76. številka. Ljubljana, v četrtek 3. aprila. XXIII. leto, 1890. SLOMŠKI mM Izhaja vsak dan ivcirr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za {eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravniStvo je v Gospodskih nlicah St. 12. UpravniStvn naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. T I,|ii1»I|aiiI 3. aprila. Državni zbor je minoli teden odšel na velikonočne počitnice in se zopet snide po pravoslavnih velikonočnih praznikih, dne 16. aprila. Letošnje zimsko zasedanje bilo je tako neplodovito, kakor malo katero. Npgotov politični položaj je vidno oviral vsako uspešno delovanje. Najboljše delo, katero je državni zbor dovršil v tem zasedanji je zakon ob odškodovanji uedolžnoobsojencev in pa razveljavljenje volitve moravskega Žida Auspitza, ki se je jako nepravilno vršila. Vlada se gotovo ni nadejala, da bode položaj tak, kakor se je pokazal. Mislila je, da bode sedaj šlo vse, kakor bi bilo namazano, ko se je dognala češkonemška sprava. V dnini si je že risala, kako mirna da bode letos budgetna debata, da bodo govorniki z obeb stranij proslavljali njeno modrost in da bode že v aprilu se razšel državni zbor, da začne češki deželni zbor zborovanje, v katerem se bode dala sankcija Dunajskim dogovorom. Toda češkonemška sprava je vse drugače uplivala na državnozborske kroge. Na desnici se je pokazal velik razpor in ni že dosti manjkalo, da ni ruzpočil železni obroč. Daj včasih vlada ni bila gotova večine, kajti stara večina je ni marala več podpirati, nove pa imela ni. Posebno m nemški konservativci kazali svojo nevoljo, kajti slutili so', da se bode spremenila notranja politika, da se bodo bolj liberalci povzdignili na površje, da zatorej za konservativce v novej državnozborskej večini ne bode prostora. Začeli so priganjati, da se jim hitro da verska šola, preteč, da pojdejo v opozicijo, vedoč, da se Taaffeu najbrž pred novimi volitvami ne bode posrečilo dobiti nove večine. Sej budgetnega odseka se neso več udeleževali in razglasili so, da vladi ne zaupajo in da bodo glasovali proti dispozicijskemu zakladu. Grof Taaffe bi bil v velikej zadregi, da mu neso škofje s svojo izjavo prihiteli na pomoč in tako šolsko vprašanje nekaj zavlekli. Jedva je pa jedna težava odstranjena, že se je pojavila druga. Nemški konservativci so v svojem klubu izjavili, da za odpis gališkega zemljiško-odveznega dolga ne bodo glasovali. Poljaki so pa na to izjavili, da se s konservativci o tej zadevi več pogajali no bodo. Ta stvar še sedaj ni porav- LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A.. S. Puški n, iz uiskega preložil —o.) (Dalje) Tako je Pugačov od dne do dne močneji postajal. Vojska njegova je že štela dvajset tisoč. Tolpo njegove polnile so guberuije Nižogorodsko, Voroneško in Astrahansko. Pobegli hlapec Jevsig-nejev, imenovavši se tudi Petra III., je vzel Insaro, Trojek, Narovčat in Kerensk, obesil vojvodo in plemenitaše in povsod postavil svojo vlado. Razbojnik Tirska se je približal Simbirsku in ubil v bitki polkovnika Ričkova, zavzemajočega mesto Crni-niševa, kateri je poginil pod Orenburgom v začetku punta; garnizona se je udala. Simbirsk pa je bil vender rešen s prihodom polkovnika Obernibeaova. Razbojnik Tirska napolnil je okolico z uboji in ropi. Vrhnji in NiŽnji Lomov so drugi zločinci oropali in sežgali. Položaj tega obširnega kraja je bil stra-Sen. Plemstvu je bila napovedana poguba. V vseh naselbinah so .na vratih gospodskih dvorov viseli nana in desnica je v nevarnosti, da zaradi nje razpade. Nemški konservativci se oddaljujejo od vlade, liberalci se jej pa približati nečejo. To so pokazali v klubu pri posvetovanji ob odpisu gališkega zemljiško-odveznega dolga Izjavili so se proti odpisu, torej proti vladnej predlogi. Svoje stališče so pa vender že nekoliko premenili. Leta 1884. so se bili liberalci pridružili nasvetu Lienbacherjevemu, da se o tej stvari preide na dnevni red. Letos pa se samo predlagali, da naj razsodi državno sodišče, je Ir Galicija dolžna plačati državi ta dolg. Liberalci"' torej neso več tako odločno proti odpisu in bi gotovo tudi za odpis glasovali, če bi bili gotovi, da jim potem Poljaki pomorejo do gospodstva v Avstriji. Poljaki ta položaj dobro razumejo, zaradi tega se pa nečejo angažovati niti na to, niti na ono stran, temveč so se odločili, da iz njih kluba pri generalnej budgetni debati ne bode nihče govoril. Češkonemška sprava je torej le razrušujoče uplivala. Konservativci hočejo v opozicijo, Poljaki so postali kaj zdrži)ivi, in v češkem klubu je zavladala velika potrtost. Za kulisami je res živo, vrše se razna pogajanja, v zbornici je pa navadno bilo dolgočasno in vse nekako poparjeno. Pri debatah so bili skoro vsi sedeži'prazni, še pri glasovanjih so jedva spravili vkupe sto poslancev, kolikor jih je treba, da je zbornica sklepčna. Znamenito pri sedanjem položaji