295 številka
Ljubljana, v soboto 24. decembra \H9H
XXXI. leto
Izhaja VBi»k dan itffrr,   izimSi nedelje in praznike, ter velja |io poŠti p rej t man 7a a v stro - ogers ke d«*2ele za VBe leto 15 gld ., za pol leta H gld,,  za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za vse leto 19 gld . za Četrt leta H gld. 3'i kr , za jeden mesec 1 gld  10 kr.  Za posipanje na dom rakuna se p> 10 kr. na mesec, po »10 kr. za čttrt leta. — Za t nje dežel*- toliko več, kolikor poštnina znata. — Nu naroč.l>e, brez istodobne vpngiljatve naročnine, se tie ozira Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrate po ♦> kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po r> kr. će se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. —   Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo in upra vn i 6tvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnifitvu naj »e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi Božičnih praznikov izide prihod* nji list v torek, dne 27 decembra 1898.
Božič!
Božičnega večera tajinstveni mrak objema pobeljeno zemljo. Na zvezdnatih perutih hiti z nebeških vidin blagoslov na svet in tudi v najrevnejši kori zašije žarek poeaije. Svetni sum utihne, čustva se umirijo, srce se odpira . . . Mir ljudem, ki so dobre volje!
Jeli Božič tudi našemu narodu prinesel zaže-Ijenega miru in težko pričakovane sreče ? Ali se je končno letos nad slovenskim Betlehemom ustavila nas« zvezda, po kateri že cela stoletja koprnimo?
Zaman se nase oko ozira po njej. Stotisoč iučic gori danes v našem domu, a vse osvetljujejo samo globoke rane, katere krvave na našem narodnem životu. Nam božični prazniki niso prinesli tistega miru, iz katerega vzklijeta sreča in blagoslov, prinesli so nam le primirje za nekaj dnij. po katerem bo zopet vzeti orožje, da nadaljujemo boj za temeljne pogoje dostojnega narodnega obstanka.
Čakajo nas Se veliki in težavni boji. Z višjih krogov veje sicer sedaj nekako drugačen zrak, kakor v dolgih dobah, ki leže za nami in v katerih so silovito in neutrudno podsekavali drevo našega narodnega življenja, nastopila je nekaka prehodna doba, ali krivo bi bilo, mnogo upati in pričakovati, kakor bi bilo škodljivo in samomorilsko, udajati se obupu. Vzli'c temu, da obrata ni kmalu pričakovati in popolnega že celo ne, se ne smeta brezupnost in pesimizem naseliti v naših srcih in nas ne sme za* postiti trdno upanje, da naposled vendar pridejo boljši časi in da morajo priti.
Sami od sebe seveda ne pridejo. Treba bo bojev in treba bo žrtev. Brez boja in brez žrtev ni zmage. Boj je tisti element, v katerem postanejo narodi žilavi, a vsak narod mora biti pripravljen na žrive, ako si hoče zagotoviti bodočnost. Apno, 8 katerim zidamo naš narodni dom, gasili smo doslej s svojo srčno krvjo, dobro vedoČ, da le iz naših žrtev se rodi sreča naših sinov in vnukov, sreča bodočih rodov.
Zato pa se boja ne smemo plašiti, ja naj je še tako težak. Ali se naj mar odrečemo svoji pra-
vici do življenja, odrečemo zato, ker si moramo to življenje zaslužiti in priboriti kakor vsakdanji kruh ? Ne! Kakor vs*k posameznik, tako si mora tudi vnak narod z bojem pridobiti svojo pravo. Narod, ki nima poguma za boj in ki ni pripravljen na žrtve, se mora zadovoljiti z vsako usodo.
Neustrašeno bojevanje je jedino sredstvo, da dosežemo zmago, kajti naša UBoda je v naših lastnih rokah Vlade ne odločujejo več o usodah narodov, ampak samo njihovi lastni sinovi, narodi mrjejo dandanes samo vsled Mastne krivde, a za zmago treba — kakor pravi Disraelijev Viviao Grey povse resnično — samo jednoga: odločnosti, nezlomljive odločnosti. Ako povzdignemo omiko našega naroda in utrdimo njegov gospodarski položaj, potem je ustvarjen nerazrušen temelj našim prizadevanjem, potem postanemo nepremagljivi. Samo trohljiva ledja se potopi, močna ladja od dobrega materijala kljubuje vsakemu viharju.
Primirje, ki so nam je prinesli božični prazniki, mine kmalu in začne se zopet boj proti starim in novim krivicam. Sile za ta boj moramo zajemati samo iz močnega narodovega čustvovanja. Neki pesnik, suhoparen pandektist, je priznal, da takisto, kakor moč ljubezni, izvira tudi meč pravice iz čustev, ka terih razum ne more nadomestiti. Iz pravnega čustva izvira sila za boj in zato gorje narodu, čegar bojni duh oslabi. Narod z eremit.skimi lastnosti potrpežljivosti in odanosti v viAjo voljo, je omehkužen in v svojem jedtu razjeden, njegov genius umira.
Boj ostane našu geslo dokler ne dobimo, kar nam gre. Boj seveda ni vedno jednak. Taktika se ravna vedno po okolnostib. Velik vojaški teoretik je izrekel nepobitno resnico, da je namen bojem bil veduo isti, doeeči svoje pravo ali uveljaviti svojo voljo, način bojevaDJa pa se je vedno ravnal po času, po razmerah, po sredstvih in tudi po sovražniku. Tako je tudi v {slovenskih političnih bojih in tako zlasti v sedanjem trenotju.
Ta trenotek zahteva kar mogoče največjo koncentracijo vseh bojnih močij, ker skupni sovražnik ni še nikdar s ti ko Ijutostjo napadal našega doma, kakor sedaj. Vsled tega pa bi bilo dobro, da stopi kolikor možno v ozadje, kar loči slovenski stranki in da se  doseže soglasje vsaj v velikih  naroduih
vprašat j h, kar je mogoče navzlic načelnim nasprot-stvom v marsikaterem oziru. Razdelitev v stranke ni škodljiva, je celo koristna ker jedna stranka drugo nadzira in vzpodbuja, dočiin mehanična jedinost ni vredna piškavega oreha, ali podlaga strankam mora biti želja, koristiti celokupnemu narodu, in nasprotstvo mej njimi ne sme biti nikdar večje, kakor ljubezen do naroda.
Morda nam prinese prihodnost tisto prijateljsko razmerje mej slovenskima strankama, katero bi bilo potrebno v obrambo pred sovražnikom. A dokler se ne doseže, skrbeti je vsftj za to, da ostane naša ttranka jednotna, saj je samo z zmago njenih idej gotova boljša pnbodnjost. Priklenili smo čolnič slovenskega naroda na veliko in nravno, na napredno idejo, na tisto, ki je razdrla Buže^jske okove in preobrazila ves h ve . saj vidimo povsod, da narodi nikjer ne zmagujejo s pomočjo srednjeveških idej, ampak da jim pomorejo do zmage samo ideje nove dobe. Tej ideji mora stranka ostati zvesta, a da jo more ohraniti in braniti, je treba, da nas prešinja vse. Kdor nosi naše barve, jih mora tudi spoštovati. Kdor neče plavati z drugimi, naj gre na breg, s sramotno je, ako skrivaj oneč.šča tok, kateri ga je spravil na površje, in ako hoče igrati političnega Kajna, pozabivši da v vsaki vojski velja nagla sodba za onega, ki strelja v lastne \rs: ■, mej sobojevnike.
Slovenski narod pa se nima boriti samo proti sovražmkom, skrbeti mu je tudi za domače ognjišče. Roke, ki sučejo meč za narodova prava, slabi in zadržuje gmotna beda. Socijalno vprašanje sili tudi v nas z vso močjo v ospredje. To gibanje ni potoček, ki se da odpeljati ali osušiti, socijalno gibanje je veletok, v katerem se vale vodovja celih vekov in posvetiti moramo temu vprašanju toliko večjo po zornost, ker je življenskega pomena za nas. saj bo najznamenitejši nacijooalni ekonomi dokazali in so jim možje k.<k.>r Buckle ter drugi pritrdili, da je izgubljen tisti narod, ki se je zadovoljil z najnižjim standard of iife-
Navzlic vsem pretečim nevarnostim in vsem oviram pa gledamo z zaupanjem v prihodnjost iu to upanje nam utrjuje pogled na našo mladino. V njej je zavladalo živahno gibanje. To ni samo slovenski pojav,  ampak  vseobčen   kulturen   pojav, kateii je
LISTEK.
Na sveti večer.
(Spisala Ž i s k a.)
— Ali prideš zvečer? — ga je vprašala s svojim mehkim, vabljivim glasom ter mu koketno pogledala v oči.
Obotavljal bo je. Za hip se mu je omračilo visoko čelo, a na to potegnil je nje majhno, vitko postavico na • se, poljubil jo na fina radeča usta, zasmejal se glasno in nagajivo požugal  s prstom.
— Glej jo, koketko! Človek že mora priti, če se ga tako pogleda. Naj bo no, če vaša milost zahteva, potem seveda pridem. —
Poklonil se je globoko, spoštljivo poljubil malo, drobno ročico in odšel.
— Torej dušica, zvečer! — zaklical je še mej vrati in ona se mu je veselo odzvala: — Zvečer! —
Bil je mlad, lep in inteligenten. Njegova elastična postava, velike temne oči in podjetno za-vihnjene črne brke delale so ga intereHantnega, in ni čuda, da je imel pri ženskah od nekdaj srečo.
Pred petimi leti se je oženil, prevzel vel ko očetovo trgovino in sedaj kot devetindvajsetleten
mlad mož je igral skoro prvo vlogo mej bogatim meščanstvom.
Njegova žena je bila drobna, a lepa blondina. Kot dekle so jo smatrali za krasotico, in Milan Zdenkovič je bil svoj čas zelo zaljubljen v njo.
Seveda rad jo je imel začetkom, ali človek se spreminja in čustva ž njim !
Milanova soproga ni bila več ona dražestna, pikantna Luci prejšnjih let. Imela je dva otroka, sinka in hčerko, in njena prejšnja živahnost umaknila se je strogi, odmerjeni rtsnobi. Lepa je bila pač še ali ona svežost mladosti je izginila, in Milan je trdil, da je dolgočasna. V družbi je bila še vedno duhovita in zabavna ali doma ni gledala več toliko na toaleto, kakor začetkom, živela je večji del otrokom, za Milana se ni brigala dosti več.
In Milan je uporabljal mlačnost svoje žene, izostajal ob večerih od doma iu zabaval se drugje. Spoznal je interesantno mlado vdovo, zaljubil se v njo in v njeni družbi pozabljal ženo in otroka.
Prepozno j" spoznala Luci, da ji mož ni več naklonjen. Skušala je pač pridobiti ga spst za se in za otroka, toda osornost in čmernost njegova in njegovo redko bivanje doma ga ji je vedno bolj odtujeval?. Iu čim mrzlejši je bil proti nji, tem bclj
se ji je budila   ona  nekdanja  ljubezen   do njega. Slutila je, da ljubi drugo. Mnogo ju trpela radi tega, a očitati mu nezvestobo, si ni upala. Božičen večer je bil.
Milan je ravno prišel domov, raztreseno objel otroka, ki sta mu vsa vesela prihitela nasproti, mrzlo pozdravil Ženo in se takoj zopet napravil, da odide.
— Pa kmalu pridi, Milan, da ne bodo otroci čakali! — opomnila je ona bojazljivo, ko si je v predsobi oblačil vrlino suknjo.
— Česa ne bodo čakali? — vprašal je osorno.
— No, božičnega drevesca . . .
— Ab, pojdi mi e tistimi otročarijami! Ravno ljubi ee mi!
— Ali Milan! —
— Kaj Milan!? Meni n9 pristojajo več take sentimentalne uloge; tudi brez mene lahko napraviš ! —
Sel je.
Nekoliko ga je pač zmedel plašni, a ob jedoem očitajoči pogled- soproge, toda zaradi tacih malen-kostij vendar ne more prelomiti besede, ki jo je dal dražesl.ni Ameliji! —
Čakala ga je.   Na mizi je stalo majhno boži-
opazovati po vsem sveta. In tega prijava smo od srca veseli, četudi pridemo z mladino časih v na-sknžje, kar je sicer neizogibno. Mi stojimo aredi praktičnega političnega življenja in to nas aili, da* lati politiko a proprs. Ta mladini seveda ne ugaja vedno. Ne pri nas, ne dragod. Mladina podcenjuje vse, ker priznava samo sekularne talente, mladina obsoja vsako polovično reiitev in vsak kompromis, ker ne pozna straha ne zase ne za t tvar in ker ne pozna mkaoih cbcirov. Vsak misli, da ima v torbi marialsko palico in to je dobro znamenje za prihodnost.
Naivečja nesreča je za vsik narod, če je njegova mladma stara. Star mladenič in mlad starec sta najzoprnejši prikazni. Preobilnost fantazije naše mladine nič ne škodi, saj se se v višji matemat ki brez fanta'.'je ničesar ne opravi. Mladina se nahaja v dobi pripravljanja za praktično življenje in zato ni vsake njene besede polagati na tehtnico. Kakor imajo v življenja lirični momenti svoj pomen, tako ga imajo tudi besede V začetku je bila beseda, beseda je izrez čutil, brez čutil ni idej.
I/.kušnje življenja pokažejo mladini, da se ne more delati zgolj in jedino politika principov, da brez kompromisov ni izhajati in da ne gre užgati hiše, kadar treba skuhati juho.
Mišljenje in navdušenje naše mladine nam je jamstvo, da ne izgine zaupanj* v nas same, v nepremagljivost naših id»j in prizadevanj, ter jamstvo, da javni duh v slovenskem narodu ne zaspi.
Tajnost vseh uspehov je zaupanje v samega sebe in zvestoba vodilnim idejam. Le tam je vse izgubljeno, kj* r se nihče ričesar ne boji in ničesar ne pričakuje, kajti zmaga je zagotovljena samo tistemu. kd< r veruje v sv<j i zmago. In mi verujemo v to zmago. Trdno, kakor zemlja, na kateri stojimo, je to naše npanje in uresničiti se mora, če bomo skrbno n«-Hi veatalski plamen slovenske narodne zavednrsti in slovanskih idealov. Nad nami plapola sle venhka zastava, srca pa nam navdajata neukrotljiv pogum in krepka zavest, da zašije naposled tudi nt m b« tlebems-k* zvezda, dasi tud mi priborimo svojo domovino in da postane zop»t naša, zavest, da mora priti čas, ko se bodo srečni otroci sv< bodne m zj«-dinjene Slovenje veselili božičnih praznikrv in ko bodemo iz dna dato klicali : Mir vsem Slovencem dobre volje!
Koroški Slovenci I 1898
(Izvirni <lopis.)
Mornar, ki seje podal s svojo ladjo na široko morje, korraj čaka, da se po dolgotrajni vožnji malo odpočije v kakem varnem zavttia. Tedaj se ozre nazaj in se spomni razn h dogodkov na svojem popotovanji
Oirimo se tudi mi mtzaj! Nemalo važno leto leži za nami Petdeset, let cesarjevega vladanja, pa petdeset let naše. narodne zavednosti. Kakšen razloček je verdnr n>j letom 1848. in čez polito let? Takrat smo brli v političnem kakor tud. narodno gc Hpodarrtkem o«iru prave pravcata ni':le; nlovenska beseda ni prišli ni«jer v pošfev, kaj r"-«, da bi ji bili odmerili kje le k*k koš«vk veljavnosti. Zaman si iskal kakega sledu po raznih p sirmcah, uradih, zborn cah itd. A prišlo je drngaoe 1 Ustava je tudi
nam koroškim Slovencem zajamčila ravnopravnost v Soli, v uradih in sploh v javnem življenja. Treba pa je bilo hodih, vročih bojev, da smo ti pridobili le mrvico tiste lepa besede .ravnopravnost*. Nekaj smo vender le dosegli, ca tudi le bore mala
Krivični volilni red, ki obstoja na Koroškem, brani koroškim Slovencem, da bi mogli zmagati s tolikimi kandidati kolikor jim jih gre po število, da bi le-ti mogli potem na višjih krajih zastopati njih želje in koristi. Sreča nam je bila lansko leto tolikanj mila, da smo prvikrat spravili svojega moža v državni zbor. To ti je bilo vika in krika v nasprotnem tabora! Naši narodni sovražniki so čutili, da smo jih potipali za pravo žilico, zakaj bali so se in tresli, da bi tudi na Dunaju ne zvedeli, kako se nam koroškim Slovencem godi. In niso se motili ! Slovenski poslan« c koroški se je pridružil ostalim slovenskim poslancem, da se tako lažje skupno potezajo za slovenske zahteve
Prvi sad .Zveze slovenskih poslancev* in vseslovenskega shoda smemo po vsej pravici imenovati vpokojeoje bivšega deželnega predsednika, Schmidt-Zab.ero wa, in vmeščenje novega. Vitez Frsvdenegg M o n z e 11 o je, kolikor se je bik) moči v teka jed-nega leta prepričati, popolnoma nepristranski mož in upamo, da bo tudi Slovencem pravičen. Vsaj njegovo zanimanje za nas kaže nam tudi to, da se baje misli priučiti slovenskemu jezika, kar je pač prvi pogoj, ako ma naj oba v deželi prebivajoča naroda zaupata.
