzel kampanjo po celi deželi za ustanovitev organizacije, ki bo nasprotovala vmešavanju A-merike v tujezemske vojne in bo znana pod imenom "No Foreign War Committee." Ta organizacija bo, kakor se je izrazil, sodelovala z že obstoječim "America First Committee" :ter bo vodila propagando proti propagandi struje, ki ji stoji na čelu Wm. A. White, katera želi iti v skrajnost, da se pomaga Angliji. iz •ffugostavije .■i Dubrovničani poslušajo odmeve eksplozij topovskih strelov, baje od pomorske bitke med angleško in italijansko mornarico. — Z 'razrvanimi Časi izginja tudi poštenje. — Še drugo iz stare domovine. V Dalmacijo se sliši grmenje topov Dubrovnik, 13. dec.— (JK) — Tukaj so se danes predpol-dne slišali močni odmevi od eksplozij topovskih strelov, kateri so prihajali z juga vse bliže in bliže Dubrovniku, kateri je samo kakih 80 milj oddaljen od jugoslovansko-al-banske meje. To se razlaga kot znak morebitne pomorske bitke izmed vojnih mornaric Velike Britanije in Italije, katera se je najbrž začela nekj^ pred Dračem v Albaniji ter se raztezala v smeri proti Seve-ro-zapadu, proti Jugoslaviji, in samemu Dubrovniku. —.—o— -Statistika zločinov Ljubljana, 2. okt. — Med prvo svetoryno vojno, zadnja leta so ljudje popolnoma izgubili čut za spoštovanje tuje lastnine. "Suniti" je bilo dostikrat prav cenjeno dejanje, "prevaliti in oslepariti" bližnjega je bilo v verižniških krogih hvalevredno. Tudi v sedanjih razdrapanih razmerah se pojavljajo tipi, ki skušajo na nepošten način priti do Moramo pa na tem mestu pribiti, da so zločini proti življenju (umori, uboji, hude telesne poškodbe) prav redki v Ljubljani. V zadnjih 3 mesecih ni bilo v mestu nobenega umora, niti ne uboja. -o- V pražarni kave je gorelo V Jarčevi tvorni« sladno kave v Košakih je nastal ogenj na ta način, da se je v pražilniku vnela sladna kava. Ogenj je poškodoval brzopa-rilni stroj, stroj za hlapljenje kave in dimne cevi. Uničenih je bilo tudi do 200 kilogramov kave. Požar so pogasili sami domači delavci. Posledice sovraštva Med 19 letnim Uvanom Vr-Hičehi in 22 letnim Karlom Flancerjem iz Vanetine. tako poročajo iz Maribora, je vladalo sovraštvo že od lanskega leta in sicer zato, ker je Vršič streljal iz pištole na Flancer j a, pa ga ni zadel. Takrat je Flancer obljubil da se bo maščeval in to svojo obljubo je letos izpolnil. Flancer je bil vinjen, ko je srečal svojega lahkega zaslužka. Silno so se , , . sedaj v Ljubljani razmnožile !™ladega nasprotni,ka m ^ tatvine. Ob gotovih sezonskih kar na cesti napadel z žepnim nožem in mu zasadjl ostrino v hrbet s tako silo, da je ostrina ostala y hrbtni kosti in je napadalec ni mogel izvleči. Vršič je pa v silnih bolečinah tekel več sto metrov do domače vasi, kjer so mu domači s težavo potegnili nož iz rane in poklicali zdravnika. --o--' Najslabša kopalna sezona vil. letih Iz Maribora poročajo, da je ■bila v preteklem poletju v kopališču na Mariborskem otoku najslabša kopalna sezona v enajstih letih. Tozadevna sta- časih nastopajo poklicni vlomilski tipi, ki so izvežbani kot podgane za vlome v razna stanovanji in podstrešja. Pojavljajo se tipi, ki znajo izmikati čedne vsote in zlatnino iz žepov mirnih državljanov, ki se udeležujejo velikih svečanosti kot lojalni gledalci in radovedneži, pa so pozneje silno presenečeni in prestrašeni, ko opazijo, da ni niti listnice niti pare v žepu. V zadnjih treh mesecih so imeli vlomilci, navadni tatovi in žeparji obilo posla v Ljubljani. Žeparji so odnašali tz Ljubljane znaten plen. Vlomilci so obiskovali tistika pravi, da je letošnje •razna stanovanja in odnašali i poletje obiskalo kopališki otok zlatnino, gotovino In druge drage stvari. V 3 mesecih je lokalna kronika zaznamovala kar 490 tatvin, ki so bile prijavljene policiji. Koliko jih je bilo neprijavljenih? To nikdo ne ve! In kakšne stvari so ta- FINSKA PREJELA OD RUSIJE SVARILEN MIGLJAJ Moskva, Rusija. — Sovjetski tisk. je zadnji torek opozoril Finsko, naj si izvoli takega novega predsednika, ki bo "garantiral normalne prijateljske odnošaje napram sosednjim deželam," in se ne bo spuščal v nikake pustolovske poizkuse v finski zunanji politiki, povdarjajbč pri tem, da po takih potih stremijo razni reakcijonarni trgovci na Finskem. —- Bivši finski predsednik, Kallio, je resigniral 28. novembra iz zdravstvenih ozi-rov. Dan za volitve še ni določen. 