je, da nobena stranka ni zadovoljna. Vsa češkonemška sprava je Nemcem v korist, a vender liberalci neso hvaležni Taaffeju za to delo. Podpirajo celo včasih Mladočehe pri njih interpelacijah, seveda ne iz ljubezni do Slovanov, temveč, ker bi radi vrgli vlado. Liberalci hočejo sami vladati. Zatorej smemo za gotovo reči, da se vlada v sedanji sestavi ne bode dolgo obdržala. Taaffe bode moral sam odstopiti, ali pa vsaj več liberalcev poklicati v ministerstvo. Kadar se pa to zgodi, tedaj bode pa sedanja večina razpala. Na vidiku se prikazuje že nova večina iz Staročehov, Poljakov in levičarjev. Ta nova češko« poljsko-nemška večina se bode pa kmalu prelevilo v poljskonemško, kajti Staročehi bodo pri volitvah se skrčili najbrž v tako neznatno frakcijo, da jih mnogo poštovali ne bodo. graščaki ali pa njih oskrbniki. Puntarji in oddelki, ki so jih zasledovali, jemali bo kmetom konje, živež in poslednje premoženje. Postava je bila povsodi prelomljena. Narod ni vedel, komu pokoren biti. Na vprašanje: komu verujete — Petru Feodoro-viču ali Jekatarini Aleksejevni? mirni ljudje neso smeli odgovoriti, ne vedoč, kateri strani so pripadali v pra sevalci. Dne 13. avgusta se je približal Pugačov Dimi-trijevsku (Kamišenki). Prišel mu je naproti major Dic z pet sto garnizonskih vojakov, tisoč douskih kazakov in pet Bto kalmikov pod poveljem knezov Dundukova in Derbeteva. Bitka se je unela. Kal miki so razbežali pri prvem strelu iz topa. Kazaki so se bili hrabro in prodrli celo do topov, pa so bili odrezani in so se udali. Dic je bil ubit. Garnizonski vojaki z vsemi topo so bili ujeti. Pugačov je prenočil na mestu bitke, drugi dan zasedel Du-bovko in se uzdignil proti Caricinu. V tem mestu, dobro utrjenem, je bil načelnik polkovnik Cipletev. Ž njim je bil hrabri Bošnjak. Dne 21. avgusta se je približal Pugačov z navadno drznostjo. Odbit z zgubo, oddaljil se je na osem vrst od trdnjave. Proti njemu poslali so poldr ug tisoč Tak izid volitev bode pa seveda poštevati le za srečo slovanskih narodov, ker potem Nemci ne bodo zadobili zadosti trdnega stališča, da bi mogli zatirati in gaziti druge narodnosti, to tem bolj, ker se bode mej levičarji hitro prikazal razpor, ko pridejo na krmilo. Protisemitje ne bodo hoteli vkupe hoditi z Židi. Neobhodne bodo torej nove premembe, ki utegnejo biti za Slovane ugodnejše, če si bodo znali dobro okoristiti položaja. Boj, ki ga bodo bili v opoziciji, jih bode utrdil, da bodo energičneje branili svoje pravice in tako nazadnje morda češko-nemško sporazumljenje nam Še koristi, ker bode bolj obudilo narodne moči. Sedanji nejasni položaj se bode nekoliko pojasnil, ko se snide vnovič državni zbor in se začne budgetna debata. Ta debata bode letos dolga in se bode sukala najbrž v prvej vrsti le okolu nemšk o češke sprave. Tedaj bodo razne stranke že pojasnile svoje stališče in se bodo zlasti konservativci morali odločiti, ali bodo še nadalje podpirali vlado ali pa hočejo s svojim upiranjem pospešiti prevrat. Pa bodi temu kakor koli, toliko je gotovo, da so se sedanje stranke že obrabile in se bode sedanja večina dala ohraniti k večjemu do volitev, v |novem državnem zboru se bodo pa stranke drugače razdelile. Slovenski poslanci bodo potem morali svoje postopanje uravnati, kakor bode zahteval položaj, če hočejo, da se bodoča leta ne bodo vračali o Velikonoči prazni domov, kakor letos, temveč bodo tudi volilcem prinašali kaj za velikonočne praznike. Govor državnega poslanca Jakoba Hrena, v državnem zbora dne 11. marca 1890. (Konec.) Na drugej strani je pa vprašal gospod poslanec dr. Zucker. Gospoda moja, mari je le zapor, ki se v kazni po nedolžnem prestane, zlo, ki tako hudo dene, mari je preiskovalni zapor manj škodljiv in poguben? Ravno nasproti, misli on, je preiskovalni zapor še hujši, ker so odnošaji, pod katerimi se odredi preiskovalni zapor Jozbiljnejši, ker precej nastopi, ker dotičnika, ne da bi se kaj pripravil iz vseh razmer odtrga. Reči moram, da to logiko težko razumem. Mari bi se zategadel, da se za zgubo onih ideal • donskib kazakov, pa se jih je samo štiri sto vrnilo : drugi so se predali. * Prihodnji dan se je Pugačov zopet približal mestu od strani Volge in Bošnjak ga je zopet odbil. Mej tem je slišal o bližanji oddelkov in se je jel Brečno oddaljevati proti Sarepti. Mihelson, Mufel in Mellin so prispeli dne 20. v Dubovko, 22. avgusta so pa ustopili v Caricin. Pugačov je bežal po bregu Volge. Tu je srečal astronoma Lovica in vprašal, kakšen človek je on. Ko je zaslišal, da Lovic opazuje tek luč nebeških, ga je zapovedal obesiti bližje k zvezdam. Adjunkt Iuohodcev, ki je bil tudi tam, je srečno ubežal. Pugačov je počival v Sarepti celih štiri in dvajset ur, skrit v svojem šotorji z dvema prilež-nicama. Rodbina njegova je bila tudi tu. Podal se je navzdol proti Črnemu Jaru. Mihelson mu je šel za petami. Konečno dne 25. avgusta, ko je dan napočil, dohitel je Pugačova sto pet vrst od Caricina. Pugačov je stal na višini mej dvema cestama. Mihelson ga je po noči obšel in stal puntarjem nasproti. Zjutraj je Pugačov zopet zagledal pred seboj groznega svojega preganjalcu, pa se ni ustrašil, nih dober ne more dati odškodovanja, ne dalo za one škode, za katere je to mogoče, za zgubo na imetjem pridobivanji? Njega ekscelenea odlični govornik gospodske zbornice sam priznava, da za ona idealna dobra ni nobenega odškodovanja in ga tudi biti ne more. Će torej za to ni mogoče nobeno odškodovanje, naj se da vsaj za to, za kar je mogoče. Sicer pa, gospoda moja, tudi v pravnem življenji ni nič novega, kar bi mi hoteli napraviti s tem zakonom, če izrečemo, da je dolžnost države, takoj bednej žrtvi zmotljivega človeškega pravosodja dati kako odškodovanje, ne da bi za to iskali kak pravni naslov v zakrivljenje države. Sklenili smo že več tacih zakonov, kateri so proizvod najnovejšega časa in vender bi bili ondu morali računati z ravno istim naslovom, kakor v našem slučaji. Omenjam le zakon z dne 9. marca 1869 I. glede odškodovalne dolžnosti za nezgode na železnicah, omenjam slučaje, sindikatne pritožbe, omenjam v § 491 kazenskega pravnega reda navedeni slučaj odškodovanja s strani države za neopravičene konfiskacije. Tudi tukaj je sodeč bona fide ravnal in dotični organ je tiskovino konfiskoval, ker je menil, da je članek zapal zakonu. Če se na podlagi pritožbe ali uraduo konfiskacija ne potrdi, ker ni utemeljena v zakonu, ima država dati odškodovanje. Kje je tukaj kaj zakrivilo sodišče ali država. ? In vender se v tacih slučajih po zakonu daje odškodnina. Nedavno sklenili smo drug zakon, kateroga neso le vse stranke visoke zbornice z veseljem pozdravile, temveč tudi vsa javnost, zakon o pre-skrbljenji vojaških vdov in sirot. Mari je država kaj zakrivila, če vojak pade na bojišči pri hrambi domovine tu se o zakrivljeuji države govoriti ne more: država vojaka ni poslala na bojišče, da bode ubit, temveč storila je vse mogoče, da mu obva ruje življenje in zmanjša nevarnosti, ki mu prete; in vender se reče, da mora država v tem slučaji za vdove in sirote po zmožnosti preskrbeti, jim dati nekako odškodovanje za žrtvo, katero je do-prenesel soprog, oče, skupnej domovini. Mi vidimo torej, gospoda moja, da se vsi faktorji, ki He imajo poštevati pri odgovoru na vprašanje, če ima država dati nedolžno obsojencem odškodnino iz ozirov umestnosti, ali pa kot pravno dolžnost, zjedinjajo se v pravnem stališči. § 1. ,kakor ga je sklenil kazenski odsek popolnoma povoljno izraža to stališče. Res je odlični govornik visoke gospodske zbornice, katerega sem že danes večkrat omenjal, naglašal, da že izbrana stilizacija § 1. kaže, da se zbornica poslancev ni hotela postaviti na strogo pravno stališče, ker sicer bi se bila gotovo izbrala kako drugo stilizacijo. Stilizacija „tak obsojenec „more zahtevati" odškodovanje" ne izraža točno pravnega stališča; ko bi se bilo hotelo bolje izraziti pravno stališče, bi 86 bilo moralo reči: „ Kdor je bil obsojen, se mu ima dati „na zahtevanje" odškodovanje. Priznavam, da stavek „obBojencu se ima dati odškodovanje" bolje izraža pravno stališče, kakor se to tukaj zgodi. Zadošča pa tudi stilizacija, ki jo imamo pred sabo. Če ae reče ,on more zahtevati", se to ne reče ravno, da on more prositi za to, kajti, če jaz o kom rečem: „on more zahtevati", priznavam s tem pravico njegovo. Z&tegadel ne bodem stavil predlogo, da bi se stilizacija premenila. Odločno se pa moram izreči proti predlogu predgovornika, ki je predlagal, da bi bo besede „ primerno odškodovanje" zamenili z besedama „pravšno povračilo". Ne dvomim, da bode govornik, ki pride za menoj na vrsto mnogo temeljiteje i n bolje zavrnil argumente, ki so se naveli za tako premembo. Jaz le mislim, da bi se to reklo popustiti stališče, katero je že večkrat zavzela visoka zbornica, ne da bi za to bila kaka posebna potreba. Če se reče, da je treba te premembp, da se približamo gospodskoj zbornici, odgovarjam, da nemamo pred sabo nikake emanacije visoke gospodske zbornice: mi nemarno nobenega povoda misliti naprej, da se bode gospodska zbornica postavila na kako izožujoče stališče. Kar se je izrazilo od gospodske zbornice, je bilo vender za sedaj ema-nacija le jednega, če tudi velespoštovanega in odličnega moža, o katerej ne vemo, če jo bodi odobrila večina visoke gospodske zbornice. Sicer pa mislim, da bi bilo le stilistično besedičenje, ko bi Be o tem prepirali ali naj se da „povračilo" ali »odškodovanje", samo „pravšoo" pa odškodovanje biti ne sme, mora biti pravično, povrniti mora vse, kar je država naredila komu škode na imetji in pridobitku. (Dobro!) Predlagam torej, da naj visoka zbornica VBprejme § 1, kakeršen je. Če vsprejmemo § 1, priznamo pravno stališče in s tem gotovo spolnimo dolžnost humanitete in umestnosti, dolžnost človeškega Brca in naravnega prava, in s tem poplačamo dolg, ki ni samo že stoletja na dnevnem redu, temveč bode na dnevnem redu pravnega čuvstva in človeškega srca tako dolgo, dokler bodo sodci in sojenci. (Dobro!) Ne vem druzih primernih besed, da zaključim govor svoj, kakor one, s katerimi je Njega ekscelenea, prejšnji vodja pravosodnega ministerstva, v gospodskej zbornici zagovarjajje tedanjo vladno predlogo, sklenil svoj poziv (čita:) „Vsprejmite ta zakon, da se ne bode moglo očitati zaradi odklonenja tega važnega vprašanja, katerega rešitev znanost in humanitete zmatrati za neizogiben) postulat, naši drŽavi da je bila zadnja, ki je uredila to vprašanje po potu zakonodaje"; Končal sem. (Odobravanje in častitanje na desnici.) temveč šel je nad Mihelsona, odredivši svojo druhal peš proti donskim in čugujevskim kazakom, stoječim ob obeh krilih oddelka. Bitka ni dolgo trajala. Nekoliko strelov iz topov je razkropilo puutarje. Mihelson je udaril po njih. Ti so bežali pustivši tope in vse vozovje. Pugačov, pripravljajo se čez most, je zaman skušal, udržati jih; bežal je ž njimi vred. Bili so jih in gnali štirideset vrst. Pugačov je zgubil do štiri tisoč ubitih in sedem tisoč ujetih. Ostali so se razkropili. Pugačov je sedemdeset vrst od mesta bitke šel čez Volgo nad Črnojarskim na Štirih ladijah in ušel na drugo stran z ne več kakor trideset kazaki. Konjica, ki ga je zasledovala, je prišla Četrt ure prepozno. Beguni, katerim se ni posrečilo, prepeljati se na ladijah, bo se vrgli v vodo, da bi preplavali in so utonili. Ta poraz je bil poslednji in odločilen. Grof Punin, prispevši takrat v Keren.sk, poslal je v Petro-grad radostno vest, izrekši v poročilu svojem polno priznanje hitrosti, skušnji in hrabrosti Mihelsona Mej tem je nova, važna osoba stopila na sceno dejanja: Suvorov je prispel v Caricin. (Dalje prih.) loga, potem predloga ob obrtnih razsodiščih in seka kolonijaluo-politiČna predloga. S poslednjo predlogo hoče baje vlada poskusiti, kako velika je uporna moč parlamenta Ta poskus utegne vlado preveriti, da novi drž. zbor ne bode tako prijenljiv kakor je bil prejšnji. — Nemški oficijozi so Bedaj v velikej zadregi. Ne vedo, ali bi hvalili prejšnjega kancelarja ali pa novega. General Caprivi se baje dosedaj ni odločil še, katere liste bi izbral v svoje namene in se dosedaj z nobenim listom ni spustil v tej zadevi v kake dogovore. Sploh pa nov kancelar ni baš poseben prijatelj časnikarstva in se sodi, da se ga ne bode toliko posluževal, kolikor se ga je Bismarck. Špaiijskl senat je bil zadevo Dabana izročil posebnemu odseku v pretres. V tem odseku je le jeden član opozicije maršal Martiz Campos. Odsek je sedaj že izdelal poročilo, v katerem predlaga, da se pritrdi dvamesečnemu zaporu generalovemu. V nove j portugulMkej zbornici bode 114 konservativcev, 30 naprednjakov, 10 monarhistov druzih strank in 3 republiČani. Kepubličani torej neso imeli sreče. V jednem mestu so propali, v drugem so njih kandidati še pred volitvijo kandidature umaknili. Jedino to je pomenljivo, da so zmagali v prestolnici, če tudi s pomočjo naprednjakov. Sicer pa treba vedeti, da je mej napred-njaki več mož, ki bi tudi radi republiko, ko si ne upajo prav pokazati mišljenja svojega. Mnogo pa republičanskej stranki to škoduje, da nemajo pravih vodij. Dopisi. Politični razgled. Notraiijt* dežele. V Ljubljani, 3. aprila. Predsedstvo Praškega nadpodišča je naročilo okrožnim sodiščem, da naj glede nove razdelitve sodnjib okrajev na Češkem tudi povprašujejo okrajne zastope za njih mnenje. Gradivo za novo razdelitev okrajev se le počasi zbira in dotična komisija še ne bode kmalu mogla izdelati svojih predlogov. Deželni zbor se najbrž tudi jeseni ne bode mogel baviti s to zadevo. (»orcnjeitVNtrijMki liberalni in nacijonalni Nemci se pogajajo o kompromisu glede bodočih deželnozborskih volitev. Poslednji zahtevajo, da se jim odločijo trije mandati Ta kompromis bi konservativcem prav ne ugajal, če tudi nema posebnega pomena. Konservativci bodo itak imeli večino. S kompromisom se bode le toliko doseglo, da konservativci dvetretjinske večine ne dobe. Vnauje države. Mrbski kralj je podelil red svet. Save pro-kuratoiju ruske svete sinode, Pobjedonoscevu. To je nov dokaz dobrih odnošajev mej Rusijo in Srbijo. — V radikalnem klubu ae resno razpravlja vprašanje, da bi se okrajšal čas aktivne vojaške službe in se orožje razdelilo mej milico. To je bilo tudi povod, da Gjurič ni več hotel prevzeti vojnega ministerstva. Crispija Čakajo v italijanski zbornici hudi boji. Osnovala se je nova stranka, katerej so vodje bivši finančni minister Magliani, Tojani in Nicotera. Ta opozicija si bode izbrala za predmet napadom finančno politiko vlade in utegne biti Crispiju jako nevarna, ker državne finance se v Italiji nečejo zboljšati. Pa tudi vnanjo politiko bode opozicija hudo grajala. Napela bo vse sile, da Italijo prisili izstopiti iz tripelalijance. Vladni listi se nadejajo, da bode Crispi lahko odbijal napade opozicije in Be obdržal, kakor se je obdržal DepretiB proti pentar -histom. Crispi, Nicotera, Cairoli, Baccarini in Za-nardelli zares neso mogli zvrtoglaviti Depretisa, toda ne ve se, če ima Crispi jednako srečo, da bi se mogel ubraniti svojim protivnikom. Državni zbor nemiki bode letos precej dolgo zboroval. Predložila se mu bode nova vojaška pred- Iz Zagorja za Savo, začetkom aprila. (Naš g os p. učitelj in šolski vrt.) Poznan je mej slovenskim učiteljstvom, poznan kot vodja pouemčevalne stranke naš gosp. nadučitelj. Rodom Čeh vender ne pozna ne Slovenca ne Slovana in tudi učence svoje izreja tako, da pozabijo, da jih je rodila slovenska mati, da trde: „Es giebt keine Slovenen", kakor na pr. gosp M. trgovec iu podpredsednik tukajšnje šulvereinske filiale. Vso svojo vednost pridobil si je ta gospod pri nadučitelji našem, ni torej čudno da pravi: nDer Name Slovenen ist erst seit dem J. 1848 aufgetaucht und wurde erfunden von einem Bleivveis und Toman, die es i m Deutschen zu gar nichts gebracht und die sich an daB Hirngespinn-t „Slovenen" angeklammert haben, um sich einen eitlen Ruhm zu griinden." Evo njegove lastne besede. In to si upa on govoriti, ki ni videl druge šole, kakor tukajšnjo normalko! Ne veste li več gosp. M, da je mati vaša srbskega rodu, da je bil oče vaš beli Kranjec, ki se je nekoliko nemščine Še le v Zagorji privadil? Sin teh starišev pa zatajuje slovenski jezik, slovensko zemljo, zaničuje slovenskega kmeta, ki mu jedini nosi bogatstvo v hišo! Pa žali Bog ni on jedini, ki ima take misli, imamo jih še več, ki pri vsakej priliki pod vodstvom goBp. nadučitelja zapojo: „Die Wacht am Rbein", „Das Deutsche Lied", „Weihelied der Deutschen" ! Skrbno ti varujejo nemški svoj pri-dobitek na našej zemlji, nemški otroški vrt. Rudarski otroci prisiljeni ho seveda obiskovati ga, in tu se privadijo prvih nemških besed. Šolski otrok te ne pozdravi nikdar drugače kakor: „Kusa die Hand". Pri igrah otroških slišiš vedno le nemške besede. In kdo skrbi bolj za tako izrejo slovenskih otrok, kakor ravno g. nadučitelj, bivši Čeh? Živo nam kaže sledeči izgled postopanje njegovo proti učitelju, kolegi. Ustanovil je rudnik pred nekoliko leti v Toplicah šolski vrt, kojega je dobil v oskrb učitelj Slovenec, vešč sadjerejec, ki gaje gojil z vso svojo ljubeznijo, z uajvečjo marljivostjo in požrtovalnostjo. Ves prosti čas, od zgodnje zjutranje zore do poznega mraka prebil je v njem delujoč. Tu prinesel mu je trud njegov lep sad. Vrt bil je v drugem letu obstanka imenovan vzglednim vrtom vsega Litijskega okraja, skoro da ne vse Kranjske, dobil je gosp. učitelj pri razstavi Ljubljanski I. 1888. bronasto svetinjo za cepiče in drevesca. Bil je pa oskrbnik veščak Badjereje, da ne kmalu kdo tako. Udeležil se je 1. 1868. sadjernjskega tečaja na Dunaji, videl tu in v Klosterneuburgu vzgledne sadne naprave, deloval potem v teku svojih 35 službenih let povsod kot sadjerejec in še leta 1885. obiskal sadjerejski tečaj na Slapu. Nemila usoda pak je hotela, da je ta gosp. učitelj obolel. Hitro porabil je ta priložnost gosp. nadučitelj, v svoje sebične roke si polastil vrt, upajoč na remunera-cijo, ki se učiteljem sadjereje vsako leto deli, po-ruval na vrtu mlado drevje in na prazen prostor posejal zelenjavo za svojo porabo in gospodari v vrtu tako, da se čudim, kako morejo šolska ob- last v a tako ravnanje dopuščati. Kakor da bi jih zajec objedel, tako stoje obrezana drevesca na vrtu in Žalostne veje proti nebu mole, proseč drugega gospodarja. Gotovo še jednega drevesca g. nadučitelj cepil n i in trditi si upam, da brezlistnatega jabelčnega divjaka od hruškovega ne loči! Obolelemu gosp. učitelju boljša se zdravje in zdravnik mu veleva na prosti svež zrak. Kam naj gre? Na blatno ali prašno cesto? Šel naj bi v šolski vrt. A glej! Gosp. nadučitelj, ki je svojo kolegijalnost s slovenskimi učitelji že tolikrat v tako lepi luči pokazal, znal je s svojo povsod znano zvijačnostjo pametne in spoštovane može kraj nega šolskega sveta pregovoriti, da se bolnemu učitelju in vsakemu udu družine njegove prepovedali, stopiti v šolski vrt! Jeli Že čul svet, da učitelj ne sme v šolski vrt!? Učitelju ustanovitelju vrta, v katerem je vse, kar raste, plod njegovega truda, prepove se uhod v taistega iu zakaj? Na ljubo človeku, ki si je iz zavisti in poželjivosti oskrh vrta pridobil, a kateri se pa čuteč svojo oholost, nevednost in nezmožnost boji kritike svojim kozlom, koje bo preobračal na Topliškem Šolskem vrtu. K Bklepu si drznem višja oblastva vprašati, bodo-li trpela, da nadučitelj tako ravna s kolego, da se učitelju, ki je v 35 službenih letih vse svoje moči žrtoval napredku in izobrazbi naroda našega, ki je vrt ustanovil in pet