Tudi dunajska vlada je jela obračati pozorneje oči na nas. Nemški šovinisti so mislili, da so slovenski jezik potisnili za vedno v kot, če so proglasih nemški jezik  kot uradni m poslujoči jezik povsod, koder imajo odločevati. V-eh devet zapahov je padlo, ko je ministeratvo ukazalo trgovski in obrtni zbornici v Celovca, vsled pritožbe sloveaske posojilnice v Št Janža, da se mora vse vloge,  pisane v slovenskem jezika, vzprejemati   Tudi železniški minister je ukrenil, kakor je sklepati po ostrih interpelacijah nemških nac jonalcev, d a se imajo na vseh državnih postajah, kjer prebivajo v večini Slovenci, imena izklicevati in oznanila nabijati v obeh jezikih. Z veseljem se moramo spominjati  prelepih uric v mesecu avgusta v beli Ljubljani. Vnovič so slovesno pokazali koroški Slovenci, da je prazno natolcevanje nasprotnikov, češ, da  koroški Slovenci ne odobravajo  velikoslovenskih  idej   na Kranjskem. Kakor priča lansko leto presijajni vseslovenski shod, tako tudi letos niso zamudili prilike, da ne bi šli stiskat rok svoiim  rodnim   bratom.   Važni županski shod, katerega se ,e udeležilo deset koroških županov, v h h d i j a s k i shod, kjer so prvikrat nastopili koroški visokoAolc, dalje odvetniški in notarski  shod,   na  katerem je   prvikrat slo venski odv*tnik koroVni, dr. Kraut, ožigosal krivične uredbe  pri našiti Pod>š£>h, — vsi ti   sestanki pre-jasno dokazujejo, da ne kr roški Slovenci že sami zavedajo, kakšnega rodu da so, in ni j m treba šele naukov naših prKljUhesnjivih Namcev.
Tudi naPalackega slavnosti v Pragi so b.ii koroški Slovenci po .svoj-m odpodancu zastopani
Velikanskega pomena zamore postati leto« u »it a no vi jena gospodarska organizacija .Naša straža". Obžalovati je le, da to vele važno društvo . na na prednje tako, kakor M zaaiožilo. Pohlevnih ovac gre veliko v jeden hlev. Ta svetopisemski rak naj bi si iiveetal gospodje, ki hočejo imeti v vseh zadevah izključno prvo besedo, dobro zapomnili. Koroški Slovenci želimo, da se sedanje nesoglasje poravna pri prvem občnem zbor«, zakaj le kadar nas bo vojska od 30 do 50.000, potem se smemo ponašati s delom, katerega smo si ssmi ustvarili, ker nič ne pomaga imeti stražo samo na jedne m konen naše domovine, ampak postavljena meta biti krog in krog.
Za probujo naroda je skrbelo naše vrlo tKa-t o 1 i ško • po I i t i čno in gospodarsko d r a 11 v o", katero je zvesto podpiral naš ,M i r". Na letošnjem občnem zbora tega društva se je ras* previjalo, bi li ne kazalo, da se ustanovi za koroške Slovence posebna kmetijska dražba, kar bi bilo seveda velike važnosti. C. kr. kmetijska dražba je namreč zelo zanemarjena in ničesar ns stori za Slovence. Ko js odšel s Koroškega priznani veščak in potovalni učitelj, dr. K. Kramar, ki je imel tudi slovenska poučna predavanja po deželi, postavila mu je za naslednika trdega Nemca, dr. Svobodo, kateri o slovenščini nima ne duhane sluha. — Katoliško politično in gospodarsko društvo je napravilo letos pet shodov. Zopet moramo povdar jati — kakor že večkrat — da je narodno idejo posebno obdelavati, vse drugo naj bi bilo le postranska briga; zakaj mejnarodni aocijalizem prodira tudi v vrste slovenskih kmetov, ksr je b lo že često-krat opažati. Kdaj se bodo gospodje spametovali in uvideli naknadno iipremembo, da niti v podjamski dolini niso javni shodi več varni! Po toči zvoniti, je prepozno!
Poleg katoliško - političnega in gospodarskega društva pa so tudi Ciril-Metodove podružnice skrbele za pouk in razvedrilo slovenskih kmetov, kar je seveda toplo pohvaliti.
Tudi novo slovensko posojilnico so si slovenski kmetje ustanovili to leto in sicer v Že. 1 e z n i Kaplji.
Posebno pozornost je treba obrsčati ob mejah na občinske volitve, ki so se pričele lansko leto in v tem letu nadaljevale. V nekaterih krajih trajale so po celi dan, cd jutra do večera. Slovenci so z neznatno večino zmagali v Št. Janžu v Rožni dolini, a izgubili pomenljivo postojanko v celovški okolici, Kotmaroves, kjer je županoval neustrašeni Prosekar. Toda čuda ni, če je za jednu sam glas nekdo prnujal 1000, t j. tisoč gld. Vroči boji so bili tudi vMedgorjah io Dobri i vasi. Veliko, veliko slovenskih občin pa je še v nemška* tarskih rokah, in kdo ve, če ho šs kdaj povrnejo v naročje matere Slovenije.
Lepo napreduje tndi prekrasna velikovška šola. Letos šteje že 100 otrok, in se je v zadnjem času r snovalo tudi posebno vzgojišče za deklice, ki se hočejo izobraziti v ročnih delih.
Za slovensko vseučilišče in nad sodišče v  Ljubljani  so  se izrekle slovenske  občine v
tatfsV' Dalje v prilogi '^.va*
čno drevesce, pdeg pa svitli samovar, v katerem je že tiho mrmljala voda.
Prinesel ji je krasno zapestnici, katero ji je sam nataknil na el-gantno drobno roko, ko sta tako hama sedela drug tik drnzega!
— Ah, nocoj mi rroraš povedati mnogo, mnogo! — šepeta a je ona. Bila sem povabljena h Svetli-novim, toda odklon la sem z izgovorom, da imam m gzeno. Ha, ha! Prem sli migreno! — smejala se je, ko ji je raztreseno gladil lase.
— Gotovo bode otidi i/.borna družba — nadaljevala je — in imenitno se bodo zabavali. Da, le naj se, jaz jili kar nič ne zavidam! — Toda saj me niti ne poslušaš. — dejala je nevoljnu, ko je Milan le molčal in molčal ter zamišljeno zrl prt-d se.
— Oprowti! Ali nocoj ... ta Božič! —
— 1 da, seveda. Tako inelanhoničen postane človek ob   takih  prilikah,  tako nekako nvhak. —
— Da, mehak, — pritrdil je in oba sta se zamislila.
Vedno je moral misliti na dom, na ženo in svoje male, le^e otroke, ona pa je premišljala, kako je bilo p č pred leti, ko je bil še stari, godrnjavi
I nje mož živ in še prnj, ko je bila doma kot srečno, |
zavidano dekle in še prej kot nedo'ŽHn otrok Spo-1 minjala se je, kako se je še kot čisto majhno de-k lete« veselila liožiča, kako je skakala okrog drevesca in kako burno je objemala svojo lepo mlado mamo. Ntka mehkota ji je lagala krog srca, ko je mislila na svojo dobro, davno zamrlo mater, ko ee je h,k m nj.il t onih davn<h božičnih večtrov, ko jo je mati vzdignila v naročje in jo poljubljala mej jokom in solzami. Takrat se je njej tnko čuden zdel ta materin jok. V zadregi je objemala veliko lepo punico, katero ji je prinesel Jezušček, in bala se, da jo mama ne pomaže s svojimi solzami . . . In pozneje, k> ji je mama že umrla in ko je odrasla, pravili so ji ljudje, zakaj je jokala mama. Oh, da, njen cče ni maral lepe, mlade njene mamice in zato je jokala.
Nikiiko otožna je postaja'a Amelija. Pogledala je Milana iu težke, neprijetne misli so jele vstajati v nji.
— Imam li khko pravico do njega? — vpraševala se je. — Ženo ima in otroke in jaz ga jim odtujujem; kradem jim soproga in oč«-ta. —
In spomnila se je kako je, sovražila v duhu neki'aj ono ženo, ki je njenega oč ta odtujila njeni
materi. . . Snela si je zapestnico z roke in neka nenavadna energija je rasla v nji.
— Nekaj moram storiti, nekaj odločilnega, nekaj dobrega, — si je govorila v duhu.
Pogledala je Milana še enkrat trdno in odločno.
Milan ni zapazil i-jenega pogleda, zamiftljen je bil in zdelo se ji je, kakor da vidi izraz nevolje, na njegovem obrazu.
I'«.klicala ga je:   Milan! —
— Kaj, dušica? — je vprašal raztreseno.
— Ti! Pojdi od tod! Pojdi domov k ž^ni, k otrokom ! Božič je . . . Pojdi! —
Začudeno ji je pogledal v obraz, t<r nehote vstal.
— Kaj ti je? —
— Nič mi ni, prav dobro mi je! Samo ti pojdi domov k ženi, k otrokom! —
— Zakaj? —
— Ker so sami, ker moraš biti pri njih I — hitela je in ga silila proti vratom.
Sam je mislil to in zdaj je občutil na krat nepopisno hrepenenje po svojih malih Oblekel se je in hotel poljubiti Amelijo v slovo.
— Ne, ne ,. . branila se je in postil jo je.
Priloga .slovenskemu Narodu" št. 2959 dnf> 24. decembra 1898.
Globasnici, Bistrici pri Phberku in v Selah, za prvo ao as izjavili meseca sašca tudi vsi trije koroški ■lovenski poslanci.
Imeli Fmo pa letos tndi izvanrednega gosta med nami, in to je bil sam t. č. nemftki Wotan, Scbonerer, ki je mislil, da se bodo njegovega pribcda Slovenci tako ustrašili, kakor hunskega kralja Atile. Tndi neizogibnega krščanskega" ba rona Rokitansksga v družbi z eks patrom Fer-kom ter slavnoznanega kriČača \Volfa nismo pogrešali na koroški slovenski zemlji.
V kratkih potezah amo navedli vse važnejše pojavu narodnega življenja v letošnjem letu ; sed;<j na) mi bode dovoljeno še par opazk, ki se tudi tičejo narodovega telesa.
S kolikimi težavami vzdržujejo rodoljubi v mešanih krajih in na meji Slovenstvo, \e le tisti, ki je sam skusil, ali pa, ki tod natančneje opazuje narodovo gibanje. Organizacije manjka na na vseh krajih. Niti pevskih, niti izobraževalnih, niti zabavnih društev nimamo, ki bi slovenski živelj družila in priklepala nase. 0 „Sokolu", ki izmed vaeb slovenskih pokrajin le na K< roškem ne obstoja, niti ne govorim. In vendar bi se v tem oziru lahko dalo marš kaj ukreniti, samo dobre velje je treba in pa delavnosti. Ali bi ne bilo mogoče na praviti kako veliko narodno slavnost jedt-n-krat tudi na Koroškem? „Rudeče srajce" in »dolgo pero" naj se pokaže i pri nas! Pomisleki, ki so veljali nekdaj, se dado morda premagati sedaj. Če je Nemcem dovoljeno vse, zakaj bi tudi nam ne bilo.
K sklepa še nekaj! Večina korošk>h Slovencev se gotovo z odkritosrčno hvaležnostjo spominja mož, ki so se kdaj ali se še trudijo za celokupno Slovenstvo bodisi na ta ali oni način, ker majhni atomi teh njihovih del odpadejo tudi za nas. In zato nas je jako nžalostila novica, katero so tako gorko pre-mlevali nemški časopisi, da se bela Ljubljana nima ničesar vtikati v koroške razmere. Možu, ki je to zinil, bo gotovo prej sli slej jako žal, saj bi morebiti razveo njemu in še par njegovim fanatičnim privržencem niti na misel ne prišlo, povraćati budo za dobro. Njege nikdo ni pooblastil, kaj takega govoriti, iu najbrže bo moral dotičnik ie kdaj zagovarjati one, za vse nas žaljive besede. Komaj ozelenela koroška slovenska vejica se zna na tak način kmalu posušiti, če se bode tako nepremišljeno vsekavalo v njeno deblo.
Sicer pa smemo po vsej pravici nazivati le-letoenje leto res „jubilejno" leto. Toliko veselih pojavov, kakor bai letos, imamo le redkokdaj zabele ienib. Mi vstajamo, a njih je strah t
V IJublJanl, 24 decembra. Povišanje oficirskih gaž. .Fremdenblatt' piše, da je bilo to vprašanje, ki zanima Že dolgo častniški stan, na dnevnem reda ministarske seje pod predsedstvom cesarjs. Glssilo Oolnchovrskega pa dostavlja, da treba pri kompliciranem državno-pravnem razmerju Avstro Ogerske za izboljšanje i fi-cirskih gaž pritrdila mnogih faktorjev ter da je javna tajnost, da se na Ogerske m branijo rešitve tega vprašanja, ker ogerska vlada ne more bkrata rešiti tndi vprašanja uradniških plač. „Fremden-blattu" se zdi neumestno, da se združujeta regulaciji teh dveh stanov, češ, potem bi tudi v Cis-
Mej vrati obrnil se je še enkrat Stala je pri mizi in migljajoča svitloba malih svečic božičnega drevesca ji je igrala na obraza. Nasmehnila se mu je, vzela zapestnico in mu jo dala, milo ga gledajoč.
— Milan, ne pridi več, prosim, stori mi to ... za Božič! —
Pogledal jo je resno. Neki svet čut dolžnosti se je zbudil v njem in trdno ji je odgovoril:
— Ne pridem! —
* *
— Ah, papaček, ali vidiš konja?! —
— In mojo punico t —
— če boš priden, papaček, pa ti posodim konja! —
— Prav zelo priden bom, — zatrjeval je Milan smeje svojemu sinčku.
— Pa ne smeš nas več pustiti tako samih! Mamo je bilo strah, jokala je, pravil je mali.
Obrnil se je k ženi in ujel nje srečni, blaženi pogled.
— Ne pustim vas več, dejal je, poljubil sinka in hčerkico ter globoko pogledal soprogi v oči . . .
litaviji ne bilo možno regulirati uradniških plač. In vendar je potreba povišati oficirske gaze zlasti v nižjih razredih, ker imajo t.ficirji večje stroške kakor dohodke. V Nemčiji je za oficirje mnogo boljše akrbljeno, pri nas pa velja še vedno resnica, da je v častniškem stanu največ „sijajne bede".
Szilagvi o položaju na Ogerakem. Bivši zbornični predsednik Dezider Szilagvi je pisal svojim volilcem obširno pismo o položaju in o vzrokih svojega odstopa. Kritika Szilagyija o vladi in večini je ur.ičujoča. Szilagvi pa priporoča zajsdno tri sredstva, ki pnmorejo Ogerski iz sedanje krize. Ta sredstva so: izpreinemba vlade, povrnitev normalnih razmer v parlamentu iu nrjsehojno zbližanje onih etra r, k, ki sroje na istem državnopravnem stslišču. Szilagvi dokazuje, da mora BinrTy odstopiti, četudi ima za seboj krepko večioo in četudi vživa zaupanje krone, ne da bi kapituliral pred manjšino. Oiividno je, da se kriza ne poleže, dokler vztraja Banffy na ruinsterskfm stoln, zato se naj umakne, kakor so o« umaknili Szlavy. B tto, Tisza in Seaparv. dasi so imeli i večino i za*lombo v kroni. Nada'je pri poroča S^ilapvi večini, naj ne zlorablja svoje moči za to, da dovoli vladi izvenzakonito vodstvo državnih poslov, ampak raj se približa opoziciji s tem, da zavrže It x Tisza in da ne pritiska več pri vo lii vab. Opozicija mora dobiti z»opanje v vlado ter mora verjeti, da se obljube r* snčoo izpolnijo. Razen tega pisma je Szilagvi naklonil svojim volilcem še velik govor v Požunu, kjer je bil sjajna sprejet. Govornik se je izrekel odločno proti kršenju ustave z 1» x Tisza ter izjavil, da ostane navzlic v sen u še člen liberalne stranke.
Iz Srbije. t)očim zatrjujejo cficijozni listi, da je v Srbiji vse v najlepšem redu, poročajo zagrebški listi, zlasti „Agramer TagbLtt" vedno in vedno kaj novega, kar naj bi dokazalo, da se v Srbiji nekej resnega in nevarnega pripravlja. V zadnjem dopisu iz Bel* gagrada se poroča, da misli vlada milico razorožiti. Ljudje imajo erarične puške doma, da so pripravljeni vedno na boj. Ker pa se javlja rcej nižjimi sloji velika razburjenost ter je zlasti v zahodnjih gorskih okrajih ljudstvo jako nezadovoljno, se vlada b< ji ustaje. Oficijozni časo p i si trdijo, da delajo nemir le Črnogorci in Karag jorgjevičevi agitatorji, kar pa ni res. Istina je, da se začenja narod zavedati, da je Milan izvor skoraj vseh nesreč, in oglaša se vedno pogostejše klic: „ Mi lan, odlazi!* — Novi finančni minister. VukaŠin Petrovic.se je zavezal, da dobi v inozemstvu posojilo ter da poplača Milanove dolgove. Da bi se mu to posrečilo Želi vsakdo, a ne verjame nihče.
Božični nagovor papež«. Kakor vsako leto je imel tudi letos papež, ki je prav zdrav, svoj običajni božični nagovor na kardinale. Spominjal se je žalostnih dogodkov v minolem letu ter izrazil svoje veselje nad tem, da se Evropa zdrnži v uničenje anarhizma. To pa se popolnoma doseže le tedaj, ako se poskrbi, za pravo moralo narodov. Glede cerkve v Italiji se je izrek 1 jako neza dovoljno. Vlada ji dela težave, omejuje papežev vpliv ter preganja katoliško časopisje. Klerosu se grozi, dasi je najbolj oddaljen vsakateremu prekn-čustvu. Navzlic temu pa ostane klerus zvest do sedanjim svojim načelom ter pridobiva o m več la-jlkov v svojo sredo.
Afera Dreyfus Picquart V zadnji mini-sfereki seji je sporočil francoski justiČni minister, Lebrun predsedniku Dupnyu in vojnemu ministru Frrvcinetu svoja posvetovanja s predsednikom kazenske kamore kasacijskega dvora, Lelvvotn o garancijah, s katerimi naj bi ee izročil sodišča .tajni dossier" v zadevi Dreyfusa. Listi javljajo, da mora odvetnik Mornard absolutno jamčiti za diskretnost gospe Dreyfusove. Mornard je jamstvo prevzel. Dupoy, predsednik ministerstva, bo te dni zaslišan kot. priča pred kasacijskim dvorom. — V nPetite Kepubl;((ueu piše znani voditelj francoskih socialistov, Jan res, da je v »tajnem dossierja" res neko pismo cesarja Viljema, a to je ponarejeno. Jaurea zahteva, da se zasliši tudi Hanotaux kot priča.
Španski ministerski predsednik, 72letni Mateo Sagasta je jako bolan. Njegova izguba bi bila za Španijo v sedanjih prekritičnih čaaih nena-domestna, kajti Španija nima moža, ki bi se mogel meriti s Sagasto, kateri pozna svoje rojake in zgodovino, moč in potrebe svoje domovine kakor nihče drugi. V zadnjem času se mn je posrečilo pridobiti za vlado liberalno stranko celo največja panterja, generala VWylerja in Romera Robleda.   Karlisti so
se mej seboj sprli ter se razcepili v Karlis^e in Jajmiste, kar je precej zasluga Sagaste.
Poziv
slikarjem, slikarlcam. kiparjem, risarjem in arhitektom slovenskim!
Vkljub neugodnim razmeram, v katerih živi nas narod še dandanes, napredovali smo na prosvetnem polju kolikor toliko. Napredovali smo Iz svojih močij.
Književnost slovenska izza Prešerna vendar že ni več naivno jecljanje, ampak postaja izraz ostro občrtanih individualnostij, razodetje samostalno mislečih in čutečih duhov.
Glasba naša si pridobiva ugleda tudi izven tesnih slovenskih mej. Nape vi naši so se udomačili pri vseh naših bratih na severu in na jugu, pesem naša ugaja zbok miline svoje tudi tujcem . . .
Stoletje naše, znamenito 19. stoletje, se nagiblje h koncu svojemu in kmalu zatone. In ko bodo posamezni delavci na polju naše narodne prosvete polagali domači zgodovini račun o tem, kaj so dovršili v tem minulem veku, ko stopijo slovenski umetniki pred sodni stol, ko bodo naši tovariši: pisatelji, pesniki in glasbeniki kazali na plodove svojega uma in muze svoje —■ kaj porečemo takrat mi kiparji, slikarji in slikarice ter arhitekti slovenski V
Slovanstvu v celoti, kot takemu, se seveda ne more očitati, da nima slavnih slikarjev, kiparjev, risarjev in arhitektov. Ima jih, in slava in veljava naših bratov je naravno tudi naša slava. Toda naša ožja domovina, ostali izobraženi svet — ta dva bi rada vedela, nimamo-li mi Slovenci kot taki kaj svojih upodabljajočih umetnikov in umetnic!
Častiti tovariši in tovarišice po čopiču, dletu in risalu !
Pokažimo se rojakom svojim, pokažimo se bratom našim in ostalemu izobraženemu svetu v prihodnjem letu jedenkrat skupno!
Pokažimo plodove svojega duha in svojih dlanij I Razstavimo v središču vseh Slovencev, v beli Ljubljani, svoje umotvore na ogled!
Priredimo prvo slovensko umetniško razstavo!
Saj smo že ustvarili vsaki v svoji stroki, vsaki v svojem žanru nekaj takih rečij, ki so vredne, da jih ljudje vidijo, da jih vidijo lajiki in tinočutni umetniški kritiki.
Svet naj se prepriča na svoje oči, da zna tudi Slovenec v roki držati dleto in kist; naj se prepriča, da imamo tudi mi nekaj svojih kipov in svojih slik, risb ter nekaj svoje arhitekture! Zato nameravamo napraviti prvo svojo domačo umetniško razstavo.
Gotovo boste, dragi tovariši in tovarišice po umetnosti, odobrili mojo nakano, gotovo boste z veseljem pozdravili idejo prve umetniške izložbe! Saj s tako razstavo pokažemo in dokažemo, da eksistujemo tudi mi; dokažemo, da nismo rok križem držali ali samo tujcem tlako delali; dokažemo, da spoštujemo sami svojo umetnost, dokažemo, da smo tudi mi Slovenci - moderni.
Ne bo nas sram svojih otrok, svojih umotvorov. Zavedamo se svojega poklica, čeprav prepustimo objektivno sodbo mirne vesti vsem, ki bodo počastili našo razstavo z obiskom!
Taka razstava pa našo samozavest povzdigne še bolj; razstava nas, Če prav smo razkropljeni po svetu, zedini v kolegijalni slogi in ljubezni; na razstavi se seznanimo tudi osebno med seboj, saj. dasi ustvarjamo vsaki za-se, dasi črpa vsaki umetnik iz svoje individualnosti, vendar imamo vsi jedno veličastno boginjo —■ umetnost! In vsi ljubimo isto svojo domovino, in isti narod svoj! . . .
Nameravana razstava povzdigne pa tudi naš narodni ugled, poviša našo narodno čast. Na razstavi se brez dvoma požlahtni estetiški okus našega ljudstva in se razširi med masami zanimanje za umetnost. Umetniška razstava vspodbudi marsikateri speči talent, da se potem posveti našim umetnostim . . .
Lotimo se torej resno tega prvega poskusa! Na delo, častiti kolegi in koleginje!
Naša bola Ljubljana nas sprejme pod svojo streho.   Prostore za razstavo dobimo lepe in
primerne. Ponosen sem in srečen, da imam to zagotovilo že v rokah. Gospod Ivan Hribar, Župan ljubljanski, kateremu sem se že poklonil, je drage volje prevzel Častno predsedništvo odboru, ki se sestavi svoj čas v ta namen.
Ker se, kakor rečeno, naša prva slovenska umetniška razstava ne more nikjer drugje častno in dostojno izvršiti, nego v Ljubljani, in ker bivam stalno v Ljubljani, postavil sem se začasno na čelo celi akciji za prireditev naše razstave.
Zato izdajam od tod ta poziv.
Prosim Vas, vse čislane tovariše kiparje, slikarje in slikarice, risarje in arhitekte slovenske, pa naj živite kjer si bodi. da mi blagovolite priti na pomoč 3 Svojimi nasveti in predlogi. Prosim Vas, da mi naznanite Čim prej mogoče koliko in kaj bi kateri izmed Vas hotel razstaviti.
Razstaviti se sme vsaki umotvor, samo da je res umotvor, pa naj bode snov posvetna ali religijozna, pa naj pripada dotični umetnik tej ali oni smeri umetniški . . .
Razstaviti, to je na razstavo pošiljati se smejo seveda le samostojna (ne pa morda pod učiteljskim nadzorstvom izvršena) dela.
Nameravana razstava bi se vršila ali otvorila v jeseni 1. 1890.
Cenjenih dopisov pričakuje ter se Vam priporoča s kolegijalnim pozdravom udani Alojz Gangl,
akademijski kipar in profesor na c. kr. obrtni Soli v Ljubljani.
Ljubljana, na Sveti večer 1898.
Dnevne vesti.
V Ljubljani   24 decembra.
— (Posledice nesloge)   V popolnoma slo* venskem okraju  na Kranjskem je  izrrazojeno notarsko mesto. Naravno  in ob s» bi umljivo bi bilo, da dobi to mesto Slovenec,  mož, ki ne zna samo slovenski aradovati, amoak je tudi sloveask*ga miš ljenja, ker le tak mož je v sta no, biti p uničen pri jate I j in svetovalec uključno  slovanskega prebival stva dotičnega okraja. Ali k t se nam zdi naravno in pravično in kar velja  za Neme-* in za Labe v ceh naši državi, to naj za nas Slovence ne velja! Notarska zbornica  je za dotično razpisano mesto predlagala I. loco  slovenskega kandidata in H. loco tndi slovenskega kandidata  Oba kandidata sta vrla rodoljuba in izborno k val ti :irana, razloček mej njima je te ta, da ima 1. I« co predlagani kandidat dve leti daljšo prakso  kakor II. b co predlagani, 'lo l.i slavno c. kr. deželno sodišče v Ljubljani se je postavilo na d rti 40 stališče ter je neki soglasno (\) — torej tudi s slovenskimi glasovi? — sklendo,  predlagati   prirno loco za po pol nema slovenski okraj nemškega nacijonalca, kateri ne zna slovenski 11 r a d o v a t i.   Še več ! Govori se, da je neki višji funkc jonar tega kandidata še c sebno priporočal na merodajnem mestu, in da se je pravo o inemu ministru dopovedalo, da je nemško nacijonalni kandidat slovenskega jezika popolnoma 7možen.    Minister je vsled  tega   prišel v vel-ko zadrego in bi se bi bržčas  ravnal po nasvetu n.....nvi h poslancev, ko bi ti postopal spo
razumno in dogovorno.   Tega pa mej   njimi menda ni  doseči.   Polteno  in  pravilno  bi  bilo,  da so se slovenski poslanci ravnali po predlogu notarske zbor-uice,   alt da   ao se  vsdj domenili,   katerega izmej predlaganih kandidatov priporom e ministra. A dočim so hs jedni dr/, di   sklepa  notarske  zbornice in se ravnali   po tej  dnktivi,  so nekateri   poslanci nasprotne nam stranke skrivaj delali za drugega kandidata. In sedaj m uister ni vedel, komu naj ustreže, a da se nikomur ne zameri,  >e je odločil, da imenuje — nemškega nacijonalca za notarja v popolnoma slovenskem okraju, češ, — „slovenskim poslancem ni mogoče ustreči, ker vsak kij  druzega zahteva". Za danes beležimo samo suho dejstvo,   ker zadnja beseda v tej stvari še ni izrečena m ker še vedno pričakujemo, da bo pravosodno minieterstvo uvaže valo resnične razmere in za s'ovecski okraj imeno valo sloveuakeg* notarja in ne jezikovno nesposob nega nemškega nacijonalca  Ako se naše upanje ne i/.polni, govorili bomo še o stvari; za danes izjav-I jamo Je, da bi imenovanje nemškega nacijonalca za slovenski okraj smatral slovenski narod za provokacijo, da, za udarec v obraz, na kateri bo znal jprim. rno reeginti.
— Občineki svet) je imel včeraj svečar ssjo, v kateri je dognal raspravo o proračuna in rešil nekatere druge zadeve. Obširnejše poročilo priobčimo po praznikih. Pri razpravi o proračunu je obč. svet. Žnisk s krepkimi besedami ožigosal počen janje nemškonacijonalnib profesorjev na realki, slasti počenja nje prof. dr. Bmderja in je obč. svet na njegov nasvet sklonil, pritožiti se radi teh rssmsr na re alki naravnost pri naučnem ministarstvu. Mej proračunskimi postavkami se nahajajo tudi podpore raznim kulturnim napravam in zavodom. Obč. svet je mej drugim dovolil: .Glasbeni Matici" 1200 gl, .Narodni soli* 200 gld.,  .Dramatičnemu društvu* 6000 gold., .Filharmoničnemu društvu* 200 gold., .Družbi sv. Cirila io Metoda"  500 gld., društva .Radogoj" 350 gl, .Slovenskemu planinskemu društva" 300 gld, dijaški mizi na vseučilišča v Gradca 50 gld.,  „Matici  Slovenski"  za izdajo stenskega zemljevida 300 gld., društvu .Gospodinjska šola" 300 gld.,  podpornemu društvu na češkem vseučilišču v Pragi  100 gld, društvu .Šolski dom" v Gorici 100 gld, .Dramatičnemu društva" v plačilo dolgov 500 gld. in za mazej elovenskega in hrvat skega učittljstva 200 gld. — in je sklenil ustano viti poseben zaklad  za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani ter dovoliti zanj 50 000 gld., katera svota se razdeli na 10 let.   Prvi obrok 5000 gld. je po stavljen v proračun za prihodnje leto. Razen proračuna je obč. svet rešil  še  nekaj druzih zadev, izmej katerih naj omenimo samo dve: sklenil je, zahtevati, naj se pri ljubljanskem prostovoljnem gasilnem društvu uvede slovensko poveljevanje in naj se podaljšanje Gradišč cd Rimske ceste na Mirje mej novimi Gorupovimi hišami imenuje dičnemu slovenskemu mecenu na ča> t Gorupove ulice.
— (Osebne vesti) V si nočni tajni seji občinskega sveta ljubljanskega bili so imenovani in sicer: G.  Ivan Robida  policijskim komisarjem, g. Jernej Bo It ar magiatratnim protokolistom, g. Pavel Skale nadzornikom mestne klavnice, g Janko R>tjar oskrbnikom mestne klavnice, g. Albin Se men koncipiatom,  g.  Ivan Žemljic stavbenim asistentom, g. Ivan H r ib ar blagajniškim ofici jalom, g. Ivan Vole računskim eticjalom pri mestni elek tram,   g. Ivan Gutnik policijskim < Heijalom, g Franc    Barle   pisarniškim   < Heijalom.   g. Danilo S a p 1 j a rat' unskim asistentom, g. Fran Teraninus cestnim r adzornikom,  g. Friderik Košir kancelis tom, g. Ivan Ž ero v ni k drug'ra vodovodnim strt j nikom, g. Franc S v igel j konceptnim praktikantom in g. Anton SuSteršič računskim praktikantom. Ime c o vanje tržntga nadzornika ostalo je in sus-penso. Pri mestni policiji bili so imenovani: Josip Herzog strežniškim vodjo, Franc Po to k ar nad-stražnikom, Eivard Ižanc, Josip Ko c i j an či Č in in Franc Kurent stalnimi stražniki.
— Repertoir slovenskega gledališča.) Za sedaj so določene tele predstave: 2G. t. m. .Marta"; 30. t. m. . A i d a" ; 1. januvarja popolu-dne „Matijček se ženi", — zvečer .Stara pesem* in .Ksenija"; 3. januvarja biblijska drama .Jožefovi bratje in Jožef v Egiptu". Nadaljni dnevi slovenskih predstav so: G, 7., 10., 13 , 15.. 17., 19 , 21., 24., 27., 29. in 31. Tekom januvarja pri lejo na vrsto opere .Lohengrin" (nova), .Ligo le t to" in .Faust"; izmej dram pa „Dolski župnik" (Anzengruber), .Tri pare č revije v' (burka s petjem) ic izvirna narodna drama s petjem .Roko vn jač i".
— (Pevsko društvo .Ljubljana") priredi svoj Silvestrov večer v prostorih Koslerjeve pivovarne z jako zanimivim pevskim vzporedom, tombolo, šaljivo pošto in plesom. Začetek ob 8 ari zvečer Vstopnina 20 kr. K obilni vdeležbi naj-uljudneje vabi odbor. Društvu pristopil je g. Fr. H. State, pivovarnar v Mengšu, kot ustanovni člen z zneskom 25 gld., za kar se mu odbor tem potom iskreno zahvaljuje. Bog ga živil
— (Pevsko društvo „Slavec") naznanja svojim členom in prijateljem, da, ker mu ni bilo mogoče dobiti primernih prostorov za .Silvestrovo veselico", priredi into v manjšem obsega dne 31. decembra (soboto) ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih pri .Virantu" na sv. Jakoba trgu. Pristop imajo členi in po njih vpeljani gostje. — Dne 5-februvarja (mala pustna nedelja) pa bode običajna „Slavćeva maskarada* v .Narodnem domu" in sicer pod naslovom .Prater v ljubljanskem Ti* voli*. Ta maskarada bode prirejena V velikem slogu in se je s predpripravami še sedaj pričelo
— (Ožji odbor za prireditev jubilejske slavnosti) ljubljanske ljudskošolske mladine izreka črevljarski zadrugi, ki je preskrbela ceneno in so lidno obutev, s katero so bili obdarovani ubožni učenci in siromaška učenke, iakreno zahvalo. Zlasti
sabvalja načelnika črevljarske zadruge, g. P. Turno,
1 i si je mnogo prizadeval, da so bili naročeni črevlji tako dobro is pravočasno dogotovljeni. Črev- J janko zadrugo smemo torej slavnemu občinstvu za taks in jednake prilika najtoplejše priporočiti'
— (Slovansko planinsko društvo.) Odsek otogrsfov amateurjev .Slovenskega planinskega društva", posivijo vss svoje člsse, da se blagovoljno udeleže tekmovalnega slikanja za leto 1899. Planinske in pokrajinske alike, različne študije is narava pa tudi portreti morajo biti izvršeni v dobi od 1. oktobra 1898. do 1. oktobra 1899. leta Pogoje in podrobnosti naznani odsek o pravem času.
— (Dijaške legitimacije.)   Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva" je izdal to leto
100 dijaških legitimacij, a katerimi so imeli dijaki v naših kočah brezplačno prenočišče. Legitimacij je dal odbor 48 dijakom ljubljanske gimnazije, 8 kranjske, 4 ljubljanske realke, 8 ljubljanskega učiteljišča,
2 ljubljanske pripravnice, 8 ljubljanske trgovinske šole, 20 čeških šol in 8 vseučiliščnikom. Laasko leto je draštvo izdalo samo 46 legitimacij. To število jasno kaže, kako se čim dalje bolj zanimajo dijaki za turistiko.
— (Členom družbe sv. Cirila in Metoda) se javlja, da bo maša zadušnica po ranjki goape Ivanki Gutnikovi v torek 27. na rojstni in godovni dan in v petek dne 30. t. m. na obletnico smrti v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, vsakikrat ob polu 8. uri zjutraj.
— (Zima.) Poti h ni lil so slavospevi o mili je aeni in zima nastopila je še nekoliko dni pred sstronomičnim terminom svoje vladaratvo. Da bouo imeli tudi božični prazniki svoj pravi značaj, pobelil je včeraj lahen aoeg zemljo tuli v ravnini in in v belem svita odsevata log in plan. Pozno je prišel letoa prvi sneg in še zdaj ga je le toliko, kolikor ga je ravno treba za pravo stafažo Božičnih dni.
— (Umrl) je v Tustanu pri Moravčah včeraj 23. t. m zvečer g. Luka Pirnat. Ž njim zgubila je moravska dolina jedoega najodličnejših avojih mož Pokojnik bil je poštenjak v pravem pomenu besede; radi tega so ga pa tudi občani dvakrat volili svojim županom, in zadnja le e so mu zopet in zopet ponujali ta častni posel, katerega pa radi starosti ni sprejel. Let njegovega župaoo-vanja ljudje kar os morejo pozabiti; vsat s« je pa tudi vselej in povsodi neustrašeno potegoval z\ niihove koristi in brezobzirno zastopal blagor svojega okraja. Ueslo njegovega delovanja je bila pravica: zanjo se je boril vedno, ne glede na desno, ni na levo, in imel seveda radi tega prestati maogo bojev. Na njegov grob smemo zapisati prelepe oe-sede: Pravico je ljubil — Pogreb blagega pokojnika se bo vršil av. Štefana dan zjutraj ob 8. uri iz hiše žalosti, v Tustanu na pokopališče v Moravčah.
— (Odbor .Narodno eitalnioe" v Kranji)
konstituiral se je za prihodnje društveno leto takole: Predsednik g Vinko MajdiČ, podpredsednic g Ferdinand Satovic, tajnik g. Ivan Valenčič, blagajnik g. C ril Pire, knjižničar g. dr. Jakob Žmavc, go spodar g. dr Jercej TominSek, odbornik prof. g. Anton Stntc f. Odbornikom namestniki so gg.: Alojzij Lavrenčič, Fran Luznar in Janko Majdič.
— (Namesto naprej — nazaj!) V koroškem časopisja bo z novim letom prece|Šnja iz premeraba. škofova .Karntner Zaitung", ki je včasih, kadar se ji je ravno poljubilo, podpirala tudi Slovence, samo da si je ohranile slovenske naročnike, bo z L januvarjam začela izhajati le trikrat na teden namesto vsaki dan. — Nem škonacijoealne Dobrnikove .Freie S ti m m en" pa namesto trikrat dvakrat. — Nemškutarski .Kmetski list", ta volk v ovčji obleki, pa utegne v letošnji hali zimi (O joj!) zmrznit'. Umrl je ba;e že ta mesec za — suSico.
— (Koroški novičar) Bivši župan v St. Janža, Štefan Krasnik, je te dni umrl. Dasi rodom Slovenec, je vendar vedno vlekel na nasprotno stran. De mortuia nil nisi bene, zato molčimo! — Nemški listi besne, ker je izdal knezoškfijski urad celovški, oziroma obnovil v cerkvenemu listu odlok c. kr. ministerstva notranjih zadev z dne 3. rozin.. \ 1896 1 , po ka'erem se izpiski iz matic (krstni, poročni in mrtvaški listi) morajo vjemati popolaoma z izvirnikom in se v pisavi ne sme ničesar prena-rediti in dalje, da sme pri novih vpisih v ma.ee stranka zahtevati, da se njeno ime pravilno slovensko vpiše. Slovenci, poslužujte se torej svojih pravic in pišite slovenska imena tudi slovensko ' — Dne 14. t m. je umrl v Hostičah brat ljubljanskega knezoškrdfa dra. Jegliča. Bil je vnet Slovenec. Naj v miru počiva!
— (Regulacija goriških učiteljskih plač.) V sredo se snide deželni zbor goriški, in morda vstopijo vanj tudi slovenski poslanci. Znamenja vsaj kažajo, da se to zgodi. Ako opuste poslanci neplodno abstinenco, 8 katero niso ničesar dosegli —-kajti če se je položaj premenil, nima abstinenca pri tem niti sence zasluge, ampak jedino le .Slovanska krščanako-narodna zveza" — in ako se vrnejo v dež. zbor, je s tem storjen prvi korak** za izboljšanje
Dalje v prilogi.
učitelj ikih plač. Mi hudo f.e tega upanja veseli, saj cd Brca žalimo d i bi bilo božičnega veselja deležno tadi goriško nčiteljstvo, sa| želimo, da bi prišel dan radosti tudi tunu učiteljsku, ki danes strada z 240 gld.. k< 1'kor so gotovo imeli tudi betlehemski pastirci, če ne £e več. Zavzeli amo se za goriško učiteljevo, n • le k. r smo sle<lili polirič««i potiebi, ampak tndi svojemu srcu ter fjv.nauu, da je naj boljfia politika tintn, ki ustanovi Čvrsto in zadovoljno učiteljevo. liad' i.aSeg* p tezan|a z * korist goriškega učiteljstva smo preir, »d innoi/n /(»sramovanj, a odletela so od nas, kakor pes»k od skale, in dasi ao miH tudi sicer SVtati prjatelji kislo gledali, se pismo dali o-l našfga prizadevanja odvrnit'. DaneH došla .Soča", ki tudi naznanja, da s« utegnejo slovenski poslanci vrniti v dželro zbor, jo v velikih skrbeh, da bi mi ut gnili r« klauiirati svoj del xa alug in zatrjuje že v naprej, da nimamo pri tem prav nobene zasluge. Mi se zd«j iih bomo prepirali s „Sočo", koliko zaslug imamo Kadar bo čhs, bomo svoje zasliigs dokazali, a tudi ko bi prav nobenih ne imeli, zadostovala bi nam zavest, da amo ae borili za pošteno in plemenito st/ar, da smo se zavzemali za zatirane m zapuščene, in te zavesti nam ne vzemo še tsko širokoUHtiiM deklamacije „Soče". Največ zaslug na preobratu, kateri ee šele napoveduje, a se še ni zgodil, ima vsekako goriško Učiteljstvo siiino, in mi le ..-dno i. da bi takisto od ločno in neustrašno kakor serLj za svojo življensko potrebo Btalo tudi tedaj, kadar bode braniti novo šolo.
— (Proti državni policiji v Gradca) Po
roča ne nam iz Ura-ica: Včeraj je imel obrt. svet sejo. Nacijonalec Karrer je strastno napada) drž vno policijo m predlagal, naj sklene obč sv»t, da ima tamo župan pravico, v svrho varstva javnega miru in reda poklicati vojaštvo na pomof:, sicer pa da qh sme viitHt o nastopiti. Ta predlng j« bil nprejet.
— (Nova skladba Fr S Vilharja ) Pevsko društvo .Mere ur' v Zagrebu je pelo pr«d krat k in najnovejšo delo našega odličnega ro)nka skla datelja, to je veliko skladbo za orkester, moški zbor in bas eolo, katero je ziožil na dr. Iv. Zabora ba lado „Prognanik". Ta skladba je pendant k „Bosa n s k e m u k o r a b 1 j a r j u", ki je pred nekaterimi let: dosegla tako veličasten usp»h, da je takrat starina hrvatskih skladateljev Kuhač od radosti objel Vilharja, in je tudi imela jako !• ;> uspeh, instrumentacija in glasbena karakterizsc ja je izvedene, mojstersko in pripada Vilharja jedno iz prvih meat, kar se tiče invencije v narodnem br vatskeiu dui.u. Pesmi njegove so — kakor pravi „Vienac" — iz katerega smo posneli te vrst ce, pravi bi - r hrvatski. N »j bi tudi slovenska pevska društva segala po ti zanimivi . o'-i skLdbi!
— (Razglas.) Razpisuje se meHto poStnena odpravnika na novo ustanovljenem c. kr. poštnem imdu na Viču, okraj Ljubljana proti pogodbi in kavciji 200 gld., IstllS plača 150 gld. in uradni pavšal 40 gid. Prošnjo v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
— (Raspisane službe.) Mesto kancelijskega tficijala II. razreda, eveutuvalno kancelista v Ljubljani ali pri kakem drugem okr. sodišču, frošnje do 10 januvarja pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. — Mesto finančnega komisarja pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani v IX., eventu valno finančnega koncpista v X čin. razredu. Prošnje do konca januvarja pri fioančuem ravnateljstvu v Ljubljani. Mest,o Sancelijskega cficijala II. raz-r» da pri okr. sodiAču v Crdji, eventuvalno kje drugej. Prošnje do 16. januvarja pri predsedstvu okr sodišča v Celju.
* (Ljubimec morilec ) 17letni kmetski sin Jakcb Ecker v lliedu na Zgornjem Avstrijskem je imel ljubavno razmerje z deklo Freiscblager. Haz no rje ui ostalo brez posledic. Ker se je fant bal, da bo moral plačevati alimentacijo, je zvabil ljubico na polje ter jo ondi s kolom tako dolgo bil po glavi iu telisu, da se ni več ganila. Potem ji je prerezal vrat. Na o je šel domov, si umil roke in šel mirno spat. Nesrečno deklo so našli na polju kmetje ter jo ponesli v bolnico, kjer je umrla, ne da bi se zavedla Krvav telovnik, kateri so našli pri Eckerju, je bil dokaz njegove krivde. Obsojen jo bil v 12 let do ječo.
* (Požar v cirkusu.) V Botošaniju v Romuniji goatuje velika cirkuška družba Huttemann. Dne 19. decembra ponoči je nastal v malem hlevu poleg cirkusa požar. V hlevu so bili 4 žrebci, 3 dresirani psi in 3 hlapci. Ogenj ae je razširil tako naglo, da so zgoreli vsi. Cirkus in veliki hlev s 40 konji so rešili
* (Majbne ženske noge se iščejo!) „Welt blatt* poroča, da se trdi, da ima ntwyorška igralka Nelly \Vebb najmanjše n* gice. Ćreveijček njen je samo 12>/a cm dolg. .VVeltblatt" meni, da bi se dobile na Dunaju ženske, ki imajo še manjše noge ter poživlja vse Dunajčanke, naj javijo uredništvu, Će poznajo kako novo Pepeljko, ki je stara že 16 let in ki ima manjše noge kskor ameriška igralka. Dotična Dunajčanka  postane vsekakor .slavna",
I kajti ."VVeltblatt" hoče v 100.000 eksemplarjih raz j širiti sliko njenega obraza in sliko njene noge. Oboje v naravni velikosti.
* (Moža umorila ) Bogati posestnik Iv. Edel-: mann se j>- zaljubil v najlepše dekle v Lugosu. Ker
vh je dekl>- do lo, bi bil od žal j-ti skoraj zblaznel, j Prosil in silil je dekleta tako dolg'), da se mu je konono vendar In udalo za ženo. Toda Edelmann ni bil srečen, d^si je irn*-l zares prekrasno soprogo Postal ju kro.du strašno ljubosumen, kajti vse moštvo je norelo za njegovo ž^no Z čel je piti in v pijanosti je etlo tspel tanj nekdanji vzor. Žena je imela pri evojem možu cel pekei. zato je sklenila da moža umoii Najeli je za 100 gld. domačega kočijaža, ki je gospodarja h sek ro ubil. Toda izvedelo ne je vee. 18letna žena je b la obsojena te dni V bletno. kcčijaž pa v 15letno ječo.
* (Dvoboj brivcev)   Nedavno sta  v Lon donu tekmovala brivc-i,  Lah  in Anglež,   kateri izvršuje urnejfie svoj po*el   Ponudilo se jima je dva na|st bradae-v za žrtve tega   tekmovanja.    Lah je obril prvih šest mož  v 4  minutah,  33 s°kundah, Anglež pa je obril drugo  resforico v 3 minutah, 51 sekundah.  Zmagal te torej Anglež.    Toda Lah je obril jednega bradača v 35 sekundah, česar nje gov nasprotnik   ni  mog J izvršiti  in s  tem se je tolaž.l.
* (Strašna eksplozija ) V Shanghai ju se je vžgala zalog* smodnika sredi kineškt-ga tabora Pr« tem je bilo ubitih baje H000 vojakov. Tudi francoski in ameriški misijon je bi poškodovan. Kvro pejec ni bil ubit noben.
______
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda:  G Fr.
Hrasovec, c. kr. okrajni sodnik v pok. v Gradcu 139 kron, kot jubilejski dar nabral s pomočjo n..rodne  obitelji  Zabredove;   daroval'  eo  gg. ! dr.
baron Kraus, dr Fr. Žižek. dr. Vr..... v*ak po
10 kron; Ka«pret 6 kron; Hauptmann, dr Klasinc, Skočir, dr Ipavec Gustav Dolenc, Šokhč, "ospa Prus, gospa Zabredin Hrašo^ec. nabiratel1. vsak po 4 krone; Ljubša 3 kron«; dr. Štrukelj, Ž-deting^r, dr. Simon Sobic Reich Čadež. Polanec, Vouk, Vrb niak, Lončar, Ma|er, Dolžan. Dolenc, dr. vitez Blei-w ms Trsteniški. dr. Kristan dr S-roec, dr. Kac, Miki, Rojnik. Papež, Pučko, Kovač č, Schocher, Smauc, Marčič, Pavlin, Trobec C zel, Kolanč, gospa Haderer. gosp ca GomiiAek. vsak po 2 kroni; Sadni kar, Albrecbt, gosoa Rnbek. gospa S »alek, vsak po 1 krono. — V lvanjem Selu nabrali! K r i š a 9 kron. katere sn darovali g_T : P. J, rodohnbni hrvatski duhovnik 2 kroni; J. B^nedek, P. Repič, J. Siberl, gospa Lina Gntsch, J Man k k'. Miro Do-micelj in Rast., stari vojak, vsak po 1 krono — G.Magda Pezdirec, bl^ g'* jničarica ženske podruž mce v Črnomlju jublejski dar (10 kron kor tisti dohodek zabavnega večera 18 t m. — G. Franjo Jurca, trgovec in veleposestnik v Postojin- kot .Božični dar" 2 0 kron — Skupaj 2 2 8 kron — Ž.veli rodoljubni nabiralci in nabiralne in vsi darovalci! Da bi jih povsod prav marljivo po°n^m*li!
Književnost*
Povesti Spisal dr Ivan Tavčar. — III. svezak — V Ljubljani, Založil pisatelj Tiskala Ig. pl Kleinmaver & Fed. Bamberg. 18i>8 — Ta 311 stranij obsezajorM zveze* obsega dva vebka spisa : zgodovnsko novelo Ivan S o i n c e , ki je izhajala I 1885. in 1886 v „Slovanu", ter zgodo vinsko podobo »Grajski pisar", k» je izšla I. 1889. v .Ljnbijanskem Z-onn". - Za B.>žič in novo leto ni p imemejAega književnega darila kakor ta prekrasni zvezek. Obe povesti se vršita na slovenskih tbb v časih romantike ter sta prava bisera mej dr. Tavčarjevimi spisi Tudi o tem zvezku pr.-nesemo v listku daljfta poročilo, za danes vse tri zvezke Tavčarjevih povestij, ki so mej nMJpopolnej-š mi v Slovencih, znova prav toplo priporočamo Tiskarna Kleinmkvr Bamberg se je izkazala - kakor vselej — tudi to pot ter izdala zvezek v vsakem oziru zares v najokusnej^i obliki ,Povesti" dr Tavčarja so pač najelegantnejSn mej vsemi slovenskimi knjigami. Oua 2 gld. 50 kr.
— Druatva av Jeronima knjige za leto 1898 so došle ljubljanskemu poverjeništvu, ki jih posredovanjem gosp. 1. Bonača razpošlje tukajšnjim maloštevilnim členom — dosmrtnikov je 17, letni kov samo 7. Drišt^o sv. Jeronima izvršuje pri Hrvatih isto nalogo, kakor pri nas družba sv. Mohorja. Letošnjim, ravnokar izišhm kuiigam je vse bina jako izbrana Koledar .Danica" za I. 1899, natisnjen v 48 000 izvodih, objavlja poleg krajših povestij tehtovite članke, mej drugim o 60letnem masnem jubileju prevzv. dijakovskega škofa Josipa Jurija Stroasmayerja, o banu Jelačida, o zagrebškem škofu Borkoviću. Okrašen je ta izborno urejeni koledar s mnogimi slikami. Za .Danico" najobširnejšs letošnje svetojeronimska knjiga je dra. Josipa Pas mana .Život bi. djevice Marije" I. del Najzanimivejša pa je brez dvoma knjiga, ki jo ie napisal svetojeronimskim členom J. Gollner: .Stari Slaveni". Tu razkriva pisatelj preprostemu na rodu zanimivo sliko življenja, običajev in vere naših poganskih pradedov. Znana pisatelja Osman Azis sta v četrti letošnji društveni knjigi podala sest lepih .Pripovijesti is bosanskoga živ otaV
Omeniti treba te pete knjižice: „Doma če ljekarne", ki jo je po Knpippovih skušnjah spisal nčitelj Škander Horvat — Pet knjig, obsegajočih 45 tiskanih pol. dobi leto* vsak člen svetojerooim-nkega društva. L«*t ina znaša samo 51) kr Kdor hoče po«tati dosmrtni člei, plača je -enkrat za vselej 5 for. ćlene za I. 189i). sprejem« tukajšnji društveni poverjenik župnik g. Iv. Vrhovnik a!i pa njegov pooblaščenec g  knjigovez-c in trgovec Ivan Bonač.
Dunaj 24. decembra. Soprogi minister-skega predsed ika, gr. finja Ana M*rj* T hun, rojena prince/dnja Schwar*e'iber£, je danes ob 4. uri zjutraj umrla. Pokojnici, ki je bila b« lna na ledvicah, je še danes teden delala vse priprave za Božič. Rodila se je leta 1854, poročila se je z grofom Thunoin leta 1874. Češki poslanec dr. Krid. Schwar/enberg je pokojni čin brat
Dunaj 24 decembra. Finančni minister dr. Kaizl je bil včeraj v posebni avdijenci pri cesarju.
Dunaj 24. decembra. Cesar se je danes dopoludue ob 9 uri odpeljal v \Valsee k nad-vojvod'iiji Mariji Valeriji, dne 26. t. m. pa se odpelje na 'ov v Eismerz.
Dunaj 24 decembra. Steinvvender razglaša, da se v Beljaku ni vršil shod volilcev, ampak javen shod, katerega s/j je vdeležilo največ nevolilcev, dalje da sploh ni bila spre jeta nobena resolucija in da on ni rekel .rajši postanem Sluvenec ali socijalni demokrat, kakor nemški radikalec", nego da je rekel, „prej postanem še Slo*enec ali s cijaliii demokrat, kakor nern^k; rad kahe" — Iz nemškonacijonalnega vira se poroča, da 8» pojasni pol< ž tj na volilskih shodih meseci ja I nuvarja in da hoče Steinvven lir odložiti mau-[ dat, ako se večiua volilcev ne izreče proti terorizmu graškega vodstva nemški h nacijo nalcev. ,.0'tJeutscte Ruudscha* pravi danes: Steinweuder je volil. Njegova, proti nemškim nacijonalcem nap rj-na izjava je taka, da se mora o njej tzrei vodstvo nemške nacijoaalne stranke, scer pa pride kmala dan, ko bod-> imeli volilci voliti.
Dana j 24 decembra V poučenih političnih krog h se zatrjuje, da se je Banfiv v svoji avdijenci pri cesarju prepričal, da slej kakor prej uživa popolno zaupanje krone.
Trst 24. decembia Okrajno glavarst o i v Kopru je sistiralo sklep koprskega obč za-; stopa proti hrvatski gimnaziji v Pazinu.
Praga 24. decembra    BNarod;ii Lsty" ' poročajo, da }e naučni  minister grof Bylaqdt I Reith izdai p< sebt n  ukaz deželnemu šolskemu s^etu v Sleziji glede jezikovne uredbe šlezijslnh j ljudskih Sol.
Varš wa 24 decembra Odkritic M ckie j wicze ega spomenika se je vršilo točno po i programu, a brez vsikega šuma in brez vsa i cega večjega pojava. Vladala je občna tihota j in slavnust je bila nakrat končana Gen ralni j guverner, knez I m e r e ti n s k i, B8 slavnosti ni j udeležd.
VarŠiVa 24. decembra. Osebni vl»k iz Moskve v Varšavo je pri postaji Bojari trčil j s tovornim  vlakom.   Oseai   vagonov  je bilo } zdrobljenih,   5   oseb je  bdo   ubitih,   13 pa ! ranjenih.
Zjgreb 24. decembra. V kavarni pri I „Avsrtjskem cesarju je sinoči deželni poslanec dr. Ludonk Shvvarz, pristaš madjaronske večine, napadel urednika „Domovine" in ga s pestjo vdaril v obraz, putem pa nekatere na-vzočnike pozval za priče, da ga je dejanski napadel. Vzrok renkontru so bili napadi v j .Domovini" na čast dr. Schvvarza kot odvetnika.
Budimpešta 24. decembra. Poslanska zbornica ima tn dui počitnice.  Opozicija pri pravlja za torek nekaj posebnega, ker je svoje pristaše nujno pozvala, naj  se  udeleže seje polnoštevilno.
Budimpešta 24. decembra. .Magyar Orszag" javlja, da je odbor vtleobčine Batthoova sklenil ukazati svojim organom, da začenši s 1. januvarjem ne smejo več izterjavati državnih davkov, ako dotlej parlament ne sklene bud
g|V Dalje v prilogi. ~W
geta. Občinski odbor je to sklenil z vsemi proti trem glasom.
Budimpešta 24. decembra. Opozicijo-na'ni listi pn glašajo danes, da je absolutno izkliučena rešitev krize, dokler je Banffv na krmilu, kakor je izk juČtna \snka transakcija ž njim Vsi listi sedijo, da se bivši predsednik poslanske zbornice, Szilagv, postavi na čelo z jul njenim « poz:cijoiialnim strankam, da strmoglavi Bai ffyja iu upajo, da prevzame vlado provizorno miiistirst\o s Ftjervar\jem ali Da-ranvjeni na čelu. P< rtfelj ministtrstva notra njih del prevzame člen Apponvjeve naredne stranke Čim to ministarstvo izp< sluje budgetni in nagodbeni provizorij, se nadomesti z novim, ki razpusti državni zbor in razpiše nove vo litve, za kater h čistost je jamčil narodni stranki pripadaioči minister notranjih del.
Budimpešta 24. decembra. Danes je bil izplačan ii državne blagajne pni znesek na račun nedovr Ijen« ga btdgtta. Navada ie, da dobe uradniki državnega zbora novoletne nagrade že v Božiču, a na račun prihodnjega leta. Predstdnik Mudim s/ se je dolgo branil podpisati m- kaznice, povdarjajoč, da je to flagrantno kršenje ustavnosti, a se je naposled le udal.
Budimpešta 24« decembra. Sinoči se je sešlo 27 čUnov vladne liberalne stranke, ki so vsi p-dpi-ah lix Tisza, z liberalnimi dis-sidenti in zaupniki narodne stranke na posvetovanje, na katerem so sklenili, da se lo' i jo cd liberalne stranke in vstanove novo stranko, kateri pristopi, kakor upajo, še več drugih členov vladne večine.
Mnogo stranska poraba. Gotovo ni domačega vi.t. kater«) sa tla tako mnogostransko porabiti, nego ,,Moli evo franeonko žganje n sol", ki je takisto bolesti att-sujnče, ako ne namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišici- in živce krepilno in j«* zatorej dobro, da ae priliva kopelim. Stealenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vBak dan lekar A. MOL L. c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ. Tuehlauben 9. V zalogah po dsželi zahtevati ir- izrecno MObL-ov oreparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. Manj nego - steklenici se direktno ne pošiljati. 6   (!)—17)
Priloga naseda današnjega lista kaže 6, bralcem spretno iu slikovito aranžiram originalni zavoj Kathreuiove Knoippove sladne kave. Voli priljubljeni in splošno porabljam fabrikat se more in sne kupovati le v takih originalnih zavojih, ter je paziti, da se ne goljufa s ponnre enimi izdelki, ki se prodajajo odprto, a nimajo velikih dobrot pristne sladne kave. Opozarjamo ua originalni dialog ua z,.<lnji struni lista o „spreohrnitvi* |
Lekarniaa   Bradvja    .Želodčno kapljice',
znane tndi z inenom „Manjaceljske želodčne kapljice'4, uživajo radi svojega izvrstnega, zdravilnega in krepilnega vspeba vedno večjo priljubljenost. Dobiti iih j« v vsaki lekarni. Svojim 6. bralcem priporočamo, da pri naro^itvah natanko pazijo na varstveno znamko in podpis (glej sliko nuj inserati!), ki sta na vsaki steklenici.
l*oslano *)
Odgovor na poalano, laatnika tvrdke M Pakič, natisnjeno v nSlov  Narodu at 293
Ne čutim potrebe kazati svoje biografije in zadostuje naj če povem da sem Ritmičan, da sem mladih nog vajen in da sem se izučil prodajati „siiho robo."
Če sem kedaj prodal kane vina in se nisem učil izdelovati   žajfe", menfa ni greh.
Svoje trgo ine nisem prevzel od blagega rodoljuba in zato se i.e dičim z njegovimi zaslugami   n kolajnami.
1'stanovil sem sam iz človekoljubij* trgovino, da kupujem in prodajam solidne domače lesne izdelke pa, da pri tem kaj zaslužim, ne da bi prej provociral sklep korporacije, ki bi mi \že naprej zagotovila za kupčijo ugoden prostor.
Parlamentarec dost-daj nisem in radi tega mi ni bilo treba zapu&eati posvetovalne dvorane.
Radi tega pa tudi zavračam last nest arogance gospodu tekmecu kut izku&encmu politiku ki misli, da upliva prisotnost moje malenkosti na  sklepe mestnih odbornikov.
Jaz si tega nisem dorntšljeval, pač pa sem vedno zaupal razsodnosti gospodov mestnih svetovalcev in njim zaupam sedaj se toliko bolj ker priznava gospod tekmec sam, da so mu razodeli: "Menil sem, da je Vam, ker se niste nič brigali, vse jedno, kje naj stoji Vasa baraka tukaj ali kje drugod."
Poslužujoč se vsakeiuu državljanu d ivoljene pravice, sem res sel k seji, v kateri se ju reševala u oja prošnja, da se mi dovoli prostor za barako — zanimala me je rešitev, ker sem bil brez strehe.
Postavil st-m potem navadno lesenjačo ko nisem m.Oral primimo v si li m potrebi gledati ua krasen slog, ampak le na to, da se siiba roba ua suho spravi.
Brig*lo me pa ni, da je zidal gospod Rohrmann lično barako .na skritem* če prav od povsod vidnem p m. štoru, i li kateri je, kakor sam pravi hodilo vse občinstvo, da si je trgalo obleko iu lomilo d žnike in kamor se je ■t kala voda, da je biiha roba mokra postala. —
No sedaj bo gospod Rohrmann zadovoljen, saj je dobil v novi meščanski palači dve peoda'alnici a jaz nobene.
13og mu daj srečo, jaz mu je ne zavidam.
Steni zakl učujem vsako nadaljno polemiko z gospodom lastnikom Pak čeve tvrdke ter ne jokam in ue stokam, ampak prepuščam dobri volji slav. občinstva, kje si nabavlja „suho robo."
V Ljubljani, dne 24. decembra 1898.
__ Mat ko Arko.
•i Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2001)
Podpisani odbor ženske podružnice sv. Cirila in Me toda v Črnomlju šteje se v prijetno dolžnost zahvaliti ae v prvi vrati si. občinstva, ki ee je tako požrtvovalno odzvalo povabilu na zabavni večer, nadalje v-tem onim, ki so pri večern izvolili sodelovati, pred vsem g. sodnemu pristava Toporiftu, častiti m damam in gospodom. Bog plati t
Odbor ienske podrnintce sv. Olrlla In Metoda v Črnomlja.
at™, ro    Dižilno glidalitti ? Ljubljani. Dr.pr.soi
Zniiana vstopnina!
V ponedeljek, 2<i. dceeabra I H&H.
Marta ali semenj v R:chmondu.
Romantično-komična opera v 4 dejanjih Spisal \V. Friedrich. UgUsbil Fr. pl. Flntov. Preložil A Funtnk. Kapelnik gosp.
Ililarij Reiii&ek.   Režiser gosp. Josip Nolli, Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob V,8. nrf. Konec ob 10. uri.
Pri  predstavi  sod.duje orkester c. in  kr  pefipotka St. 27.
V petek, dne 30. decembra 1898: „Aida". Oper«.
Iz iirtt4lm»ir/a lista.
■svršila«- »ali ekneketlvDe dralbet Marije Straž i 9Č ar, zemljišče vlož. S'ev. 81, kat obč. Kreiuenca, cenjeno 078 gld. 19 kr . dne V9. decembra v ('irknici.
Zemljišča vlož. Štev. 400, kat. obč. Planina in It. 319, k. o. Sturje, cenjeno 1434 gld. in 200 gld., dne 29. decem bra v Vipavi.
Zemljišča vlož. stev. 3, kat. obč. Griže, cenjena 2817 gld., dne 30. decembra v Vjpavi.
Urše Hren zemljišče vlož. 6tev 43, kat. obč. Zago-ricaf cenjeno 1283 gld , dne 30. decembra v Velikih Lasicah.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 3ot»-2 m.
December	čas opa zovanja	Stanje barometra v mm.	| Tempera tora v «C 1	Vetrovi	Nebo	a* s
23.	9. zvečer	748 4	— 18	si. jvzh.	sneg	
24.	7, Bjntra) 2. no po i	749 6 760 0	—2-0 —08	si. jjvzh. sr. jvzh.	oblačno oblačno	07
dne 24. decembra 1898.
i'itipm državni dolg v notah jkupni državni dolg v srebrn kvarmska zlata renta     ...        . . Ivstnjska kronska renta 4° „ .
)gerska T.lata renta 4°'0.......H9
)o*rska kronska renta 1' „ avstro-ogerske bančne delnice     .   . , {.-•dirne delnice .....
jondon vista........
lom&ki drž. bankovci za 100 mark .' . I > mark ... I) frankov
k; <jan.sk : bankovci ... I ter. cekini
101	*ld	20 kr.
101	|	15 „
iao		85 ,
IDI		60 «
119	.1	«0 ,
97	1	65 .
»52	s	—
380	■	3o ;
120		50 ,
59		s
11		80 ,
9		55'/t
44	■	25 .
6	f	70 „
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS iskreno ljubljeni, nepozabni soprog in oče, gospod
Luka Pirnat
posestnik
po dolgi in mučni bolezni, danes ob po u 10. uri po noči izdihnil blago svojo dušo v 74. letu svoje dobe, previden 8 tolažili svete vere.
Truplo nepozabnega pokojnika bo preneseno v oonedljek, <lne "2t». t m., ob M. uri zjutraj iz hiše žalosti, Tustan ftt 1 v Moravče in ondi ob 9. uri položeno k večnemu počitku.
Sv. mafie zadušnice se bodo služi e v raznih cerkvah.
Tustan, 23. grudna 1897.
Ana Pirnat roj. Resnlk, snproga. Makso, Anton, Janko ,  Helena,  Matilda, Beza,
otroci. *011)
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sožalja, katero mi je v veliko tolažbo ob smrti moje ne-pozabljene stare matere (2o08)
Uršule Zajec roj Zajec
izrekam tem potom vsem. ki so prišli od blizo in daleč k pogrebu, svojo najsrčnejšo zahvalo, posebno se se zahvaljujem preč istitemu g. župniku Martin Malensek-u za tolažbo v dolgotrajne) bo-lesni, gospoda županu smarnkemn Jo«, Ogorelcn, ki je pii-el s svojimi občani iz Sapa in Šmarja k pogrebu, nadalje Castttim odbornicam in odbornikom in članom vseh treh podružnic dražbe sv. Cirila in Metoda, kakor tndi vsem, ki so mesto vencev darovali v prid družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani dne 24. decembra 1898
Helena Bandek
tlnirJI «o v- Ijiiiftiianl ?
21. decembra: Marija Čemažar, delavka, 47 let, Poljanska cesta ftt. 47, legar.
V hiralnici:
20. decembra:   Angela Terezija Rikar, nsrailjenka, 34 let, jetika.
22. decembra:   Ivan Oodec, kajžarjev sin,  24 let, božjaat.
V deželni bolnici:
20. decembra: Martin Bregar, klepar, 19 let, jetika.
21. decembra:   Rozabja  Bomboni,  gostija,  08 let, pljučnica.
IJ
Srednja včeraj&nja temperatura —19", za 0 5' nad i ilom. *
.2 *
1 a
pS ,_
s ^
±1 o
"O *j
O c«
O -i
36 o,
Ji B -o I 1
Ljublj
(1-4)
IV.
Pri otročjih boleznih
potrebujejo   se   često   kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri želodce vi kislini, skrofeljnlh, pri krvlci, otekanji ilez i. t. d , ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. Dvornega svetnika Ldschncr-ja monografija o i Jie.isliiiM Slatini.)
ani se dobiva po vseh lekarnah,  večjih spec«njuh vmskih m delikatesnih trgovinah.
IneotrH^tf dober prodajalec^ poeta ven, se vzprejme. Naslov pove upravništvo .Slov. Nar.w. 1977-2
Prijazna soba
v ,.Zve/.dikk na Kongresnem triru za dva dijaka I hrano, se odda. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slov, Naroda". (2004—1)
nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožen, sprejme se pod običajnimi pogoji do dne !<*• Janiivttrja 1 »OB. (1091—1)
C. kr. okrajno sodišče v Slov. Bistrici na Stajarskem.
Radi od potovanja prodaja se takoj po zmerni ceni
razno pohišje:
Jadna omara la knjige, omara sa obleko, umi-valna skrinja, omara sa perilo   vse lepo uglajeno,
zanesljivo dobro delo; potem Ogledalo, slika Ud. Po« pleda se lahko vsak dan od 10.— 2 ure na Mestnem trga it. 17, III. nadstropje, duri 7 ali 9. (l»Ho—2)
Zmožen
• v
pisarmcar
■ lepo p savo, če mogočo risar, se takoj ali saj kmalu ugodno vsprejme. Prednost ima bivSi trnova.'o-Solec in pre-
i mognkopski uradnik. — Podrobneje pove uprsvnifit.vo „Slov.
' Naroda. (2003—1 >
Cognac Julien
ki ga je preiskovalni zavod za živila in za vžitna sredstva na Dunaji preiskal in kot pristen, vinski destilat priznal priporoča tirma
J3k» lESC ^flsi ts^^C   ^^Ci   ^^^C, *C<^r Sv^la^I" i^Ci aCJsa
Izvirni certifikat jo vsakomur^na vpogled v naSi prodajalnici. (1997—1)
Išče se zvest, trezen in zdrav
hlapec
keteri je vajen konj in nt-koliko poljedelsfva, na malo poneBtvo na deželo. Zaslužek 80 gld. na leto. Vstop <■!> novem l*«tu. — Ponudbe pod „hlapec" vzprejema upravniAtvo „Slov. Narodr»M.       (19H7—2)
Priloga JMovenskemi Narodu*1 it 295, inj 24. decembra 1898
Uradno dovoljena (2000)
L lajitarejia posredovalnica itanov aij ia ilini
O. FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
9 Milil* za neko penzijo v Opatiji, jako dober caslažek; ItaoUDSksffa hlapoa sa Gorenjsko, 10 — 12 gld. in hl-snsa;a slugo sa Opatijo, psrloo, »kstra-deklo in kuhari oo t neko ju* no zdravilišče, grajska hiša; dve flnsjsl kuharici v Reko (kuhinjska pomoč tam ; gostilniško kubarloo 15—VO gld.. na Hrvaško; p s stanj s za Ljubljano in Trst; ved navadnih natakaric deklet sa vsa dala, hltlno k 2 osebama: nekaj navadnih in ti-nejlih kuharic. Potnins tukaj, podrobnosti tam.
Dve stanovanji
jedno e tremi sobami, predsobo, kuhinjo in elužni-ako sobo; jedno s Štirimi sobami in jednakimi pri tiklinami, obe z vrtnim deležem, eveutavalno kot jedno stanovanje e sedmimi sobami, sa za febru-varski termin, ozirnma tako) dasti po ceni v najem Več v Novi ulici it. 5 pri hišniku. (i8»4-4j
Avtomatični
lovilci za množine.
Za podgane gld. 2'—, za mili gld. 1 20. Love brez nad Eorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami Povsod najboljši vspehi. Pošilja •e proti povzetja. M. Folili, Dunaj, II, Tabor-straeae 11B _ (1010—8;
Osojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da pre ^ * vzemara in izvršujem točno naročila na *
4 kavo, čaj, olje, rlž, makarone, delika- P
1
i i i i
4 4 4 4 4 4 4 4 4
tese, sadje, riba, vina 1.1, d
Poftiljatv« v omotih po 5 kil oddajam po posti, one od 30 kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljate si> izplavajo vsakomur, posebno p. n. kr6marjem, druilnam in onim, ki iabijo za dom raslične jestvine ali žele o rasnih prilik«h nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le selo drago, n. pr.
morske ribe in rake, svete sadje, lino olje i. t d
3031.
►
► ► ► > > >
Glavni moj namen Je razpošiljati dobro a
•v Trstu, ? ulici San Francesco štev. 6.^
........—.....     - - - - "2007)
blago In po niski oenl.
Cenike razpoSljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in ssmorem dajati blago po tako nizkih kup b, da se ne bojim konkurence, (*>37—35)
Tndi sprejruiam zastopstva In vsako* posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem udani
Oglas dražbe.
Vsled sklepa občinskega zastopstva javlja so s tem, da bode dne
31. decembra 1.1, od 11.-12. ure zjutraj
v občinskem uradu v Voloski javna dražba občinske vžitnine
za meso, vino, pivo in žgane pijače
za davčne občine
Opatijo in Volosko za 1.1899.
Izklicna cena za obe občini je nastavljena na 14.000 gld. a. v.
Natančni dražbeni pogoji se mogo izvedeti v občinskem uradu v Voloski vsak dan ob uradnih urah.
Glavarstvo občine Volosko
dne 21. decembra 1898.
Načelnik:
dr. Stanger.
Industrija oglikove kisline dr. Raydt
poprej  ^a-loJxl1 L5-wy
Dunaj II-, Grosse Pfarrgasse 23.
(1994—1) priporoča
čisto, naravno tekočo oglikovo kislino
ls lastnih virov
kakor tndi izvrstno izdelane
aparate za sodovo vodo
pritiskalne aparate za pivo
aparate za kopeli
z c grlile© v o kislino
aifoaao itd.
Prospekti brezplačno in poštnine prosti.
Ces. kr. avstrijske      državne železruct
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1808. leta, o«:iio«l Is EJublJane ju?., kol. P*osra ees Tri
Ob 12. uri r> m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čes Selzthal v Ansse, Solnograd; Sej Klein-Reifling v Stoyr, Line, na Dunaj via Amstetten. -- 01 1. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljai, Celovec, PranzeriBfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Soln^grad Ces AmBtette; na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoladce osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selithal, Dunaj. — Ob 4, uri 2 m. popolndne osohnl vlak v Trbii BeljaV Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Leni: - Gastein Zeli ob jezera,   Inomost, Bregenc,   Cnrih, Genevo Pariz čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Pl/.ei Marijin« vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dun.\ via Amstetten.  —  Prosa v Noto  mest«  Ik   v Ko £ev)e.  Mešani vlaki: Ob 6. nri 15 m. zjntraj, ob 12. ur 5 m.  popolndne, ob 6. ari 30 m. zvečer — Prihod v I,)ublJaao j. k.   Progi ls Trblia.   Ob   b. nri 4« m sjutraj osobni   vlak z Dunaj r  via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov,  Karlovih varov, Heba, Marijini! varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseen Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. —Ob 11. uri 17 m dopolndne osobni vlak  s Dunaja vis Amstetten, Karlovi! varov, Heba, Marijinih varov  Plznja, Bndejevic, Solnograda Linca, Stevra, Pariza, Geneve  Curina, Bregenca, Inomosta Zella ob jezera, Lend-Oasteina Ljnbna, Celovca, Linca. Pon tabla. — Ob 4. ari 57 m, popolndne osobni vlak z Dnnaja Ljnbna,   Selzthala,   Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pot tabla. — Ob 9. ari 6 m 'zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna Beljaka, Celovca. Pontabla — Prosa Iz M«v*'k» uieslo iu Ko*cv|h Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. ari 32 n popolndne in ub 8. ari 35 m. zvečer. — Udiioil ls L.* ubijane d. k. t Kamnik. Ot 7. ari 2'd m. zjutraj, ob 2. ur 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 ni in ob 10. uri 2~> min. zvečer zadnji samo ob nedeljah in pratnikib v oktobru — Prluotl v lj|ublJano d. k. Is Kainalkia. OL 6. ari 5*> m. zju traj, ob  11. ari 8 m  dopoludne, ob 6. ar.   lo m. in ol 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah it praznikih v oktobra. {1044
Niklasa Rudholzerja
a *~ * a*» S * ^     8 « ^ -S 8 w
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
Ljubljani.
4 gld. — kr. naprej
50 50
Niklaste cilii der remontoir ure od . Srebrne cilinder-remontoir-ure od Srebrne damske cilindi-r-rem >ntoir-
are s siebrnira pokrovom od . . Srebrne remontoir-ure na sidro od Srebrne remontoir ure s 3. srebrnim
pokrovom od............ 10
Zlate damske remontoir-ure od . . 14 Zlate remontoir-ure za gospode od 25 Zlate remontoir-ure za gospode z
dvojnim pokrovom od.....
Ure na nihalo v Bkrinjici svetli in temni Dre na nihalo v skrinjici svetli in
tt mni z bitjem ur od ......
Dre na nihalo z bitjem četrtink od   27   „    —  „ ,,
Bndilke od.............. 2   „    —   „ ,,
,,Schwarzwiilder" z bitjem pol urod    3   „     —  „ „
OkflT Za dobro blago ln sa dela se Jamči
Popravila se hitro, dobro in po ceni  izvršujejo v lastni prodajalnici.
Za morebitne potrebščine sc najbolje priporoča
z velespostovanjem (808 - 48j
7 10
38 9
13
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ur sa o. kr. avstro-ogersko vlado, sa Boano ln Herzegovlno.
L* »tft rit »4*        »*•• »A-*        »A» H* *+• »A* «*> «.'.
'i-
Za bo±ič In novoloto !
Restavracija L. Fantini
Ljubljana Gradišče štev. 2.
Priporočam najbolje svoja direktno naročena izvirna južna vina v nastopnih priznano izbornih murkah:
Malaga .... Madeira ....
Poit-vino (rudeče, belo)
Lacrlmae Ghristi ■ Maršala ....
. Sherrjf
Vda de Adolfo Rittwagen Malaga.
(1932—2)
Gamboa Hermanos, Jerez de la Frontera
sJm dt# *r# 8/Vv ar* evlw w
a:
II
i* •H
lil
If}-
Mlađ trgovski pomoćnik
želi svojo službo premeni ti. 1034-2
Naslov pove upr vni&tvo .Slov Naroda*.
Josip Oblak, Trubarjeve ulice št. .
najbolji izvor za nakupovanje kavo, i^ja, ruma in kctljaka Nepotrebno iskati! (1828— Mi)
Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno iz prekmorskib dtžel ter prodajata
t  kilo fine kave (Santos Prime  po.....gld. 1"—
1 steklenica pristnega Jamaika rnma.....„   0 50
1 deka pristnega Pecco Souchong-čaja.....,, 0*08
1 pusica prave angleške carske melanže . . . . „ 0*60 1 steklenica pristnega finega konjaka......, 1*40
WQT Brez tekmeca! 'VAS
LLuser-jev obiiž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom žuljem 1. t d.
4»iniitu zttioutt:        (9—61)
L Schwenk-ova lekarna, Dunaj-Meioling,
obli?, iriste po nti kr. Dobiva M v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager. J. Mayr, G. Plccull. — V Kranju: K. Savnlk.
zuht.vajte L U S E R-j e y «3
Slciigrresnl trg: št. 1-^=.
V nedeljo, dne 25 decembra: ■lojKllO tl('XIINOTO. .|( i u/alnii. l*a-
IfHiiiin. lIol»ml*ko it ti.
V ponedeljek, torek in sredo: (9005—1) \« ICrni.  AiitfileMko. ^Ko(-liO.
Corolafle in Cacao Mart
Ha se v bodoče preprečijo že dogodivls ko nsspora« zumljenja, Be čast. obolostvo opoSSTJS na to, da tovarna
P5.
takozvane
lomne čokolado (Brnch-Chocolade)
v       niti ne i-deluje. niti ne spravlja v trnovi:.o.
Čokolade Suchard r...*:'
Čokolade Suchard ,K::,;r.::1 "*",,,i,,lu
Čokolade Suchard rimt^.'::: ,':»'•'"
Čokolade Suchard ^SSSmSJSSSSL
'"2-I 1 lil ]M>tlpiN.
Vožnje karte in tovorni listi v
**».•*• •. r »* •.' - -   ! -
Kralj. belgijski poštui parnik
Red Star Linie iz Antverpa naravnost i Novi Jork in Filadelfiio.
i
Konoealjonovana od vls. o. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje raduvoljno (812—93)
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Schmardti Ljubljana, Marije Terezije cesta št, 4 (pritličje na levo),
SSfioetetBSfteecs&oK^r t*r?* m&s:. *, is
l
m
:
im Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Forlach) na Koroškem 'J
se priporoča v izdelovanje vsako vrntnlli i>n-.»■'.: za lovce in strelce po najnovejših Bistemih pod popolnim jamstvom. Tudi protleKu{«• stare samokiounice, vzprejema vsakovrstna poprtattlis iu jih todoo in dobro izvršuje. Vse pu'.ke so na c. kr prOBkuševalnic: in od mene preskušeue. — ZlaBtravar.l oaclM zastou.1.
•••8
**a*8«tt*«*««e>^ a
592319
43
0503
1
do 300 goldinarjev na mesec
Uhko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krta« Jih gotovo in pofiteno brez kapitala in rizike ■ prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: l<u<lwiK Onlerrelelier, I»ent»<heKwNMe h, Badspesl. 1815—5)
Proda, oziroma v najem se da iz proste roke
tik farne cerkvn v vtčji fari na Dolenjskem, v kateri je dobra, stara   prodajalnica, gostilna in prodaja tobaka. (19'0—81 Več pove apravniAtvo „Slovenskoga Naroda".
TVobcno sredstvo zoper kn^rlj
Kaiser jeTih prsnin bonbonov.
0*3^5f^ notarsko poverjenih spričeval dokazuje ^wWV^ gotov u»|»eli pri ka*l|u, hrlpitvo* aH, kataru, aaallaenju. (1650—8) ■i Cena znvojčku 10 kr. in 20 kr. Mi V Ij|nbljwul Be dobivajo v lekarni ..pri zlatem orlu** pri železnem mostu in pri I - pl. Trukori} - ji
TAMBURICE
(1659-3) yse vrste
tamburic
priporoča tvrdka
J.Stjepušin
na Hrvaškem.
'    lluslrovuni n>niki
se pošiljajo mi zahtevanjt' vsakomur frunko
^ jTAMBURICE! ^
Brady-)eve
(prej Marijaceljske kapljice za želodec)
prijene v lekarni ,.prl oceritkciu kriljir Karla Brady-Ja na l>unuju I., VU U< himtrUi I
»b£e Iskuieno (n pus ial» a<lravtl<u ki o>.U Ha In ukr«-|>('ule  želo«lee4  «■»« Je pretiMvis motena In Nploli pri *elo«l«ulh boleelimh.
Cena atelkleiilcl • . 141 nov«*. Dvojna Mtelalenlca • ?0 nove.
Uaojam se opozarjati Se jedenkrat, da se moje kapljice za Želodec cest o k rat ponarejajo Paz1 na| se torej pri kupovanju na gorcnjo varstveno znamko a P«»l>-piNoui C Brady in naj ae zavrne vse kot. nepristne, akn nimajo te znamke in p>»«loiew. O. Brađy.
Kapljice za želodec c ur^,^,«
(prt'1 .VlarlJaeeljMke kapljice ta želo iec)
so shranjene v rudečih nagubanih Skatljah in imajo pi-dobo   sv.   Matere   Božje   Manjaceljsku   (kot varstveno
/.namk.i   Pod to znamko mora biti podpis C\'j' Deli so navedeni. Kapljice im celoden se pristne dobivajo v 1 Hrti>—tj) vseh  l«>U nrnali.
1819—2
pl. Kobbe-ja podganji kruh
gaar pripravljen aa porabo!
Brez nevarnosti za ljudi, domače živali in perutnino. Gotovo Bredstvo za uničevanje podgan in misi.
V zavoiih  po f>0 kr. in 90 kr. se dobiva v trgovini Klii zel ln Končan v Novem meatn.
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (8i)  parobrodno društvo v Reki. 47;
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoca vozna črta (elegantni, z največjim komfortona opremljeni, električno razsvetljeni
parniki)
Redne
vožnje:
V noči od sobote na   nedeljo hitri parni k v ZaderSpljet-Gruča, Gravosa (Ragn-sa -Castelnuovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek poStni parniki v Zadar-Spljet-4**»- Metkovi«. V torek ob 10. uri 20 m.
^^>^*^ dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet r .^k *Gravosa (Ragusa) in Kotor. V sredo -"^kv * ob pol tO uri zvečer   poStni   parnik v
~ ' Zader, Šibenik, Trau, Spljot, na otoke BraC, Lešina. Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa Kagusa). V četrtek ob 1. ari nopoludne poStni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zader, Sehenik, ["rau., Castelvecchio in Spljet. V petek ob 10. nri .'in. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet Reka-Opatija-Losinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Conducteur st. 593—608.
Staro renomirane
St Peterburške galoše
Trikotna
1860> T.PJLFM>
C.nE7EPBYProN
znamka ž
ho na prodaj v vneli I»oI|m1Ii tr;ro% Intah. Le ..pristne" če je na podplatu  nastopna zmmka:
Messtorff, Dehn i CoM Hamburg-Dunaj.
Baron Dnmreicherjeva
Spiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
obče zaane, najboljše in že mnogokrat odlikovani
(Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo Imata: Peter Strel, vinski trgovec
v li|iil»l|i»ul. iiu Uleetnena trgu it. 3, in
Karol I*aiblin (1731-7)
V Vejrovlh u lira h nI H.
cffolandsko-ameriška crta.
Parniki varijo pe I k rat de Škrat ne tedaa
iz Rotterdama v New-York.
Pisarna la kajuta: Dunaj, I., Kolovrratrlaa: S.
Pianu u meJkro»: Dunaj, IV., W»yrlngerg. 7 A.
I. kajuta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 300—400*) „   1. novembra do SI. marca .     „     030—OSO
II. kajuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 80O
1,   16. oktobra do 31. julija....... , ISO
•} Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (1589—13)
• '»vjrerv^nvi
Odlikovan na razstavah: Velike Mežirice, Holefiov, ProStejev, Prerovo, TiSnov, Hnmpolc
Potrebna in koristna darila za Božič in Novo leto!
o c
■ u
o >
o
TJ <B V
>
e
<o
o
cp
d
«
♦j
(Ji
Ćeikl krManekl »peogalal zarod sa platno I
»vo|l k »vojini!
Viljem V.Vejman
izdelovalec platnenega,  pavolnatega in da mastnega blaga
v Prostejevem na Moravi
priporoča laatue tknlne Izdelke n« roko po zmernih cenah in najboljši kako* vosfi : celopliitiieno «loiiiHOe In beleno platno vseh Sirokosti in finosti, platno aa pl i h le do 24" cm., dainaste ; grad le. namizne prte in blago, o brisači-, servijete, bele in barvane za h, 12 in 24 oseb, otirafie, platnen in pavolnat kanef.iB, tobca. bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet m angin za sit>ke, oksford, krizet. oiileeul prMlnl zeflr in sotako blago aa dauaake obleke, platna t pasolnata, ruska, za zimnice, slamnike, zastore itd, trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, barhent, satin, brilantin itd., itd.
Ugodna darila
in potrebe la gospodinjstvo.
f^HMt Ili   I «<lolttlC.
Trgovcem se blatro ne pošilja. Kot strokovnjak in samoiztlelocalec hthko najbolje, postrežem. Vzorci in ceniki na zabtevanje.
Poseben oddelek /.a razpošiljanje pod osebni in vodstvom.
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld so vedno v zalogi.
O ■o
<
9
O
r*
3 »
CD <
"S 3
3*
O
♦
9
Dunajske žene zahvaljujejo svojo lepoto
v prvi  vrsti rali  najprijetnejše.   najbolj  učinkujete in naj slavnoj sa
izvirne paste Pompadour
katero j»- iznajdel pok. med. dr A Hlx To lepotiluo sredst. •» prt uzroči, ako se rabi, fine, svezo barvo obrala, sijajno lepo, brezgutono polt, tndi najpossejte starosti, praaene, kar ju zajamčeno (sicer se vrno denar) pegi-, madeže, znake osepnic, mtzulčks, rudočico, v«e nečistosti koze; vpoiubijajo jo že dob t najviAja gospoda, umetniki itd., o oemer so na razpolago spričevala in zahvalna pisma. Dokaz za dobroat in neškodljivost tega Icfotičnega sredstva je lOletnl obotanek. ko se je med tem časom na tisoče takih sndstpv pojavilo in zopet izginilo. Cena lončku za 6 mesecev gid. ifjO. Zavojčki za poskušajo komad 50 kr.
Pompadour-mleko
prevleče kožo takoj z mleku podobno beloto in ostane tudi p > umivanju na obrazu Izviren flakon gld.  150.   Po. padonr-milo .0 kr.   Pompadour-poudre
roza, creme iu bel jjld. 1'25. ObrHČ» naj se ?aupiiO na Wllhelmtno Rix-a dr vdovo - sinova (Anton Rlx   ln  brat)  jedinih  izdelovalcev   pristnih  dr. RiZOVih  izd.lkov, »umi;.
1'rali'mtraHHt' ltt. Kupujejo nai Be le plombirani zavojčki. V Ljubljani prodajajo: Edvard Mahr v  Zl«l»«akl ullul in  Karol Ka-rlna*er na Netlueui ir«u. (i*.'46—1)
vir Plzenski!
Da preprečim pomote, naznanjam p. n. občinstvu, da
zastopstvo Plzenskega piva iz me-ščaiiBke pivovarne v Plznu
nima več g. Ivini €nOi*H|i9 nego da je je prevzel gosp.
Friderik Reim
Prijazna naroČila za Kranjsko za pivo v steklenicah in v sodeili naj se pošiljajo
gosp. Ludoviku Fantiniju
v Ljubljani, Gradišče štev. 2.
(1849—3)
glavni zastopnik nieftč. pivovarne v Planu.
r —
9065
39
Ta
('»če*
L
Vedno rastoci promet, cdlikovalna priznanja prve vrste na vseh razstavah, n>td 40 letni obstanek tovarne in svetovni glas, ki uo si ga pridobili nafii stroji, nudijo na gotovejso in najpopolnejšo jamstvo za njih dobrost.
S. rodbinski Šivalni stroji so najpopolnejše, kar je izdelala moderna tehnika za domačo rabo  Teflejo najlag'eje
('AMO)
najkoristnejše Božično darilo.
so vzorni v konstrukciji in izdelavi, nedoseženi v naglosti šivanja in trpel n ost i in lepoti sivi. Singerjevi šivalni stroji so neprecenljivi v gospodinjstvu, neohhodno potrebni za obrtnike  in  so zatorej   najboljše in
Novi Singer-jevi Central-Bohbin in najmirneje, Be jako lahko gonijo in so nepresežni za vsa v gospodinjstva potrebna dela, kakor za
moderno umetcljno vezenje,
slikanje z iglo, vezenje vrvic in monogramov, del z otlirn robom in  predrtih del. Smirna-vozenje itd. — Brezplačen pouk tudi v umeteljnem  vezenji —
Ljubljana:
Prlni <«c"*ta nI. O.
Zaloga BVile za vt<enje v veliki izberi barv.
Ooo delti, družba*
Brej firma: G Neidlinger.
Gradec:
Celovec:
-•H Stenski koledar •♦>■
etna        /»•/*., po ftoStl %H kr
Skladni koledar
v 7 raznih /inih izvršbah, renn 4>0 kr., po potiti 66 kr. tmr jih tmp§0 gfljMn&H *#»«•««"•«
Josip Petrič-a
trffoHna s papir je.tn itd  v Ljubi/a nt.
8
3
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za
zavarovanje naroda Dunu| I. Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
G-radec. IBalllievia.egrasee 1.
Po poročilu c. kr. „WiBner Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je rAlbanzoM vrllkri čast, da si je Ni. Veličanstvo cesar plast čno-graficnl objekt ogledal in o |mi«p1»tipid uspi lm „Allianie" v radVvi zavaruvunja nareda kakor o rapidnent na|iredinanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter Imenoval zavaravanje nanula posebno važno »odvzetje. j
Polno vplačani akcijski kapital MMMMMIO kron. Rezerva premij dne 31. dec. 1897 S,*?!?.??:* kron.
I4.ll897 se Je na podlagi 1250 smrtnih »lučajev trplačalo 398.378 90 kron. Od 1. 1800   1807 ae Je izplačalo 1 664.378*16 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremeuljiva premija. — Plačevanja v dnkladah niso dovoljena StroSke ca zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice
za premije plača družba.
V 8ltl6ajih Smrti sa zavarovana BVota takoj  in  polno izplačn, n- je Sest
mesecev preteklo od <asa zdravniikega preiskovanja«
Če jh zavarovani v svoiem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl. tedaj ui to asmfl na Heb» vzrok, da bi z.ivod n« pladal zavarovane svote.
C* je zavarovanj« trajalo C'la tri leta, se izplača v .slio"a n samomora Ce!H 7aviTovatia svota
Če fri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obreati.
Po Teb letih dole ne. ako 8e preiri|e ne plačujejo nadalje, police brez premij.
(*e je pnltOM r <li nep'ačunja premij« hvojo veljavo izgubila, mogoče je, da hm rtopat v taka (ednega l»t» obveljali, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok.
/stHrovHii|» do «000  Itroo a l« denaU I ml  <lopla*lll oil lO vlurarjev vi*«
pO fHrlOli.
p. *i~ 1'roHjifktf in tarife m*]>»itl\}n iifftttura ita *ahtrvan}r hrrm mtrvikov.
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj a oje ponudbe •fioAljtjo gorenji jigHiitun. tltill—111
Koncesijonirnn po vis. c  kr. ministerstvu z odredbo ■ dne 7. maja 1894, St. 5373.
Lloyd
v Bremenu.
Brsoparnlike voinjs v Hewyork Iz Bremena ob torkih in sobotah.
le lonthsmpton« evtl. Oher-bourga ob sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Neapolja via
Gibraltar
2>3krat mesećn-
Bremen -Sev. Amerika. V N«wyork.
Bremen - Juž. Amerika.
V Montevldeo.
Bremen - Avstralija.
V Adelaldo
Malboorao, (l > 12-3) Sydaay.
Bremen-Iztočna Azija. V Kino.
Prekomorska voznia v Mawyork
b—7 d n i i.
I Kaj bolj ća in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: ^d^rard Tavčar.
8BaBffiaWi'   ' llMfil fiWlWl
St. 1204.
(iyy»>—i
Služba distriktnega zdravnika
v trga BrnNloVMkcm odda se po visokem deželnem odboru v Gradca z letno n*fff*do  po 07f> gld. v kat ri  je z<<p'pai-na   okrajna  pavAtlna na grada po 220 gld. a p >pojem, da mora zdravn'k obiin-tku reveže z ir*vit« in jim po lajati  p-tiebna zdra i la. ne da bi za va< to vrtin omenjane pavšalne nagrailei Hru> I x*btevati hm kakšno |> nobno plač 1 > iz okrajne blagajnice.
Prošnje, z d k^om znanja alov^nš^tne in uemft'aue in z (nt.al.mi po § 15 postave z dne 23. junija 1892, st. r6rt dež. zak., zahtevanimi dokazdi vlož ti je
do 1. svečana 1893
pri odboru zdravakega distrikta v Bruslovčah.
Odbor zdravskega distrikta v Braslovčah
dne 21. grudna 1898
Načelnik   li. Plaskan.
It
'z
t
•m
Popolna razprodaja!
Lepa in primerna
božična in novoletna darila
kakor tudi razno drugo blago popir, knjige, pisalne potrebščine i. t. d.
dobe se pod tovarniško ceno v trg vini (iw7—3)
Jb*x±t,oxxa> Zagorjazia
v Ljubljan*, Gospodske u. ce št. 7
Isjer je popolna razprodaja!
t
f
(l'4f.-2)
V dvorcu Weidenau (obfitnn T. m fielj) ki leži na Karolinški zemlji m je last Janeza Krst. Koslerja dedičev bode
dne 29. decembra 1898. I. zjutraj ob 9. uri
in ce bo treba tndi nasitil nji dan
prostovoljna dražbena prodaja
tam   se   nataJHJoČP   * u ne, namreč:   11 krav, 4 teliC, 2 teleti,  1 bik,
6 volov, 1 konj, 12 prasce v.
Z vma hm bo le i doala največ ponujajnoemu a n« pod inventurno ceno in proti takojsn emu plačilu v gotovini in od|iravljenju zn«ika d>ažbe.
reifiMlrovauti /.adru^a  v >■    o m
«•> i«»11.»   tt v «1 v. .>
v Knezovi hiši, Marije Terezije c*sta št. I
°l
obrestuje hranilne vloge po 4f
brez odbltlaa rrntnt'Ka ilHika, katereicn |ioho-JIIiiIch Hama ih vloxnlla.c plačuje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsaki dan od 8. do 12 ure dopoldan in od 3 do 6 ure popoldan.
(1765—3)
Poštnega hranilnlcnega urada ftt. 828.406. Telefon it. 57.
^785
■žgal i»<»-t i t-»,ii<>.. iin. %*.
j ~J0StP HEICtl \
4 likanje sukna, barvarija \ < in kemična sparalnica ► I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £
<se priporoča za vsa v to stroko spada- W 139) joča dela. *
I Postrežba  točna. —  Cene nlake. r
liSiii.iiiil.ii.»f
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval m
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno ua izbero. VnakerAna naročila   'ivrsujejo se točno iu po uizki cniii. Vso uicre se shranjuje}«* iu iaapaiaaaajrio, Pri zunanjih na-
riMjilih blagovoli nai m< vzorec vposlati.
Suknene ostanke
priporoča
po najnižji ceni
Hugo Ihl
Ljubljana, Spitalskeul. 4.
4 j.pzor Alojzij Erjavec j! zor
^ (42)       čevljarski mojster
i v Ljubljani, Čevljarske ulioe st. 3
£• priporoma se prepast duhovščini in slav. /občinstvo za obdno naročevanje r/ii". \ vrstnih olutv.i. katera izvršuje ceno, |i pošteno iu iz zanesljivo trpežnega usnja U od  najfinejše  do najpriprostejse oblike.
Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom {J    naj se blagovoljno pridana vzorec.
i2 w 'vvvvvvtn^
■
Pekarija in slaščičarna
■ossnajoiaoiauaj
(13)
št. 21 Jakob Zalaznik.
oderci
izvrstne fapone, najboljši izdelek
(451 11»»f<'«*ii«-)«' pri
i ALOJZIJU PERSCHEf
li    Pred škcnio 22, seltg nit*sm** inat. m
Podružnica:
Vegove ulice št. 12
Ta se dobiva lkr»t ua tlnn HTfie, ukuRuo«  nlravn ii»  hI»«*4iio p«*-knrnku p*»<-i»o, vseh vrst kruti no vago. r*«*u kruli in prei»«*r«*bb*« (Vanille
* Zvviebak)   V svojih .»•»•ačK'ttruloHh postre/.am točuo z »»»s li m>i hI ■■■ ii^NlHtluliu
* |it'('l»inii iu s lluiutl |»rl«lt«luit likerji ter z Va'eruiutli-vluoui. foseb £     opozarain na fine indl|HO»ke krofe in sav i tli e ■ Miuelauu nH|iolueiu-
e»os»QssostoisoasossQi»€WS^ *M*umim*mM
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif blagajnice drž. železnio uradnikov
se priporoma slav. občinstva za izdelovanje olvllnlh oblek iu nepremodljlvlh
havelokov po najnovejši f;goni in najpovoljnejsih c^iiah. Angleško, francosko in t^^iibk.i robo ima na akladiftčn — Ofg. nradnlkon se priporoča aa izdelavMiije vsakovrstnih uniform tal preskrbuje vse zniven spadajoče predmete, kakor sablje, moče, klobuke itd,  gg. c. kr. justičnim uradnikom pa za izdelavanje
Brata Bborl ;
S Ljubljana, Frančiškana!.« ulice 4. 4
i Pleskarska mojstra 0. kr. državne in 1 P c. kr. priv. južne železnice. ™
F Slikarja napisov, %
^ atavblnsk* in pohištvena pleskarja. f * Tovarna za oljnate barvo, lak ?
In po kost. (44) *
Zaloga orts:iM*itt**a<t ttM.ri»«»iie.r|a. "*
M.iiol^i /..» konjska kopitu i u usnje, t
talarjev in baret,
i Avgust Eepič 1
S Ljubljana, Kolezijske ulice št. 16, }
z (4") -v Trr-oveni f
• se priporoča slav. občinstvu in naznanja, » J da izdeluje in popravlja vsakovrstne J a sode Iz hrastovega ln mehkega *
• lesa po najn Ijih eanah. — Kupuje ♦ J ln pro«iaja staro vinsko posodo. *
1 i i
i i
Fran Kaiser i
J Maj večja    uajuove iš :ga J
[svilnatega blaga!
<g »'•<•««» in Une » aal«», ,
L sa «•«'•*- obl«k»* in tiiiu*-, priporoča J I po ■SMJuiajIh «e..ati      (47) I
S   Alojzij Persche i
J Pred Škofijo 22, poleg mestne hise. |
_____>      ^>______o
■a«
mm keiida
^Ceneni lepi klobuki za"*'
dame.
Veilno zadnje novosti. !*«> priti I j h
se urno in prav po ceni Motim žurnali friuiko in laatsii,
LJUBLJANA.
I
I I
5 I I
I
E
. najbolji« arejana dola v- w
* nloa za popravljanja btolkiov . ^        in ttvalnlb .trojov. ^Va± 9
9 ip\a.dlEaj:
i prodajalec bici k lov
1       lx prsili tovarn.
J (49) Ljubljana
4   Šelenburgove ulice 6.
Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo m
Poljanski nasip it. 8 i   lmva hiia)
priporuča bvojo bogato zalogo
ćtodilnih ognjišč
ntt)prlprosae|Alli, kakor tndi iim|I1* a- i«*iii, z Žolto medjo ali mesingom mnntiranib za obklade s pcčnic.ami ali kalilami. 1'npni» I|r»n|n liltru ln po ♦•iil.   Vnanja naročila Be hitro izvrftA.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoff mann
urar v Ljubljani, Duna ska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ui
zlatih, Brebrnih, is tele, jekla in nikla, kakor tndi
stenskih ur,
budilk in salonskihur
vse le dobra do najflnejia kvaliteto po niskih oonah
Hovostl v iapnlh, kakor tndi v atan-■kili arak v s dno v salog-i. 56 Poprav« sa lavrsojsjo najtoenaj«
Kožuhovino
kakor: (50)
čepice^ mufe
itd. priporoča po najnižjih cenah
J. S. BENEDIKT
na Starem trgu.
Taraa mM
J. J. NAGLAS
Ljubljana <M» TurjaSki trg štev. 7. i
< <
<
N
SOL ehanik
(B2)    Ivan Škeri Opekarska cesta št, 16. v Ljubljani.
Š valni stroji pu najnižjih cenah
Bicikle in druga v to st ruko upadajoča popravila is?-vrfli dobn) in ceno. I
V naujanaroi-il is«- "
točna uvrsuKji).m
Ljubljana, Iftiiniijska €*fksla ki. I3<
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
VnJnl^Jr cene.
ravate
(661
'vj perilo za gospode
prodaju najceneje
_    Alojzij Perschć
( Pred škofijo 22, poleg mestne hise. j "> ajaauat4iaauiaiQat<JiStO>s<MaaQtaosau»aua3
^Vmi:orT Prestker sv. Petra cesta it. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta it. 8
priporoča svojo veliko salogo
gotovih oblek za gospode in dečke, Jopic in plašče v sa gospe, nepre-močljivih havelokov itd.
Obleke pO meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenab Bolidno in najhitreje izgotosljajo. (67)
T-i3ia.TDl3eiri.ajjv, Stotri txer 6tOTr. 1. Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu ae tndi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne slamo-remlce in mlatil nIoe, katere se dobivajo vzlie njib izbornosti cen6. (68) O •alki aaatoaj la pottalno prosto.
' v največji izberi in po 2 najnižjih cenah m
trakovekvencemi
s ali brez napisov v vseh barvah
priporoča
Kari RecknagelJ
na Mestnem trgu. ^
7W
Primerna darila za Božič iu doto leto.
Priporočam svojo nat|v*«J«», boK»io sssloajo
vsakovrstnih ur, verižic, zapestnic, uhanov, prstanov in vseh novostij v zlatnini in srebrnini
po najnižjih cenah, ln tudi pod oeno.
Posebno priporočam
najboljše biciklje
in šivalne stroje
in vse to z garancijo. tnC"   T7"oex popravvilav to«5n.o ln dLoToro. ~5JQ Priporočaje se vabim na obilni obisk
FRAN ČUDEN
u r u r
v Ljubljani, na Mestnem trgu, nasproti rotovža-
(l 07 —:i) Ceniki tudi po pošti franko.
ES3
v-,
priporoča
£. Schmentnerjetta
knjigarna in trgovina z mazikalijami in umetninami. £/a6//aaa, ^Dvorski trg 3.
(197U—2)
Bfs.
^       mjm «b »<• »• «v» »i» •*» »v» • < •
Zarezano strešno opeko
(Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid S navadnoopekezazid
ponujata
po izdatno znižanih cenah
(467—40,
5 Knez & Supancić
k^ ■ _a_
» r*» »jti  »4» »*• «v|r. «w»
4*-
3
iS rt;
3
sa
3
Velika gostilna
na živahnem mestu na Reki ležeča, obsezajoča okusno urejene prostore za gostiluo, veliko dvorano za glasbo, krasen letni vrt, prostrano pivnico in ledenico, stanovanje za gostilničarja in druge potrebščine,
se daje takoj v najem.
Zahtevajo se za voditev obrta potrebna novčoa sredstva in poznavanje hrvatskega in nemškega jezika.
Ponudbe naj se blagovolijo pod šifro D. P. uprav ništvu ,,Slov. Naroda" vposlati. (i%3—:i)
5*
H
r
. s .   .v.   .v.   . V •   .V.   . V* tJf^m «Jf. tV. af>
E p
E
F*
Originalno plzensko pivo!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da som opustil zastopstvo meščanske plzenske pivovarno, katero je prevzel Gradčan g. F. Reim. mesto tega som prevzel
zadružne oizen
Ji
pivovarne
katero pivo jo splošno priznano najboljše od vseli plzenskih piv in katero posebno priporočajo zdravniki v dijetno namene.
Priporočajoč se naj topleje belježim
I "V M IX   <3r O DF VI i>.
Fisaraa: (,956-3) Šelenburgove ulice »t. 1. Telefon s*t. 90.
4MMMMMMfr*4MMMMMfr
H Stenske in skladne S
#        kaleffar/e #
ptipotoČa (20O6)
^ 4?/<//?/r žBonač v £ ju Mani ^
SSeleabargotte alice. fff.
I
i
!
i
i
T7"3-Tollo-
Vže mnogo let oprostijo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih a tem, da si jemljo oproatne listke na korist mestnemu ubožnernu zakladu.
Na to hvalevredno navado vsoja se mastni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati /, d ostavkom, da so razpečevanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Karol Karinger in Vaso Petričić na Mestnem trgu ter Albert Schaff r na Kongresnem trgu.
Vrhu tega bode v zmislu obstoječega ukrepa občin skega sveta raznasal mestni uradni sluga tudi letos oprostne litske po hišah.
Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je, kakor doslej položiti petdeset krajcarjev (1 krono) in na vpisani poli, poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim  posiljatvam   bodi pridejan naslov pošiljatelja.
[mena blagotvoriteljev se bodo sproti novinah
tudi razločni
razglašala po
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
12. dan decembra 1898
Župan: Ivan Hribar 1. r.
i
i
{
i
STAVRACIJA „N
Stavnemu obči ustvu  uljudno naznanjam,  da bodem  t .»viI  od četrtka, dne 221 t. m. naprej
originalno plzensko pivo
i: zadružne pivovarne v Flznu
i ? restavraciji Mm in"
knkor v moji
kavarni v „Filipovem dvorcu"
ter zagotavljam najboljšo in najtoĆnejSo postrežbo.
Ker je p:vo nbčeznsno najbolje,  upam prijaznega obiska ter ostajam, priporocuj« c se z odličnim Bpoftovanjem I^^ftHL    XVI SI
(1*71 8)
.FILIPOV DVOREC
m I
1 g
i
v
i ■
f
Za božične praznike
priporoča (i 86*2—G)
1-eviclollt KirblsscU
slaščičar na Kongresnem trgu
svojo veliko 7.ber alrap, bonl»«»nl |ov, fliciir iz sladkorja, ko-laric m fikatljic m kwn<lltl In iciitnlrMitliM *«tl|rin, nafinejih bonbonov, |a« vi »m ■>» t*|« pacienee-peci va, Šampanjski h biskvitov, grafikega subarj«, vatlov, karlovar&kih oblot M Pischingerjeve torte, krhljnk (kruh iz posušenega sadju, uiMiiilolHtot, l«-cla. dalje r a j finejsepa e»|». rum«, r»»u»f». »I«-*«-rini lt vin. najtinejSih likerje*, kuinputui, uiariii«ln»l, «»««<>. fokolnd itd.
ffžT Največja in najcenejša izber okraskov za Božična drevesa- ~3SJ
pince, k«»l»*e. i»«»t i<-«*. or*ho»f, in«*«lene, »»nI«*, iiiMiKlIove la It*iittkov«*.
Za praznike ftS
Asortirani okraski za Božična drevesa od 2 gld. naprej, franko na vsako poštno postajo.
Vuauja naročila se izvr§aj»-jo točno >
Vi
M
K
i
I
s
"i
■7"% 5>v
■•"m
Ne jokam, ne stokam, ampak prodajani
aro
5     po nizki, <la, nižji ceni, kakor da hi mi bila oblastveno dovoljena
r4
razprodaja.
Nimam treh, ampak samo jedno
z leseno kuhinjsko, sitarsko in drugo robo, žimo
i. t. d.
Skrliel sem. da se roba o potresu ni pokvarila in možno mi je radi tega solidno, točno in ceno po.stre7.ati.
Priporočam se /,a obile naročbe! (W7S_», '/t odličnim spoštovanjem
Vabilo na naročbo.
Ker smo na pragu novega leta, usojamo se tem potom vabiti v.se naše stare naročnike, kakor tudi drugo p. n. občinstvo na novo naročbo na nas političen dnevnik
„Slovenski Narod"
kateri bode baš prekoračil XXXI. leto in bode z novim letom začel izhajati v povečani ter na novo urejeni obliki.
„Slovenski Narod" je največji, najrazširjenejši in najuglednejši slovenski list ter priznano najbolj priljubljen za priobčevanje različnih Inseratov in bode mogel prav v tem oziru po novem letu zbog povečane obliko še znatno bolje ustrezati vsem zahtevam.
„Slovenski Narod" vlja po pošti za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld.. na mesce 1 gld. 40 kr. — v Ljubljani brez dostavljanja na dom vse leto 13 gld. pol leta 6 gld. 00 ki. za četit leta 3 gld. 30 kr., na mesec 1 gld. 10 kr. — Za dostavljanje na"dom se računa po 10 kr. na, mesec.
Istotako pripon;čamo v naročovanje občepriljubljcni priznano najboljši slovenski leposlovni list, mesečnik
,, IlA ti tolja n»Usli Zvon44
ki stopi z novim letem v XIX. leto izhajanja ter vzlie gotovim nasprotnikom čim daljo lepše napreduje-„Ljubljanski Zvon" velja za vse leto 4 gld. 60 kr. za pol leta 2 gld. 30 kr.. za četrt leta 1 gld. 15 kr. — Za učiteljstvo in dijake po 4 gld. na leto. — V tuje dežele 5 gld. 60 kr. za vse leto-
Končno vabimo tudi v naročbo našega, priprostemu ljudstvu namenjenega lista
„Rodoljub-a".
Ni ga menda poleg „Slovenskoga Naroda" lista, ki bi bil od gotove strani sfcrastneje napadan in zatiran, nego je baš list „Rodoljub". Deluje se proti njemu z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi.   A lepo število naročnikov nam je porok, da hodi list pravo pot.
„Rodoljub" velja za vse leto 80 kr.. za pol leta 50 kr. Izhaja 3krat na mesec. Sprejema tudi inserate.
Upravništvo.
Narodna tiskarna
V Iv j 11 bi jćl n i Kongresni trg* ©t. 1.2
se priporoča za razna tiskarska dela, kakor:
račune, trgovska pisma, pobotnice, vabila za veselice, jedilne liste, pravila, zaročna in poročna naznanila, vizitnice, kuverte, parte-liste, plakate, letna poročila,
brošure in knjige.
Z novim letom bodo stroji delovali z električnimi motorji.
m
•s
m
m
\ldtn
i
te
te
te & te
s
v-
$
i
m m
m
m $
m
te
«<
& 1$
■ I.....IHIMII......I............I...........
Naznanilo.
Kdor trpi na kašlju, h r i p a v o s t i , astmi itd., naj si kupi za 2 f> kraje, za-vojcckKrause-jevih izboljšanih u ni -čevalcev katara. — To so konfiture prav prijetnega okusa. — Pomagajo hitro m  gotovo. (17M—4)
Zuloi;«» v l.|ul»lji*ni ; JI. l.eiiMlt-lt, lekarna „Pii
Mari m Pomagaj ' : I. pl. Inikoijj, lekarna . pn zlatem •BOtOptl' . ▼I. 9lHr<l«'lMvhlHriEvr, lekarna .pri zlatom orlu".
Izmej
ao priznano najbolje (1580—14)
svetovne m.3.rlze
pristno ruski Peterburški
s ces. ruskim
orlom in
pristno angleški United-States Ruber & Comp.
dobiva se po najnižji ceni pri (299—44)
Andreju Ifl«in<kr-:ii v Zagorji ob Savi
Glavna zaloga.
J. S. Benedikt v Ljubi ja
a|*A afant. naab: Sidro.
LINIMENT CAPSIGI COMP.
iz Rlchter-Jove lekarna v Pragi priznano liborno, bolečine tolaieće mazilo;
So 40 kr.t 7u kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Hhtevati naj se blagovoli to (1668—18)
splcšno priljubljeno domače zdravilo
vedno  le v  izvirnih   Mlcklfiiicah  t  naSo varstveno znamko „Sidro"  iz li (liter j«ve  lekarne in sprejme naj Ha \t opreznosti   le tako steklenice kot priNtn«*, ki imajo to varst. znamko.
RichterJeva lekarna pri zlatem levu v Pragi
► ► > > ►
► ►
za
o
o >
rt N
©
Pi O
Izdelava "osrila
gospode, gospe in otroke
na debelo ln drobno.
en o t—
«o
69
M O
CTJ
c3
en
09
bel a.f<i     >/l.<Ha  11 .... >,,.,,„ '  n.tmlii. brk., ii' mr.-t »7 VT»t.
I komad ro «l<l l'1t ilo t 70 ti koui.rl. .,     ,   i-ib  n m _
Hrt^lr* .m tifrk«
» « valUsn t • U,, hrkur «i(urn| 1 Xi*»<i ft> gld 1-— do 1 40 • kmtt n , I 7» . 7-7« *».«.«tf|*- klHi« fpnte) ... n-»J ^.lr H bitkgvo.tij 1 k n. i- niti —-8(. do 1 40 « knni (      I U   ,  7 tt
IV «• » » mati, «.i
»Id. 1 *.« <tn KKI 9-y<j
I* |t«r<it iiinii«.'!
vil  rftd    K u d« 4 »O.
o 1 ali   ■ »» «•>..—
O
*--> o
(D vi
O
•■S »
M
O O
.O
Za
kroj brez graje in za točno postrelbo
jamči tvidka
O. <7. XX.S*2v£ JfLKTIT
v  I v j 111>!j lit»i
ki s perilom oskrbuje mnogo o- In kr. častnikov iu o ln kr. mornarico. .SSJF" Cenike slovenske in nemške poSilja na zahtevo brezplačno. ~9M» i!>čU —23)
Protiprašno olje I-
a kip. 1 10 gld. Rabi Ne brez stroja. Vse drugo v glavnem skladišča. (li»83— I)
J. S. Benedikt
na Starem trgu štev. 9.
Naznanilo.
Podpirana  naznanjam  p   u. občina'vu, da de vedno izvrSnjem
dimnikarski obrt
po Rvojtttu poulovodji g. Ivanu Kerno n, kakor ob življenju Hvojegn možu.
Priporočam se m sprejemam vsako dimnikarsko* delo p> dogovorjenih cenah
Z velfspotttOvanjam
Elizabeta Poshvar,
dimnikarska vdova
l%o#.iie ulice Nt« 13«
(1992)
1
.Stari Stajerc'
H jo prevztl in otvoril zelo priljublj« ni
pivo- in vinotoč
s  v hiai K.aMtner-Jevl
ua Kongresnem trgu.
1
_I
H^BBsBsSBaSsBsBBBBL^^E^^™
ĆftHtiti gostje »e  k obilnemu obisku nljudno vabijo. (1998—1)
>1
!
1899.
Povodom novega četrtletja
priporoča jc
(•2002—1)
^v* *^v*
* * # ^ # # knjigarna
v Ljubljani, Dvorski trg št 3
v posredovanje pri naročbi na vso modne jurnah kakor tudi na vse domače in inozemske časnike.
Prva kranjska trrdka za jermenarske, sedlarske in torbarske proizvode
Fran Primožič
jermenar in sedlar
(1057—29)
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6.
Slav. p. n. oMtmtvit in gg. tovarnarje opozarjani najvljndnaje na moio poveCauit in nuvo urejano obrt, in kedor sa zanima za napredek domače obrti, prosim, naj ai ogleda mojo bogato zalogo konjskih oprem vsake Trate za vožnjo in jeio, JEOVCtgOV in torb itd. domačega proizvoda. Jarmrsa za stroja vseh sirokosti imam vedno v zalogi. Ob enem nsojnm si nazn.njati. da v kratkem fiasu prienem a starinami anti(jtiitetami) kup^evati. — Velika isber VMh pottebitln za konje. — Prodajam, ko-pnjem in posnjnj.m tr. obrabljlaa sedla ali pa cele Jezdne opreme.
Vsa lv.it najmanjša naročila ln popravila od tu in zunaj ze točno in ceno izvršujejo. — Solidna postrežba. — Dobre blago. — Czne zmerno.
Kij* Krasne ZTcne« za aanl iz prav« kovino. "aai|
Ilnatrovane cenike poilljazo na zahtOTanJe br.ipla6no.
Ife-f   Domača obrt. "TfcU
-m.
M m
■1
-m -m
■m
-1
■1 m
■% -m
■m -m
0
Ui'fitliao dovoljena
razprodaja
moji novi prodajalnici v palači meščanskega bolniškega zaklada (kjer je bila Pakičeva trgovina na istem prostoru
70 let).
Nfkaj hlaga prođujal honj pod nhbavnn ono, drugo p;-» po i<cdatnn zniiaoih cent-b.
IzknriNčal Diseun n*>srečni potres h tem, da hi protlajalnico v dna;o alioo premesti in b takim činom avojomu že itak hudo ■r i zadetemu bit Soj sten, Bkodov I. Vesj je vendar v vnaki nlici, ako ne več, jndtia prodajalnica gotovo vBrako !etn jedenkrat na razpolaganje. r»'y.il B6ni samo po tem, <la si ohranim stari prostor, za kojega *em pred il.Heiimi leti 4O00 gld. — odateti moral.
Friporočaj<'č ae avojim cenjv-nim, Ht;»rim odjeiualcem. kr.r«te sem radi rasnih tneni proizročenih neugodnost, žalibože tri leta pogrešal in tudi novim v obda naročila zagotavljam, da bodem visokoćaatitim naročnikom h strogo fiolidno8tjo in nijvečjo paznostjo postregel.
vrsi hh y v že ćrez
Z odličnim spoštovanjem lastnik tvrdke
(li>9o)
L Pakič,
prvi kranjski lesni, košariški in sitarski obrt v Ljubljani.
Ustanovljen leta 1822.
Odlikovali z zlatimi, srebrnimi in bronastimi državnimi in deželnimi darili.
k
w
w w w w
m-p-P
w «-
W
w w w
w m
UiJajfitelj iu odgovorni urednik: Johi p No II i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarnes.