No. 219 Ameriška Domovi ima AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1963 SLOVCNIAN MORNING N6WSPAPGR 5TEV. LXI — VOL. LXi Puisne države le »oljne braniti Berlin Ameriška javnost ne verjame dosti v dobro voljo Sovjetske zveze v mednarodni politiki. Washington, d.c. — skie- fiitev dogovora o končanju pre-skušanja jedrskega orožja je Obudila povsod upanje, da bo rtlrzla vojna popustila in da bo ^Vet lahko malo lažje dihal, ko 60 nevarnost vojnega spopada Xtnanjšana. Dogodki zadnjih "dnov tega upanja v Evropi hišo premočno omajali, v Ame-r^> pa ga niso mogli, ker de-ihhsko ni bilo nikdar posebno hiočno. .*■ Harrisova družba za ugotav-lanje javnega mnenja v Zdru-fjnih državah je dognala, da v haši deželi Hio Hruščeva verjame v resnično po svetovnem /l'ru le 23 odstotkov ljudi, med em ko jih je 63 odstotkov prebičanih, da dejansko Sovjetska 2veza svoje politike ni bistveno Premenila, ampak je ubrala le I rPgo taktiko. Okoli 15 odstot-°v povprašanih ni imelo o tem vPrasanju jasnega mnenja. Pomirljivo politiko predsed-ba Kennedyja do Sovjetske 2Veze in ostalega komunistične-sveta odobrava preko štiri one vseh Amerikancev, prav ’Ko pa jih je voljno sprejeti °brambo Zahodnega Berlina Aojno. če bi ne bilo druge i°N za njegovo rešitev. Ameri-^aPci na splošno želimo mir, to-VtSrno Popravljeni tudi upora-orožje, če bi bila svoboda f 'Tih delov svobodnega sveta ^Po ogrožena in z njo bistve-°(koristi naše dežele. To je u-jj0 °vil Harris pri svojem zad-^ T povpraševanju javnega bPenja. ^ rešitev v ^Hrnem delavsiesu fedeiu Pred-George Mea- NEW YORK, N.Y. nydnik AFL-CIO 4pv° v poročilu za konvencijo ]0v 'CIO predložil 35-urni de-Sr 1 Wden kot na.jboIj uspešno n0 tStv° za odpravo brezposel-pr ln težav v boju za civilne tei r» I-i t r 01 ^ i H! Tl__1. 1 • ! ~ “ --O ■ 1 ■ " i ,, Ijen s taktiko Hruščeva in močno ter glasno protestira, toda tinske Amerike za kritje primanjkljaja v državnem proračunu ali v zunanjetrgovinski plačilni bilanci. Sen. (Morse, ki da se pa še ugotoviti, koliko ga je. umrli v Sloveniji. Pogreb bo iz (vernega Vietnama, ker tovarne °b nimajo ne surovin ne rezervnih Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ustnih v cerkev sv. Vida, kjer bo delov za polomljene stroje. Pre-'[v1 i.c\ cere renutno ne uživa podpo-PreH Grn°* pomešanega '.cm. Najvišja temperatura leto, takrat pa ni. Zato je treba ne more pozabiti in ne gre Ken- j° je podedoval od Johnsona in je zelo dobro zapisan pri vodi že sedaj zvaliti odgovornost na par senatorjev in kongresnikov, da ne bodo prizadeti vsi kapitol-ski politiki. Tarča napadov sta postala predsednik predstavniškega doma McCormack in voditelj demokratskih senatorjev Mansfield. Oba sta po tradiciji odgovorna za zakonodajni postopek, letos je njuna odgovornost tem večja, ker Kongres ne bo dovršil svojega dela. McCormack ima nekaj izgovora v dejstvu, da v predstavniškem domu vladajo že od nekdaj predsedniki posameznih odborov, ki sedijo na svojih me- telju republikanskih senatorjev Dirksenu. Z njim se skoraj nedyju nič na roke. Da opravi- ki je Johnsonu zbirala vse poči svoje stališče, se sklicuje na datke o senatorjih in njihovih to, da ima Kennedy itak dobre željah, ciljih in težavah. Tako! več posvetuje kot z demokrat-zveze s predsedniki odborov in je Johnson zmeraj vedel, kje'skimi senatorji. Mansfield je da hi torej treba, da bi McCor- ZLdi čevelj vsakega senatorja,! tudi preveč zaupal bivšemu taj-mack posegal v te odnose. Ken- demokrata in republikanca. Za1 niku demokratske senatne ve-nedy se s tem ne strinja, toda vsakega je imel primerno po-'čine Bakerju, ki ga je ravno molči, ker mu kaj drugega ne toč, ako ga je senator ubogal,' sedaj spravil s svojimi pusto-kaže. Oba pa zamolčita glavno vsakemu je znal učinkovito na- lovščinami v precejšnjo zadre-dejstvo. McCormack ni kot je gajati. ako mu je nasprotoval.1 go. bil njegov predhodnik Sam Mansfield nima nobenega Senat je torej brez pravega Rayburn. Rayburn je bil res vo- smisla za tako gibčno in “po- voditelja. Dokaz zato smo doži-ditelj predstavniškega doma po slovno” politiko. Ne drži stikov veli ravno te dni. Imenuje se: svojem osebnem vplivu, kar pa z važnimi senatorji, se ne po- divja debata o zakonu o pod-McCormack ni. Zato je Ray- svetuje z njimi o važnih poli-1 piranju tujine, ko je vsak sena-burn lahko dosegal, česar Mc- Hčnih potezah; se rajše zanaša tor trdil in predlagal svoje brez Cormack ne more. na slučajne razgovore s tem ali dozira na senat kot celoto. kjer je življenje cenejše, in se posveti vzgoji svojih otrok, kajti “v Ameriki ni trenutno zanjo ] nobenega posla”. Obveljala bo najbrže nadško- j fova beseda, kajti na njegovi j strani sta čas in denar, ki ga; Mrs. Nhu nima preveč. O cenah in trgu so se domenile NEW YORK. N.Y. — Velika porota je spoznala štiri velike industrijske družbe za izdelovanje umetnih gnojil krive kršenja zakona o trustih, ker so se domenile o cenah in si razdelile trg. Zvezde repatice so še zmeraj uganka za astronome WASHINGTON, D.C. — Le malokdo ve, da imamo tudi zvezde repatice, ki mahajo z repi. Med njimi je najbolj znana repatica z imenom Burnham 1960 II, ki se pokaže vsake štiri dni. Njen rep se premika na levo in desno in ima še to posebnost, da se pri tem deli v dva dela, ki se potem zopet v rednih presledkih združita. Posebna znamenitost so repatice, ki jih lahko vidimo pri belem dnevu. Najbolj znana je med njimi Haleyeva repatica, ki se pokaže vsakih 76 let. Prihodnjič jo bomo videli 1. 1986. Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Sovjetske oblasti so pred nekaj dnevi zaprle ameriškega profesorja C. Barghcorna z univerze Yale, strokovnjaka za vprašanja Sovjetske zveze, ki je prišel sem na obisk v preteklem oktobru. Rusi trdijo, da je vršil vohunske posle. Ameriško poslaništvo je zahtevalo od ruskih oblasti pojasnilo in možnost razgovora s prijetim, pa doslej še ni dobila odgovora. BEJRUT. Lih. — Vojaška letala so napadla predsedniško palačo v Bagdadu, kar kaže, da naj bi prišlo do upora proti vladi socialistične Baath stranke. — Podrobnejših poročil še ni. WASHINGTON, D.C. — Prihodnjo sredo se bodo na Havajih sestali obrambni tajnik McNamara, načelnik skupnih glavnih stanov gen. Taylor ter poslanik H. C. Lodge in gen. Harkins, da sc pomenijo o položaju v Južnem Vietnamu in o načrtu za pospešen boj proti rdeči gverili. SHEEIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER IS, 1963 Ameriška Domovina * I C- .MO /vil 6117 St. Clair Ave. — HEndenon 1-0628 — Cleveland 8, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 219 Wed., Nov. 1.3, 1963 Italijanska vladna kriza Italijanska politika se odlikuje po tem, da se politične stranke ne drže prepogosto svojih načel. Kadar se jih pa, jih vzamejo zares. Italijanska politika je bila 1. 1870 ob rojstvu sedanje Italije v rokah raznih naprednih in narodnih strank, ki so imele monopol v rimskem parlamentu. Skušale so ga do prve svetovne vojne držati na ta način, da so bojkotirale vse druge politične struje. Ko je 1. 1892 poslala socijali-stična stranka svoje prve poslance v parlament, so jih na predni in narodni parlamentarci gladko bojkotirali. Soci-jalisti so se maščevali tako, da so sklenili, da z italijanskimi meščanskimi strankami načelno ne bodo sodelovali. Ko so začetkom tega stoletja prišli tudi poslanci italijanske ljudske stranke v parlament, so jih bojkotirale tako napredne in narodne kot socijalistična stranka. To je omogočilo zmago fašizma po prvi svetovni vojni. Socijalisti so dosledno stali na svojem stališču ves čas do zadnjega meseca. Le v letih 1943-47 so napravili izjemo, takrat je bila Italija v vsakem oziru v izrednem stanju, gospodarskem, političnem in socijalnem. Druga izjema so takoimenovani SaragaSovi socijalisti, to je mala skupina desničarskih socijalistov, ki se načeloma ni izogibala nobeni povojni koalicijski vladi, ako je mogla zlesti vanjo. Glavna socijalistična stranka, to je Nennijevi socijalisti, so pa ostali zvesti svojemu načelu celih 71 let. Ko so po vojni meščanske stranke zopet načelno odklonile vsako sodelovanje s komunisti, so se Nennijevi socijalisti rajše odločili za tesno povezanost s komunisti, samo da so varovali svoje načelno stališče, da z desničarji v nobeno koalicijo. Desničarji so pa po njihovem mnenju vsi, ki niso komunisti. Nennijevi socijalisti so torej zapusflili politično linijo, ki so ji bili zvesti nad 7 desetletij. To je končno tudi za italijansko politiko ne mala senzacija, obenem pa tudi hud glavobol. Če hočejo namreč danes sodelovati s krščanskimi demokrati, zakaj ne bi tudi z drugimi strankami na desnici, ako bi krščanska demokracija kdaj razpadla v več političnih skupin, kar je seveda samo možno, ne pa pod današnjimi okolnostmi verjetno. Glavobol za italijansko politiko se izraža v trenutnem položaju obeh glavnih sredinskih strank v rimskem parlamentu. Krščanska demokratska stranka ima tam 260 poslancev, Nennijevi socijalisti pa 87, koalicija bi torej imela 347 poslancev, torej kar čedno in stalno večino. Režim, ki bi se opiral na tako večino, bi lahko mirno izvajal svoj političen program. Toda številke so včasih goljufive, šele analiza jih postavi v pravo luč. Krščanska demokracija ima res 260 poslancev, toda niso to strnjena politična skupina. Je med njimi toliko struj, da se celo te delijo na leve, sredinske in desne. V vsaki struji je drug gospodar, zato imena Scelba, Pella, Fanfani, Moro itd. ne pomenijo samo političnih veljakov, ampak tudi voditelje struj v okviru stranke. Sloge ni prave ne med strujami ne med njihovimi voditelji, zato mora vodstvo stranke vedno plesati med željami, cilji, pa tudi intrigami posameznih skupin in biti veselo, ako more dosegati začasne kompromise. Med veljaki stranke seveda niso zmeraj vsi na vrhu. Trenutno na primer sta Fanfani in Moro tista dva krščansko-demokratska veljaka, ki se okoli njih vrti vsa dnevna politika. Oba bi rada postala predsednika v novi koalicijski vladi, ki jo napovedujejo med krščansko-demokratsko in levo socijalistično stranko. Oba se potegujeta za simpatije posameznih skupin v okviru stranke. Simpatije pa še ne pomenijo zvestobe, to pa je lastnost, ki jo ne spoštujejo tudi krščansko-demokratski politiki. V stranki torej trenutno nihče ne ve, kdo od obeh bo ostal na vrhu. Morda se bo razvoj krize zasukal tako, da pride na vrh neki tretji, ki čaka v ozadju. Jasnejši je položaj v stranki levih socijalistov. Tam ima Nenni glavno besedo, toda ni neomejen gospodar. V strankinem glavnem odboru je zanj le 60 socijalistov, 40 jih vleče pod vodstvom sodruga Vechiettija na levo v smeri proti komunistom. Pa tudi 60 Nennijevih pristašev ne tvori strnjene skupine. V njej je kakih 19 socijalistov, ki jih vodi podpredsednik stranke Lombardi. Ta drži z Nennijem, toda ne dere za njim čez drn in strn. Lombardi je torej v glavnem odboru jeziček na tehtnici, ki ima izredno velik vpliv na Nennija in njegovo politiko. Vsaka koalicijska vlada bo torej morala imeti najpreje njegov blagoslov, ako-ravno je formalno podrejen Nenniju. Nenni ima torej težave v svoji stranki in te ne bodo majhne, kajti Lombardi stavi hude pogoje za koalicijsko vlado, Vechietti pa še hujše. Nenni bo že moral sprejeti te pogoje, drugače je pa s krščansko-demokratskima veljakoma Fanfanijem in Moro-jem. Kdo od obeh jih bo hotel in mogel sprejeti? Moro jih zadnjič ni hotel, na Fanfanijevo kandidaturo pa takrat stranka ni pristala. Zato je vodstvo prehodne vlade dobil Leone v roke. Nenni bo torej mandatarje krščanskih demokratov do neke mere lahko izigraval. Osebno je gotovo najbolj vnet za Fanfanija, toda Fanfani ne vživa v vrstah lastne stranke in ostalih desničarskih politikov toliko simpatij kolikor pri Nenniju. To je glavna ovira, da kriza ne bo hitro rešena. Morda se bo zvijala kot morska kača, morda bo polna dramatskih dogodkov in prizorov. Morda bomo slišali celo grožnje z razpustom parlamenta, česar se vsi poslanci bojijo. Končno se bo pa vendarle rodil kompromis, ki ga bo italijanska politika dobila takega, kot ga zasluži. Blagoslovitev ogelnega kamna sestrske hiše pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. — V nedeljo, 10. nov., ob 11. dopoldne je msgr. Thomas J. Murphy, dekan severovzhodnega dela naše škofije, blagoslovil ogelni kamen novega sestrskega doma pri župniji sv. Vida. Asistirali so mu msgr. Alojzij Baznik, sveto-vidski župnik, in vsi dnašnji trije kaplani pri Sv. Vidu: Jošt Martelanc, Rajko Hobart in Anthony Muzik. Poleg cerkvenih mož župnije sv. Vida so blagoslovitvi prisostvovali še John J. Kovačič, naj višji federalni uradnik slovenskega porekla v Clevelandu, Avgust Pryatel, predstojnik mestnega sodišča v Clevelandu, Edmund Turk, clevelandski mestni občinski odbornik Edi Kovačič ter vrsta drugih odličnikov našega rodu. V velikem številu so prisostvovale blagoslovitvi tudi sestre notre-damke, ki že 61 let poučujejo svetovidsko slovensko Ijudsko-šolsko mladino. Navzočna pa je bila seveda tudi velika množica svetovidskih župljanov. Sam blagoslov ogelnega kamna je bil zelo slovesen. Med slovesnim pritrkovanjem se je razvil veličasten sprevod s križem na čelu iz župnišča. Poleg duhovščine in cerkvenih mož in odličnikov sp bili v njem še naši domači katoliški vojni veterani z zastavo kot tudi številna družina skavtov naše fare z vsemi emblemi svoje organizacije. Med predpisanimi obrednimi molitvami je dekan msgr. Th. J. Murphy vzidal v ogelni kamen spominsko listino, ki vsebuje imena današnjih nosilcev cerkvenih in svetnih oblasti v državi, odn. v Clevelandu ter posebej še v župniji sv. Vida. Listina je vložena v posebno bakreno škatljo, da je zob časa najbrž nikoli ne bo razjedel. V n.iej Je posebej tudi listina z imeni vseh onih darovalcev in darovalk kot tudi organizacij in ustanov naše župnije, ki so za zgradbo nove sestrske hiše prispevali po sto ali več dolarjev. Dalje je vanjo vloženih tudi nekaj današnjih ameriških novcev kot med drugim tudi petkov izvod našega lista in pa Ameri-kanski Slovenec od preteklega tedna. Po opravljenem obredu je dekan Th. J. Murphy imel kratek nagovor, v katerem je zlasti po-hvalil svetovidsko župnijsko skupnost; za njim pa se je z nekaj besedami zahvalil svojim župljanom župnik msgr. Alojzij Baznik obenem s prošnjo za še nadaljnjo pomoč, saj dolg za novi sestrski dom še ne bo tako hitro in lahko poravnan. Novi sestrski dom, ki stoji na oglu 61. ceste in Glass Avenije, bo gotovo služil v ponos slovenski senklerski naselbini. Je to enonadstropna stavba s pro- je bila Leo W. Schmidt Co. Prvotno je bilo predvideno, da bo novo poslopje veljalo $150,000, sedaj so pa stroški narasli že na $170,000, pa bodo najbrž še nekaj, preden bo dom vsestransko opremljen in urejen za udobno bivanje v njem. V sestrski kapeli je predvidenih 28 sedežev za sestre, stanovanjskih prostorov zanje pa bo v hiši pripravljenih le za 17 sester, kolikor predvidevajo, da jih bo rabila v prihodnje naša svetovidska župnijska ljudska šola. Sodimo, da je prav, če ob svojem poročilu o blagoslovitvi ogelnega kamna pri novi naši župnijski sestrski hiši, ponovimo željo tistih sloven, staršev učencev svetovidske ljudske šole, ki ne obvladajo v zadostni meri angleškega jezika, naj bi bilo med sestrami, ki vzgajajo in poučujejo njihove otroke, tudi nekaj takih, ki bi razumele slovenski jezik, da bi se ti starši mogli z njimi lahko v svojem jeziku pogovoriti v zadevi vzgoje svojih otrok, zlasti še ker vemo, da je med sestrami notre-damkami takih učiteljic več. Janez Sever Teden katoliške vzgoje Cleveland, O. — Ta teden od 11. do 17. novembra je teden katoliške vzgoje v clevelandski škofiji. Ognoyne šole so bile odprte na ogled javnosti prejšnjo nedeljo (10. nov.), višje šole bodo pa odprte prihodnjo nedeljo (17. nov.). Ali se zavedamo pomena katoliške šole in vzgoje? Doma na splošno katoliških šol nismo imeli. Imeli smo samo katoliške šole za dekleta, ki so jih vodile uršulinke v Ljubljani, Mekinjah pri Kamniku in v Šmihelu na Dolenjskem. Slovenija je katoliška dežela, to se pravi, da je večina (99%) prebivalstva katoliška. Učitelji po šolah so bili katoličani in dvakrat v tednu so duhovniki poučevali verouk tako v osnovnih šolah, kot v gimnaziji in strokovnih šolah. Če bi kdo sedaj istovetil a-meriško šolstvo po nekdanjih razmerah v Sloveniji in mislil, da je tu javna državna šola (Public school) prav tako dobra kot katoliška šola, bi bil v veliki zmoti. V Ameriki imamo mešanico narodnosti, različne jezike in vsemogoče vere. Država po svoji dolžnosti skrbi za svetno vzgojo prebivalstva. Učitelji teh šol po večini niso katoličani, pa če bi tudi bili, ne smejo v šoli niti opravljati kake molitve ali 1 razlagati učencem kake verske 1 ali moralne nauke, še nam je v spominu prerekanje glede molitve v šoli, ko je končno naj višje sodišče v državi pojasnilo, da po ameriški zvezni ustavi v javnih šolah ne smejo moliti. Vsled takih razmer morajo žičnico na Sv. goro bodo obnovili Na Sv. goro prihaja vedno več romarjev, čeprav jugoslovanske oblasti te imenujejo turiste in izletnike. Ljudje prihajajo in gostilne in prenočišča, ki imajo od romarjev največ dobička, pritiskajo na to, da bi se na Sv. goro obnovila žičnica, ki so jo partizani med drugo svetovno vojno pognali v zrak. Prejšnjo žičnico je zgradilo podjetje Ribi iz Gorice. Tudi sedaj se je ponudilo, da žičnico obnovi, seveda pod določenimi pogoji. V glavnem bo podobna prejšnji, le postaja bo umaknjena še bolj pod hrib. Pri vrhnji postaji bodo postavili hotel za 50 gostov. Njegova gradnja bo predvidoma stala 300 milijonov dinarjev. Če pojde vse po sreči, bo nova žičnica v dveh letih že v obratu. Pomoč Skoplju Slov. kmetij sko-gospodarska zveza je nabrala za ponesrečence potresa v Skoplju 10,927,000 lir in okoli 32 ton obutve in o-bleke, zdravil in zdravstvenih instrumentov. Tržaški Srbi za Dionizija Srbska pravoslavna cerkvena občina v Trstu se je izrekla za pravoslavnega škofa Dionizija, ki je do zadnje cerkveno-uprav-ne reforme srbske cerkve v Ameriki in Kanadi bil nesporni verski poglavar Srbov v Združenih državah in v Kanadi. Od leta 1921 Je bila tržaška srbska cerkvena občina podrejena neposredno patrijarhu v Beogradu. Šolo v Doberdobu bodo preuredili Krajevni občinski svet je dve učilnici in namestili v celi centralno kurjavo. Celotna popravila in preureditev bodo stala 19 milijonov lir. Slovenski šolski vrtec sredi Trsta Tržaška občina je ugodila zahtevi Slovencev in ustanavlja slovenški otroški vrtec v središču mesta. Učiteljice in otroške vrtnarice so zbrale podpise 20 staršev slovenskih otrok, ki bodo obiskovali ta slovenski otroški vrtec. Slovenski listi pozivajo slovenske starše, ki žive v mestnem središču, naj prijavijo svoje otroke, da bo mogel slovenski otroški vrtec v središču mesta skoro začeti z rednim de-lom. J ■ , ( J! Stolica za slovenski jezik v Padovi Na znameniti univerzi v Padovi je bila ustanovljena pretekli mesec stolica za slovenski jezik in književnost. Odslej bo poseben profesor razlagal slušateljem univerze lepoto in bogastvo slovenskega jezika. Profesorsko mesto je bilo poverjeno prof. dr. Martinu Jevnikar-ju, ki že vsa povojna leta poučuje na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Za stalnega lektorja za slovenski jezik na univerzi v Ne-aplu je bil imenovan nedavno dr. Božo Radovič, profesor na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Msgr. Anton Sancin — 25 I'et škof v Trstu Na praznik sv. Justa 3. novembra letos je poteklo 25 let, odkar je bil za tržaškega škofa imenovan msgr. Anton Sancin. Srebrni jubilej škofovanja msgr. A. Sancina so zelo slovesno praznovali. Posebej so sklenil preurediti šolo v Dober- mu k srebrnemu jubileju česti-dobu, ki že davno ni več odgo-^tali tudi slovenski verniki, varjala potrebam časa. Zgradbo' Zhor “Gallus” peša Zbor “Gallus” se mora ohra- bodo razširili, da bo dobila še z dne 29. oktobra 1963 piše nek-'čejo za seboj v brezno. Cim viš-do: “Eden mojih profesorjev je je stoje, tem več škode narodu dejal, da je v današnjem času; napravljajo. Laična šola je zla- v , m j i (katoliški starsi pod — smrtnim celjem na 61. cesto. Nad glav-I , v.,: ,. . , v, . grehom — pošiljati svoje otro- n i m n rt m nnci anrflevcLri ti a _ • v ° ke v katoliške sole. Ako otroci nim vhodom nosi angleški napis St. Vitus Convent, nad tem pa je vzidan emblem notredamske sestrske družine. V traktu ob Glass aveniji je sestrska kapela. Vse poslopje je podzidano. vatno Streho ima ravno. Stilno se skla-1 rah da s sosedno cerkvijo sv. Vida katoliških staršev iz upravičenih razlogov ne morejo pošiljati otrok v katoliške šole, morajo otroci obiskovati verouk pri-oziroma pri svojih fa-dijaki nekatoliških “colle- gov’ pa se morajo vpisati v in njenim župniškim poslopjem. “Neuman Club”. Ali je morda zahteva Cerkve ! v ZDA pretirana, ko nalaga gradbenega podjetja Stickle and staršem, da pošiljajo svoje otro-Associates; generalni kontrak-1 ke v katoliške šole? Poglejmo! Načrti za novi sestrski dom so i bili napravljeni po arhitektih I tor, ki je vse delo opravil, pa| V “Cleveland Press” časopisu giobje padajo in še druge vle- znanost nadomestila vero in da mora študent pozabiti “staromodno vero”. — Kakšna škoda je takle pouk za mladega človeka, si vsak lahko predstavlja. Dijak, ki študira v “collegu” ali na univerzi — tudi katoličan — bo z ozirom na današnji razvoj znanosti in razpoloženja profesorjev zgubil vero, ako sporedno s svetnim študijem ne poglobi študija vere in študija o Bogu. Visoko znanje svetnih znanosti in versko znanje o-snovne šole se ne moreta skladati. Sporeden študij svetnih znanosti in verske poglobitve pa nudi samo katoliški “college”. Sporedno z gornjo izjavo profesorja nekatoliškega “collega”, da je znanost nadomestila vero, je tudi življenje dijakov na ne-katoliskih “collegih”. Naj spomnimo samo na članek v Ameriški Domovini” pod naslovom “Spolne orgije na visokih šolah Združenih držav Amerike”, ki je izšel v št. 215 od 7. nov. 1963. V “Cleveland Pressu” od 7. nov. 1.1. piše neki študent: “Po graduaciji v “collegu” je moj prijatelj zgubil vero.” Večkrat se čudimo, kako je mogoče, da je marsikaj narobe v ameriškem javnem življenju: v politiki, v gospodarstvu, na kulturnem polju, ne pomislimo pa, da je vse to sad današnjega akademskega študija. Veliko dijakov zgubi vsako vero in so popolni ateisti, ko končajo svoje visokošolske študije. Ko pridejo na odgovorna mesta, vedno sti nevarna za katoličana, ker lahko ta zgubi dediščino svojih staršev — milost prave vere. Kadar stopa naša mladina v “college”, je naša dolžnost, da se prepričamo, če bo za dijaka n e k a t oliškega “college-a” poskrbljeno za njegov verski pouk in za izpolnjevanje verskih dolžnosti. Tudi za študenta veljajo Kristusove besede: “Kaj pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi!” A. B. IZ NAŠIH VRST Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Ker mi bo v kratkem potekla naročnina, Vam priloženo pošiljam denarno nakaznico za nadaljnje leto. Obenem Vam želim mnogo uspeha in dosti novih naročnikov. Vas naj lepše pozdravljam! Anton Stih London, Ont. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam denarno nakaznico za naročnino za leto 1964. Dnevnik Ameriška Domovina nam je najbolj všeč od vseh, kar jih poznamo. Imam le en pomislek, da je včasih premalo odločen do nasprotnikov resnice. Iskrene pozdrave uredništvu in vsem bralcem tega našega dnevnika. Roman Trglavcnik niti, je zapisal nedavno “Primorski dnevnik”, glasilo titov-cev na Tržaškem in Goriškem. Vprašanje je le, kako naj bi bilo to doseženo, pripominja k temu “Katoliški glas” v Gorici. S svojimi devetimi pevci, s katerimi je nastopil na “uspelem” otvoritvenem večeru titovskega Ikluba, se menda res ne more ponašati. Vemo sicer, da je v tem sedaj precej skromnem zboru nekaj dobrih sil. Dobro bi bilo, da bi te pevske sile nadaljevale s petjem, toda ne le na raznih prireditvah AFŽ (Antifašistične žene) in podobnih slavjih, ampak da bi res delovale za našo slovensko kulturo, ki sloni na naši lepi in vekoviti tradiciji katoliške vere, narodnosti in demokratičnosti, ne pa na marksizmu in ateizmu! — Tako zaključuje svoje pripombe “Katoliški glas”. Kulturni večeri na Goriškem Odkar imajo goriški Slovenci lepe prostore v novem Katoliškem domu, je odstranjena velika ovira, ki je dolga leta občutno motila kulturno delo. Poleg številnih in dobro obiskanih prireditev prirejajo katoliške organizacije v Domu tudi kulturne sestanke, med katerimi so za širše občinstvo pomembni zlasti kulturni večeri. V tej jesenski sezoni so že imeli svoj prvi večer in sicer v spodnji dvorani, v kateri je prostora za 150 ljudi. Predavanje je imel pater Anton Koren, D.J., iz Rima o sv. Cirilu in Metodu, kar je osvetlil še v lepimi skioptič-nimi slikami. Pogreb župnika Muniha Pri Sv. Luciji ob Soči s° prejšnji mesec ob asistenci 55 duhovnikov pokopali bivšega šentviškega župnika Cirila Muniha. Dopolnil je 70 let in je bil markantna osebnost med primorskimi duhovniki. Služboval je najrajši na Tolminskem, a nekaj let tudi v Vipavski dolini. Povsod je bil zelo priljubljen. O njem je zapisano, da je bil mož, ki se je v njegovi družbi vsak dobro počutil; vedno ja bil dobre volje, velik optimist, veder. Bil je prijatelj gora, izboren pevec in vnet za dušno pastirstvo. Napisal je tudi vrsto dobrih črtic o grozotah prve svetovne vojne ob Soči. Na Tržaškem 2,160 slovenskih šolarjev Na Tržaškem imajo Slovenci kar dobro razvito šolstvo. Delujejo vse vrste šol od ljudskih preko strokovnih do višjih razen univerze. Tudi šolsko vodstvo in nadzorništvo je v slovenskih rokah. Več težav imajo s šolskim zakonom za manjšino, ki je sicer že od vlade potrjen, vendar še ni stopil v voljavo. Letos so vpeljali v srednje šole reformo, po kateri bo vpeljana večja enotnost, kar bo seveda vplivalo na ojačenje srednjih šol na podeželju. V prve razrede enotnih srednjih šol na Tržaškem je bilo letos na novo vpisanih okrog 260 dijakov. Na vseh srednjih šolah (enotna šola, nižja gimnazija, licej, učiteljišče, trgovska akademija) je bilo vpisanih 1,100 dijakov; p°' leg tega pa obiskuje tržaške snovne šole nekaj nad 1,000 trok. V Italiji otrok ni treba posebej prijavljati za slovenski pouk. * Tudi na Goriškem so z oktobrom začeli s šolskim poukom-Slovensko področje Goriške je po priključitvi večjega dela k Jugoslaviji razmeroma majhn0 in obsega poleg mesta le tri občine. Zato je tudi število študentov manjše v primeri s Tržaško. V prvi razred enotne šole je vpisanih 87 učencev, na nižji gimnaziji pa 53 dijakov, dočim je na strokovni šoli Pr^' javljenih 71 dijakov. Višje srednje šole bodo zopet združene pod šolsko streho v Ul. Groce! na gimnaziji in v liceju je 58 študentov, na učiteljišču pa 22-Tako obiskuje letos na Goriškem srednje šole 271 slovenskih dijakov. ■S^tfRTaiTA DDUTOTTO p S. FINŽGAR: STRICI KONEC. Po opravljeni pogrebščini 80 bili vsi s Podloga zbrani v hiši. Maruša in štefa tudi. Gašper je bil strt, da se je smilil vsakemu, ki ga je posedal. Oče je naenkrat klo-fi'l. Glava se mu je povešala na prsi, zamišljen je hodil po sobi. Vsi so molčali in vsi so bili kakor na trnju. Maruša, ki se J> še ni godilo bolje kot za Gospodinjstva Lucijinega, se Je še venomer usekavala, Štefa je bingljala z nogami in Plašno gledala po sobi. V vseh srcih je bila ena mi-Sel. Toda nikogar ni bilo, da hi bil izpregovoril pravo besedo. “Ah, kako je dolgčas!” je Naenkrat vzdihnila štefa, ki je tolikanj prečebljala z Lucijo. Boltežar je zakašljal, Gaš-P6*1 se ni genii, oče pa je ho-'lil in hodil po sobi. Ko ni bilo molka ne konca 116 kraja, je Mihor vstal s klo-Pi pri peči in suho povabil brata: “Boltežar, iti bo treba.” Tedaj je planila štefa k hKhorju in ga pritiskala nazaj klop: “Nikamor ne pojdeta! Ne ^eta! Ah, ko je tako dolgčas!” Mihor je res sedel nazaj, ^tefa se je vrinila med oba brata na klop in ju držala za roke: “Nikoli več vaju ne opustim. —Pri nas bosta. Kaj lle> oče, da ne smeta stran?” šimen je hodil in hodil. Tedaj se je oglasila Maruša; “Gašper, tak blekni no! Ali J1' že dovolj nesreče in puščobe na Podlogu? — Oh, ti mo-k^ki, kakšni ste.” Maruša je zajokala in med Jokom neiskreno grozila: “še Jaz .— prav gotovo — še jaz Poberem cunje. Ko ste takšni! ' Oh, Lucija, ki si pri Bogu, ‘sProsi jim, da spregledajo.” Zajokala je glasneje in z hjo vred štefa, ki ni spustila lok bratov in jih je krčevito tiskala. Gašper je vstal, se obrnil v °kno in si brisal oči. Prav na srca, pod vsemi podrtina-se je dvigala beseda, ki je Ma živa ves čas. Rila je kvi- šk ler u> s strašansko muko, dok- sc ni prekopala skozi vse s hripavim glasom fp se je Gašper sunkoma okre-od okna, se obrnil k bra-toma in lzrekel: "Ostanita!” Jok je utihnil, očetu je za-‘ a'a noga pred oknom, skozi Ptero je zrl po poti, ki so n J oj odnesli Lucijo. Nemo lS() PNsluškala srca, ki so bila Vsa razbolela. “P . *a se domenimo! Ali ne, 'bor?” se j6 z boječim gla-SOrn izdal Boltežar. Vsi so zdaj vedeli, da so ^’e(3 sodbo. In sodnik — oče ^ Je stal ter gledal skozi ok-0- Tesna skrb je razganjala pSem Prsi. Pridržavali so sapo. e 0 ura, ki so jo ustavili ob Pcijini smrti, še ni tiktakala. SoCe J® privzdignil pleča. Vsi j čutili, da se zdaj okrene razsodi. In res se je z des-ramo napol obrnil po hiši, J0 Je hitro umeknil in šel . oboko po sapo, da je zašu-e<«° .sb°zi nosnice: gj Ni8I*o se domenili, ko sta Pet tre^a se nam nb če osta-p f' Kdor Je naš, ve, kje je °g in Podlog bo vedel UM d°vkonca dni.” skaiarU^a Je °d vese^Ja zajav- v i kakor sem vero- P,a a’ tako je; v nebesih si. Cud®že delaš.” štefa je poskakovala pred bratoma in ju držala za rokave, vsem pa je zdrsnila strašna teža s src. Nekaj let je preteklo. Oče šimen si je zgradil na solnčni strani hišo za kot na poslednja leta. Pa ne samo sebi. Vsem trem sinovom je sezidal sobice. Vse drugo je teklo z delom iz dneva v dan, samo Štefa je rastla in gospodinjila in je bila kar naenkrat pod vrhom. Ko je šimen začutil, kako mu drsa poje in pripeva k pogrebu, je sklical sinove: “Sedaj je zadnji čas. Odločite se, kdo prevzame Podlog. Jaz ne morem več.” In je izpregovoHl Gašper: “Enkrat sem ljubil, enkrat pretrpel to strašno smrt. Ne bom nobene več, razen svoje.” In je izpregovoril Mihor, že nekaj let samouki živinski zdravnik za vso soseščino: “Nikoli nisem maral žensk, saj veste. Kaj bi potlej ril v trpljenje.” In je izpregovoril Boltežar, hišni kovač in sodar: “Postarali smo se. V kuhinji je tista, ki je zrela za zakon in za Podlog.” Vsi so se veselo spogledali, samo oče je še pomolčal. Nato pa je razsodil: “Prav imaš. Naša je, nič manj kot vi.” In so omožili štefo ter dobili zeta na Podlog. Oče Šimen je poskrbel zase in za sinove, izročil Podlog mladima, sam s sinovi se pa umeknil v kot. Tik pred smrtjo je še zaprosil da so ga dejali k oknu: “Glejte, fantje, same poseke— vse okrog golo in izmozgano. To so dote — to je tuja družina pri gruntih. — Grunti hirajo — Podlog pa stoji. . .” Nov zarod so dobivali na Podlog. Strici so štefi sproti jemali otroke in jih pestovali in vodili s seboj na polje in v gozde, da je bila mlada mati kar huda, češ, vse mi poberete, kaj bo zame? Strici pa so se smejali: “Nič se ne boj, štefa! Bog ima otrok še dovolj, Podlog pa zanje prostora in kruha. In smejala se je še štefa: “Saj pravim, ti naši strici!” KONEC Kdaj je bil začetek stalinizma? Pri komunistih je odkritje ta- rečejo: Stalin je postal poša- kozvanega stalinizma dolg mu-'sten med leti 1927 in 1933. Točen proces, ki se je začel in se | da že pred to dobo sta Čeka in nadaljuje proti njihovi volji in 'GPU na grozen način strahova- Prva avtomobilska delavnica ST. LOUIS, Mo. — Pravijo, da je bila tu zgrajena leta 1905 prva avtomobilska popravljal-nica in gasolinska postaja v vsej deželi. Zgradila naj bi jo Avtomobile Gasoline družba. Branite denar ra deževne dne v* ’ nnujt#! U. S. Savine* honde' SKRBNA MATI? — Levinja v živalskem vrtu v Bronxu, N.Y., čuva svojega mladiča, ko gre na prvi sprehod. ki je povzročil v njihovih vrstah huda trenja. Dokler je bil Stalin sveta in vzvišena pojava, nedotakljiva in nezmotljiva, in je samo on imel monopol, da razlaga preteklost, sedanjost in bodočnost, je bilo komunistom lahko živeti, kajti Stalin je imel zmeraj prav. Stalin je dal razvoj dialektiki, oziroma je bil njen odkritelj in tako resnično stanje ni bilo važno, ker je končna beseda bila pri Stalinu in se je moralo verjeti to, kar je on s svojo dialektiko pribil kot obstoječe, četudi ni odgovarjalo resničnemu stanju. Z XX. kongresom sovjetske komunistične stranke je Hru-ščev razbil mitos absolutne nezmotljivosti Stalina in vsak dober komunist, čeravno se mu je vse to upiralo, se je po večmesečnih krčih in bolečinah prilagodil tej najnovejši tezi Moskve. Da bi se ta prilagoditev tovarišem olajšala, se je vzelo merilo v roke in začelo razločevati dve dobi, ko je bil Stalin dober in ko je bil Stalin kriminalec. In tako se je začelo trditi, da je bil Stalin svoja prejš- la Rusijo. Zato je res le to, če pogledamo v zgodovino ruske komunistične stranke, da moramo ugotoviti, da sta od vsega početka doktrina in organizacija te stranke usmerjeni na skrajno intoleranco proti vsem drugim strankam in gibanjem, vključno anarhiste, socijalne revolucionarje in menševike. Ta stranka postane intolerantna kaj kmalu proti lastnim pripadnikom ne-glede na to, ali so se uprli absolutizmu centrale ali ne. Še predno je ruska komunistična stranka dala Rusiji kak gospodarski načrt, je že ustvarila vsemogočno in brezusmilje-no politično policijo in to v svetu, ki do tedaj kaj takega ni poznal, čeka je preiskovala, sodila in izvrševala sodbe, vse obenem. Njene neštevilne žrtve so bili prvotno caristi in takozva-ni reakcijonarji, toda kmalu so prišli na vrsto menševiki, soci-jalisti, socijalni revolucionarji, republikanci, anarhisti. Bila je to perioda, kadar režim kot diktatura sploh ni poznal kake verjamemo, da je hotel pognati sovjetsko ljudstvo v glad? In Molotov? Kaj je pisal v pismu na XXII. kongres? In Žukov, osel, katerega so pokrili z medaljami kot heroja, pa je naenkrat zarotnik in še kaj več. In zadnja leta številni pregoni ju-dov? Stalinov antisemitizem je zopet oživel in številne Jude postrelijo vsako leto, češ da so gospodarski zločinci. Kremelj ostane misterijozen, zaprt, temen, surov in intole-ranten, kakršen je bil pod Ivanom Groznim in je bil isti pod Leninom, Stalinom in Hrušče-vim. Marks je predvideval, da socijalne revolucije izbruhnejo samo v deželah z visokim industrijskim razvojem in z zavednim proletarijatom. Res so izbruhnile revolucije tudi v Rusiji in na Kitajskem, kjer ni bilo niti industrije, niti zavednega proletarijata. In zato teh revolucij ne moremo imenovati socijalističnih revolucij in samo komunisti so tisti, ki prisegajo, da so to socijalistične revolucije. Zato sovjetski komunizem ni drugo kot fenomen degeneracije socijalizma, kjer so se vgnez-dili tiranija in pa najbrutalnej-še metode tajne policije, da lah- __ ,_____________ (meje nasilja proti opoziciji. In!ko Peščica samozvancev potom nja leta dober, velik graditelj takrat ni bil na čelu stranke imonodtne stranke, ki je isto-socijalizma, naslednik Lenina in Stalin, nego Lenin. vetna z državo, govori o oblasti nadaljevalec njegovih idej, ge-^ “Stalinizem11 je tedaj bistvo, de^avcev 'n kmetov pod devizo: nijalni poglavar internacijonal- komunistične stranke od njene-1 Prcdefarcd vseb dežel, združite nega revolucijonarnega proleta- ga vsega početka. Seveda tudi se' Stalinizma zato ni iznašel rijata. j ni prenehal s smrtjo Stalina in Hruščev- Stalinizem je izvirni Sedaj seveda ni edinosti, kdaj se nadaljuje ravno tako pod ”reb komunizma in bo obstojal, je bil Stalin dober in kdaj je Hruščevem. Na primer Beria! j do^er bodo obstojale komuni-bil zločinec. Pa rečejo nekateri Česa je kriv Beria? Kdo to ve?!s^a® stranke. Če ga izvršuje komunisti, da je Stalin z letom1 Vemo, da se je Beria dolžilo S Gruščev bolj neopaženo in ma- skirano, pa ga zato Maotsetung povišuje v deseta nebesa brez sramu in ozira na žrtve. 1936 postal pošasten tip. Toda strašnih stvari, toda nikdar se dve leti poprej je že Stalin, in ni izvedelo, da bi obstojala sicer leta 1934, “aranžiral” umor kakšna resna in dokumentirana Kirova, da je lahko na tej pod-(obtožba. In ko je istočasno z Be-lagi začel s strašnimi preganja-1 rio bilo “likvidiranih” okoli nji tistih, kateri so se mu zdeli 20,000 njegovih kreatur, tudi to sumljivi. Pa zato nekateri po- sliči na stalinizem. In Malen-Jgar leta 1900, jih je v rabi le še pravijo zgornjo letnico 1936 in 1 kov, kaj je storil on? Ali naj okoli 3,000. — Od okoli 100,000 Indijancev, ki so stali pri trgovinah ci- “Perilo ostane dalj časa belo, če ga sušim v električnem sušilniku” pravi Mrs. William Edwards z 84G Bayridge Blvd., Willowick, Ohio. — “'Imela sem že obe vrsti sušilnika. To je moj drugi električni sušilnik,” pove Mrs. Edwards. “Ko smo se selili v naš novi dom, je stavbenik za nas nabavil sušilnik in je bil že vpostavljer. predno smo se vselili.” — Edwardsovi imajo pač popolnoma električni “Medallion” dom. — “Prav zares mislim, da hitro dela. Suši komaj pet minut dalj kot jaz operem enako količino perila. Kose iz lahkega 'blaga pa ppsuši še hitreje kot jih jaz operem.” — Mrs. Edwards tudi rada rabi mrzlo sušenje, ki napravi blazine in zavese puhasto mehke. — “Kar presenetljivo je,” nadaljuje Mi's. Edwards, “koliko umazanije še pride ven, vidim v moji rešetki, kjer se nabere. Veliko prahu pride iz oblek, zaves, blazin in drugih kosov.” Mrs. Edwards se je tudi prepričala, da je električni sušilnik cenejši. Res stane kakih $30. manj. In obratovanje stane komaj $1.88 na mesec. Če bi radi kaj več vedeli o električnem sušilniku in kako Vam lahko služi, kličite The Illuminating Company, 623-1350, ext. 881, za vse podrobnosti. Zfe ILLUMINATING«^* km lnvMttr-»«a«4 Campanf S«riln| Tira Im! UcaUm I« Ml« ftali« Tudi Somalija boleha na arabski domišljiji WASHINGTON, D.C. — Somalija se je komaj rodila leta 1960, pa je že zašla v prepire s svojima sosedoma Abesinijo in Kenijo; od obeh zahteva obmejne pokrajine. Prebivalcev ima le okoli 2,000,000, zato pa misli, da potrebuje armado z 20,000 vojaki. Naši strokovnjaki so prišli do sklepa, da bi ji za parade zadostovalo le 5,000 mož. Somatsko vlado je ta predlog užallil in šla je v Moskvo po pomoč. Tam so ji obljubili toliko podpore, da bo lahko oborožila 20,000 mož. Somalska vlada seveda trdno zida na rusko obljubo, kar je spravilo naše diplomate v zadrego. Bojijo se, da hoče Moskva ustvariti v Somaliji svojo letalsko postojanko kot rezervo, ako bi ji načrti v Jemenu spodleteli. Tam gradi namreč veliko vojašiko letališče, ki naj bi bilo postaja za ruske letalske zveze Afriko. Rusija je že dala Somaliji posojilo v znesku $63 milijonov. Od nas ima obljubo, da dobi kar pol bilijona dolarjev za gospodarsko dvajsetletko, seveda, če jo bo tudi res izvrševala. Ta pogoj pa somalijski vladi ne diši preveč, zato se pa tako ogreva za tovarišijo s Hruščevim. Ben Bella uiegne odpu-sifi gen. H. Boumedienna ALŽIR, Al. — Vodnik berberskih upornikov v Kabiliji je na sestanku z Ben Bello od tega zahteval tri ministrstva v vladi in odpust obrambnega ministra in podpredsednika gen. H. Boumedienna. Ben Bella je tedaj obe zahtevi gladko odklonil. V zadnjih dneh trdijo, da je predsednik Alžirije svoje mnenje spremenil. K temu so ga nagnili neuspehi alžirskih čet v boju z marokanskimi na spornem mejnem področju v Sahari. Za te neuspehe mečejo odgovornost na gen. Boumedienna in širijo se v poučenih krogih govorice, da ga bo Ben Bella nemara odpustil in postavil na | njegovo mesto kakega bolj izkušenega vojaka. Nedavno je prišla v Alžirijo večja vojaška misija iz rdeče Kitajske, ki bo Ben Belli pomagala reorganizirati in vežbati alžirske oborožene sile. V Alžiriji naj bi bile tudi egiptske in kubanske pomožne vojaške enote. zaprtimi očmi. Veleposestniki prirejajo vsako leto prave tekme z nagradami in pretepi po tekmah, kot je to v marsikaterem športu navada. Tekme prirejajo celo na mednarodni podlagi med Novo Zelandijo in Avstralijo, kar seveda le malo pripomore k mirnemu sožitju med obema sosedoma. Indonezijski general pride v Washington WASHINGTON, D.C. — Kasneje ta mesec bo prišel sem na obisk načelnik glavnega stana i n d o n e zijskih oboroženih sil gen. Nasution. Sprejeli ga bodo z vsemi častmi, da bi ga tako čim bolj privezali na Združene države. V gen. Nasutionu iščejo oporo zahodni diplomati proti preveč na komunistično stran se nagibajoči politiki predsednika Sukarna. Ta je odločen protikomunist, pa je doslej vendar vedno stal trdno na strani Sukarna. MALI OGLASI Naprodaj Dve kuhinjski mizi in 4 stole za vsako mizo in Kelvi-nator hladilnik. Kličite 261-0068. (219) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X Madison-on-the-Lake Ranch hiša, 3 spalnice naprodaj za $13,950. Blizu jezera na mirni cesti, preproge v stanovanjski in jedilni sobi; električna kuhinja, priključena garaža. Kličite Ashtabula 964-9017 ali pišite na John C. Sutherland, 2405 West 9 St., Ashtabula, Ohio. ____________________ —(219) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5 sob spodaj, 4 zgoraj, na novo iekorirana, klet, garaža, parna gorkota, na E. 77 St. Kličite 884-0493. (222) Občina v New Yorku rabi še dva kovača NEW YORK, N.Y. — Njujor-•ka občina ima še mal oddelek policije na konjih, ki ima 249 konj. Konje je treba vsak mesec na novo podkovati. Ta posel vrši šest stalno zaposlenih kovačev. Sedaj so v službi samo štirje. Občina je razpisala natečaj za obe prazni mesti. Pogoj: praksa na podlagi izpita. Plača $24 na dan. Prijave do 27. novembra. Javilo se je že nekaj kandidatov. Kar je zanimivo pri tej zgodbi: Nihče med kandidati ni bil rojen v naši deželi. Sicer so pa tudi podkve postale redkost. Proizvajata jih samo še dve tovarni v naši deželi kot postranski izdelek. Striženje ovac postalo v Novi Zelandiji šport AUCKLAND, Nova Zeland.— Nova Zelandija ima 50 milijonov ovac, torej kakih 20 na glavo prebivalstva. Treba jih je vsako leto ostriči. Ta posel ni samo poklic, postal je celo šport. Vsako leto tekmujejo najboljši pastirji z aparati, ki so vsako leto tehnično bolj izpopolnjeni. Spretnost in električni stroj omogočata, da pastir striže ovco le kakih 60-70 sekund, ne minut. So pa tudi taki mojstri, ki j porabijo za posel manj kot minuto. Drugi znajo striči celo z V najem Oddam 5-sobno stanovanje, zgoraj, na 1093 E. 71 St. Oglasite se spodaj ali pokličite EX 1-1868. Zmerna najemnina. —(220) V najem Tri čiste sobe, na novo deko-rirane, oddamo enemu ali dvema odraslima za $36 na 1176 E. 61 St. Kličite GR 5-2644. (mwf-x) Zidana hiša naprodaj Na 16821 Grovewood Ave., le nekaj minut od nove vele-ceste, na trgovskem področju, zgrajena po naročilu, ima polno klet, 24x50 trgovski prostor z opremo in zalogo, 7 prostornih sob zgoraj, dvojna garaža, idealna okolica. Lastnik proda v izgubo zaradi bolezni. Kličite KE 1-1254. (6,8,13,15 nov) V fari sv. Vida Velika enodružinska hiša, pripravno za veliko družino, velik lot in garaža. Prazno. Za več pojasnila kličite. FRANCES HROVAT, REALTOR EV 2-4535 (13,15,19 nov) Hiša naprodaj 6-sobna hi a je naprodaj v Nottinghamu blizu E. 185 St. Zmerna cena. Kličite IV 6-5505. (X) V najem Oddamo 5 sob zgoraj na 1011 E. 74 St., v sprednji hiši. Vprašajte na istem naslovu spodaj. (222) Stanovanje v najem Na 6026 St. Clair Ave., 2 spalnici, kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Vse prenovljeno, lepo, čisto poslopje. Kličite IV 1-4838 ali IV 1-6832. (223) 1 AMERIŠKA DOMOVINA; HENRIK SIENKIEWICZ: odvezo?” KRIŽARJI Ko uvidi, da ni pomoči, se tudi on potolaži. Saj ti vendar ni bil nenaklonjen?” “Ne,” je rekel Zbiško, “ni mi bil nenaklonjen, torej bo tudi v duši vesel, da bo Da-nuša moja. Zakaj če se je tudi zaobljubil, ne bo njegova krivda, če obljube ne bo držal.” Prihod o. Višonjka in Da-nuše je pretrgal nadaljnji razgovor. Kneginja ga je v tem trenutku pozvala na posvetovanje in mu z veliko vnemo začela pripovedovati o Zbiškovih namerah, toda on se je, čim je slišal, za kaj gre,, od začudenja prekrižal in rekel : “V imenu Očeta in Sina in Sv. duha! . .. Kako morem to storiti! Saj je vendar advent!” “Za Boga! Res je!” je vzkliknila kneginja. In nastalo je molčanje; le žalostni obrazi so kazali, kakšen udarec za vse so bile te besede o. Višonjka. Ta pa je čez čas rekel: “Če bi imel dispenzo, bi se tudi ne branil, ker mi je vaju žal. Za Jurandovo dovoljenje bi končno niti ne vprašal, zakaj ako milostljiva gospa dovoli in zagotovi tudi soglaša-nje kneza, našega gospoda— no! — saj sta oče in mati za naše Mazovje. Toda brez škofove dispenze ne morem. Da, > ako bi bil škof Jakob iz Kurd- FUNERAL FIOME articulo mortis . . . Ali brez dispenze nikakor . . .” “Jaz bi že tudi pozneje izprosila od škofa Jakoba dispenzo — in naj bi bil še ne vem kako strog, mi ne odreče te usluge ... Ej, stavim, da mi ne odreče.” Na to je rekel o. Višonjek, ki je bil dober in mehak človek : “Beseda maziljenke božje je velika beseda!... Morda bi mladenič mogel kaj obljubiti za stolnico v Plocku . . . Ne vem ... še vedno bo, dokler ne pride dispenza, velik greh — a to za nobenega drugega kakor le zame... Hm! Gospod Jezus je v resnici milostljiv in če kdo greši ne zaradi svoje koristi, temveč iz usmiljenja do človeške revščine, tem laže odpusti!... Ali greh bo in če bi bil škof nepopustljiv, kdo bi mi dal CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN-RESTAURANT & ROOMING HOUSE — BY OWNER. Limited License. Estbl. many yrs. compl. modernized. Sacrifice bldg. & business. Ill health makes this real buy. $58,000. — $10,000 will handle. GI 8-9605. (221) vanova med nami, bi mi morda ne odrekel dispenze —dasi je to strog duhovnik, ne tak, kakršen je bil njegov prednik, škof Mamphiolus, ki je na vse odgovarjal: “Bene! Bene!” (Dobro, dobro.) “škof Jakob iz Kurdvanova ima kneza in mene zelo rad,” je pripomnila gospa. “Zato pa pravim, da bi dispenze ne odrekel, ako je za to povod .. . Deklica mora potovati, a ta mladenič je bolan in lahko umre... Hm! In CHICAGO, ILL. SEAL ESTATE FOR SALE NAPERVILLE — 7 Vis Rm. Ranch, 3 bedrms., 2 baths, IV2 car garage. W/W crptg., drapes, Built-ins. Tile kitchen & baths. Many extras. Built by reliable contract. Owner leaving city. $30,000. PH. 355-5847. (219) “Škof se ne bo razjezil!” je zaklicala kneginja Ana. A Zbiško je rekel: “Ta Sanderus, ki je prišel z menoj, ima za vse odpustke.” O. Višonjek morda tudi ni popolnoma verjel v Sandern-sove odpustke, toda rad se je oprijel vsaj videza, da bi le mogel pomagati Zbišku in Danuši, ker je deklico, ki jo je poznal od majhnega, zelo ljubil. Končno je pomislil, da ga v najslabšem primeru morda zadene cerkvena pokora, zato se je obrnil h kneginji in rekel: “Jaz sem duhovnik, a sem tudi knežji služabnik. Kaj ukazujete, milostljiva gospa?” “Jaz nočem ukazovati, rajši prosim,” je odgovorila gospa. “Toda če ima ta Sanderus odpustke ...” ^ “Sanderus jih ima. Gre samo za škofa. On tam v Plocku s svojimi kanoniki zelo strogo zboruje.” “škofa se nikar ne bojte! Zabranil je, kakor sem slišala, duhovnikom meče, samostrele in razne svojevoljnosti, a dobrih del ni zabranil.” Duhovnik je dvignil oči in roke: “Torej naj se zgodi po vaši volji.” Na te besede je zavladalo v srcih veselje. Zbiško je zopet sedel na vzglavje, a kneginja, Danuša in o. Višonjek so sedli okoli postelje in se začeli ' “posvetovati”, kako je treba stvar napraviti. Sklenili so, da mora biti vse tajno, da ne bo o tem v hiši vedela živa duša; sklenili so tudi, da tudi Jurand ne sme nič izvedeti, dokler mu sama gospa v čehanovu ne sporoči o vsem. ------------ Zato je imel o. Višonjek v Compl. remod.| jmenil kneginje napisati Ju- chapel and liv. qtrs. on. business st.' randu pismo, naj takoj pride Priced for quick sale. Mid. 20's. -|v Uhanov, kjer SP lahko dobe 847-0440. (221) ACREAGE FOR SALE 5 WOODED ACRES — BY OWNER Near schools, churches and C. & N. W. — $5,400. Phone Evenings. FR 6-2369. (219) REAL ESTATE FOR SALE ARLINGTON HTS. — BY OWNER — Face Brick Ranch. 3 Bdrms., 2 Baths, Built-Ins., Att. Gar., Crptg. $19,950. — CL 3-2039. (219) CARY — Reduced for Quick Sale, Attractive 3-bdrm., cape cod. Close to shopping and schools. $17,000, by owner. — 639-4759. (219) boljša zdravila za njegovo pohabo in ga bo samota manj mučila. Končno so sklenili, da se Zbiško in Danuša spovesta, poroka pa se izvrši ponoči, ko že vsi ležejo počivat. Zbišku je prišlo na misel, da bi vzel za pričo pri poroki svojega dečka Čeha, a je opustil to namero, ker se je spomnil, da ga ima od Jagienke. Za hip se mu je prikazala v spomin, kakor bi bila živa, da se mu je zdelo, da vidi njen rdeči obraz, njene objokane oči in sliši njen proseči glas: “Ne stori mi tega! Ne plačuj mi dobrega s hudim in ljubezni z nadlogami!” — In hipoma se mu je neizmerno zasmilila, ker je čutil, da se ji zgodi težka krivica, po kateri ne najde tolažbe ne pod zgoželi-ško streho, ne v gozdni glo-jbini, ne na polju, ne v opato- vih darovih, ne v snubljenju čtana in Volka. . Torej ji je rekel v duhu: “Bog ti daj vse najboljše, dekle, toda, četudi bi ti rad naklonil nebesa — ti ne morem pomagati.” In res mu je prepričanje, da to ni bilo v njegovi moči, prineslo kmalu olajšanje in mu vrnilo mir, da je takoj začel misliti le na Danušo in na poroko. Vendar ni mogel ostati brez Čehove pomoči, zato ga je dal poklicati, dasi je sklenil, da bo molčal pred njim o tem, kar se je moralo zgoditi, in mu rekel: “Danes se spovem in sprejmem sv. obhajilo, zato me obleci čim najsijajneje, kakor bi mi bilo iti na kraljevski dvor.’ Čeh se je nekoliko prestra-1 šil in mu začel gledati v obraz; Zbiško je to razumel in rekel: “Ne boj se, saj se ljudje ne spovedujejo samo ob smrtni uri, a tembolj, ker se bližajo prazniki, na katere se odpelje o. Višonjek s kneginjo v če-hanov in ne bo duhovnika bliže kakor v Pšasnišu.” “A vaša milost ne pojde z njim?” je vprašal oproda. “če ozdravim, pojdem, toda to je v božjih rokah.” Na to se je Čeh pomiril, skočil h kovčkom in prinesel tisto uplenjeno belo “jako”, z zlatom vezeno, ki jo je vitez navadno nosil ob velikih svečanostih, a tudi lepo preprogo, da mu pokrije postelj in noge, potem je vzdignil Zbi-ška s pomočjo obeh Turkov, ga umil, počesal njegove dolge lase, na katere je nataknil škrlatno ovijačo, končno ga je naslonil na rdeče blazine in veseleč se svojega dela, rekel: “če bi vaša milost mogla plesati, bi se lahko napravilo tudi ženitovanje!” “Pa bi se moralo vršiti brez plesa!” je odgovoril z nasmeškom Zbiško. A medtem je tudi kneginja razmišljala v svoji izbi, kako naj obleče Danušo, ker je bila ta zadeva za njeno žensko naravo velike važnosti in bi nikakor ne hotela privoliti, da bi šla njena mila varovanka v vsakdanji obleki k poroki. Služabnice, katerim je bilo rečeno, da se deklica opravlja v barvi nedolžnosti k spovedi, so lahko našle v skrinji belo obleko, toda težko je bilo z okrasom za na glavo. Ob tej misli je objela gospo čudna žalost, tako da je začela tožiti. “Kje naj najdem zate, sirota,” je govorila, “poročni venec v tem gozdu! Tu ni no- •" ' ............. ............................... •• V15, V VLOGI PREDSEDNIKA — Polly Bergen pri vaji za nastop v filmski komediji, ki skuša pokazati, kako bi izgledalo, če bi Združene države dobile namesto predsednika — predsednico. SLOVENIJA nas vabi... 1964 Z NAJHITREJŠO LADJO UNITED STATES iz New Yorka: Maj 22 Junij 5 Junij 18 Julij .‘} Cena na ladji ter železnici iz New York / Ljubljana in nazaj od $560.30 — za osebo. SKUPINE NA NAJNOVEJŠIH JET-LETALIH iz New Yorka: Maj 25 Junij 2 Junij 15 Junij 22 Julij 20 • POTNI DOKUMENTI se preskrbe preko potniške pisarne. • IZLETI po Sloveniji, Italiji, Švici, Avstriji, Nemčiji ter drugam. • REZERVACIJE: Hoteli, vlaki, letala, ladje. Za podrobnejše informacije se obračajte z zaupanjem na slovensko potniško pisarno EXPRESS TRAVEL SERVICE 687 East 185 Street Tel. 481-7188 Cleveland 19, Ohio Tel. 481-7188 Lastnik: JOSEPH SUHADOLNIK CHICAGO RIDGE - CAPE COD. C Rooms, 4 bedrms. Parlor, Kitchen, Nr. Public and Catholic schools and Wabash Railway. Priced for quick sale by owner. GA 4-1409. (220) BRICK 2 FLAT 5 and 6 ROOMS. Brick gar. Oil heat, Block to I. C., school and shopping. By owner. — 2704 E. 77th St. — Call FA 3-9593 days, FA 3-7222 Evenings. (220) BUSINESS Property — 1918 West Diversey. 2 story brk. bldg. Store and 4 Ige. rms^ apt. 2nd fir. big bsmt. 2 car gar. Just remod. compl. up to date vacant. Gas ht. hot water. Very seasonable. Opposite Stewart Warner Factory. Peter Stephens — 30 N. LaSalle St.,—RA 6-4051. (222) MOBILE HOME FOR SALE 1958 50x10 DUO — 2 bdrm. Excellent Condition. Priced for Quick Sale By Owner. Phone YO 5-3409. 8’ x 10’ MOBILE home, like new. By Owner. No reas. offer refused for quick sale. GI 8-1804. (221) NA TEŽKI POTI — Raca se vzpenja z jato malih račk po stopnicah. Male slede stari, kot pač vedo in znajo, ona se po vsem sodeč ne briga dosti za njihove težave. benega cveta, ni listja, kvečjemu da zelene kje pod snegom mahovi.” A Danušo, ki je stala že z razpuščenimi lasmi, je prav tako zaskrbelo, ker je tudi njej bilo za venec; čez hip pa je vendar pokazala na vence iz suhih rož, viseče po stenah izbe, in rekla: “če ni drugega, pa spletemo iz teh nekaj; a Zbiško me vzame tudi s takim vencem.” Kneginja se spočetka ni hotela odločiti za to, boječ se slabega znamenja; ker v dvorcu, kamor so hodili samo na lov, ni bilo nobenega cvetja, je ostalo torej pri suhih rožah. Medtem je prišel oče Višonjek, ki je že prej spovedal Zbiška in spovedal Danušo, potem pa je nastala gluha noč. RUDY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela — Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Gradimo nove hiše, garaže in slične gradbe. - Popravljamo in prenavljamo stanovanja in poslopja. Dogradimo nove prostore. Vsa dela zavarovana. - Proračuni brezplačni. - Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. A. GRDINA & SONS, INC. FUNERAL DIRECTORS - FURNITURE DEALERS Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-6300 Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2068 Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znarcem, da je po dolgi in težki bolezni umrla naša ljubljena soproga, draga mama, stara mama, tašča in sestra Anna Majcen, roj. MOŽE Svoje mile oči je za vedno zatisnila dne 4. oktobra 1963 v St. Vincent Charity bolnici. Rojena je bila meseca septembra 1892 v vasi Štorije pri Sežani na Krasu, od koder je prišla v Ameriko leta 1930. Pogreb je bil 7. oktobra 1963 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca, kjer je bila darovana sv. maša zadušnica in nato na pokopališče Kalvarija. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in Kluba upokojencev v New'burghu. * V dolžnost si štejemo, da se s tem zahvalimo Rev. Francis Baraga, ki je daroval sv. mašo in opravil pogrebne obrede. Prav lepo zahvalo naj sprejmejo vsi tisti, ki so drago pokojnico obiskovali v bolnici, ji pošiljali pozdravne kartice, ji prinašati darila in cvetlice. Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so ob njeno krsto položili lepo cvetje in ji s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Hvala vsem, ki so jo prišli pokropit in vsem, ki so jo spremili na pokopališče. Toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za svete maše. Lepa hvala članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ, ki so se v imenu društva in ostalih članic tako ganljivo poslovile od pokojnice, kot tudi članom Kluba upokojencev v Newburghu za lep dar. Hvala vsem, ki so ram ustmeno ali pismeno izrekli sožalje in, vsem, ki so sočustvovali z nami. Hvala Louis Ferfolia pogrebnemu zavodu za izvrstno postrežbo v njihovih prostorih in za vzorno urejen pogreb. Lepa hvala družini Elio in Antonia Vida. ki so prišli na pogreb iz Kanade ter družinama Pangerc in Jeklovic, ki so prišli iz Youngstowra, Ohio. Preljuba mama in stara mama, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Veliko si pretrpela tekom dolge bolezni, ki Te je mučila. Sedaj si šla od nas. ali spomin Tvojih ddbrih del in Tvoje ljubezni ostane z nami. Hvaležni smo Ti za Tvoj trud in za vso Tvojo skrb. Žalujoči ostali: FRANK MAJCEN, soprog ALBIN MAJCEN, sin HELEN, snaha vnuki VEANN, ALBIN in DALE FRANK MAJCEN, sin OLGA, sraha vnuki LAURA, SHARON in FRANK brat LOJZE MOŽE v Sloveniji sestra ANTONIJA FERFOLIA v Trstu ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 13. novembra 1963.