let deloval v njem, tako plačuje trud, da se mu sedaj, ko okreva, prepove uhod vanj. Bode li imel ponemčen Čeh več pravice na slovenskih tleh kakor domačiu? Upajmo, da se bo tudi tu pravično ravnalo in da se bo goBp nadučitelju razložilo, da v Šolski vrt je dovoljen uhod vsakemu občauu, najbolj pa učitelju veščaku. Domače stvari. (Volilni shodi za dopolnilne volitve v mestni zbor ljubljanski) so se za jeden dan premaknili. Na željo mnogih volilcev, ki bi velikonočne praznike, zlasti ponedeljek radi preživeli izven Ljubljane, ne bode v ponedeljek nobenega volilnega shoda in shodi so določeni tako: Za III. razred v torek 8. aprila n II. , „ sredo 9. „ n I- n n četrtek 10. „ vsakikrat ob 7. uri zvečer, v mestni dvorani. P. n. gospodje volilci naj blagovole to vzeti na znanje. — (Iz Celovca) se nam piše: Preteklo soboto bil je ves Celovec po konci. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico priredi velikonočni ponedeljek v Šmihelu pri „Šercerji44 zborovanje in veselico s petjem in gledališko predstavo : „Jedno uro doktor". Odbor dal je v ta namen v tiskarni družbe sv. Mohorja natisniti plakate in po streščeku se je naročilo, da je plakate prilepil na dotične table, ki so v ta namen po mestu postavljene. V soboto zjutraj bili so že prilepljeni, in ko so jih Celovčani zagledali, bil je ogenj v strehi. Vse je besnelo po mestu in opoludne je bilo že več plakatov potrganih, kateri pa so se popoludne zopet nadomestili: Bili so v Gelovci nabiti že mad-jarski, italijanski in francoski plakati, a nihče se nad njimi ni spodtikal, v soboto pa je stalo pred vsako tablo kar po 20 zabavljačev, večinoma tacih, ki bo prištevajo Celovški nemški inteligenci. Odslej se bode vsako slovensko naznanilo na table prilepilo, nemški Celovčanje se morajo privaditi, da smo Slovenci vsaj v tem oziru ravnopravni. — (Gosp. dr. A u ton Mahnič,) profesor bogoslovja v Gorici, podaril je „podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 10 gld. Srčna mu hvala! — (Ko n f i s kačji j a.) .Edinosti" poslednjo številko zaplenilo je državno pravdništvo zaradi vesti o porotnej obravnavi proti lesnemu trgovcu Hauserju. Xa obravnava se je za nekatere kroge jako neugodno zasukala, zato se vsaka neljuba vest o njej v kali zaduši. Tudi „Triester Tagblatt" je bil že iz istega uzroka zaplenjen. Uredništvo .Edinosti" priredilo je drugo izdajo, ki nam je danes redno došla. — (Umrl) je v ponedeljek pri sv. Petru pri Novem Mestu župnik g. Janez Rom d v 62. letu dobe svoje. — Isti dan umrl je na Glincah pri „Bobenčku" in bil včeraj popoludne pokopan nadobudni gimnazijec IV. razreda Iv. Šusteršič. Lahka mu zemljica! — (Kranjskega obrtnega društva odbor) sklenil je v svoji včerajšnji seji, napraviti spomenico do visoke deželne vlade, da ona posreduje za izpeljanje obrtne postave ter ji osvetliti, kake neprilike gode se obrtnikom od strani trgovine z mešanim blagom. — (Ljudski shod) bode na Veliki ponedeljek 7. aprila 1890. I. v prostorih restavracije hotel .Evropa". Dnevni red: l. Delavce zavarovalna po3tavodaja in socijalna reforma. 2. 1. maj 1890 1. 3. Razni nasveti. Začetek ob 9. uri dopo-ludne. PriBtop je prost in je vsakdo uljudno vabljen; posebno je v korist delavcev, ako ta shod mnogoštevilno obiščejo. Sklicatelji. — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 4. številki nastopno vsebino: Vihar. (I. G. Obloški.) — Nezadovoljni Mihec. (F. G. Podkrimski.) — Irma ! Irma! — Iz ruske knjige. Dar deci za Veliko noč. — VspomladansVa. — Pozdravite gospoda. — Večerni zvon. — V kuhinji. — Na Kovačevem vrtu. (Sličica; spisal Župčev.) — Gazela. Moj je kruh. (Fr. Krek ) — Velika noč. (Ivan Leben.) — Babica. — Listje in cvetje . — ( „Kmet o vale a" ) izšla je 6. štev. Vsebina: Trtna škropilnica c. kr. kmetijske družbe s Samassovo sesalko. — Delo pri Čebelnjaku na pomlad. — Črtice o kmetovalčevem izobraževanji. — Kdaj je lucerno sejati? — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Rana pomlad.) V „Dolenjskib Novicah" čitamo, da je v Novem Mestu neka gospodična dne 16. marca ujela kresnico, popolnoma svetlečo, kakor o kresu. Vreme je toplo, kakor druga leta v maji, drevje poganja in bode v par dnevih de loma v cvetji. — (V Šmihelu,) v Novomeškem okraji, bili so povodom volitve v občinski zastop izvoljeni sledeči posestniki: Fran Kastelic iz Kandije, županom; odborniki: Ivan Jeriček iz Gorenje Težke Vode, Josip Duller iz Baute Vasi, Matija Kastelic iz Vinje Vasi, Fran Kastelic od Svetega Jošta, Ivan Penca iz Črmo3nic, Josip Zurc iz Kandije, Fran Duller iz Jurke Vasi, Matija Hrovat iz Velikega Podljubna, Josip Blažič iz Velikega Zlatenka in Josip Cimermančič iz Jurne Vasi. .. — (Na Dunaji) obsodili so 1 Dietnega Marka Matkoviča iz Črnomeljskega okraja na 14 doij zapora in 10 gld. globe, ker je na sumu, da se je hotel izseliti v Ameriko in tako odtegniti vojaški dolžnosti. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburgf 2. aprila. Nasproti poročilom, da je car obolel, čuje se iz zanesljivega vira, da je popolnoma zdrav. Berolin 2. aprila. „Vossische Zeitung" piše, da se je Bismarck v poslednji avdijenci odločno branil vsprejeti naslov vojvode Lauen-burškega, ker hoče v zgodovini živeti le s svojim rodnim imenom, kateremu je sam pridobil zgodovinsko slavo. „Post" javlja, da je izvestje Suvalova o pogovoru s cesarjem Viljemom na carja napravilo najboljši utis in razpršilo vse pomisleke glede odstopa Bismarckovega. Rim 2. aprila. V Napolji je napovedano, da se v kratkem vrne 1000 italijanskih delavcev iz Brazilije, ker neso mogli niti oiulu. niti v sosednih deželah dobiti dela. Peterburg1 3. aprila. „Kraj" javlja: Zakon z dne 3. maja, ki omejuje pravice Židom po zahodnih gubernijah, bode se razširil tudi na Poljsko. Dotični načrt predložil se bode državnemu svetu. Madrid 3. aprila. V pismenem odgovoru generalu Dabanu izjavlja general Salzedo, da je tudi pristaš Dabanovili teorij. Vojni minister odredil, da se Salzedo za kazen zapre. Razne vesti. * (V Temesvaru) bili so zaradi goljufije v loteriji in ponarejanja uradnih listin obsojeni: Far-kaB na 8 let ječe in 2000 gld. globe, Szobovics in Ptl8pbky V8ak na 8, Hergatt na 3 in Telkesi na 2 leti ječe. Ob jednem pa imajo vsi obsojenci avstrijskemu erarju povrniti škodo 480.000 gld., ogrskemu pa 24.000 gld. * (Iz strahu pred maturo) usmrtil seje v Budejevicah na Češkem osmošolec Alfou3 grof Begna. t (Vingtvo v Cislitvaniji.) Poljedelsko rainisterstvo izdalo je statistične podatke o pridelovanji vina v deželah, zastopanih v državnem zboru. V dveh letih pridelala je vina: 1889. 1. 1888 I. Dolenja Avstrija hI. 1,615.000 hI. 1,661 000 Štajerska „ 315 000 „ 486.000 Koroška „ 637 „ 80 Kranjska „ 135 000 „ 207460 Češka , 9 164 „ 7.660 Moravska „ 264 000 „ 154.110 Bukovina „ 508 w —. — Istra in Primorje „ 340 597 „ 597.190 Tirolska in Predarlska „ 339.280 „ 294,520 Dalmacija „ 1,172.041 „ 1,743.580 Iz teh številk vidimo, koliko škode sta slovenskim, vinskim krajem prizadeli trtna uš in strupena rosa. Iamši Koroško, ki v svojih ne baš obširnih vinogradih nema ne trtne uši, ne strupene rose, skrčil se je pridelek povsod jako močno Isto tako je prizadeta Dalmacija, ki je še 1888. I. mej vsemi deželami največ pridelala, a jej je strupena rosa v jednem letu vzela nad pol milijona hektolitrov. V Bukovini začeli so vinograde zasajati še le pred štirimi leti in lani so imeli prvo trgatev, s katero so že skoro dosegli Koroško. * (Egiptovska bolezen na očeh) hudo razgraja po Požunu na Ogerskem, od 570 mož pi-jonirBkega batalijona je 5150 bolnih in le 40 zdravih; izmej bolnikov jih je mnogo oslepelo. *(VMezo-Hegyesu na Ogerskem) pogorela je 1. t. m. sladkorniea, katero so še le lani dozidali, v dveh urah skoro popolnem. Škode je 850 000 gld. ♦(Strašen umor.) Pred kratkim pridrli so štirje roparji v hišo posestnika Micoviča v vasi Rozace na Srbskem, ter zahtevali od njega denarja. Micovič, ki je baš žganje kuhal, izroči jim takoj ves denar. Ker bo pa lopovi mislili, da jim Še ni vsega dal, jeli so ga z žarečim železom mučiti; ker je pa še vedno zatrjeval, da nima nič več denarja, vrgli so ga v kotel, kjer je češpljovec kuhal. Micovič jih je prosil, naj ga saj hitro usmrte, ako mu nečejo prizanesti, a to so storili še-le, ko je vnovič trdil, da jim je dal vse. Potem ko so ga ustrelili, pustili so ga še dalje v kotlu s češpIJev-cem. — Lopove bo uže dobili. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-2) 8 „LJUBLJANSKI IW za vse leto gl«l. l.«0; za pol leta gld. 2.30; z« četrt leta «1*1. 1.15. ti Milijo i : 2. aprila. Pri Niuuu : Bartuška iz Trsta. — Bettelhnim iz Kaniže, — Dr. Ružić 1, Reke. — Leveč, Leakovic, Rtttl iz Kočevja. — Koch, Matzua. Hueber, Epstein, Dietrich, Taub z Dunaja. — Orabner iz Postojne. Pri Jlalitfl 1 Prem, Wagner, Reichel, Kratiš, BOhm, Klemen t. z Dunaja. — Scbwab iz PoBtojne. — MaSič iz Zemuna. — K ahcl iz Kočevja. — Weber iz Trata. Pri Južnem kolodvoru: ABchwander, Reinholt iz Trsta. Meteorologično poročilo. Dan Ca* opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 2. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvećer 7404 mm. 7,'i (i ti mm. 736-2 mm. 2 4° C IM* G 64° C al. svz. al. svz. al. svz. jas. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 6-8°, za It) pod normalom. ZDuLnaoslsa, borza dno 3. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 87 90 — gld. 88-15 Srebrna renta.....„ 88 05 — „ 88 85 Zlata renta......„ UO-20 — „ 11016 570 marona renta .... „ lofciK) — „ 10335 Akcije narodne banke . . „ 939 — — „ 4*42-— Kreditne akcije.....„ 30225 — „ «01-76 London........a U9-30 — , 119 30 Srebro........» —— „ —• — Napol......... „ 9-45 •/, — • -^45 C. kr. cekini......a 565 — ,, 5-tf t Nemake marke.....