Poštnina plačana v gotovini, štev. 29* V Ljubljani, dne 16. julija Dpravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulioa 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/ll„ telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek NaroČilu m taiematro: Četrtletno • Dia, polletno 18 Din, celoletno 3» Dia; ta lafr tenstro nuen A merilce i Četrtletno II Dia, polletno 24 Din, cetoletoo «8 Dia. Amerika letno I dolar. — RaCnn poštne hranilnice, podrilolee t L)nbt|anl. št 10.TI«. Smotri in sredstva naše zunanje politike Iz poročila dr. Alberta Kramerja na velikem zboru Jugoslovenske nacionalne stranke v Beogradu Zaključno poročilo na velikem zboru Jugoslovenske nacionalne stranke v Beogradu je blo posvečeno naši zunanji politiki, o kateri je razpravljal g. dr. Albert Kramer. Iz njegovega govora posnemamo nekaj glavnih misli, sli. Dogodki, ki se poslednje mesece odigravajo v Evropi zahtevajo največjo pozornost vsakega narodnega človeka. Tud; naša stranka mora o njih vod:t; skrben račun. Obžalovali je treba, da se naš narod ne obvešča v zadostn; meri o mednarodnem položau. Uspehi velikega kralja Mi smo svod svobodo in neodvisnost trdno naslonil- na Društvo narodov kot zanesljivega stražarja miru in po mirovnih pogodbah ustvarenega stania. Zavarovali smo se z zavezniškimi pogodbami, ki so nam zagotovile v svetu tehtno besedo in ugled, obenem pa nam omogočile zanesljivo ureditev naš" narodne obrambe za primer nevarnosti. Pokojni velik; krali nam ;e s svojo dalinovidno mo-drostio zgrad;! Malo anfanto. preko katere so Jugoslavija. Češkoslovaška in Romunija zavzele v evropski politiki položai velesile. Z ustvaritvijo Balkanske zveze je kral: preitvo-r;! geslo "Balkan ba^mskim narodom« v deisfvo in ustvaril na Balkanu n^ožai, da n^s nihče ne more več izigravati. Zvezni Pogodba s Franciio nam ie zagotovMa poli^čno so-d-'ovanie in medsebo:no pomoč z velikim za---rir>;m narodom. Za mir in gospodarsko sodelovanje Na pogo?u, da m državne meje v Srednji Evropi ne more;o enostransko izpremeniti. vodimo iskreno pplifko čim tesnejšega, zlasti gospodarskega sodeto varna. da bi dosegli srednieevropski narod; srečne;šo bodočnost. v prepričaniu da sosedne in ostale velike sile Evrope ne žele narediti iz naše države predmet sebičnih kor'sti. smo gradili pri.iateliske odnošaje z njimi. Našega narod-, naolemem-teiša težnja je, da po svojih najboljših močeh rnspevamo k okrepitvi miru med narod5 in da naši Jugoslaviji pridobivamo naklon enovit vsega prosvetlienega sveta. Pri tem stremimo za okrepi'vi'0 ugledi naše države. Kriza Društva narodov V zadn em času so nastopili dogodki, ki zahtevajo od nas, da na novo skrbno preučimo smernice naše zunan:e politike. Nismo se obrnil; od Društva narodov, toda oči ne moremo zapirati pred dejstvom, dn je Društvo narodov v krizi. Nj to krivda te po svojem bistvu plemenite naprave, k; jo želimo ohraniti na dosedanii demokratični osnovi, marveč je kriza poledica sHiosti in neodločnosti članic Društva narodov. Ženevski naprava ni pokazala dovoli odločnosti in moči, da hi za- varovala svoje članice pred nevarnostmi napadov. Novi dogodki v politiki velesil Izstop Nemčije iz lokarnske zveze je ustvaril med Nemčijo in Francijo nove odnošaje, katerih posledice zanašajo nemir v vso evropsko politiko. Nemčija na. vs« moč hiti, da bi čimprej spel postala najmočnejša oborožena sila v Evropi. Naš narod jemlje na znanje njene svečane izjave miroljubnosti in pripravljenosti, da se vsa še nerešena vprašanja rešijo s prijateljskimi sporazumi, ne sme pa pri tem prezreti, nove napetosti v evropskem ozračju. Italija se je vrnila iz zmagovite vojne v Abesniji. Ta vo.ina ni dob'jena samo nad črnci v Afriki, marveč pomeni tudi velik državniški uspeh. Zmaga je zelo dvignla samozavest italijanskega naroda. Pokazala ie vsemu svetu veliko moč nacionalne misli. Na žalost pa je hkratu vrnila veljavnost staremu pravilu, da sila kuje pravico. Računali moramo. da bo zmagovita TtaVa iskala še novih področij za svoje razširjenje. Pri tem ne smemo pozabiti, da ie s f ra ncosko-italianskim dogovorom taka nolitika Italije zlasti 0'ajšana na jugovzhodu Evrope, kier živi naš narod v krajih, ki so bili že odnekdai predmet spopadov velikih evropskh držav. Italijanskemu narodu ne zavidamo njegovih uspehov in mu želimo biti prijateli; na osnovi medsebojnega spoštovana pravic in življenjskih koristi obeh narodov. Z vzhoda se pojavla Rusija kot sila. ki se začenja zanimati za srednjeevropska in za-padnoevropska vprašanja. Angli'a je popustila v vprašanju svoie svobodn* poti v Indro, torei v enem izmed življenjski vprašanj angleške veledržave. Mnogi računa K da se zlasti Sredna Evropa ne bo več toliko zanimala Vendar bi bilo pogrešno misliti, da je Italijan sko-angleški snor že kolčno poravnan na račun Anglije. Moč angleške veledržave e b;la v zgodovin redko dokončno poražena. Verieitno n^ ie. da bo Ansr1i:a vsai nekai čann prtliaga no^ntov. pošta, rad;i\skj aparat 'n ko<:: r-^b^ega vodila V neka i trenu+kih se ie »brala na Vrnili ne. sreče velika mnodHcs liudi ki ie orihite1« iz Hru5ic<» in iz sosednih vasi. L-iH ie so izku-šali no"»^rečeno« v mi?'ienm ie morda šp kdo živ, a bili so že vsi mrtvi. Trupi- Šestih pomikov so bila cb- žgana in razmesarjena in le eno truplo je bilo celo. Nekaterim ponesrečencem je odtrgalo glave. O nesreči so takoj obvestili policijo, voja- štvo in orožništvo. Na kraj nesreče je nato prispela četa orožnikov in zastražila prostor. Prišlo je tudi vojaštvo. Vojaki so položili trupla drugo poleg drugega, in jih pokrili s plahtami in posameznimi kosi obleke, ki so jiih našli na kraju nesreče. Trije zaprti vozovi pogrebnega zavoda so potem odpeljali trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Sodijo, da se je nesreča zgodila zaradi tega, ker je letalo vozilo prenizko in zašlo med drevesa, zaradi cesar je bencinski tank eksplodiral. Ljudje, ki so gledali vozilo, vsaj tako trde. Zanesljivo pa se vzrok nesreče najbrž, ne bo mogel dognati, ker so vsi, ki bi vedeli kaj povedati, mrtvi. Pivkova, Kante-tova in dr. Korče so bili namenjeni k morju, a oba Berlinčana po poslih v Sisak. Pivkovo, ki je bila nameščena kot učiteljica na Čatežu nad Veliko Loko, je še njen svak g. Orel spremljal do letališča. Usoda pa je hotela drugače. Kakšna kupčija s hmeljem s® obeta Znana nemška hmeljska tvrdka Barth v Niirnoergu objavlja v svojem letnem poročilu za ianslvo leto, zanimive p da k.- o svetovnem izdelku piva in pridelku brnela in o sve-tovn porabi hmela. Lan je znašaj svetovni izdelek p.va 191 mili ono v hektolitrov nasproti 185 mililonom v pr?-jšn em letu in 156 milijonom v najslabšem letu 1932.. tako da znaša povečanje v primer-, s tem poslednjim leom 22 odstotkov. Na;večji delež ima o nri tem 7e-dinene dr lave. ker ie l«n znašal izdelek piva 53 milijonov hektolitrov v primeru s prejšnjim letom je narastel le za 5 6 odstotka. V Nemčiji se ie izdelek p va dv-gni! za 7 od-s-otkov na blzu 4fi nrUrnov hektolitrov. Znatm povečanje beležijo zlasti južnoameriške dr:ave. Svetovni hmeljski pridelek leta 1935. ceni omen ena tvrd ;a na 1,210.0(10 starih stotov (po 50 kg) nasproti 1.107.200 in l .038.51 tO v prejšnjih dveh letih Povečanj pr delka gre zlasti na račun Evrope in ie delno prioisati tud; razširjenju nasadov v Evrop Prid< lek v Fvrorr ;e znašal lani S21 200 oda in gospo za tri hčerke in za oba mlada gosnoda Glede Zore pa je menila gosna, naj si napravi za enkrat ležišče v gostilniški sobi na stolih. Dušan Vozlič se je temu uprl. »To ne gre. Gospodična mora imeti svojo sobo.« »Seveda!« je prinomnil Alfonz. »Jaz pojdem spat na seno!« »Tn i e neumnost Alfonz « ie Vrt>ovčevka vzkliknila in hudobno pogledala Zoro. Materina jeza pa je trmastega sina še bolj okreoila v niegovi samodonadljivosti in samooVudovaniu. da bo iz požrtvovalnosti do Zore sna! v senu, kier bo prenočilo tudi več študentov, potujočih peš po bohinjskem okolišu. Ker je s5iala polna luna, so vsi Vrhovrevi z Zoro in Dušanom šli še mn'o na iznrehod v okolico vasi. Samo zvon jen ie kravjih zvoncev in šumenie gorskih potočkov je motilo čudovito gorsko tišino. Slabi upi na obnovo prejšnje' ga obsega tri Z ukinjenjem sankcij 15. t. m. se spet obnove trgovinski odnošaji z Italijo. Med našimi zainteresiranimi ministrstvi se zaradi tega vr-še posvetovanja, kako se naj najbolj zavarujejo koristi naših izvoznikov in kako naj se reši vprašanje naših starih terjatev v Italija, ki znašajo v celoti skoro četrt milijarde dinarjev. Upi za obnovo trgovine z Italijo niso preveč ugodni. Pravijo, da bo mogoče obnoviti trgovino le v višini ene tretjne preišmega obsega. Zlasti ni računati s tem. da bi v starem obsegu obnovili izvoz lesa v Italijo. Po zatrdilih italijanskih lesnih uvoznikov, ki so že vrsto 'et v trgovinskih odnošajih z našimi trgovci, bo v tretjem četrtletju malo možnosti za naš izvoz lesa. ker je Zveza irtaTjanskih uvoznikov lesa že sklenila, da bo les uvažala zlasti iz Avstrije. Nemčije, Švice in Albanije. Obseg našega izvoza v Italijo po končanih sankcijah bo odvisen od tega, koliko borno mi lahko iz Italije uvažali, kajti uvedba uvoznega nadzorstva, ki je stopila v veljavo 1. t. m., uveljavlja načelo, da bo lahko posamezna država za toliko vrednost uvažala v Italijo, za kol ko vrednost' bo iz nje izvažata. Uvozno nadzorstvo pa bo strogo nasproti dosedanjim sankcijskim državam. Pri tem te treba tudi upoštevati plačilne težkoče zaradi starega dolga. Zato se v Beogradu na odločilnih mestih obravnava vprašanje. kako zmanjšati te stare terjatve. Kakor ie znano, ie Anglija dovolila naši držav:, ker je bila hudo prizadeta zaradi sankcij, posebne uvozne kontingente v vrednosti 100 milijonov dinarjev na leto, od kater h smo doslej izkoristili le za okrog 30 mli.onov dinarjev. Po vesteh iz Beograda ie angleška vlada pismeno obvestila našo vlado, da prenehajo ti kontingent vel ati na dan uk'njftija s?.nkci! 15. t. m. Po 15 t. m ne bojo veljali ti kohtngen-ti za ono blago, ki je že na potu. če ne bo prispelo v Anglro še pred 15. t. m. Zobni kamen -velika nevarnosti Zoper lo pomaga SARGOV Močna peronospora uničuje vinograde Stanje vinogradov v Slovenskih goricah je letos obupno. Tudi v tistih vinogradih, ki so bili doslej precej obvarovani, se je začela razvijati poleg listne še grozdna peronospora in so nekateri vinogradi že skoro čisto uničeni. Na mariborsko vinarsko in sadjarsko šolo prihajajo dnevna zadevna poročila iz raznih krajev. Strokovnjaki priporočajo vinogradnikom, naj škropijo tudi tiste vinograde, ki so že čisto uničeni, da se na ta način ohrani za bodoče leto vsaj les. Tudi priporočajo vršičkanje, in sicer tako, da ne prirežejo običajno, ampak se porežejo samo viseči deli. Pozneje naj se vršičkanje še enkrat vrši, tako da se bo letos vršilo vršičkanje dvakrat. Tudi v sadovnjakih je stanje zelo slabo in se kaže mnogo glivičnih bolezni. Rano sadje je nekoliko boljše. V legah, ki so lani dale 35 do 40 polovnja-kov mošta, bosta letos kvečjemu dva. So gorice, v katerih vobče ne bo pridelka. ker ne najdeš več niti grozda. Grozdje je kratkoma-lo vzela peronospora. ki io je pospeševalo slabo vreme v prvi polovici junija: skoro dnevne nevihte, takoj za njimi vroče solnce in z-o-tem pa megla. Pravijo, da imajo tisti vinogradniki še največ pričakovati, ki so škropili že pred binkoštmi. Pred kratkim so listi poročali, koliko škcde so napravile po naši banovini toča in povodnji. Potrebno bi pn bilo, da se uradno ugotovi škoda zaradi pero-nospore. Veliko škodo je povzročila peronospora tudi na sadnem drevju, s katerega je odpadlo mnogo sadov in listja. ^CT/^^^vCAM/^ DOMAČI IZDELEK Politični pregled Predsednik levičarske francoske vlade Leon Blum je dejal v razgovoru s poročevalcem beograjske »Pravde«, da je njegova največja želja, da bi se ustvarili še prisrčnejši odnošaji med Jugoslavijo in fancijo. Francoska vlada se zaveda resnega položaja v Srednji Evropi, zlasti glede na Avstrijo, iti se zmerom bolj zbližuje z Nemčijo. Blum je zatrdil, da Jugoslavija nima povoda, da bi se vznemirjala. Storili bomo vse, je izjavil dalje Blum, da okrepimo tudi trgovinski promet med obema državama. Najvažnejši dogodek preteklega tedna je sporazum med Nemčijo in Avstrijo, ki je bil sklenjen na Dunaju. Pogajanja so se vršila med avstrijskim zveznim kancelarjem i dr. Schuschniggom in nemškim poslanikom na »Lepa hvala za požrtvovalnost, ki ste mi jo izkazali,« je tiho rekla Zora Alfonzu, ki je čisto mirno stopal poleg nje, kakor bi ga bilo prevzelo veličastvo planinskega sveta. »Prav rad sem to storil,« je menil Alfonz in tiše nadaljeval: »Kako si predstavljate moškega, kateremu bi darovali svojo naklonjenost?« Rekla bi sicer rada, da čisto drugače, kakor je gospod Alfonz Vrhovec, toda lepota pokrajine je ustvarila v njej svečano razpoloženje, a tudi Alfonz je stavil to vprašanje njej tako skromno in nič naduto, da ni mogla drugače kakor resno odgovoriti. »Kakšen naj bi bil moški, ki bi mu bila dobra?« je počasi izgovarjala. Potem je nekaj trenutkov premišljala. »O, prvi pogoj je, da bi bil samostojen. Močan, samozavesten, a ne ničemuren; moral bi biti sposoben za velika dela in se ne bi smel bati nobene nevarnosti. Do takega moškega bi imela spoštovanje.« Prav za prav še ni nikdar razmišljala o tem, kakšnega moškega bi lahko ljubila. Za taka razmišljanja ji je manjkalo časa. Sicer pa je bila prepričana, da njej, ki je siromašna, ne bo nikoli dana izbira. V veliko njeno presenečenje je menil Alfonz: »Prav imate. Hvala lepa za pouk. Mnogo zahtevate, a videli boste, da niste preveč zahtevali!« Obe deklici sta priskakljali za njima in se obesili vzgojiteljici za roke. Tako ni bilo zdaj več priložnosti za nadaljnji razgovor. Ko je drugo jutro Vrhovčeva družina precej pozno zajtrkovala, je manjkal sin Alfonz. Menili so, da se je zamudil na izpre- hodu, in so mirno pili svojo kavo. Toda ura je potekla za uro, a Alfonza še ni bilo. Naposled je neki planinski vodnik prinesel listek, ki mu ga jc dal mladi mož na potu v gore. »Draga mama, ne delaj si skrbi zaradi mene,« je bilo napisano na listku. »Sem na potu z obema visokošolcema, ki sem z njima prenočil v senu. Gremo v gore. Jutri se vrnem.« Vrhovčeva je bila zavoljo te vesti vsa iz sebe. Ko se je potem izkazalo, do so šli vsi trije mladeniči brez vodnika v neznane gore in brez prave planinarske oprem; oboroženi le z navadnimi palicami, se je razburil tudi Vrhovcc. Proti poldnevu je nastala velika nevihta. Deževalo je ko iz škafa, strela je udarjala in še burja je nastopila. Postalo je hladno, da se je vse zavijalo v volnene jopiče. »Kako mora zebsti ubogega Alfonza, ki ima visoko v gorah lc lahek površnik s seboj!« se je hudovala Vrhovčevka in iskala žrtev, nad katero bi stresla svojo nejevoljo. »Če bi le slutila, da nam boste na potovanju napravljali take sitnosti, gospodična, bi vas ne vzela s seboj,« se je z obrazom, polnim užaljenosti, obrnila k Zori. »Vi, samo vi ste krivi, da se moj sinko izpostavlja takim nevarnostim. Ker vam je v svoji pretirani dobrosrčnosti odstopil sobo, so ga potem zapeljali v neumnosti. Prva reč bi bila, če bi eno noč spali na stolih v gostilni. Vi v vaši službi bi takšne žrtve sploh ne smeli sprejeti. Seveda, seveda, vse te gospodične hočeio igrati dame, in čimbolje se jim godi pri kakšni družini, tem bolj se razvajajo.« Dušanu, ki je poslušal te neutemeljene očitke nasproti' ubogi dcklici, je bilo zelo mučno. Ker si sam ni upal ugovarjati, je zašepetal Idi, ki je sedela poleg njega, prošnjo, naj poskusi razgovor kreniti v drugo smer. »Mama, daj no mir! Strašno si dolgočasna!« jc vzkliknila Ida na svoj nespoštljiv način. »Alfonz se bo že vrnil. Nič mu ne bo škodovalo, če ga bo dež malo napral. Bo pa drugič pametnejši!« »Saj to je tisto, da ni prej nikdar počel takih neumnosti. Zašel je v neprimerno družbo lahkomiselnih študentov. Seveda, moral je prav on spati na senu ...« in pesem se je začela znova. Vrhovčevka je klepetala tako dolgo, da Zora ni mogla več zadrževati solz. Vstala jc od mize in se odstranila. Dušan jo je našel pozneje v nekem kotu prostorne verande. Kodrasto glavico je imela sklonjeno in bila je videti zelo zamišljena. Na vse očitke Vrhovčevke jc bila naposled prepričana, da ie Alfonz v nevarnosti. To je torej tisti velika reč, ki jo je obljubil storiti, da se bo pred njo pokazal za neustrašnega junaka. Če se mu kaj zgodi, bo res kriva. Dušan jc stal nekaj trenutkov pred njo. »Gospodična Zora!« je rekel in ji položil roko na ramo. Zora je planila pokoncu in ga pogledala s prestrašenimi očmi. kakor bi jo bil dotik njes?ove roke zadel globoko v notranjost. »Žal mi ie, gospodična, da so tako trdi z vami. Tako ste %brcz zaščite! Tako mlado dekle si mora že*služiti kruh v tujini!« Dunaju Papenom. Sporazum ureja vrsto gospodarskih in drugih vprašanj med obema državama. V političnem pogledu obsega zlasti dogovor, da bo Nemčija spoštovala neodvisnost Avstrije in da se ne bo vmešavala v avstrijske notranje zadeve. Na podlagi tega sporazuma sta stopila v avstrijsko vlado dva hitlerjevca. Zanimiv je tudi dostavek k sporazumu, po katerem se e Avstrija obvezala, da naimani tri Jeta ne bo sprožila vprašana povratka Habsburžanov na avstrijski prestol Nemško-avstrijski sporazum je naletel m velik odmev. V mednarodnem svetu zatrjuje jo, da predstavlja nemško-avstrijski sporazum poizkus ustvaritve fašistične fronte, ki bi obvladovala Srednje Evropo. V Londonu in Parizu so prepričani, da je t: sporazum v resnici le zavezniška pogodba med Nemčijo in Italijo, ker je oči1 no. da je Italija pomagala do njega. NadaVni dogodk-' bodo pokazali, da bosta R:m 'n Berln v zunanji politiki korakala odslej roko v roki. Po vesti z Dunaia se bosta v kratkem sestala Hitler iin dr. Schuschnigg. Sestanek bo najbrž' v okolici Miinchena. Po vesti beograjskih listov, prevladu;e met1 politiki in državniki v Beogradu mišljenje da ima sporazum med Dunajem in Berlinom lahko blagodejen vpliv na ureditev razme-v Podonavju, zlasti, ako se bo nadalevala politika, ki stremi za tesneišim soddo varnem držav Male an-tante z državam; finskega dogovora na gospodarskem oodročju. Pravijo tudi, da sta f item dve važni vprašanji, ki sta zadajali mnogo skrb; Mali an+anti, to ie vprašanje Habsburžanov in pr'kl:učitve Avstrije k Nemčiji, začasno odoravlje«1. Seveda so si v Beogradu. Pragi in Bukarešti na jasnem, da obe vprašanj s tem nista dokončno rešeni, temveč samo odgodeni. Iz Rima javljajo, da se namerava skleniti med Italijo in Nemčijo vojaška zveza. Uradno se ta vest srcer zanikuje, a poučeni trdijo, da ima nemško vojaško odposlanstvo, ki se že več dni mudi v Rimu, nalogo, začeti razgovore za sklenitev vojaške pogodbe. Odkar je Zora zapustila svojce, ni nihče več tako govoril z njo. Celo njeni svojci so se zdaj le veselili, češ da ima lepo službo. Ni tudi čudno, da so njeni starši v svoji siromaščini bili veseli v domnevi, da je njihov najstarejši otrok dobro preskrbljen. »Nisem prav nič nesrečna zaradi tega, ker moram delati. Prav veseli me, če lahko delam kaj koristnega. Delala bi rada od jutra do večera. Samo očitkov, da me samo iz milosti trpe v hiši, ne prenesem!« je tožila Zora z objokanim obrazkom. »Zdi se mi, kakor bi bila sužnja, ki mora vsakogar ubogati.« Njene zadnje besede so bile kakor vzklik teptane mlade duše. »Draga gospodična,« je dejal Dušan, »ne verjemite, da je na svetu malo svobodnih ljudi. Poglejte med može — koliko jih je, ki nimajo svojih predstojnikov, katerim se morajo pokoravati in od katerih morajo pogosto doživljati krivice! In če ti je na videz usoda prav naklonjena____« Dušan je za trenutek umolknil, potem pa je z napol proč obrnjenim obrazom nadaljeval: »Meni na primer vsi moji znanci zavidajo tako zvano srečno življenje. Toda jaz se moram v vsem pokoravati očetu. Celo v najvažnejših vprašanjih svoiega živlienja. Nasprotovanje njegovim odredbam bi moj oče smatra' za strašno reč.« Govoril ie čisto tihrf in vidno vznemirjeno. Somrak je že prihajal in iz somraka je gledal vanj bled obrazek, v katerem so bila i'sta rdeča kakor nravkar dozorele češnje. Ta usta bi polinboval brez konca in kraja, a niegov oče bi take siromašne neveste ne dovolil. BUNCANI NA MURSKEM POLJU. (Smrtna tosa.) Pred kratkim je božja dekla vzela Am-brožičevi družni že tretjega odraslega otroka, Tončka, ki je umrl za sušico. Pokojni Tonček je bil mirnega značaja in dobrega srca. Naj ti bo lahka žemljica, očetu in materi iskreno so-žalje. FOLJANSKA DOLINA. Letos se je v dolini le dosd na kosilo; le vreme je nagajalo, da se •nrva ni mog a spraviti ob pravem času. Tudi žetev, ki se je že začela, obeta prav dobro. Sadna letina pa v dolini ne bo posebna. V dolino prihajajo zadnji čas letoviščarji. Kakor kaže, jih ne bo letos tcCiko kakor lani. kar je v veliko škodo domačinom, ko jim že tako trda prede. Slabemu tujskemu prometu je nekaj krivo vreme in kopanje ni takšno, kakršno 'etoviščarji žele. Nadaljna krivda je v gospo-'iorcV" c+iev;, pAcv»forn pr; nradn:šfvu. k0 so se jim dohodki od lanskega leta znžali. . ŠALOVCI PRI SREDIŠČU. (Smrtna kosa). Te dni smo na župnijskem pokopališču pokopali znano posestnico in rojakinjo go. Alojzijo Dečkovo. Pokojnica je bila mar-jiva gospodinja in je rada postregla vsem, 'ti so se oglasili v njeni gostoliubni hiši. 3ila je dolgoletna naročnica »Domovine« n jo je vestno prebirala do svojega 80. leta. Ob odprtem grobu sta se poslovila od po-kojnice v imenu sosedov g. Šeneker, v imenu gasilske čete pa župan in načelnik g. Kolarič iz Središča. Številna udeležba na pogrebu je pokazala, kako je bila pokojnica oriljubljena. Naj v miru počiva! Gospodarstvo Hmelj ogrožen od peronospore V nasprotju z lanskim poletjem, ki je bilo suho in vroče, je letos nevarnost peronospore mnogo večja in strokovni listi in posamezni strokovnjaki so si edini v tem, da je za hmeljarja edina rešitev le v škropljenju. Škropiti pa je treba večkrat, in to z briz-galno. ki brozgo zelo fino razprši. Z brozgo iz Sočutno je pograbil roko plakajoče mladenke in jo poljubil. »Nikar ne plakajte, prosim vas! To me tako boli.« Pri teh besedah so jo še bolj oblile &olze. Hitro mu je odmaknila roko. Razumela je, kaj so pomenile njegove besede: da si mora izbrati nevesto, ki mu jo je določil oče. Toda če se je čutil Idinega ženina, zakaj zdaj stoji pred njo in tako prijazno goveri z njo? Zakaj ji je tako nežno stisnil roko in jo poljubil, da je zdaj še njeno srce vznemirjeno? Plašno se mu je začela umikati, vendar pa je Dušan položil roko na njeno ramo in jo prosil: »Prosim, bodite spet pogumni in veseli, gospodična Zora! Zdaj pa pojdite ven iz tega prostora. Kaj ne čutite mrzlega prepiha? Se nevarno prehladili se boste.« Zora, ki je med razgovorom večkrat pogledala proti vratom v bojazni, da se ne bi zdajci prikazala gospa in videla oba v tako prijateljskem pogovoru, je hitro ubogala Dušana in šla. Ko je kmalu nato želela svojima gojen-kama lahko noč in stopila v svojo sobico, se je Dušan vsedel za mizo k taroku z Vr-hovčevo družino. Bilo pa je vsekako čudno, da ni vedel kai drugega početi kakor karte igrati. Tudi z Ido. kadar je bil sam z njo, je igral le karte ali pa govoril o nepomembnih rečeh. Ida se je zelo veselila slabega vremena. Prejšnji dan se je dolgočasila, ker je bil Dušan zunai v naravi in občudoval lepoto pokrajine. Nje kraji niso zanimali galice in apna si je letos že nekoliko hmeljarjev osmodilo rastlino. Škoda na samem listju še ni tako velika, ker si rastlina pcma-ga na ta način, da osmo jeni list odmrje in zrase v vrhu nov. Ce si pa osmodiš cvetne nastavke, ne bodo zrasli novi. Hmeljar, ki ne zna dobro pripraviti brozge iz galice in apna, naj se posluži v svrho škropljenja cvetja in kobul le bakrenega apna, in to le v enoodstotni raztopini. Prednost te bakreno-apnene zmesi: zelo preprosta priprava brozge, ki učinkuje tudi v raztopljenem stanju neomejeno dolgo in ne zapušča na kobulah madežev, kakršni so neogibni pri rabi brozge iz galice. Za škropljenje je pa zdaj že skrajni čas in marsikdo, ki misli, da bo z enkratnim obrizga-njem kobul opravil vse, jo potem na rjavem hmelju videl svojo napako in občutil to tudi v slabi ceni pridelka. Tedenski tržni pregled GOVED. Na zadnjem ptujskem sejmu so bile cene za kg žive teže: volom 3.55 do 4.50, kravam 2.50 do 4, bikom 3 do 3.50, juncem 2.50 do 3, telicam 2.25 do 4 Din. Konji so se prodajali po 350 do 3200, žrebe-ta pa po 800 do 1300 Din za glavo. SVINJE. Cene za kg žive teže na zadnjem ptujskem sejmu: pršutarjem 5.50, debelim svinjam 6, plemenskim 4.50 do 5 Din. Kg mrtve teže je bil po 8 do 8.50 Din. Pra-sce, stare do 12 tednov, so prodajali po kakovosti od 50 do 130 Din za rilec. HMELJ. Stanje hmeljskih nasadov je v Savinjski dolini v splošnem povoljno. Rastlina se lepo razvija. Zaradi znatnih padavin se je bati, da bo letos peronospora posebno pritisnila, zaradi česar je priporočati večkratno škropljenje proti tej najnevarnejši hmeljarski nadlogi. Ob tej priliki omenjamo, da si je že marsikdo z nepravilno pripravljeno brozgo iz galice in apna osmodil nasade. Zdaj ob cvetu in v kobulah je pa reč še nevarnejša. Osmojeno listje odpade in rastlina požene v vrhu na novo, osmo-jenega cveta ali panoge pa rastlina ne nadomesti. Zato naj vsakdo brozgo pravilno pripravi, da ne bo imel od škropljenja več škode kakor koristi. VINO. Čeprav postaja vinska kupčija ne-! kaj živahnejša, ni veletrgovina nič kaj za- in Dušan naj rajši občuduje njo namesto prirode. Zdaj mu je lahko pokazala razne lepe reči. Poiskala je svojo novo obleko in mu jo pokazala: »Ali vam je všeč, gospod Vozlič?« Dušan ji je odgovoril z najljubeznivejšim nasmeškom: »Divna, res divna je, draga gospodična!« Njeni površnosti so bile take prazne hvale silno všeč, kakor so ji bile všeč slaščice, ki jih je ves dan uživala. Kljub slabemu vremenu je Vrhovec drugo jutro zgodaj vstal. Zaradi skrbi za sina je bil slabo spal. Ko so sedeli pri zajtrku, je prišlo sporočilo, da se vrača skupina pla-ninarjev. Ko so prišli ti bliže, da so jih lahko razločevali, ni bilo med njimi Alfonza. Z mračnim obrazom se je Vrhovec približal planinarjem, ki so bili vsi zmučeni in premočeni, in jih izpraševal po sinu. Dobil je odgovor, da ničesar ne vedo o treh mladih planinarjih. Kam so se neki zatekli vsi trije? Eden izmed vrnivših se planinarjev je menil, da je ponoči v gorah slišal glas, podoben oddaljenemu klicu na pomoč. Vrhovčevka se je skoro onesvestila: »Moj ubogi Alfonz!« »Hitro na pot!« je menil Vrhovec. »Treba jih bo iskati!« Na razpolago je bilo nekaj vodnikov. Eden izmed njih je pravkar prišel z gor sestradan in izmučen. »Ti gospodje gredo v gore brez nas, a ko se zgodi nesreča, iih moramo iskati,« je godrnjal, vendar je bil takoj spet pripravljen za pohod v planine. dovoljna, ker gostilničarji v večini kupp-jejo naravnost od vinogradnika na ta n^i-čin, da jemljejo vino sproti po potrebi in ga prevažajo z avtom. Cene vinu so še vedno razmerno stalne v dravski banovini med 3 in 4 Din za navadna vina z 9Vs do lOVs in med 4.50 do 5.50 Din za boljša bela in rdeča vina z 11 do 124/o. Izredne kakovosti, ki pa gredo le v manjših množinah v promet, dosežejo tudi višjo ceno, to je 6 do 7 Din liter nakladalna postaja. Sejmi 19. julija: Kropa. 20. julija: Bogojina, Koprivnik, Loka pri Zu-smu. Vrtane, Oplotnica. 21. julija: Metlika. 22. julija: Jesenice na Gorenjskem, Slivnica pri Celju (Sv Urban), Sodražica, Strigova. 24. julija: Semič. 25. juMija: Dobrovnik. Kočevie. Kozje, Mežica, Slovenska Bistrica, Sv. Urban pri Ptuju, Velika Loka, Vrhnika. Žalec. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 29.65 do 29.80 Din; 1 nemško marko za 17.53 do 17.67 Din; 1 angleški funt šterling za 218.69 do 220.75 dinarjev; 1 ameriški dolar za 43.23 do 4359 Din: 100 francoskih frankov za 288 do 289.44 dinarjev. 100 češkoslovaških kron za 180.47 do 181.58 dinarjev. Vojna škoda se je trgovala po 363 in 363.50 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 83.50 Din. Avsitrijski šilingi so bili po 8.75 Din. nemški klirinški čeki pa po 13.73 Din Drobne vesti = Uredba o omejitvah pri ustanavljanju tvor-nic za čevlje. V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja načrt uredbe o omejitvah pri ustanavljanju tvornic za čevlje in čevljarskih obratov. Predlog te uredbe ie uspeh posvetovalnega sestanka o tvrdki Bat'i, ki se je na poziv ministra vršil 26 in 27. februarja v Beogradu. Po tem načrtu uredbe ne bo mogoče svobodno ustanavljati čevljarskih obratov, temveč bodo za to veljavni strogi pogoji. Ustanavljale tvornic je že zdai vezano na dovoljenie ministrstva za trgovino in indu- Soteščan: Pod nesrečno 2 zvezdo (Povest iz minile dobe) Gobar je sedel v hlevu na pragu iin gledal sna, ki je pokladal živini. Janez je bil tega vajen, toda oče je bil nevšečen ter ni zaupal zlepa kakemu človeku. Povsod je hotel biti zraven, zmerom je moral kai popraviti alf preurediti. Ko je fant opravil živino, je sedel v jasli in božal votiča. Tako je zahteval oče, ki je sinu večkrat takofle govoril: »Ni dovolj, ako živino samo nakrmiš, napojiš in ji nastelješ. Z živaljo se je treba včasih tudi nekoliko pogovoriti. Videl boš, kako ti bo hvaležna.« Besede izkušenega moža niso bile prazne. Voliču je res ugaiab božanje; iztegnil je gfla-Vo ter jo položil fantu v naročje. »Celo žival zna biti prijazna.« ie menil oče. »Volcek bo dopolnil letos drugo leto.«. »De'ati ga bo že treba učiti«. Janez je vprašujoče pogledal očeta. »Pripregel ga bom h k^nju, kadar poidem v gozd po drva.« »Le počasi! Naipre: ga napreai v komat, da se mu bo privadil. Žival, ki ni vajena upre-ge. se začne plašiti. Nesreča pa nikoli ne praznuje.« »Ze speit nesreča!« ie vznejevOljrlo sina. »Zakaj ste tako boječi? Nič se mi ne more zgoditi!« »Ali pa veš, kai te še čaka? Človek ni nikdar dovoli previden. Koliko nesreč se pripeti zaradi tega, ker so ljudje premalo skrbni strijo, v bodoče pa bodo veljali za ustanovitev takih tvornic še posebni predpisi in pogoji. = Podražitev žita in bombaža v Ameriki. Zaradi suše in vročine so se v Zedijenih državah znatno poslabšali upi na ietošm;o letino, kar je izzvalo dviganje cen zlasti pšenici in bombažu. = Naš izvoz vina v Nemčijo in Češkoslovaško. Poročali smo že, da je Nemči a pristala na to, da bo uvozila večjo količino našega vina. Te dni je načelnk zavoda za pospeševanje trgovine s tujino dr. Petrovič v Berlinu dosegel sporazum, po katerem bodo Nemci priznali certifikate o vinu. ki jih izdajao naše vinske postaje, ki se bodo morale prilagoditi nemškim predpisom. Zaenkrat bomo lahko izvozili v Nemčijo 60 vagonov vina. pri čemer bodo prišla v poštev samo vina za izdelavo kisa in vina za rezanje. Ne pridejo na v poštev vina za izdelavo konjaka. — Zavod za pospeševanje trgovine s tujino ie v okviru kontingenta 200 vagonov, ki smo ga dobili od Češkoslovaške v februarju, do^lei izdal overene za izvoz 79 vagonov vina v Češkoslovaško. To vino ie delno na potu. delno pa je že prispelo v Češkoslovaško. Na ta izvoz so odobvene izvozne premije, ki so večje za kakovostna vina. Največ je bilo doslei prodanih dalmatinskih vin. nekai na tudi iz Slovenije. Sezona za izvoz vina v Češkoslovaško se začne v avgustu in traja potem do konca leta. = Pred znižanjem železniške tarife za kmetijske in gozdne pridelke. Na sestanku tarifnega odbora v Sarajevu je bilo sklenjeno, da se do 30. t. m. pripravi načrt za znižanje in preosnovo tarife za prevoz kmetijskih in gozdnih pridelkov. Znižanje naj bi stopilo v veljavo že jeseni. Domače novosti ♦ Občinske volitve v treh dolenjskih občinah so bile v nedeljo. V Šmihelu-Stopičah, kjer je 2248 volilcev, je za JRZ glasovalo 1011, za opozicijo pa 368 volilcev. V Brusnicah je 461 volilcev. JRZ je dobila 252, opozicija pa 73 glasov. V Orehovici je 369 volilcev; za JRZ je glasovalo 198, za opozicijo pa 48 volilcev. * Rudarski upokojenci, ki so bili iz raznih razlogov izgnani iz Nemčije in so jim zaradi in preveč predrzni. Moj pokojni oče — Bog jim daj dobro! — so vedno trdili, da smo ro jeni pod nesrečno zvezdo.« Fant se ie nasmehnil: »Pa ne mislite, da je tista zvezda prav nad našo hišo?« »Da bi je le ne bilo!« je odgovorili starec. »Toda moi pokojni oče je bil izkušen mož ter je vedel, da so na nebu zvezde z belo in rdečo svetlobo. »Tiste, ki sveti;o rdeče, niso srečne«, je razlagal« in marsikaj se je uresničilo, kar ie napovedal.« »Hudega vam menda dozdaj še ni bilo«, je menili Janez. »Delati je bilo treba od tistega hipa, ko sem zadel križ na svoje rame. Vmes je bilo treba tudj kaj potrpeitl Nič Pa ni hujšega, kakor so skrite bolečine...« Sin je zmajal z glavo. Ni vedel, kaij pomeni očetovo govorjenje. »Kaj pa skrbi in slutnje!« je nato poudaril starec. »Naposled pa še tista mučna negotovost ...« »Čemu si pa belite glavo?« Janezu ni ugaja lo tako vzdihovanje. »Brez skrbi bi lahko živeli na stara leta.« »Prav kakor meni se je godilo tudi moiemu očetu. Samo na dom je misCil in preudarjal, kako bi prav gospodaril. Vse življenje se je gibal kakor ura.« Fant ie božal voliiča in "oslušal oč^ta, ki je nadalievail prav resno:» Kdor je skrben, p™ ni dovodi, ako ve, kako je danes, marveč hoče tudi vedeti, kako bo Wri. OčQ mora vzgojiti svoiega sina tudi razumnega gospodarja.« »O tem ste mi že mnogo govorili,« se je posmehrail Janez. »Po bom še govoril.« je poudaril z odločnim glasom. »Vest mj ne sme očitati, da sem za- TERPENTINOVIM MILOM <37.3.2-jy Pere res belo! tega nemške bratovske skladnice (Knapp-schaft) ustavile izplačevanje pokojnine, naj spo-roče glavni bratovski skladnici v Ljubl ani. Vrtača 4-1., pismeno ali ustmeno naslednje podatke: Ime, priimek in sedanje bivališče, rojstni dan in leto, ime Knappschaft, od katere so prejemali pokojnino, znesek pokojnine v nemških markah, dan ustavitve izplačevanja pokojnine, prejšnje bivališče v Nemčiji, dan in vzrok izgona iz Nemčije. * Načrt uredbe o najnižjih delavskih plačah. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdelalo načrt uredbe o minimalnih delavskih mezdah. Da bi bila ta uredba čimprej sprejeta, je minister Dragiša Cvetkovid sklical za ponedeljek 13. t. m. posvet pristojnih ministrov, na katerem se bo razpravljalo o načrtu omenierte uredbe. nema ril očetovske dolžnosti. Zlasti moram vedeti, kakšna bo naša prihodi:- gospodinja. Ali bo vredna naslednica tvoje pokojne matere? Bojim se. da ji ne bo nikdar podobna.