Stev. 241. Trst, v četrtek 29« avgusta 1912 Teta) xxx\ ||. IZHAJA VSAK DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. 16 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu ia okolici. Gorici, Kranju. Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-HČini. Dornbergn itd. Zastarel« fitef. po 0 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. tnvi. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Eiadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti1*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tozljivo v Trstu. GPINOST Glasilo političnega društva Edinost' za Primorsko. ,V edinosti je moč NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 Kr pol leta 12 K, 1 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itroćalaa m nedeljsko Istanje „EDINOSTI * atane: s« oelo Isto Kron 5-30, m pol lota Kron S-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*., vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulicu Giorgio Galatti 3tev. 20. FoStno-hranilničnl ra?un 5tev. 841-652. TELFF0M 5t. 11 57. In jih vrgel preko železniških tračnic. — Orkan je odnesel tudi mnogo streh in je potopil mnogo v pristaniščih zasidranih ladij. Papež obolel. PARIZ 28. „Matin" poroča iz Rima, da je papež odpovedal vse avdijence, Iz česar se skiepa, da papeževo zdravje ni ugodno. General Caneva. DUNAJ 28. (Izv.) Kakor javljajo italijanski Usti, se potrjuje vest, o odstopu ge SRZOJfiUNE UESTI. Zdravstveno stanje avstrijskega m!ni-sterskega predsednika. DUNAJ 28. (Izv.) „Neues Wiener Abendblatt" javlja: Ministrski predsednik grof Stiirgkh se povrne koncem tega tedna na Dunaj, toda ne prevzame še vodstva kabineta, ker se mora varovati, da se ne poslabša očesna bolezen. Zdravniki bodo še-le po treh tednih v stanu pcdati svoje mne- _ nje, če bode mogel grof Stiirgkh ostati na nerala Caneva od vrhovnega poveljstva svojem mestu. Na podlagi tega zdrav-.italijanske vojske v Tripciftaniji. Poluradna nlškega mnenja se bode odločil, ali ostane! „Perseveranza" javlja, da stoji Caneva pred še na svojem mestu, ali odstopi, in javil svoj'starostno dobo ter da rabi počitka vsled sklep cesarju živčnega In duševnega napora. Caneva Potovanje ministra Trnke. j^.^11111 svojo nal°g° v sP,ošno zado" DUNAJ 28. (Izv.) Minister javnih delj™ interesantno je, da je bil general Ca-Trnka se e danes povrnil z Bleda na p*-]neva Je avstr|J^ 1. mafa 1866 . Dnnftef 1 septembra se poda na inšpekcij- Je dovHr5l{ voJno' akademijo v Hranich na 11 dnli ' Ra ' ,er SC /Moravskem in je nato vstopil kot poročnik v rt J' . . « avstrijsko vojaško službo. Potem se Je ude- Državm poslanci na evharlstičnem j iežit kot avstrijski častnik italijanske vojne kongresu. 1866. DUNAJ 28. (Izv.) Z današnjim dnem je j Italijanske „avanzate". potekel rok za priglašenje udeležbe državnih ] rim 28. (Izv.) Začetkoma meseca poslancev na evharisiičnem kongresu. Pri- oktobra gre zopet 50.000 vojakov v Tripo-glasllo se je 90 poslancev, in sicer veči- manijo, noma krščanski socijalcl, slovenski, češki, i poljski in italijanski klerikalci, češki agrarcl in 3 člani nemškega „Nationalverbanda". Odlikovanje. 1 se DUNAJ 28. (Izv.) Cesar je podelil se zlati Homatije v Turčiji. SOLUN 28. (Izv.) MladoturŠkI kongres bo pečal s sledečimi točkami: 1) Ako bo udeležila mladoturška stranka pri-križec s krono nemški pisateljici Paul hodnjih volitev, 2) Kako stališče naj zavze-Msria Lacroma, katera si je stekla velikih'me stranka nasproti decentralizaciji, 3) Pod zaslug za povzdigo tujskega prometa v Dal-1 kakimi pogoji naj sklene Turčija mir, 4) maciji s tem, da je opisovala naravne lepote Ali naj se premesti sedež si ranke v Ca-Dalmaclje. rigrad. Proti mladoturkom. CARIGRAD 29. (Kor) Generalni tajnik Občni zbor ogrskih notarjev. KLUŽ 28. (Izv.) Danes je bil tu otvor- jen deželni občni zbor zveze občinskih fa; notranjega