„ 58 50 — , 58*50 4" , državne srećke iz 1. 1854 25) gld. 132 gld. 25 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 . 177 „ — „ Ogeraka zlata renta 4°/0....... 102 „ 35 „ Ogeraka papirna renta 5°/0......99 „ — „ Dunava rog. arečke 5°/0 ... 100 gld. 120 „ 25 . Zouil.j. obč-avatr. 4Vt70 zlati zast. liati . . 117 „ — „ Kreditne arečke......100 gld. 185 „ 7"> „ Rudolfove srećke ..... 10 „ — „ — „ Akcije anglo-avatr. banke . . liO , 151 , 59 , TrammwaydruSt. velj. 170 gld. a. v.. . . 216 „ 50 „ Jeannette Saurau, rojena Sterger, javlja v svojem imenu in v imenu svojih sinov Frana Saurau-a, strojnega inženerja, poročnika v reservi, Maksa Saurau-a, ter v imenu svojih bratov Rajmunda Ster ger-ja, c. in kr. majorja, Makso Sterger-ja, c. in kr. majorja-avditorja, in v imenu svoje svakinje Katarine Sterger, rojene Milichich, prežalostno vest o smrti svojega presrčno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta in svaka, visokorodnega gospoda deželnega distriktnega zdravnika v Radovljici itd. itd. ki je danes ob 43/4. uri popoludne, prejemši svete zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Posvetni ostanki nepozabnega pokojnika se bodo v soboto dne 5. aprila 1890. ob 10. uri dopoludne blagoslovili ter prenesli iz hiše žalosti v Radovljici na pokopališče pri sv. Križi, kjer se bodo pokopali. V RADOVLJICI, dne 2. aprila 1890. (278) Zahvala. Za vse izrazu počutja mej boleinijo in ob smrti našega ljubljenega sina Janka Šušteršiča za darovano krasno vence, gospodom profesorjem c. kr. gimnazije in vseui mnogobrojnim spremljevalcem ranjega k večnemu počitku izrekamo svojo iskreno zalivalo. Na Glincah, dne 3. aprila 1890. (280) Rodbina Šušteršič-eva. Izurjen pisar želi ustopiti takoj v notarsko ali advoka-t n rs k o pisarno. <268—i) Ponudbo vsprejonn upnivniStvo »Slov. Narodu". Trpečim na, živcih se toplo priporoča! I 21. izdaja v nemščini, madjarsčini, italijanščini, ceSćini, | poljščini, francoščini, grščini in turščini izšle brošure iiber (273-1) Nervenkrankheiten u. Schlagfluss- "VorToe-a.g-a.n.g' -u-nci lEIellTa.n.gr se dobiva zastonj in franko v lckurui .IOSI1M SVOBODE v LJubljani. 4> Na najnovejši in najboljši način J umotiK- (1083—26: l x»he ftn * »to o v j gfc I * ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- £ 6 vanju in v ne sobne <»i>«*r»olje, — odstranuje ♦ * zobne bolečine z osinrteiijeiu živca I zobozdravnik A. Paichel, I * poleg Hradeokega čevljarskega) mosta, I. nadstropje. * VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. Najboljša Brnska sukna razpošilja po originalnih tO' varniških cenah tovarna finega sukna SIEGEL-IMH0F V Brnu. /.u elegsntno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 urirezek v dolgosti 3'io metra, to jo 4 Dun. vatli. 1 odrozek velja: _ Vgl. 1 .HO iz navadne 1M ■■T gl. 7.75 iz fino '•O Om~ g\, 10.50 iz jako line "P* WW gl, 12. lo iz najlinejšo"^* (129) pristne (13) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta ■akna, blago ta ogrt ice, loden /,a loVOe in turiste, poriivienne in toskmg za salonske obleke |Hhigoiz sukanca za moško in dečki', ki ae sme prati, pristna pique-.,ilet-bagH itd. itd. /.ji dobro blngo. lintaii" eno uzorcu oil^uuuju j«i«o in točnu dopoUIju te* »e JaiiK'i. Uzorci /.osi on j i flrn-ubo St. 9211 1. 1889. (966—9 Zahvala in priporočilo. Že Velikonočne praznike bodem zopet v elegantno popravljenih prostorih kavarne „Evropu". Poslužujoč se te priložnosti, da svojim velečastitim stalnim gostom izrečem najtoplejšo zahvalo za blagonaklonjenost, katero so mi do sedaj v takij obilnej meri skazovali, prosim, da bi me je So dalje obranili. Glavna naloga mi bode, kakor poprej, prizadevanje, da zadovolim p. u. goste svoje. Z velespofitovanjem (279—1) ANTON KRAP S kavarnar pri „Evropi". Na prostoru poleg Gruberjeve ceste v Ljubljani, katerega je kupila dežela kranjska, zgradila se bode deželnobranska vojašnica s po stranski em A poslopji vred. Dotična stavbinska dela oddala se bodo za zdaj razvrščena po sledečih obrtnih skupinah po jednotnih cenah za izvršena dela, vspre-jemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skupin v izvršitev določenih del. Zaradi oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudbena obravnava do 12. ure dopoludne. dne 12. aprila 1890. Po skupinah razvrščeno delo je zračunjeno tako-le: a) Kopanje tal in zidarsko delo in naprava hišnega vodnjaka s...... . 153.938 gld. 29 kr. b) tesarsko in krovsko delo s..... 32.254 „ 25 „ c) kleparsko delo s........ 6.455 „ 93 „ d) kamnoseško delo z....... 8.068 „ 61 „ e) potrebno železje z....... 28.809 „ 12 „ Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni troškov in cenilniki so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v deželnem dvorcu, Gospodske ulice št. 2 v I. nadstropji v navadnih uradnih u: ah. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj