UREDNIŠTVO 114 OPRAVA] LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA 8TEV. • TELEFON 55-22 DO 55-2«
1.0 VENSKI
NSGBA1NJ OOOSUK LJUBLJANA
TELEFON 58-32 58-33
POSTNI ČEKOVNI BACON LJUBLJANA ŠTEV 3-90801-1
Voikova frontna brigada napoveduje tekmovanje vsem brigadam v gozdarstvu
Sežanski okraj js med prvimi formiral Vojkovo frontno brigado, v kateri je HO zavednih frontovcev, med njimi precej frontovcev, ki so že lani delali v znani sežanski brigadi na progi Sežana—Dutovlje. Vojkova brigada je prišla to nedeljo v Ribnico h gozdnemu gospodarstvu in se takoj odpravila na delovno mesto v Grčaricah. Ze naslednji dan so se brigadirji takoj lotili dela. Na svoji prvi brigadni Konferenci so se temeljito seznanili z delovnim načrtom, uredili notranjo organizacijo brigade in sprejeli sklepe o ideološko - političnem delu v brigadi. Hkrati pa so tudi že napovedali tekmovanje vsem frontnim brigadam v gozdarstvu. O svojih sklepih in svojem delu so poslali Izvršnemu odboru OF Slovenije naslednje pismo:
»Danes smo se zbrali na naši prvi V ri gadni konferenci. V svojo brigado i o vključili 110 frontovcev, ki so se z .-d prvimi v našem okraju odzvali vu Partije in sestavili frontno briga., ki se bo borila za izvedbo gozdar. -ega plana. Vemo, kako pomembno le, da izpolnimo in presežemo gozdarski plan. Naši brigadirji že dobro vedo, da več lesa pomeni več strojev za opremo novih tovarn in da les po-rebujejo rudniki, gradišča in nove roge. Na konferenci smo poudarjali, s bo naše delo spet pokazalo, kako .‘zie sposobni zgraditi socializem z staimi sdami.
Osvobodilna fronta v našem okraja . ustanovila že več frontnih brigad, :r. so z uspehom gradile tudi važno rego Sežana—Dutovlje. Med nami so udi brigadirji iz te prve večje frontne brigade v Sloveniji, ki si je pribori :a prehodno zastavico Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Te dal pa je tudi mladinska brigada našega okraja, ki dela pri gradnji Novega Beograda, že tretjič prejela naziv udarne brigade’Ko smo za to Izvedeli, smo sklenili: Tudi mi bomo udarna brigada. Odločili smo se, da napovemo tekmovanje vsem ostalim frontnim brigadam, ki se v mesecu gozdarstva s sekiro in žago borijo za plan.
Tekmovali bomo predvsem, da po-
sekamo in spravimo čim več lesa. Pa ne samo to. Naši brigadirji se bodo na sestankih, predavanjih in pri kulturno prosvetnih prireditvah seznaniai! z vsem, kar se tiče nas, ki gradimo socializem in z delom kažemo ljubezen do svoje domovine. Tako bomo vsi *e bolj spoznali, po kakšni poti naj gremo, da bomo na vasi ustanavljali nove in nove obdelovalne zadruge. Med nami se že sliši parola: Vsak brigadir naj postane zayeden zadružnik. Citali smo, da se je 20 % tolminske frontne brigada že obvezalo, da ostanejo stalni gozdni deiavci. Tudi mi bomo navduševali brigadirje, da se odločijo za stalno delo v gozdu ali v industriji.
Tekmovanje napovedujemo v sledečih točkah:
1.	Borba za doseganje in preseganje delovnega plana;
2.	poglobljeno politično in kulturno-prosvetno delo;
3.	pridobivanje čim več tovarišev za stalno delo v gozdarstvu in industriji;
4.	utrjevanje zavestne discipline v življenju brigad.
Uspeh vsega tekmovanja pa zavisi od vztrajnosti pri političnem delu in od odlične organizacije na delovišču in v taboru. Zato smo sklenili;
Za večje uspehe pri deiu bomo organizirali delovne skupine. Skupina ima dva žagarja, dva do tri brigadirje za kleščenje, dva do tri za lupljenje in dva za zbiranje vejevja. Močnejši tovariši bodo žagali in klestili, šibkejši pa lupili in spravljali. Bližnje skupine bodo imele brusača, ki bo ves čas brusil sekire in žage. Te skupine morajo imeti rezervno orodje, da zaradi brušenja ne bo prekinjeno delo. Dve skupini sestavljata četo okrog 20 brigadirjev, ki jo vodi komandir čele in mu je v pomoč strokovni delavec. Po končanem delu bomo dnevno pregledovali orodje in popravljali okvare.
Sleherni dan se bomo po delu zbrali na četnih sestankih, kjer bomo pregledali dosežene uspehe in se pomenili o nalogah prihodnjega dne. Tot ariše bomo spodbujali h konstruktivni kritiki za doseganje večjih uspehov in od-
pravljanje napak. Pri tem bomo stremeli za zavestno disciplino pri vsem deiu in za tovariškimi medsebojnimi odnosi.
Sklenili smo tudk da bomo organizirali tekmovanje med posameznimi skupinami in četami v naši brigadi. Na grafikonih bomo sledili poteku tekmovanja med skupinami, četami in brigadami. Z uspehi tekmovanla bomo seznanili slehernega brigadirja. Tedensko bomo imeli brigadne konference, kjer bomo razpravljali o vsem in podeljevali prehodno zastavico najboljši skupini.
Evidenco bomo organizirali tako. da že uro in pol po zaključenem delu predamo vsa poročila štabu brigade Les bodo prevzemali strokovni delavci skupaj s četnimi statističarji. 7. raču-nali bedo takoj tudi prostornino posekanega lesa, pri č'mer bodo pomagali strokovni delavci 5 tabelami. Na ta način bo štab brigade sprejel v najkrajšem času izmerjeno količino posekanega lesa in sporočil četam, koliko so dosegli dnevni plan. O doseganju plana pa bodo razpravljali na dnevnih četnih sestankih. Naša brigada je že sprejela za ves čas svojega dela plan. Ta plan smo porazdelili na dneve in skupine. Za čim prejšnje dostavljanje poročil bomo skupno z gozdno upravo izkoristili tovorne avtomobile, s katerimi bomo poročila pošiljali.
Uredili si bomo zborno mesto, kjer bo središče naše brigade. Tu bo plapolala naša zastava. Fo načrtu bomo organizirali čitanje knjig in časopisov in politične razgovore v prostem času. Od časa do časa bomo zakurili taborni ogenj, kjer bo nastopal naš pevski zbor in igralska skupina. Povabili bomo razne kulturno umetniške skupine, da nas obiščejo. Pri vsem tem bomo vedno sodelovali s frontovci iz vasi, kler bivamo. Tabor si bomo vzorno uredili. Skrbeli bomo vsepovsod za čistočo, pripravili si bomo umivalnike, mize, klopi in drugo.
Prepričani smo, da bomo s takšnim delom in življenjem izpolnili naloge, ki nam jih postavlja Komunistična partija, naša voditeljica.«
Prvi delovni uspehi frontnih gozdarskih brigad v dravograjskem okraju
Od 14. do 16. maja je prišlo v državni sektor naših gozdov okrog 150 frontovcev iz ptujskega okraja in okrog 150 iz dravograjskega okraja-Nameščeni so v Črni, pod Plešivcem n pod Smrekovcem. Iz ptujske brigade so razdeljeni na gozdne uprave ~ Marenbergu. Mislinju, Slovenj-rradcu, Guštanju in Dravograd’.! Sedaj so odpravljene tudi pomanjkljivosti, ki so se pojavile. Tudi orodja je bilo doslej dovolj. Toda brigade, ki bodo še prišle, naj poskrbe, da bodo frontovci prinesli s seboj tudi žage in sekire.
Med brigadami se je že prve dni jačelo razvijati tekmovanje. Poskrb-1 jeno je tudi za kulturno - prosvetno delo med njimi. Čeprav so nekatera vna mesta precej oddaljena, je
vendar tudi tamkaj vsa oskrba v redu. Do 22. t. m. bodo jpriredili v brigadi gledališko igro. "V Črno pa je prinesel kulturno prosvetni referent s seboj celo malo knjižnico. 15. in 16. t. m. so izdelali frontovci v državnem sektorju 155 m9 lesa. Pripeljali pa so ga 233 m9. Za izvoz so idpremiii 104 m9 jamskega in 196 m ' ■’eluloznega lesa. Na skladišču so rar rezali in sortirali v dveh dneh 173 m' lesa. Vse to je napravilo 150 ljudi.
Gozdne uprave, kakor tudi posa mezne kmetijske zadruge so ukrenile vse. da bodo dostojno sprejete tudi brigade, ki jih pričakujejo ie dni. Okrog 3000 zavednih frontovcev bo pokazalo svojo voljo, da izpolnijo plan gozdarstva. Prišli bodo iz Radgone. Ptuja in Trbovelj.
.".-asedanja akcija za prijavljanje v frontne brigade nam je dala dragocene izkušnje
V	ptujskem okraju sta Partija in Fronta sprejeli veliko obveznost: »1500 frontovcev in partijcev iz okraja bo sodelovalo v frontnih brigadah ki bodo delale za naš gozdarski plan.-;
Akcija za pomoč pri izpolnitvi našega gozdarskega plana je široka ljudska akcija, v kateri morajo sođe-iovati_ vse množične organizacije in rud: ljudski odbori. V ptujskem okraju se s tem ne morejo pohvaliti. V vaseh, v katerih je bila med vsemi množičnimi organizacijami in ljudski mi odbori trdna vez pri akciji za ori-javljenje v froptne brigade, se’ je prijavilo največ frontovcev. T ne’Ka; vaseh pa je v osnovnih frontnih organizacijah vladal največji oporbi nižem. V Tršču je vaški odbor OP postavljal, da iz njihove vasi ne mo re nobeden v brigado, da je v?e skupst prehitro, da je sedaj ogromm dela in podobno, v Lovrencu so s-odborniki odbora OF smejali okra! nemu aktivistu in mu sami povedal da iz njihove vasi ne bo šel nobpde’ v brigado T Lesnici je krajev» ljudski odbor zavzel stališče, da r njihove vasi ne bo šel nobeden brigade. Krajevni ljudski odbor Veliki Nedelji sploh ni vede! za t' akcijo. Mislil ie, da se ga ne tiče f m predsednik se je izgovarjal, d" ;3 sedaj ogromno dela na polju.
V	Ormožu pa so vse množične or ganizacije in mestni ljudski odbor sodelovale pri zbiranju frontovce-za sečnjo lesa. zato je iz Ormož-odšlo že v prvo frontno brigado na: več frontovcev. V Mezgovcu se jr prvi prijavil v brigado predsednik krajevnega ljudskega odbora. V Or možu sekretar Fronte, v Jablanah predsednik kmečke zadruge, za se boj so pritegnili večje število from tovcev. V Juršincih, Leskovcu, Lovrencu in v drugih vaseh kjer pa so se funkcionarji sedaj, ko bi mogli po kazati svojo vodilno vlogo in se prvi prijav:ti v frontne brigade, umaknili svoje frontovce pa so silili v brigade V teh vaseh se je prijavilo le mai-lord*
V	Ormožu, Lešnici, Središču, Pas ,ovcih. Veliki Nedelji in še v neka-rerih drugih vaseh so aktivisti bili mnenja, da se naj v frontne brigad-vključi predvsem rezervna delovna ila. Zato sa se skrbno izogibali kmetov, čeprig so se kmetje v mnogih vaseh lam prijavljali v brigade. V Ptuju pa so kar določili-ljudi iz raznih podjetij, katerim je vseeno, ah delajo v podjetju ali v gozdu. Pr: :ej akciji je ponovno dana možnost da odtegnemo kulakom dekle in hlapce in jih vključimo v brigado nato pa v industrijo. Kulak Školibe-v Pušeneih ima pastirja, hlapca in deklo, ki mu garajo skoraj zastonj Ko je prišel aktivist, je Škoiiber por! kupil svojo služinčad, da se je jo tala. Jokal se je tudi sam in z izgo-'varjenjem skušal pretentati okrajne "a aktivista.
Akcija za ustanavljanje frontnih ingad je marsikaj ‘koristnega naučila frontovce v ptujskem okraju. Po manjkljivasti in napake, ki so jih lelali do sedaj, bodo morali odpra-j iti, vse dobre izkušnje pa uporabiti pri nadaljnji akciji. Ne sme se .-.goditi, kot se je to pri prvi brigadi. !a je odšlo iz Ptuja na sečnjo lesa
'mo 1*9. name-to 600 frontovcpv.
Sežanska in grosupeljska brigada sta razgibali ribniško in kočevsko dolino
V	soboto zjutraj in zvečer je prišla v Ribnico sežanska brigada, 347 članov Fronte, med njimi 20 tovarišic. Prišli so veseli in dobro razpoloženi. Na železniški pdštaji jih je pričakala ribniška mla'dina z zastavami in harmoniko, predstavniki Fronte in ljudske oblasti pa so jim izrekli prisrčno dobrodošlico. V toplo zakurjenih prostorih osnovne šole so prenočevali, prvo skupino 165 brigadirjev, ki je prišla z jutranjim vlakom, pa so že dopoldne takoj po zajtrku prepeljali s kamioni na delovna mesta v 13 km oddaljene Grčarice. Tam so preko dneva že tudi uredili taborišče zase in za
tovariše, ki so prišli v Ribnico zvečer.
V nedeljo zjutraj so prepeljali v Grčarice še ostale brigadirje.
Isti večer, ko je prišla v Ribnico sežanska brigada, so tudi kočevski meščani sprejeli svoje goste. Prvi del grosupeljsk ebrigade, 186 brigadirjev. Ti so prišli mnogo bolje opremljeni z orodjem, saj je skoraj sleherni imel s seboj žago ali sekiro. V nedeljo zjutraj se je brigada postrojila pred tribuno na trgu, kjer je bila posebna slovesnost.
Medtem ko je kočevsko gozdno gospodarstvo še dosti skrbno pripravilo vse potrebno za sprejem in namestitev brigad in je pravočasno izdelalo natančen plan dela, je ribniško gozdno gospodarstvo vzelo stvar resno šele tedaj, ko jim je že »voda tekla v grlo«. Zganilo se je šele v petek zjutraj, ko mu je prišel v pomoč štab gozdarskih akcij, čeprav je vedelo za prihod brigad že najmanj v začetku tedna. — Tako je padlo na rame članov štaba skoraj celotno delo.
Novi direktor gozdnega gospodarstva je v petek zjutraj odpotoval, češ da ima na ministrstvu važno konferenco, vendar se še v nedeljo ni vrnil. Tako je prepustil vse delo enostavno štabu gopdarskih akcij. Prav tako audi ni poskrbel, da bi posamezne gozdne uprave na njegovem področju dobile pravočasno plan dela za brigade, čeprav je ribniško gozdno gospodarstvo dobilo že v četrtek na konferenci v Kočevju potrebne formularje. Tako gozdna uprava v Grčaricah še v petek popoldne ni imela v rokah formularjev, brez katerih sploh ni mogla planirati delo za brigade. In namesto, da bi po tem planirali delo tudi z ozirom na frontne brigade, so planirali vse delo po staležu stalno zaposlenih delavcev s povprečno normo.
Na vseh teh primerih se jasno vidi neodgovorno in malomarno delo gozdnega gospodarstva v Ribnici. Nujen rezultat tega pa je prekomerno in otežkočeno delo štabov gozdarskih akcij.
Titova štafeta graaičarfev v Kranja
Titova štafeta KNOJ-a, ki je v ponedeljek prispela na Jesenice, je po prisrčnem sprejemu nadaljevala pot preko Javornika in naprej vzdolž severne meje. Včeraj je prispela na Jezersko, odkoder so tekači hiteli proti Kranju.-
Na Trgu Svobode v Kranju se je že uro pred prihodom štafete zbrala velika množica prebivalstva, ki je z navdušenimi vzkliki pozdravila prihod vrlih graničarjev - nositeljev štafetne palice. Nekaj minut po tretji je skozi špalir vojske, pionirjev, zastopnikov mladine in množičnih organizacij prispel nosilec štafetne palice podporuč-nik Pavel Golišija v spremstvu podpo-ručnika Krstiča in borca Trajkova.
Prihod Titove štafete je v imemi OF, OLO in KP pozdravil sekretar okrajnega komiteja v Kranju Janko Vogrič s temi besedami: »Tovariši in tovarišice! Iz okraja Kranj pozdravljam v imenu vsega prebivalstva, ljudske oblasti, vseh komunistov in ostalih množičnih organizacij Titovo štafeto, ki jo izvajajo čuvarji naših meja, in preko njih pozdravljamo tov. Tita, v katerega neomajno zaupamo vsi graditelji socializma v našem ' okraju. Krivične obtožbe Informbiroja nas ne motijo, ker vemo, da gremo po pravi poti. Zaupajoč v lastne sile korakamo na čelu s Centralnim komitejem KP v socializem — v lepšo bodočnost!«
V imenu Jugoslovanske vojske je spregovoril podpolkovnik Emil Ivanc, Orisal je pomen Titove štafete in ožigosal zločin na albanski meji, ki je s prelito krvjo še bolj utrdil bratstvo in enotnost naših narodov ter poglobil brezmejno ljubezen in vdanost do našega vrhovnega komandanta maršala Tita, ki je ne morejo 'omajati niti najpodlejše klevete. Štafeta naj bo dokaz, da so narodi Jugoslavije vedno pripravljeni braniti nedotakljivost naših meja.«
Za njim je spregovoril Stane Šemrov, udarnik in racionalizator, ki je v imenu delovnega kolektiva tovarne Inteks v Kranju takole pozdravil Titovo štafeto:
»Ob rojstnem dnevu ljubljenega maršala Tita pošiljamo po junaških čuvarjih naših meja svojemu voditelju vroče pozdrave in mu zagotavljamo našo brezmejno ljubezen in zaupanje. Ti prisrčni pozdravi naj bodo dokaz vsemu svetu — Vzhodu in Zahodu —, da nas nobena resolucija Informbiroja in nobene klevete ne bodo odvrnile od našega herojskega vodje maršala Tita!«
Po končani slovesnosti in ob spremljavi vojaške godbe je štafeta s pod-poručnikoma 'Martinom Luzarjem in Ivanom Vasletom ter vodnikom Mar-tinovičem krenila na pot proti Kamniku in Solčavi naprej do Dravograda, kamor prispe danes ob 22. Ob odhodu je delovno ljudstvo Kranja priložilo štafetni palici svoje pozdravne brzojavke.
Sprejem pri maršalu Titu
Beograd, 17. maja. Predsedneik zvezne vlade maršal Tito je sprejel ob 11. dopoldne g. Andréja Ghaule-a, dekana filozofske fakultete na pariški univerzi.
Žene osiješkega okraja sodelujejo pri socialistični preobrazbi naše vasi
V organizaciji AFZ in Ljudski fronti je v osješkem okraju včlanjenih nad
11.000	žena. Med njimi se je razvilo živahno sodelovanje pri raznih delovnih akcijah. Žene so se radevolje odzvale in so samo v prvih štirih mesecih v letošnjem letu pri pogozdovanju goličav in graditvi cest napravile 98.235 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti
1.055.000	dinarjev.
Žene pa skrbijo tudi za strokovno izobrazbo in prosveto zlasti tistih, ki doslej niso imele možnosti pridobiti si najosnovnejšega znanja. Tako je uspešno končalo razne strokovne tečaje 3000 žena, v analfabetskih tečajih pa se je naučilo branja in pisanja 325 antifa-šistk.
Žene osiješkega okraja sodelujejo tudi pri socialistični preobrazbi naše vasi. Letos bodo včlanile v kmečko obdelovalne zadruge 17% žena ter sl prizadevale, da bo v plansko gospodarstvo vključenih čimveč žena. Na vodilnih mestih 40 kmečko obdelovalnih zadrug v osiješkem okraju je že 200 žena.
Tudi to nedeljo je bilo po vsej Sloveniji več prostovoljnih gozdarskih akcij ki so se jih udeležili člani Fronte ih raznih sindikalnih podružnic. - Ciani vrhovnega sodišča LRS so bili, kakor priča naša «lika, prav marljivi na prostovoljnem gozdarskem delu v Ribnici na Dolenjskem
Tekmovanje za IL kongres Zveze sindikatov Slovenije
Cementarna Anhovo bo do 27. maja
osnovala še pet novih proizvodnih brigad, 25 članov kolektiva pa bo odšlo za en mesec na gozdna dela. Do 25. maja bodo stavili v pogon mlin, izdelan z lastnimi silami in lastnim materialom, s čimer bodo dvignili proizvodnjo celotne cementarne za 12 odst. Kljub tritedenski prekinitvi električnega toka bodo izpolnili polletni pian do določenega roka. Za pomoč pri obiranju češenj v Brdih, kar je važno za izvoz, bodo dali 5700 prostovoljnih delovnih ur. Sindikalni aktiv bo poživel tekmovanje.tudi v podružnici električarjev in v podružnici gradbenih delavcev v Desklah.
Danes je začela delati Svigljeva brigada z gozdne uprave Bistrica.
Brigada dela na Jami za Ljubljanskim vrhom in šteje 6 delavcev. Plan ima postavljen na podlagi norme, 3.60 kub. m na -moža, brigadirji pa so se obvezali, da bo vsak napravil na dan 5 kub. m lesa.
Sindikalna podružnica tovarne »Angora« bo v počastitev II. kongresa sindikatov izboljšala delovno disciplino in zmanjšala neupravičene izostanke za 50«/», pri tem pa zvišala proizvodnost povprečno za 5«/». V vseh fazah dela, kjer bo Ie mogoče, bodo uve-
dli norme, odpadke pa «nižali še «4
nadaljnja 2«/*. Uvedli bodo skrajno čistočo strojev ter delovnih prottorov ln obdelali vrt. Ns vsakih 14 dri bodo imeli redne študijske krožke.
Sindikalni podružnici gradbene seks-cije in državnega posestva v Orehku (Postojna) bosta skupno pomagali obdelovalnim zadrugam v Dolenju in Kruševju, kamor bosta poslali dva agronoma in dve knjigovodji. Gradbeno podjetje v Orehku bo 22. maja dokončalo hleve za govejo živino v Orehku kljub pomanjkanju delovne sile, ki jo bo nadoknadilo prostovoljno delo poljedeljskih delavcev na posestvu. V gradbenem podjetju bodo znižali neupravičene izostanke, uvedli redni 14-dnevni študij, mladina pa še svoj 14-dnevni študij. Nogometno društvo bo odigralo do kongresa dve tekmi in poziva na tekmovanje Fizkul-turni aktiv državnega posestva Orehek in Prestranek.
Delovni ko!| ktiv bombažne tkalnice v Vižmarjih pri Ljubljani bo izpolnil majski pian do 29. maja, polletni pa po verjetnosti do 25. junija. Kvaliteto bodo glede na april zboljšali na 10%, delovno disciplino pa za 2«/». Za dela na ekonomiji bodo ustanovili posebno brigado in vključili študij v obratne konference.
Rudarji Senovega se napovedali tekmovanje za predčasno izpolnitev polletnega plana
V borbi za izpolnitev plana prvega četrtletja so si rudarji rudnika Senovo priborili med slovenskimi rudniki prvo mesto. Ponosni na to svojo zmago hočejo v letošnjem odločilnem planskem letu doseči še večje in veli-častnejše zmage, da upravičijo zaupanje, s katerim spremljata Partija in delovno ljudstvo Jugoslavije napore rudarjev. Delavski razred Slovenije se pripravlja na II. kongres Enotnih sindikatov Slovenije z živahnim socialističnim tekmovanjem za čim prejšnjo izpolnitev polletnega plana, ker se zaveda, da je to najlepše darilo drugemu kongresu in najodločnejši odgovor vsem krevetnikom in izdajalcem socializma. Zato so senovški nidarjj sklenili počastiti kongres z delovnimi' uspehi, kakršne morejo dali le revolucionarni in predani borci in graditelji. Zavedajoč se svoje velike odgovornosti pred delovnim ljudstvom, Partijo in mednarodnim proletariatom, so temeljito proučili svoje naloge in možnosti, na kar so napovedali tekmovanje vsem rudarskim kolektivom Slovenije v počastitev II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, in sicer v tem, kdo bo prvi izpolnil polletni proizvodni plan.
To svojo tekmovalno napoved so rudarji podprli še s sprejetjem individualnih obveznosti, ki pričajo o trdni odločnosti senovških rudarjev, ohraniti si prvo mesto med slovenskimi rudniki. Te obveznosti bodo izpolnjevali zlasti v času od 15. do 26. maja Tako bodo v tem času mladinci s prosto-
voljnim delom nakopali 150 ton premoga. Zgled mladine je dal vzpodbudo najboljšim udarnikom in aktivistom, ki so s sprejetjem tekmovalnih obveznosti pritegnili še druge rudarje. Tako sta sekretar rudniškega komiteja Miha Molan in tajnik sindikalne po-družaice Emil Salmič sklenila, da bosta v času od 15. do 26. maja s prostovoljnim delom natovorila 40 ton premoga, do 29. novembra pa v celoti 300 ton. Podobne obveznosti sta sprejela inž. Branko Peternel in rudar Ivan Kmetec. Udarnik Franc Gobec in predsednik sindikalne podružnice Ivan Pleterski bosta vsak zase s še enim tovarišem nakopala do 26. maja v prostovoljnem delu 25 ton, do državnega praznika pa 300 ton. Zgledu navedenih tovarišev so kmalu sledili še številni drugi rudarji, kar priča, da se ves delovni kolektiv zaveda velikega pomena letošnjih planskih nalog in II. kongresa Zveze sindikatov. Individualne obveznosti pa so naposled dopolnili še s skupno obveznostjo vsega kolektiva, da bodo organizirali vsako nedeljo od 6. do 14. ure enotretjinsko obratovanje, ki se ga bodo udeležili polnoštevilno. S tem bodo bistveno pripomogli k Izpolnitvi obveznosti, ki so jo dali kongresu rudarjev Jugoslavije, da bodo letni plan izpolnili do 29. novembra in tako počastili rojstvo nove države, v kateri si pod preizkušenim vodstvom svoje Partije grade lepšo bodočnost v socializmu.
Jeseniški kovinarji stalno žbelJšu]®Jo obratne naprave
Vsak zavedni kovinar stremi za tem, da bi zboljšal obratne naprave, skrajšal delovni postopek, izrabil razne odpadke in zagotovil svojemu obratu boljše in nemoteno obratovanje. Svoje strokovno znanje uveljavlja v organizaciji dela, v zboljšanju tehnike in v racionalizaciji obratovanja. To nam znova potrjujejo uspehi delavcev jeseniške železarne, ki so se v zadnjem času izkazali s svojimi nacionalizacijskimi predlogi.
Tovariš Ivan Delavec, električar v elektrotehnični delavnici, je sestavil iz raznih vrst materiala upore za stroje žerjavov, ki popolnoma ustrezajo prejšnjim uporom, ki smo jih uvažali iz tujine. Pri izdelavi teh uporov je sodeloval tudi obratovodja livarne tov. Ladislav SruK. Cela vrsta žerjavov danes že obratuje z domačimi upori.
Tov. Jože Dakskofler, valjavec v žični valjarni, je z majhno napravo usmeril ingote na valjčni progi tako, da ne zadenejo več v preobračevalec. S tem je v žični valjarni preprečil zastoje, ki so včasih trajali po dve uri. Zaradi zmanjšanja zastoja se bo storitev žične valjarne povečala letno za 300 ton.
Tov. Viljem Baraga, ključavničar v
mehanični delavnici na Javorniku, je izboljšal pri Soekovih Škarjah sestavni del glavnih ležajev. Doslej je tra-jalo popravilo ležajev 24 delovnih ur, po izboljšavi pa se bo lahko izvršilo v eni uri, kar bo znatno dvignilo zmogljivost Soekovih Škarij.
Tovariša Jože Bizjak in Leopold Poznik, oba inštalaterja, sta odpravila motnje pri obratovanju turbine II. v žični valjarni. Izboljšava na dižni mizi (ki je sicer zelo koristna) je povzročila spremembe pri odvzemu vode in spremembe pritiska. Predlagatelja sta na uspešen način uskladila naprave in tako odpravila^ motnje obratovanja. Po lastni zamisli sta izvršila tudi posebne varnostne naprave za primer katastrof. ki jih povzročajo nevihte, in za primer nevarnosti za črpalke ob visoki vodi. Te naprave so se dobro obnesle. Prinesle bodo prihranek pri popravilih, hkrati pa bodo preprečile zastoje.
Razen zgoraj navedenih tovarišev sta bila za svoje učinkovite predloge nagrajena tudi tov. Anton Mencinger lz energijskega oddelka. In Vinko Rajnhard iz obrata Javornik n. Nekateri predlogi pa se bodo še proučili in bodo verjetno pozneje nagrajeni.
Na Reki obnavljajo velik plavajoči dok
V reški luki je bil med vojno potopljen velik plavajoči dok, ki so ga leta 1946. dvignili. Nato so v ladjedelnici »Tretji maj« začeli obnavljati ta hudo poškodovani dok. Te dni so v ladjedelnici spustili v morje poslednja dva dela obnovljenega starega doka, tako da je sedaj usposobljenih vseh 6 starih delov, dva docela nova dela pa bodo v kratkem spustili v morje. Tako bo dok za 35 m daljši in bo imel za 2000 ton večjo zmogljivost od starega. Ker češkoslovaška podjetja niso poslala naročenega materiala za električno instalacijo na doku, je bilo treba te Instalacijske naprave zgraditi doma, pri čemer je zagrebška to-
varna »Rade Končar« prevzela izdelavo 70% potrebnih električnih naprav.
Nov rudnik kromove rude
Ne daleč od Djakovice v Kosmetu so naši strokovnjaki pred poldrugim letom odkrili kromovo rudo na širokem prostoru. Kmalu za tem so se začela prva dela za začetek eksploatacije te rude. Letos bodo že začeli pridobivati rudo. Izkušeni rudarji iz Bora in Trepče že kopijejo rudo in uče mlade okoliške kmete, ki so se prijavili za delo, kako se uporabljajo rudarske naprave. Novi rudnik bodo po industrijski progi povezali z r^ovo železnico Metohija-Prizren, ki se ža gradi.
Osvobodilna borba na Kitajmkmm
Industrijsko središče Hankou ob Jangeeju osvobojeno, začetek odločilne borbe za osvoboditev Šanghaja
V 20 dneh je narodno osvobodilna armada osvobodila 102 mesti in uničila
8 Kuomintangovih armad'
MONGOLS
LJUDSKA BEP
^ v	-C i c i k a y?. • :
- • • • > .3»
u B u	>ŽSSv»
^	V	cMùkdenX-:
Šanghaj, 18. maja. Po poročilih tujih agencij je kitajska narodno osvobodilna armada osvobodila mesto Hankou, eno od največjih industrijskih središč Kitajske ob Jangeeju, jugozahodno od Nankinga. Hkrati so se pričeli odiočiini boji za osvoboditev večmilijonskega mesta Šanghaja.
Zaradi naglega napredovanja močnih kolon na n xino osvobodilne armade globoko v zaledje, je kuomintanškt garniziji v Hankou pretila nevarnost, da bo obkoljena. Osvobodilne čete so s svojimi uspešnimi strateškimi manevri preprečile vsako možnost obrambe Hankoua in je morala posadka z vso naglico zapustiti močne postojanke, ki jih je pripravilo kuomintanško poveljstvo.
Po istih poročilih Je narodno osvobodilna vojska osvobodila tudi mesti Vučang in Hanjang. V Hankou so čete ljudske vojske vkorakale v ponedeljek ob 17.
Hankou, šil točneje tako imenovano trojno mesto Vuhan (Vučang, Hankou in Hanjang, skupno 1.4 milijona prebivalcev) je zemljepisno središče porečja Jangceja. Hankou je veliko trgovsko in industrijsko središče, kjer je zlasti razvita tekstilna industrija, v Hanjangu je težka železna industrija, ki je povezana v kombinatu z železnimi rudniki in premogovniki v Vu-fcsnu. Hankou je važno križišče na progi Peking—Kanton.
Kakor poroča Reuter iz Šanghaja, je žarišče borbe za Šanghaj na zahodni meji mesta, kjer se po najnovejših poročilih že bijejo boji za eno od štirih šanghajskih letališč. Druga točka, kjer so srditi boji, je pri Vusungu, trdnjavi severovzhodno od Šanghaja, odkoder se lahko nadzira promet šang-najske luke z morja. Britanski predstavnik je že odredit evakuacijo britanskih državljanov iz Šanghaja.
Agencija Nova Kitajska poroča v svojem pregledu o razvoju operacij, da 30 enote narodno osvobodilne vojske napredovale v zadnjih 20 dneh za več kot 3P0 krn in so prodrle v pet pokrajin. Osvobodile so 102 mesti, megle Nanking in dve pokrajinski središči. V tem času je bilo uničenih 8 Kuomintangovih armad in 3 divizije z več ko 200.000 oficirji in vojaki. Te velike operacije so izvedle 3 kolone
narodno osvobodilne vojske, ki so prekoračile Jangce. Osvobojene pokrajine in mesta spadaja med najbogatejše kraje Kitajske, kjer sta precej razvita industrija in kmetijstvo.
Iz Kantona, kamor je pobegla kuo-mintanška vlada, poročajo, da so tamkajšnje oblasti priporočile vsem inozemskim prebivalcem, naj čimprej za-
puste mesto. V Kantonu Je razglašeno obsedno stan.ie. Mnogoštevilni meščani so že zapustili mesto, ker <o p,epri-čani, da bo v kratkem v coni vojnih i operacij, čeprav so kuomintanški krogi še nedavno izjavljali, da bo narodno osvobodilna armada, ako bo sploh kdaj prišlo do tega, rabila do Kantona najmanj leto dni, monda pa celo 3 leta.
Ehftjrcs italijanskih socialistov
Isvslfeao Je novo vodstvo stranke, ki Je cdločno za sodelovanje s komnnfsti
Rim, 16. maja. Včeraj je bil v Firenci končan kongres italijanske socialistične stranke. Kongres se je z ogromno večino izrekel za najtesnejše sodelovanje s komunističnimi predstavniki v generalni konfederaciji dela za obrambo interesov delavskega razreda. Organizaciji zahodnih evropskih socialnih demokratov (Comisco) Je bila pesiera brzojavka, v kateri izjavlja italijanska socialistična stranka, da smatra svoje sodelovanje s Komunistično partijo Italije kot pogoj za uspešno borbo italijanskega delavske-
N'-Hna ugrabitev Gerbarda Eislerja na poljski ladji
Varšava, i6. maja. (Tanjug). Spričo aretacije znanega nemškega antifašista Gerharda Eislerja. ki ga je britanska policija na zahtevo ameriškega pravosodnega ministrstva nasilno odvedla v pristanišču Southampton i pol iške ladje »Bntori« na poti v Gdi-njo. je dal predstavnik poljskega mi-pis'rstva za zunanje zadeve Viktor Grosz na tiskovni konferenci izjavo, v kateri je med drugim poudaril: »Glede nasilne ugrabitve Eislerja lahko rečem samo to, da pomeni oskrumba poljske zastave, pod katere verstvom je bil ta nemški antifašist v trenutku, ko so ga odvedli, dogodek, ki je presenetil v»o javnost,.. saj vet
ga razreda.
Pri glasovanju je dobila resolucija levice 220.600 glasov, centrum 168.525, desnica pa 41.133 glasov. Pri volitvah vodstva je bila predložena samo ena lista ki je bila sprejeta z 215.936 glasovi. Med izvoljenimi so tudi Nenni, Basso, Bottai, Gtua. Lizzadri in Mo-randi. V centralni komite je bilo so glasno izvoljenih 41 predstavnikov levice. 31 predstavnikov centruma, 8 mest pa je ostalo praznih ter pripadajo na podlagi sorazmerja desnici, ki ni predložila nobene liste.
*
svet dobro ve, da Gerhard Eisler ni zločinec, temveč politični begunec. Britanske oblasti so na zahtevo ameriških oblasti poteptale pravico zatočišča pri človeku, ki je hotel izkoristiti to pravico pod poljsko zastavo in mu je Poljska to dovolila.«
Pogajanja za obnovitev trgovine med triconijo in vzhodno cono Nemčije
Bt Tlln, 16. maja. (Tass). Nemška gospodarska komisija je povabila bico-nalnl gospodarski «vet v Frankfurtu, naj pošlje v Berlin svojo posebno delegacijo za pogajanja o obnovitvi trgovine med vzhodno cono in zahodnimi conami Nemčije. Glavna gospodarska uprava biconi ie je privolila v pogajanja, ki so se že pričela.
Zmaga Ljudske fronte na Madžarskem
Budimpešta, 17. maja. (Tanjug). Po rezultatih včerajšnjih volitev za Ljudsko skupščino, ki jih je objavilo sinoči notranje ministrstvo, je od 5,656.556 preštetih glasov dobila Ljudska fronta neodvisnosti 5,239.793 glasov, 79.255 glasovnic je bilo praznih, proti pa je glasovalo 453.982 volivcev.
V	Bolgariji je pri volitvah ljudskih odborov glasovalo
95 °lo volivcev
Sofija, 16. maja. Po poročilu Bolgarske brzojavne agencije je volilo pri volitvah za ljudske svete v Bolgariji 95«;» vpisanih volivcev.
Dokončni rezultati volitev so: od 4,629.149 vpisanih volivcev je glasovalo za Domovinsko fronto 4,251.208, neizpolnjenih ali neveljavnih glasovnic pa je bilo 377.945.
V	Sofiji je volilo po nepopolnih Informacijah 334.646 od 352.641 volivcev: za Domovinsko • fronto je glasovalo 327.717 volivcev. V sofijskem okrožju je od 73.058 volivcev volilo 69.627, od tega za Domovinsko fronto 62.380.
William Foster odpotoval v Rim
Trst, 16. maja. (ATI). William Foster, poddlrektor Maršalovega načrta za Evropo se je zaradi slabih atmosferskih prilik odiočii, da nadaljuje pot direktno v Rim, Trst pa bo obiskal pozneje.
Tajna sodna obravnava v Tirani
Pred nekaj dnevi se Je začela v Tirani sodna obravnava, kateri ne sinejo prisostvovati niti javnost niti novinarji. Podatki, ki so o tej razpravi na razpolago, so Izključno samo iz uradnih objav Albanske telegrafske agencije, uporabljajo pa jih z velikim hrupom za gonjo proti Jugoslaviji tako tiranski radio kakor tudi radijske postaje držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze.
Iz poplave klevet, ki jih ob tej priložnosti širijo Albanska telegrafska agencija in omenjene radijske postaje, razberemo, da so v Tirani postavili pred sodišče Koči Dzodžea, bivšega podpredsednika albanske vlade, ministra za notranje zadeve, člana Politbiroja KPA in organizacijskega sekretarja KP Albanije: nadalje Pandi Hri-sta, ministra brez listnice, predsednika Državne kontrolne komisije in člana Politbiroja KPA; Vaško Kolecija, pomočnika ministra za notranje zadeve in kandidata za CK KPA: Vanka Mi-trjodžija, šefa najvažnejšega odseka Uprave državne varnosti in Huri Hu-to. člana Uprave za agitacijo in propagando pri CK KP Albanije. Tajni proces, v informbirojskem slogu sestavljena, obtožnica in posebej v ta namen izbrano sodišče, jasno govore, da je tiranski proces insceniran in organiziran za to, da bi služil kot »gradivo« za nadaljnjo gonjo proti Jugoslaviji. Na drugi strani pa naj bi proces proti Koči Dzodžeju in ostalim služil informbirojevskim tožiteljem kot obramba proti pravični borbi, ki jo jugoslovanski komunisti, tesno povezani s svojim ljudstvom, vodijo za pravilne odnose med socialističnimi državami. Ta proces so informbirojev-ski klevetniki pripravili prav za to. da pokažejo s prstom na Jugoslavijo kot krivca, ki je prekršil pravilne socialistične odnose do majhne demokratične države. Obtožnica bi rada dokazala, da se je Jugoslavija v odnosih do Albanije poslužila celo sredstev gospodarskega zasužnievanja in ropanja, da je baje ogražala njeno neodvisnost in jo skušala spremeniti v svoj politični in gospodarski privesek.
Ta poskus ne predstavlja prav za prav ničesar novega v nesramni gonil, ki jo v državah ljudske demokracije in v Sovjetski zvezi vodijo vse od objave famozne resolucije Inform-biroja. Vse, kar bo »povedano« na tem procesu, to se pravi — izmišljeno, j skovano, potvorjeno in kar bo prišlo preko Albanske telegrafske agencije v svet. to so že neštetokrat povedali In ponovili. Spet se uveljavljajo Goebbelsova načela o propagandi, češ da je laž. pa naj si bo še tako neverjetna, toliko bolj sprejemljiva, kolikor bolj jo ponavljaš. Toda informbirojev-ski računarji bi morali vedeti, da je od Goebbelsovih dni prešlo že precej časa in da ljudje vse manj verjamejo lažem.
Toda ne glede na to razširjajo radijske postajo držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze poročila Albanske telegrafske agencije o procesu v Tirani. Vzemimo za primer moskovsko radijsko postajo. Radio Moskva je med drugimi klevetami navedel tudi naslednjo: »...Titova klika si je hotela podrediti gospodarstvo Albanije...« Najboljši odgovor na to potvorbo je citat iz govora albanskega ministra za finance Ramaldana Citakuja, ki je na zasedanju albanske ljudske skupščine februarja 1948 povedal: »Pomoč Jugoslavije v znesku 3 milijard din je neprecenljiva za naše ljudstvo, ker nam bo pomagala pri dvigu in razcvetu našega gospodarstva in pri okrepitvi blaginje našega ljudstva.« Nič manj slavospeven ni bil govor samega Enver Hodže 5. oktobra 1947, ko je dejal: »Pomislite, tovariši in tovarišice, kakšna usoda bi doletela naš majhni narod, če bi ne bilo demokratične in prijateljske Jugoslavije. Majhni albanski narod ne bi imel svobode, ki jo ima danes...«
Radio Moskva je v svojih poročilih o procesu proti Koči Dzodžeju povedal tudi, da »so se specialisti, ki jih je v Albanijo poslala Titova klika, bavili s sabotažami«. Nekaj mesecev pred objavo resolucije Informbiroja pa je albanski minister za industrijo pred albansko ljudsko skupščino dejal: »... Uspehi našega naroda pri naporih za izgraditev boljšega življenja so
bili vse razdobje po osvoboditvi tesno povezani z veliko pomočjo in podporo, ki smo jo dobili pri jugoslovanskih narodih...« Tako so govorili albanski državniki pred resolucijo Iruormbiroja.
Tajna sodna razprava v Tirani ne bo mogla izbrisati velike materialne pomoči, ki jo je nudila Jugoslavija Albaniji Te pomoči ni mogoče prikriti z insceniranimi procesi, niti je ne bodo mogli zmanjšati’spiker ji radijskih postaj infornabirojevskega propagandnega aparata. Ta pomoč sama govori kot dokaz nesebične in bratske pomoči, ki so jo jugoslovanski narodi tn njihovo vodstvo dali albanskemu narodu tako v borbi za osvoboditev kakor pozneje pri obnovi in graditvi socializma v ljudsko demokratični republiki Albaniji
Danes sedi na zatožni klopi sodne
dvorane v Tirani pet nedolžnih ljndl
in Enver Hodža jim za zaprtimi vrati brez slehernega javnega nadzorstva kroji smrtno kazen. Oblastniki iz Tirane so v svoji podlosti šli tako daleč, da so oklicali sodno obravnavo za strogo tajno, obenem pa so »dovolili« Albanski* telegrafski agenciji, da sme prenašati stenograme z obravnave. Sprašujemo se, kako je mogoče, da prinaša časopisje podrobnosti s tajne razprave. Odgovor za to vé Enver Hodžina klika, ki se zaveda, da bi obravnava, na katero bi bila pripu-ščena javnost, ne mogla prepričati nikogar o krivdi petih' nedolžnih ljudi Zato je bil aranžiran tajni proces, kier se lahko uprizori tn sfabricira sleherni dokaz, ki se zdi informbirojevskim režiserjem potreben za poostreno gonjo proti Jugoslaviji
Zasedanje Generalne skupščine OZ.V
Isi-donezijsko vp^ašafifa sa četrto zasedanje skupščine
Plenum je sprejel francoske-mehiško resr-. ;t?'ì jo glede rasnega zapostavi j sni a Indijcev v Južnoafriški uniji
New York, 16. maja. (Tass). Gene- 1 ralna skupščina OZN je razpravljala o poročilih posebnega političnega odbora za indonezijsko vprašanje. Nizozemski delegaciji, ki sta jo podprli delegaciji ZDA in Velike Britanije, je uspelo doseči sprejetje predloga, da naj se razprava o indonezijskem vprašanju odloži na prihodnje zasedanje Generalne skupščine.. Zastopnik ZSSR Malik se je odločno uprl temu predlogu, rekoč, da so Nizozemci pod pokroviteljstvom ZDA uprizorili pogajanja v Bataviji, ko je bilo vse ozemlje Indonezijske republike zasedeno po nizozemski vojski, člani via- ; de pa zaprti.
Odlaganje razprave o indonezijskem j vprašanju na četrto zasedanje Gene- j ralne skupščine, je rekel Malik, je popolnoma podobno ravnanju bivšega Društva narodov glede italijanske napadalnosti v Abesiniji.
Jugoslovanski dei -gat je v svojem govoru poudaril, da bo Jugoslovanska delegacija glasovala proti odložitvi razprave o indonezijskem vprašanju, vendar pa Je bil predlog z glasovi an-gloameriške večine sprejet.
Na plenarni seji so razpravljali tudi o poročilu in resoluciji političnega odbora v zvezi z vprašanjem rasnega zapostavljanja Indijcev v Južnoafriški uniji.
Politični odbor je poslal plenumu v razpravo dve resoluciji o tem vprašanju: indijsko resolucijo in franco-sko-mehiško resolucijo.
Po krajšem razpravljanju ter umiku indijske resolucije je sprejela Generalna skupščina s 40 glasovi franco-sko-mehiško resolucijo, ki poziva oblasti Indije, Pakistana in Južnoafriške unije, naj pričnejo s pogajanji na skupni konferenci, upoštevajoč pri tem namene in načela Ustanovne listine Združenih narodov in spomenice o človečanskih pravicah. Proti resoluciji je glasovala Južnoafriška unija, glasovanja pa se je vzdržalo deset delegacij, med njimi ZSSR, Ukrajinska SSR. Beloruska SSR, Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija in Velika Britanija.
Jugoslavija proti obnovitvi diplomatskih odnosov s Francovo Španijo
Na včerajšnjem popoldanskem plenarnem zasedanju Generalne skupščine OZN je imel šef jugoslovanske delegacije Vladimir Popovič Eovor, v katerem je obsodil predlog štirih južnoameriških držav za obnovitev, popolnih diplomatskih odnošajev s Francovo Španijo. Predlog resolucije štirih južnoameriških držav ni naperjen samo proti španskemu narodu in demokraciji v Španiji, ampak je istočasno naperjen tudi proti miru in demokraciji na vsem svetu. Glasovanje za ta prediog pomeni torej odkrito nastopanje proti fronti miru in demokracije na svetu, pa če ga skrivajo za ie tako spretnimi frazami:
Jugoslovanski predstavnik je nato opozoril, da * se je predstavnik ZDA omejil samo na kratko izjavo, da ZDA nimajo vojaške zveza s Francom, da ne podpirajo Francovega režima in da nimajo vojaških oporišč v Španiji, ni pa navedel nikakih argumentov, ki bi pobijali dokumentirane dokaze, ki so bili navedeni v potrdilo nasprotnega. V zvezi s tem je Popovič poudaril, da se Združeni narodi ne morejo zadovoljiti samo s .praznimi besedami brez vsakih argumentov, če konkretni dokazi potrjujejo, da imajo ZDA vojaška oporišča v Španiji in da dajejo gospodarsko in moralno pomoč Francovemu režimu, brez katere se ne bi mogel držati jia oblasti.
Na koncu svojega govora ja Sei jugoslovanske delegacije izjavil:
»Predlog poljske delegacije ustreza interesom španskega naroda, interesom miru, demokracije in mednarodnega sodelovanja. Ta prediog dokazuje španskemu narodu, da so na njegovi strani demokratične in miroljubne države, ki so pripravljene, da odločno podpro in branijo njegovo pravično stvar. Mi srao se borili in se bomo še naprej vztrajno borili, da bi GhN pomagala španskemu narodu v njegovi borbi proti fašizmu, za mir in demokracijo, in da bo mogel zavzeti svoje mesto med Združenimi nareoi. S tem izražamo voljo in željo vseh resnično demokratičnih in miroljubnih narodov Jugoslavije, ki so na seoi čutili vse strahote fašizma in vojne, in ki z največjimi simpatijami spremljajo borbo španskega nareda proti žarišču fašizma v Evropi, t-oroo, k; ;3 v splošnem interesu miru in demokracije na svetu. Ko izraža čustva :n želje jugoslovanskih narodov, podpira jugoslovanska delegacija poljsko resolucijo in bo glasovala zanjo.«
Delo gospodarske komisije OZN za Evropo v Ženevi
Ženeva, 16. maja. (Tanjug). Na včerajšnji seji gospodarske komisije OZN za Evropo so razpravljali o predlogu glede ustanovitve stalnega odbora za razvoj zunanje trgovine evropskih držav, ki ga je stavila sovjetska delegacija na XII. zasedanju gospodarske komisije.
Predstavnik Poljske je kritiziral politiko zapostavljanja, ki jo i.Trajajo države zahodne Evrope v trgovin! z državami vzhodne Evrope pod neposrednim pritiskom Združenih držav Amerike. Ta politika onemogoča redni razvoj trgovine in je tudi vzrok tako neznatne trgovine med državami zapadne in vzhodne Evrope. Poljski predstavnik se je zavzel za ustanovitev stalnega odbora, ki bi se bavii z vprašanji razvoja evropske trgovine na temelju enakopravnosti brez vsakega zapostavljanja.
Ameriški in britanski delegati so odklonili kakršno koli razširitev delovanja odbora za razvoj zunanje trgovin«.
KUJ ?imm PREGLED
li kome tršega živlienia
V z-d” lih dneh »o obogatile italo
glasLcno reprodukcijo nekatere prireditve. ki so bile značilne po svojih sporedih kakor po kvaliteti. Med njimi omenjam najprej koncert slovenska- orkestralne glasbe, \ri ga je izvajal simfonični orkester Slovenske filharmonije. Predstavil je vrsto del. ki »o bila z izjemo Pahorjev« skladbe ž« poprej in tudi večkrat izvedena. Takrat se je o njih le marsikaj pisalo. Zato se na tem mestu v njihove značilnosti r.e bom spuščal, zlasti ne zaradi tega, ker bi bilo ob njih potrebno podrobno razpravljati v strokovni reviji Ir. načelno poseči v problematiko slovenskega' glasbenega ustvarjanja ter na temelju konkretnih primerov Izvesti določene zaključke. Vse skladbe sporeda so se večji del tudi že uveljavile, tako dramatsko učinkovito Izpeljana Bravničar jeva ' ouvertura Kralj Matjaž, motivlčno široko razpredena Amičeva simfonična pesnitev Pe3em planin, zlasti v 2. stavku muzikalno izrazita Škerjančeva II. simfonija in Bernardovo živahno, iz balkanske folklore zajemajoče Rapso-dično kolo. Nasproti tem skladbam je Pahorjev Mrtvaški ples za godalni orkester stilno dokaj oddaljen. Grajen je v smislu kompozicijskih načel, ki so »e pri nas uveljavljala med skladatelji Osterčevega kroga. Kljub vodilni naslonitvi na formalne In tehnične činitelje, ki so težišče ustvarjanju v okviru konstruktivistične oblikovalne miselnosti, pa je čutiti v omenjeni Pahorjevi --ladbi muzikalno Izrazito doživljanje snovi, kakršna je bila
predmet skladateljevemu oblikovanju.
Samostojen koncert slovenske orkestralne glasbe Ima nedvomno v slovenskem glasbenem življenju velik pomen in naglaša, kako nujno je potrebno slovensko glasbeno reprodukcijo uimerjati v ton smislu tudi v bodoče, pri čemer je razumljivo, da mora imeti slovenska produkcija svoje mesto tudi v vseh ostalih naših simfoničnih koncertih. Vprav ob tem dogodku je potrebno omeniti dvoje. Prvič mora biti reproduciranje naše orkestralne tvorbe v vsakem pogledu visoko kvalitetno, tehnično in inter-pretacijsko res vzorno. Le tako si morejo poslušalci o njej ustvariti pravilno sodbo. Pri tem se razume samo po sebi, da zasluži domača produkcija prvenstveno pozornost izvajalcev. Navedeni koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije je bil tehnično sicer dostojno pripravljen in dirigent Cipci »e je potrudil, da je lz posameznih skladb zajel mnogo njihovih izraznih značilnosti. Vendar bi bilo mogoče in tudi potrebno doseči v tehničnem in interpretacijskem oziru še mnogo več. To potrjuje tudi dejstvo, da so bile posamezne skladbe poprej in celo ob istem vodstvu že boljše izvedene. Naši glasbeni politiki ustrezajočo namero Slovenske filharmonije je zato treba uresničevati vsestransko kvalitetno, torej tudi v pogledu izvedbe. Drugič pa je izstopilo ob koncertu slovenske orkestralne glasbe dejstvo, da se naši poslušalci vse premalo zanimajo za slovensko glasbeno tvorbo in jim je skrb zanjo le bolj na'jeziku.
Mnogo bližja so jim tuja dela. Razumljivo je, da spoštujemo mojstrovine, pa naj Izvirajo od skladatelja katere koli narodnosti. To dejstvo nikoli ni bilo, ni in ne bo problem. Spoznanje, da je treba naši lastni tvorbi posvetiti vsaj tolikšno pozornost kot tuji in jo s tem spodbujati k čim večjemu poletu, pa je našim poslušalcem na splošno res temeljito potrebno. Dokončno se Je treba otresti zgrešenega, neutemeljenega občutja manjvrednosti ob naši glasbeni ustvarjalnosti in z večjim spoštovanjem ter zanimanjem slediti dosežkom našega ustvarjalnega duha. Potem dvorane ob koncertih slovenske glasbe ne bodo napol prazne kot .ie to bilo v primeru zadnjega koncerta 29. aprila.
Simfonični orkester Slovenske filharmonije je za svoje izvajanje slovenske orkestralne glasbe dosegel priznanje. Njegov uspeh pa bi bil še' večji, če bi bila zgoraj omenjena činitelja izpolnjena v celoti.
Solistični koncert Frana Schiffrerja-Navigina (10. maja) je v prvem delu sporeda obsegal vrsto interpretacijsko ln tehnično dokaj delikatnih skladb Haendla, Lullyja, Scarlattija, Bonon-cinija. Mayerbeera in Čajkovskega, v drugem pa dela slovanskih avtorjev Gotovca. Tajčeviča. Grečaninova, Mu-sorgskega. Balakireva, Kozine, Premrla in Kuharja. Čeprav je bil v tem drugem delu pester in tudi zanimiv, pa je treba naglasiti, da bi moral solist posvetiti večjo pozornost domači, slovenski tvorbi, ki je v tej smeri močno razvita in , visoko kvalitetna. Pravilno bi bilo, če bi težil v slovenski samospev in temu načinu izbiranja ter sestavljanja sporedov naj sledi ob svojih bodočih koncertih. Ta pripomba pa seveda o* velja la zanj, marveč
za vsakega slovenskega poustvarjalca, pevca in instrumentalista. Verjetno bo namreč mogel slovenski solist prikazovati domačo tvorbo najvemejše, v njej pa bo tudi mogel v z.adostni meri uveljaviti svoje tehnične kvalitete. Kakor je potrebno, da naši solisti upoštevajo svetovno literaturo, tako in nič manj je potrebno, da izkažejo vsaj eneko pozornost domači produkciji in Izbirajo iz nje najznačilnejše, najkvalitetnejše ustvaritve.
Basist Schiffrer je po glasovni In tehnični strani poznan že Izza svojih prejšnjih koncertov in izza delovanja v naši Operi. V zadnjem času kaže v glasovnem pogledu določeno Izboljšanje, ki je bilo očitno zlasti v nekaie-rih točkah sporeda, tako n. pr. v Gre-minovi ariji iz Onjegina. Njegov glas sam danes sicer nima nekakega bleska in svežine. O njegovi pevski tehniki pa bi mogli diskutirati podobno kot o ostalih drugače usmerjenih, od katerih kažejo poedine večje, druge manjše uspehe, pri čemer pa ima vsaka svoje vnete zagovornike. Mislim, da bi tudi o tem vprašanju morali razglabljati v strokovni reviji. Ob izvedbi solista Schiffrerja pa je na splošno treba ugotoviti njegov očitni smisel ,za pravilno pojmovanje stilnosti posameznih skladb in za kultivirano, estetsko premišljeno prikazovanje formalnih in izraznih fines izbranih samospevov To se je najbolj občutilo v prvem delu sporeda, ki je v ta namen nudil največ pogojev. Pevec ga je predstavil inteligentno in z njim dokazal široko poznanje potankosti pevske literature in občutje za poglobljen muzikalni izraz. Slednji je bil sicer bolj zadržan, akademski in povsod ni našel polnega odraza, kar je poleg solistovega načina pojmovanja interpretacije
razumljivo tudi z vidika omenjenih glasovnih zmogljivosti. Vendar pa to značilnosti podajanja ne zakriva in ne zmanjšuje. Manj in deloma tudi drugače izrazit je bil solist v drugem delu sporeda. V nekaterih samospevih tega dela, predvsem v Musorgskega Pesmi o bolhi ni našel dovoljne sprostitve in tudi estetsko ni povsem ustregel. V celoti pa je bil njegov koncert kvaliteten in je dosegel lepo umetniško raven.
Klavirski del sporeda Je tehnično
precizno in interpretacijsko dognano, z velikim čutom za poglobitev v izrazne finese izvedel pianist Janko Ravnik. Njegovo sodelovanje je daleč preseglo okvir običajne klavirske spremljave. V umetniškem pogledu je bilo na visoki stopnji in je prispevalo močan delež kvaliteti celotnega koncerta.
Zelo zanimiv je bil tudi koncert, ki ea je 11. maja izvajal violist Giusto Caponne. Obsegal je Haendlov Koncert v h-molu, Pochonovo Passacaglie za violo solo, Stojanovičevo manj izrazito Sonato v e-duru, Schumannove duhovite Pravljične slike, značilno Hindemithovo Žalno glasbo tn muzikalno zanimivo in stilno zmerno Si-vičevo Suito, ki je čustveno najbolj zajetna v 2. stavku. Tako je spored predstavil nekaj manj znanih, skiadb in je bil s te strani za poslušalce tudi Instruktivnega pomapa.
Violist Caponne razpolaga z odličnimi tehničnimi in .zelo izrazitimi in-terpretacijskimi kvalitetami. Njegov ton je estetsko lepo oblikovan, frazi-ranje je smiselno. Ce upoštevamo, da so možnosti za voluminozno razvijanje tona na violi omenjene, pa iib primerjamo s tem, kar je s svojo izvedbo prikazal solist, je treba ugotoviti, ds jih je Izvrstno izrabil in uveljavil v ce-
loti. Zato je bilo njegovo izvajanje n* visoki ravni. Tehnično je bilo zeio dovršeno, Interpretacijsko pa je dokazalo poleg estetsko pravilno zajetega oblikovanja še tisto čustveno toplino in doživljajsko silo, ki je razodela izrazito solistovo muzikalno globino in občutje za potankosti poedinih skladb. Posebno se je to očitovalo v Haendlo-vem Koncertu v h-moSu in Porhonovi Passacaglie v kateri je Caponne potrdil predvsem svoje tehnične kvalitete, pa tudi v ostalih delih skladateljev Schumanna, Hindemitha, Sivica ln -Stojanoviča. Klavirsko spremljavo je izvedel pianist Pavel Šivic, ki se je pravilno prilagodil solistu.
Umetniško odlični solistični koncert violista Caponne is žal glede obiska ni našel med poslušalci tistega odziva, ki ga je po svoji kvaliteti zaslužil. Temu je na eni strani razlog manjše, pa povsem neupravičeno zanimanje naših poslušalcev za komorne koncerte ki je še očitnejše, kadar še niso dovolj poznane in popularne izvajalčeve kvalitete. Drug razlog pa je nedvomno tudi dejstvo, da so bili dnevi, v katerih se je vršil Caponnejev kon-cert. preobloženi s koncertnimi prireditvami. Časovno razvrščanje koncernov je treba, v kolikor to dopuščajo dane možnosti, urediti primernejše in tudi v teni oziru uvesti načrinosti. ki bi mogla takšne pojave in njihove posledice učinkovito odstraniti. od,—
Riava knjige in revijo
Prejeli smo:
Krakar? V rz-ponn mladosti. Irate Mladinska knjiga. Strani 71 Ljubljana 1949.
BOrcCin ?u 8oeie«isti6no preobrazbo ra-
(Izbor materiala o sarimrni^tvu). I*. laia M ledio*!: s knlisra Ljubljana 1949.
Branko	Jr9*'« hlfia. Ilustriral
Aljošu J a*!«'. Wtlala Mladinska knjiga, Ljubljana 194$.
Ùhg&nCzac&jska vph&Sa&Jja
OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM
M
Opa/a se, da nekateri okrajni odbori OF kljub temu, da Je število prijavljenih za frontne brigade že veliko večje kot 109 ljudi, to je možnost formiranja ene brigade, se vedno zadržujejo prijavljence, ne formirajo brigad in jih ne odpremijajo na delovna mesta. Zato morajo skrbeti, da se takoj formirajo vse brigade prijavljenih Irontovcev. V bodoče pa naj iz vsakih 109 novih prijavljencev takoj sestavijo brigado ter jo odpošljejo na določeno delovno mesto.
Odgovorni tovariši pri okrajnem odboru OF za zbiranje Irontovcev v brigade morajo biti vsak dan od 15.	17. ure na centru, do tega časa pri-
praviti ves material in problematiko v zvezi s sestavljanjem brigad ter to sporočiti Izvršnemu odboru OF Slovenije. Na ta način bodo prejemaii tudi vsa potrebna navodila v zvezi z nadaljnjim delom.
•
1.	Takoj javiti potrebo po kurirjih-moiocikHstih za vzdrževanje zveze v
olrviru gozdnega gospodarstva. Za vsakega kurirja-motociklista obrazložiti potrebo z navedbo relacije.	.
2.	S pripravami za sprejem in zaposlitev brigad se pod nobenim pogo-»m ne sme zadrževati stalna delovna sila ki je zaposlena pri spravilu, prevezli! in nakladanju vagonov. Odločno je zabraniti izkoriščan.,e kamionov SAP-ov v navedene svrhe. Potrebe in prevozi materiala in prostovoljcev naj se vrše z mobiliziranimi sredstvi (vozniki, mali kamioni), odnosno naj se Izkorišča normalne prazne vožnje, ko odhajajo kamioni v gozd po les.
Erezpogojno zasigurati, da se operativni plan odpreme za izvoz, notranjo notrcšn lo in zalaganje žag izvajajo v celoti.	.
3.	Direktor« gozdnih gospodarstev so dolžni takoj, ko prispe brigada, na-daHe pa vsaj enkrat tedensko sklicati oziroma povaaiti na delov m posve-. Komandante delovnih brigad s ciljem, da se zagotovi izvajanje piana proizvodnje, proizvodnje po sentimentih in da se izmenjajo izkušnje glede organizacije deia, izkoriščanja tehničnih sredstev, notranje organizacije v brigadi i.d.
Operativni štab za gozdarski mesec pri IOOF Slovenije._____
"lists! fotisšlklfi ©Melavaistifo mùmg
Izkoristili svoj dopust v letoviSah
Irei© fallico
Z vse uspešnejšim razvojem, organizacijskim ter gospodarskim sitrjeva-m kmečkih obdelovalnih zadrug, se 'Aijejo tudi življenjski pogoji za-c iniitov. V stari Jugoslaviji je bi! rč .'/ni kmet zaradi kapitalističnega ■varija skozi celo leto trdno pri-; en na svoj Košček zemlje, na kate1/ ; se je ubijal in mučil. Dnevi po-čiika so bi« zanj edino cerkveni prazniki. Da bi si privoščil kak večji oddih, ni niti pomislil. Napredno, načrt-■.o gospodarjenje v kmečkih obdelo--aln/h zadrugah, ki zadruge neprestano krepi, pa omogoča, da prejemajo adrtižniki mi zadruge vedno več živ-• k’ii sredstev, obenem pa jim za-rga že danes nudi letni dopust, ki / naj zadružniki po možnosti prebi-olo v letoviških krajih. Kakor državna podjetja In ustanove so tudi obde-./■vfčne zadruge dobile navodila, naj • ->ajo dopuste za svoje člane. Po ; osebnem odloku finančnega minlstr-s a pa so ugodnosti in oiajšave na ženica;! in v letoviščih, ki veljajo za f st delavcev in nameščencev, de-• .odi Ciani kmečkih obdelovalnih - ir, njihovi ožji družinski člani. - s ii .ednostl so predvsem: 53«/» popust - redne vozne cene za vožnjo na viali, h. ladjah in motornih vozilih (za c če. v starost! od 4 do 16 let je (a p st TJ5 J) ter 25"/„ popust pri cenah » -m oskrbo v državnih gostinskih podietiih, v kopališčih, letoviščih in v ki : matičnih krstili, če ostane jo v go-; psksm podjetju najmanj 3 dni. Popust pr: cenah za oskrbo velja samo v času od 1. septembra letošnjega leta do !. aprila prihodnjega leta. ker je //’usati. da bodo zadružniki svoj do--■■/st najlaže izkoristi« v jesenskih in zimskih mesecih, ko so glavna poljska če’.a že opravljena. V septembru je naj:;/'uineiša sezona v letoviščih na morja, kjer bo verjetno tudi največ
zadružnikov želelo preživeti svoj letni odmor.
Republiška zveza kmetijskih zadrug pa je tudi sama začela organizirati letovišča v zadružni režiji. V 5 6 letoviških krajih Slovenije namerava postopoma zgraditi primerne zadružne počitniške domove z zmogljivostjo po 103 do 159 gostov. Material in delovno silo za zgraditev teh domov naj bi prispevale zadruge same. Tako predvsem les iz zadružnih gozdov, opeko iz za-tfružnih opekarn, apno itd.; prav tako bodo tudi zadružniki s prostovoljnim delom lahko opravili gradbena dela. Na ta r.ačin se bodo zmanjšali stroški, obenem pa se bodo tudi pri gradnji teh domov preizkusile organizacijske sposobnosti obdelovalnih zadrug. Ker bodo zadruge same lahko oskrbovale te domove z vsem potrebnim, predvsem pa z živežem, bodo tudi stroški letovanja za zadružnike zmogljivi. Prve take domove že sedaj organizira Republiška zveza kmetijskih zadrug in sicer v Poreču v Istri. Tu je Republiška zveza dobila v najem 2 primerni stavbi, v katerih je prostora za 59 do 60 gostov. Ze v začetku junija bodo lahko prvi zadružniki odšli na dopust v Poreč.
Tako bodo tuđi člani obdelovalnih zadrug — borci za socializem na vasi — odslej deležni ugodnosti letnega odmora, ki so ga že dosiej uživali delavci. To je nedvomno važna pridobitev za zboljšanje njihovega življenja. Na dopustu v letoviščih se bodo zadružniki ne samo telesno odpočili, temveč bodo imeli vse možnosti, da si bodo tudi širili svoje obzorje in bodo zlasti v stiku z delavci lahko marsikaj pridobi!!. Pri tem pa je treba še poudariti, da so tudi zadružna letovišča drobec tiste svetle perspektive, ki se j odpira našemu delovnemu kmetu-za-družniku v socializmu.
Pismo z avtomobilske ceste
Mitrilo je šele nekoj dni, odkar smo prišli na največje gradišče v državi
na avtocesti.
V začetku se nismo takoj vživeli v b- ; dno življenje. tod3 kmalu smo : znali delo in naloge. Danes n! ni-več novega za nas. največje sije nam je delo'na cesti, kajti i se prav za prav začne naš deni dan. Zgodaj zjutraj, ko se za-/a prvi svit na vzhodu, zažive barn ze v našem taborišču; vsak hiti, da ...v,./ej v zboru za jutranjo gimna-. . .. t'o nekaj minutah že drži vsak svojo brisačo in mrzla voda nas power» osveži
Ob obilnem zajtrku vidiš same za-
•j ne m vedre obraze; vidiš tisto
m.-.bino, ki je pripravljena premagati vsa težave Jn doseči cilje, za katere se oori. Nihče ne okleva — ko zadoni povelje, ujame vsak svoje orodje in že strumno koraka brigada — s pesmijo — na delo.
Stotin« rok se razgibije, zapičijo se topate v zemljo, samokolnice škrip-tjejo svojo enakomerno pesem, vsak ima po načrtu čodeijeno deio. Nihče se ne ozira okrog, vsak hiti, da čim-prej preseže dnevno normo, da prehiti drugega, kajti tekmujejo ne samo čet« in trojke, ampak tudi posamezniki
St itlstičarka Mara komaj utegne beležiti- samokolnice, normirec meri vsako uro. koliko srni) dosegli norme. Od časa do časa slišiš samo pritajeno spraševanje, koliko Ima že prva četa, koliko druga — tretja, kajti nihče ne bi bil rad zadnji. Imena najboljših <*r preberejo pred brigado, naj-b' ' i nosi prehodno zastavico čete in .egi vo ime pride pod rubriko »Za pohvale«.
Okrog In okrog slišiš samo brnenje strojev, ki takoj za nami tlačijo nasip; veliki -avnalni piug ravna travo.
za njim veliki traktor »goseničar« vleče »Ježa«, zopet zadaj počasni va-1 i.-ir; za njimi so brigade, ki nasipajo gramoz, postavljajo tračnice z? veliki stroj, ki meša beton, gà obenem razsipa in zadaj ravna, vse na en mah. Tako raste meter za metrom bele površine ravne ceste, ki bo vezala dve sre! naše države — Zagreb-Beograd.
Konce deia! Zbor! Vprašujoče gledajo vsi v sekretarja, kdo je največ naredil, katera četa je najboljša. Odgovor na to bo zvečer, ko bomo slišali povelje štaba brigade, ko bo ko-
Izumiteljem, novatorjem in racionalizatorjem so zagotovljene vse pravice
Naši uspehi v borbi za napredek tehnike, za osvojitev novih proizvodov in za povečanje proizvodnosti dela so v veliki meri zasluga naših izumiteljev novatbrjev in racionalizator-jev. Navzlic temu doslej nismo izumiteljev, novatorjev in racionalizator-torjem dali zasluženega priznanja, premalo smo jih upoštevali in slabo nagrajevali. Z novim zakonom o izumih in tehničnih izpopolnitvah ter s pravkar izdapo uredbo o odškodninah, nagradah in ugodnostih izumiteljev, novatorjev in racionalizatorjev pa smo sedaj tudi to vprašanje postavili na pravo mesto.
Zakon o izumih in tehničnih izpopolnitvah, ki ga je sprejela Ljudska skupščina FLRJ ob koncu lanskega leta, priznava odločilni pomen tehničnega napredka za socialistično zgraditev našega gospodarstva. Namen tega zakona je pospešiti napredek tehnike, omogočiti vsestransko izumiteljsko delavnost ne samo v vrstah znanstvenih raziskovalcev, inženirjev in tehnikov, marveč sploh med delavskim razredom, zavarovati pravice izumiteljev, novatorjev in racionalizatorjev ter še bolj razviti ustvarjalno socialistično tekmovanje delovnih ljudi. Po tem zakonu, ki je zelo obsežen, se izdajajo zaradi zaščite izumiteljev, novatorjev in racionalizatorjev izumiteljska spričevala oz. patenti, novatorske diplome in racionalizatorska spričevala.
Izum je po tem zakonu nova ustvarjalna uporaba naravnih zakonov pri rešitvi tehničnega vprašanja, ki se da uresničiti na podlagi danih okoliščin v industriji, kmetijstvu ali v kaki drugi gospodarski panogi. Izum zavaruje država po izbiri izumitelja bodisi z izumiteljskim spričevalom, ki zagotavlja izumitelju pravice iz njegovega izuma in denarno odškodnino, ali pa s patentom. V prvem primeru postane izum splošno ljudsko premoženje, država pa skrbi za njegovo uporabo. Pri izdaji patenta pa ima država predkupno pravico in pravico odvzeti patent, če se v treh letih ne začne uporabljati ali je velikega pomena za državo.
Tudi tehnične izpopolnitve so po
tem zakonu zavarovane. Tu je treba razlikovati tehnično izboljšavo Inovatorstvo), to je ustvarjalna uporaba znanih metod in izumov pri danem tehničnem postopku, ki omogoča racionalnejše rešitve nekega tehničnega vprašanja, in pa racionalizatorski predlog, ki pomeni popolnejšo ali boljšo izvedbo proizvodnega postopka z racionalnejšo uporabo dane tehnične ureditve, materiala in delovne sile ali z boljšo gospodarsko organizacijo, ki pa ne prinaša bistvenih novosti glede tehničnih konstrukcij ali proizvodnega postopka. Novatorjem in racionalizatorjem izdaja država novatorske diplome oz. racionalizatorska spričevala, ki dajejo pravico do naslova nova-torja ali racionalizatorja in pravico do denarne odškodnine.
Za neposredno zaščito izumov je bila po zakonu ustanovljena zvezna upraya za izume pri zvezni planski komisiji, ki preizkuša izume glede na novost in tehnično izvedljivost; podjetje, znanstveni zavod ali laboratorij pa preizkusi izum glede njegove koristnosti in uporabljivosti. Tehnične
izpopolnitve preizkusi najprej podjetje ali ustanova, nato pa pregleda ves material republiška uprava za izume, ki ima tudi nalogo posredovati tehnične izpopolnitve drugim podjetjem in ustanovam. Zakon vsebuje tudi podrobne določbe o postopku za pridobitev pravic, o sporih, o izumih zaupne narave in kazenske določbe.
Odškodnine za izume in tehnične izpopolnitve
Zaradi pravilnega izvajanja zakona je zvezna vlada te dni izdala uredbo o odškodninah, nagradah in ugodnosti izumiteljev, novatorjev in racionalizatorjev (zvezni Uradni list št. 40), s katero je napravljen konec nepravilnemu odnosu mnogih gospodarskih vodstev do izumiteljev, novatorjev in racionalizatorjev. Temu nepravilnemu odnosu je pripisati dejstvo, da so v mnogih podjetjih sramotno nagrajevali predloge novatorjev in racionalizatorjev, ki jim je bilo lani v vsej državi izplačanih le 11 milijonov din nagrad, čeprav je znašal prihranek, ki so ga dosegli samo v tem letu, 350 milijonov din. Tak način nagrajevanja ni bil v skladu s socialističnim načelom nagrajevanja .po zaslugah.
Nova uredba vsebuje podrobno določbe o tem, kdo ima pravico do odškodnine in nagrade in v kakšni višini. kakšen je postopek za določitev odškodnine, kateri organi so za to pristojni, kakšne so pravice dedičev itd.
Odškodnina se po uredbi izplačuje letno na podlagi predračuna družbene rentabilnosti izuma ali tehnične izpopolnitve, to je na podlagi celotnega prihranka, ki se doseže v enem letu z uporabo izuma v vsem gospodarstvu ali z uporabo tehnične izpopolnitve v dotični gospodarski panogi (če izum ni toliko v prihranku, se oceni njegova dejanska koristnost). Ta predračun je osnova za določitev odškodnine, ki se izplačuje letno, dokler se izum ali tehnična izpopolnitev uporablja, in sicer pri izumih največ do 15 let, pri tehničnih izpopolnitvah pa 3 leta. Na zahtevo se lahko odškodnina izplača tudi v enkratnem znesku z določenim odbitkom. Uredba podrobno določa kako se ugotovi odškodninska osnova oziroma kako se na novo določi ob povečani ali zmanjšani uporabi. Letna ali enkratna odškodnina se izplača dò 200.000 din, ostanek pa se vplača v Narodno banko na ime avtorja, in se lahko dvigne naslednja leta največ do 200.000 din na leto, dokler znesek ni izčrpan.
Višina odškodnine je določena z lestvico v odstotku doseženega prihranka s pribitkom določenega zneska. Pri manjših osnovah sta odstotek in določeni znesek sorazmerno večja. Za primer naj navedemo, da znaša pri izumu, ki prinaša letni prihranek 50.000 do 250.000 din, letna odškodnina 10«/» (5000 do 25.000 din) z dodatkom 2500 din, torej skupaj 7500 do 27.500 din. Ce pa znaša rentabilnost izuma nad 5 milijonov din letno, tedaj se določi letna odškodnina v višini 2«/» doseženega ■ prihranka z dodatkom 105.000 din. Za tehnične Izboljšave Inovatorstvo) je v glavnem določena polovica odškodnine kakor za izum, za racio-nalizatorske predloge pa ena četrtina,
razen pri najnižjih stopnjah lestvice, kjer znaša več.
Odškodnina po lestvici se lahko poveča do 100«/», če se z uporabo izuma zmanjša uvoz ali poveča izvoz, ali če se odkrijejo nove panoge proizvodnje, nove vrste ftateriala ali zamenja deficitni material brez poslabšanja kakovosti; do 200«/0 če je izum pomemben za narodno gospodarstvo, pa se ne more množično uporabljati; do 300«/o pa če se z uporabo izuma ali tehnične izpopolnitve doseže znatna pospešitev uresničenja petletnega plana.
Odškodnino izplačuje vsako ministrstvo ali ljudski odbor, kolikor se izum ali tehnična izpopolnitev uporablja v njegovih organizacijskih enotah.
Nagrade
f Razen letne odškodnine se dajejo izumiteljem, novatorjem in racionalizatorjem tudi nagrade, če je izum ali tehnična izpopolnitev posebnega pomena za narodno gospodarstvo ali se uresniči v panogi, ki ima prednost po planu, ali če je tehnično dovršen (v obliki tehničnega projekta, risbe ali modela). Tako nagrado da podjetje ali ustanova. Nagrade nad 10.000 din se dajejo v sporazumu z zvezno ali republiško upravo za izume. Nagrado v darilu večje vrednosti (stanovanjska hiša, vila, hiša za letovišče, avtomobil in podobno) pa lahko da izumitelju aii novatorju zvezna ali republiška vlada. Lastnik patenta nagrade ne more dobiti. Delavci in uslužbenci, ki omogočijo hitro, uspešno in popolno uresničenje izuma ali tehnične izpopolnitve, lahko dobe nagrade do višine štirih mesečnih plač.
Ugodnosti
Naposled imajo izumitelji, novatorji in racionalizatorji ugodnost dodatne preskrbe za udarnike, in sicer v zvezi z letno odškodnino do 10.009 din tri mesece vsako leto, v zvezi z letno odškodnino 20.000 din šest mesecev, in do 50.000 din devet mesecev, tisti pa, ki mu je priznana letna denarna odškodnina nad 50.000 din, dobi dodatno preskrbo za udarnike ves čas dokler prejema odškodnino. Prav tako priznava uredba pravico do dodatnega letnega plačanega dopusta (poleg rednega), ki znaša za izumitelje 10 do 30 dni, za novatorje 8 do 20 dni in za ra-cionalizatorje 5 do 15 dni. Izumitelji, novatorji in racionalizatorji se pošiljajo na letni dopust predvsem na račun podjetja ali pa po sklepu sindikalne organizacije.
Uredba še določa, da se lahko prizna pravico do odškodnine po gornjih predpisih tudi izumiteljem in novatorjem, katerih izumi in tehnične izpopolnitve so se začele uporabljati pred uveljavljenjem te uredbe in se še uporabljajo, če sami to zahtevajo v 6 mesecih (do 11. novembra 1949.).
Glede na odločilni pomen tehničnega napredka za socialistično graditev je nova uredba velikega pomena, saj bo dala novo izpodbudo našim delavcem, tehnikom, inženirjem in znanstvenikom, ki so že doslej spričo svoje visoke socialistične zavesti dosegli velikanske uspehe za razvoj proizvajalnih sil. Omogočila bo vsestransko izumiteljsko delavnost delovnih ljudi v naši državi, kjer ta delavnost ni več stvar kapitalističnega izkoriščanja.
VI» redno zasedanje okraj» ljudskega odbora Ljubljana - okcH&a
V smislu 61. 29 zveznega zakona o ljudskih odborih sklicuje izvrsni odbor okrajnega ljudskega odoora Liub-ljana-okolica VI. redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora Ljubija-na-okolica.
Zasedanje bo v petek 20. maja 1349 ob S. dopoldne v Hrenovi uL'4 (v novi dvorani).
Udeležba na zasedanju je za vse odbornike obvezna. Vsak udeleženec naj prinese s seboj potrdilo o izvolitvi. Vabimo tudi zastopnike KLO in množičnih organizacij k udeležbi na tem zasedanju.
Železničarji Slovenije bodo Se bolj skrbno izpolnjevali planske naloge
mandant poklical komandirja najboljše čete in mu izročil prehodno zastavo.
Tako gre življenje dan za dnem, vsak dan smo eno stopnjo više. Med nami ni več takih, ki bi rušili namerno ugled naše brigade. Disciplina je vsak dan večja, ne prisilna disciplina, temveč zavestna.
Toda naše delo ni samo fizično. Naša knjižnica je precej založena s knjigami vseh vrst in sleherni naš brigadir z največjim veseljem prebira knjige v svojem prostem času. Vidiš stenčas, na njem razne članke, parole, slike, grafikone — izraz volje in dela mladincev in mladink naše brigade.
Prav pridno poslušajo naši brigadirji razna politična in poučna predavanja; živa diskusija se Vsakokrat razvije, tako da včasih kulturni referent niti ne utegne odgovarjati tolikim hkrati.
Živo je v prostem času pri nas, vidiš skupino, ki sedi v senci in bere knjigo, časopise, se uči razne recitacije, zopet druga ima pevske vaje. tretja se pripravlja za igro, četrta urejuje prostor okrog barake, dela parole, tako je vsaka minuta izkoriščena, vsa od jutra do mraka, ko kliče dežurni brigade na okusno večerjo. Kmalu se razlega vesela pesem harmonikarja, ki vabi na večerno zabavo. Petje, ples, šale, zdravo razvedrilo pred urami počitka, ko bo nabral moči za naslednji dan.
Marsikateri naš mladinec, ki je do odhoda v to akcijo prisluškoval raznim govoricam in morda s strahom odšel od doma, je danes uvidel resnico in za nič na svetu bi ga danes ne spravil nazaj domov.
Zato vemo, da bo še več origad posnemalo našo slovensko I. dravograjsko brigado in dalo velik prispevek avtocesti na Zagreb-Beograd.
L.	F.
Frontovci Plevlja so delali v počastitev II. kongresa FF Črne gore
Organizacija Ljudske fronte v Pljev-Iju je proslavila začetek II. kongresa LF Crne gore z delovnimi akcijami, na katerih je sodelovalo 14 frontnih brigad s 620 člani Fronte. Nekatere brigade bodo delale ves čas kongresa.
Plan predkongresnega tekmovanja je organizacija Ljudske fronte v Pljevlju prekoračila za 20%.
V nedeljo so železničarski delavci in nameščenci Slovenije imeli svojo letno skupščino. V imenu CK KPS in GO- ZSS je delegate pozdravil tovariš Franc Cerne, navzoči pa so bili tudi zastopniki makedonskih in hrvatskih železničarjev.
Od prve skupščine do danes so železničarji dosegli «v delu velike uspehe. Priznanje za to so dobili od maršala Tita. Po V. kongresu KPJ, I. kongresu ZSJ in II. kongresu železniških sindikatov Jugoslavije so sindikalne organizacije tako jzačele izpolnjevati sklepe teh kongresov: da prevozijo čim več surovin, blaga, potnikov in da napravijo veliko novih vagonov in lokomotiv. Sindikalne organizacije so se v tem času utrdile, izboljšale so svoje delo in povečale število svojega članstva. V območju republiškega odbora je 146 podružnic in 10 krajevnih odborov sindikata. Vanje je vključenih 95 «/o železniških delavcev in nameščencev. Najboljši krajevni odbori sindikata so v Mariboru. Ljubljani, Ptuju in St. Petru na Krasu, slab pa je odbor na Jesenicah.
Tekmovanje je osnovni način dela sindikalnih podružnic. Kolektiv delavnice v Mariboru je v prvem polletju 1948 dobil za svoje uspehe prehodno zastavico CO ZSJ in .ministrstva železnic, poleg tega pa še nagrado v znesku milijon dinarjev. V drugem polletju lanskega leta je prehodno zastavico prejela sekcija za vzdrževanja proge v Celju. Plan za leto 1948 je bil v celoti izpolnjen in tudi prekoračen do 29. novembra. V prvem četrtletju letošnjega leta so železničarji prav tako dobro izvrševali svoje p!an=ke naloge. Prometno transportna služba je imela planiranega prihranka 56,714.000 din. prihranila pa je 69,659.800 din. Take uspehe so dosegle tudi druge službe, tako da so vse skupno prihranile 101.55 «/» po planu določene znižane polne lastne cene. Veliko so k temu -pripomogli udarniki. novatorji, racionalizatorji. Udarnikov je bilo proglašenih 486, racionalizatorjev 32, novatorjev pa 7.
Republiški odbor je dosegel uspehe tudi pri vzgoji strokovnih kadrov iii v tehnično higienski zaščiti dela. Prav tako tudi v preskrbi. V območju republiškega odbora je danes 12 restavracij in železničarji v Sloveniji imajo 34 svojih poslovalnic. Ustanovljene so bile nove čevljarske delavnice, ki jih je sedaj že 23, železnica pa ima tudi 6 svojih ekonomij s skupno površino 120 ha.
Letošnji plan bodo železničarji izpolnili in prekoračili. Se bolj bodo utrdili sindikalne organizacije, razvili kultumo-prosvetno in politično-ideolo-ško delo. Prav tako bodo izboljšali strokovno usposabljanje delavcev in nameščencev. Tarifne tekmovalne komisije bodo okrepili in sporazumno z vodstvom razdeliti plan na mesece, dekade in dneve po delovnih mestih in na vsakega posameznika. Tako bo plan pravočasno izpolnjen kljub temu, da je v prevozu potnikov za 10 «/0 večji od lani, v prevozu blaga pa za 33 «/».
Tudi kakovost dela bo boljša. Posledica slabe kakovosti so večkrat zamu-
de vlakov, ali pa celo njihova odpoved. Zamuda vlaka pa stane vsako uro 3000 din. Pozornost je treba posvetiti tudi drugim sektorjem: znižanju polne lastne cene, udarništvu* ra-cionalizatorstvu in novatorstvu, disciplini, dvigu strokovnih kadrov in tehnično higienski zaščiti.
Upravni odbori bodo pomagali kul-turno-prosvetnim ln fizkultumim komisijam, prav tako tudi ljudski tehniki in športu.
Skupščina je poslala pozdravne brzojavke maršalu Titu. CK KPJ, CK KPS. CO ZSJ in CO ZSS.
Mladina v prometu bo v tekmovanju zboljšala
svoje delo
V Titovem domu v Celju je bila v nedeljo dopoldne prva republiška konferenca mladine v prometu.
Tov. Lesjakova je govorila v nalogah in pri tem poudarila potrebo po brigadnem sistemu dela v prometni službi Prvo mladinsko delovno brigado v prometni stroki so ustanovili mladinci postaje Zidani most. Brigada presega danes normo za 28®/». V kurilnici Jesenice so mladinci delovne brigade popravili lokomotivo ter jo izročili osem dni pred napovedanim rokom v promet. Tudi v Mariboru in Ljubljani že delajo po brigadnem sistemu.
Po referatu so mladinci prometne službe živahno razpravljali o vseh vprašanjih, ki zadevajo železniški, cestni in avtomobilski promet. Mla-
dinski aktiv postaje Ljubljana je napovedal tekmovanje vsem mladinskim aktivom prometnih skupin v Sloveniji. Mladina železniške stroke Ljubljana pa je pozvala na 10 dnevno tekmovanje v počastitev rojstnega dne maršala Tita mariborsko mladino v prometni službi. Da bo mladina v prometni stroki izpopolnila tudi svojo politično izobrazbo, so mnogi mladinski aktivi že začeli ustanavljati svoje železniške komiteje.
Delegati so na svoji konferenci sprejeli vrsto važnih sklepov za zboljšanje dosedanjega dela ter poslali pozdravno brzojavko predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku in Centralnemu komiteju LMJ v Beograd. Za zaključek pa so bile podeljene nagrade in pohvale najboljšim mladinskim aktivom v prometni službi.
Prodaja mleka po vezanih cenah
Zvezna ministra za državne nabave in za trgovino in preskrbo sta na podlagi uredbe o določitvi najvišjega zneska, do katerega se kmetijski pridelki lahko prodajajo po vezanih cenah, izdala odločbo o prodaji mleka po vezanih cenah nad najvišji določeni znesek. Mala in srednja individualna kmečka gospodarstva, ki so po veljavnih predpisih dolžna oddati državi mleko, lahko prodajo po vezanih cenah 25% mleka nad najvišji znesek (6500 din letno), do katerega lahko prodajo svoje pridelke po vezanih cenah. Pravico do prodaje 25% mleka po vezanih cenah imajo tudi tista kmečka gospodarstva, ki se po uredbi o določitvi najviijega zneska ne šte-
jejo za mala in srednja gospodarstva, pa so po veljavnih predpisih dolžna oddati državi mleko. Za mleko, ki se v smislu te odločbe proda po vezanih cenah, se ne uporabljajo prodajne nakaznice.
Brigade ivanškega okraja presegajo norme pri sečnji lesa
Brigaae ivanečkega okraja izpolnjujejo svoje delovne obveznosti že od prvega dne svojega dela. Posebno dobre uspehe ima brigada, ki dela na Mladi gori in je v 12 dneh napravila 1800 kubičnih metrov drv. Ena izmed desetin te brigade presega dnevno za 50 %. Brigadirji te desetine so dali pobudo, da so v nedeljo delali in na ta dan napravili 46 kubičnih metrov drv.	'
NOVA GORICA. Na Goriškem so lani in letos mnogo napravili za preobrazbo kmetijstva (ki je imelo značaj drobnega lastništva), da bi se dvignila kmetijska proizvodnja. V okraja je 21 kmečkih obdelovalnih zadrug s ISIS ha zemljišča in IS zadružnih ekonomij, katerih giavej pridelek je sadje, vino in živina. Vse zadruge so biie prve v poniiadđuski setvi ter so doslej izpolnile že nad SS •/• setvenega plana. V Vipavi in Prvačini so pomagale kmečkim obdelovalnim zadrugam pri pomladanskih delih in setvi tudi enote Jugoslovanske vojske. Prav tako so zadruge obrezale in okopale vinograde in uredile sadovnjake. Obenem so že doslej dosegie 70 s;» letnega plana prirastka goveje živine. Ta uspeh je bi! dosežen predvsem po zaslugi Partijo in Fronte, ki sta znali delovnim kmetom pokazati s konkretnimi primeri, kako je treba graditi socializem na rasi. Kmečke obdelovalne zadruge so na zadnji sektorski konferenci v preteklem tednu tudi sklenile, da bodo v dobrih odnošajiii s kmeti nezadružniki ter da jih bodo s političnim delom in dobrim zgledom privedli čim prej v zadruge. Vse zadruge bodo pričele delati po normah ter bodo s pomočjo okrajne ocenjevalne komisije ocenile zemljišča, živino, stroje in inventar. Kmečka obdelovalna zadruga v Bukovici bo dala na razpolaga ob žetvi samovezni stroj, da bi čim prej konča« žetev in mlačev. Sestavile bodo seznam potrebnega materiala za kapitalne gradnje. Obenem bodo v vseh zadrugah pravilno postavili ohišnice pn krajevnih razmerah in potrebah družin.
IDRIJA. Preteklo soboto je bil v Idriji seminar predavateljev izobraževalnega tečaja. Udeležili so se ga vsi učitelji, zastopniki množičnih organizacij m "OZKZ. Razgovor i n poročita so poaazaia pomanjkljivosti v letošnsi organizaciji tečajev. Predavatelji so povedali, da je bil učni načrt napravljen prekasno, da je zmanjkovalo uči! ia razsvetljave. Tečaj se je povsod pozno začel. V glavnem je bila pritegnjena samo mladina, šele pozneje so vabili tudi starejše. Predavateljev za zadružništvo in kmetijstvo dostikrat ni bilo. Zanimanje starejših pa je bilo naj večje za ta dva predmeta. l*o zaslugi nčiteijiee je tečaj najbolj uspel v Medvedjem brdu. Povprečen obisk tega tečaja je bil 35 do 46 tečajnikov ir, tudi vsa nameravana predavanja so bila opravljena. Na uspeh in obisk tečaja ja dobro vplivala pritegnitev' starejših. Ti so potem vplivali, da Ja tudi mladina redno in v večjem številu obiskovala tečaj. Da bi v prihodnjem šolskem letu odpravili lanske napake, sa predavatelji predlagali, naj bi se tečaj začel že Ì5. oktobra, ko je pri nes v glavnem že da. lo na polja končano, in naj bi v učni načrt sprejeli tudi take predmete, ki bi pritegnili tudi žene. Ti predmeii naj bi bili: zdravstvo, higijena o negi otrok itd. Letos so žene prav malo obiskovale te tečaje. Kljub napakam in. pomanjkljivostmi pa so ti tečaji marsikje opravili svojo vzgojno nnlogo. saj so dali v teh krajih letos spomladi pobude za ustanovitev kmetijskih obdelovalnih zadrug. V prihodnjem let« bo ta uspeh še večji, ker bodo kmetijske zadruge bolj pomagale, tečaji pa bodo pospešili še večji razmah zadružne misli.	A. P.
TR2IC. V Gojzdn Je bilo v nodcijo na prostovoljnem delu zelo živahno. Nad 250 Irontovcev iz Tržiča in okolice je delalo v kamnolomu, sekalo les, podiralo ruševine, kopalo temelje in postavljalo električne drogove. Pri tein delu je bilo izvršenih nad 1SS8 ur dela, Najpožrtvo-vačnejši so se pokazali front/, ve; , Gol-nika, mlekarska šola iz Kranja in sindikat tovarne »Triglav« v Tržiču. Prav tako je bilo veselo ns Bistriški planini, kjer so frontovei in. kmetje iz Bistrice in Tržiča pri poprevlj&njn gozdne poti za Izvoz lesa napravili lit delovnih ur.
MIREN. V okrajni apnenici Miren so mnogo razpravljali o normah. Nekateri so Bili muenja. da se v apnenici ia kamnolomu norme spioh ne ueju uvesti. Trdili so «le, da corsa» izkoriščajo delavca itd. Ko pa jim je bilo pravilna pokazano, kaj so tehnične norme in kak. sni uspehi sa z njimi dosežejo v socialističnem gospodarstvu, so delavci spoznali pomen m korist norm. Tako so v miru*ki apnenici pričeli opazovati posamezne operacije, deiovao stio so pravilno razporedili in prlčeii delati po normah. Že takoj v začetku jo tak način deia pokazal uspehe, saj je 53 ‘it dfciaveer prekoračilo normo za i» ‘it, proizvodnja se J« povečala, proizvodni stroški pa ao *e znižali za S 'it, ne da Bi pr! tem trpel delovni kolektiv, v katerem se je razvito pravo socialistično tekmovanje. Po pravilni razmestitvi dcSovne s|i<j sa tudi ugotovili, da Jo je preveč in so lahko dalj dva delavca aa razpolago po ver j ^ ništvn sa delo.
• HRASTNIK. Najboljši mladinski aktiv šole učencev v gospodarstvu v Hrasti □iku, ki je za svoje uspešno delo prejel od glavnga odbora L.Vi S sa nagrado radijski aparat, hoče biti tudi v bodoče med najboljšimi. Mladinski aktiv je tt* svoji skupni konferenci sprejel v čast rojstnega dneva marcala Tita neve obveznosti. Obenem je isapavedal tekmovanje vsem solarn sa učence v gospodarstva. 8 tekmovanjem hoče mladinski aktiv šole učencev v gospodarstvu v -Hrastniku majiepše počastiti rojstni dan naj večjega sina Jugoslavija tovariša Tita.
DUPLJE. V Dupljah so se 7. maja napredni kmetje odtočili, da ustanovijo kmetijsko obdelovalno zadrugo. Že v NOV niso hotele Duplje zaostajati m, kakor takrat so tudi danes razumele kile Osvobodilne fronte — v borbo za socializem na vasi Za to akcijo, ki jo je vodi! in s pravilnim tolmačenjem zagotovil uspeh mladinec Pavel K»5ir (nedavno se je vrnil jz tečaja za zadružništvo), je bila prav tako trdovratna borb». Zastareli nazori o gruntih in gonja proti kmetijskim zadrugam, sovražna agitacija niso ustavile mladinca. Vztrajal je in s svojimi sodelavci ustanovil novo kmetijsko obdelovalno zadrugo, četrto po vrsti, a prvo v nižinskem predelu v našem okra-Ju. V zadrugo Je vstopilo U kmečkih družin, med njimi je 5 partizanskih vdov Z ustanovitvijo kmetijsko obdelovalne zadruge v Dupljah so združili 140 ha obdelovalne zemlje. Razen tega je napredni kmečki gospodar France Stular iz Spodnjih Dupelj dal zadrugi v najem vse svoje posestjo, pa tudi velik, nov hlev za i ja,T, žiri”®- Zborovalci so novi zadrugi dali ime »Cdin boršt« po znanem gozdu v njihbVj neposredni hližini. v katerem so bile lete 1942. hude hajke, kar Dupeljčani ne bodo nikdar pozabili. 8 tem se je odprla pot tudi v naših nižinskih krajih socialističnemu kmetijstvu In z aktivfzacijo borbi» proti kani. tnlističnim elementom na vasi in pravilnim tolmačenjem bo uspelo zadružnikom pridobiti še novih čIruot v svojo obdelovalno tedmgo. Sedaj so včlanjeni v njej kmetje iz Sp. Doneli. ?«i	Z«ov.
ge. a imajo nred sebtfj še veliko področje, ki ga bodo lahko zajeli z dobrim delom.

w. ■
tekačev na crassu v Slovenili
Prva letošnja množična. fiikulturna priraditer, tekmovanje v croesu je za nami. Bilaniea je ugodna tako po Številu udeležencev kakor v kvalitetnem oziru Slovenija je presegla sprejeto obveznost za	tekačev. Podrobni pregled tek-
movalcev po posameznih okrajih daje naslednjo sliko:
Celje	7716	7783
Črnomelj	1759	116
DoiLja Lendava	2355	1043
Dravograd	82-64	4312
•Grcsui.-ijo	8639	3276
Gornja Radgona	£131	771
Gorica	»717	6385
Idrija	1423	1460
Ilirska Bistrica	1521	1405
Jesenice	»124	4488
Kamnik	2951	4248
Kočevje	1626	1671
Kranj	5359	3315
Kraka	4713	4889
L j uk 1.1 ana-mesto	8171	15562
Ljubijana-okolica	4358	3545
Ljutomer	2874	3205
Maribor	9785	4705
Mozirja	2214	2288
Murska Sobota	4717	2455
Novo mesta	3159	4995
Poljčane	4181	4680
Postojna	23S9	2472
Ptuj	5238	5653
Serena	1892	1340
Tolmin	1780	917
Trbovlje	3247	3850
Trebnje	2653	2993
Ge m ji podatki	kažejo, da	je od 28
obveznost, medtem ko v 19 okrajih niso dosegli planiranega Števila udeležencev.
Med najboljšimi okraji so Dravograd. Grosuplje, Gorica, Jesenice, Kamnik, Ljubljana.mesto. Ljutomer in Novo mesto, slabo pa so izvedli priprave za cross v drcomeljskem. lendavskem, radgonskem, kranjskem, mariborskem, murskosoboškem in tolminskem okraju.
Zaradi zanimivosti objavljamo šc podrobno razčlembo udeležbe po društvih na crossili v jeseniškem okraju. Telovadno in športno društvo na Jesenicah je dalo 143 tekmovalcev, kar je za jeseniške fizkulturnike nedvomno prenizka udeležba. Z jeseniške gimnazije *>e je udeležilo 575 dijakov in dijakinj. Metalurg z Jesenic je dal 24S tekmovalcev, telovadno in športno društvo na Javorniku 416, Lesce 130. Radovljica 112. Ljubno 44, Kropa 57, Bled 93» Gorje Z49, Blejska Dobrava 54. Hrušica 19._ Kranjska gora 67 in »Plamen« iz Krope 32 udeležencev. Obvezniki predvojaške vzgoje in osnovne šole v okraju so dali nad 254)0 tek m oval cev.
Gpsss sabljačev
V ponedeljek 9. t. m. je imel Krimov s&bljaški klub svoj spomladanski cress. Tekli so na standardni progi v Tivoliju. Udeležba je bila polnoštevilna in pomeni za ljubljanske sabljače uspeh. Teklo je preko 40 sabljačev, in sicer člani in mladinci na 1000 m, mladinke na 600 m in nionirji na 250 m. Med člani je zmagal Soje v času 3:145 min., med mladinci Grahor v času 3:12,5. med mladinkami Bosličeva v času 2:14 in med poinirji Brišče.k v 55 sekundah.
Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva.
V Lj «kij asa! bodo 29. 4» m. veSike konjske dirke
Klub za konjski šport Partizan bo priredb v nedeljo 29. t. m. na stadionu freisi..: : erj« v SLki zanimive konjske dirke. Tekmovanje je razdeljeno takole:
1. Dirka. »Mesto Ljubljana«; enovprežna beai, vnanja na 1600 m dolgi progi za 4 tk> izletne kasaške konje vseh krajev; fnijavnina je SOD din. 2. »Kmečka dirka«; enovprežna vožnja za toplokrvne konje hr^z'rodovnikov, ki se uporabljajo za km n ku dela in cestno vožnjo; proga 2tXH> m. vozovi zapravljivčki; prijavnina 150 din. ž. Dirka »Ministrstvo za kmetijstvo LRS«; enovprežna vožnja za 4 do lSletne konje kasaška vseh krajev; proga SODO m, prijavnina liu din. 4. Galopska dirka čez zapreka zi JA in KM; za Metne in .stara:,; konje oficirjev JA in XM brez izčvalcnja teže; proga 2009 m. prijavnina 150 din. 5. II. boat. 6. Dirka »Kluba Partizan-; ravna galopska dirka za civiliste od 14 let daljo za -S-letne in starejše konje ban.; izenačenja težo; proga 1600 m, prijavnina 150 din. 7. Dirka »Mladost«; enovprežna vožnja za 3 in Metne kasaške kc-rke vseh krajev; proga 1850 m. prijavnina 150 din. 8. Savna galopska dirka ■ I vza pionirjev«; za 31etne in starejše konje brez izenačenja teže (pionirji do 14 loti; proga ItiOm. 9. III. heat. 10. Ka vna galopska dirka za konje JA in NM za litine in starejše konje JA in KM brez izenačenja teže; proga 2009 m, prijavnina 150 din. 11. Tolažilni handicap; eni a-tožna vožnja za 3 do lSletne konje •vrt.n kr: ;ev; praga 2000 m. prijavnina 150 din. 12. Dirka »Kaša vas«; ravna galop-aka dirka za Metna in starejše kmečke konje brez izenačenja teže; proga 1200 m. prijavnina 150 din. 13. Dirka »Kmečkih zadrug«; enovprežna vožnja za mrzlo-
krvne konje, ki s? uporabljajo za kmečka dela in cestno vožnjo; proga 1500 m, prijavnina 150 din. 14. Dvovprežna dirka: za 3 dol Ižletne konje vseh krajev; proga 2400 m- prijavnina za vsakega konja 50 din, za voz 100 din. Xagrade bodo od 700 do 18.000 din.
Prijave s prijavnino sprejema Klub za konjski šport Partizan, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2. do vključno 22. t. m.
Konjske dirke na £h#esats
Na Ovenu pri L.iutoine-ru so priredili kasaške in galopne konjske dirke. Kljub dežju se je na dirkališču zbralo okrog 5000 ljudi, .ki so z zanimanjem sledili posameznim točkam.
Rezultati posameznih dirk:
V dirki »Ministrstva za kmetijstvo
LRS« (heat vožnja) je zmagal Saher (lastnik Hojs Konrad iz Ljubljane) s časom 1-37; v dirki »Fizkulturna zveza Slovenije« Lopov (lastnik Vaupotič Jakob iz Lukav cev) e časom 1,48; v dirki »Nase obdelovalne zadruge« galopska dirka, Odiško«. (lastnik vodnik N M Breanec Milan iz Ljubljane) s časom 1.15; v dirki »Ljubljana« — handicap vožnja pa «Pali Udri« (lastnik Makovec Marko iz Lukovca) s časom 1,3S. V tej dirki so se posebno odlikovali konji XM iz Ljubljane.
Dirka »Naša vojska« se je udeležilo 5 konj JA iz Murske Sobote- ki so preskakovali ovire. Zmagal je »Cura« (vodnik Milinčič Jovo) s časom 1,50. V dvo-vprežni dirki »Konjerejske zadruge Cven« sta zmagala »Pristojna« in »Pali Udri« (vozač Makovec Marko s Časom •1,48.
Palesasti?© s? wseljaadskem
sTSsscgoboju
Kakor vsako leto. bo tudi letos zajelo tekmovanje v vseljudskem mnogoboju Širc k e množice naše mladine iz vasi, m est ir, industrijskih središč. Po pred-boirih društvenih in okrajnih tekmovalcih cedo prišle najboljše vrste v Ljubljano in so v dneh 28. in 29. t. m. pomerilo med seboj na republiškem pr-yei_ ».vj. S tekmovanjem v mnogoboju l*o !-toò združeno tudi tekmovanje v vaj uh na orodju za tekmovalce Ill/raz-redu.
llkidina je pri nas žal v veliki meri
ero za ni a neizčrpne koristi, ki jih moro undici splošna telesna vzgoja. Ker je P";-v programu mnogoboja zajeta bi-vor.:: vsebina splošne telesne vzgoje, je c- hues; vsakega pripadnika telovadne cz ; Uinizacije, da tekmuje v mno-go-ix>:u.
\.Scin tekmevaleem bodo uspehi- dosežki v mnogoboju, beleSeai kòt položene ’.orme za fiz-kultum! znak. Tako ima K> tok n;.:-van j© dvojni pomen:	utrditev
rcziTpcvaaija do splošne telesne vzgoje ter dvig vrednosti fizkultumega znaka, ki bo tako osvojen na javnem tekmovanju kot plod rednega in sistematičnega prizadevanja, č ovsj žola.T.A
FV^sjisSv© Slovenije
13 «©fgOmetaa
Preteklo nedeljo so bili v drugi skupini slovenskega nogometnega prvenstva doseženi tile rezultati;
Jadran : Ždi comica r (Postojna) 3:0 (1:0)» Proletarce ; Gorica 3:9 (8:9),
Leč an ; Tekstilec Gregorčič : Predle« 3:8 w. o.
Ljubljanska skupina I. ranred:
Triglav 2:1 (d:9)
S-temžme 4:1 (3:0)
Duplica 10:0 (8:0)
IT. razred ! Bračič 2:0 (0:?)
Zadrugar 5:0 (3:0)
Fimik..: prvenstvu na nogc-metna tekma mc-1 mladinci £ desničarja in Domžal sa jo k::nula z zmago Železničarja 3:0 (1:0). Želosničur je r^t-al prvak ljubljanskega pce-crjeuišiva in se je plasiral v med-skr. p insko tekmovanje.
Pap’rničar
Miličnik
Partizan
Litostroj
Grafičar
KOŠARKA
Srednješolsko prvenstvo
Preteklo stoiblo-to in nedeljo fcta bili odigrani dre koli za prvenstvo srednješolske košarkaške lige. V tem kolu je bila najvažnejša tekma med vodilno TSŠ in drugoplasirano I. gimnazijo. Po ostri borbi so zmagali dijaki I. gimnazijo in si s tem ustvarili pogoje za osvojitev prvega mesta. Prijetno presenečenje so napravili dijaki VI. gimnazije, ko s« premagali dijake Vlil. gimnazije. Rezultati zadnjih dveh kol so naslednji:
SFS: Vajenci 24:11, V. ginrn. : VI. gim. 19.:12, I. sima. : TSS 22:18, klasična gimn. : VII. gimn. 34:5, VI. sirim. :
VIII.	gimn. 14:10, V. gimn. : SFŠ 20:19.
NAMIZNI TENIS
Enotnost : Krim 10 :1
V	nadaljevanju ligaškega namizno teniškega tekmovanja sta se v soboto zvečer srečala domača rivala Enotnost in Krim. Dvoboju je prisostvovalo manjše število pristašev obeh društev. Mladinci Krima niso nastopili in so predali dvoboj 5:9 w. o. mladincem Enotnosti. — Tudi moška ekipa Krima ni bila kompletna. vendar na rezultatu ne hi bilo bistvene spremembe. Dvoboj moških se je končal z zmago Enotnosti z rezultatom 5:1. Tehnični rezultati dvoboja so: Kovač - ing. Strojnik 2:0 «v. o., dr. Krečič - Gabrovšek 2:1. Strojnik R.-Fodobnik 6:2, Kovač - Gabrovšek 2:1. Strojnik B,-ing. Strojnik 2:8 v. o., dr. Krečič - Podobnik 2:0.
ROKOMET
Kladivar : Poiei 13 : 7
V	3Iariboru Je bila v nedeljo rokometna tekma za slovensko prvenstvo med celjskim Kladivar.iem in mariborskim Poletom, Po živahni in napeti igri so zasluženo zmagali Celjani, ki so imeli dobro razpoloženo napadalno vrsto.
sarzgmiuostš
Reprezentanca Slovenije v boksa je
odpotovala v Sarajevo, kjer bo četrtfinalno tekmovanje za državno prvenstvo. Reprezentanco sestavljajo Bo. rušak (Rudar). Jezernik (železničar Lj.). Hrastnik (žel. M.), Rajk (Polet), Vilhar (Miličnik), Ažman (Gregorčič), Volčič (Polet) In Baloh (Miličnik). Ekipo vodi Edi Kolar.
Štirikratna olimpijska zmagovalka holandska atletinja Fany Blanker« Koen bo odpotovala na daljšo turnejo v ZDA.
Na nedavnem atletskem tekmovanju v Varšavi je pretekel Ceh Emil Zatopek 5.000 m v času 14:08,0 min.
•
NTZS obvešča vsa ligaška društva, da
so nadaljuje tekmovanje po naslednjem rasporedu: Ljubljana: sobota 21. maja ob 20 v domu Železničarja Železničar Lj.-Polet, nedelja 22. maja ob 8 v Litostroju Litostroj - Polet in Slovan - Polet, sobota 21. maja ob 20 v VII. gimnaziji (Nunska) Enotnost - Železničar Mb. in Krim-Železničar Mb.; Jesenice: sobota 21. maja ob 20 Gregorčič - Bračič (Kočevje); Kranj: nedelja 22. maja ob 9 Udarnik - Bračič (Kočevje). Sprememba tega razporeda je dovoljena samo glede ure in kraja in to po obojestranskem sporazumu, mora pa bilj NTZS o spremembi pravočasno obveščena. Društva bodo žogice prejela pravočasno, oziroma jih bodo dvignila pri NTSZ.
SŠD Železničar poziva vse člane teniškega odseka, da se zanesljivo udeleže obveznega množičnega sestanka ob 18.30 na Stadionu v šiški.
SS:
Prvenstvo Beograda
V	osrednjem šahovskem domu ja bilo v nedeljo odigrano zadnje kolo turnirja za, šahovsko prvenstvo Beograda. Naslov prvaka za leto 1949. sl je priboril mojster Borislav Milič (Prtizan). Nedokončani sta še partiji Nedeljkovič-Markovlč In Janoševič-Karaklaič. Sedanja razvrstitev je naslednja: Milič 11 in pol, Vukovič 10, Nedel.ikovič 9 in pql (1), Ivkov 9 in pol, Trajkovič 9, Karaklaič 8 In pol (1), Matanovič 8 In pol ' Janoševlč 8 (1), Božič 7 in, pol, Andrlč 6 in pol Markovič 6 (1), Djaja 5 In pol, Beni
5.	Radojčič in Gruber po 4 In pol ln Popovič 4 točke.
s
V	Celju je bilo te dni končano šahovsko prvenstvo Celja, na katerem je sodelovalo 15 najboljših igralcev. Končni vrstni red udeležencev je naslednji: Cian 12 in pol točke, 2. Hočevar H in pol,
3.	Šnajder J. 10 in pol. 4. in 5. Fajs in Lorbek 10, 6. in 7. Modic ter Mirnik 9 točk.
Mario Bertok, nov mojstrski kandidat. Na pravkar končanem prvenstvu Zagreba je dobil 19 letni igralec I. kategorije Mario Bertok prvi mojstrski bal in naslov mojstrskega kandidata.
Svetovna federacija za dopisni šah je objavila, da se bodo letos začela nova olimpijska tekmovanja, v katerih bodo nastopale ekipe po fi članov iz naslednjih držav: Bolgarije, Finske. Češkoslovaške, Danske. Švedske, Nemčije, Anglije, Holandske. Francije, Madžarske. Poljske in Jugoslavije.
Zenskega turnirja za prvenstvo Poljske so se udeležile tri tekmovalke. Zmagala je dr. Hermanova z 2 in pol točke. Dr. Hermanova bo sodelovala na ženskem turnirju za svetovno prvenstvo v Moskvi.
Koledar
Sreda, 18. maja:	Mlada. Aleksander,
Alenka.
Četrtek, 19. maja: V ito s lava, Celestin.
Spominski dnevi
18.	V. 1942. — Izvršni odbor Osvobodilne fronte in Glavni štab slovenskih partizanskih čet sta prišla na slovensko osvobojeno ozemlje.
18.	V. 1944. — Enot© XV. divizije zavrele postojanko Trebnje.
Dežurna lekarna
Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna 5.
e
RAZSTAVA DEL SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV je odprta v Moderni ealeriji dnevno od 8. do 18. ure. I2il-n Vsom ii.ianOin prosvetnih sindikatov
javljamo, da bo v četrtek, 19. t. m. o:b
20.	uri v dvorani Doma sindikatov predavanje ministar« dr. Potrča:	O novi
mièurinski biologiji. — Mestali odbor SPD v Ljubljani.
Bolničarji RK! Obvezno predavanje za vse bolničarje mesta Ljubljane bo v ‘etrtek, dne 15. t. m. oib pol 20. uri v mikrobiološkem institutu splošne bolnišnice. Predaval bo tov. ing. Šlajmer: Hormoni:. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe!	2335-1
Medicine!! Danes ob 7.30 uri bo v Frančiškanski dvorani konferenca LMS medicinske fakultete. Zaradi volitev udeležba za člane LMS strogo obvezna! — Komitet LMS medicinske fakultete.
133G-.n
Sprememba okolišev pošt Podčetrtek
in Buče. S 1. junijem '1949 se izločijo aselja VeroSo. Pecelj, Prelaske. Sedlarjevo, Brezovec, Polje in Lastnič iz širšega dostavnega okoliša pošte Podčetrtek ter se priključijo širšemu dostavnemu okolišu pošte Buče. — Direkcija ptt ~ Ljubljani.
Lovci iz Ljubljane in bližnje okolice
se vabijo na predavanje: Nova lovska zakonodaja LES, ki bo v sredo 18. maja ob 20. v Unionu (veranda). Predaval bo načelnik uprave za lovstvo tov. dr. Lavrič Janko. — Lovski svet Ljubljana in okolica.	1312-n
O kardiopatijah in delazmožnostl bo predaval tov. docent dr. Branko Volavšek v petek dne 20. maja ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Slovensko zdravniško društvo vabi na predavanje vse tovariše zdravnike in medicino?.
Za študent*; ljubljanske univerze, prijavljene v počitniške brigade, je v torek za gradb.. geod., filoz.. v sredo za kem., rud., metal., arhi-t., pravo, in v četrtek za stroj., ekon., elekt. od 13. do 15 ure na mikrobiološkem institutu v bolnišnici obvezno cepljenje. Rok za medicino bo določen pozneje.	UK I,MS. 1335-n
Drama ▼ Ljubljani
Sreda, 18. maja, ob 20: Gow-d’ Ussean: Globoko so korenine. Abonma C.
Četrtek, 19. maja ob 19.30: Shakespeare;
Hamlet. Abonma B.
Petek, 20. maja zaprto.
Občinstvo opozarjamo, da bo predstava »Hamleta« pričenjala že ob 19.39.
Opera v Ljubljani
Sreda, 18. maja, ob 20: Janaček: Jenufa Abonma red E.
Četrtek, 19. maja, Zaprto.
Petek, 20. maja ob 20. Verdi: Traviata. Abonma A.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
Četrtek, 19. maja, ob 20: C. Goldoni: Ribiške zdrahe.
Nedelja, 22. maja, ob 17: C. Goldoni: Ribiške zdrahe.
Ponedeljek. 23. maja, ob 13: C. Goldoni: Ribiške zdrave. — Zaključena predstava za sindikat prosvetnih kulturnih delavcev kranjskega okraja. 1337-n
Preskrba
DELITEV MESA IN DROBOVINE Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso v sredo dne 18. t. m. od 7. do 12. in. od 14. do 17. ure na_ dodatne nakaznice za bolnike, noseče žene^ dajalce krvi in udarnike.
Nadalje 6i lahko potrošniki po želji nabavijo drobovino ali meso za tekoči teden. Drobovina se bo delila v sredo in četrtek, meso pa v petek ih soboto. Obroki eo isti kot pretekli teden. Odrezki so naslednji:
R-l jam odrezek Meso — HI 1250 in 850 ter odrezek nakaz. TD—SD prioriteta MLO Ljubljana — mesto številka 3 in 4.
R-l a odr. Meso — HI 1100 in 750 ter odr. nakaz. TD—SD prioriteta številka 3 in 4.
R-ž 1 odr. Meso — III 450 in 300 ter odr. nakaz. TD—SD prioriteta številka 3 in 4.
R-l b odr. Meso — HI 900 in 600 ter odT. nakaz. TD—SD prioriteta številka 3 in 4.
R-ž 2 odr. Meso — III 450 in 300 ter odr. nakaz. TD—SD prioriteta številka 3 in 4.
R-2 a odr. Me»o — III 650 in 400 ter odr. nakaz. TD—SD prioriteta številka 3 in 4.
R-l odrezek Meso — III 450 in 300 ter odr. malcaz. TD—MLO Ljubljana — mesto št. 3 in 4.
R-2 odrezek Meso — III 400 in 250 ter odr. nakaz. SD št. 3 in 4.
R-3 odrezek Meso — IH 300 in 200 ter odr. nakaz. LD št. 3 in 4.
G odrezek Meso — III 250 in 150 ter odr. nakaz. Nav št. 3 in 4.
D-l odrezek Meso — III 100 in 50 ter odr. nakaz. Daj št. 3 in 4.
D-2 odrezek Meso — III 150 in 100 ter od.r. nakaz. OM 1 št. 3 in 4.
D-3 odrezek Meso — .III 200 in 100 ter odr. nakaz. OM 2 št. 3 in 4. Opozarjamo mesarje, da režejo vse navedene odrezke. Odrezki živilskih nakaznic brez odrezkov št.. 3 in 4, posebne nakaznice MLO Ljubljana — mesto mesarjem ne bodo priznani.
Zamudniki si lahko v bodoče nabavljajo meso vsak dan, v dosedaj objavljenih količinah in odrezkih, v sledečih poslovalnicah: Gosposvetska c.. Wolfova ul.. Gajeva ul. — pasaža. Zaloška cesta, Tržaška cesta in Celovška cesta.
V	sredo bodo delile meso in drobovino vse prodajalne, ki so določene za delitev mesa bolnikom, v četrtek bodo delile drobovino gornje poslovalnice, določene za zamudnike.
Cena bo nabita na vidnem mestu v prodajalni.
POZIV RAZDELJEVALCEM ŽIVIL MESTA LJUBLJANE
Pozivamo vse razdeljevalce živil mesta Ljubljane, da oddajo vso preostalo zalogo ješprenja in marmelade najpozneje do vključno 20. t. m. in sicer: vsi magazini in poslovalnice »Prehrane* v skladišče trg. podj. »Prehrana«, TyrSova 15, poslovalnice potrošniške zadruge pa v skladišče Zveze, Masarykora c.
Ješprenj 6e odda v celotni količini, marmelada pa samo ode zaboje.
Šolstvo
RAZPIS ZA VPIS V PODKOVSKO SOLO V LJUBLJANI
V	Podkovsko Solo v Ljubljani, Potočnikova ulica 2, sprejemamo predvsem mladince, ki so se že izučili podkovske obrti in imajo položen pomočniški Izpit. Sprejemamo pa tudi one mladince, ki nimajo pomočniškega izpita, a so delali v podkovstvu že 2 do 3 leta. Ti bodo polagali praktični sprejemni izpit.
Lastnoročno napisane prošnje pošljite na upravo iole z obširniip življenjepisom, zadnjim šolskim izpričovalom in potrdilom o pomočniškem izpitu najpozneje do 5. junija t. 1.
Pouk se prične dne 15. junija in traja 6 mesecev, nakar bodo učenci polagali izpit.
Pozivamo državna in zadružna posestva, da pošljejo mladince, ki izpolnjujejo gornje pogoje, v to šolo.
2339-1 Ministrstvo za kmetijstvo LRS.
RLO Moste Je odprl Glasbeno šolo in bodo sprejemni izpiti v četrtek, 19. maja 1949 od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure r prostorih šole, Šmartinska cesta 26. Noviučenci ©e laho še prijavijo v četrtek. — Uprava Glasbene šole RLO III.
VREMENSKA NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dno 17. m aia’: Evropa je še vedno v območju nizkega zračnega pritiska, s središčem nad zahodno^ Anglijo. Področje slabega vremena nad južno Anglijo in zahodno Francijo ge počasi premika proti srednji Evropi.
VREMENSKA NAPOVED ZA SREDO
18.	MAJA
Menjajoča se oblačnost s krajevnimi nevihtami, temperatura do 15* C.
Ministrstvo za trgovino in prešerno LR Slovenije obvešča
OKRAJNI IN MESTNI* LJUDSKI OD-BORI naj prične, v okviru razpoložljivih količin mlevskih izdelkov, z delitvijo za II. polovico meseca. — Iz pišam«; MTP.
sko ìiiliaàriiionije v četrtek 19. maja ob
20.	v Uniotnu pod vodstvom dir igeata Jakova Cipoija in s sodelovanjem angleškega pianista KendnlLa Taylora ima naslednji spored: Šebaliii: Ruska uvertura, Čajkovski: Koncert^ za klavir in orkester b-mod, Ireland: Koncert za klavir in orkester. Prihodnji koncert pod vodstvom dirigenta Bogo Laskovica bo v soboto 21. maja ob 20. v Unionu. Predprodaja v Knjigarni muzikalij. 1342-n
IV.	javni uastop Akademije za glasbo bo v četrtek 19. maja ob 17. uri v Filharmoniji. Nastopijo solopovci: Stefančič, Langus. Zornik, Draksierjeva in Kalanova iz šole rektorja Beteta^ Leskovšek in Prus iz šole prof. Skrbiuškal dalje iz šole prof. Trosta Lukec Zdenka in Lesjak iz šole za klarinet prof.^ Guuze-ka: Komac — in iz šole za harfo prof. Portogran dijeve Ino Nevenka, SpoTed velja kot vstopnica. Dobi 6-e v knjigami muzikalij.	1342-n
Obvestila
VSEM USTANOVAM, PODJETJEM, SINDIKATOM IN GSTALIM DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM
Poverjeništvo za finance MLO za glavno mesto Ljubljana poziva vse zgoraj naštete, da ob nakazovanju raznih davkov (predvsem davka na dohodek delavcev. nameščencev	uslužbencev) na
bančna čekovne račune 6-S07 ... rajonskih ljudskih odborov in KLO Polje v Ljubljani izpišejo r.a položnice in na virmanske naloge polne naslove (ne samo kratic) ter sedež (ulico in hišno štev.), ustanove, podjetja ali organizacije, kar je nujno potrebno, ker nekateri nakazujejo po reorganizaciji rajonskih ljudskih odborov v marcu t. 1. na napačne bančne račune.
Istočasno opozarjamo navedene, katerih sedež je bil v začetku t. 1. na teritoriju RLO-j a I. (Center) RLO-ja II. (šiška) in RLO-ja III. (Moste), da pazijo na spremembo teh teritorijev in nakazujejo davke na bančne račune tistega poverjeništva za finance RLO-a, na teritoriju katerega jc po no v j reorganizaciji rajonskih ljudskih odborov njihov sedež.
Ponovno pozivamo, da ob nakazilu raznih davkov navedejo na hrhtni strani položnice oz. virmana namen plačila (kakšen davek in za kateri čas).
PRALKE za đopolđainsk© ure sprejme takoj Invalidsko podjetje Embalaža Ljubljana, Metelkova številka *	16054-4
TRISOBNO stanovanje v centru Ljubljane zamenjam z dvosobno v Spliiu preko Zagreba ali drugega mesta. — Pismene ponudbe na osL odd. pod Spiit-morje.	16056-10
UMETNINA, Ljubljana, Vegova št. 10, kupi in posreduje vseh vrst preproge, stilno pohištvo, slike, porcelan, starinske umetniške in. umetnoobrtne predmete.	16051-5
K1ANTAK1CE raznih velikosti, vetjo količine, prodamo. Invalidsko podjetje »Embalaža«, Metelkova ulica številka 17.0	16019-5
KNJIGE, znanstvene, poljudno znanstvene in druge, domače in tuje, kupuje Knjigarna id antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 3.	S. P. 3-M
KNJIGE: izdaje Modre ptice, Hrama in Nove založb© kupuje v vsaki količini Knjigarna in antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana. Frančiškanska' ulica št. 3.	S. P. 4-11
CANKARJEVE ZBRANE SPISE, celotne ali posamezne dele. kupi v vsaki količini Mladinska knjiga, Frančiškanska ulica 3. S. P. 34-6 KUPIMO dozično ključavnico. Ponudbe na Državni prodajni zavod za domačo in umetno obrt, Ljubljana.
15S65-6
POLTOVORNI AVTO, dobro ohranjen, nosilnost 1 do 1.5 tone, kupimo. — Rudnik svinca in topilnica — Mežica.	16047-7
UMETNINA v Ljubljani, Vegova 10, prodaja in posreduje vseh vrst preproge, stilno pohištvo slike, porcelan, starinske umetniške In umetnoobrtne predmete.	16050-6
IZGUBILA SEM denarnico 16. t. m. ob 15 . uri od Doma sindikatov do Delavskega doma. Najditelj naj denar obdrži, dokumente pa vrne na naslov v dokumentih.	16053-14
POZABLJEN je bil kovčeg na postaji Ljubljana, v vlaku Iz Martora dne
16.	t. m. ob H. uri zvečer. Pošten najditelj naj ga odda na oglasni oddelek.	16055-14
IZGUBIL sem denarnico z večjo vsoto denarja sindikalno izkaznico in knjižico kolesa št. 378618 Herkules od Velenja do Šoštanja. Najditelj naj
vrne na Ime Usar Rudi.
LJUBLJANA. UNION: češki Ulm »Dekle z Beskidoiv«, tedni». — SLOGAI aaglećki film »Nicblavs Nicbleby* (brez tednika!. Predstave ob 16A5.
18.15	in 20.15. — MOSKVA: sovjetski film »Povest o pravem človeku«, tednik. Prt-istave ob 16.15, 18J5 in 21. urL TIVOLI: sovjetski film »Povest o pravem človeku«, tednik. — Predstava ob
20.	— TRIGLAV; itlijanski film »Tragičen lov*, tednik. Predstave ob 18 in 20. — SISKA: francoski film »Nesrečniki* IL del, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN:	angleški film
»Oliver Twist* (brez tednika). —
«UDARNIK: sovjetski film »Zlati rog«, tednik. Predstave ob 16-30.	18.30 in
20.30.
CELJE, METROPOL; švedski film »Ko cvetijo livade«, tednik. — DOM: sovjetski film »Oni spet vidijo*, tednik.
KAMNIK: sovjetski film »Vrnitev iz zmage«, tednik.
KRANJ. MESTNI: jugoslovanski film »V gorah Jugoslavije«, tednik.
JESENICE, MESTNI:	francoski film
»Seme v vetru«, tednik.
PTUJ: nemški film »Zakon r senci«, tednik.
Spored za sredo
Poročila ob: 5.15. 6.20, 12.30, 14.30, IkAO,
22.00	uri. Slede važnejše oddaje:
5.00	Pozdrav delovnim ljudem. 11.15 in
15.00	Šolska ura za csnovne Soie. 12.00 Opoldanski koncert. Na sporedu dela: Antona Foersterja, Emila Adamiča lak Antena Lajovica. 13.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (30. lekcija). 13.20 Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora). 14.00 Slovenski ansambli in solisti s pioše:> 14.45 Narodni plesi. 15.20 Nekaj »klaob za harmoniko. 18.30 Pionirji pojo. 18.40 Mail leksikon za pionirje. 19.00 Igra tamburaški orkester p. v. Matka SijakovLČa. 19.45 Igrajo rgali orkestri. 20.00 Zunanjepolitični komentar iz Beogrzaa. 20. ;5 Drobne skladbe velikih mojstrov... St1: Po slovenski deželi... 2-1.03. Jezikov M pogovori. 21.10 Koncert violinista Asr-.a Rupla, pri klavirju Marijan Lipo.ses,
22.30	Iz del Roberta ' Schumanna.

Urari* sos
Izgubili smo naše najdražje Ano Krušeč v 24. letu starosti. Pogreb co v sredo 18. maja 1949 ob 5. url popoldne iz hiše žalosti Tacen 13, uà farno pokopališče v Šmartno pod Smarno goro. Prosimo tihega sožalja. Tacen, 17. maja 1949. žalujoči ostali.
Danes ponoči je umrl v Šiški, Brejčeva ulica št. 36, naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče Josip Vlah, že;, uradnik v pokoju. Pogrel) predragega pokojnika bo v četrtek 19. t . oc 'u.o!
17.	uri z žal. kapelice sv. Mariju. Globoko žalujoča družina Vlahova. Ljubljana, Maribor, Split, 17. maja 1949.
Naznanjamo žalostno vest, da J© umri član na-še sindikalne podružnice Živko Pavšič, uradnik. Dobrega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu — Sindikalna podružnica »Kemofarmaci-ja«, Ljubljana,
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta, svakinja Ana Jelen. Pogreb bo v četrtek, 19. t. m. ob 16. url na pokopališče Koroška Bela. — Žalujoče družine Jelen, Manfreda., Pretnar.
Umrl nam je v 91. letu starosti naa skrbni oče, stari in prastari oče Jožef Plestenjak. Pokopali smo ga 16. t. m. na pokopališče k Sv. Križu. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, in zi.an-cem, kakor tudi vsem stanovalcem Kranilniške ulice za. darovano everte in obilo spremstvo na njegovi zadnji poti. — Ljubljana, 17. maja- 1949. — žalujoči sin in hčerke.	2342-1
Danes nas Je za vedno zapustila naša ljubljena in nepozabna žena, mamica ir. hči Rozi Cesnik, roj. Rihar. Pogreb bo v četrtek 19. t. m. ob 17. uri iz kapelice sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — žalujoči: mož Drae-o Cesnik, hčerka Majdiča. mati Marija Rihar in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, 17. maja 1949.	2341-1
Umrla ie naša dobra mama In žena Marija Jezeršek roj. Vrhunc. Na zadnji poti jo spremimo v četrtek 12. t. m. ob 15. ur! iz hiše žalosti, Tržaška 87. r.a pokopališče na Viču. — Globoko žalujoči.	2344-1
■ Zahvale
Ob težki Izgubi naše ljubljene žene, mame in stare mame AlojzUe Bizjan.
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in za spremstvo na zadnji poti. — žalujoči mož Franc, hčerka Milena por. Troha. In Slavka.
Ob bridki izgubi našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata i.d. Romana Kunovič se iskreno zahvalju-
PROSIMO, da sporoči proti nagradi, Č9 je komu kaj znanega o mojem možu, ki Je odšel dne 3. maja z doma. Star je 55 let, postave močne, lasje po večini že sivi. Oblečen je bil v sivo obleko. Imel je črne čevlje, nahrbtnik ter palico. Komur je kaj znano, prosim, da sporoči na naslov: Šrubar Marija. Čebine, Kotredež. p. Zagorje ob Savi.	16052-14
ZAMENJAL SEM črn moški čevelj na brzovlaku 2. razreda v noči od 24. do 25. aprila na progi Zagreb—Slav. Brod. Prizadetega prosim, da se obrne na naslov Špindler, Rajhenburg.
16043-14
NAJDEN OTROŠKI ČEVELJ (surova guma) se dobi pri vratarju v Kolodvorski 22.	16049-14
16057-14 Jemo vsem za izraze sožalja, darovane
vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala rogaškim obrtnikom in gasilcem ter pev. skemu zboru, žalujoča žena KunoviS Henrika in ostalo sorodstvo. Rogatec
štev. 39.
Ob težki izgubi mojega ljubljenega moža in skrbnega atka Franca Lllbši-na, izrekamo iskreno zahvalo zdravnikom in strežnemu o-sebju Intenta klinike. Zahvaljujemo se sindikalni podružnici 9. pevskemu društvu za pretresljiv© žalostinke, gasilski četi za častno spremstvo in vsem darovalcem vencev. Izrekamo zahvalo vsem, k! sts ga spremili r.a njegovi zadnii poti ter mu stali na strani ob najtežjih dneh. Žalujoča rodbina Lubšina, Lakovič ter ostalo sorodstvo.
'	y!/f%


k Ig
t A-» kuj/ \j y /
H
Zahodni buržuazn! biologi-materialisti tistega časa so izpovedovali, kakor smo že povedali, površni, omejeni, mehanični materializem. Niso opazili ogromne in pri tem svojevrstne zapletenosti življenjskih in celo kemijskih Pieces:v. Tudi Pasteurjeva zmaga jih Je zmešala. (Zapišimo: če je med največjimi nasprotniki Fasteurja bil Pou-chet vitali:*, tedaj je bil Bastian materialist). Ako življenje ne nastaja iz mrtve materije, kaj tedaj? Odgovor na to vprašanje pa so z veiiko slavnostjo že pripravili idealisti.
—	Pasteur je dokazal, da živo ne more nastati iz neživega. Med živim in neživim je prepad.
Odkod pa potem življenje?
—	2iva bitja so ustvarjena na čudežen način, — so znova, kakor že pred Barwinom pridigali idealisti.
Tisti pa, ki so razumeli, da v stoletju železnic in brzojava nekoliko čudno zvenijo basni o čudežni «ustvaritvi, so izbrali previdnejšo »formulo«:
Življenje je tajinstven pojav. Ničesar ni možno reči niti o njegovem bistvu, niti o njegovem začetku.
To so bili agnostiki, kar je možno na naš jezik dovolj točno prevesti z »nevednežio. Z navdušenjem so pridigali, da vedo samo to, da ničesar ne vedo, pri čemer jim je bila ta misel o revščini njihovega lastnega razuma zaradi vrag si ga vedi česa izvor nenavadnega ponosa ln prezira do vsakega, ki Je o svojem razumu mislil drugače.
Vendar pa so tretji med znanstveniki-idealisti jasno videli, da se agnostiki v bistvu ne morejo z ničemer pohvaliti in da njihov »previdni« odgovor sploh ni odgovor. Tudi ti tretji so si bistroumno izmislili izjiod:
— Življenje ni nikdar nastalo. Staro je kakor svet.
Ta misel sicer sploh ni nova. Se od časa antike, skozi srednjeveške laboratorije, kjer so s pomočjo magične »življenjske sile ali arheje« izdelovali homunkule, skoz elegantni salon razkošnega markiza Buffona, ki je verjel v »nerazdrcbljive življenjske delce«, in opata Needhama, skozi tisočletja se je vlekla ta zveza med idealističnimi teorijami o samoporajanju in idejo o večnosti življenja. Prej so govorili takole: življenje je večno, zato tudi stalno nastaja. Sedaj so pa začeli govoriti takole: življenje je večno, zato tudi nikdar ne more na novo nastati. Po Pasteurjevih poskusih je dobila ideja o večnosti življenja tako rekoč popolnoma nasprotno obliko, toda ostala je zvesta sama sebi; ta preobrazba pa je zelo poučna za raziskovalca usode znanstvenih misli.
Med teorijami o večnosti življenja v njihovi novi obliki moremo zopet razlikovati zelo široko lestvico barvnih odtenkov: od mističnega do mehanističnega (kakor smo videli tudi pri teorijah o samoporajanju).
Po najbolj razširjeni in najbolj »znanstveni« verziji »večnosti življenja«, so prišle klice živih bitij- na Zemljo z drugih svetov in so čudovito obrodile, ko se je Zemlja ohladila in postala za nje gostoljubna. Ta teorija je v zvezi z imeni Richterja, Hólmholza, lorda Kelvina in Ar-benšusa. Francoski avtorji pa postavljajo k njim tudi grofa De Montlivo (ki je objavil svoje nazore že 1821. leta)*in še neke druge. Že celo v XVIII. stoletju so bili ljudje, ki so izrekli podobne misli. Gre namreč za to, da so na tako misel, ki je prijeten »izhod«, prišli hkrati mnogi Idealistično razpoloženi učenjaki.
Razložili bomo hipotezo o večnosti življenj# v tisti najbolj obdelani obliki, v kakršni Jo je pod Imenom teorije »Panspermea vpeljal v znanstveni svet znameniti švedski fizikalni kemik Svante Arhenius (1859. do 1927.). Klice živih bitij, spore mikroorganizmov se prenašajo z enega sveta na drugega in so sposobne, kakor vemo, da vzdržijo
v pogojih, ki so za vsako drugo obliko življenja smrtonosni. Sila, ki prenaša klice, je pritisk svetlobe, ki ga je nesporno dokazal z dolgo vrsto sijajnih in bistroumnih poskusov veliki ruski fizik P. N. Lebedev (1865. do 1912.) v prvem desetletju našega stoletja, žarki sončne luči pritiskajo na zemeljsko površino s silo 0,5 mgr na 1 m3 (na samem Soncu je njihov pritisk skoraj 3 mgr na 1 cm3). To je dovolj, da nastane gibanje klic in spor. Sončni žarki najlaže potegnejo s seboj delce s premerom 0,00015 mm (15 stotisočink milimetra), premer mnogih spor pa je 0,0002 do 0,0003 mm, so pa še manjše spore. Močni dvigajoči se zračni tok (n. p. pri vulkanskem bruhanju) odnese take drobcene delce v višino 100 km. Električni naboji, ki niso redid v teh višinah, mečejo delce (tudi spore) izven meja atmosfere, v.vsemirski prostor.
Spore bakterij
Tako začenjajo naši živi delci svoje potovanje in se oddaljujejo od Zemlje in Sonca z ogromno brzino. Arhenius Je izračunal, da bi spora, ki odleti z Zemlje, že čez
20 dni presekala Marsovo pot, čez 68 dni pride do Jupitra, cez 14 mesecev zapusti Sončni sistem in čez 9069 let pride do najbližje zvezde v ozvezdju Centsvra. Prilagodljivost življenja je ogromna. Po mnenju Arheniusa nas stoletja in tisočletja ne smejo motiti. Zrno obdrži desetine let sposobnost klitja. Isto velja tudi za klice nižjih organizmov. V pogojih medplanetnega mraza, ki ustavlja vse procese, so ti roki nedvomno daljši.
Do Arheniusa so pristaši večnosti življenja smatrali za prenašalce življenja meteore. V taki naivni obliki teorija »kozmozoizma« (tako so jo takrat imenovali) ni mogla vzdržati kritike. Meteori so odkruški nebesnih teles. Skoraj neverjetno pa je, da bo razpadel na meteore velik, z živimi bitji naseljen planet. Nihče ni videl, da bi Zemlja »bombardirala« medplanetni prostor. Morda se drobijo na meteorske roje kometi, neživi skladi manjših nebesnih teies (kakor so tista, ki v množicah krožijo po vsemirskem prostoru med krožnimi potmi Marsa in Jupitra iu imajo v premeru samo nekaj kilometrov).
Tam ni In ne more biti življenja. Pa tudi, če tega ne sprejmemo, nastane vendar vprašanje, kako si je možno predstavljati, da meteori prinašajo na Zemljo svoje popotnike nepoškodovane? Ko se meteor zareže v atmosfero z večjo brzino kakor puškina krogla, se namreč razžari in v tem žaru mora poginiti vsako življenje, življenje se ne more skriti v notranjost meteorja. Zgradba k nam priletelega »nebesnega kamenjan spominja na sestav globinskih zemeljskih plasti. Meteoriti so celi kosi podobnih plasti. Njihova notranjost se ni nikdar več »odprla«, odkar se Je oblikovala snov, iz katere so sestavljeni.
Potemtakem bi se mogle klice življenja prilepiti nanje samo od zunaj in bi pri letu hitro zgorele skoz atmosfero.
Vendar pa se Je Arheniusova teorija zdela nekaj časa neranljiva. Pravljično potovanje na sončnih Ž2rkih ni grozilo popotnikom z nobenimi posebnimi nevarnostmi.
Urejuje uredniški odbor. Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/II. - Telefon uredništva In uprave štev. 55-22 do 55-26 telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23. - Tiskarna »Slovenskega poročevalca« - Odgovorni
ureaniK cene Krsnjc