« Sin je pobesil glavo. >Alj že veste?« je dahnil nekam boječe. Očetovo namiga vanje ga ie presenetijo. »Čemu pa skrivaš?« je očeta vnejevoHilo. »Skrivaj se ne boš mogel oženHi. Raz prižn;co te bodo vrgli med vse. kar jih bo pri maši.« Fant je potuhnjeno molčal. »Seveda, do^a ni vse.« Gobar ;e začel modrovati. »Pa le mnogo pomeni. Kadar je nri-ložnosit. takrat zagrabi z obema rokama. Denar boš potreboval kakor vsak. ki prevzame gsopodarstvo. Glej, da ne boš začel s praznimi rokami. Zakai nič ni hujšega kakor dajati, ako ni kje jemati« »Kakor vdim. niste za Jerinovo?« Precej bo'azni se je skrivalo v njegovem vprašanju. Mož je hrkal in kašljal ter se praskal za ušesi. »Torej niste?« ni mogel pričakati odgovora. *Nisem«, mu je dejal odkrito. »Nič msi izbiral, ampak zagrabil, kar ti je prišlo pod roko. Ni pa še prepozno ter pomoto še lahko popraviš... »Tončka je pridna in poštena,« jo je hvalil Janez. »Ne vem, zakaj bi ne bila dobra gospodinja.« »Mlakarjev Peter je ni maral...« mu je opo-nesel oče. »Kdo vam je to natvezil?« ga je pogrelo. »Ako se mu je izneverila, je še grše, ker mu ni ostafla zvesta. Taka deklina ni vredna poštene besede.« Janez je bil užalien. Oče mu je pokazal, da Tončke ne mara. Kako je prišlo s Petrom do * Povišanje poštnih pristojbin za tu iao. Pristojbina na navadna pisma v tujino do 20 gramov teže znaša zdaj 4 Din (doslej 3.5 i), za vsakih nadaljnjih 20 gramov nad to težo še po 2 Din. Prstojbina za navadne dopisnice v tujino je 2 Din (doslej 1.50). Te izpremembe ne veljajo za pisma in dopisnice v hali.o, Češkoslovaško, Grčijo, Rumunijo.in Turčijo; sedanje pristojbine za pisma in dopisnice v te dežele ostanejo neizpremenjene. V veljavo step jo te izpremembe 1. avgusta. * Gradnje železniških prog. Na seji vlade 9. t. m. je bila sprejeta uredba o trasi ran ju in gradnji železnišk h prog. Uredba določa med drugim dograditev normalne proge Koprivnica - Varaždin in St. Janž - Sevnica. Gradija teh prog se je začela že lani. Nad Te določa uredba priprave za graditev prog Pri-boj - Prijepolje - Arandjelovac - Topola. Skop-Ije - Tetovo - Gostival, Kuršumlja - Priština, Gučevo - Štubik - Dunavski most. štubik -Negotin, Biočevo na Limu - Podgorica. Sarajevo - Doboj, Prijepolije - B.elopolje, Mladeno-vac - Topola in Beograd - Valjevo. Koe prvenstvena se označuje zgraditev prog Črnomelj -Vrbovsko, Banja Luka - Valjevo, Raška - Biočevo na Lmu in Priština - Podujevo. * Občinske volitve bo toliko prostora; da je lahko naenkrat plesalo v njej 14 parov. v Požar na Dravskem poiiu. Nedavno zvečer je nastal ogenj v Skopali v občini Racah v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Kača. Poslopje je zgorelo do tal obenem z orodjem in miatilnico. Po čudovitem naključju je ostala hiša nepoškodovana Na pomoč so prihiteli gaslci iz Bohove, Pobrežia, Htotinje vasi in od Device Mariie na Brezju. Sumijo, da je požar podtaknila zlobna roka. * Krava s Pelmi te!č.:i. V Mokrici pri Petrini je krava kme.a Ivana štegradiča povr-gla pet teličkov. * Stara žen ca ie padla s postelje in se ubila. Ker 69-letne hišne po -es. lice Helene Krajnče-ve na Radvaniski cesti v Mariboru cel dan ni bilo na izpregled. so pozvali polic jo. da je vdrla v n'e.io stanovane. Našli so jo poleg postel e mrtvo. Ženica je med spanjem padla s postelje na sence in mrtva obležala. * Avto .ie zadel v kolesarko. Na cesti med Kokrico in Krenem je prišlo do razburljive prometne nesreče. Posestnica Marija Hribarjeva iz Srakovelj pri Predos'-:ah se je s kolesom vozila proti mestu, a se je v svo i neprevidnosti držala leve strani ceste. Za njo je prihiteli n~k: avtomobilih, ki je pravilno vozil po desni. Dalje časa je s hupo dajal znak, da kolesarko opozori nase. cm pa menda svarilnih znamenj ni čula. Nazadne io je hotel šofer prehiteti, a tisti mah je Hribarjeva krenila preko ceste. Avto ie njeno kolo zagrabi z levim blatnikom, žema sama pa je v velikem loku z glavo priletela na cesto, kjer je obležala nezavestna. Šofer ie ponesrečenko*ta-koj vzel na svoj voz in 'o odpeljal v mesto k zdravniku dr. Novoselskemu, ta pa je odred 1 prevoz z reševalnim avtom v L ubl ano. Menda je že izven nevarnosti. * Sr-momor. V zagrebški bolnšnic; je umrla 69-let.na hišnica Fanika Kuhareva. ki se je pred dnevi zas'rupila z oetovo kislino. Pred smrtjo je prav la. da je sklenila umreti zato, ker je njen mož pijanec. Mož je pa izjavil, da je bila žena zmerom prirna in da sta se zaradi pijanosti prepirala tudi istega dne, ko se je nan la ootove kisl ne. * Pcž. r pri Voiniku. Te dni ie nasta1 v gospodarskem ooslonu posestnika Pavla D bro- razdora. mu je bilo znano, a ni mogel vsega povedati očetu. Zaman jo je zagovarial in našteval njene vrline. Očeta ni mogel preveriti. »Mene ne boš«, mu je ovrgel slednjo besedo. »Scer pa na-edi, kakor hočeš. Toliko sem ti povedal kot Oče, kakor me veže četrta božja zapoved.« Tako se je končalo prerekane med očetom in sinom ob prvem soopadu. Oba sta hotela imeti prav in vendar je bila med njima čedaflje večja razdalja. Nato sta se odpravila vsak na svoje delo. Janez v gozd nad drva, oče pa na travnik raz-grabliaf krtine ;n treb't jarke. Delala sta vsak na drugem kram posestva, toda nune misli so 09tale združene pri Jerinu. Obema ie šlo za Tončko, čeprav je bilo nuno mnenje različno in ni bilo pričakovati soglasa. Starec ni bil več trden kakor prejšnja leta. Delo ga je hitro utrudilo. Komaj je začel, že seje naslonil na grable in šel po sar>o. čim se je nekoliko oddahni ie poskusil iznova, a ši je moral zopet odpečiti. Gobar in Mlakar sta bila mejaša. Njuna travnika sta se dotikala; mejila ju je steza, koder so hodili Zakotci po bližnjici na cesto. Njune njive pa so loči'e visoke meje. Zadremal je šele proti :utru z zlobnimi naklepi. b Mlakar je bil nekai mla ši od Gobaria Tudi on je delal tisti dan na travniku: začel'je na drugem koncu ter se je naposled približal sosedu. »Ali ne gre?« .ie nagovoril Gobarja, ki se je venomer naslanjal na orodje. »Zima me je zdelala«, je potožil. »Roke so mi kar odrevenele.« »Pomladi je človek boli okoren. Treba se bo spet na novo utrditi.« Gobar ga ie zavrnil: »Ti se ne smeš pritoževati. Pravi hrust si še naproti meni.« M'akarja je blo treba hvaliti. To mu e ugajalo, čeprav 'e ugovarjal- »Tak n;serri več kakor se vidim Umreti pa tud- še ne misl m. ako me kai hu:šega ne zadene.« »Jaz pa kar nekam pešam.« je sfokal so-ed »Sam na sebi čutim, kakn hitro se staram...« »Pa še ne boš izpregel?« je sprožil Mlakar v a''no vprašanje. Gobar ie bil v zadregi. »Ne vem. kako bi napravi. Včasih rnsllm tako, potem pa spet drugače...« »Vem. zakaj pomišljaš ...« ie prebrisano namignil. Mož je pritajeno vzdihnil :n razgrabil krtino. »Janezu sem prisojal več razsodnosti.« e nadaljeval z nekim posebnim namenom. Dedec se ie rad vtikal v tuje 'zadeve. »Vid'š tukaj leži kamen ovire!« Gobar je spoznnl. kam merijo njegove besede. »Naš se ;e je menda odkrižak« se je poba-hal. »Ali pa veš kdo ip razdrl?« »!. kaj bi vedel!« Starec se je naslonil na grablie in ugibal. »Jaz sem ni soravj' narazen«, se je pohvalil. »Pet^r. Jerinka ni zn'e. sem rekel fantu. Ce-vebčki na škrio^me. be1" rokavice, kodranje las in ob"az, namazan s cikorvo ... Pa tj stoji pred zrcalom kakor kaka meščanka...« »Hm, hm. hm!« O bar je bi ves zmeden. Nobene druge besedice , ni mogel spraviti iz sebe! -Za de'o tudi n: kdo ve kai«. .ie opravljal Mlakar. »Seveda, kdo se bo pa lišpal in po- tinška v okolici Vojnika požar. Gospodar je malo prej prižgal v bližini strnišče in je možno, da je veter zanesel kako iskro v seno, ki se je sušilo v kozolcu. Na kraj' požara so prihiteli gasilci iz Vojnika, ki so pa mogli požar samo omejiti. a Trije padli v reko, eden utonil. Huda nesreča se je zgod la prj čiščenju dovodnega kanala pri sladkogorski tvornici. Pri tem deiu so bili zaposleni delavci Šarfer Anton, Nebi Filip in Čabernik Ivan. Ker so hoteli prestaviti napravo za čiščenje gramoza v kanalu nekoliko, više proti toku Mure, so se odpeljali s tovarniškim čolnom, ki ga je vodil Anton Šarfer. Nameravali so napeti vlačilno žico, s katero bi potem omenjeno napravo potegnili više proti toku. Pri tem pa se je žica zataknila v neko oviro na dnu reke. Z vsemi slami so se trije delavci v čolnu trudili, da bi io oprostili. Ko so tako vlekli za žico, je ovira popust la in žica se je naenkrat sprožila. Pri tem so vsi trije delavci izgubili ravnotežje in padli v vodo. Nebi in Šaifer sta znala plavati iin sta se rešila na breg. Čabernik, doma z Vranjega vrha, pa ni znal plavati in je utonil. * Dva meseca le ležal v vodi. 19. maja sta skočila v Breznem v Dravo posestnikov sin Franc Kkel iz Ribnice in Neža Kostevškova, ki je služila pri Kikovih za deklo. Zdai je Drava naplavila v Orehovci v Slavoniji trupio mlajšega moškega, ki bi po opisu bil pogrešani Franc Kikel. * Samomor Slovenke v Zagrebu. Pred dnevi se je pripeljala v Zagreb 39!etna Angela Župančičeva, žena znanega trboveljskega gostilni1 arja Ivama Župančiča in iz neznanega vzroka izvršila samomor. Skočila je v Savo in utonila. Te čui so potegni ii njeno truplo iz Save. * Požar. V Orehovici na Dolenjskem je v nedeljo zjutraj zgorel kozolec Radeščka Jožeta. * Smrt na ulici. Janez Škrjanc, 40 let star drvar 'z Škofe Loke. se je pripeljal v Ljubljano, da bi se dal zdravniško pre,iskat', zarodi bolezn' na srcu. Ko je stopal po Frane -škanski ulici, se je nenad-o zgrudil. Zadela ga je srčna kap ip je nesrečnež obežal na me-, stu mrtev 9 Na Dravskem po!iu gorijo domači e. v B-unšvajgu pri Račah ie zgorela hša posestnika Štefana Makoliča. Plameni so za eh tub hišo soseda posestnika Ivani Frrstnera. v Hočah na 'e upepelil og?n: domač :o p sest- pravl al. Danes nočejo biti ljude nič več taki, kakor i'h je Bog ustvaril.« »Deklina res ni za rabo«, ie pritrdil so.-e-du, »Ubogi Janez! Bog ga je udaril s kurjo slepoto.« Mlakar se je ponašal: »Moi Peter je ves drugačen Spoznal je. da potrebuje, ženo za delavnik, ne pa za praznik. Nedelja :e v tednu samo ena. pa še takrat ne utegnemo p<'ega-ti po senenh. Pri Jerinu pa ležijo kakor klade.« »Praviš, da si mu jo izbil iz glave?, e dvomil starec. »Začel sem ob pravem času, dokler se plevel še ni preveč ukoreninil. Pa še ti poskusi, ako že ni prepozno ... « »Vse bi napravil, samo če bi vedel, da bo kaj -pomagalo.« »Stori vsa: to. kar lahko preprečiš. Sam si gospodar ha svoji zemlji. Nihče te ne more prisiliti, da bi se umaknil...« »Tedai mi svetu\ kaj naj ukrenem...« Mlakar je rad dajal nasvete. Vedel je. da kdor svetue, ob nič ne pride. Če bo zadel, mu bo sosed še hvaležen. V nasprotnem primeru pa se bo izvil kakor Pilat, ki si je umJ roke. ko je obsodil Kristusa. »Ali mu boš pa dal. ako vzame Jer novo?« je hotel izvedeti njegovo mnenje. »Dal bi mu že. dal«, je rekel počasi in gledal vprašujoče svetovalca. »Toda pri pismu mi mora odšteti ves izgovorieni pribol sek ...« »Koliko?« je bil radoveden. »Toliko, da bom lahko živel. Nekaj tisoč goldinarjev ... « v, »Pri Jerinu ne bo dote«, je ugajalo SKodo-željnemu sosedu. »Kje naj vzame toliko denarja?« niče Elizabete Berančeve. Vzrok požarov je naijbrž zlobna požigalčeva roka. * Strela je zažgaia Kozolec. V nedeljo sredi popoldneva je nenadno nastala nad Ljubljano in okolico nevihta. Mfed velikim nalivom je padaila tudi toča in udarjala strela.. Zdajci je treščilo v Zg. Šiški v kozolec posestnika in gostilničarja Antona Pogačnika in ga zažgalo. Na pomoč so prihiteli domači gasilci in rešili še de! kozolca. * Ogromna eksplozija bencina v Prokuplju. Na železniški postaji v Prokuplju se je zgodila huda nesreča. S cisterno, v kateri je bilo 10.000 kg bencina, so imeli opravka nestrokovni delavci. Zato se je dosti bencina razlilo in razliti bencin se je iz neznanega vzroka vnel. Enemu izmed delavcev je začela goreii obleka. Priskočil: so mu tovariši na pomoč in mu strgali obleko s telesa. Med tem pa je eksplodirala cisterna. Sreča v nesreči je bPa, da zaradi eksplozije nj bilo človeških žrtev. ■ * lJri oknu obešeno so našli v Zgornjem Radvanju 35-ietno soprogo trgovskega potnika Štefanijo Smolejevo, ki je izvršila samomor v trenutku duševne zmedenosti. Zapušča moža in 6-letnega otroka. * Namesto ri'e ofosko truplo. Nedavno proti večeru je ribaril pod Strmo ulico v Mariboru knjigovez Anton Arhar. Metal je trn-k v vodo in naenkrat je obvrselo na trnku nekaj težkega. Arhar je že pr.čako-val, da se je uiela velika riba, ko je osupel opazil, da visi na trnku trupelce novorojenčka. Se preden pa je mogel trupelce sprav.ti na obrežje, ga je deroča voda spet odnesla. Policija zdaj raz- ' iskuje to zadevo. * Lev za roparskima morilcema. V Mariboru je bil pred dnevi v stanov:.n.u umorjen in oropan upokojeni preglednik finančne kontrole Ivan Strajnšek. ZioČnca sta. kakor se je dognalo, brezposelna delavca 23-letni Karel S:e:n od Device Marije v Brezju in 28-letni Ivan Kolar s Pobrežja. Zločinca sta neznano kam pobegnila in ju oblastva iščejo. 4 Razbojniški napad sredi mesta. V soboto ponoči se je vračal pro.i svojemu domu na Starem trgu v Ljubljani 56-letnj pleskarski pomočnik Peter Židan. Bil je malo čez mero zadane vole, pa se mu je med pot;o pr družil neznan človek z vrečo pod pazduho. Ko je Židan nazadnje doma odklenil hišna vrata iin stopil v'vežo. je neznani sopotnk planil za njim, ga vrgel na tla. ga tiščal za vrat in mu začel brska.-1 po žep h. Židan je začel kričati, da ga je slišal natakar v Zalaznkovi kavarni. »Kjer hoče zaradi mene...« »Le drži se in ne odnehaj! Tvoja odločnost bo delala čudeže. Fant se bo premislil preden bo zadel tako breine na svoje rame.« -Kakor hoče«, je de.:al malomarno. »Če se ukloni, prav; sicer pa bo moral šteti pri notarju vse do slednjega beliča.« »Prav, kar tako napravi!« mu je hite! pritrjevati. »S takim priboijškom boš sijain > shajal in ti ga ne more vzeti nobena slaba letina. Še pomladil se boš na stara leta.« Merinka mi ne . bo rezala kruha,« se 'e odločil. »Z M nko pojdeva od h'še v kakšno kočo. Umaknila se ji bova.'še pred poroko,« »Jože!« Mlakar si je nekaj domislil. »Čemu boš hodil iz svoje hiše? Poglej, vse je tvo-ie in samo ti imaš besedo.« »Res je,« mu je uhajalo na jok. »Če bi le tako ne pešal!« Sosed se mu je hlnil; »Vem, da je hudo, pa kaj hočeš. Fanta je treba ostrašiti. Po-skušnja te nič ne stane.« ;>Janez ne bo rad odnehal,« je dvomil starec. Mlakar ga je poučil, kako mora nastopiti. Besede pa ne bodo zalegle b_ez resnega obraza. »Z nogo moraš udariti ob tla in z roko ob mizo.« Gcbar je bil prepričan, da mu sosed želi vse dobro. Vest mu :e očitala, kaj vse je zanemaril in opustil. Sina ni vzgoiil tako. kakor mu veleva četrta zapoved Kar je zamudil, mora popraviti v Doslednem trenutku. < Vedel je. da gn čaka težavno deCo. Mlado drevesce bi se b'k> nripognilo, toda staro drevo se bp odlomilo. Tega pa ne bo dovolil, da bj se mu sin postavljal po robu. On je gospodar in oče, Njegova beseda mora obveljati. Po- Natakar je prihitel na ulico, in ko je prišel do veže Zidanovega stanovanja, je videl, kako se v temi ru.ieta dve moški postavi. A napadalec je bil toliko spreten, da se je natakarju izmuznil in pobegnil proti mestu. Na kraju napada so našli samo še njegov klobuk in prazno vrečo, ki ju v naglici ni več utegnil vzeti s seboj. To je bilo za roparskega napadalca tudi usodno. Izsledili so ga in prijeli. Je to brezposelni delavec An'on Kas:euc s Ceste dveh cesarjev, ki ima že mnogo grehov na grbi. * 12 let robi je. V torek ss je vršila pred veliikim senatom v Novem mestu razprava proti Francetu Draganu iz Češnjic. občina Trebelno, poročenemu posestniku, obnošenemu umora užitkarja Antona Škrjonca. Obtožnica navaja med drugim, da je Dragan preužitkarja Škrjanca, s katerim se je zmerom prepiral zaradi preužitka, umoril, nato pa truplo zavlekel k studencu Ribjeku. Tam ga je položil tako, da .je bila glava v vodi, s čimer je hotel zbuditi domnevo, da je< starček utonil. Dragan je bil obsojen na 12 let robije in stalno izgubo častnih pravic. * Žaloigra preužitaarja. v bolnico so morali peljati hudo poškodovanega starčka Lovrenca Klobaso, preužitkaria od Sv. Trojice na Dravskem polju. Nesrečneža je poškodoval njegov zet. ki tudi sicer z niimi zelo grdo ravna. Z zadevo se bavs sodišče. * Mednarodni vlomilec pred sodiščem. Pred malim senatom v Celju se je zagovarjal 37-letni brezposelni trgovski pomočnik Gfrorer Ferdinand, rojen v Knittelfeldu v Avstriji, pristojen ;e pa v občino Mislinje v slovenjgra-škem okraju. Gfrorer ie februarja letos vlomil v stanovanie brnnjevke Kočnikove Mar-iete v Gaber.iu^ in odnesel iz omare nad 3000 Din gotovine. Še isti večer ga ie policija aretirala. Gfrorer je že zelo znan ptiček. V Avstriji je bil obsojen že na 15 let ječe. Je izuč^n natakar in trgovski pomočnik, toda že dalje časa brez zaposlitve. Obsoen je b'1 na dve leti robije, po prestani kazn' bo pa pridržan še tri leta v kazenskem zavodu. * Spet roparski umor. Pred tedni ie 40-let-n.i posestnikov sin Anton Kernc iz Laz pri Boštanju brez sledu izginv.. Ker a:a ni b:lo domov, so domači obvestili orožnike v zli slutnji. da si je Anton končal življenje. Domnevali so. da je skočil v Savo. š?l» zdaj se je izkazalo. da ie t>"-:-i;š o Tončvi...« »Zakaj me vprašuješ?« se ie začudila. »Očetu ni prav...« Bt-at ji ni hotel prikrivati. »Lahko bi jim rekla kako besedo...« »Hudo je govoriti o takih zadevah. Saj poznaš očeta.« »Toda tebi zaupajo... Kar boš rekla ti, bo držalo ... « »O priliki bom poskusila.« mu ie naposled ugodila. »Kadar bodo oče prav dobre volje.« v občini Boštanju, so naenkrat naleteli na okrvavljeno truplo, v katerem so spoznali Kernca. Poleg njega so dobili tudi okrvavljeno sekiro. Morilec je žrtev pobil s sekiro in ji prizadejal na glavi več globokih ran. Truplo je zavlekel v gozd iin ga oropal. Orožniki so uvedli preiskavo. Sodi se, da' morilec ni daleč in da ga je treba iskati v domačem kraju. * Pobegel kaznjenec prijet. V nedeljo zvečer so zagorski orožniki aretirali 221etnega Stebana Cirila, ki je kot kaznjenec pred 14 dnevi ubežal. Steban je sedel v mariborski kaznilnici zaradi uboja finančnega podpregled-nika Kovačeviča, ki so ga pred dvema letoma na Kumu fantje v pijanosti ubili. Obsojenih je bilo tedai sedem fantov, izmed katerih še trije niso odsedeli kazni, a štirje so bili deležni pomilostitve. Steban je bil zaposlen pri zunanjihdelih in ko se mu je ponudila priložnost je pobegnil. Po pobegu je šel v Kisovec k staršem, in ko je bil v nedeljo v neki gostilni v Šklendrovcu, ga je orožništvo prijelo. Spravili so ga v mariborske zapore. * Napad na orožnika. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 29'etnega orožniškega kaplarja Jurija Božo iz Cirkovc, ki ima precejšnje poškodbe na telesu. Poškodovanec je povedal, da So ga v Šikolah napadli fantje s kamenjem. Ziikovce zasleduje orožništvo. * Žrtev napadalcev. Ko se je vračal 31-letni dninar Valentin Padežnik iz Stranic iz nekega vinotoča, sc ga na cesti napadli neznanci s kamenjem in nož: ter ga hudo poškodovali. Padežnik se zdravi v celjski bolnišnici. * Smrtna žrtev noža. V mariborski bolnišnici je umrl 451etni čevljar Alojz Majer iz Ko-šakov za rano, ki jo je dobil v noči na ponedeljek. Majer je bil takrat v Kolaričevi gostilni v Košakih. Naenkrat se je vzela odnekod družba štirih pijanih razgrajačev in vdrla v goatilno. Napravili so pravcato razdejanje. Razbili so mize in stole, naposled pa je eden napadel z nožem Majerja in mu zasadil rezilo v trebuh. Prereza! mu je drobovje in ga smrtno zadel. V bolnišnici so ga sicer takoj operirali, vendar mu niso mogli življenja rešiti. Orožniki so napadalca izsledili v osebi 27!et-nega delavca Alojza Kometa, ki je dejanje priznal. * Neznanci so vdrli v tvornico Ivana Mi-količa v Slovenjgradču in odnesli razne stro>. orodne in nekai drug:h reč; v vrednosti 20.000 dnarjev. »Minka. hvaležen ti bom za vse, kar boš storila zame. Nagovor očeta, naj se sprjazni-jo s Tončko. Pri hiši morata ostati mir in sloga.« »Samo Peter bo hud,« je omenila naga-ivo. »Beži no, b.eži! Saj fant n, mislil resno. Tončka ie opazFa pravočasno njegovo zvijačnost. Tudi brez mene bi bilo prišlo da razdora.« »Ali meniš?« Tončka ji tega še ni razodela. »Spoznala je. da Peter nima poštenih namenov. Oklenila se je tistega, kateremu ;e boli verjela. Ni slabo tako dekle, ki se odreče preoovedani zabavi.« O Petru ni hotela Minka slišati ničesar slabega.' Brat jo je naglo razumel. Mislil si je; »Če ti je všeč, ti ga privoščim. Tako se mi vsaj ne bo treba bati njegovega maščevanja. Sestra 'ga ie prosila; »Janez, o Petru mi ne govori ničesar takega, kar bi ga ez:lo. Bodita prijatelja in če pride kdaj k nam. mu da' pri azno besedo.« Pripravljen ii je bil ugoditi, ako bo pomirila očeta. Vse drugo se bo izravnalo. Gobar je še tisti dan potožil hčeri, kar ga je težilo. Rekel je, da bosta s fantom zaropotala. M;nka mu je- odsvetovala: »Oče, pustite ga! Nikar ga ne žalostite!« »Dolžnost mi -e, da vas vodim po prav: poti. Nihče mi ne bo veleval kdai naj govorim in kda; moram molčati.« »Siliti ga ne smete. Dajte mu. naj izbira po svoji volji.« * Tatvine konj na meji. Posestniku Francu Koratu v Ojstrici e bila ukradena ponoči iz hleva 71etna kobila. Orožniki so ugotovili, da sta ukradla kobilo dva znana tihotapca, iti sta žival spravila v Avstrijo in jo n.ck,e v okolici Labuda prodala. * Roparskj umor sredi Maribora. V Mejni ulic, v Mariboru sta stanovala zakonca Uvan in Marija Stranjšek. Ivan Stranjšek je bil upokojeni finančni preglednik, njegova žena Marija pa prekupčuje s sadjem in zelenjavo na trgu. Kakor vsak dan. tako je šla preKMo sredo zjutraj na trg. Ko je odšla, je za seboj zaklenila stanovali e. Kmaiu zatem pa je sio-pil v vežo h še mlajši moški in vpraša pri Stranjškovj sosed: Elizabeti Hrastniku vi, ženi pismonoše, kje je Stran.šek Hrastnikova mu je odvrnila, da je doma in da še spi. Za neznanega moškega se .nihče več nj brigal. Malo pred poldnevom se je žena Ivana Stranj-ška vrnila domov. Na sVoje začudenje pa je našla stanovanje zaklenjeno. Odklenila ga je in stopila v kuhino. Ze v kuhinji pa je zapazila krvave madeže in vse je bilo razmetano na okrog. Ko je stopila v sobo, se ji je nudil grozen prizor. V spalnici je v bližini okna zagledala na tleh ležečega moža, obli tega s krvjo in že mrzlega. Bil je pokrit s predpasnikom. Na njeno vpitje so prihitele sosede in takoj je bila obveščena tudi policija. Policijska komisija je dognala, da so bile omare nasilno odprte. ZJočinec je odprl tudi neki kovčeg, v katerem sta bila zlatnina in srebinina v skupni vrednosti okrog 30.000 Din. * Obsod&a zaradi tatvine denarnih nakazil iz AmeHke. Na pošti v Jastrebarskem so letos spomladi ugotovili, da je izginila poštna vreča, v kateri je bilo 78 priporočenih pisem. Mnogo teh pisem z denarnimi nakazili in tudi z dolarskimi bankovci je bilo iz Amerike. Tatvine dolgo niso mogli razkrinkati, toda upraviteljici pošte, stari vestni uradnici, je bila naložena odškodnina v znesku 60.000 Din. Zaradi tolikega bremena in sumničenja je po-štarica obupala in si vzela življenje. Nekaj mesecev pozneje Pa je nepričakovano odpovedal službo poštni sluga Severinac in se preselil v Zagreb. Severinac. star 35 let, je oženjem in oče štirih otrok. Rodbina njegove žene je precej premožna in ima tudi lastno hišo v Jaški, kjer ie Severinac stanoval. Ko se je odpovedal službi, so mislili, da se je naveliča! napornega dela. Kmalu pa se ie doznalo, da je zapustil ženO in otroke in da v Zagrebu z neko svojo prijateljico otvaria mlekarno. Ko je zaradi ureditve mlekarne potrošil precej denarja je postal sumljiv in hišna preiskava pri njem in njegovi prijateljici je spravila na dan, da je cm dolgo zasledovani tat priporočenih in denarnih pisem. Njegov zločin ie tem hujši, ker je pognal v smrt nesrečno poštno upraviteljioo. Obsojen je bil na tri in pol leta robije, njegova ljubica, ki mu je pomagala vnovčevati ukradene ameriške denarne nakaznice, pa na poldrugo leto robije. Oba morata plačati tudi odškodnino v znesku 54.850 Din. * Roparski napadalec pred sodiščem. Pred malim senatom v Celju je bil obsojen na tri leta in en mesec robije 27-letni delavec Pogo-revčnik Fortunat iz Šmartna pri Sloven.igradcu, ker je dne 26. aprila zvečer pobil na tla mlinarja Lovrenca Onuka iz Tomaške vasi in mu odnesel s telovnika srebrno verižico in žepno uro, si prisvojil njegov klobuk, nato mu pa vzel iz žepa še štiri kovance po 50 Din. Zanimivo je, da sta se Onuk in obdolženec spoznala omenjenega dne malo prej in pila celo bratovščino. * Začelo se je spet pometanje! Stalnobarv-ni cefir 8 Din, potiskani krep 9 D"n. Stermec-ki —" Celje. Listnica uredništva Slemen pri Selnici. Mi kakor tudi drugi listi so aprila objavili uredbo o odgoditvi prisilnih prodaj za kmečke dolgove do okt. po uradnih virih. Če je bilo v podatkih kaj napačnega, ne vemo. Prav tako seveda ne vemo, kako se omenjena uredba izvaja v praksi. Polži so slaščice Sladkosnedei vedo, da so dobro pripravljeni polži izredno dobra jed, ki prav nič ne zaostaja za ostrigami, ki jih v primorskih krajih tako zelo cenijo. Francozi imajo v bližini letovišča Karlshofena velikansko vzrejalnico polžev, prav tako tudi Avstrijci v Hiitteldorfu pri Dunaju. Enako goje poi-že v Švici in Nemčiji. Za gojenje polžev je treba zbrati poseben prostor, kii je primerno vlažen in ima dovolj apnenca. Tega potrebujejo polži zaradi svojih, z njiimi vred rastočih hišic. Tako polžiišče naj se krog in krog zapre z žično mrežo, kj mora biti do 40 cm visoka im do 10 cm v tla zasajena. Mreža bodi na vrhu navznotraj zapognjena da je ujetniki ne morejo prelezti in uiti, hkratu pa jih taka mreža varuje pred so-vražnki, zlasti pred ježi. Hrana, ki jo polži uživajo, je čisto preprosta: trava in listje solate, zelje in cvetače. Čim boljša je hrana, tem lepše se razvijajo polži. V vzrejalnicah goje predvsem polže sli-navce. Ta polž je d; vos polen in živi približno štiri leta. V maju ali juniju začno polži leči jajca. Vsak polž si izkoplje v mehki vlažni zemlji do 14 cm dolgo jamico, v katero znese kakor grah debela trdolupinasta jajca, in sicer 60 do 80 v vsako jamico. Cez 30 dni prilezejo iz jamic mladiči in vsak polžek že nosi svojo hišico na plečih. Na jesen dosežejo polovično velikost povprečnih polžev in drugo leto se že morejo množiti. Prava reja polžev se začne v avgustu. Jeseni se polži pripravijo na zimsko spanje. Zbero se v kupih na vlažni zemlji, se delno zagrebejo ter zapro svoje hišice s trdim pokrovom. Zdaj je čas za pobiranje polžev. Za pobiranje zasiinijenih slinavcev ne potrebujemo nikake priprave, z golimi rokami jih pobiramo in polagamo v posodo. POPOTNIKOVA TORBA Zadnja pot slovenskega orožnika v Pirotu Pirot, julija. Nedavno se je v caribrodskem srezu pojavila tolpa, za katero je pravočasno izvedelo orožništvo, in je med drugimi prijelo kolovodjo, ki so ga že dolgo zasledovali. Pri zasledovanju je sodeloval tudi orožniški pripravnik Vider Martin iz Velike Račne, ki je bil gojenec orožniške šole v Pirotu, in je pri spopadu izgubil svoje mlado življenje. Pogreb mladega orožnika se je vršil 29. junija v Pirotu prav slovesno. Udeležilo se ga je ogromno število meščanstva z mestnim županom, oficirji in podoficirji, pripravniki pirotske orožniške šole. oddelkom vojaške godbe in pevskim društvom. Vsa ogromna množica se je razvila v dolg sprevod, ki se je pomikal po pirotskih ulicah proti pazarskemu pokopališču, odkoder se je slišalo igranje otožnih žalostink. Vse cerkvene obrede je izvršil katoliški duhovnik iz Niša. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega njegov poklicni tovariš vodnik g. Smuk z ganljivimi besedami. Blag spomin pokojnemu Vindru, njegovi žaluioči rodbini pa iskreno sožalje! fefi let dravograjskega gasilstva Dravograd, julija. Kakor Sokolstvo prvi december, ima tudi gasilstvo svoj praznik, in sicer 15. julij —-dan, ko je blagopokojni kralj Aleksander I. potrdil gasilski zakon. Da ta praznik proslavijo, so se zbrali v nedeljo 5. t. m. gasilci sreza dravograjskega v Dravogradu, kjer je nraznovalo domače društvo tudi svojo 60-letnico. Krasno vreme je še povzdignilo razpoloženje. Po prihodu vlakov je ob 8. prikorakalo gasilstvo v trg ob zvokih mežiške rudniške godbe. Po kratkem odmoru je bila maša na prostem, potem pa koncert v Meži. Ko je še opoldanski vlak pripeljal drugo skupino gasilcev, so se vsi gasilci razvrstili v sprevod, ki se je ustavil pred šolo. Tam je pozdravil goste najprej domači župan g. Morej, nato v imenu domače čete poveljnik g. Pondeljak, kot zadnji pa je župni starešina g. Mravljak izpregovoril o pome-mu šestdesetletnice, o gasilskem prazniku in disciplini. Zatem se je izvršil v lepem redu mimohod gasilcev, ki jih je bilo z godbo 170, med temi tudi precej zastopnikov slovenj-graške župe. Popoldne so pokazali domačini v vzorni vaji svojo pripravljenost. Orodje kakor moštvo sta delovali odlično in smo z veseljem opazovali mirno, gladko se razvijajoče delo vseh oddelkov, tako da je bližna okolica lahko brez skrbi za primer potrebe. Na koncu je bila veselica, ki je potekla prav prisrčno. še živ bojevnik iz bitke pri Kraljevem Gradcu Poljane, 13. julija Letos poteče 70 let, ko je imela 1. 1866. Avstrija vojno s Prusi in Italijani. Le redki bojevniki iz te vojne so še pri življenju,- saj morajo štet,- nad 90 let. Eden izmed še živih bojevnikov iz te vojne biva v poljanski občini na Gornjih Brdih. Je to Pavle Krek, rojen i januarja 1. 1844. v Bočna, podomače pri Krši-šu. Udeležil se je bitke pri Kraljevem Gradcu kot dragonec, star tedaj 22 let. Kljub visoki starosti ima še dober spomin na tiste čase in zna zanimivo pripovedovati, kako se mu je tedaj godilo. Pri Kraljevem Gradcu je padlo, kar Krek pripoveduje, okoli 40.000 vojakov. Vojake je služil šest let po večini na Ogrskem. Rad se ponaša, da zna madžarski ia nemški. Zato večkrat svoje pravnuke uči, kako se imenuje madžarski in nemški ta ali ona beseda. Če je dobre volje, še zapoje kako znano iz vojaške dobe. V začetku vojaškega službovanja se mu ie bil konj nekoč splašil in ga zanesel na prodajalni trg, kjer je pomečkal jerbase jajc, za kar so ga madžarske prodajalke silno oštevale. Ko je doslužil vojake, je bil pozneje štirikrat v Ameriki, kjer je delal v tvornicah. Vmes je iskal zaslužka tud; v Bosni, pri gradbi železnic. kjer je biil nekak preddelavec. V mladih letih je bil zelo krepke in orjaške postave in močnega glasu, kakor ga ima še dandanes. Posebno dobro se mu n; nikdar godilo. Bil pa je zmerom dobrovoljček, ki se kljub svoji moči ni s fanti pretepaval. Zdaj preživlja svoja stara leta že pri svoji vnukinji in njenih otrocih, ki so mu pravnuki. Na i dočaka še vrsto let. PREKMURSKI GLASNIK Gnila človeška glava na vrvi. Travnik posestnika Alojza Salomona v Fikšincih v občini Pertoči je čisto na meji. Na travniku rasejo večje skupine jelš, na katerih so zadnje čase ljudje opažali jate vran. Niso pa tej nenavadni množini ptičev posvečali nobene pozornosti. Šele te dni so odkrili, da so prihajale vrane na strašno mrtvaško gostijo. Ko so namreč pri Šalamonu na travniku kosili, je udaril koscem od jelševja strašen smrad nasproti. Šli so gledat in našli na jelševi veji na vrvi človeško glavo, ki jo je veter zibal sem in tja. Meso z glave je bilo že skoraj čisto izjedeno od črvov in izkljuvano od vran. Pod jelšo pa je ležalo moško truplo brez glave, tudi že čisto razpadlo in okljuvano. Obveščeni so bili o tem takoj orožniki, ki so ugotovili, da se je neznanec obesil nekaj metrov od meje že pred dalie časom. V žepih niso našli prav ničesar. Ostanke obešenca so pokopali. Zdaj r pa se je oglasil v Pertoči neki Potzinger iz avstrijske Radgone in povedal, da je bil po opisu obleke sodeč najdeni mrtvec njegov brat, 23 letni Anton Potzinger, ki ga pogrešajo že dalje časa. Anton Potzinger je služil do maja pri posestniku Wurzingerju T Teschenu. Takrat je Wurzingerju zgorel hlev in njegov hlapec Potzinger je bil osumljen požiga. Brez odpovedi je Potzinger Anton nenadoma izginil in nihče ni vedel, kam je šel. Vsi so mislili, da je pobegnil čez mejo v Jugoslavijo, da bi se izognil zasledovanju orožnikov v Avstriji, ki so ga preganjali zaradi navedenega suma. Brat pa ;e tudi povedal, da je odnesel Anton Potzinger s seboj okoli 500 šilingov, ki jih je prejel pred nedavnim časom iz neke dediščine. Tega denarja pa pri najdenem mrtvecu ni bilo. Zaradi tega se je pojavil upravičen sum, da je morda padel Anton ,Potzinger kot žrtev zločina. Morda so ga klateži na meji umorili in izropali, truplo pa potem obesili na skritem kraju, da bi tako zbudili videz samomora. NAŠI NA TUJEM Iz kolonij naših ameriških rojakov Cleveland, junija. Prvič v zgodovini ameriških Slovencev se je zgodilo, da je sitopal Slovenec, in sicer Janez Mihelič demokratsko stranko na predsedniški konvenciji v Filadelfiji. Mihelič je bil izvoljen z ogromno večino za zastopnika demokratov v Clevelandu. V Mlbvaukeeju je umrl župnik cerkve Matere Božje v West Allisu, Luka Gladek. Moral se je podvreči nevarni operaciji in trem transfuzijam krvi pa je zaradi komplikacij nastopla smrt. Pokojni se je rodil 1. 1880. v Stari Oselici pri Kranju. leta 1901 je pa prispel v Ameriko, kjer je daroval leta 1905. novo mašo v Steeltonu. Žrtev avtomobilske nesreče je postal blizu mesta Blaina Rudolf Vidmar, star 36 let, rojen v Ameriki in oženjen šele šest tednov. Druga žrtev prometne nesreče je postal Anton Vidmar. Slovenec Jože Legan v Oglesbyju je spal od marca lanskega leta, nedavno se je pa prebudil. Fant je star 30 let in preden je zaspal, je tehtal 130 funtov, zdaj pa jih samo 79 funtov. Iz Herne - Borniga (Nemčija) nam pišejo: Naše jugoslovensko delavsko podporno društvo je imelo 24. maja pomladno veselico, ki je zelo dobro uspela. Spomnila so se nas naša sosedna društva, posebno iz Ewinga, in kakor po navadi nas je poset.il predsednik g. Knez in nas z lepim nagovorom izpodbu.ial k slogi. Dalje so nas obiskali pevci iz Erken-schwicka na čelu s prevovodjo g. Jezernikom in nam zapeli več lepih pesmi prav dovršeno, kar je znak. da pevsko društvo v Erken-schw!cku prav dobro napreduje. Vsem gostom za obisk najlepša hvala! Iz Kuer-Hassela (Nemčija) nam pišejo; Kakor smo že v »Domovini« v štev. 27. poročali, bomo napravili avgusta izlet v domovino. Javljamo, vsem zanimamcem. ki So se v tako nepričakovano lepem številu prijavili, da se bo poseben hitrejši vlak odpeljal 4. avgusta iz Oberhausena do Ljubljane in ne drugače. Rojaki pa. ki se še niso prijavili, se še lahko javijo do 25. t.m. pri predsedniku jugo-slovenskega društva »Edinosti« v Buer-Has-selu, Schlagbaum 50. Kakor so nas na odločilnem mestu obvestili, drugega posebnega vlaka z Vestfafckega v našo domovino, letos ne bo več. Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: V nedeljo 5. t. m. smo imeli javen zbor Jugoslo-venskega narodnega društva »Domovinski zvon«. Zborovanje, ki so se ga udeležili številni nofjaki, je otvoril g. Mlakar. Govorili smo o izletu v Jugoslavijo. Prijav;k> se je za izlet okoli 180 oseb, pa se še prijavljajo. Predsednik g. Mlakar je med drugim navedel, da mora plačati vsak udeleženec 48 mark do 25. t. m. Dalje Je govoril blagajnik g. Jazbec, da si je ito društvo samo pomoglo na noge, brez vse pomoči od drugih strani. Društveni odbor ne dciiuje v korist posameznikov, temveč v korist vseh članov. Predsednik g. Mlakar je nato naglasi!, da morajo vsi člani složno delovati na to, da bo izlet v Jugoslavijo uspel. Govorila je tudi predsednica Ženskega društva ga. Ana Jenkova in je h koncu znova povzel besedo g. predsednik, govoril je o naši lepi Jugoslaviji in se zahvaljeval Nemčiji, kj je gostoljubna nasproti našim rojakom. Ob koncu njegovega govora smo zaklicali trikrat Živela naš kralj Peter II. in ves kraljevski dom. živel nemški državni kancelar Hitler! — Dne 9. avgusta bomo imeli spet zborovanje v Hase-brinkovi gostilni. Začetek ob 3. popoldne. Rojaki vabljeni! V Leadvilleju se je smrtno ponesrečil Jože Bradač, pljučnica je pa pobrala Franca Pur-kata in vdovo Angelo Ambroževo. BANKA BABUCH U, Rue Aubet, Pariš (9°) odprem!] denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne posle najkulaotneje. Poštni uradi » Belgiji, Franciji, Holandiji Id Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruxel-les; Francija: št 1117-94, Parts; Holandija. štev. 1458-66. Ned Olenst; Luksemburg: šL 5967. Lu-sembourg — Na zahtevo pošljemo brezplačn"" naše čekovne nakaznice. 5<5 Nekaj je uganila, nekaj pa ne Časopisje je ob začetku letošnjega leta prineslo poleg napovedj raznih prerokov tudi prerokbe Francozinje Malnatijeve. Ta Francozinja je preprosta ženska in niti časopisov ne bere. Skrbi le za dom, za svetovne dogodke se ne zainima dosti. Doma je iz Bretonske in je vzela za moža nekega Italijana, ki prebiva v Franciji. Do prerokovanja je prišla na poseben način. Leta 1910 jo je močno bolel zob. šla je v lekarno po olajšila in v tem stanju, ki je bilo podobno umobolnosti, presenečenemu lekarnarju do podrobnosti napovedala svetovno vojno. Pozneje se je to raz-vedelo in razni ljudje so začeli hoditi na posvete. Vendar Malnatijeva nima zmerom razpoloženja za prerokovanje. Kdor zadene primeren trenutek, bo kaj izvedel, drugi pa morajo oditi. Za leto 1936 je med drugim napovedala : Zveza Francije z Rusijo se bo okrepila. Iz. prememba francoske vlade bo prvič v januarju ali v februarju, drugič v maju (Blum se je za par dni zamudil)- Obenem bo nastala velika stavka, skoro splošna (700.000 delavcev je res stavkalo). Prišlo bo do zveze med Anglijo in Francijo. Nemčija želi trgovinsko in politično zvezo s Francijo. Pohod v Abesinijo se bo kmalu končal brez koristi za enega in drugega. Italija ne bo zmagala (glede Abesinije se je menda zmotila). Nasprotno, zaradi večjih potreb na. sproti preprostim Abesincem bo trpela škodo. Vidim prevrat v Mussolinijevi deželi. Bojim se, da bo prevratu sledila diktatorjeva smrt. Ko se v Rimu razglasi taka mobilizacija kakor leta 1915., bo konec vsega in bo revolucija v Pdmu . • . Trajala bo samo nekaj dni- Monarhija ostane. Vidim kraljevega sina na prestoki. Neguš bo izgubil krono, Abesinija pa ostane neodvisna. Najpametnejši negušev sin se dokoplje do velike moči. To leto bo slabo za nekatere diktatorje. Bojim se, da se bo sin enega izmed njih ubil z letalom. Vidim zeta »tega diktatorja hudo ranjenega. Tega zeta si je določil za naslednika, toda zet se loči od svoje žene, kar bo diktatorja tako razburilo, da bo končal takole: alj bo ubit ali pa se bo sam umoril, ker ne bo hotel odstopiti od oblasti. Neki drugi diktator bo postal manj nevaren: njegova zvezda naglo temni. Možgani popuščajo- Ubili ga bodo. V rumeno nevarnost ne verujem. Take so nekatere prerokbe Malnatijeve-Nekaj je uganila, nekaj pa menda ne, kakor nam kažejo dogodki. X 500 letnica prvega tiskanega svetega pisma. Letos poteka pet sto let od časa, ko je leta 1436. iznašel v Strasbourgu slavni Gu-tenberg tiskanje knjig s premičnimi črkami. Sicer imamo res neke Viire, ki govore, da so poznali prmične črke že davno prej, ven« dar ima Gutenberg neminljivo zaslugo zlasti v tem, da je iznašel vlivanje črk. Prvo delo tega odkritja je bilo latinsko sveto pismo izdano med 1450. in 1456. letom. De lo obsega v dveh zvezkih 641 kart. Ta prvi primer tiskarske umetnosti je umetnina svoje vrste. Delali so jo celih pet let. Prvo sveto pismo je danes prav posebna redkost. Znanih je le 31 izvodov, med njimi 10 na pergamentu in 21 na papirju. X Poštenost Američanov. Nek; ameriški pisatelj je hotel dognati, kateri stan je bolj pošten. Obrnil se je na 50 mož različnih poklicev in na 50 žen s pismi, napisanimi nalašč tako, da so vsi mislili, da so jim bila posla« na pomotno. Glavno je pa bilo, da je bil vsakemu pismu priložen dolarski bankovec. Pisatelj je potem čakal, koliko ljudi bo vrnilo pisma obenem z dolarjem. Izmed 50 žen je vrnilo pisma z dolarji 33. izmed moških pa samo 31. Med premožnimi ženami sta bili dve taki, ki sta si pridržali dolarja. Enako razmerje je bilo tudi pri igralkah in uradni« cah. Izmed petih učiteljic so vrnile dolarje štiri, ka.r bi kazalo na to, da so učiteljice najbolj poštene. Poštenost se je pokazala tudi pri novinarjih, pravnikih in igralcih. Nasprotno so pa vrnili diolar samo trije politiki izmed petih. Najmanj pošteni so se izkaza'i krčmarji in kavarnarji. kajti izmed petih je vrnil dolar samo eden. Ta preizkušnja se je izvršila kakor rečeno v Ameriki in se seve« da ne more nanašati na naše razmere. X Čebele so napadle dva kmeta. Iz Sege-dina na Madžarskem poročajo, da sta se mimo čebelnjaka vračala s polja dva kmeta. Ker sta prišla preblizu čebel, so iu razjarjene čebele napadle in strašno zdelale. Eden izmed obeh kmetov je čebelam še ušel v bližno hišo. Toda bil je tako opikan, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Drugega napadenca pa so čebele tako srdito napadle, da se je zgrudil, preden je mogel pobegniti. Zaradi čebeljih pikov je mož kmalu umrl. X Rumunski orjak je umrl. V bolnici v Bukarešti je umrl orjak Miitu Gogea, star 20 let. Na boksarski tekmi v Parizu si je- bil ranil rebro in iz tega se je razvila hitra jetika. Mitu Gogea je vzbujal splošno pozornost kot orjak. Visok je bil 2.42 m. Pred boleznijo je tehtal 182 kg, nosil je čevlje št. 57. in ovratnik št. 54. Njegovi dlan; sta bila prava krožnika. Na ulici je lahko prižgal cigatero na plinski svetilki. Za obleko je potreboval 8 m blaga. Bil 'e sin kmečkih staršev. X Avtomobilske ceste v Rusiji. O cestah v pravem pomenu besede v stari Rusiji ni bilo mogoče govoriti. Zdai se je pa tudi v Rusiji v tem pogledu marsikaj izpremenilo. Promet sicer še vedno trpi zaradi nedostatka prometnih sredstev in cest. vendar se pa vsaj resno dela na izboljšanju. Ruska vlada je sklenila zgraditi omrežje avtomobilskih cest po zgledu drugih držav. Prvi vzorni avtomobilski cesti zgrade iz Moskve do Mnska in do Kijeva. Prva bo dolga S66. druga 695 km. Cesti bosta iz asfalta in betona in široki 16 m. x Suša in povodnji v Ameriki. V velikem delu Zed.n.enih držav je zavladala po večte-densivi vročina strahovita suša. Ze tretjič v dobi zadnj.h šestih let so najhuje prizadete one pokrajine Zedmjenih držav, kj veljajo za žitnico Amerike. Zemlja ;e tako izsušena, da kaže globoke razpoke, rastlinstvo pa je usahnilo, tako da so najrodovanejše pokraj ne iz-premenjene v puščave. Tako nenavadne suše kakor je zavladala letos, pa že desetletja ne pomnijo. Ker so se osušili tudi skoro vsi potoki m studenci, vlada tudi veliko o'>rri n kanje vode. Ker vrhu tega primanjkuje tudi krme za živino, so farmarji pi'is ijiiii pu .'u-ti skoro vso živino. Prav nasprotno vreme pa vlada v srednjem in južnem delu Zed-i-njenih držay. Tam že več tednov neprestano dežuje. Reke so zaradi dolgotra.nega deževja prestopile bregove in poplavile cele pokrajine. Mnogo naselbin je uničenih. V se-vernozapadnem delu Texasa pritiska silna suša. ki je povzročita kmetijstvu veliko škodo, a na jugu so silne poplave. Kmetijski minister v Washingionu je določil milijon dolarjev za odkup živine, ki jo kmetovalci zaradi pomanjkana krme ne morejo hran ti. Po dosedanjih uradnih podatkih je v Zedinjenih državah zaradi poplav, suše in drugih nezgod ostalo nad 100.000 kmečkih rodbin brez vsakih sredstev. Od suše so na.huse prizadete države Dakota. Oho in Illinois in kraji ob lihem morju. Strokovnjaki so izračunali, da bodo morali e Zedinjene države letos uvoziti velike količine žita. ^ X Dve leti s0 iskali budhisti v Tibetu svojega papeža. Ko je umrl 1. 1934. zadnji dalai-t-u3 vrhoVni verski P0Klavar budhistov v 1 lbetu). se je po budhistični veri njegova du-s;i preselila v istem trenutku v telo pravkar n i nega otroka. Ta otrok mora potem postati novi .dalai-lama. Toda kako to dete najti? Lanm (tibetanski škofje) sicer vedo za nezmotljive znake, po katerih je spoznati novega poglavarja. Koža njegove leve noge mora biti lisasta kakor koža tigra, obrvi se mu bo-čijo v nenavadno visokem loku, na desni roki izstopa posebna mišica, razen tega opiše tudi zadnji dalai-lama v svoji oporoki hišo, v kateri se bo znova rodil, a tudi sveto iezero v Lhasi pokaže rojstni krai božanskega otroka. Vseh teh znamenj pa ni bilo in tako so izbrali sedem starih in modrih lam, ki nai bi šli po deželi in poiskali dalai-lamo. Obiskali so okrog 300 družin, ki so se jim rodila deteta ob smrti dalai-lame. To iskanje je traialo dve latj in zdaj imajo v Tibetu, spet svojega papeža, ki velja obenem tudi za živega boga. To je dvoletni kmečki sin Sron?detsar. X Slon se je maščeval. Američan Cui iy Stecker je imel v Hollywoodu majhen zve-rjn.iak in ije svoje živali posojal za filme. Vse ž.vali so bile poslušne razen širopanza, ki ie svojemu gospodarju vedno priselili zaušn co, če mu je le prišel! blizu. Krotibc je zaman poskuša! izbiti mu to grdo navado iz glave in ko ie nekega dne šimpainz spet kresrnl svojega gospodarja, je piani Stecker nanj, ga zvezal-in mu s kleščami p uit J zobe. A prav' to je postalo za kro:i'lca usodno. Stecker je imei v zverinjaku tudi velikega s'ona, ki je nekega dne pobegnil iz zverinjaka i.i po iz-prehodu v okolici Hollywooda se je mimo vrnil domov k obodu, ne da bi se zmeni! za to, da hi inorail biti že zjutraj s svo 'in gospodarjem na delu pri filmski družbi. Stecker je utrpel s tem občutno škodo in ko je zagledal slona, je pograbi karabinko, mu pomerili v čelo in sprožili. Slona na ni ranil. Slon je biil zelo razkačen, vendar se i-e pa da! mirno odvesti v stajo. Cez nekaj dni. ko e Stecksir vodil več žival', med njimi tudi slona. v filmsko delavnico, se mu je Mon približal od zada', ga dvignil in treščil ob tla. Uslužbenci so sicer takoj prih+eli gospodarji! na pomoč, toda Stecker ie kma.u po prevozu v bolnišnici umrl. X Severna Amerika bo čez 20 let puščava. Nekdanii predsednik komisije za varstvo proti povodnim reke Mississpna Morris Cook se ie nedavno prav črno izjavil o bodočnosti Zedinjenih držav. Rekel je, da bodo peščeni viharji in povodnji izipremenili v Severni Ameriki zemljo tako, da bo vsa razpo- kana in peščena. Obramba [proti tej strahoti b, stala najmanj dve milijardi dolarjev, pa še ni verjetno, če bi kaj zalegla. Voda in veter odneseta vsako leto tri milijarde ton zemlje. Samo Mississlpi je odnese ta leto 400 milijonov ton in jo odpravlja v Mehiški zaliv. Koliko škode trpi Severna Amer.ka zaradi peščenih viharjev, dokazuje primer pred dvema letomi ko ie silen yihair zasul s peskom o00 milijonov ton rodovitnega polja. Cvetoče pokrajine, ki so velike kakor države Illinois, Ohio, Ma.ryiand in Severna KaroUna skupaj, ■ so zdaj ena sama puščava. Tako bo čez 10 do 20 let v Severni Ameriki nastaia puščava, ki bo velika ko puščava Sahara. Ameriška vlada se trudi, da bi preprečila to grozoto. Obljubila je nasadnikom posebno podporo, če se odločijo za io, da bodo sadili take rastline, ki bodo zemljo čvrsto držale skupaj. Izbrali so za to že kakih 500 tnii.jdnov rastlin. A vse to so le kaipliice v morje. Priredile sile se ne zmenijo zanje. Dolarska Amerika se bliža koncu, če se bo pustošenje tako nadaljevalo. X Deset zapovedi zakonske sre^e. V neki severno-ameriški državi, kjer je bilo lani nad 4000 'očitev zakona, je vlada izdala deset zapovedi za žene in pirav tako deset zapoved' za nesrečne može. Vlada pričakuje, da se bo marsikateremu zakonskemu paru nasmehnila sreča, če se bodo izpolnjevale njene zapovedi. Deset zapovedi za žene se glasi: 1. Ne bodi muhasta! 2. Glej na red v stanovanju! 3. Skrbi, da ne izgubiš privlačnosti! 4. Ne zbujaj poželenja drugih mož! 5. Ne nasprotuj vzgoji očeta svojih otrok! 6. Ne zapravljaj časa z obiskom svoje matere! 7. Ne poslušaj sosed in ne prijateljic, če govore o tvojem domu! 8. Ne ponižuj moža v navzočnosti drugih! 9. Bodi vesela in postrež-Ijiva! 10. Ne pripoveduj možu zgodb svoje služmčadi. Deset zapovedi za može pa se glasi: 1. Bo Ji velikopotezen samo toliko, kolikor ;; to dopuščajo sredstva! 2. Ne mešaj se v gospodinjstvo! 5. Bodi vesel in vedi. da nič huje ne vpliva na živce žene kakor molčečnost moža! 4. Bodi obz:ren s svojo ženo! 5. Dvori ji! 6. Ne očitaj ji n česar! 7. N„ po;šči si stanovanja preblizu svojih aH njenih staršev. 8. Ne vzemi nikdar podnajemnika! 9. Neguj svojo zunanjost in bodi čist! 10. Bodi dober in pravičen s svojimi otroki! X Največji safir na svetu tehta 20 kg. V eno najznamenitejših brusillnic dragocenih kamnov v Londonu so prinesli največji safir , sveta. Tehta skoro 20 kg, to je šest kilogramov več kakor največji doslej zinani safir. Velik je približno kakor človeška glava in ■ie ruimeno-Tjave barve. Našli so ga pred ie' toni dni domačini na Ceylonu, angleški guverner ga je pa rešil uničenja in poslal brez posebnih varnostnih ukrepov v London, kjer si belijo glave, kai bi počeli z njim. Vir;d' nost največjega safirja na svetu .je v splošnem samo na papirju. Pravijo, da je vreden okrog 4000 funtov šterlingo-v (okroglo 1 milijon dinar,'ev). Če bi bil titnnomoder, bi ga bilo sploh težavno oceniti, ruimenoirjava bar« va ie pa izmed vseh barv najmanj priljub-Vmk. Ni pa izključeno, da s? bo posrečilo odstraniti io s segrevanjem. Po brušenju se bo vrednost safirja znatno dvignila. ŽEMS&I VESTNIK 0a se ti v vročih dneh jed ne pokvari V vročih dneh se jestvine kai rade pokvarijo, posebno še, če .ni pri hiši mrzle kleti. Na primer sirovo maslo postane hitro mehko in žaltavo, Da to prepreč;š. stlači maslo v sko-delioo, postavi v mrzlo vodo, pokriij in na pokrov polož; v mrzli vodi ztnočeno i.n večkrat zloženo krpo. Vodo večkrat čez dan menjaj, isto tako krno večkrat znova zmoči in položi na maslo. Posodo z vodo in maslom postavi po možnosti še na prepih. Tako bo ostalo maslo sveže in trdo. Zelenjavo zloži v lonec, postavi pokrito v hlad in senco, pa bo ostala več dni sveža. Zelenjava pa mora biti suha in ne oprana, sicer zgnije. Mleko, ko je zavrelo, naj se najprej shladi, nato pa postavi lonec v mrzlo vodo. Če dodaš tej vodi še malo soli, se mleko gotovo na bo skisalo. Mleko pa imej v.edtio v kakšnem bolj temnem prostoru. Da se pa mle.vj pri kuhanju ne zasiri, dodaj na dva litra mleka noževo konico sode bikarbone. Limone položi v mrzlo vodo (vodo vsak dan menjaj) in tako ostanejo teden dni sveže in sočne. Če imaš mesa za več dni doma, ga ali pre-vri ali mafo poduši ali položi v vodo, pomešano s kisom in soljo, kjer postane posebno mehko in okusno. Zrezke pa potolči, osolj in obloži z narezano čebulo; tako da se tudi drže čez noč in ne dobijo duha. Meso vedno dobro pokrij, postavi v shrambo na tla in pazi, da ne. pride zraven kakšna muha Če ti preostane kaj solate, jo, četudi je že oprana, dobro ocedi in shrani na temnem prostoru. kjer ni prepiha, pa bo počakala do drugega dne in ne bo nič izgubila na okusu. Za kuhinjo Ribezljeva torta. Mešaj, da narase, 20 dek sirovega masla in 20 dek sladkorja' v prahu. Nato primešaj pet rumenjakov in še 20 dek sladkorja ter mešaj še 20 minut, naito dodaj ?D dek prav suhe moke (še boljša* ie krompir eva moka) in sneg petih beljakov. Posodo za torto dobro pomaži, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in potresi pol kile opranega oceienega ribezlja po testu in speci. Pečano in hladno torto • razrezi in daj na mizo. Liker iz visenj. Tri kile višenj operi, ocedi in jim izlušči peške. Nato višnje dobro stlači. Stresi jih v steklenico s širokim vratom, na-lij štiri litre močnega rženega žgana (ali tro-pinovca ali slivovke). Nato zaveži steklenico s pergamemtnim papirjem in jo postavi na omaro v kuhinji, kjer naj stoji štiri tedne. Nato precedi in iztisni sok skozi prtič. Skuhij dve kili sladkorja z enim litrom vode. Pene, ki se napravlia.io na sladkorju, pridno pobiraj! aa postane sladkor čist in se potegne nt. Ko je sladkor kuhan in hladan, ga zmešaj s sokom višenj. dodaj skorjo cimta. pet do osem žbic, vse skupaj zmešaj, zlij nazaj v steklenico, spet dobro zaveži in postavi na omaro, kjer naj tako stoli spet tri tedne. Med tem pa steklenioo vsak dan potresi, da se tako t k -čina premeša. Čez tri tedne odstrani žbice in cimt, liker pa nalog v maniše steklenice, dobro zamaši in shrani. Č:m starejši je liker tem bol ši je. Želodčni liker iz ribezlja. Ribezelj operi in dobro ocedi. nato ga stlači in deni v steklenico. Nasuj ga v steklenico, a ga ne natlači preveč na gosto. Nalij nan toliko žgana, da so jagode pokrite. Steklenioo nato dobro zamaši ali zaveži in postavi za štiri tedne na hladno. Nato precedi sok, nalij v steklenice, dobro zamaši m shrani. Kozarček tega likerja pomaga, če boli želodec atli trebuh. Sadni liker. Četrt kile višen, četrt kile malin, četrt kile. jagod, četrt kile črnih češenj (črešniam in višnjam poberi peške) dobro stlači, deni v steklenico, zaveži in postavi na •topel prostor za dan ali dva. da sadje vtone. Nato precedi. Na vsak liter soka skuhaj četrt kile sladkorja z mailo vode. Ko sladkor vre, poberi vse pene in ga skuhaj, da se potegne nit. Ko je sladkor kuhan iin se ie malo shla-dil. primešaj sok. in ko se je popolnoma shla-dilo, primešaj dvakratno količino žgana, kakor je soka. Zli.i v steklenico in postavi za nekaj dni na hladno, da se izčisti in gošča vsede na dno. Nato previdno napolni v manjše steklenice, pazi. da gošče na dnu ne zmešaš. zamaši in shrani. Starejši je liker tem boljši je. Cešnieva krema (tudi iz drugega sadja). Kilo češenj operi, ocedi. izlušči peške in pretlači skozi sito. K pretlačemim češnjam primešal 28 dek sladkorja in žlico malinovega soka. tri deke želaitine pa raztopi v dveh žlicah vode in jo pr tnešai k češnam. Primešaj še tri četrtinke litra sladke stolč.ne smetane, naoolni v skledo in postavi na hladno, da se strdi. ALEKSANDER LIC AN: SPOMINI IZ SIBIRIJE (Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni) Odpeljail sem se iz Samare z zadnjim vlakom, ki je pa bil že močno obstreljevan. Samo eno uro naj bi se bili še zakasnili, pa bi bili gotovo prisili boljševikom v roke in naša usoda bi bila zapečatena. Niti Čehi niti boljševiki niso poznali ujetnikov. Vsak je bil brez izjeme ustreljen. V največ primerih so mu izročili motiko in lopato, naj si akoplje grob. Ko je izkopal dovolj globoko jamo, je dobil kroglo v giavo in tako legel v grob, ki si ga je bi! sam izkopal. Srečno smo se pripeljali do Ufe ob reki Beli. Ostali smo tam nekaj dni, da smo si preskrbeli potrebni živež ter nato nadaljevali pot v Čeljabinsk, kjer so že bili zbrani polki češkega vojaštiva. Vlak za vlakom je odhajal proti Sibiriji, naposled je prišla vrsta tudi na nas. A že v Novonikolajevsku ob reki Obu smo morali v vojašnice, ker je bila proga natrpana z vojaštvom. Šele čez mesec dni smo nadaljevali pot po sibirskih pragozdovih in prišli do večje postaje Tajge, a odtod po stranski železnici v Tomsk. Tu je bilo nekaj ruskega vojaštva, a vsa okolica že v boljševiških rokah. Mužiki, ki so prihajali v mesto po opravkih, so kair odkrito govorili proti nam. »Kaj iščete vi tu pri nas? Mi si bomo že sami pomagali.« Po mojem prepričanju je imel možak popolnoma prav. Moral sem preskrbeti drva za kurjavo in ker me je mužik povabil, sem uporabil to priliko ter se preoblečen v mužika odpeljal z njim v 30 km oddaljeno rusko vas. Dospela sva tja zvečer vsa premražena, saj je bilo tudi 35° mraza. Trojko sva spravila pod streho, sama pa prisedla k ruski peči v izbi, kjer je bilo že zbranih kakih 30 Rusov, ki so bili zatopljeni v važen pogovor. Nekak starešina je poudarjal, da morajo vsi mladi in stari. tudi ženske, pomagati, da se izžene tuje vojaštvo iz dežele. »Siti smo že do grla pritepencev, ki rušijo naše domove, kradejo naš živež in onečaščajo naše žene in dekleta«, so govorili. »Kdo si pa ti in po kakem poslu prihajaš iz mesta?« se obrne nato eden izmed njih do mene. Mužik, ki me je pripeljsi', se je takoj vtaknil v pojrovor in pojasnil, da hočem kupiti drva za meščane. »No, da, meščanom radi prodamo, samo da ne pridejo drva v roke naših sovražnikov.« Nakupil sem jih približno 100 voz, ki so jih kmetje sami speljali na zamrzlo reko Tomo. Z mužikom sva se nato vrnila v mesto in sredi pota naletela na boljševiško patruljo. »Stoj!« zavpije straža. Mužik, ki je gotovo zaradi naletavanja snega in dirčanja sani preslišal k'ic, je vozil dalje. Kar se pokaže ogenj in krogla švigne mimo naju. Skočil sem s sani in ustavil trojko. Mužik je menda spal zavit v top'em medvedjem kožuhu in se je jezil name. češ čemu ustavljam konje. Med tem se je nama približala straža. Ker so vide'i da sva navadna mužika. ki gresta po opravkih v mesto, so naiu pustili; prosili so naju samo. naj natančno poizveva, koliko Čehov in ruskega vojaštva je v mestu. »Šleve,« jih je zavrni1' mužik, »hajdi. poidit.e z menoi in se sami prepričajte, kaj in kako ie v mestu!« Srečno sva dosnela v mesto in iavil sem pri komandi, da sem drva kuril. Prioomnil sem, da bi bVo najboljše, če jih seljaki sami prioeliejo v mes*o. Takoj se je z2i'a