ministrstva Šika beg, odličen okrcžaih notarjev. Med notarji vlada veliko jčlan mladoturške stranke le bil odstavljen, razburjenje, ker vlada ni zadovoljila njihovim Iz raznih krajev dežele prihajajo brzojavke, zahtevam po materijelnem zboljšanju. Vladni zastopnik je izjavil v dolgem govoru, da je obljubil ministrski predsednik izpolniti zahteve notarjev. — Toda notarji so mu v katerih se zahteva odstavljenje mlado-turških uradnikov. CARIGRAD 29. (Izv.) V Mitrovici je bil iz neznanih razlogov umorjen raladoturŠkl odgovorili, da se nočejo zadovoljiti z večnimi stranki pripadajoč stotnik Sekil beg. Sodi se, obljubami, temveč da zahtevajo pozitivne re-jda se «re-za krvno osveto. šitve svojih zahtev. Dreadnought Viribus Unitis". Črnogorsko-turŠki spor. CARIGRAD 29. (Izv.) Črnogora se PULA 28. (Izv.) Prvi avstrijski dread- na velesile obrnila s prošnjo, naj delujejo nougt „Viribus Unitis" je nastopil včeraj 30- jna da ponehajo dogodki, ki nastajajo na urno trajno poskušnjo vožnjo. Uspeh je Jako meji vsled streljanja turških čet ob črno-povoljen. ! gotski meji. V enakem smislu je nastopil „ . ' , x , i tudi črnogorski odposlanec pri porti, ki Je Potovanje nemškega cesarja v Švico. !povdarjal potrebo, da se premestijo obmejni BERN 28. (Uv.) Uradni krogi zatrjujejo,, vojaki in njih častniki, da pride cesar Viljem dne 2. septembra v Klanje v Sandžaku Švico. Program so precej zožili. Že sedaj j BELGRAD 28. (Izv.) Iz krajev, kjer je delajo priprave v Švici in Nemčiji. fprišlo do klanJaf prjhaJajo nove vesti preko Memoari kralja Milana. Ristovca. Tako poročajo, da so Turki v ŽENEVA 28. (Izv.) rJournal de Gene ve« iSft1; oroPal1 skladišče orožja. Ko so umo-javlja iz Belgrada: v kratkem bode izdal riil Mmakana in pomerili Srbe v Slenicf, nek zaupnik mlnolega srbskega kral|a MI-180 vdrl1 v b,gnIa sela- V vseh mestih okra-lana njegove memoare, In sicer v več Ie-^ev NoU pazar» Priština in Slenica vlada zlkih. Ti memoari vsebujejo važna razkritja' Snarhila- V Stranjaninu so zažgali cerkev, kralja Milana o balkanski politiki Avstro- i™ 80 zaPrte» kcr 80 Turki najprej pomo-Ogrske in Rusije. -rili učitelje. Begunci še vedno prihajajo čez -mejo in pripovedujejo, da so klanje insce-Kolera na Rumunskem. : nfrali vojaki, da oblasti ne branijo Srbov in JASSY 28. (Izv.) Kljub vsem dementi-;da je več nego dvajset organiziranih čet jem obstoja nevarnost, da se ne zanese ko- turškega vojaštva organiziralo in izvršilo lera Iz Besarabije. Sanitetni inšpektor je od-; klan,e v Novem Pazarju. lsa Bol^etinac redil, da mora biti pripravljenih mnogo:trdi, da je popolnoma izključeno, da bi Ar- bolnišnic. " * ....... " * ....... Boji na Libanonu. BEJRUT 28. (Izv) Na pogorju Libanon je prišlo do spopadov med mohamedanskiml1 javni pogovori. Druži in krščanskimi prebivalci. Na obeh | Srbija in klanje v Sandžaku, straneh Je padlo več mož. j BELGRAD 29. (Kor.) „Odjesti", glasilo Neurja. j mladoradikalne stranke piše: Srbija je mnogo LONDON 28. (Izv.) Vsled silnega na-j,et žlvela 5 Turčijo v odnošajih dobrega liva so vse železniške proge na Angleškem' sosedstva in srbske vlade so bile dostikrat pod vodo. Na nekaterih mestih so progeitud{_ P^tl volji naroda prijatelji Turčije. A pretrgane. Leseni železniški pragovi so od-!vsako zatajevanje ima svoje meje. Dolžnost nešeni. Voda je odnesla več železniških j*Tbs}* vlade je, da z vsemi sredstvi pre-mostov. Posebno trpe vodne naprave ia | PreCI* da bl se v Turčiji iztrebil srbski plinarne. Po nekod zmanjkuje pitne vode. i e*ement- - Tudi razsvetljava pojenja. Več nego 7.000 .oseb je brez strehe. Požarna bramba in policija sta pridno pomagali pri reševanju. V kopališčih so letoviščarjl odrezani od ostalega sveta, ker so prekinjene vse brzo-tudi železniške zveze, plava polno živalskih navti Izvršili klanje. — Vesti o mobilizaciji Srbov so prezgodnje. Med Belgradom, Sofijo in Petrogradom se vrše živahni brzo- javne, telefonske in V deročih vodah trupel. BEROLIN 28. (Izv.) Silni nalivi, so povzročili mnogo škode v zapadni in južni Nemčiji. V Monakovem je bil vihar tako močan, da je odnesel delavca, ki je popravljal streho, raz strehe in ga treš il v globo-čino, kje je obležal mrtev. BRUSELJ 28. (Izv.) Po vsej H^landiji je vihar povzročil mnogo škode. V okolici Haga, Utrechta in Roterdama je 9/« letine pokončane. Vihar je izruval celo drevesa Delo za našo bodočnost v Tr*tu. C. H. — Revizija ljudskega štetja je cokazala 60 tisoč tržaških Slovencev. Svoje armade nismo sami šteli, kakor bi bilo prav za prav naravno. Šteli so jo drugi. Šteli so so jo naši nasprotniki. Oni, ki bl najraje videli, da nas ne bi bilo niti 60 — kaj še le 60 tisoč I Štela sta nas celo dva; in prvi izmed teh se je tako ustrašil, da so se mu pričela kolena Šibeti, da ga je popadla mrzlica, in ga je oblila kurja polt od smrtnega strahu. Zato nas je v svoji besni jezi — česa pa človek vsega ne stori, ko je razburjen?! — začel kar na debelo pobijati, seveda na — oapirju. Začel Je številkam, ki so tako mogočno govotile o nas, striči repove. Seveda, vojskovodja prikriva kolikor more pravo število In pravo moč svojega nasprotnika, da s tem lastni vojski ne jemlje poguma. Tako so storili tudi oni, ki so nas šteli — prvič, ker dobro poznajo „hrabro na-travo" svojih — Junakov; drugič, ker so se bali, da bi mi vendar lahko postali malo kcrajžnejšl, če bi izvedeli, kako velika je naša sila, in da bi merda potem ne zahtevali malo več tržaških tal za sebe. Zmotili so se v svojih računih. Mi nismo bili zadovoljni s tem. Hoteli smo pokazati in odkriti javno svojo pravo meč, da spozna ves naš narod, koliko ga je, kaka sila je to, če gremo složno in navdušeno skupaj! Zahtevamo v last tla, po kateiih hodimo. Zahtevamo tudi za sebe življenja; a ne bomo samo zahtevali — naše vrste morajo biti tudi pripravljene, da si to pravo pribore bilo tudi v najhujšem boju. Na naš protest je torej prišel nekdo drug, ki nas je štel, ki ni naš brat, niti naš zaveznik. Naštel nas je pa vendar nekaj več. Ali nikdo nas ne more siliti, da bi priznali, da so te številke prave, da nas Je v i.Trstu toliko ii nič več. Porečemo marveč: to je število, ki so nam je morali pripustiti in priznati. Sicer pa so že te števiike za nas velikega pomena. Zavedajmo se tudi tega in vedno nam bodi pred očmi dolžnost, da te številke ne le ohranimo, ampak Še pomnožimo. Potrebno je to za naš boj. Motili se gotovo ne 'bomo mnogo, če računamo, da nas je tudi 80 tisoč. Štetju pa bomo mogli absolutno verovati še le tedaj, ko dospe m o na ono točko, ko bomo sami šteli narodno moč in ko se zdramijo še ostali tisoči našega ljudstva, ki so — ker so še nezavedni, ali preveč odvisni — sedaj še prišteti našim živl|enskim nasprotnikom. Naš dr. Rybaf je na shodu za slovensko šolstvo rekel, da Tržačane drugi Slovenci takorekoč zavidajo, ker so tako probijeni, tako samozavestni, ker so oni naj-pogumnejši in najneizprosnejši del armade, boreče se za slovensko zmago. Rekel pa je tudi, da je to le pol resnice, ker je v Trstu tudi Še velika množina Slovencev, ki se tega ne zavedajo in ki se ne udeležujejo narodnega boja. Da, najti je celo takih, ki za groš prodajajo svojega otroka tujcu, da ga potem vzgoji za odpadnika, ki kasneje pljuje na svoj jezik, na svojo rodno mater, na vse eno, kar je vsakemu poštenemu Človeku sveto in najdražje. Vsi vemo, da je to res. Kakšno bodi naše delo v tem oziru? Tisto armado, ki Še tava brez vodnika, brez ciljev, ki ne ve, kak namen ima danes vsak narod v splošni borbi narodov in plemen za obstanek — tudi te moramo osvestiti. Potreba Je in mora se zgoditi, da spoznajo sami sebe, svojo nalogo in svoje cilje. Močna Je slovenska kri ob Adrlji in je'v številni premoči, alt je zatajena in umetno potisnena. No, ta kri se širi in narašča tako, da je ne morejo zajeziti vsi jezovi, ki jih postavlja sovražnik proti njej. Narava je močnejša, nego vsa umetna človeška sredstva. Zato je naš napredek ne-vzdržljiv, ker je naraven; mora doseči svoj cilj temprej, čimbolj ga bomo sami pospeševali. Gre nam torej za to, da zbudimo vse naše rojake, da se bo sleherni zavedal svoje pripadnosti k slovenskemu narodu. To pa moramo doseči čimpreje, ker nam bo potem ta uspeh v podlago za nadaljnje delo. Će postane ta ogromna slovenska množica, ki je sedaj v Trstu in ki narašča od dne do dne, res slovenska, torej svestna si narodne celote, bodo zahteve po elementarnih ' pogojih naše bodočnosti, kakor je ljudsko, j i šolstvo, laglje izvršljive. Samopomoč ne bo j potem tako težka, ker bremena, ki so ne- \ | izoglbna, ne bodo tako pritiskala na ramena tolikih tisočev in tisočev zavednega ljudstva.! Samopomoč je najsigurnejše sredstvo, ker; ! je v njej velika ne le materijalna, ampak; i tudi moralna sila, ki dovršuje velika dela. j 1 Potem pride samo ob sebi, kakor le rekel dr. i Rybaf na omenjenem shodu: „Gledati mo-j j ramo, da st pomagamo sami, ker gre za to, ali ostanemo In se ohranimo tu, ali ne l" Nsrod mora se zavedati samega sebe, poznati svoj položaj, videti svoje cilje. Naši položaj zahteva najprej šolo. To moramoJ imeti, potrebna nam je kakor ribi vode.1 Prvič, da se ves naš naraščaj spravi pod našo streho, da ne bonfo več izgubljali svojih duš — zapeljivec preži vsako uro in; povsod — in drugič, ker Je to glavni te-j melj za vso našo bodoSnost. Naša glavna naloga za sedaj je, da dobimo svojih šol ne lepri Sv.Jakobu, am-j pak tudi povsod drugod, kjer Je naših otrok in za kolikor Jih Je. Pismo iz Pariza. Pariz 25. avgusta. Cuvajeva diktatura in Juklćev prrces sta razburila tudi francosko Javno mnenje, ki se kar ne more dovolj čuditi gotovim zi-stemom, s katerimi se ravna z avstrijskimi narodi. Kar se zdi Dunaju popolnoma naravno In umevno, se zdi Parizu nemtžno. A sledimo jednemu Izmed najugledntjš h francoskih dnevnikov „Journal des Debata, ki naravnost uničevalno obsoja diktaturo na Hr/atskem : „Vlada Je hotela pripisati Juklčevrr>u procesu veliko Internacionalno važnost. Opisali smo že diktaturo, uvedeno neda.no temu; vspričo političnega fiaska je hr tel gospod Čuvaj organizirati manifestacijo *»bi v čast od strani podložnih mu uradnikov, da bi s takimi dokazi simpatij preslepil Pešto in Dunaj, jubilej njegovega brata, šolskega nadzornika, se mu je zdel zato pripraven. Poklicati je dal vse učlteljstvo v Zagreb z navodilom, naj burno aklairira kra jevega komisarja, in silna depu^clja uradništva je dobila ukaz, da se mu pokloni i.i zahvali v zborovalni dvorani deželnega parlamenta na tem, da jim je nedavno povišal plače. Že oznanilo takega programa Je oz!o-voljilo prebivalstvo, ogorčeno radi, meni nič tebi nič, uvedene diktature. Sicer pa je nadzornik Čuvaj osebno zaničevan, ker je leta 1909 s famozno ordonanco dovolil ustanovitev madjarskih šol, ki odtujujejo hrvatsko deco svojemu narodu. Ogorčenje je doseglo višek, ko se Je doznalo, da je bila oskrunjena dvorana parlamenta s tako slavnostjo v poveličevanje takega človeka. Fiat Justitia, pereat mundus! so izrekli sodniki v Zagrebu, ko so obsodili m rca Jukiča in mlade dijake. Ta prestroga obsodba je napravila fatalen utis. jukiča je soglasno obsodilo sodišče na smrt, obstoječe iz petih sodnikov, med k a t e-rimipanibilo nobenega — človeka. Kar se je dogodilo v Zagrebu, se dogaja le v sredini Azije". Na Kitajskem so uvedli republiko in Čuvaji so šil Jukićevo zadnjo pot, ravno nasprotno izreku „glas ljudstva je glas božji". Le v sredini Azije in Afrike še smrdi po raznih kanih in orangutar.ih, a neka posebna vrsta teh slednjih živi baje še v sredini Evrope. Francoski ministerski predsednik Poin-care je obiskat ruskega carja. Nič nenavadnega ; a kar je nenavadno pri takih obiskih, je dejstvo, da ga je car sprejel s častmi, ki tičejo le predsedniku republike. Ž3 ruska bojna eskadra ga Je na vožnji v Petrograd pozdravila z 21 streli, pozdrav, ki pritiče le gospodu Fallieretu. — Francosko javno mnenje ga že sedaj tajno smatra njegovim naslednikom. Ž nJim bi dobila Fran-c ja po dolgem presledku zopet brilijantnega in delavnega predsednika republike. Sedanji je sicer dober človek, a nikdar diplomat; prišel je do te najvišje čast! nepričakovano, ker so se drugi državniki medtem prepirali. Tudi Poincarć ne pride brez bojev do zaželjenega cilja; njegova najhujša konkurenta bosta gotovo zbornični predsednik Dechanel In kolikor toliko minister Bourgeois. Njegov petrograjskl obisk bode v oči posebno Nemčijo In gotovo ne brez vzroka. Na francoski nasvet je duma glasovala velikansko svoto, ki naj se uporabi za obnov-1 enje ruske bojne mornarice. Poincare^ev obisk je dosegel popolen uspeh v tem i'i v drugih ozirih. Francoska se je zopet slovesno zavezala, da bo vedno in povsod, kjer bo potreba, podpirala ruske Interese, ravnotako Rusija francoske. Na Balkanu bosta obe državi postopali sporazumno; Francoska Je obljubil?, da bode branila ruske „težnje" v Mongoliji, a dobila je v plačilo koncesije za anatolsko železnico. Splošno pozornost v vseh evropejskih kabinetih je zbudil Berchtoldov projekt Kakor znano, hoče avstrijski minister za vranje stvari s prijaznimi nasveti rešiti Turčijo iz zagate vednih nemirov in prepirov med njenimi narodi. Te nasvete naj bi dale evropejske velevlasti, katere naj bi hkratu nekako nadzorovale druge balkanske države. Francoska je sprejela s simpatijo to inicijativo, ne tako Angleška. Pikro obsodbo je izrekel liberalni »Dally News": „Po predlogu g ofa Berchtolda bi bilo morda pikantno vprašanje, kako se bodo Rusija, ki je kemaj požrla Finsko, Avstrija, ki je darovala Hrvatsko Madjarom, in Nemčija, ki še unlči'je Poljake, Francoze in Dance, — kako se bodo mogle te države sporazumeli, da pro-težirajo narode v Turčiji po receptu, s katerim manipulirajo same doma ? !M Stran II. „EDINOST- St. 241 V Trstu, »ino HO hvj^ii-r't 1 »1*2 Polom v Puli. Pula, 28. avgusta. Dne 26. t. m. se |e vršila pred okrožno sodnijo v Rovinju zopet razprava radi pulj-skega poloma. Na vrsti Je bii Ludovik Do-naggio. Bil je prvi blagajnik takozvanega najemninskega krajcarja. Ker pa so prišle na dan razne nekorektnosti, so ga izročili .... o ne, premestili in imenovali zopet — za blagajnika pri bolniški blagajni. Tu je seveda zopet kasiral za-se. Škodo, ki jo je provzročil občini, cenijo na 3000 kron. Utegne biti pa veliko veča, kar pa se ni moglo ugotoviti, ker je bilo občinsko gospodarstvo naravnost grozno. Sodišče je bilo zelo milostno in je prisodilo obsojencu — ki se je opravičeval z veliko družino — le 5 mesecev ječe. Tukalšnja oblast je razpustila mladinski društvi „Edera" in „Circolo di coltura". Ker pa je bilo med člani več inozemcev — re-gnikolov seveda — je oblast odredila njihov izgon. 9 jih je že dobilo ukaz, da morajo zapustiti mesto, 11 pa jih še dcbl tak ukaz. Mestni svet tržaški. Svet. Černivec nadaljuje svoj govor. Točno ob 8 zvečer je župan otvoril sejo v navzočnosti 58 svetovalcev. Med navzočimi so bili tudi dr. Martinis, Mikiavec, Pertot Josip, dr. Pertot Just in dr. Slavik; opravičen Gorjup. Med čitanjem zapisnika je zopet stal svet. Puecher ves čas poleg zapisnikarja ter si beležil. Po prečitanju |e zahteval malo nebistveno spremembo, oziro r a spopolnitev, v kar je župan brez druzega privolil. Na to j? župan dal besedo svet. Černivcu, da nadaljuje svoj ob-strukcijski govor. Vprašanje novega tržaškega vodovoda — je pričel govornik — se ni doslej ganilo z onega mesta, na katerem je bilo v početku. Zašlo je v zagato in mi socijalisti smatramo za svojo dolžnost, da ga ne Izpustimo iz te zagate, temveč, da se bojujemo proti njemu z vsemi silami. Smatramo to za svojo dolžnost, ker nam tako veleva skrb za najviši blagor naše občine. Večina nam očita, da mi lahko samo navidezno razpravljamo, a v resnici da oviramo in obstruiramo, ker da nimamo nikake odgovornosti. Toda, kakšno odgovornost pa imate vi, večina, vas jaz vprašam ?! Edino to odgovornost imate, da gledate, da svojo stranko ohranite, in nobene druge. Saj smo že večkrat videli, koliko se bojite odgovornosti ! N. pr. ko ste sklenili famozno pogodbo s tramvayem, z Brojenco itd. Priliko sem imel enkrat privatno govoriti o tem z dr. Ricchettijem, in veste, kaj mi je odgovoril: „Smo se pač zmotili; toda kdo bo gledal prošlost, mi gledamo le bodočnost". Kakšna je torej vaša odgovornost za slaba dela, ki ste jih storili? Pod tako odgovornostjo je lahko staviti glavo, kakor jo je ponujal protofizik gosp. Costantini; pa jaz vam stavim noge in glavo, če hočete — seveda pod tako odgovornostjo, kakor jo imate vi. Timavska voda je grozno vmazana, to je potrdilo tudi kemično preskuševališče v Berolinu. Timavska voda je grozno draga; stala bo namreč 40 milijonov! Toda če bomo vrgli 40 milijonov v vodo, kje bomo dobili denar za druge nujnejše potrebe ? Ti-mavsko vodo bo dalje treba dvigati, dočim moremo dobiti vodo, ki bo imela toliko moči, da je ne le ne bo treba dvigati in gnati, temveč nam bo Še dajala gonilno moc za elektriko. Imamo možnost napeljati vodo, ki bo dobra, iz studenca, in bo stala le polovico toliko, kakor Timavo. Večina je sedaj pri rešitvi vodovoda kompromitirana. Zanjo je postalo to vprašanje, ki je bilo doslej vprašanje meščanstva, vprašanje stranke. Večina bi sedaj, če bi b la stranka, ki da kaj na svojo čast, ne reševala več tega vprašanja v tem mestnem svetu, temveč prepustila rešitev prihodnji zbornici. Zato ni potreba, da čakate mesec juni 1913, ko poteče funkcijska doba tega mestnega sveta, temveč takoj se odpovejte, oziroma, takoj se odpovejmo! (Galerija ploska). Socijalistična manjšina smatra za seda] kot glavno nalogoto, d a z vsemi sredstvi in na vsak način prepreči, da postane timavska predloga zakon. Zato bom pričel čitati svoje spremljevalne predloge in potem ostale 3 pakete papirja. Radoveden sem, kdo bo prej pri tem zaspal, ali se utrudil. Prej pa Še odgovarja na netočno poročilo nekega lista, ki je glasilo večine, glede njegovega mnenja, da |e stalo vprašanje obrežne ceste Trst-Tržič v zvezi s timnvskim projektom, ter se pri tem v pod-krepljenje te svoje trditve opira na neko tiskano poroč io inž. Mazzorana. Slednjič je nadaljeval s čitanjem spremi nje valnih predlogov, da naj se osnuje tirna vski vodovod s proračunjenim stroškom 10.010.000 kron, potem 10,020.000 kron itd. Pri vsakem predlogu je zahteval poimensko glasovanje in prečital imena vseh socialističnih poslancev. Sinoči je prečital znova 175 predlrgov (»adijič 100), torej je dober Še za par tednov s svojimi „predlogi". Ob 9 35 ga je župan prekinil in zaključil sejo. Med celo sejo ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. Na koncu seje je župan opozoril, da so bile najdene na tleh v dvorani kapsule, ki so bržkone bile vržene z galerije. Če se prihodnjič kaj takega ponovi, bo primoran izvajati iz tega najstrožje posledice proti galeriji. (Nekateri poslanci veČine kriče proti galeriji, nekateri z galerije odgovarjajo.) Prihodnja seja v petek zvečer ob 7*30. * * Po seji mestnega sveta je kakih 400 socijalistov čakalo na Velikem trgu na svoje poslance. Ko so se ti pokazali, jih je množica aplavdirala in kričala: „Živio Pittoni, živijo Černivec, živijo Puecher!" Mnogobrojna policija pod vodstvom c. kr. višjega komisarja dr. Pechotscha jih je potisnila nazaj proti gledališču Verdi. De-monstrantje so nato odšli preko borznega trga in Corsa na Goldonijev trg, kjer so močno žvižgali pred „Piccolom". Policija jih je spremljala do tu. Za tem se je množica razšla. * * » Že zadnjič je v zbornici posebno pri žurnalistični loži silno smrdelo. Sinoči se je v sredi seje ta smrad znova pojavil. Domneva se, da se z galerije spušča v dvorane takozvane „smrdljive bombe". Neobhodno potrebno je, da predsedn'štvo v tem pogledu kaj vkrene, da se to ne bo ponavljalo sicer ni mogoče zdržati; ne vemo namreč, kako naj pride vbogi žurnalist do tega, da mora prenašati nejevoljo in smrad bodisi že kamore ali socijalistov. 99 Zveza jugoslovan. železničarjev" vabi na javen shod ki se bo vršil danes, dne 29. avgusta 1912 ob 8 zvečer v veliki društveni dvorani ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 2, II. nad. DNEVNI RED: 1. Glasovanje o 17 milijonskem predlogu v državni zbornici in socijalno demokratična baharija. — Poroča drž. posl. dr. O. R y b a r. 2. Volitev delavskega odbora pri c. kr. železnici. 3. Razno. ŽELEZNIČARJI i Rdeča internacijonala se je z vso svojo baharijo vrgla na lov za železničarji. V to svrho ji služi posebno zadnje glasovanje v poslanski zbornici o 17 milijonskem predlogu. Da se našim članom in vsem železničarjem, ki imajo pošteno smisel za zdravo in pošteno društveno delovanje v korist in prospeh vsega zavednega železnlčarstva da prilika, se na lastna ušesa prepričati o zavijanju dejstev in socijalno demokratični bajiariji, Je naprosila Zveza Jugoslovanskih Železničarjev gosp. dra. O. R y b a r a, da poroča o 1. točki dnevnega reda. ŽELEZNIČARJI! V četrtek zvečer torej vsi na shod. Bodi pristaš ali nasprotnik »Zveze" vsak pridi. — Pridite vsi, da se prepričate o velikanski farbariji naših socijalnih demokratovi Domače vesti. OdvetniSki izpit je položil včeraj s prav dobrim vspehom gospod dr. Ivan Ki-movec. Iskreno čestitamo! Pod.vjati so! Ker se hiša štev. 16 v uiici Caserma podre, so se morale z dnem 24. avgusta izseliti vse stranke. Med njimi tudi Oorenjčeva trgovina. Dokler se niso izselile vse italijanske stranke, ni delal lastnik hiše, oziroma podjetnik, ki jo bo podiral, nikakih ovir. Včeraj predpoludne pa, ko ni bilo več laških strank v hiši, so orisli delavci stavbene tvidke Buttoraz & Zfferer ter so začeli podirati pod 1. nadstropja in strop prizemlja brez vsacega ozira na to, da so v prizemlju še delali Gorenjčevl delavci Seveda sta padala na te omet in opeka. Nekemu delavcu je padla na glavo opeka. Ker niso hoteli prenehati s tem infam-nim početjem, je g. Gorenjec prijavil stvar policijskemu komisarijatu, od koder so takoj poslali enega redarja na lice mesta. Toda nI hasnilo. Delavci gori omenjenega podjetja so izjavili cinično: da so nalašč začeli podirati, da ne prekinejo in, če hoče inspektor kaj Imeti, naj pride sam sem I Vsled te nečuvene brezobraznosti Je g. Gorenjec prijavil stvar policijskemu kojnisarju Kerše-vaniju, M je poslal dva redarja na lice mesta. In šele vsled grožnje redarjev, da jih aretirajo, ako ne prenehajo s podiranjem, dokler se Gorenjčevl delavci nahajajo v prizemlju, so uslužbenci tvrdke Buttoraz in Žr. ferdinanda Černe-ta i» Dr. Josipa jtfandtć-a preselila se je v ulico Caserma štev. 8, I. nad. S-S ] HALI OGLASI ■■■a giB aaaa MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. 15-17 letno pestunjo se išče It. 2, gostilna. Ul Petronio 1702 U9c|n f Vsak dan sveže goveje maslo 5 kg po IVIacklU - poŠti K 9*— franko po povzetju pošilja Matrai Armin, Budapeat. Rombach-ut. B. 180« proda zakonsko sobo, incizirano, motno polirano, solidno deleno. Inaeratcemu oddelku Edinosti. Naslov pri 1805 IŠPPmn zanealjivfga dečka poštenih etari^ev za ■ OljOlllU postrtžbo v pisarni in za vnovčevanja. Lastnoročno pisane ponudbe s spričevali: Trst, glavna po^La, predalček 211. 1806 P&rt j«i vina i,tr8.kega..i)r,,e vrste ie na oddelek Edinosti. prodaj. Ntslov pote Inaer. 1601) jonn Ifrnn se na koncesionirano D<~d- ■fcUU IVI UII jetje, dobro jamstvo, obresti 36 mei-ečuo, stroga resnost, posredovalci izključeni. — Ponudbe pod „Samo šest mesece?14 pcStnokžeče, glavna pošta Trst. 1801 QQCi APSlnu velik zastjen gozd tik koled-OD U UialUV vora se proda za K 130.000. Obrestuje se letno z 10—15 po sto ; gozd ee lahko parcelu a. Kje, pove F. Cvek v Kamniku. Posredovalci izključeni. 17S0 W|nf| Kletarstvo v Pobegih ima še na razpolago v lllUa raznih vrst vin in sicer ret'ošk, brgunder. raznih belih finejših in domačega tropin ovca. 1753 se odda par sto litrov izvrstnega panerizovanega garantirano pristnega mleka. Naslov pave Ineeratni oddelek Edinosti.__18U0 Vinn " bomo i vipavsko, belo, se dobi v veliki VIIIU moožini pri Ludviku Oebron. posetniku v Rihenbergu. Cene po dogovoru. 1761 Dobremu ^ MdCOnO pri poznano sredBtvo za uničenje ste-mul dlldf nic. Zaloga: ulica Stadion Stev. 10. Naročila : Ferriera Trst 37, - Skrinjar. 4(. 5 Tnjffi želi seznaniti z gospodično ali mlado I UJvts vdovo v svrho ženitve. Ponudbe pod »Tujec" na Ioseratni oddelek Edinosti. 1414 Cnff|p vseh velikosti v najboljem Btanu prodaa wUUO tvrdka C. Sicherle & Co., Gorica, ulica del Teatro. 1767 |Jn nrniloi prazni sodi vsake vrste od 1 do fl<& JjrUUC&J 50 hektolitrov po jako nitki ceni. Vrhu tegaSbednjev od 50 hektolitrov. Naslov: Kavarna „M i ram ar". 1787 Antnn ^ojaSki mojster v Gorici, mliuil ivrusiu, tekališče Frana Josipa St 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroj o. Sprejema tudi naroČila izven Gorice. Pri naročilu zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstno blago ter razpošilja uzorce na ogled. Oene zmerne NUOVO JCdtel Provinciale (Novi deželni h6tel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. Dobro jutro I Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — ,Alco hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (,AI buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejie do n aj navade ej6e vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIMI — Priporoča se lastnik M. IVANC1C Fran Rupnik krojaški mojster naznanja cen j. odjemalcem in slav nemi občinstvu, da se je preselil iz ulice Felice Venezian v ulico Geppa št I. nadstropje ter se priporoča naprej vsem do sedmi '.a-odjemalcem in sploh vsem Slovnični UMETNI ZOBJE Plombiranja zodov izdiranje zobov brez = vsake bolečine r Dr. J. Čermžtk V. Tuschsr zobozdravnik konces. zobni te .sik TRST Ulloa dalla Caserma fttev. 13, II. n.. ■"•» "i-- ANTON BARUCGA MIZARSKI MOJSTER Jrst, olici Sar. francesco S^ssir 2 Specijalist za popravljanja roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. ianil za papolna del« In te se beli keakuronce Odprla se je čevljarska delavnica Izdelujejo se vsake vrste čevlji: poprav* se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdeluje} se tudi gornji deli za čevljarje na duc-. in po meri. — Udano se priporoča Mihael Hučič Trst, Šalita del Promontorio 3. WKST Zaloga obuvala aaaa ln lastna dolalnioa ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst, ul. Glorae Corduccl 27. Velika izbera moSkih ln Ctbsfeih čevljev. • Po-prave ee irvrSujejo točno in solidno po smernih cenah AL£K8. FKANC MATER - TR>T žgaluica kave TELEFON 1743. Najboi|3i vir za dobivanja Dečene kave. CržnžUfl posojilnica in hranilnica I V l-tal hliL | | Telefon mt Plazza Cmerma z, i n. (nliofl po glnonHi stopnicah). So 6*/•*/• b u amortisaoljo sa dalj-o dobo po dofovors. Irsillss vloft ipnjMM od todi al od ta Mh, M 1| 01 Jik obrestuj« ^^ * |4 |0 Batal davak od hranilnih vlog plačuje savod sen. Vlaga m lahko po aoo krono. Poofljtla daja as vknjiibo po dogovora Ka acojiea po 67«, aa nitara o o kakot todl Uradma mro: od 9.—12. ara dopolodn« in od 8.—-6. popolndna. Izplačuj« ao vaaki dan ob uradnih arah. — Ob nedeljah in praznikih j« n r a d itpri .roitao - hnollnlftai raduo 818*004. , ------vrUmmt. paplrj.v, llitla tU. M