52.454 oseb, kar je v teku enajst let najnižje število obiskovalcev. Naječ jih je bilo v letu 1932 namreč 87.782 kopalcev. V teku 11 let je obiskalo kopiališče na Mariborskem otoku 728.094 ljudi. -o- tovi spravili v promet? Pravijo, da so ti nepoklicani ljudje f Zanimiv prizor zapoznele se- odnašali plen, ki ga cenijo na okoli 1 milijon dinarjev. Goljufi, sleparji, ali kakor jim nekateri pravijo "prevaranti," šo opeharili 28 meščanov za čedne vsotice okoli pol milijona dinarjev. Za slepar-čki pridejo na vrsto tipi, lci radi p one veri j o kake zaupane jim stvari. 17 ljubljanskih meščanov je postalo žrtev teh tipov. Škoda tu ni velika. Bile so samo manjše poneverbe. Dostikrat gre v teh primerih za žalostne razmere, ko so reveži postali žrtve raznih ne-prilik. Taka je prilično splošna sli- litve ptic Kukavice se selijo iz naših krajev že v začetku avgusta, mlajše odlete nekoliko kasneje, vendar je vsa selitev končana že okolu 15. avgusta. Celi mesec kasneje kot navadno odlete te ptice proti jugu, sredi meseca septembra, so v Horjulu vlovili kukavico, ki se je bila zaletela v okno in zaradi hudega udarca obnemogla ter padla na tla. Profesor Dr. F. Novak je kukavico odnesel ornitaloškemu zavodu v Ljubljano, kjer si je v nekaj dneh opomogla, da so jo lahko izpustili ter je veselo odle- ka o viharnih časih in zločinih, jtela proti jugu; Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, .20. decembra 1940 0 %\>ujb Slovenski socialisti na Lawndale so zelo bahavi ljudje. Zelo se ponašajo s svojo prosveto in s svojim prosvetnim delom. Vse prav. Vsakemu, kar mu gre. Ampak socialisti imajo bore malo svojega lastnega perja, z vsem s čimer se cličijo, so večinoma prispevki ljudi, ki so bili drugačnega duha, kakoršnega so pa lawndalski socialisti. In feas tega se ne zavedajo — zato so tudi smešni! urim® ^aA'KmB9 'sYWiCAwr'inc" Amerikanski Slovenec in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 3849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: < Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 Za četrt leta ..................................i- 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta .......................................... 3 00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd„ Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ......................................$5.00 For half a year ................................. 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy........................................ 3c Kdor hoče igrati kakega zgodovinarja, mora biti že nekoliko točen. Nekateri samozaljubljenci med napred-njaki so začeli pri zbiranju ameriških Slovencev posnemati menda Ljubljančane, ki so že včasih navajali, da ono kar izhaja v Chicagi, da izhaja v Clevelandu, ali pa na vrhu Peaks Pike-a v Coloradi in obratno. Mogoče je potrebna večja previdnost, ali pa je treba boljših očal. Zdaj enkrat bo menda kmalu srebrni jubilej famozne-ga Republičanskega združenja, za katerega se je zbiral miljonski fond. Družinskemu koledarju se nudi zopet prilika, da bo objavil natančne in točne podatke o delovanju one nepozabne akcije med ameriškimi Slovenci. Slovenski delavci, ki so polnili sklad s svojimi prispevki, bodo gotovo nadvse hvaležni vestnemu uredniku koledarja, če bo poročilo točno in vestno sestavil. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, unripr the Act of March 3, 1879. Kako bo z Afriko? Od sedanje borbe v Evropi zavisi tudi bodočnost Afrike. Nemčija in Italija imati že račune tudi glede Afrike. To seveda le v slučaju, da zmagate. Drugače njihovi računi ne bodo prišli v upoštev. Zmaga pa je*se dvomljiva. Pred dvemi, tremi leti, ko so bile skupščine Društva narodov v Ženevi, je bila v tej veliki, čeprav ne popolni družini narodov zastopana tudi Afrika. Tri države so dokazovale, da Afrika ni le sestav samih kolonij, protekto-ratov in mandatov: na jugu zemeljske oble ležeča Južnoafriška Unija, ki pa po svoji zgodovini in kulturi ni predstavnica črne, ampak bele rase. Kot dominij je Južnoafriška Unija sestavni člen angleškega imperija, mednarodnopravno pa je samostojna; drugi samostojni afriški Člen Zveze narodov je republika Liberija, majhna, nerazvita, kulturno zaostala država. V prejšnjem stoletju so jo ustanovili ameriški filantropi, da bi dali "domovino" ameriškim črncem ter je zato gospodarsko odvisna od USA. Tretja afriška država, zastopana v Društvu narodov, je kraljevina Egipt, ki od leta 1936. ni več pod angleškim protektoratom. V Društvo narodov je bil sprejet Egipt leta 1937. in je tako rekoč,nadomestil prejšnjo tretjo samostojno afriško državo, Abesinijo, ki je prenehala obstojati in s tem seveda tudi prenehala biti članica Zveze narodov. Ostali del afriškega ozemlja pripada evropskim državam: Angliji, Franciji, Italiji, Španiji, Portugalski in Belgiji. To veliko ozemlje je redko naseljeno, deloma še ne raziskano, gospodarsko nepovezano, po večini še neobdelano in primitivno, vsebujoče v sebi velika bogastva, kot zlato in diamante v Južni Afriki, volno in tobak v Egiptu, fosfor v Tunisu in kavo v Abesiniji. Vse to bogastvo 'že izkoriščajo. Ni pa še izkoriščan baker in cin v Katangi, kakaO v Kongu, les v Nigru in Sudanu, prilika za nasade sladkorne pese v Taganiki. Kaj se bo z vsem tem zgodilo? Za industrializacijo ne zadoščajo zgolj človeške delovne sile in industrijske naprave, ampak pred vsem drugim denar. Treba je graditi ceste in železnice, postavljati Šole in bolnišnice, namakati pustinje, osuševati močvirja — vse to zahteva velike množine denarja. V tem tiči vzrok, zakaj so angleške in francoske kolonije mnogo bolj kolonizirane, kot one, ki pripadajo manjšim in gospodarsko^ slabšim državam. O afriškem vprašanju je razvil italijanski državni tajnik v kolonialnem ministrstvu te-le misli: Afrika je evropsko vprašanje, Evropa trpi na preobljudenosti in prekipevajočih energijah, ki ostanejo neizrabljene. Afrika je prazna, še ni kultivirana ter je edina zemlja, v katero je še možno večje ljudsko preseljevanje iz Evrope. Afrika mora postati Evropskim narodom druga "Evropa" brez ozira na narodnostne razlike. Ustanoviti je treba interesno skupnost evropskih držav; te naj poneso v Afriko svoj denar, svoje industrijske naprave, podjetniške sposobnosti ter svoje kulturno poslanstvo. Ni važna nova razdelitev kolonij ali sprememba meja, temveč udeležba vseh z ljudstvom prenapolnjenih industrializiranih evropskih držav pri skupni ureditvi Afrike. To je bilo pred dvemi leti na "afriškem kongresu" v Rimu. Načrta takrat niso izvedli. Glavna ovira je bil obstoj samostojnih držav v Afriki, Južnoafriške Unije in Egipta. Medtem je izbruhnila vojna in afriško vprašanje zopet nastopa v prenovljeni obliki. Ali bodo sedaj Afriko na novo razdelili, ali mislijo na ustanovitev Panafrike pod nadzorstvom "nove Evrope"? Pravega konca še nihče ne vidi. Vse je odvisno od položaja na evropskih in afriških bojiščih. Končna odločitev 1)0 padla po končani vojni. Nova trozveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko da slutiti, da se bodo dogodki v Afriki razvijali hitreje in drugače, kakor je bilo prvotno mišljeno. Ameriška Domovina je pred dobrim letom v uvodnem članku temeljito povedala, kako se je vodila akcija za Rep. združenje. Objavil ga je še vrli pokojni urednik, ki je socialiste temeljito poznal. Temeljito je pribil več faktov gtede akcije, ki so jo vodili slovenski socialisti po Ameriki. Neka samavase zaljubljena "veličina" na Lawndale je su-gestirala, da naj se nastopi proti tistim trditvam. Bilo pa je vse tiho. Zakaj? Morda bi Proletarčev urednik vedel to pojasniti? ! Stvar je zanimiva in ljudje na svetu so firbčni v takih zadevah in tudi dobro delo bi storil, kdor bi to enkrat pošteno pojasnil in razložil. , RAZNO IZ INDIANAPOLISA Indianapolis, Ind, Da ne bi mislili, da smo tukaj že vsi pomrli, ker se že toliko časa nobeden ni oglasil in kaj poročal, sem se jaz namenil napisati nekaj vrstic v ta naš priljubljeni katoliški list Amerikanski Slovenec. Najprej želim mnogo uspeha in veliko novih naročnikov obema listoma, Amer. Slovencu in Novem Svetu. Naj omenim, da smo ime}i v naši slovenski cerkvi s^-. Trojice sv. misijon, katerega je, vodil dobro poznani Rev. Bernard Ambrožič in sicer v dnevih od 21. do 27. oktobra. Je bila prav lepa udeležba vse dni, kar je vsem v čast. Vsako jutro smo imeli sv. mašo ob 5. uri, po sv. maši pa slovensko pridigo, ki je bila vsakokrat nad vse zanimiva, lepa ter ganljiva. Za to se moramo še posebej zahvaliti č. g. misijonarju, zlasti še, ker so se od tako daleč potrudili k nam, da so nam prišli oznanjat božjo besedo iz daljne Kanade, kjer so sedaj za župnika na fari St. Joseph, Grimly, Canada. Ker je že precej časa, kar smo imeli ta sv. misijon, naj te vrstice o tem zadostujejo. Kakor po drugih naselbinah, (tako tudi smrt ne počiva, ampak žanje in odnaša svoje žrtve. V kratkem času si je izbrala kar štiri žrtve iz naše naselbini, oziroma fare sv. Trojice. Ker mi ni znano bivališče teh slovenskih rojakov, bom omenil samo njih imena, ki so: Karl Turk, Frank Zunk, Joseph Zunk, ki je bil v najlepši mladeniški dobi, star komaj 18 let ter mladi rojak John Gerbee, katerega je zadela nesreča, da se je poškodoval z avtomobilom in poškodbam tudi podlegel. Ravno danes, ko pišem te vrstice, se vrši pogreb pokojnega Franka Cerne, ki je umrl v nedeljo 8. decembra zjutraj v bolnišnici sv. Vincenca. Rodom je bil iz fare Studenec, na Dolenjskem, Jugoslavija. Bil je tukaj dobro poznan in jako priljubljen med tukajšnjimi orjaki. Bil je zvest mož svoji ženi in skrben oče svoji družini, katero je pa moral sedaj zapustiti. — Bog bodi vsem milosti j iv in daj vsem pokojnim večni mir in pokoj, prizadetim družinam pa naše globoko sožalje! Bližajo se nam sv. božični prazniki, za njimi pa skoro pride Novo leto. "Želim vsem čita-teljem naših katoliških listov in vsem naročnikom, zlasti naročnikom Amer. Slovenca, da bi prav srečno in zadovoljno preživeli te lepe praznike! Koledar "Ave Maria" sem tudi clobil. Je zelo lep in priporočljiv za naše rojake. Kaj drugih posebnih novic za sedaj ni. Ko se pa zopet kaj nabere, bom o priliki že sporočil cenjenim čitateljem te in se oprostil. Takoj na to je začel odvezovati noge, v tem se je stražnik prebudil. Petek, 20. decembra 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 ^^•oooooo-ooooooooo-oooooo-oo-oooo-oooo-oooooooo-o-ooooooooo^ Družba sv. Družine Illinois 1915. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah InlU III Inkorp. v drž. Severa« Amerike. MvUUi. JUiiLt, £11. 14. maja j Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, III. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2. podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Launch, 414 No. Broadway St., Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Rov. Ansel« Murn, Willard, Wis. Načela;'}: pubJiJewfj*ke propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., Lemont, Illinois '' Vrh. zdravnik: Dr. Edward U.. Svetich, 354 No. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Dra3ler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, I1L Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, I1L POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, I1L John Nemanich, 650 N. Hickory Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala srojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrthin, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.08. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.61% solventna. Rojaki (inje) 1 Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad —■ 301 Lime St, Joliet, Illinois. <^hk>ooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooo5 Vesele in radostne božične praznike in srečno Novo leto voščim vsem cenjenim glavnim uradnikom in uradnicam, kakor tudi uradnikom in uradnicam podrejenih' društev in celokupnemu članstvu! GEO STONICH, gl. predsednik DSD. Vse m glavnim uradnikom (cam), uradnikom (cam) 'krajevnih društev, članom(icam) ter prijateljem in znancem, voščim vesele božične praznike, in srečno, zdravo, veselo in zadovoljno Novo leto 1941. FRANK J. WEDIC, glavni tajnik DSD. GRKI NAPREDUJEJO Mali zemljevid južne Albanije, ki kaže točke grške aktivnosti. Na severu (1) si utrirajo Grki pot iz zavzetega nesta Pogradec proti Elbasanu; na osrednji fronti (2) ni bilo zadnje čase posebnih izprememb, pač pa so napravili Grki znaten napredek na jugu, kjer so zavzeli važno mesto Argy-rokastron (3). Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! želi gl. odboru ter celokupnemu članstvu dične Družbe sv. Družine, UREDNIŠTVO in UPRAVA. Dopisi lokalnih društev IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. Članstvu našega društva naznanjam, da se bo vršila letna ali glavna seja našega društva v nedeljo 22. decembra točno ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. — Asesment bom pobiral celi dan v soboto 21. decembra, zato ste naprošeni vsi bližnji in daljni, da pripete in poravnate svoje mesečne prispevke, da mi tako prihranite moje delo na seji, ker veste, da na glavni seji imam precej drugega poročila. Na seji bom pa začel pobirati asesment ob 1:30 popoldne. Apeliram na članstvo, da se med sejo ne bo pobiral asesment. Prosim, da to upoštevate. Naprošeni ste. da pridete poravnati svoje prispevke in dolgove po svojih najboljših jnočeh, da mi bo potem ob koncu meseca mogoče zaključiti račune za tekoče leto v pravem redu in jih predložiti nadzornikom v pregled. Cenjeno mi članstvo. Mesec december je velikega pomena za celokupno članstvo. Na tej seji bo tudi volitev odbora za nastopno leto 1941. Zato apeliram na članstvo, da se te seje udeleži v polnem številu. Tudi pri našem društvu je potrebno, da si napravimo načrte, ki bodo v lcorisi in napredek skozi celo leto 1941. Ako hočemo v resnici kaj pravega doseči, je v prvi vrsti pač potrebno sodelovanje celokupnega članstva', ne pa po nepotrebnem kritizirati. Pregovor pravi, da ljubi svojega bližnjega kot samega sebe in še dalje, da kdor drugim jamo koplje, bo enkrat sam vanjo padel. Zato si vzemimo k sklepu tega leta to k srcu in drug drugemu odpustimo. — Zato pa tudi, naj si članstvo izbere odbor po svoji previdnosti in najboljši sodbi, ki bo delal v vaš napredek. V tekočem letu smo prav lepo napredovali, tako v odrastlem, kakor v mladinskem oddelku, skupaj za 21 članov, kar je že lepa svota. Pa bi bili še bolj, če bi se ostalo članstvo malo več zanimalo. Nekaj jih že spet imamo, ki bodo pristopili za ta mesec. Zato cen jeno članstvo, storite svojo dolžnost; čas je kratek, presno zaključimo svojo kampanjo za letošnje leto. Lepo bi bilo, da bi zadnji mesec našega 25 letnega jubileja pripeljali še kaj novih članov in članic obojega oddelka in jih darovali naši dobri materi DSD za dar njene proslave 25 letnega jubileja. Ne dopustimo, da bi naše društvo bilo zadnje v tem oziru. Vsem tistim bratom in sestram, katerim je bilo tekoče leto nesrečno, ker jih je zadela nesreča ali jih obiskala bolezen, upam in želim, da jim prihodnje leto prinese več zdravja, sreče in zadovoljstva. Tistim članom in članicam, katerim je bilo le- tošnje leto najbolj nesrečno, da jih je obiskala kruta smrt v njih družinah in jim pobrala enega ali drugega družinskega člana in obenem člana našega društva, želim, da bi jim prihodnje leto prineslo več božjega bladoslova, ni pa da bi se naših pokojnih spominjali v svojih molitvah. V letošnjem letu smo izgubili iz srede društva sv. Družine št. 1, DSD sedem bratov in sester. Pokojnim našim sobratom in sestram naj sveti večna luč v nebeškem kraljestvu, prizadetim pa iskreno sožalje! Bolni se nahajajo za ta mesec, naš dobro poznati sobrat John Mutz, st., 1017 N. Nicholson St. in sosestre Anna Bartol, Bluff St. ter Theresa Kukman, Nason, 111. Želimo jim čim hitrejšega okrevanja! K sklepu ponovno vabim vse na našo prihodnjo glavno letno sejo, vršečo se v nedeljo 22. decembra. Obenem želim članom in' članicam, njih družinam, kakor tudi vsemu članstvu DSD vesele božične praznike in srečno zdravo ter blagoslovljeno Novo leto, Amer. Slovencu'' pa veliko blagoslova in uspeha, kakor tudi njegovim pomočnikom! — Z bratskim pozdravom, John Barbie, tajnik -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, III. Dragi mi sobrat je in sosestre. Naznanjam vam, da bo prihodnjo nedeljo 22. decembra letna ali glavna seja našega društva v navadnih prostorih. Prosim vse člane in članice, da se gotovo u-deležite. Volitev bo novega odbora in marsikaj drugega in koristnega tretai skleniti in to se izvrši na glavni seji meseca decembra. Ne reči, kakor bo za druge, tako bo za mene, — potem se pa kritizira. Vsi imamo ene in iste koristi in pravice, dajmo se za vse to tudi vsi zanimati. Ne glejte na prijateljstvo ali sorodstvo pri volitvah, v prvi vrsti glejte za napredek, mir in zadovoljnost, ker to je v korist društvi in članstva. Želim vsem glavnim uradnikom in uradnicam, vsem članom in članicam vesele božične praznike in srečno Novo leto! — Z bratskim pozdravom, Joseph Buchar, preds. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD. Pittsburgh, Pa. VABILO na glavno letno sejo zgoraj omenjenega društva, katera se vrši v nedeljo 22. decembra, začetek točno ob 9:30 zjutraj v Slovenskem domu na 57. cesti. Vsakemu članu in članici .je znano, da so glavne letne seje zelo važne, ker kar se na istih išklene, velja za vse leto. Poleg tega se na takih letnih sejah voli tudi društveni odbor, v katerega roke pride vse društveno poslovanje. Poleg omenjenih dveh važnih zadev bo na dnevnem redu še ena, najbolj važna zadeva in to je društvena 25 letnica. Odbor društva je že na zadnji mesečni seji priporočal, da bi se izvoli- lo poseben odbor, ki bo vodil slavnost naše društvene 25 letnice, s katero se je združilo tudi kampanjo za pridobivanje novega članstva. In ker članstvo ni sprejelo odborove-ga priporočila, nas čaka na prihodnji seji mnogo dela. Zaradi tega je vse cenjeno, članstvo našega društva naproše-no, da pride na sejo pravočasno ter ostanete, dokler ne bodo vse točke dnevnega reda izvršene. Kdor ima navado, da prihaja k pozni maši, naj v nedeljo napravi izjemo in pride k osmi maši, ker glavna letna seja našega društva se vrši le enkrat na leto, zato je želeti, da se je vsi Člani in članice udeležijo. — S sobrat-skim pozdravom! Tajnik IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELA, ŠT. 13, DSD. Chicago, 111. vas, ali imate vi očetje in matere vaše otroke v našem društvu? Ako jih nimate, dajte jih vpisati, dokler je čas, do zaključka te letošnje jubilejne kampanje. Dobro veste, da Družba sv. Družine stoji na dobri podlagi, na 113.66 solventnosti, kot ni nobena druga organizacija. Zato prosim, da naj vsak član in-članica poskusi pridobiti do konca leta po enega člana, vsaj pred-no se zaključi letošnja kampanja. Na seji bo zopet volitev odbora za prihodnje leto. Po seji bomo imeli malo prigrizka in za suha grla. Zato ste prošeni, da se vsi člani zgoraj omenjenega društva gotovo udeležite. — Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da če se kateri na udeleži omenjene seje, bo plačal v društveno blagajno 50c. Tega so oproščeni samo tisti, kateri so bolni ali kateri delajo. — Želim prav vsem članom in članicam našega društva vesele božične praznike in zdravo Novo leto! — Ostajam z bratskim pozdravom, John Densa, tajnik -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. LOVRENCA ŠT. 14, DSD. East Pittsburgh, Pa. Sneg in trda zima nas udarja tukaj po naših hribčkih in dolinah in mrzli vetrovi brije-jo okrog naših hiš. Zato se vsak rad stisne kam v topel kotiček in pričakuje ljube pomladi. Tudi meni se tako zdi najbolj luštno, vsesti se-k topli peči, v mehak naslonjač in prebirat to in ono po "cajten-gah" (glasilu,) da bi našel kaj primernega ter izvedel, kaj se godi po naselbinah, po celem svetu,, ali pri društvu, kajti mesec december je velikega pomena. — Poglejmo in spomnimo se kristjani, saj se je sam naš Zveličar rodil v tem mesecu, zato zapojmo iz srca "Gloria in excelsis . . ." Cenjeni člani in članice naše , Obrnimo se k jaslicam in proga društva, ste vabljeni, da se 'simo za mir na zemlji. gotovo udeležite naše prihodnje redne in obenem tudi letne seje v nedeljo 22. decembra točno ob 2. uri popoldne V cerkveni dvorani sv. Štefana. Asesment bom začel pobirati ob 1:30 popoldne, torej predno se bo začela seja. Leto se bliža koncu. Poglejte svojo plačilno knjižico, ako ste zaostali s svojimi asesmenti, ste prošeni, da poravnate kakor hitro vam je mogoče, da se društvene knjige laglje zaključijo koncem leta. Kampanja se tudi bliža koncu. Še nekaj dni imamo časa, to je, do 31. decembra. -Vprašam Pri društvu pa imamo veliko dela, ker se ta mesec zaključuje delovanje tega leta, zahvale in volitve odbora za prihodnje leto. Zato se tudi jaz zahvalim celokupnemu članstvu zgoraj omenjenega društva, za lopo sodelovanje na prošli letni drusteni seji dne 1. decembra, — Novoizvoljeni odbor bom objavil v prihodnjem dopisu. Sedaj vam pa želim iz vsega svojega srca in v imenu društva najlepše in najvese-lejše božične praznike ter srečno Novo leto 1941. Tako tudi glavnemu odboru in vsemu članstvu naše dične organizacije Družbe sv. Družine ter ostalim čitateljem Ameri-kanskega Slovenca! Vaš udani prijatelj in znanec Nicholas Pavlakovic, tajnik --o- IZ URADA DRUŠTVA SV. TEREZIJE ŠT. 16, DSD. Chicago, III. Članice zgoraj omenjenega j društva uljudno vabim na sejo, katera se bo vršila v ponedeljek dne 23. decembra ob 8 uri zvečer v navadnih prostorih. Ker je to letna seja in ker bo volitev odbora za prihodnje leto, je dolžnost vsake članice, da se je gotovo udeleži ter se izvoli odbor, kateri bo delal za korist članstva in napredek društva in DSD. — Katere dolgujete na asesmen-tu, vas prosim, da istega poravnate na letni seji da lahko izročim čiste knjige novoizvoljeni tajnici. Še enkrat vas torej vabim, ne pozabite seje. Obenem pa tudi voščim vsem članicam, kakor tudi glavnemu odboru in celokupnemu članstvu DSD vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno Novo le-to! Mary Kovacic, tajnica -o- HOLY FAMILY MEN'S LEAGUE Nite of December 11, 1940. Team Standings Place Team Captains Won 1 Secretaries F. lvnik.... 22 Judiciaries R. Wedic.. 18 Vice-Pres. E. Subar.... 22 Presidents L. Kochevar 13 Trustees A. Fabian... 12 Treasurers O. Mudron 8 Team Scores Vice Presidents Lost 8 12 8 17 18 T> Naznanilo in zahvala S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je smrt ugrabila našega nad vse ljubljenega sina, oziroma brata Antona Ivanicha, ki je preminul v najlepši fantovski dobi, star 23 let. Pokojni je bil član društva sv. Imena in dr. sv. Jožefa, štev. 2, KSKJ. Fantom dr. sv. Imena se prav lepo zahvaljujemo, ko so prišli molit rožni venec h krsti, ter v tako velikem številu obiskovali pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru, ter se tudi udeležili pogreba. Lepa hvala tudi Rev. Butala za mrtvaške obrede in za črno mašo, katera se je brala za mir pokoj rajnkega 9. novembra 1940 ob 9. uri v cerkvi sv. Jožefa, o^l koder se je potem vršil pogreb na pokopališče sv. Jožefa.' Zahvaljujemo se posebno tudi Mrs. Jennie Težak za kapelo in z a tako lepo urejen pogreb. Hvala lepa organistu, Antonu Rozmanu, za žalostinke v cerkvi. Dalje najlepša hvala vsem, kateri ste darovali za sv. maše, katerih je bilo 98, in enaka hvala tistim, di ste darovali rože. Končno se zahvaljujemo skupno vsem, ki ste prišli obiskat pokojnika k1 mrtvaškemu odru in, ki ste ste udeležili sv. maše in pogreba ter dali ob tej priliki svoje avtomobile na razpolago. Blagi pokojnik, tebi pa želimo večni pokoj in raj nad zvezdami, kjer se nekoč sestanemo s teboj. L Wedic ...... 136 187 166 J. Strametz — 154 127 E. Subar ...... 157 184 152 J. Zelko 241 164, 205 T. Vlasich 223 117 156 - - -- Total Pins... 757 806 806 Trustees i 53 E. Laken ...... 136 142 F. Wedic ...... 156 195 189 Low Score '136 154 152 Low Score .. 157 117 127 H. Raub ...... 177 205 233 Total 1 ins... 705 824 843 Secretaries F. lvnik ........ 175 204 182 R. Sengenberger . 127 149 122 V. Myrphy .. 146 120 134 R. Kubinski 177 183 159 J. Wedic 179 164 137 Total f ins... 804 820 734 Presidents L. Kochevar 185 147 , 158 L Slack 152 169 147 Jorgenšen ... 119 156 159 Plese ............. 135 147 142 Low Score 127 120 122 Total Pins... 718 739 728 Treasurers O. Mudron . 171 ISO 173 Larson ......... 150 160 190 T. Rusco 190 145 182 T. Kuznia ... .142 181 245 Low Score . . .129 161 148 Total 1 •ins.. . 782 827 940 Judiciaries B. Kunstek l.?9 171 fg5 C. Wedic 155 170 181 K. Olin 16> 161 148 J. Savol 170 165 168 R. Wedic 169 175 196 Total 'ins.. . 786 842 878 BOWLING NEWS On the nite of the Doc. 11, bawling in the Holy Family Men's League be- came, outstanding. Why? Well, because most of the records in the league were broken or at least tied. The highly rejuvenated Treasurers, rolling a team scries of 2549 took over possesion of second place for the 3 game team series. Each member of the team rolled a series of 500 or better. Toots Ruzma, a veteran in Holy Family sports,rolled a high game of 245 and a superb series of 568. T. Rusco, the fellow who h^s been laid up with a sore leg since the first nite of keglin-ning, rolled a series of 517 to continue his stride as he-did the first nite. Captain, Olie Mudron, rolled a series of 526. Olie has not as yet been able to get started in the league this season as lie did last season. This may be the turning point. Also our man Larson rolled a series of 500 even' to help altitude his average. With all of these 50( series the Treasurers also shot tin high game singles of the season, a 94( game did it. The Judiciaries after ali the Treasurers did, rolled enough tc win 2 games. Individual scoring done on this team were by Captair Ralph Wedic, who rolled a series o' 540, Clarence Wedic 506, Joe Savol 50.. Bill Kunstek 485, and our new comer K. Olin 472. Team total 2S06. Tin Secretaries, still holding a tite lead ii the league won three games from th< Presidents. Captain Frank lvnik, rolled a series of 5£U to enable his team to take 3 games. Bob Kubinski, also rolled a series of 519 for the nite. The Trustees won 2 games from the Vic-Presidents, Harold Raub, a proprietor of a swell tavern, rolled a series of 615. to tooo6ooO*0<>O0^K>0