Št. 230 (15.674) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.__________________. TRST-Ul. Montecchl 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ IKnn UD POSTMNA PLAČANA V GOTOVINI f DUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% TOREK, 22. OKTOBRA 1996 »Ce niste optimisti, ne boste nikoli podjetniki,« je bilo slišati sinodi na srečanju z mladimi, ki ga je priredilo Slovensko deželno gospodarsko združenje ob 50-letnici delovanja v tržaškem Kulturnem domu. Lepšega nasveta in lepšega prizorišča bi si skoraj ne mogli zamisliti. Po tednu pasijona zamejskega gospodarstva, ki je dosegel višek-v aretacijah Črnega petka, je napočil teden proslave v treh dejanjih. Že s prvim dejanjem je Združenje-režiser nakazalo, kam bo Vodila njegova pot: naravnost v prihodnost. Prvo dejanje je bilo eksperimentalno, Ce si lahko izposodimo besedico iz delovne torbe gledališkega kritika. Tokrat je bilo prvič, da se je Slovensko deželno gospodarsko združenje tako neposredno obrnilo (s svojimi mladimi elani) na mlade. Seveda: že leta je bilo posrednik pri začasnem Pretakanju mladih iz dijaških klopi na delovna mesta. Na stotine mladeničev in deklet je prvič stopilo v svet dela prav s takim bogatim posredovanjem. Sinoči pa je bilo drugače. Bil je govor o Izkušnjah in delovnih mestih, ki so si jih mladi sami zaslužili s svojim studijem, trudom in vne-nm. Bil je tudi govor o majhnih danih možnostih m velikih ustvarjalnih 'dejah, ki lahko premostijo še tako visoke ovire m pregrade. S svojimi pogledi so se oglasili tudi nekateri starejši podjet-nikt; ko so bili oni mladi, so bile razmere seveda drugačne, gonilo za gospodarsko uspešnost pa °staja nespremenjeno. Geslo »Želeti, želeti, močno želeti,« je izumil že Ariosto, ko se človeštvu Se sanjalo ni o kompju-terjih, s pomočjo katerih "tarko Stavar in njegovi družabni partnerji obde-mjejo lastne načrte plovil. Pogled v prihodnost, torej, a z zagonom, ki so “a poznali že tisti, ki so Pred pol stoletja postavili temeljne kamne zamejske gospodarske stavbe. . Ge jo je vihar iz pretek-tega tedna razmajal, je pa sinočnji večer nakazal, da b°do znali mladi, kljub sedanjim težavam, po-Ptijeti, da bi se ne poruši-a- Dovolj je, da storijo tisto, o Čemer so spregovo-m: o vztrajnosti, vsakod-devnem učenju, željah in njihovem udejanjanju; Vse, seveda, s kančkom nptinuzma. I Drnovšek obiskal koroške Slovence CELOVEC- Slovenski premier Janez Drnovšek se je v nedeljo popoldne sestal s političnimi, kulturnimi in gospodarskimi predstavniki slovenske manjšine na Koroškem. Najprej se je udeležil odprtja razstave »Prehodi/Ubergange« ko-roško-slovenskega umetnika Rudija Be-netika in slikarja Bogdana Borčiča iz Slovenije v galeriji Falke v Libučah pri Pliberku na Koroškem, nato pa si še ogledal gradbišče novega slovenskega kulturnega doma v Pliberku, ki bo deloma zgrajen tudi s sredstvi Republike Slovenije. Sef slovenske vlade se je nadalje v pogovoru s predstavniki obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, ZSO in NSKS, seznanil z aktualnim položajem in najbolj perečimi vprašanji slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. (I.L.) I Evropski portament v četrtek o Sloveniji STRASBOURG - Evropski parlament bo v četrtek glasoval o ratifikaciji junijskega sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. To je včeraj v Strasbourgu potrdil predstavnik za tisk parlamenta pred oktobrskim plenarnim zasedanjem. Ce ne bo prišlo zadnji trenutek do nepredvidenih zapletov, bodo torej evropski poslanci Sloveniji odprli vrata za njen vstop v Evropsko unijo v prihodnjem desetletju. Kljub kritikam nekaterih italijanskih poslancev je v zunanjepolitični komisiji slovensko pridruženo članstvo podprla večina poslancev. Danes bo parlament v Strasbourgu glasoval o proračunu za leto 1997 in ustanovil sklad za filme, jutri pa bo razpravljal o dosežkih dublinskega vrha. GOSPODARSKA GIBANJA / PO PODATKIH IZ TREH VZORČNIH MEST Inflacijska stopnja oktobra morda komaj 3,1 odstotka V prvih komentarjih nove zahteve po znižanju cene denarja RIM - Potem ko se jim je zgodilo že prejšnji mesec, so se ekonomski raziskovalni zavodi pri napovedih o inflacijskem gibanju najbrž tudi tokrat ušteli. Vsaj po'včerajšnjih prvih podatkih iz treh vzorčnih mest (Milan, Turin in Trst), ki kažejo, da se inflacija spet močno ohlaja in da se bo po septembrskem premoru oktobra spet občutno znižala. Ce bodo današnji podatki iz ostalih sedmih vzročnih mest včeraj nakazani trend potrdili, bi lahko povprečna oktobrska inflacija zdrsnila na 3,1 odstotka (raziskovalni zavodi so napovedali 3,3 odstotka). Med prvimi tremi vzročnimi mesti je Trst tokrat presenetljivo »najcenejše« mesto, potem ko je bil dolga leta med najdražjimi italijanskimi središči. V mesečni primerjavi so se življenjski stroški povišali za 0,2, v letni pa za 2,7 odstotka (septembra 3%), medtem ko je v Milanu letna stopnja padla od 4 na 3,2 odstotka, v Turinu pa od 2,9 na 2,8 odstotka. PODATKI O INFLACIJI MESTO OKTOBER 1996 SEPTEMBER 1996 MESEČNA LETNA MESEČNA LETNA TRST +0,2% +2,7% +0,7% +3% MILAN +0,1% +3,2% +0,2% +4% TURIN +0,3% +2,8% +0,1% +2,9% Ce naj se zanesemo na včeraj objavljene inflacijske podatke (tri omenjena mesta predstavljajo veC kot tretjino podatkovne osnove, po kateri Istat izračunava nacionalno stopnjo inflacije), potem bi se inflacijska stopnja moCno približala trem odstotkom in dosegla raven, ki jo je Italija nazadnje poznala junija 1969. Nič čudnega zato, da so bili vsi prvi včerajšnji komentarji ubrani za uradno obrestno mero oziroma na zahtevo, naj Banka Italije naposled le Zniža ceno denarja. Pri tej zahtevi že dolgo najbolj vztrajajo podjetniki, vCeraj pa so se jim spet pridružili tudi sindikati, ki ob ugodni oceni inflacijskega trenda opozarjajo na močan zastoj široke porabe in investicij. To so znaki recesijskega tveganja, dodajajo, zato je skrajni čas za znižanje cene denarja. Predstavniki sindikalnih organizacij se v isti sapi sprašujejo, zakaj Fazio odlaša z znižanjem cene denarja, ki bi pospešilo investicijsko dejavnost in pocenilo državni dolg. Odgovor na to vprašanje pa je mogoče razbrati iz komentarjev podjetniških krogov, ki ugotavljajo, da guverner centralne banke Čaka na odobritev finančnega zakona, kajti brez tega »pod streho« in brez inflacije pod tremi odstotki bi prišel v nasprotje s samim seboj in svojo dosledno strogo monetarno politiko. Kakorkoli že, dejstvo je, da se po zaslugi okrepitve lire, nižanja cen pri proizvajalcih in krčenja notranjega povpraševanja nadaljuje upadanje inflacijskega trenda, ki bo prej ali slej obrodilo ugodne uCinke tako na državne račune kot na kupno moč dohodkov italijanskih družin. Na 9. strani TRST / SINOČI V KULTURNEM DOMU kuti val SDGZ Začetek slovesnosti ob 50-letnici Združenja TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje je s sinočnjim srečanjem z mladino v Kulturnem domu na temo Kako postaneš podjetnik-poslovnež začelo slovesnosti ob petdesetletnici delovanja. Mladi podjetniki Aleksandra Pangerc, Jožko Sirk, Marko Stavar in Peter Malalan ter voditelj veCera, predsednik zunanjetrgovinske sekcije Združenja Robert Vidoni, so vrstnike seznanili z lastnimi izkušnjami o vstopanju v svet dela, odgovorili‘pa so tudi na vrsto vprašanj, ki so jim jih postavili udeleženci. Na Deželi vlada koalicije Oljke? VIDEM - Levosredinska koalicija Oljke bo, kot kaže, poskušala oblikovati novo deželno vlado. Ta usmeritev je prevladala na včerajšnjem videmskem srečanju, na katerem so se dokončno sprijaznili, da res ni več možnosti za obnovitev dialoga s Severno ligo. Se posebno ne po nedeljskem kongresu furlanske Lige, ki se ga je udeležil tudi Umberto Bossi. Oljka bo poskušala vzpostaviti boljše odnose s Stranko komunistične prenove in morda tudi ^nekaterimi sredinskimi strankami. __________Na 2.strani Zatišje v aferi TKB: dan zasliševanja TRST - Dan je minil brez posebnih novosti v zvezi s sodno afero, ki je zajela skupino vodilnih funkcionarjev Tržaške kreditne banke. Zaslišali so nekdanjega predsednika TKB Egona Krausa, ki se je pravkar vrnil s potovanja, po vsej verjetnosti pa tudi nekdanjega sodirektorja in potem direktorja banke Adriana Semna. Aretiranci so še vedno osamljeni in v raznih zaporih po deželi, njihovi zagovorniki pa so predlagali, da bi se varnostni pripor spremenil v hišnega. Na 5. strani PristanišCniM kradli v tržaški luki TRST - Donosni zasebni posel skupine tržaških pristanišCnikov je trajal že več let, po mnenju preiskovalcev vsaj od leta 1992: pri prevažanju zabojnikov s premičnim žerjavom so nekatere zaradi namišljenih popravil »preusmerili« v skladišče, kjer so jih izropali, jih spet zaplombirali in jih potem redno natovorili. Policisti so odkrili dve skladišči, kjer je bilo skoraj 300 videoregistratorjev, pa še parfemi, smuči, obleke in orodje v skupni vrednosti približno pol milijarde lir. Na 5. strani Danes v Primorskem dnevniku Količniki jabolko spora Predlog o spremembi količnikov davka Irpef je v središču političnih polemik. Kartel svoboščin namerava predlagati nezaupnico finančnemu ministru Viscu. Stran 2 Volilna kampanja v Miljah Bivši milsiki župan Sergio Milo je sinoči predstavil svojo kandidatno listo in program za vohtve. Stran 5 Protest na Raievi anteni Priletni tržaški trgovec je splezal 80 metrov visoko na Raiev stolp na Trsteniku, da bi protestiral proti kazni zaradi prometnega prekrška. Stran 5 Šola za financo v ul. V. Veneto Sindikati predlagajo, naj bi šolo zgradilina območju nekdanje psihiatrične bohrisnice. Stran 8 Priznanje občini Doberdob Borčevska in antifašistična združenja so doberdobski skupnosti podelila Listino za zasluge v odporništvu. Stran 8 Tesnejše sodelovanje ZSŠDI - SŠZ Dogovorih so se za okrepitev stikov med krovnima športnima organizacijama. Stran 17 RIM / DANES RAZCISCEVALNI SESTANEK S SKP SODSTVO / PREUSTROJ IN LOČITEV FUNKCIJ Količniki davka Irpef povod za polemike Opozicije bo predlagala nezaupnico ministru Viscu Kritike na račun Borrellijevih stališč Na milanskem sodišču pa G. D'Ambrosio podpira predlog Dsl o reformi sodstva RIM - Vprašanje novih količnikov davka na osebne dohodke Irpef bo danes predmet razprave med načelniki skupin večinskih strank v poslanski zbornici, ki bodo skušali najti pot za zgladitev spora s SKP. Načelnik komunistične skupine Oliviero Diliber-to je vCeraj ponovil, da bi najraje videl, da bi večina spreminjevalni predlog umaknila, poudaril pa je, da SKP ne bo zavzela togega stališča, ampak bo prispevala k iskanju zadovoljive rešitve, »kot se to dela v vseh dobrih družinah«. Sicer pa je predstavnik SKP ponovil oceno, da pomeni predlog o spremembi količnikov Irpef kršitev dogovorov znotraj večine. »Po eni strani lahko razumem razloge za znižanje najvišjega količnika, ne razumem pa, zakaj je bilo treba povečati najnižjega«, je dejal Diliberto. Spore okrog količnikov Irpef pa skuša seveda izkoristiti v svoj prid desna opozicija. Vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je vCeraj sprožil predlog, da bi Kartel svoboščin predlagal parlamentu osebno nezaupnico finančnemu ministru Vincenzu Viscu, pri Čemer se je skliceval tudi na izjave Confcommer-cia in drugih stanovskih organizacij podjetnikov, ki da dokazujejo »vse' večjo nestrpnost srednjih slojev do vladne davčne politike«. Finijev predlog je "bil deležen pohvale s strani nekaterih predstavnikov opozicijskih strank, kot na primer Angela Sanze, ki je elan vodstva CDU, in samega tajnika KDC Pierferdinanda Casinija. Predsednik poslancev Severne lige Domenico Comino pa je Finijev predlog komentiral, češ da zaupnico zasluži vsa vlada in ne sami Visco. V vrstah večine so seveda povsem drugačnega mnenja. Predsednik Ljudske stranke Giovan-ni Bianchi je ugotovil, da je hrup okrog predloga za spremembo količnikov Irpef povsem odveč, še posebno, ko ni toCna vsebina predloga še znana. Bianchi je izrazil sum, da sedanja perverznost davčnega sistema mnogim v resnici prija, odtod nasprotovanje vsakršni spremembi. Tistim, ki protestirajo, je dejal, ni do reforme davčnega sistema, pač pa do zaščite lastnih interesov. Bolj »političen« sum pa je izrazil podpredsednik skupine LS v senatu Severine Lavagnini: po njegovem je Fini s svojim predlogom o nezaupnici Viscu dejansko zadal nov udarec Berlusconijevemu liderstvu v Kartelu svoboščin. Predsednik vlade Romano Prodi pa se je omejil na ugotovitev, da so napadi na Visca neutemeljeni, instrumentalni in sad nepoznavanja ali slabe vere in da vlada vsekakor sprejema nase odgovornost za dejanja finančnega ministra. Milanski glavni tožilec Francesco Saverio Borrelli MILAN - Sef milanskega tima »Ciste roke« Francesco Saverio Borrelli je vCeraj posegel v razpravo o ločitvi sodnikov od tožilcev in o sodnih funkcijah in se je zelo ostro opredelil proti postavljanju pregrad med tožilstvom in sodstvom. Borelli je nadalje ocenil, da se bodo preiskave o korupciji zaključile šele, ko bo propadel sistem korupcije, in je končno še podprl kritike dnevnika La Repubblica na raCun Banke Italije in Consoba zaradi prepoznega nastopa v primerih finančnih polomov, ki so prizadeli grupo Gemina, Olivetti in zavod Banco di Napoli. Borrellijeve izjave ravno na dan, ko je pravosodni minister Flick spregovoril v parlamentu o krizi sodstva, so sprožile pravi plaz komentarjev in predvsem kritik. Podpredsednica senata Ersilia Salvato (Skp) je svetovala Borrelliju, naj bo previdnejši, senator Ottaviano Del Turco (Di-nijev Rinnovamento) pa je mnenja, da je Borrelli mislil, da lahko nadomešča pravosodnega ministra. Senator Dsl Guido Calvi meni, da so Borrel-lija slabo razumeli, saj tako fini in kulturni človek ne more ocenjevati zakonskih predlogov tako simplicistiCno iu površno: Demokratska levica je predstavila zakonski predlog, ki je poglobljen in ga ni mogoče odpraviti s tako površno kritiko. Tudi za načelnika senatne skupine Dsl Cesare Salvi je Borrellijevo mnenje zgrešeno, nasprotovanje pripisuje Borrellijevemu političnemu nasproto^ vanju, saj so sicer odnosi levice s sodstvom prav dobri, pozitivno Pa ocenjuje soglasje drugega pomembnega milanskega preiskovalca D’Ambrosia glede predloga o sodnih funcijah. Veliko zanimanja je vzbudilo ravno stališče milanskega državnega pravdnika Gerarda D’Ambrosia, ki se je opredlil za ločevanje funkcij med preiskovalci oz. tožilci in sodniki, ne pa za ločevanje poklica< ki naj bi ostal vedno v okviru sodne oblasti-Zakonski predlog Dsl »m slab in glede nekaterih vprašanj predstavlja k°' rak naprej v primerjavi s sedanjim stanjem,« meh1 D’Ambrosio NOVICE Anselmi zavrnil ponudbo o vodstvu dnevnika TG1 RIM - Giuho Anselmi, uvodničar milanskega dnevnika Corriere della sera in bivši direktor rimskega Messaggera je zavrnil ponudbo o vodstvu televizijskega dnevnika TGl, ki mu jo je ponudil predsednik Rai Sicihano. V četrtek stavka novinarjev deželnih TV-dnevnikov RIM - Novinarji deželnih dnevnikov Rai ne bodo v četrtek stopili pred televizijske ekrane in mikrofone v zvezi s konvencijo Rai-Cinsedo; tako je S sporočil Usigrai, ki je dodal, da je dan stavke sklenila skupščina redakcijskih odborov dne 24. septembra. Po mnenju Usigrai je vodstvo Rai nezmožno, da bi premostilo protislovja, ki jih je samo odprlo s tem, da je potrdilo konvencijo s Cinsedo za poročanje o Deželah. Usigrai je mnenja, da ni ne resno in niti izvedljivo, da bi deželni šefi redakcij lahko revidirali proizvode, ki jih predstavijo Dežele; izprašuje se tudi, Ce bodo le-ti lahko predelali delo deželnih funkcionarjev ali jih raz-rešili s tega položaja. Predsednik vlade Prodi: Italija bo v monetarno unijo vstopila že leta 1999 BONN - S proračunom, ki ga pravkar oblikujejo, bo Italija pripravljena, da že leta 1999 vstopi v Monetarno unijo. Tako je zagotovil predsednik italijanske vlade v intervjuju čez celo stran za nemški dnevnik Welt. Prodi v intervjuju opozarja tudi, da Italije brez ustavnih reform ne bo mogoče več upravljati, govori pa tudi o donosih s SKP, o bipo-larizmu in odnosih med politiko in sodstvom. Zanimiva je tudi Prodijeva trditev, da Oljka ne bo nikoli postala stranka, pač pa bo ostala zavezništvo med različnimi strankami in gibanji. In končno še odnosi z nemškim kanclerjem Helmuthom Kohlom: ti so tako dobri tudi na osebni ravni, tako da lahko govorimo o »osi Bologna-Ogger-sheim« (Kohlovem rojstnem kraju). Prodi je izrazil prepričanje, da bo Italija vstopila v Monetarno unijo od vsega začetka: »To bo težka pot, vendar bodočnost Italije je v Evropi«. Poglavitna naloga, ki zdaj Čaka vlado, pa je po Prodijevi oceni odobritev finančnega zakona: »Bitka v parlamentu bo težavna, ne smemo pa se cinično vrniti k starim pravilom podtalnih dogovorov med večino in opozicijo, ker bi to pomenilo paralizo.« Vlada je sicer pripravljena pristati na nekatere spremembe, je zagotovil Prodi, če se nosilna struktura finančnega zakona ne spremeni. Italijanski premier je tudi dejal, da ne gre precenjevati popuščanja komunistom, ker »je tudi ta stranka razumela, da moramo kloniti pred maastricht- skimi kriteriji«. Italija nujno potrebuje ustavno reformo, je končno razložil Prodi nemškemu dnevniku, kajti drugače je ne bo vec mogoče obvladati. Pri tem ima predsednik vlaLde v mislih nekakšno sintezo med nemškim in francoskim vzorcem: veC moči predsedniku vlade, toda brez neposredne izvolitve. Glede problemov pravosodja pa se je Prodi izrekel proti splošni amnestiji za podkupninske afere in za ostro ločevanje med politično in sodno oblastjo. Incidenti med policijo in brezposelnimi NEAPELJ - Med manifestacijo, ki jo je vCeraj organizirala »Lista zgodovinskih brezposelnih« v Acer-ri (Neapelj) je prišlo do incidentov med brezposelnimi in policijo; do neredov je prišlo okrog 11. ure, ko je -po verziji policije- okrog 80 brezposelnih blokiralo štiri avtobuse na Trgu San Pietro; šoferjem in potnikom so zaukazah naj izstopijo, avtobusom pa izpraznili zračnice; usedli so se na ce-stišCa in ustavili promet. Zahtevali so sestanek z županom, svoje posredovanje pa je ponudil podžupan in delegacijo povabil na županstvo. Kljub temu so brezposelni vztrajali pri protestu in se niso hoteli umakniti. Zato je posegla policija in manife-stante s silo oddaljila. Prisluškovalno napravo bodo pregledali konzulenti RIM - Prisluškovalno napravo, ki so jo 9. t.m. odkrili v rimskem študiju Silvia Berlusconija in floppy disk, ki ga je neznanec izročil tiskovni agenciji Adn Kronos in v katerem se zatrjuje, da je prisluškovalno napravo dal namestiti poslanec Forza Itaha, bo pregledala skupina konzulentov rimske prokure. Izvedenci bodo imeli 30 dni časa, da ugotovijo značilnosti prisluškovalne naprave in analizirajo vsebino kompjuterske diskete. Rezultate bodo nato prouCih preiskovalci. Zadruge: 30 jamstvenih obvestil sicilskim poslancem PALERMO - V okviru preiskave o finansiranju mladinskih zadrug na Siciliji so preiskovalci izdali 30 jamstvenih obvestil političnim predstavnikom raznih strank v sicilski deželni skupščini. V jamstvenih obvestilih jih dolžijo izkoriščanja javne funkcije. DEŽELNA KRIZA / VČERAJ SPET SESTANEK LEVE SREDINE Stranke koalicije Oljke snujejo deželno vlado Danes seja načelnikov svetovalskih skupin VIDEM - Koalicija Oljke bo torej poskušala sestaviti levosredinsko deželno vlado Furlanije -Julijske krajine. O tem so včeraj v Vidmu razpravljali načelniki svetovalskih skupin levosredinskih komponent, ki so na jutrišnje srečanje povabili tudi zastopnika republikancev Gianlui-gija D’Orlandija in predstavnike novoustanovljene skupine »Rinnovamento italiano«. Na tem sestanku bodo preverili, ali sploh obstajajo možnosti za oblikovanje levosredinske vlade, ki bi bila v vsakem primeru manjšinska. Njen glavni programski cilj pa bi bila nova deželna volilna zakonodaja. Podporo ji je že pred dnevi obljubila Komunistična preno- va, a pod pogojem, da Oljka prekine vse vezi z Bossijevo stranko. Situacija ostaja vsekakor precej zapletena in nejasna. Kandidata za predsedstvo morebitne levosredinske vlade sta načelnik DSL v deželni skupščiniRenzo Trava-nut (na sliki KROMA) in deželni koordinator Ljudske stranke Isidoro Gottardo, ki je o perspektivah krize poročal na sinočnjem zasedanju strankinega deželnega vodstva. S tem vprašanjem se je sinoCi ukvarjalo tudi deželno vodstvo Zelene liste. Pomoč levi sredini je med nedavnim obiskom v Furlaniji obljubil tudi Gianfranco Fini. Kot pogoj je postavil novi volilni zakon. Z usmeritvijo Nacionalnega zavezništva pa ne soglaša »Forza Italia«, ki - kot piše v tiskovnem sporočilu - odločno nasprotuje vsem nejasnim in zmedenim političnim rešitvam. Roberto Visentin in Piero Fontanini na čelu furlanske Severne lige POZZUOLO - Nedeljski kongres furlanske Se- ___ l: tr#-vl4KrroČOT/ DO bsiji m po proiesmem nastopanju, ), kot to dela sam Umberto Bossi. Pripadniki erne lige pa so izbrali dva »zgodovinska« dstavnika, ki jih bosta vodila v tej politiO11 I. To sta Pietro Fontanini, ki je bil imenovan aredsednika Lige, ter Roberto Visentin, ki je z ko večino glasov ponovno postal tajnik SL. lam kongres pa je pokazal, da tudi v ligi vse ne ;, kot bi sami želeli in da je tudi v tem gibanju 1 tisto notranjo enotnost, ki je potrebna. Sanj si, ki se je udeležil kongresa, je skušal ustvanu ;oje za Cim večjo enotnost, vprašanje pa je, ati je to uspelo. iden glavnih razlogov za kongresno napetost je očitev bivše predsednice deželne vlade Aleš dre Guerra dosedanjemu deželnemu vodstvu, J___: „4.________—„„ te iziaVB Guerrova deležna precejšnjih ktiuk, ji očitali, da je v zadnjem Času zahajala bo J ___‘ "1-- 1____1,^4- coVniiG. insko ligo v naslednjem obdobju. Kakšno stra o bo izbral, bomo videli že v naslednjih dne , e bo deželna kriza bližala svojemu epilogu litijevim odstopom, (r.p.) TRST - »Ce bo prišlo na srečanje sto mladih, bo Udeležba zadovoljiva, če jih bo manj, bo pa to neuspeh.« Tako je pred sinočnjim srečanjem z mladino na temo Kako postaneš podjetnik-profesiona-lec, ki ga je priredilo Slovensko deželno gospodarsko združenje ob 50-letni-ei delovanja, ugotavljal ravnatelj združenja Vojko Kocijančič. Nekaj zaskrbljenosti je bilo razbrati na obrazu, saj je bilo tokrat tudi prvič, da se je stanovska organizacija naših gospodarstvenikov podala v jako avanturo. Riziko pa )e, navsezadnje, neodtujljiv del podjetništva. Z organizacijo takega večera je, skratka, tudi SDGZ tvegalo. Tveganje je bilo vsekakor smiselno". Družba, ki ne skrbi za svoj Pomladek, od vrtca do šote, od univerze do delovnega mesta, je obsojena na životarjenje, ne pa na življenje. Življenjska družba mora svoje sile uperiti v tiste, ki bodo poštah stebri bodočega delovanja neke skupnosti, in prav to je bilo izhodišče srečanja. Uvedel ga je mladi podjetnik, Robert Vidoni, predsednik zunanjetrgovinske sekcije. Najprej je želo shematično orisal delovanje Združenja, spomnil je na pobude, ki jih je 0rganizacija priredila v Prejšnjih letih, da bi žbližala študirajočo mladino s svetom dela, predv-Sem z iskanjem stikov s š°lami (in sinočnjega srečanja se je udeležilo tudi nekaj ravnateljev in Profesorjev naših višjih srednjih šol), nato pa je Povabil na oder štiri mlade slovenske podjetnike, da bi z lastnimi izkušnja-du orisali mladim v dvo-rani, kakšna razlika obstaja med študijem in de-°ut in - poglavitno - kako sploh lahko postaneš Podjetnik. V dvorani, prežeti z Pogled uprt v mlade podjetnike Na slikah: pod naslovom mladi podjetniki se predstavljajo; spodaj občinstvo v dvorani (Foto KROMA) zgodbami iz svetovne dramatike, je bilo tako slišati zgodbo podjetnice Aleksandre Pangerc, ki jo je študentska pot ponesla tja do Los Angelesa in Bruslja, da bi jo naposled na valovih domotožja spet privedla v delovni objem družinskega podjetja. Ali pa zgodbo nekdanjega gostilničarja Jožica Sirka, ki se ni zadovoljil le s preživetjem, in je postavil na noge gostinsko-turistični objekt pri Krminu, o katerem so pisali že številni prestižni vsedržavni mediji (nazadnje, pred nekaj številkami, tudi tedenski magazin uglednega dnevnika La Repubbhca). Inženir Marko Stavar je pripovedoval o svojih preizkušnjah na univerzi, o delu v družinskem podjetju in o družbi, ki jo je ustanovil z nekaterimi poslovnimi partnerji, da bi zadovoljil želje po udejstvovanju na področju, ki mu je še najbolj prijalo. Zlatar Peter Malalan je podal nekaj zanimivih ugotovitev: dejstvo, da je izšel iz družinskega podjetja, mu je omogočilo, da je dobil »podjetniško žilico«. Bistvo podjetništva je zaobjel v misli: »Omogoča ti, da si sam krojiš življenje, ne da ti ga krojijo drugi.« Mladi v dvorani so bogato izkoristili priložnost, ki jim jo je ponujalo srečanje, in to uvodoma tudi malce izzivalno. Takoj so pokazali na »izvirni greh« (če se tako lahko izrazim), ki je družil četverico mladih podjetnikov na odru: vsi namreč prihajajo iz družin podjetnikov. Njihovo vključevanje v delovni svet je bilo torej v marsičem olajšano. »Ce imaš za sabo družin- sko podjetje, imaš krita ramena, če ga nimaš se sedaj zelo težko postaviš na lastne noge,« so ugotavljali v dvorani. Pangerčeva jim je odgovorila, da se je med študijem začasno zaposlila, si sama plačala tečaj master, priznala pa je, da ji je družina pomagala pri preživetju. Robert Vidoni pa je pokazal mladim tudi drugo plat zaposlitvene kolajne. Ce po eni plati mladi tarnajo, da se le težko zaposlijo, ker preprosto delovnih mest ni na razpolago, jim je predsednik zunanjetrgovinske zbornice postregel z lastno izkušnjo: na Primorski dnevnik in II Piccolo je poslal mali oglas s ponudbo dela. V njem je bilo zapisano, da je med pogoji obvezno znanje slovenskega jezika. V treh tednih je prejel 11 italijanskih prošenj in tri (!) slovenska, s katerimi pa si ni mogel pomagati. Verjetno si je predstavljati kakšno razočaranje je bilo to za podjetnika, ki je začel svojo delovno pot prav z odgovorom na mali oglas... Ravnatelj SDGZ Vojko Kocijančič je potrdil, da mladi vse premalo iščejo delo, in ne izkoriščajo vseh ponujenih možnosti. Odgovori na oglase so redki, kar naj bi kazalo, da je dela na tržišču na pretek, Resnica je povsem drugačna: brezposelnost je na Tržaškem presegla mejo 12 odstotkov, velika večina brezposelnih so prav mladi, po analizah pa naj bi se v prihodnjih dveh, treh letih število brezposelnih še povečalo. Kako torej presekati ta zaposlitveni gordijski vozel, ki duši mladi rod? Podjetniki na odru so ponudili svoje recepte, ki so si bili zelo podobni. Ce imaš cilj jasno pred sabo in če ga hočeš doseči, ti bo gotovo uspelo (Aleksandra Pangerc). Trdno je treba verjeti v tisto, kar delaš (Jožko Sirk). Vztrajanje, vztrajanje, vztrajanje in vsakodnevno učenje te privedejo do uspeha (Marko Stavar). Bistveno je, da si nekaj zaželiš ter nato korak za korakom slediš tej želji in jo uresničuješ do njene realizacije. Takrat boš imel maksimalno zadovoljstvo (Peter Malalan). Po teh vodilih so se verjetno ravnali tudi pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, ko se pred meseci začrtali plan za proslavo visokega jubileja. V svojem slavnostnem triptihu, ki se bo nadaljeval danes, zaključil pa v petek s slovesno akademijo, so najprej predali besedo svojim mladim članom, ki so spregovorili vrstnikom. Taka v bodočnost uprta pozornost se je -kljub riziku - obrestovala. Vojko Kocijančič je sinoči v dvorani Kulturnega doma preštel skoraj dvesto prisotnih, dvakrat več od tistega »zadovoljivega« obiska. Marjan Kemperle DANES OB 18. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU Nagradili bodo 60 zasluaiih članov SDGZ je doslej nagradilo že 165 članov Slovensko deželno gospodarsko združenje bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu podelilo svojim članom in sodelavcem priznanja za zvestobo, zasluge in dosežke na podočju gospo-darstva. Priznanja so bila podeljena ob 35-letnici in ob 40- letnici organizacije, ko je bilo skupno nagrajenih že 165 elanov. Vendarle je rotacija v gospodarstvu precejšnja in v desetih letih se je spet nabralo več kot 60 zasluženih elanov, sodelavcev in podjetij. Priznati moramo, da je bila izbira letošnjih nagrajencev posebno težavna, saj kandidatov je precej in treba je bilo obeležiti pomemben okrogli jubilej v zgodovini organizacije. Vzelo se je v poštev, ob kakovosti podjetij in posameznikov, tudi njihovo razčlenjenost po kategorijah in ozemlju, kjer je dejavno Združenje. Kdor je tokrat izostal, pa bo lahko prišel na svoj račun ob drugi priložnosti. Slovensko gospodarstvo v Italiji vensko deželno gospodarsko združenje pa ne bi mogla 50 let se razvijati in kljubovati vsem težavam, ne-prilikam in črnim trenutkom, če ne bi imela zvestega članstva, ki predstavlja njen največji kapital, in če ne bi imela zvestih sodelavcev, M se neutrudno potegujejo po komisijah, odborih in ustanovah za sindikalne strokovne in premore kljub sedanjim težavam veliko dinamičnih in uspešnih podjetij, ki napredujejo in dosegajo na svojem področju dobre ali celo odlične uspehe. Vsem je za osnovo trdno in strokovno delo. Samo s takšno poslovno nastrojenostjo si lahko danes kos konkurenci. Veliko naših podjetij zaposluje na desetine sodelavcev, kar je jamstvo, da se večini teh podjetij nudijo še lepe razvojne možnosti. Organizacija podjetnikov kot je Slo- ajo namreč prostovoljno v številnih predstavniških telesih in je včasih že problematično sproti podrobno obveščati vodstvo in ostalo članstvo, kaj šele širšo našo javnost. Brez tega ogromnega dela bi naša gospodarska stanovska organizacija ne mogla uspevati, kot bi ne mogla brez zvestega in strokovnega dela sodelavcev, M skrbijo za storitve članstvu". To je doseglo tolikšno učinkovitost in ugled, da se ga poslužuje čedalje več italijanskih podjetij, kar tudi pomaga pri uveljavljanju naše prisotnosti. SDGZ bo ob 50-letnici izrazilo svojo zahvalo za vloženo delo in trud s podelitivijo odličij za življenjsko delo, za izredne gospodarske dosežke, plaket zaslužnim članom in sodelavcem za dolgoletno aktivno delo in s podelitvijo diplom za 50-letno in 35-letno zvesto članstvo ter za 70-letno neprekinjeno delovanje včlanjenih Podjetij. POGLEDI Poznavanje prostora kot prvi korak za obmejno sodelovanje Daniel Jarc Čeprav je pojem prekomejnega ali čezmejnega planiranja precej nejasen in v našem okolju neobičajen, ter lahko marsikomu zveni na prvi pogled kot neupravičeno vmešavanje v zadeve sosedne države, je v resnici precej razširjena oblika sodelovanja vzdolž številnih notranjih meja EU. Lahko bi ga opredelili kot sodelovanje pri upravljanju človeških dejavnosti na čezmejnem območju dveh ali več sosednih držav ali pa bi lahko jemali preko-mejno planiranje le kot različico čezmejnega sodelovanja na prostorskem področju in povzeli torej eno od definicij tega pojma, ki trdi, da pomeni ta oznaka »sleherno usklajeno pobudo ali dejanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki so med seboj ločene z mednarodno mejo svojih držav, ki meri na krepitev njihovih sosedskih odnosov z vsemi razpoložljivimi formalnimi in neformalnimi, pravno zavezujočimi in nezave-zujočimi sredstvi sodelovanja«. Na temo čezmejnega sodelovanja je potekalo veliko razprav in bilo je prav tako opravljenih mnogo študij in to predvsem na področju družbenoslov-nih znanosti. Znatno manj pa se je razpravljalo o prostorskoplanskih in urbanističnih tematikah na tem podočju, predvsem pa zelo malo v našem okolju. Običajno je v literaturi govora o čezmejnih sporazmnih, o skupnih medvladnih in medregionalnih in medobčinskih delovnih komisijah, o podpisanih meddržavnih konven-cijali, kar spada pravzaprav v zunanjo politiko vsake države. Ko pa nekdo zeli spoznati podrobneje »čezmejni« (s tem pojmom opredeljujem tudi v nadaljevanju članka prostor na obeh sosednih straneh meje) prostor in išče skupno (čezmejno) topografsko mapo ali morda želi spoznati uporabo tal na čezmejnem območju ali naselitveno strukturo čezmejnega prostora, ko skratka išče običajne kartografske in prostorske podatke na obeh straneh meje, ostane brez odgovora. Takih podatkov uradno ni, zato mora po lastni sposobnosti podatke vsake strani lastnoročno združiti. Informacije pa se v mnogih primerih težko usklajujejo, ker so izhodišča podatkov različna, ker so uradi, ki jih zbirajo različno urejeni, ker sta sistema planiranja pravzaprav različna. A vendar je težišče razvoja na obeh straneh skupno in usmerjeno v dosego tako imenovanih skupnih evropskih standardov. Zato je tudi jasno, da je podatke možno združiti in da je možno tudi delo različnih uradov uskladiti, kar manjka je skupni smoter, so razlogi in opravičila takega dela, politična volja, prepričanje javnega mnenja in seveda potrebna finančna sredstva ter pooblastila ah pristojnosti. Sodeč po tem in upoštevajoč, da obstajajo primerna informacijska sredstva za sestavo prostorskih podatkovnih datotek, ki so bolj ah manj razvite bodisi v Sloveniji kot v Italiji je pametno pomisliti o sestavi skupnega geografskega informacijskega sistema čezmejnih območij. Prvi problem, ki se v tem okviru pojavi, je izbira primernih in primerjalnih prostorskih enot na čezmejnem območju. Idealna enota je gotovo zemljiška parcela, vendar tovrstni podatki niso zaenkrat dovolj položaj-sko in opisno natančni bodisi na eni kot na drugi strani meje. Italijanski kataster na primer stalno napreduje z digitalizacijo podatkov, vendar so zaenkrat njegove podatkovne baze še vedno povšme in neuporabne, ker se ne usklajujejo z deželno kartografijo in ker so podatki obdelani v težko dostopnem formatu. V Sloveniji pa je razpoložljiv le tributni del zemljiškega katastra in digitalizacija grafičnih izmer je baje v izvajanju. Za celotno državo je izdelan Atlas Slovenije v digitalni obliki, ki pa ne vsebuje parcelacije zemljišč. Da dobimo primerljive) še teritorialne enote, smo se prisiljeni premakniti na raven večjih območij. V Sloveniji je namreč natančno izdelan Register teritorialnih enot, ki je nastal v sodelovanju med Zavodom za statistiko in Repu-bhško geodetsko upravo. Osnovna teritorialna enota je v tem primeru popisni okohš, primerljiva z italijanskimi popisnimi okraji, ki so prostorske enote kartografskega načrta Census v izdelavi Istata. Vendar določitev osnovnih enot je le začetni problem, naslednji korak je dostopnost oziroma usklajenost formatov podatkovnih baz in njihovo vzdrževanje. Ce pa zaenkrat opustimo tovrstne probleme, ki so tehnične narave in so zato vsekakor rešljivi, nam ostane vprašanje vsebine in uporabnosti tovrstnega Gis-a (Geografskega informacijskega sistema). Se prej pa gre pomisliti o ustanovi, ki bi bila najbolj pristojna za vzdrževanje takega informacijskega sistema. Gotovo so občine tiste uprave, M imajo največjo razpoložljivost prostor- skih podatkov a vendar je prevečkrat Gis pretežko breme za njihove blagajne, če ravno ne dobijo primerna deželna ah državna sredstva. Bolj učinkovita se zdi uporabnost Gis-a na naslednji stopnji lokalne uprave, pokrajini. Pokrajina je namreč zakonsko legitimirana (zakon 142/90), da usklajuje razvojne usmeritve občin in skrbi za sestavo podatkovne strukture prostora. Zato je pričakovano tesno sodelovanje med pokrajino in občino pri sestavi in uporabi tovrstnega Gis-a. V Sloveniji bi tako nalogo morale imeti upravne regije, čeprav formalno še niso ustanovljene. Čezmejni Gis bi se moral seveda tudi držati skladnosti z osnovno deželno ali državno topografsko kartografijo. Nastalo bi tako na eni strani »vodoravno« sodelovanje lokalnih uprav pri usklajevanju prostorskih informacij in planskih določil, na drugi pa »navpična« skladnost med različnimi nivoji uprave s hitrim pretokom omenjenega podatkovnega gradiva. Stalno dograjevanje in izpopolnjevanje datotek z dodatnimi prostorskimi informacijami o celotni družbeno ekonomski in prostorski strukturi čezmejnega območja pomena celovit »moni-toring« prostora, kar je seveda idealno izhodišče za učinkovito odločanje in poseganje v prostor. Vendar uporabnost Gis-a ni le podpora pri odločanju ampak tudi pri usklajevanju planiranja in urbanističnega načrtovanja bodisi na vodoravni kot na navpčni ravni in pomeni torej obojestransko poznavanje prostorskih in razvojnih politik ter skupnih smernic razvoja. Ne nazadnje je dostopin uporaba takega informacijskega sredstva v veliko korist tudi obmejnim občinam, saj lahko neposredno posredujejo izkušnje ostalih uprav in nakažejo rešitve mnogim skupnim problemom, istočasno pa ohrani lahko tudi vlogo arhiva ali strnjene knjižnice in ima torej vzgojni in izobraževalni namen. PISMI UREDNIŠTVU Ne soglašajo z izjavo predsedstva SDGZ Podpisani člani SDGZ z zapre-padnostjo sprejemamo vesti o hudi krizi, v katero je zabredla TKB, in o sodnih ukrepih, ki so s tem povezani. Mučno je za nas, da moramo na straneh tržaških časopisov in v drugih medijih gledati, v kakšnem položaju se je znašel del slovenskega gospodarstva in slovenskih gospodarstvenikov, s katerimi delimo članstvo v skupni stanovski organizaciji. Izražamo solidarnost z vsemi, ki so v tej zadevi prizadeti, ne da bi nosili katerekoli ogodov-nosti. V tem smislu bi želeli tudi izraziti nekaj pripomb na račun izjave, ki jo je pred nekaj dnevi objavilo predsedstvo SDGZ. V izjavi je nekaj pogumnih misli, ki bi jih verjetno še pred kratkim ne brali. Vendar pa je treba o tako hudih stvareh še bolj kri-tično in dosledno spregovoriti. Ne moramo se namreč strinjati s trditvijo, da smo za nastali položaj, tako ali drugače vsi krivi. Podčrtah je treba, da ogromna večina slovenskih gospodarstvenikov sploh ni mogla vplivati na odločitve kroga, ki se je zdaj znašel v težavah. Želimo, da bi o vsem tem stekla odkrita in poglobljena razprava tudi v vrstah SDGZ. Milič Pavel član SDGZ prosti poklici Sledi še 7 podpisov Pojasnilo deželnega tajništva SSk Spoštovano uredništvo! Ker bi lahko poročilo in komentar o naši tiskovni konferenci o krizi TKB povzročila nepotrebne nesporazume, Vas prosimo, da bi objavili naslednje pojasnilo. Hvala! Ko bi bila tiskovna konferenca Slovenske skupnosti o krizi Tržaške kreditne banke izzvenela v spoznanju, da je »za vse kriv Primorski dnevnik«, da se je vse »končalo pri vprašanju lastništva , Primorskega dnevnika - beri, s pogojevanjem vsebine dnevnika«; da je veliki ugled časopisa »trn v ped vsem tistim, ki si sicer polnijo usta s svobodo tiska«; da so očitno nekateri, ki bi mu »hoteh natakniti nagobčnik«... ko bi vse to držalo, potem bi bil ogorčeni komentar odgovornega urednika Bojana Brezigarja, objavljen 19. oktobra na 5. strani PDk, povsem na mestu in bi časnikarji, ki so pripisati, da z njim »v celoti« soglašajo, zaslužili splošno solidarnost. Kdor pa je, opremljen s povečevalnim steklom, na .isti strani prebral uradno stališče SSk, ali pa je prebral oz. poslušal poročila dopisnikov Dela, Dnevnika, STA, Radia oz. televizije Trst A in RTV Slovenija o naši tiskovni konferenci, je pač Spoznal, da smo razpravljali o izredno hudi krizi, ki je bila prizadejana Tržaški kreditni banki in vsemu sistemu, katere del še vedno je, in da smo Primorski dnevnik obravnavali kot žrtev omenjenih nezdravih razmer. Zato obsojamo poskus, da bi z dramatiziranjem stališč (kje sta dopisnica in komentator, ki ni bil prisoten na konferenci, opazila »pravi gnev«, »jezo«, »koncentrični napad«?) in z željo po ustvarjanju nesmiselnih sporov med časnikarji Primorskega dnevnika in našo stranko odvrnili pozornost naše javnosti od velikega finančnega in moralnega škandala, ki smo mu priča. Glede Primorskega dnevnika bi le ponovili mnenje, ki je bilo izraženo na tiskovni konferenci, in sicer da ga lahko plaz, ki se je sprožil, močno oškoduje, saj je še vedno del sistema, ki je v razsulu in katerega mati je »kardeljansko« zamišljena Slovenska kulturno gospodarska zveza. Koliko je zadolžen založnik in koliko lastnik, Založništvo tržaškega tiska? Ali drži, da je slednje hipoteldralo tudi stavbi, nekdanjo Ciril-Metodovo šolo in nekdanjo tiskamo Edinosti, ki sta dediščine vse naše skupnosti, saj so ju gradili naši dedje za potrebe tržaških Slovencev? Zakaj nismo o vsem tem do danes v PDk brali niti besedice, pa čeprav je očitno v tem treba iskati vzroke za njegove finančne težave in negotovo prihodnost? Vedno smo ločevali problem lastništva od vsebine in svobode mišljenja ter izražanja časnikarjev, za kateri jamčita italijanski zakon in delovna pogodba. Lastništvo je pomembno zaradi strateških izbir v zvezi s časopisom (zakaj bi moral le ožji krog odločati o tem, da vstopi v lastništvo italijanski partner, da se edini dnevnik manjšine poveže z dvojčkom Republika in torej z njo deli politično točno opredeljeno poseganje v notranja razmerja v demkratični Sloveniji, ah pa o tem, da postane jutri mogoče dvojezičen list ah pa tednik ali pa karkoli se ožjemu krogu zazdi?) in temeljne usmeritve (kdo neki je določil zelo dvoumno usmeritev, ki jo omenja odgovorni urednik, da »od lova na čarovnice« nimamo kaj odnesti?). Kot delovni predlog je SSk pred časom oblikovala možno rešitev, da bi se časopis osamosvojil od dosedanjih gospodarsko in politično odločujočih krogov, njegovo lastništvo pa porazdelilo med uslužbence, naročnike in obe krovni organizaciji, ki sta izraz naše civilne družbe. Ah gre za lotizacijo in natikanje nagobčnikov? Mar ni vsem na dlani, da je naš dnevnik danes veliko manj »vsemanjšinski«, ko pa je njegovo lastništvo izraz le ene izmed komponent manjšine? Dalo-ga o tem predlogu nismo dočakah. Kar pa zadeva samo poročanje o zadevi TKB, ne moremo dokazati svojega prepričanja, da sta lastništvo in vodstvo časopisa že dalj časa poznala položaj. Ce pa ni bilo na voljo »dejstev«, ni bilo treba objavljati sprenevedanj o družbeni lastnini v naši manjšini, dopuščati širjenje podtikanj o krivdi za nasta-h položaj v goriški in tržaški banki, ki sta jih posredno nedavno demantirala tudi Fassino in Drnovšek, ah celo zalagati pamfletov (glej knjigo Ah je Primorska klonila?) v iskanju grešnih kozlov v manjšini in matici. Aktualen ostaja predlog z naše tiskovne konference, da se najde omizje za trezno razpravo o nastalem položaju, o tem, kar se da še rešiti, in o postavljanju novih, zdravih temeljev organiziranosti naše manjšine. Ivo Jevnikar deželno tajništvo SSk Pismo deželnega tajništva SSk potrebuje seveda pripis. Primorski dnevnik še zdaleč ni nameraval »od\Tniti pozornosti naše javnosti od velikega finančnega in moralnega škandala«, ker pa živimo v pravni državi, poročamo o dogodkih in ne o podtikanjih; slednja se namreč z veliko lahkoto spremenijo v »lov na čarovnice«. Vsi dobro vemo, kako se tem stvarem streže; na primer: Fassino in Drnovšek sta govorila o stanju v tržaški banki, goriske pa nista omenjala. Goriška banka je sanirana, večjih izgub ni bilo, in čedalj jasneje postaja, da je bila komisarska uprava pretiran ukrep. Enačiti obe banki in trditi, da to pravita Fassino in DmovSek, je neresnica, torej podtikanje, torej lov na čarovnice. In če SSk ne more dokazati, »da sta lastništvo in vodstvo časopisa že dalj časa poznala položaj,« naj si to trditev zapise za uho, kajti sicer je tudi to podtikanje. Isto velja, ko gre za Primorski dnevnik. SSk predlaga porazdelitev lastništva med »uslužbence, naročnike in obe krovni organizaciji«. Uslužbenci vsak dan oblikujejo časopis in - v razliko od nekaterih drugih medijev v slovenski manjšini - tudi po več mesecev čakajo na plačo; naročniki z vsakoletnim plačevanjem naročnine tudi finančno prispevajo k ohranjevanju Primorskega dnevnika; iz predloga SSk pa ni jasno, kakšno vlogo naj bi imeli obe krovni organizaciji, če ne nadzom nad vsebino časopisa, torej nagobčnika (polbe-lega in polrdečega?), medtem ko naSa družba potrebuje časopis, ki lahko kritično spremlja tudi delo obeh krovnih organizacij. Seveda pa Se zdaleč ne nasprotujemo omizju, ki bi »trezno« razpravljalo o položaju. Mi pri tem omizju ne bomo sedeli, ker to ni naSa naloga: o njem bomo poročali, bralci sarm pa naj presojajo o »treznosti« razprave. NABORJET / NJEGOVO DELO JE TREBA NADALJEVATI Spomin na Salvatoreja Venosija NABORJET - V Beneški palači v Naborjetu smo se še enkrat srečah s Salvatorejem Venosijem, slišali smo, po zaslugi radijske postaje Radio Trst A, (s katero je več kot 10 let sodeloval) njegov glas in predvsem njegovo toplo vabilo v kanalskem dialektu, naj se vsak domačin potrudi zato, da bodo še naprej živeli slovenski običaji in jezik. Poslušali smo tudi nekatere odlomke Venosijevih del, ki jih je prebral Livio Valenčič. V spominih njegovih prijateljev in sodelavcev smo pobliže spoznali osebnost in značaj Venosija in še posebej njegovo plodno raziskovalno delo in bogato bibliografijo. Rudi Bartoloth, ki je spominski večer povezoval, Peter Gerdol in Anton Sivec so v imenu kulturnega društva Planika podali celovit prikaz Venosijeve osebnosti in dela in med drugimi poudarili, kako je tudi po njegovi zaslugi Kanalska dolina pritegnila pozornost raziskovalcev iz več držav od Skandinavije do Združenih narodov Amerike, kako je tudi po njegovih prizadevanjih Kanalska dolina izstopila iz politične in človeške anonimnosti, v katero je bila pahnjena tudi zaradi zgodovinskih okoliščin. Dr. Susič, ravnatelj Slorija, se je zaustavil ob raziskovalno delo Venosija, ki se ga je lotil že v začetku 70. let, ko je vstopil v raziskovalni svet in sodeloval s številnimi profesorji videmske in ljubljanske univerze. Senator Bratina, ki se je oglasil tudi kot osebni prijatelj Salvatoreja, je poudaril njegov moderen pristop do raziskovalnega dela in specifiko prostora na Tromeji, s človeškega in raziskovalnega vidika, ter dejal, da je bil vzoren človek, ki je znal povezovati ljudi iz različnih krogov in različnih narodnosti. S pismom se je oglasil tudi Rafko Dolhar. Oglasila sta se na spominskem večeru tudi dva ugledna predstavnika Republike Slovenije in sicer državni sekretar Peter Vencelj in predsednica parlamentarne zunanjepolitične komisije Mihaela Logar, ki je spregovorila o nareje nih korakih za varstvo slovenske manjšine in se obvezala glede na daljnjih potrebnih dejanj na tem področju. Sledili so se spomini in pnC®_ vanja predstavnikov tistih orgam zacij, s katerimi je Venosi sodelo val: Igor Tuta za Rai, Edvin Sva v imenu SKGZ, Riccardo Ruttar v imenu SSO, Jole Namor v slovenskih organizacij videms pokrajine in Novega Matajurja, Drago Stoka v imenu Glasbene matice, Milan Pahor za NSK i Martin Brecelj za SSk. Večer s prireditelji sklenili z besedam predsednika slovenskega par menta Jožefa Školča. Ob zahvali za vse narejeno delo je bilo tudi jasno pouc|ar) no, da najbolje priznanje Ven siju je v tem, da se vsi po sV0I močeh in pristojnosti obvežem > da se bo nastavljeno delo na daljevalo. (jn) POKRAJINA Volitve: Prvi bo simbol SKR Na glasovnici za pokrajinske volitve bo prvi simbol Stranke komunistične prenove s predsedniškim kandidatom Den-nisom Visiolijem. Sledili bodo Adele Pino (DSL, Ljudska stranka, zeleni in Trst 2000), Laura Tamburini (Nord libero), Renzo Codarin (Kartel svoboščin), Mario Bussani (Severna liga), Pier Paolo Della Valle (Lista Civica N.l) ter Pietro Rosen-wirth (Partito umanista). Vrstni red na glasovnici je rezultat včerajšnjega žrebanja na sodišču, kjer so tudi ugotovili, da vse predložene kandidatne liste odgovarjajo zakonskim predpisom. 17.novembra se bo torej za predsednika Pokrajine potegovalo sedem kandidatov, ki imajo za sabo vsega skupaj dvanajst simbolov strank in volilnih gibanj. Presenečenje predstavlja »Lista Civica N. 1«, za katero so dali pobudo nekateri nekdanji socialisti. Bivše predstavnike PSI najdemo vsekakor tudi pri »Forza Italia« (Ladi Minin) in na listi »Trst 2000« (Ales-sandro Gilleri). Svoje kandidate bo danes ob 11.uri na sedežu pokrajinske federacije v Ul.S.Spiridione predstavila Demokratična stranka levice, med volilno kampanjo pa bo pokrajinski kongres SKP, ki napoveduje tudi obisk Fausta Bertinottija. V četrtek, 31.oktobra pa bo v Trstu bivši ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Nacionalno zavezništvo bo v začetku novembra gostilo Gianfran-ca Pinija. MILJE / PREDSTAVITEV SERGIA MILA Volilne ambicije bivšega župana Trije kandidati slovenske narodnosti Bivši župan Sergio Milo je sinoči predstavil program in kandidate liste "Naprej Milje", ki uživa podporo Stranke komunistične prenove. Na predstavitvi sta jo zastopala pokrajinski tajnik Giorgio Canciani in sekretar občinske sekcije Diego Apostoli, ki se tudi poteguje za mesto občinskega svetovalca. Na listi, ki ima dvojezični podnapis »Rinascita-Preporod« so tudi trije kandidati slovenske narodnosti in sicer dosedanji občinski svetovalec Fulvio Zuppin ter Aldo Kermac in Francesco (Branko) Zerial. Program, ki ga volil-cem ponuja Milo, je neke vrste kontinuiteta upravnega program, s katerim je lista »Skupaj za Milje« zmagala na občinskih volitvah leta 1993. Milo je izrazil obžalovanje zaradi znanega razkola na levici, ki je povzročil predčasni razpust občinskega sveta, prepričan pa je v preporod miljske skupnosti. Na vrh svojega programa je uvrstil prostorsko načrtovanje, začenši z novim regulacijskim načrtom. Milov program nadalje posveča pozornost turb stičnemu razvoju Milj, kočljivim problemom cestnih povezav, ki so za to občino od vedno boleča točka, ter sanaciji zgodovinskega jedra tega obmorskega kraja. Občina Milje bo morala vzpostaviti nove odnose z drugimi krajevnimi upravami, še posebno z mestno upravo, s katero je bila v preteklosti večkrat v sporu, kot priča znana afera o ceni vode s podjetjem Bivši župan Sergio Milo Fulvio Zuppin Aldo Kermac ACEGA. S predstavitvijo list postaja torej tudi v Miljah volilna kampanja iz dneva v dan živahnejša. Za župansko mesto se bo, kot znano potegovalo, šest kandidatov, ki so, poleg Mila, Giorgio Rossetti (Oljka), Roberto Di Piazza (Kartel svoboščin), Edoardo Mar-chio (Severna liga), Giampaolo Stimamiglio (Nord Libero) in Pierpao-lo Olla (Rinascita Mugge-sana). Marchio je bil svojčas predsedniški kandidat Lige za Pokrajino, bil je izvoljen v pokrajinski svet, a so ga nato Simbol "Naprej Milje" izključili iz Bossijeve stranke, v katero se je sedaj spet vrnil. Presenečenje predstavlja predstavitev liste »Rinascita Muggesana«, s katero kandidirajo nekateri (bivši) simpatizerji Prodijeve Oljke, med katerimi tudi nekdanji občinski odbornik Omero Leiler. Danes ob 17.30 se bo v hotelu Lido predstavil županski kandidat desnice Di Piazza, ki uživa podporo Berlusconijeve stranke, Nacionalnega zavezništva ter bivših demokristjanov CCD in CDU. POLITIKA / SINOČNJA SEJA MESTNE SKUPŽCINE Zastopniki Občine v šolskih okrajih Bassanesejeva v kuratoriju Revoltelle Tržaški občinski svet se je v prvem delu sinočnje seje ukvarjal pretežno z upravnimi zadevami. Na dnevnem redu je imel vsekakor tudi vprašanje parkirišč, ki je že dalj časa predmet polemik med Illyjevo upravo in opozicijo. Svetovalci so imenovali občinske predstavnike v 16. in v 18. šolski okraj, ki združujeta le šole z italijanskim učnim jezikom. V prvem okraju bodo mestno upravo zastopali svetovalci Močnik, Lazzari in Drabeni, v drugem okraju pa Japoce, Venier in Tamburini. Občinski svet je nato izvolil Nadio Bassanese v kuratorij (kolegialno vodstvo) muzeja Revoltelle. Bassanesejeva je dobila 16 glasov, kandidat desnice Bruno Sulli (Nacionalno zavezništvo) pa jih je dobil enajst. Občinski svet se je, kot običajno, v začetku seje ukvarjal z aktualnimi zadevami in svetovalskimi vprašanji. Sinoči je med drugim obravnaval tudi načrt »Tergesteo a mare«, ki je, kot kaže, dokončno propadel. Ni znano, sli bo trčaška mestna skupščina zasedala tudi med volilno kampanjo za pokrajinske volitve. Zakon ji tega ne prepoveduje, obstaja pa seveda nevarnost političnih špekulacij, zato so nekateri občinski svetovalci že predlagali, da bi bilo oportuno, da bi si občinski svet novembra privoščil krajši »volilni dopust«. O predlogu bodo morali v kratkem sklepati načelniki svetovalskih skupin. NOVICE Proti globi priletni trgovec z zastavo Severne lige splezal na Raievo anteno Pred kratkim so mu naložili globo in mu zasegli vozilo, kazen pa je imel za nepravično, ker ni opravljal javnega prevoza oseb brez dovoljenja, pač pa je samo prevažal stranke svoje trgovine. Tako se je 72-letni Bruno Serli iz Drevoreda R. Sanzio 18 včeraj popoldne odločil za nenavadno obliko protesta: odpeljal se je na Trstenik, se prikradel do Raievih radijskih anten in se povzpel 80 metrov visoko, kjer je razobesil veliko zastavo Severne lige. »Samo Severna liga nas bo lahko rešila,« je zakričal prvim reševalcem, gasilcem, karabinjerjem in osebju Rdečega križa, takoj zatem pa zahteval, naj prefekt umakne kazen. Priletnemu trgovcu, ki je tudi hudo bolan, je načelnik mestnega poveljstva karabinjerjev kap. Sot-tili zagotovil, da se bo prefekt zavzel za njegove probleme in res, ko so Serlija spravili s pomočjo gasilcev z nevarnega stolpa, ga je prefekt Moscatelli sprejel, da mu je lahko orisal svoj problem. DSL: srečanje o vprašanjih dela s prisotnostjo Adele Pino Vprašanji dela in zaposlitev imata v Trstu posebno važnost v obdobju, ko se mora mesto opremiti, da bi se lotilo premeščanja težavnega prehodnega stanja. Demokratična stranka levice ju zato v tej volilni kampanji postavlja v ospredje svojih političnih pobud: jutri ob 17.30 bo priredila srečanje z Alfierom Grandijem, ki je v strankinem vsedržavnem vodstvu odgovoren za vprašanja dela. Srečanje, katerega se bo udeležila tudi kandidatka za predsednico Pokrajine Adele Pino, bo v konferenčni dvorani »Aquarius« Club Eurostar na železniški postaji. Promotrieste dobro deluje Promotrieste, ustanova za razvoj turizma v tržaški pokrajini, dobro deluje. Kongresna sezona na Pomorski postaji je trenutno v polnem teku, po napovedih pa se ne bo zmanjšala niti v prihodnjih mesecih. O njenem delovanju je na sedežu ustanove včeraj na tiskovni konferenci spregovoril predsednik Giulio Staffieri. SODIŠČE / ZASLIŠALI DVA OSUMLJENCA PRISTANIŠČNIKI / IMELI SO ZA POL MILIJARDE LIR UKRADENEGA BLAGA Dan zatišja v preiskavah o TKB Prihodnje dni »pomembne novosti« v aferi o Kreditni banki? Sodna preiskava o aferi TKB se nadaljuje, posebnih novosti pa včeraj nismo zabeležili. Zaprti funkcionarji so še vedno v raznih zaporih - bivši direktor TKB Vito Svetina v Vidmu, nekdanji sodirek-tor in potem direktor TKB Adrian Semen v Pordenonu, komercialni direktor banke Milan Tavčer v Gobci, funcionar čedajske podružnice Nedeljko Hrovatin pa v tržaškem Koro-neju, kjer je zaprt tudi trgovec Roberto Tomasini Gri-nover. Vsi so strogo osamljeni, do njih niso mogli niti najožji sorodniki, edini dovoljeni stiki so z zagovorniki. Nekdanji predsednik Upravnega odbora TKB Egon Kraus se je v nedeljo yrnil s potovanja v Egiptu in včeraj popoldne se je javil na sodniji, kjer ga je zaslišal namestnik državnega Pravdnika Raffaele Tito. O vsebini zasliševanja nista Krausova zagovornika, °dv. Andrej Berdon in odv. Remo Cuccagna, seveda povedala ničesar. Odv. Berdon nas je samo opozoril na dejstvo, da z razliko od ostalih vpletenih niso proti Krausu izdali zapornega naloga: očitno je sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morvay smatral, meni odv. Berdon, da v tem primeru ni razlogov, ki narekujejo preventivni oz. previdnostni pripor kot za ostale vpletene v pre-sikavo, kot je n.pr. nevarnost, da bi osumljenec pobegnil ali izkoristil prostost, da bi potvoril dokaze. Včeraj so po vsej verjetnosti zaslišali tudi Adriana Semna: žal nam do večera ni uspelo, da bi spregovorili z odv.Lucianom Sampie-trom, ki zastopa nekdanjega ravnatelja banke. Do tu skopa kronika včerajšnjega preiskave o TKB, ki smo jo lahko zabeležili včeraj. Danes bodo zelo verjetno spet zaslišali Tavčerja, za prihodnje dni pa napovedujejo, da se bo preiskava lahko razvila »v nove, pomembne smeri«. Med drugim nekateri zagovorniki osumljencev menijo, da bo sodnik za predhodno preiskavo v najkrajšem vzel v pretres predlog, da bi nekatere zaporne naloge spremenil v hišni pripor. Financarji razkrili mrežo za izvoz ukradenih vozil Financarji so decembra lani odkrili na mejnem prehodu pri Bazovici ukradeno dostavno vozilo vrste ford transit; po daljši preiskavi so ugotovili, da je nelegalni izvoz ukradenih vozil iz Italije na tržaški meji in s trajektom iz Barija organizirala kriminalna tolpa iz Neaplja, ki je ponarejala dokumente vozil in registrske tablice. Kradli so iz kontejnerjev Pohcija je razkrila pravo kriminalno mrežo, ki je vodila v tržaškem pristanišču organiziran tatvinski posel. Zaradi tatvine, preprodaje ukradenega blaga in tudi tihotapstva so prijavili večjo skupino pristanišč-nikov, ki so že dalj časa kradli raznovrstno blago iz kontejnerjev. Včeraj popoldne so funkcionarji pristaniške policije na tiskovni konferenci (na sliki KROMA) orisali obširno preiskovalno akcijo, ki je trajala že nekaj časa. Od leta 1992 je iz zabojnikov izginjalo blago, in to predmeti precejšnje vrednosti: vi-deoregistratorji, delovno orodje, obleke pomembnih znamk, parfumi pravtako znanih in dragih proizvajalcev. Policisti so pričeli zasledovati nekaj osumljencev in končno jim je uspelo, da so ujeli enega, ki je imel pri sebi nekaj ukradenih predmetov. Takoj so pričeli na podlagi preiskovalnih nalogov, ki jih je izdal namestnih državnega pravdnika Da-rio Grohmann, vrsto pregledov na domovih drugih osumljencev in tudi v samem pristanišču. V sodelovanju z agenti letečega oddelka so tako v dveh skladiščih v središču mesta in na Krasu odkrili nič manj kot 295 videoregistratorjev znamke Nordmende, več sto zabojev parfumov znamk Bulgari, Moschino, Dolce e Gabbana, pa še športne obleke, smuči, orodje vseh vrst in drugo v skupni vrednosti nad pol milijarde lir. Tolpa pristaniških tatov je delovala na podlagi informacij 52-letnega Guida Botterija, ki je po mnenju preiskovalcev vodil organizirano tatvino: pri upravljanju premičnega žerjava, s katerim razkladajo kontejnerje, je lahko ugotavljal, v katerih zabojnikih - v glavnem namenjenih v arabske države - prevažajo bolj dragocene predmete. Te kontejnerje so pod pretvezo nujnih popravil od- peljali v skladišče, kjer so jih odprli, delno izpraznili in jih potem spet zapečatili in naložili na ladje. Tatvino so odkrili šele ob prihodu zabojnikov v arabska pristanišča, kjer pa je bilo nadvse težko ugotoviti, kje so jih na dolgi poti izpraznili. Poleg Botterija so obtoženi še 29-letni Francesco Crisafulli, 42-letni Rodolfo Makovic, 38-letni Damiano Papagno in 35-letni Fulvio Giugo-vaz, ki naj bi opravljali največ tatvin, ter še Roberto Stagni, Filippo Tosca-no, Vittorio Gardi in Damiano Stoco-vich. Vsi so uslužbenci pristaniške ustanove. staližče sindikata slovenske sole Pokrajinski šolski svet bomo tokrat volili Volitve v okrajne svete odvečno tratenje energij Izvršni odbor SSS - tajništvo Trst se je v sredo 11. septembra sestal na izredni seji, da bi v novi sestavi ponovno obravnaval problem udeležbe na volitvah v šolske svete, ki bodo 10. in 11. novembra t.l. Upoštevajoč razloge za bojkot volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete od 1. 1977 dalje in pristojnosti le-teh ter načrt tržaške občine za racionalizacijo slovenskega šolskega omrežja, so člani odbora izoblikovali in soglasno sprejeli to stališče: »Ob bližnjih volitvah v šolske svete tajništvo Sindikata slovenske šole -Trst potrjuje nadaljevanje bojkota volitev v okrajne svete in sprejema novo odločitev tj., da se bomo šolniki tokrat udeležili volitev v pokrajinski šolski svet, zato ker menimo, da bomo v današnjih razmerah s prisotnostjo slovenskih predstavnikov ob že itak obveznem mnenju deželne komisije lahko »glasneje« zagovarjali koristi slovenske šole in slovenske manjšine v laliji.« Izvršni odbor vztraja pri zahtevi o upravni in didaktični avtonomiji slovenske šole, ki bi jo morali v prihodnje upoštevati tako ukrepi o decentralizaciji javne uprave kot tudi reforma zbornih organov. Na seji dne 13. septembra 1996 je šolski odbor vzel v pretres vprašanje bližnje obnove pokrajinskih in okrajnih šolskih svetov in vedržavnega šolskega sveta ter soglasno sprejel naslednje stališče: »Šolski odbor meni, da je sodelovanje v pokrajinskih šolskih svetih v interesu slovenske šole v Italiji. Kljub obstoju deželne komisije za šole s slovenskim učnim jezikom in kljub temu, da je mnenje le-te o vprašanjih, ki zadevajo slovensko šolo, obvezno, je pokrajinski šolski svet le osrednji zborni organ na pokrajinski ravni in zato najbolj neposredno vpliva na odločitve šolskega skrbništva. Slovenska prisotnost v pokrajinskem šolskem svetu je torej danes, tudi z ozirom na izredno kočljivo vprašanje racionalizacije šolske mreže, neobhodno potrebna. Šolski odbor zato poziva vse komponente slovenske šole, vodstveno učno in neučno osebje, starše ter družbene sile, da se na volitve pripravimo, se jih udeležimo in v pokrajinski šolski svet izvolimo primemo slovensko zastopstvo. Šolski odbor je obširno razpravljal tudi o okrajnih šolskih svetih. V preteklosti je ravno neupoštevanje zah- teve po samostojnem slovenskem šolskem okraju slovenski manjšini narekovalo bojkot volitev v šolske zborne organe. Šolski odbor ugotavlja, da se okrajni sveti, ki so nastali po reformi iz leta 1974, niso obnesli, tako zaradi skrajno omejenih pristojnosti, kakor tudi zaradi umetne in neživljenjske teritorialne razsežnosti. Bližnja reforma zbornih organov bo tako po vsej verjetnosti okrajne svete celo odpravila, a tudi tam, kjer obstajajo, se okrajni sveti soočajo z nesklepčnostjo in nezanimanjem. Šolski odbor je zato mnenja, da bi predstavljalo aktivno slovensko sodelovanje na volitvah v okrajne svete odvečno tratenje dragocenih energij. Zato se volitev v okrajne svete tudi tkrat ne bomo udeležili. Šolski odbor je razpravljal tudi o volitvah v vsedržavni šolski svet, v katerem je zajamčeno zastopstvo enega predstavnika slovenskih šolnikov. Šolski odbor vabi učno osebje, da se polnoštevilno udeleži teh volitev, saj gre za našo zastopanost v eni osrednjih ustanov šolskega sistema v Italiji.« Izvršni odbor SSS - tajništvo Trst je na izredni seji dne 10. oktobra 1996 podprl kandidature na listah učnega osebja državnih otroških vrtcev, osnovnih šol, nižjih srednjih šol ter višjih srednjih šol za volitve v tržaški pokrajinski šolski svet. Na listi za učno osebje državnih otroških vrtcev z geslom Živ 2av kandidira Caterina Ciuk, vzgojitejica dolinskega didaktičega ravnateljstva . Na listi za učno osebje državnih osnovnih šol z geslom Cicibani kandidirajo Mirian Mikolj in Tatiana Cibic, učiteljici svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva, Majda Mihačič, Maura Čepar, Edda Pregare in Friderik Zeriali, učitelji dolinskega didaktičnega ravnateljstva ter Olga Tavčar, Katka Verginella in Bruna Visintin, učiteljice openskega didaktičnega ravnateljstva. Na listi za učno osebje nižjih srednjih šol z geslom Prijatelji kandidirajo: Maria (Lučka) Peterlin, profesorica na nižji srednji šoli F. Erjavca, Fiorella Benčič Serio, profesorica na šoli S: Gregorčiča ter Lia Legiša, profesorica na šoli Sv. Cirila in Metoda. Na listi za učno osebje višjih srednjih šol z geslom Tudi mi kandidirajo: Samo Pahor, poverjeni ravnatelj D.U. A. M. Slomška, Davor Pečenko, profesor na DPZIO J. Stefana ter Loreda- na Guštin, profesorica D.U. A.M. Slomška. Na listi staršev z geslom Starši kandidirajo ga. Vesna Cotar. g. Zdenko Floridan, ga. Ingrid Kalan, g. Ennio Kuret, ga. Maja Lapornik, g. Marco Paulin, ga. Sonja Pernarčič in ga. Gigliola Vescovi. Na kandidatni listi za vsedržavni šolski svet za javno šolstvo kandidirata letos profesorica Silvana Hvalič, ki poučuje na oddelku za zunajo trgovino DTTZ 2. Zois in profesor En-zo Pavletič, ki poučuje na slovenski vzporednici DUZ G. Galilei. Izvršni odbor je bil naklonjen ponovni kandidaturi sedanjega predstavnika v tem šolskem zbornem organu profesorja Tomaža Simčiča, ki bi ob temeljitem poznavanju zamejske šolske stvarnosti in številnih delovnih izkušnjah na šolskem področju lahko še naprej izpolnjeval svoje naloge v Rimu v korist slovenske šole v Italiji. Vendar so tržaški odborniki Sindikata slovenske šole upoštevali sklep o rotaciji, ki so ga sprejeli člani izvršnega odbora SSS -tajništvo Gorica. Glede na to, da so doslej bili kandidati za volitve v vsedržavni šolski svet za javno šolstvo samo tržaški šolniki, je izvršni odbor sklenil, da podpre goriška šolnika, ki kandidirata na Ustim Dom. Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst se iskreno zahvaljuje profesorju Tomažu Simčiču za opravljeno delo in sodelovanje pri skupnem reševanju številnih problemov in nenazadnje tudi za nesebično pomoč pri pripravah na bližnje volitve v pokrajinska in vsedržavni šolski svet. Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole si želi nadaljnjega plodnega sodelovanja z goriškim pred-stavnkom, čigar izvolitev bo gotovo prispevala k še tesnejšim stikom med obema odboroma. Ob uspešni predstavitvi kandidatnih list se tržaki odborniki zahvaljujemo vsem, ki so z nami sodelovali. Posebno se zahvaljujemo bivšima odbornicama Nadji Debenjak in Kristini Kovačič, vsem ravnateljem in didaktičnim ravnateljem, tajniškemu osebju in predsednikom zavodskih volilnih komisij, ki so bili v tem obdobju dodatno obremenjeni. Nenazadnje pa se zahvaljujemo vsem, ki so sprejeli kandidature in tako potrdili čut orgovor-nosti in zavzetost za probleme in dobrobit naše šole«. MILLERJEVA IGRA RAZBITO STEKLO Jutri dodatna predstava SSG V nedeljo gostovanje v Ljubljani Topel sprejem publike in odlične kritike otvoritvene predstave pridajo, da je Slovensko stalno gledališče stopilo v novo sezono nadvse uspešno. To potrjujejo tudi rezultati enkete. Igra je, ne glede na abonmajski red, zmeraj ocenjena kot dobra, kadar že ne odlična, tako da bodo redke odklonilne sodbe lahko navedene v celoti. Gledališko vodstvo pa je hvaležno tudi za ta mnenja in opozarja gledalce, naj nikar ne založijo anketnega kupona, saj ute- gnejo biti prav oni izžrebani za eno od petih razpisanih nagrad. Millerjeva igra Razbito steklo je s podnaslovom označena kot drama, kar tudi je, vendar jo preveva blag humor, ki jo znatno razbremenjuje. Mimo pretresljive vsebine in avtorjevega močno angažiranega odnosa do življenja, nudi v režiji Dušana Mlakarja tudi vrsto igralskih stvaritev: od Vladimirja Jurca, Maje Blagovič in Aleša Valiča, nosilcev glavnih vlog, od Lučke Počkaj, Vojka Belšaka in mlade Nine Valič, ki ji dajejo žlahtnost celovito oblikovane uprizoritve. Nič nenavadnega torej, če je po njej veliko povpraševanje. Zato so se v gledališču odločili za dodatno predstavo v sredo zvečer, da ustrežejo vsem, ki so vpisali abonma te dni, in drugim, ki so jo zamudili. Jutri bosta torej v Kulturnem domu dve ponovitvi, v nedeljo pa bo SSG gostovalo v ljubljanski Drami. Za gledalce je ob predstavah odprta garaža na Trgu Perugino. DEŽELA / ŠTUDIJA O ŽELEZNIŠKI PROGI TRST - LJUBLJANA Finansirala naj bi jo Famesina Tako ugotavlja deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi Finančna sredstva za študijo o izvedljivosti železniške proge med Trstom in Ljubljano bi lahko črpali iz skladov zunanjega ministrstva: zakonski instrument, ki bi ga namreč lahko »izkoristili« je po besedah deželnega odbornika za prevoze Giorgia Mattas-sija državni zakon št. 212 iz meseca februarja 1992, ki predvideva finansiranja do največ 70 od sto globalnega izdatka. Preostali del izdatka - je dodal Mattassi - bi lahko nakazala Dežela s finančnim zakonom za leto 1997: začeli bi lahko torej s 450 milijoni lir, pri čimer je treba upoštevati, da bi se izdatek za študijo moral sukati okrog ene milijarde in pol lir. Vzporedno z začetkom postopka za finansiranje študije bi po odbornikovih besedah treba predvsem doseči sporazum med italijansko in slovensko vlado, ki naj potrdita strateško važnost in podporo pobudi; v naslednji fazi pa je treba k njej politično pritegniti tudi Madžarsko in Ukrajino, da bi se železniška proga Trst - Ljubljana (začetni del večmodalnega koridorja št. 5 Trst - Bu- dimpešta - Kijev) lahko nadaljevala proti Vzhodu na osnovi komunitarnih finančnih sredstev, ki so namenjena študijam o izvedljivosti za infrastrukture v sektorju prevozov v programih Phare in Tacis. O železniški progi Trst - Ljubljana -Budimpešta bo izrecno govor na prihodnjih srečanjih italijanskega ministra za prevoze Claudia Burlanda v drugi polovici novembra v Ljubljani s slovenskim kolegom Andrejem Umkom (v delegaciji bo tudi deželni odbornik Mattassi) in decembra z madžarskim ministrom za prevoze; meseca decembra pa bo verjetno (v Trstu), na pobudo Dežele, vrh ministrov za prevoze (Italije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Ukrajine m Rusije), ki so zainteresirani za načrt o koridorju št. 5. Vprašanje železniških m cestnih prevozov na tem področju b° poglobljeno tudi v petek, 23. t.m. v Rimu na srečanju zunanjih ministrov Ra lije, Slovenije in Madžarske ter 8. in novembra v Gradcu, na vrhu ministr skih predsednikov in zunanjih mini' strov 15 držav Srednjeevropske pobude- NOVICE Predstavitev snopiča o neonacizmu v Avstriji Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja bo v četrtek ob 17.30 v konferenčni dvorani vile Primc na Greti predstavil monografski snopič Desni ekstremizem in »revizionizem«: avstrijski primer. Na predstavitvi snopiča iz zbirke Qualestoria, ki se bo odvijala pod pokroviteljstvom avstrijskega generalnega konzulata v Trstu, bodo spregovorili Karl Stuhlpfarrer in Gustav Spann z Dunajske univerze ter Tristano Matta z Deželnega instituta za zgodovino odporniškega gibanja. SKR bo predstavila kongres Stranka komunistične prenove bo jutri ob 11. uri na svojem sedežu v Ul. Tarabocchia 3 predstavila bližnji kongres strankine tržaške federacije, ki bo 8., 9. in 10. novembra, pred III. vsedržavnim kongresom stranke. Kongres bosta predstavila Giulia Milo, predsednica komisije garantov za kongres in dosedanji pokrajinski tajnik stranke Jure Canciani. Aktiv SPI CGIL V dvorani zadrug na Trgu Stare mitnice 13. bo jutri ob 9. uri aktiv okrožnih in vodstvenih komitejev sindikata upokojencev Spi Cgil. Na zasedanju bo govor o možnih perspektivah za Spi Cgil po forumu o vprašanjih ostarelih v tržaški pokrajini in o pobudah novoustanovljene komisije za socialne politike. Aktiva se bodo udeležili Bruno Paludetto in Anna Maria Marini, predstavnika deželne Spi Cgil, dr. Giovanni Festa s Podjetja za zdravstvene storitve in predstavnik tržaške Cgil Sergio Fuccaro. Predstavitev listin o pravicah uporabnikov Združenji Cammina-trieste in Assoutenti sta v teh dneh predstavili listino o uslugah in listino o mobilnosti, ki v bistvu vsebujeta pravila vedenja, ki sta jih izdala ministrski svet in Evropska unija; dokument sta združenji odposlali Deželi, Pokrajini, Tržaški občini in Podjetju za prevoze. Združenji ob tem ugotavljata, da so uporabniki javnih storitev v Trstu v teh dneh stalno pod udarom; kršijo se namreč njihove pravice, poleg tega pa se pravila, ki se sklicujejo na listino storitev, ne spoštujejo: vse to pa pri uporabnikih povzroča veliko zmedo. Združenji tudi ugotavljata, da se nedelovanje javnih služb negativno in takoj odraža na kakovost življenja širokoh slojev prebivalstva in ustvarja vzdušje nelagodja pri uporabnikih. H PREVOZI / SODELOVANJE h Slovenski prevoznik LPP v zvezi Federtrasporti Največji slovenski prevoznik LPP je pristopil k italijanski Federtrasporti, zvezi, ki predstavlja javna prevozna podjetja. Slovenski prevoznik, ki zaposljuje več kot tisoč uslužbencev in razpolaga s 300 avtobusi za mestni promet, je prvo tuje podjetje, ki je doslej pristopilo k italijanski zvezi. Priključitev bo ljubljanskemu podjetju omogočilo, da bo lahko preko Federtrasporti vzpostavilo odnose z Evropsko skupnostjo, italijanskim prevoznikom pa plodno izmenjavo mnenj in spoznanj o slovenski realnosti. Pri sporazumevanju je odigralo veliko povezovalno vlogo medobčinsko prevozno podjetje ACT. Po vsej verjetnosti naj bi slovensko podjetje sodelovalo tudi po potenciranju prevozniških mrež v tržaški pokrajini. Danes in jutri bosta na obisku v Ljubljani predsednik in tajnik Federtrasporti Enrico Mingardi in Guido del Mese, obiska pa se bosta udeležila tudi predsednik in glavni ravnatelj podjetja ACT Bruno Megna in Aldo de Robertis. Ob vrnitvi se bodo srečali s tržaškim županom Riccardom II-lyjem in predstavili javnosti možnosti, ki jih odpira to mednarodno sodelovanje. Na TV Koper-Capodistri a o Čezmejni televiziji V okviru oddaje »Govorimo o...«, ki ga bo danes ob 20.45 oddajal italijanski program koprske televizije, bo govor o čezmejni televiziji. Gost oddaje bo predsednik deželnega odbora za radiotelevizijske službe Giuseppe Mariuz. GLEDALIŠČE MIELA Latinskoameriške države v filmski in videoprodukciji Kubanski film režiserke Tatiane Gaviola Mi ultimo hombre in kolumbijski Ulm Edipo Alcade režiserja forgeja Alija Triane sta včeraj uvedla tekmovalni del 11. festivala latinsko-ameriskega filma, ki se je v soboto začel v gledališču Miela. Prvi dan festivala so namenili spominu na kubanskega režiserja Tomasa Gutierreza, ki je umrl pred kratkim, vsekakor pa bodo njegove Elme predvajali še v ostalih dneh festivala. V nedeljo se je začel niz videofilmov iz in o Argentini, kateri tokrat posvečajo posebno po-zonost, tudi z izborom celovečernih Ehnov. Zvečer pa so predvajali tudi Elm La časa de fuego Juana Bautista Stagnara, ki je bil nagrajen na lanski izvedbi festivala. Včerajšnji posebni gost festivala pa je bil bolivijski režiser Jorge Sanjines, najprej so predvajali njegov Elm La nacion clan- orinšlj1^ svečenici CII Id - e bodo oa-»pleinen>-»videoa- ' čilskeg? aa fihn&' . pa bo pr vl , 15.30, ko las V tek- ?22.30) kega, 1° Emili3' les (ek tinskem Uvida DOLINA / V MLADINSKEM KROŽKU Bogata razstava gob in kaktusov Delo gobarske družine Bresadola Prejšnji konec tedna smo si prvič lahko tudi v Dolini ogledali razstavo gob in kaktusov, ja je sicer obiskala že marsikatero našo prireditev oz. društveno dvorano. Pobudo so si zamislili in jo uresničili v Mladinskem krožku Dolina: tako je na sobotni otvoritvi v ime-Uu prirediteljev pozdravil in voščil uspeh Zorko Giorgi, strokovno misel ob priložnosti pa je podal Pino Sgualdini, Predsednik gobarske družine Bresadola, ki je razstavo gob dejansko postavila. Tri dni, od sobote do vključno vCe-rjašnjega dopoldneva, je bilo v dvorani Mladinskega krožka na ogled okrog 150 vrst gob, prijetno predstavljenih v »prilagojenem« naravnem okolju, opremljenih z dvojezičnim poimenovanjem in oznako užit-nostne mere. Posebej pomembno dejstvo, da so bile vse razstavljene gobe, z izjemo nekaterih, nabrane izključno v sosednji okolici; torej v Bregu in na Krasu. Razstavo gob so na posebni polici dopolnjevali še kaktusi vseh vrst, za katere so poskrbeli elani združenja CRAS. Poseben kotiček je bil še posvečen domači Čebelarski proizvodnji: Celeste Canziani je ob tej priložnosti prinesel na ogled proizvode, ki jih »črpa« iz svoje dolgoletne Čebelarske dejavnosti. (dam) Tržaški utrinki na slikah natečaja Fotokrožka Trst Razni pogledi na Trst: to je osnova tema, ki jo je Fo-tokrožek Trst zastavil v okviru letošnjega vsedržavnega UateCaja vsedržavnega združenja fotografskih krožkov ‘UAF. Razstavo so v nedeljo dopoldne odprli v hod-Uiku, ki vodi v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20) in bo na ogled do konca meseca (f. KROMA). La Contrada: niz srečanj s publiko La Contrada, ki ima status stalnega zasebnega gledališča, slavi letos dvajsetletnico delovanja. Obletnico bodo proslavili na več načinov: tako bo tudi prvo srečanje z občinstvom bolj praznično kot sicer. Niz tradicionalnih sredinih srečanj se bo začel jutri ob 18. uri, ko bo seveda govor o otvoritveni predstavi sezone, se pravi o nareCni komediji »El mulo Car-leto«. Pogovor o komediji, ki je (previdljivo) naletela na odličen odziv pri občinstvu, bodo obogatili z nastopom treh glavnih sooblikovalcev predstave. Igralca Ariella Reggio in Orazio Bobbio, ki sta med glavnima interpretoma komedije, in režiser predstave Fran-cesco Macedonio, so tudi med ustanovnimi elani skupine. Zato bodo na kratko predstavili ključne etape uspešne umetniške poti, ki so jo z velikimi neznankami pričeli pred dvema desetletjema. Na srečanje, ki bo v ob 18. mi dvorani Cristal-lo, je vstop prost. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 22. oktobra 1996 BERTA Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 10.37 -Luna vzide ob 15,58 in zatone ob 2.25. Jutri, SREDA, 23. oktobra 1996 IVO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1015,8 mb ustaljen, veter 10,4 km na uro jugovzhod-nik, vlaga 62-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Patrick Ago-stinetto, Andrea Breceli, Aron Pitacco, Dayana Pitacco, Swan Pitacco, Sofia Zuppin, Anna Carmeci in Sara Frazzetta. UMRLI SO: 67-letna Nerina Guštin, 91-letna lolanda Štolfa, 86-letna Nerina Bressan, 90-letni Augusto Giurissi, 83-letna Miranda Turchi, 91-letna Linda Fi-mazzer, 95-letni Giuseppe Pernarčič, 66-letni Antonio Dane-lon, 66-letna Edda De Apollonia, 85-letna Irma Quaia, 76-letna Maria Koren. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in GLASBENA MATICA vabita v ZBOROVODSKO SOLO predavanja, seminarsko delo, tematski tečaji s priznanimi mentorji in predavatelji Informacije in vpisovanje na ZSKD (vsak delovnik, razen sobote od 10. do 17, ure, tel. St. 040/635626) in na GM (vsak delovnik, razen sobote od 10. do 14. ure, tel. St. 040/418605) do vključno ponedeljka, 28. oktobra 1996 ' ] LEKARNE Od PONEDELJKA, 21. do SOBOTE, 26. OKTOBRA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.45, 21.45 »Ritratto di signora«, r. Jane Campion, i. Nicole Kid-man, John Malkovich. EKCELSIOR - 17.00, 19.45, 22.30 »Independence day«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Gold-blum, Will Smith, Bill Pull- ENCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La felicittt e dietro 1’angolo«, r. Etienne Chiatilez. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.15, 22.30 »Phenome-non«, i. John Travolta. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Tin Cup« i. Kevin Costner. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Trainspot-ting«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Uelimina-tore«, i. A. Schvvarzenegger. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Scomodi omicidi«, i. Nick Nolte, Mela-nie Griffith. MIGNON - 16.00, 22.00 »Labbra vogliose«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Bambola«, r. Bi-gas Luna, i. Valeria Marini, prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 16.00 18.00, 20.00, 22.00, »L'ottavo giomo« r. Jaco Van Dormael, i. Daniel Auteuil, Pascal Dunquenne. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »La canzone di Carla«, r. Ken Loach. il PRIREDITVE V PETERLINOVI DVORANI v Trstu razstavlja svoje ilustracije v knjigi Brune Marije Pertot PESMI IZ PIPE slikarka Jasna Merku. Ogled razstave od 9. do 17. ure vsak dan, razen sobote in nedelje. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave “E’ LTTALIA” v sklopu vse- državne zveze fotografskih društev FIAF do 30. t. m. ob uradnih urah v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20/n. nadstr.) KD I. GRBEC - Skedenjska ul. 124 vabi v petek, 25. t. m., ob 20.30 na nenavaden večer BARKOLANA IN TRST s projekcijo diapozititov v tehniki križnega prelivanja in ob glasbi. Avtorja Paolo Alfeo in Fulvio Montecalvo. RADIJSKI ODER, SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu vabijo na ogled igre Alojza Rebule SAVLOV DEMON, ki jo bo izvajalo KUD Selce nad Škofjo Loko in ki bo v soboto, 26. t. m., ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 in v nedeljo, 27. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Vabljeni! KRD DOM BRISCIKI vabi občinstvo na koncert Tržaškega okteta, ki bo v soboto, 26. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Briscikih. SKD VIGRED vabi na razstavo ročnih del in izdelkov tečaja šivanja in vezenja-štikanja, ki bo v društvenih prostorih v soboto, 26. t. m. od 16. do 19. ure ter v nedeljo, 27. t. m. od 11.30 do 12.30 ter popoldne od 14. do 19. ure. SKD TABOR OpCine-Pro-svetni dom. V soboto, 26. t. m., ob 20. uri odprtje razstave 15 LET UMETNE OBRTI GABRIJELE OSBIC. Predstavitev Jasna Merku. Natopal bo har-monikaš Maurizio Marchesich. Vljudno vabljeni! GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, Novi glas in Mladika vabijo na izobraževalni dan MESTO IN VLOGA LAIKOV V CERKVI za katoliške Časnikarje in sodelavce, ki bo v nedeljo, 27. t. m. Izobraževalno in družabno srečanje, kjer na bi se bolje spoznali in drug drugega obogatili s svojimi delovnimi izkušnami, bo potekalo sledečem programu: ob 9. uri dr. Zvone Strubelj, ob 10.30 dr. Jože Bajzek ( Rim), ob 12.30 skupno kosilo, ob 14.30 okrogla miza: Laiki, mediji in cerkev, ob 16.30 evharistično slavje. Srečanje je namenjeno predvsem zamejskim časnikarjem in sodelavcem ter pozornejšim bralcem verskega tiska, ki jih ta tema zanima. Veseli bomo tudi udeležencev iz Slovenije! OBVESTILA SRENJSKO ZDRUŽENJE - Trebče vabi vse vaščane na javni sestanek, ki bo jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. VABILO na ples in še kaj (glasba, noše)...!Pridruži se nam! Tržaška folklorna skupina STU LEDI sprejema nove elane jutri, 23. oktobra 1996, ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. BIVŠI elani mladinskega pevskega zbora Glasbene matice vabijo vse, ki so kdaj sodelovali v zboru, na veselo srečanje, ki bo 27. t. m. v Kul- Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so tako ali drugače počastili moj življenjski jubilej. Posebna zahvala SKGZ, Primorskemu dnevniku, tržaški pokrajini, Novinarskemu krožku in bazovskemu društvu UPA. Mario Magajna pri SE NADALJUJE TEDEN ČOKOLADE IN MARCIPANA do 27. oktobra Opčine - Proseška ul. 2 - Tel. 213055 8.00 -12.45 in 15.30 -19.30 Nedelje 8.00 do 13.00 - Ponedeljek zaprto turnem domu v Trstu. Svojo udeležbo potrdite na tel. št. 567751 ali 662037. 30-LETNIKI dolinske občine se sreCamo na skupni večerji v petek, 25. t. m., ob 20. uri v društveni gostilni v Dolini. Vabljeni! ZSKD obvešča cenjene sodelavce in običajne uporabnike, da bo Gregorčičeva dvorana zaradi preurejanja od 16. t. m. dalje za približno mesec dni neuporabna. GOS A. BUBNIČ v Miljah in didkaticno ravnateljstvo v Dolini prirejata v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Trstu tečaj slovenskega jezika za odrasle. TeCaj bo začel 28. t. m. in bo potekal dve uri tedensko v večernih urah v prostorih osnovne šole v Miljah. Interesenti naj se javijo do 24. t. m. v slovenskem centru pri g. Ani Modric od ponedeljka do petka od 9.30 do 15.30 na tel. št. 274428 ali na ravnateljstvu v Dolini v uradnih urah na tel. št. 228282. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m. 7. zamejski orientiring (tekmovanje v orientaciji). Zbirališče v GroCani ob 9. uri. Prijave pri ZSSDI (tel. št. 635627), informacije na tel. St. 229463 ali 55180. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado “DR. FRANE TONČIČ”, ki ima namen vzpodbuditi visokošol-ce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akad. leta 1994/95. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1996 Narodni in študijski knjižnici v Trst, Ul. sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev. MePZ SLAVEC-SLOVENEC vabi k sodelovanju nove ljudi in mlada grla: dvakrat tedensko privošči si sprostitev, zdravo družbo in seveda zadoščenja ob skupnem petju! Dobivamo se ob torkih v Ric-manjih in ob Četrtkih v Borštu od 20.30 dalje. Oglasi se pri nas. TPPZ obvešča, da bo z letošnjo sezono začela delovati ženska pevska skupina. Toplo vabljene vse zainteresirane pevke na informativni sestanek, ki bo jutri, 23. t.m., ob 20.30 v Partizanskem domu na Padričah št. 60 (bivše begunsko naselje). Pričakujemo vas! SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu sporoča, da je že v teku vpisovanje za zimovanje v Kranjski gori, ki bo potekalo od 27. decembra 1996 do 3. januarja 1997. Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Po-drobnješe informacije lahko dobite na tel. št. 040/573141. SKD VIGRED naproša lastnike starih fotografij naših okoliških vasi (iz Sempolaja, Sliv-nega, Praprota, Prečnika in Trnovce) iz takratnega življenja, da jih prinesejo v društvene prostore ob urniku razstave ročnih idelkov ali pa se zglasijo pri odbornikih društva. Slike bomo uporabili ob izdaji društvenega koledarja in za priložnostno razstavo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov. S ČESTITKE Draga nona VERKA! Za včerajšnji rojstni dan ti voščimo vse najboljše in ti pošiljamo zvrhan koš poljubčkov tvoji Martina in Marko ter Franko in Mara. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM dvosobno stanovanje, primerno za pisarno pod Sv. Justom. Tel. St. 040/213420. FIAT UNO 1300, sive meta-lizirane barve v dobrem stanju prodam, komaj opravljen tehnični pregled. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/229164 v večernih urah ali 201049 ob urniku trgovine. PRODAM peC na plinsko olje v zelo dobrem stanju, ki MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od ponedeljkadopetiro OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 sregeje do 140 kv. m. površine. Tel. št. 212841. GORILNIK Riello 3000 na metan KRMC 3 G, 18.400 Kcal/h za ogrevanje in toplo vodo prodam. Tel. št. 040/575752. IŠČEMO v najem prostore za urad, najmanj 100 kv. m okoli nabrežinske občine ali OpCin. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 225297. DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov ( na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel. St. 0481/32410 po 19. uri. SLOVENSKA pisarna isce zamejsko Slovenko srednjih let za čiščenje urada v jutranjih urah. Pisne ponudbe na Pu-bliest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod šifro “Slovenska pisarna". 25-LETNA KNJIGO-VODKJNJA išCe zaposlitev kot uradnica, tudi partime. Imam šestletno delovno izkušnjo v import/export. Dobro obvladam PC, slovenščino, italijanščino in srbohrvaščino. Rada imam stik s publiko. Tel. št. 040/251032. ISCEM vajenca-elektriCarja. Pisne ponude poslati na Pu-bliest Srl, Ul. Valdirivo št. 36, 34132 Trst, pod geslo “Električar". FARMA Kraljic - Prebcneg 99 prodaja kokoši po 3.000 lir vsako. Urnik od 16. do 17. ure. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so spet odprli kmečki turizem. Kot vedno nudijo domačo kuhinjo in lastno vino. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. t Dne 19. oktobra nas je v 95. letu starosti zapustil naš dragi stric Jožef Pernarčič (Zgončanov) Pogreb bo danes, 22.t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Trstu v mavhinjsko cerkev in nato na se-sljansko pokopališče. Žalostno vest sporočajo vnuk Pepi z družino in ostalo sorodstvo Vižovlje, 22.10.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) Družinama Floridan in Zavadlal izrekajo iskreno sožalje ob smrti dragega Egona uslužbenci Distriesta Trst in Sežana Zbogom Egon! Teta Albina, sestrična Laura z družino in Franko Ob izgubi dragega Egona Floridana se pridružujejo žalovanju svojcev družine Pribl, Carmeli, Stepančič, Tonelli, Marc in Rebula Z gospo Anico, Kate-rino in Adrianom sočustvujemo in delimo bolečino ob bridki izgubi dragega moža in oCeta g. Egona Floridana. Naj mu bo lahka domača kraska zemlja. Anita, Peter in Martin Pertot 8 Torek, 22. oktobra 1996 GORICA SOLA-VOJAŠNICA / PREDLOG SINDIKATOV DOBERDOB / NA POBUDO VZPI/ANNPIA/ANED/AVL VCERAJ-DANES Zakaj ne bi gradili v ulici V. Veneta! Območje nekdanje psihiatrične bolnišnice zadošča - Razprava v teritorialnem paktu Občini Dobeidob podeljena Listina za izjemne zasluge v Odporništvu Od 257 partizanskih borcev jih je padlo 81 V razpravo o financarski šoli se, prvič, vključujejo sindikalne zveze CGIL/CI-SL/UIL. S konstruktivnim pristopom in ne zato, da bi podprli eno ali drugo stran. Pravzaprav predlagajo, zato, da se najde pameten izhod iz jalovih polemik in da se začne tudi dejansko uporabljati namenska sredstva in s tem prepreči možnost, da bi jih preusmerili na kako drugo območje, povsem novo možnost. Solo- vojašnico, oziroma najbolj nujne objekte naj bi zgradili na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice; za dodatne objekte bi lahko uporabili tudi bližnjo strukturo nekdanje bolnišnice za pljučne bolezni. Območje je po prvih ocenah, dovolj veliko, da bi lahko na njem zgradili marsikaj, posebej še, Ce bi megalomanski naCrt za pozidavo letališča prilagodili dejanskim potrebam. Pobudo in razloge, zakaj so se odločili poseči v razpravo (ne v polemike) so predstavniki sindikalnih zvez obrazložili na včerajšnjem srečanju z novinarji. Razlog je pravzaprav en sam: od polemik, prota-gonizmov in ugotavljanja kdo je (bo) kriv, Ce bo Gorica zapravila milijarde, skupnost ne bo imela nobene koristi. Nevarnost, da se bo zgodilo prav to, je po oceni sindikatov zelo neposredna in zato je treba zares zastaviti stvari drugače. Ob tem pa sindikati poudarjajo, da je sporni objekt le eno od številnih vprašanj, vendar pa dovolj pomembno, da bi lahko potem zaceli razreševati tudi druga, kar bi zagotovo pomenilo precejšen zagon za močno upehano go- Župan naj vendar spregleda Mestni odbor DSL v daljšem poročilu za tisk ponovno vabi župana, naj opusti dosedanjo nesmiselno politiko vztrajanja da se šola zgradi na letališču. DSL ugotavlja tudi, da zdaj ni Cas za ugotavljanje krivcev za verjeten propad naCrta in izgubo sredstev. "Zupan predstavlja celotno skupnost in ne samo en del”. To bi prvi obCan moral že davno razumeti in ustrezno ukrepati. Izjave, da se skuša ošibiti pomen Gorice in mesto nekako utopiti v takoimenovanem "skupnem mestu” DSL označuje z zelo kritičnim merilom "roba da matti”. NOVICE Ambulanta za športno medicino v bolnišničnem kompleksu Zdravstvena ustanova obvešča, da so v skladu z nadtom preureditve bolnišnic in struktur na teritoriju, preselili ambulanto za pljučne bolezni in športno medicino. Ambulanto so iz dosedanje lokacije (v križišču ulice Duca d’Aosta s Puccinijevo), preselili v bolnišnični kompleks v ulici Vittorio Veneta. Ambulanta je začasno nameščena v Četrtem nadstropju, v prostorih nekdanjega oddelka za otorinolaringolatrijo. II Razstava ”Svet brez meja” V galeriji Kulturnega doma je do konca oktobra odprta razstava ”Svet brez meja”. Postavilo jo je združenja Art Gallery iz Trsta, v sodelovanju z Občino Gorica in Občino Trst ter Kulturnim domom. Na ogled so dela kakih sto likovnikov iz vseh dežel skupnosti Alpe - Jadran. Ogled razstave je ob delavnikih od 9. do 13. ure ter od 15.30 do 18. ure, v večernem Času pa ob priložnosti prireditev v domu. Počitniški dom v Lužnici Gez dober teden (31. trn.) zapade rok za vlaganje prošenj za koriščenje počitniškega doma pokrajinske uprave v Lužnici. Za uporabo doma lahko zaprosijo združenja, šole, družinske skupnosti. Pogoji so točno opredeljeni v pravilniku, ki je na razpolago v uradu za informacije na sedežu pokrajinske uprave. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom tudi po telefonu (zelena številka) 167252891. Kakovost okolja in varnost na delovnem mestu Na sedežu združenja industrijcev bo jutri ob 16. uri, prvo od niza srečanj glede varnosti na delovnih mestih in prizadevanj za primemo delovno okolje. Jutrišnje srečanje je namenjeno obravnavi vprašanj v zvezi z akustičnim onesnaževanje. Združenje Assindustria prireja omenjeno strokovno srečanje v sodelovanju z drujžbo DI.BI. CONSULT. S nij S® SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1996/97 ARTHUR MILLER RAZBITO STEKLO Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 22. oktobra 1996. (Red B) ob 20,30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass, 20). Prodaja abonmajev vsak dan od 9. do 13. ure in od 15.30 do 18. ure v uradu Kulturnega doma (tel. 33288). spodarstvo. Rešitev, ki jo nakazujejo sindikati bi pomagala tudi k hitrejšemu razreševanju, ali vsaj bi se pričelo konkretno reševati vprašanje posodabljanja bolnišnice. S sredstvi pridobljenimi za odtujitev gradbenih površin nekdanje psihiatrične bolnišnice bi se pridobila sredstva za začetek gradnje nove bolnišnice. Na včerajšnjem srečanju z novinarji so sindikati posebej podčrtali ugotovitev, da je dosedanji pristop različnih javnih uprav glede uresničevanja tudi že financiranih posegov obrodil zelo pičle rezultate. Tudi ali predvsem zaradi tega, ker je povsem odsotna koordinacija, zaradi teženj po prota-gonizmu in tudi zaradi bolj ali manj motiviranega ospo-ravanja. V začetku leta 1994 so sindikati priredili v Ronkah konferenco o gospodarstvu. Ob ugotavljanju stanja na področju investicij (v glavnem javnih, kajti zasebni sektor je s tega vidika nepomemben) so takrat evidentirali kar 23 različnih posegov v skupni vrednosti kakih 500 milijard lir . V tej vsoti ni vključen naCrt za uplinjevalnik SNAM. V dveh in pol letih so gradbišča odprli le na petih objektih. Težko bi, ob upoštevanju takega stanja, rekli, da vlada zapostavlja Goriško. In izhod? Drugače, mimo protago-nizmov, je treba pristopiti do problematike, iskati konsenz in ne obstati na stališčih zid proti zidu, kar se, nerazumljivo, dogaja glede šole vojašnice. Danes (ob 18. uri) bodo o šoli za finančne stražnike in o pobudi sindikatov razpravljali v teritorialnem paktu. Pokrajinska združenja, ki najbolj neposredno predstavljajo odporniško gibanje, VZPI/ANPI, AVL, ANPPIA, ANED so v nedeljo v Doberdobu priredila slovesnost ob podelitvi Listine - priznanja za izjemen prispevek, ki ga je prebivalstvo doberdobske občine dačo v boju proti na-cifašizmu. Iz zaselkov in vasi, ki danes sestavljajo upravno enoto občine in ki je takrat štela nekaj nad 1500 prebivalcev, je bilo 257 partizanskih borcev, tretjina jih je izgubila življenje v boju, izginila v taboriščih, umrla za posledicami mučenja. Ogromna je bila gmotna škoda, ki so jo utrpeli krajani in celotna skupnost, kar žal, uvršča občino med zaradi vojnih dogodkov najbolj prizadete na Goriškem, v Deželi in tudi v državnem merilu. Slovesnost ob množični udeležbi krajanov in številnih delegacij (s prapori so bile prisotne sekcije borčevske zveze iz vse pokrajine) se je pričela pred županst- vom, od koder se se udeleženci v sprevodu, na čelu katerega je stopala godba Kras, odpravili pred spomenik NOB. Po trenutku zbranosti in položitvi venca je udeležence nagovoril Silvano Bacicchi, ki je posebej podčrtal vlogo in žrtve prebivalcev krajev v doberdob-ski občini, ”ki so plačali visok davek tudi za tiste, ki danes prepozabljajo, kako in kje se je redila demokracija in svoboda”. Obžaloval je, da prihaja priznanje, tudi za vse to kar so Doberdobci naredili za sodelovanje z ita-lijani, sicer nekoliko pozno, a toliko bolj iskreno. Sicer pa bi si doberdobska skupnost zaslužila priznanje s strani institucionalnih organov, namesto bednega odgovora, da zasluge v boju proti nacifašizmu niso posebnega pomena ”di nessuna rile-vante consistenza”, kakor ciniCno glasi sporočilo pristojnega državnega urada. Za Bacicchijem je v slovenščini spregovorila članica vsedržavnega sveta VZ- PI/ANPI Stanka Hrovatin, ki je, navezujoč se na preteklost in obdobje narodnoosvobodilnega boja, zastavila nekaj vprašanj v zvezi z današnjim stanjem, opzorila na senene strani in neizpolnjene obljube politike in politikov ter pozvala k odločnejšemu prizadevanju za resnično demokratične odnose, za uveljavitev našega jezika v javnosti. Ne moremo se omejiti samo na hvaležen spomin do tistih, ki so padli v boju, ki so sklenili svoj krog ali ki so danes z nami. Delati je treba naprej, zavestno in odločno. Priznanje - utemeljitev sta prebrala Stanko Kuštrin in Mario Merni - jev imenu občanov in celotne skupnosti prevzel župan dr. Mario Lavrenčič ”s hvaležnostjo in obveznostjo". Slovesnost, ki jo je v imenu krajevne sekcije VZPI/ANPI vodil Karel Černič starejši se je sklenila še z nastopom moškega pevskega zbora Jezero. Na sliki - nedeljska slovesnost - foto Bumbaca. Obisk učiteljev izšmartega pri liliji V petek je, s posredovanjem pedagoškega svetovalca Danila Stekarja, obiskala Gorico skupina osnovnošolskih učiteljev iz Šmartnega pri Litiji. Prišli so z avtobusom in se najprej seznanili s stanjem slovenskih osnovnih šol v Italiji ter posebej v šoli Oton Župančič v ulici Brolo, kjer jih je sprejela ravnateljica Mira Braj-nikova. Gostje so si so zatem ogledali Kulturni dom, kjer jih je pred-stavnik Slovenskega raziskovalnega instituta prof. Aldo Rupel seznanil z značilnostmi, zgodovinskimi utrinki, organiziranostjo, politično razvejanostjo, ustvarjalnostjo in perspektivami slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Ekskurzijo so nato nadaljevali skozi Čedad v Rezijo.Podobno kot prejšnja leta, je petkov le prvi obisk te vrste. Stališče Sindikata slovenske šole in Enotnega šolskega odbora glede volitev na šolah Volitve samo za pokrajinski in državni svet 10. in 11. novembra 1996 bodo volitve za obnovo višjih šolskih svetov: pokrajinskega, okrajnega in vsedržavnega. Pripadniki slovenske manjšine se bodo letos prvič udeležili volitev v pokrajinski šolski svet, po dvajsetletnem obdobju bojkota. Sindikat slovenske šole in Enotni šolski odbor sta se za volitve odločila, v kolikor sta ocenila, da je prisotnost v tem organu potrebna, še posebno zdaj, ko se odloča o finansiranju in racionalizaciji vseh šol. SSS in Enotni šolski odbor pa sta se odločila za nadaljevbanje bojkota volitev v okrajni šolski svet, ker je to organ, ki ima omejene pristojnosti in ki ga bodo v kratkem reformirali ali celo odpravili. Kljub udeležbi na volitvah ostaja seveda zahteva po avtonomiji, ki naj bi jo s posebnim zakonom priznali slovenski šoli glede na njeno specifičnost in potrebe. Na šolsko skrbništvo so že bile predstavljene kandidatne liste za predstavnike staršev in uCnega osebja. Starše učencev in dijakov slovenskih šol vseh vrst in stopenj bosta predstavljala gospod Edvin Bernetic in gospa Nataša Paulin. Na listi vzgojiteljic otroških vrtcev kandidira Marija Jarc, na Jisti učiteljev osnovnih šol Igor Devetak in Egle Fran- dolic, na listi profesorjev srednje šole Nadja Nanut in na listi profesorjev višjih srednjih šol Ivan Bratina in Enzo Pavletič. V kolikor ni v pokrajinskem šolskem svetu po zakonu zajamčene prisotnosti ravnatelja slovenskih šol, so konfederalni sindikati kandidirali ravnateljico slovenskih višjih srednjih šol Majdo Sfili-goj-Corsi. To vsekakor predstavlja možnost za izvolitev dodatnega slovenskega predstavnika. Za vsedržavni šolski svet sta kandidate izbirala goriško in tržaško tajništvo SSS. Predstavniki tržaškega sindikata so predlagali, da bi ponovno kandidiral ravnatelj Tomaž SimCiC, ki je zadnja leta uspešno zastopal interese slovenske šole v Rimu. Ob upoštevanju in priznanju prizadevanj dosedanjega zastopnika so predstavniki goriškega sindikata smatrali za primerno, da se predlaga goriškega kandidata, ob ugotovitvi, da je vseh dvajset let zastopal slovenske šole tržaški predstavnik. Soglasno je bilo zato sprejeto, da se sestavi lista- goriških kandidatov: nosilka liste je prof. Silvana Hvalic, na drugem mestu pa prof. Enzo Pavletič. SSS vabi starše in učno osebje, da se množično udeležijo volitev v pokrajinski šolski svet, uCno osebje pa tudi v vsedržavni šolski svet. Podatki iz matičnega urada goriške občine od 12. do 18. oktobra 1996. UMRLI SO: 68-letna upokojenka Angela Bralni por. Coos, 74-letm upokojenec Miroslao Škorjanc, 74-letna upokojenka Maria PuleC vd. Battistutta, 87-letna upokojenka Valeria Vec-chiet, 56-letna gospodinja Gioiella Bertogna vd. To-lazzi, 50-letni uslužbenec Mauro Franzoni, 87-letna upokojenka Caterina Pa°' letti. • POROČILI SO SE: fi- nančni stražnik Emrnf' nuel Thierry Grimaldi in delavka Monica Cabass, uslužbenec Fabio BonaZ' za in podjetnica Antonia Vranicich. OKLICI: pleskar Ful«o Gori in fisioterapevt Sonia Drufouca. -J PRIREDITVE UPOKOJEN GE. v SKO obvešča elane. d letošnje martino-z večerjo in glasbo v Ijo, 10. novembra,,v mr pri veuauu. • r e do 30. oktobra na i društva (ob sredaij , do 11. ure) in Pn nikih. „ RTINO VANJP io 10. novembra v m domu v Nt>vl Prijave na sedežu jutri od 11. do U-' četrtek od 19- 0 mora v prostori vju. Informacije ve pri Maji in □ OBVESTjLA D BRIŠKI GRIČ vabi , 23. oktobra ob 20.30, edni občni zbor, ki 0 KUB1VU IK je včeraj pričelo s jem slovenščin6 itnike. Danes, ob ’ d še prijavijo, i društvu je mogoč« iti tudi tečaju kle* , vsak torek od 15- ure. Informacij6 IRISKI GRIČ organi' ecaj rekreacijske teta ie. Informacije P (tel. 84187). : IKD prireja teC ) w dance“ za mlad« 9. in 18. letom- D«1 eCanje bo v cetr • m. ob 17. uri v balet bi v Kulturnem « Vpisovanje in m^ je v uradu ;i (tel. 531495). GORICA ,,n. CORSO 18.00-200 22.00 »L’eliminatore«. Schvvarzenegger. TRŽIČ COMUNALE Zaprto. dežurna lekarna VSRgkKD»(Ba.J ni), C. Verdi 57, “Srna lekarna vS,ska2,o.-M«”- lio 14/B, tel. 480405. TRENDI / PO PODATKIH IZ PRVIH TREH MEST STATISTiCNEGA VZORCA Prvi znaki kažejo na močno znižanje inflacijske stopnje Po podatkih iz Milana Turina in Trsta bi se utegnila spustiti na 3,1 odstotka RIM - Po prvih podatkih, ki so včeraj prišli iz treh vzorčnih mest (Turina, Milana in Trsta) bi lahko sodili, da so se napovedi uglednih ekonomsko-raziskovalnih centrov spet izjalovile. Napovedovali so namreč, da naj bi se oktobrska inflacijska stopnja znižala na 3, 3 odstotka (od 3,4 v avgustu in septembru), medtem ko včerajšnji podatki obetajo, da bi lahko zdrsnila celo na 3,1 odstotka. Seveda bo treba za potrditev teh laskavih obetov počakati vsaj na današnji popoldan, ko bodo znani še podatki iz ostalih mest, medtem ko bo zavod Istat objavil podatek za vso državo, ki ga izračuna na osnovi povprečja 20 glavnih mest dežel, komaj 6. novembra. Toda vrnimo se k včerajšnjim prvim podatkom. V Trstu 'so se življenjski stroški ta mesec v primerjavi s preteklim povišali za 0, 2 odstotka (septembrski porast glede na avgust je znašal kar 0,7 odstotka), v primerjavi z lanskim oktobrom pa za 2,7 odstotka (sep- tembra za 3 odstotke). To je hkrati naj skromnejši letni porast izmed včeraj objavljenih, saj se je v Milanu letna inflacijska stopnja povišala za 3,2 odstotka (v mesečni primerjavi za komaj 0,1), v Turinu pa za 2,8 odstotka (v mesečni primerjavi za 0,3). Septembra je letna inflacijska stopnja v Milanu znašala 3,2, v Turinu pa 2,9 odstotka. Po septembrskem zastoju v padanju inflacijske krivulje lahko torej ta mesec zanesljivo pričakujemo nadaljnje upadanje. Danes bodo objavili inflacijske podatke za Genovo, Benetke, Bologno (ki je bila zadnje mesece najdražje med vzorčnimi mesti), Firence, Perugio, Neapelj in Palermo, vendar včerajšnji trije podatki zaradi velikosti Milana in Turina predstavljajo več kot tretjino Istatove košarice, na osnovi katere meri inflacijski utrip. Poglejmo si zdaj pobliže podatke za Trst, ki jih je včeraj objavil občinski statistični urad. Kot rečeno, so se življenjski stroški v primerjavi s septembrom v povprečju povišali za 0,2 odstotka, v primerjavi z lanskim oktobrom pa za 2,7 odstotka, kar je za naše mesto presenetljivo malo, a je hkrati tudi znak izrazito povečane varčnosti tržaških družin. Med poglavji draginjske košarice so se v mesečni primerjavi znižali izdatki za prehrano (-0,5%) in za ostale dobrine in storitve (-0, 5%), izdatki za zdravje in za prevoz so ostali nespremenjeni, največje povišanje pa so doživeli izdatki za stanovanje, vodo, elektriko in ogrevanje (+1,6%). Na drugem mestu povišanj so izdatki za oblačila in obutev (+1, 2%), na tretjem za izobraževanje (+0,5%), sledijo pa storitve hotelov in javnih lokalov (+0,4%), rekreacija in kultura ter pohištvo in gospodinjska oprema (oboje +0,1%). Tudi v letni primerjavi so se najbolj povišali stroški za stanovanje, vodo in energijo (+4,6%), znižali pa so se le izdatki za ostale dobrine in storitve (-0,6%). H TRENDI / PREDSTAVITEV RAZISKAVE SWG PO NAROČILU CONFCOMMERCIA h Srednji sloj italijanske družbe se boji obubožanja Po letu 1991 se je začelo krčiti število družin, katerih povprečni letni dohodek niha med 30 in 60 milijoni lir RIM - Sedem milijonov in pol družin, torej italijanski srednji sloj se boji, da jih bo sedanja gospodarska faza - s krizo dohodkov, davčnim odvzemom in padcem zaposlenosti - pahnila na vse nižje ravni blagostanja, proti »pragu revščine«.Tako psihološko razpoloženje izvira iz raziskave, ki jo je tržaška družba SWG izvedla za stanovsko organizacijo trgovcev Confcommercio o srednjem sloju italijanske družbe in o njegovih pričakovanjih v zvezi z vstopom v tretjo fazo evropske gospodarske in denarne unije. »Srednji sloj se boji obubožanja, zato se državljanov polašča zagrenjenost,« je izjavil predsednik Nacionalnega odbora za gospodarstvo in delo (CNEL) Giuseppe De Rita ob predstavitvi raziskave družbe SWG. »Strah,« je dodal, »ustvarja napetost, oddaljevanje in celo sovraštvo do tistih, ki pehajo družine v revščino, pa naj bo to rimska vlada ali Maastricht. Ustvarja sovražnika, pa Čeprav je strah vedno večji od resnične depavperizacije.« Po De Ritovem mnenju se mora zato »telenovela« končati: v Evropo je treba iti, pa čeprav s slabo voljo. Alternativa je namreč odstati v družbi z Grki in Albanci. »Raje bi videl pakt za Evropo kot pa davek za Evropo,« je dodal predsednik Cnela, »s katerim so nam postregli in ki nikogar ne motivira, ampak, nasprotno, mortifi-cira in zbuja srd. Tako pa tvegamo, da bomo prišli v Evropo uničeni.« Giuseppe De Rita meni, da si je treba pošteno izprašati vest, če hočemo znova vzpostaviti kompetitivnost in agresivnost, ki sta bili tri postkrizna leta glavna značilnost Italije. Vstop v Evropo torej ne sme potekati pod negativnim predznakom. Na nevarnost obubožanja in posledičnega izumiranja srednjega sloja je na predstavitvi raziskave opozoril tudi predsednik druženja Confcommercio Sergio Bille: »Italija tvega, da postane v Evropi vodilna po pojavu, ki se širi po vseh industrijsko razvitih državah, in sicer pri počasnem krčenju srednjega sloja. Ta pojav povzroča, da postajajo bogati vse bolj bogati, medtem ko se vrste oseb, ki se spuščajo proti revščini, vidno večajo.« Ali v številkah: Confcommercio ocenjuje, da bo prihodnje leto srednji sloj (v katerega sodijo družine, ki razpolagajo s povprečnim letnim dohodkom med 30 in 60 milijoni lir) štel le 7 milijonov in 150 tisoč oseb, potem ko ga je leta 1991 sestavljalo 8 milijonov in 300 tisoč posameznikov. Ge se bo predvidevanje uresničilo, bo to pomenilo, da je v šestih letih zdrsnilo v nižje družbene sloje (po dohodku in kupni moči) več kot milijon in 200 tisoč oseb. Statistične podatke o nazadovanju srednjega sloja po letu 1991 potrjuje tudi vznemirjenost, ki so jo izrazili sodelujoči intervjuvanci v raziskavi SWG glede svoje prihodnosti: 35 odstotkov jih meni, da se bo erozija dohodkov in kupne moči nadaljevala, 29 odstotkov vprašanih je izrazilo bojazen pred obubožanjem, 24 odstotkov pa jih še upa, da jim bo uspelo ohraniti sedanjo raven. Kako pa na italijanske razmere v perspektivi vstopa v monetarno unijo gledajo v tujini in kako ocenjujejo vladin finančni zakon? Po mnenju odgovornega urednika britanske- ga dnevnika The Economist, Billa Emmonta, ki je iz Londona telefonsko sodeloval na predstavitvi raziskave SWG, je potrebna davčna reforma, in to ne glede na vstop v tretjo fazo evropske gospodarsko-mone-tarne integracije. Smer, ki jo je ubrala italijanska vlada s finančnim zakonom je po njegovi oceni pravilna, vendar je potrebna večja hitrost, privatizacije morajo biti krepkejše in obsežnejše, javne izdatke je treba krčiti veliko bolj radikalno in premišljeno poseči na področje socialnega skrbstva. Povrhu imajo po Emmonto-vem mnenju birokracija in politiki v Italiji preveč oblasti, zato je treba svobodo vlade ustavno omejiti. Kar pa zadeva problem italijanskega srednjega sloja, je ugledni britanski časnikar prepričan, da je njegova največja krivda ta, da je preveč verjel politikom. Tudi za sociologa Ralfa Dahrendorfa, ravnatelja ekonomskega raziskovalnega centra univerze v Oxfordu, je finančni zakon »zelo pogumen poskus«, vendar mora postati vlada »bolj prožna in kredibilna«. TOR SRE ČET PET PON 1529,4 1532,6 1540,2 1535,9 1534,9 954,9 1000,9 955,9 998,0 r BANKE / V PETEK V ZAGREBU n CRTrieste odpira v Hrvaški prvo banko z italijansko večino Med delničarji tudi Finesi in Simest TRST - V petek, 25. oktobra bodo v Zagrebu slovesno odprli TS Banko d.d., bančno družbo kreditne grape CRTrieste, ki je lastnica 65-odstot-nega kapitalskega deleža. Kot je znano, gre za prvi denarni zavod z italijansko večino na Hrvaškem. Do ustanovitve TS Banke d.d., je prišlo pred natančno letom, 20. oktobra 1995 v Zagrebu, do njene formalizacije pa 3. aprila letos. Napočil je torej trenutek uradnega odprtja sedeža v Smičik-lasovi ulici 23 (slovesnost bo v petek ob 11. uri), ki se ga bodo udeležili predsednik upravnega sveta tržaške CRT-Bance Roberto Verginella, ki je tudi predsednik nadzornega odbora zagrebške banke, člani vodstva tržaške banke, vodstvo TS Banke in predstavniki hrvaškega bančnega, političnega in kulturnega življenja. V okviru odprtja nove banke bo v četrtek, 24. oktobra ob 17. uri v zagrebškem hotelu Interconti-nental gostom predaval profesor Jakša Barbič o novostih v hrvaški zakonodaji za zaščito kreditorjev. Cassa di Risparmio di Trieste d.d. - TS Banka d.d., kot se novoustanovljena zagrebška banka uradno imenuje, je poleg tega, da je prva banka z italijansko kapitalsko večino na Hrvaškem, tudi prva bančna mešana dražba naploh v tej državi. Njeni delničarji so poleg CRTrieste Se javni finančni dražbi Simest iz Rima in Finest iz Pordenona (vsaka ima 7, 5 odstotka glavnice), preostalih 20 odstotkov kapitalskega vložka pa ima skupina krajevnih hrvaških podjetnikov (Croatia banka, Istarska banka, Bjelovarska banka in dražba Transadria. Namen, da bi stopila med delničarje, je pokazala tudi Svetovna investicijska banka iz VVashingtona, vendar bo CRTrieste v vsakem primera ohranila večinski, vsaj 51-odstot-ni kapitalski delež. Lira stabilna, borza v znaku ENI MILAN - Medtem ko je lira v začetku novega tržnega tedna ohranila stabilni tečaj (marka je Se vedno pod tisočico), je bil milanski borzni sestanek zelo negotov, v prvi vrsti zaradi močnega nihanja tečaja delnic ENI, energetskega holdinga, za katerega se je včeraj začela druga transa privatizacije. Zakladno ministrstvo je sporočilo, da bo najvišja prodajna cena delnice znašala 7.425 lir (spomnimo naj, da je bila prodajna cena prve tranše komaj 5.250 lir), med včerajšnjim borznim sestankom pa so ENI dosegle najvišjo ceno 7.550 lir. 21. OKTOBER 1996 v URAH S s valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1517,00 1557,00 nemška marka 985,00 1009,00 $ francoski frank 290,00 299,00 8 § holandski gulden 874,00 900,00 S S lf belgijski frank 47,30 49,20 funt šterling 2406,00 2479,00 Is irski šterling 2419,00 2492,00 danska krona 256,00 264,00 grška drahma 6,20 6,60 §S kanadski dolar 1121,00 1155,00 japonski jen 13,30 13,90 ES švicarski frank 1190,00 1226,00 11 it avstrjski šiling 139,30 143,60 norveška krona švedska krona 231.00 228.00 239.00 235.00 portugalski escudo 9,70 10,30 španska pezeta 11,60 12,10 § avstralski dolar 1205,00 1242,00 madžarski florint 9,00 11,50 ? slovenski tolar 10,80 11,30 $ hrvaška kuna 270,00 280,00 21. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1520,00 1550,00 nemška marka 986,00 1006,00 francoski frank 290,00 300,00 holandski gulden 872,00 897,00 belgijski frank 47,45 49,25 funt šterling 2401,00 2481,00 irski šterling 2414,00 2509,00 danska krona 258,00 266,00 grška drahma 6,18 6,78 kanadski dolar 1119,00 1154,00 švicarski frank 1193,00 1218,00 avstrijski šiling 139,04 143,54 slovenski tolar 11,00 11,40 MILANSKI DEVIZNI TRG 21. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1534,920 ECU 1917,120 nemška marka 998,000 francoski frank 295,400 funt šterling 2446,970 holandski gulden 889,650 belgijski frank 48,451 španska pezeta 11,865 danska krona 260,690 irski funt 2460,630 grška drahma 6,386 portugalski escudo 9,905 kanadski dolar 1137,150 japonski jen 13,604 švicarski frank 1210,700 avstrijski šiling 141,860 norveška krona 235,340 švedska krona 231,770 finska marka 333,390 MILANSKI BORZNI TRG 21. OKTOBER 1996________INDEKS M1B-30: 40,02%_____________ delnica cena var. % delnica cena var. % Mediobanca 8.302 +0,24 Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Benetton Comit Credit Edison Fiat Gemina Generali Imi Ina Italgas La Fondiaria Mediaset 11.449 +0,56 1.390 -0,35 3.421 -1,41 18.609 +2,31 2.838 -0,17 1.631 -0,73 9.464 +0,91 4.143 +1,09 721 -0,16 31.703 -0,29 12.917 +0,06 2.148 -0,50 5.730 +0,42 5.588 -0,21 7.468 +1,13 Mediolanum Montedison Olivetti Parmalat Plrelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To Sirti Štet TIM Telecom Ita 15.853 -1,18 1.024 +0,49 461 +0,10 2.289 -0,13 2.868 +0,27 14.664 +0,10 14.771 -0,51 7.728 +1,09 9.745 +0,76 9.2798 +0,73 5.412 +1,38 3.299 +0,24 3.475 +1,81 PORPENON / 15. IZVEDBA KVALITETNEGA FESTIVALA Velik uspeh je doživela prva izvedba razstavno-prodajnega sejma, ki so ga prvič organizirali Petnajsta izvedba Dnevov nemega filma je mimo. Ni dvoma, da gre za festival s svetovno težo, zaradi strokovnega in organizacijskega napora ubrane ekipe s »kapetanom« Liviom Jacobom na Čelu, morda za prvi v svetovnem merilu na lestvici, za vpis na katero se poteguje danes lepo število bolj ali manj resnih tekmecev. To je filmski festival, ki bolj kot vsak drugi igra na čustvene note: razumljivo, saj črpa iz preteklosti. Na svetlo vrača, kar je tonilo v pozabo; ljudem in dogodkom, za katere smo doslej vedeli le iz knjig, vrača jim fi-zičneobrise, prizorišča in dogajanje. Pordenonskim Dnevom pripada po vrhu čast, ki pritiče pionirjem. Tudi sam začetek festivala bi lahko pripisali čustvu. Začelo se je pred slabimi dvajsetimi leti, ko so se mladi Furlani aktivirali v Hu-minu in okolici, tako da so zbrali kopico filmičev in z njimi blažili med ljudmi popotresno tesnobo. Iz te prve poteze je nastala Furlanska kinoteka, od tam pa genialna pobuda za Dneve. Morda pa še najbolj preseneča dejstvo, da do »včeraj« ni bilo za filme prvega tridese-tletja splošnega zanimanja ne skrbi in posledično niti pravega razstavišča. Filmski trak -uničljiva organska kemična podlaga - in tanki svetlobni zapis na njem predstavljata za sodobnike materialni spomin -slikovno izročilo dvajsetega stoletja. Zato je in mora biti film dragocen. Danes mu končno priznavamo vrednost kulturne dobrine. Tudi v Pordenonu se je pisala marsikatera beseda, ki je potem prišla v razglas o pravicah, ki jih film ima do preživetja in »življenja«. Mestni prizori, komični gagi, risanke, zgodovinske slike, reportažni posnetki, brezimni fragmenti, dolgi igrani filmi so se pretakali na platnu gledališča Verdi skoraj brez premorov vseh osem dni, od sobote 12. do sobote 19. oktobra. Dvorana je glasno spremljala dogajanje. Zlasti Američani - posebno zapisani filmski indu-striji-umetnosti - so dajali duška navdušenju. Vtis je, da si današnji gledalec v Pordenonu spira oči ob drugačnem redu, ki ga ponujajo stari filmi, in se na zaznave odziva z obnovljeno nedolžnostjo in sproščenostjo. ID »Festival je povsem uspel in presegel vsa pričakovanja« Letošnje izvedbe seveda ne gre primerjati z lansko, veliko in jubilejno. Stoletnica filma je mimo, normalnost Dnevov pa Se ni rutina. Izzive, presenečenja in spremne pobude letošnje izdaje je za nas ocenil Livio Jacob, predsednik kulturnega društva Dnevov nemega Birna. »Festival je uspel in presegel naša pričakovanja. Bili smo zaskrbljeni zaradi prehodnega značaja izvedbe, potem ko smo lani napeli vse moči v proslavo stoletnice filma. Zato smo odprli letošnje Dneve nekoliko upehani. Občinstvo nas ni zapustilo, nasprotno, bilo ga je še več kot po navadi. Mesto in dežela se dobro odzivata na našo ponudbo. Z mestom smo pravzaprav postali eno. Ali ni uspeh, da na Dnevih uživajo ob strokovnjakih tudi številni mladi, ki zahajajo običajno v kino? Za gledalce iz kinotek, muzejev, časopisov, univerz pa smo obvezna priložnost.« Kaj bi povedali o prikazanih filmih? »Izbor je bil kar dober, kvaliteta projekcij in glasbena spremljava odlična. Tudi restavratorski posegi so bili učinkoviti, saj imamo za sodelavce najbolj akreditirane laboratorije. Se raje pa bi omenil letošnjo novost, razstavno prodajni sejem knjig in drugega gradiva o filmu ne daleč stran od glavnega prizorišča Dnevov. Pritegnil je novo občinstvo, npr. tiste, ki zasledujejo filmske publikacije, tiskovine in stare aparate. Predstavljali smo si ga kot kraj, kjer filmski človek najde vsega malo; knjigo, fotografijo ali razgledni-co-souvenir, laser disk z restavriranim nemim filmom, videokaseto. Zadeli smo v cilj. To razstavišče smo pripravili v pičlih dveh mesecih in vendar so se odzvali zbiralci in založniki iz Evrope in z onkraj oceana.« Kakšno korist imajo od tega Dnevi? »Filmski trakovi so ostali večinoma v zasebnih zbirkah in arhivih, z novimi obiskovalci pa so k nam prišle informacije o le-teh. Rado se zgodi, da iz dveh ali treh nepopolnih obstoječih trakov istega filma sestavimo popolno kopijo. Taka rešitev filma je mogoča le z doprinosom kar se da več ljudi od vsepovsod, ker so imeli filmi najrazličnejše usode. Letos nam je podvig uspel: iz treh izdaj nekega filma - vsaka je bila na drugačnem mestu cenzurirana - smo sestavili celoto. To je pomemben film iz prvih let ’30, eden prvih filmov, posnetih v technico-lorju.« Kaj pa »Damoklejev meč« nad vašo kinodvorano Verdi? »To je zgodba brez konca. Mislili smo, da je bil letos zadnjič naš, vdali smo se že v načrt krajevne uprave. Na obzorju naj bi bilo njegovo porušenje in izgradnja novega objekta. Dobro vemo, koliko časa zahtevajo takšna dela. Ljudje na ulici so me že začeli spraševati: kam pa potem? V Videm, Gorico, Trst? Prav je, da Dnevi ostanejo v Pordenonu. Ze so nam ponujali šotorišče ali kaj podobnega, popolnoma neprimernega. Mi zagovarjamo, da Verdi potrebuje nagla obnovitvena dela, naj se izboljšajo njegove že obstoječe značilnosti. Danes pa kroži vest, da so dela za eno leto prestavljena. Morda bodo pomladanske občinske volitve ustoličile nove, bolj "usmiljene” upravitelje...« Za 24. oktobra ste napovedali praznik. »Na ta dan točno pred stotimi leti je bila prva projekcija v Furlaniji, in sicer v videmskem Teatro Minerva. Ob tej priložnosti bomo v kinu Dopolavoro Fer-roviario predstavili knjigo, katere pisci so zbrali podatke o zgodovini filma - ne posebno bogati - v Furlaniji' Predvajali bomo še nekaj redkih filmov. To je naš začetek drugega filmskega stoletja.« Naj na tem mestu dodamo, da se bo na isti dan v Ljubljani obhajal »državni krst« Slovenske kinoteke, ki je formalno priznana ustanova le od preteklega avgusta. Pordenonski organizatorji in akterji Slovenske kinoteke se ponašajo z bogatim in perspektivnim sodelovanjem, sedaj jih bo družila še ta dvojna slavnost. Igor Devetak GLEDALIŠČE Ml ELA / SKUPINA ALEXIAN GROUP Potovanje po romski glasbi S koncertom so se zaključili tržaški dnevi romske kulture V petek se je z zanimivim koncertom romske glasbe v izvedbi skupine Alexian Group zaključila štiridnevna prireditev, ki jo Pokrajina Trst že tretje leto zapored posveča raznim pobudam za spoznavanje romske kulture (foto KROMA). Letošnji bogati spored, ki je poleg predavanj in razprav predvideval tudi filme, in sicer neobsežno, a zanimivo razstavo, je spodbudil k obisku veliko šolarjev, ki so predsedniku združenja Them Romanu Santinu Spi-nelliju, ki jih je spremljal na vodenih obiskih, postavili izredno veliko aktualnih vprašanj, kot je poudarila Antonia Zanin, koordinatorka prireditve, v pozdravnem nagovoru na zaključnem koncertu. Zadovoljstvo nad uspehom pobude je izrazil tudi dott. Giovanni Volpe, podkomisar na tržaški Pokrajini. Koncert, ki so ga priredili v sodelovanju z zadrugo Bonavventura, je privabil še kar precejšnje število poslušalcev, zlasti mlajših. Štirje člani skupine Alexian-Group so svoj nastop zastavili kot namišljeno potovanje skozi cigansko glasbo, ki je za Rome zelo pomembno izraz- no sredstvo, saj se prav skozi glasbo njihova kultura v največji meri prenaša iz roda v rod. Tako je bil koncert potovanje iz severne Indije, od koder Romi izvirajo, do vseh dežel, po katerih so dandanes razkropljeni in v katerih je njihova glasba kljub različnim vplivom večinskih narodov, ki so privedli do različnega glasbenega izražanja, ohranila bipolarnost med otožno melodijo in izredno hitrim ritmom. Ob ljudskih pesmih in zlasti lastnih avtorskih skladbah je skupina podala starodavno tradicijo svojega ljudstva, seveda skozi lastno aktualizirano gledanje in z modernimi glasbili, s katerimi je v določeni meri nadomestila bolj tradicionalna ljudska glasbila. Skupino označuje izobraženo intelektualni pristop do glasbe, ki je v večji meri uglašen na resno racionalnost razuma kot pa na strune strastnosti in temperamentnosti, vsekakor pa so Santino-Alexian Spinelli (harmonika), Francesco Ciancet-ta (kitara), Marco Malatesta (tolkala) in Maurizio Rolli (kontrabas) navdušili občinstvo v dvorani, ki jih je po koncertu še dvakrat priklicalo na oder. (vat) 17. KOGOJEVI DNEVI / ZAKLJUČILI SO SE V NEDELJO __ Prepričljiva bera prireditve nehno prisoten Šostakovič. An' sambel pa je veC kot zgolj Pocyrj tal interpretacije omenjenih de > saj vsi Štirje elani slovijo ravno p° tem, da so eni najbolj tehtnih iz, vajalcev sodobnih del za godalni kvartet pri nas in na tujem. Bera letošnjih Kogojevih dnevo je zagotovo spet prepričljiva, me narodno izmerljiva tako kot Z nedeljskim koncertom Ljubljanskega godalnega kvarteta v kanalski župnijski cerkvi sv. Marije Vnebovzete so se končali letošnji 17. Kogojevi dnevi v Kanalu ob Sod, na Zemonu, v Sežani in Ljubljani. Kot se za mednarodni festival sodobne glasbe spodobi, so bila tudi tokrat na sporedu izključno dela 20. stoletja. Godalci Monika Skalar in Karel Žužek (violini), Franc Avsenek (viola) in Stane Demšar (violončelo) so skoraj brez premora zaigrali kar troje godalnih kvartetov: za uvod najprej Godalni kvartet op. 56, št. 2 Poljaka Karola Szymanowskega, potem krstno izvedbo Drugega godalnega kvarteta našega Dušana Bavdka in nazadnje še Šostakovičev Godalni kvartet op. 68, št. 2. Za predstavitvijo poljskega impresionizma, katerega glavni predstavnik je prav Szymanowski, je bila tokrat v Kanalu na sporedu že letošnja sedma krstna izvedba novega slovenskega dela. Tega je tokrat podpisal mladi podiplo-mant kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo Dušan Bavdek. V vseh treh stavkih z naslovi Preludij, Pasacaglia in Finale pa je tokrat že drugič za Ljubljanski godalni kvartet zaznamoval svojo glasbeno idejo iskrivo, izvirno in prepričljivo. Sklep tega koncerta in letošnjega 17. kanalskega festivala sodobne glasbe je bil še enkrat zaznamovan z glasbo ruskega revolucionarja tega stoletja Dimitrija Šostakoviča, tudi v znamenju letošnje 90-letnice skladateljevega rojstva. Le-te so se morda letošnji Kogojevi dnevi dotaknili ne le formalno, temveC vsebinsko prepričljivo in tematsko zaokroženo. Tako kot sicer niso letos manjkala Kogojeva dela in številne novitete slovenskih avtorjev, tako je bil na- leta doslej, pa seveda še najbolj pomembna za naše izvajalce, Pu bliko in poustvarjalce - aV^TJe' Med slednjimi smo slišali le.., kar sedem krstnih izvedb, ki so p podpisali slovenski avtorji najraz licnejših šol, generacij in nih usmeritev: Pavle Merku, N rijan Gabrijelčič (dve krstni ‘zve bi: Utripi za tolkala in klavir ^ Koncert za harfo in godala), !a Golob, Primož Ramovš, Lari Vrhunc in Dušan Bavdek. Franc Križna1 V ljubljanski knjigami Center Oxford odprta razstava Zvesta Apollonija Sinoči so v prostorih knjigarne Center Oxford v Ljubljani odprli Razstavo grafik in pesniško-grafične mape znanega primorskega ustvarjalca Zvesta Apollonija. Na sinočnji otvoritvi je o umetniku in njegovem delu uvodoma spregovoril Ciril Zlobec. Likovna publicistika je že velikokrat poudarila dejstvo, da gre prav Apolloniju zasluga za uveljavitev tehnike sitotiska kot enakovredne likovne zvrsti. Meta Prosenc Gabršek je o njem med drugim zapisala: »Slikarstvo in grafično delo Zvesta Apollonija, začetnika slovenskega sitotiska, določa njegov mediteranski temperament.« Melita Stele-Možina in dr. Ivan Sedej mu v svojih besedilih o slovenski grafiki pripisujeta pomen vmesnega člena. Apollonij je s spoštovanjem osnovnih načel ljubljanske grafične šole, a z drugačno umetniško vizijo, njen vse bolj estetizirani jezik nagra dil z ironičnim in mte lektualisticnimi akcenti. Ob pomoči lastnosti seriografije je .n® začetku svoje ustvarjalne poti realiziral serijo barvno intenzivnih gra fik na meji med pop-ar- tom in ornamentalno simboliko. _ PRIMER PRIEBKE / PRAVOSODNI MINISTER SEVERNEGA PORE N J A-VESTFALIJE Nemško sodstvo je nudilo kritje nacističnim zločincem Beherens prepričan, da Priebkeja ne bo treba izročiti Nemčiji BERLIN - Pravosodni minister Severnega Porenja-Vestfalije Fritz Beherens je prepričan, da se bo kazenski postopek proti nekdanjemu esesovskemu stotniku Erichu Priebkeju končal v Italiji in da torej gestapovca ne bodo izročili Nemčiji. To je socialdemokratski politik izjavil v intervjuju za revijo Der Spiegel. Vsekakor pa po njegovem mnenju mora Nemčija vseeno zahtevati njegovo izročitev. Beherens je obenem napovedal, da bo dortmunsko sodstvo, ki je pristojno tako za Priebkeja kot za Karla Hassa, poskušalo osvetliti vlogo nemškega sodstva pri nudenju kritja nacističnim vojnim zločincem. Zgovoren je primer dokumentov o razsodbi proti Kapplerju, ki so desetletja gnili v kleti dortmunske sodnije, ne da bi jih prevedli in tako sprožili postopek proti Priebkeju in Hassu. Se več za ministra je bil pojav Hassa na procesu Priebke pravo presenečenje, ker so bili v Nemčiji gotovi, da je umrl. Beherens je navedel tudi primer Theodorja Oberlanderja, ki je bil minister v Adenauerjev! vladi, sodstvo pa je arhiviralo obtožnico zaradi njegovih vojnih zločinov v Ukrajini. O Priebkeju pa je spregovoril tudi tajnik DSL Mas-simo D’ Alema med svojim obiskom v Izraelu, kjer se bo sestal s premierjem Netanjahujem in voditeljem PLO Arafatom. Po obisku muzeja holokavsta v Jeruzalemu je namreč D'Alema izjavil, da nobena razsodba ne sme zbrisati zgodovinske resnice. V eksploziji stanovanjske hiše dva mrtva in trije ranjeni LECCE - Prejšnjo noč je v salentin-skem mestecu Nar do močna eksplozija zrušila tristanovanjsko enonadstropno hišo in terjala smrt neke 4-letne deklice in njene 33-letne tete, medtem ko so bile tri osebe težje ranjene. Po prvih ugotovitvah gasilcev, naj bi eksplozijo povzročil plin, ki je uhajal iz neke plinske jeklenke in je nasitil eno od sob. Nekdo naj bi prižgal luč, tako da je iskra iz stikala aktivirala eksplozivno mešanico plina in zraka. Žrtvi sta 4-letna Marika Profeta in njena 33-letna Anna Maria Profeta, ki se je prav predvčerajšnjim poročila z Antoniom Caiffo, enim od treh ranjencev, ostala dva sta Gianvito Profeta in Lucrezia Falangone. Zakonca Caiffo sja po poroki sklenila, da prespita v hiši Profetovih in bi morala včeraj na poročno potovanje. Močna esplozija, ki je popolnoma razdejala hišo, je prizanesla drugim štirim osebam, ki so bili prav tako v sorodstvenih vezeh z žrtvama. Po eksploziji so takoj prispeli karabinjerji in gasilci, ki so za pomoč prosili svoje kolege iz bližnjega Gallipo-lisa, ker je bilo takoj jasno, da je prišlo do tragedije. Eksplozija je uničila tudi dva parkirana avtomobila, medtem ko je bil tretji le poškodovan. Ranjence so takoj odpeljali v bolnišnico. Najtežje rane je zadobil Gianvito Profeta, ki je na oddelku za opekline v Brindisiju. Zdravniki so si pridržali prognozo, medtem ko sta ostala dva ranjenca v krajevnih bolnišnicah v Copertinu in Nardoju. Oba sta težko ranjena, njuno zdravstveno stanje pa ni kritično. PRVA EKSPERTIZA EGO Jumbonod Long Islandom eksplodiral zaradi okvare VVASHNGTON - Eksplozije boinga 747 nad Long Islandom ni povzročil atentat, temveč strukturalna napaka, mehanska ali električna v osrednjem rezervoarju orjaškega jumba. To je izjavil odvetnik Lee Kreindler, ki zastopa svojce 23 žrtev letalske nesreče 17. julija 1996, v kateri je življenje izgubilo 230 oseb. Kreindler je pravi pravni izvedenec za tožbe o letalski varnosti in bo sedaj od Boein-ga in od letalske družbe TWA poskušal izsiliti bajno odškodnino. Prav zato je najel pravo vojsko izvedencev za razstreliva, kovine in letala. Seveda niso imeli dostopa do razbitin, ki jih še proučujejo »uradni« izvedenci zvezne policije FBI in Agencije za varnost v prometu NTSB. Do svojih zaključkov so prišli s pomočjo računalniške obdelave vseh zbranih informacij in z računalniško simulacijo eksplozij v boeingih 747. Da je njihova hipoteza zelo resna, je posredno potrdila Shelly Hazle, predstavnica za tisk Agencije NTSB, ki je sporočila, da bodo skrbno proučili Kreindlerje-vo ekspertizo. Kreindler je obenem navedel, da je tragedija nad Long Islandom zelo podobna eksploziji boeinga 747 nad Madridom leta 1976. Tudi takrat je eksplodiral glavni rezervoar, a ker je v električno napeljavo udarila strela. BELGIJA / KAJ TAKEGA BRUSELJ IN BELGIJA ŽE NISTA VIDELA V SVOJI ZGODOVINI Spontan protest civilne držbe, ki je »ušla« nadzorstvu strank in sindikalnih organizacij BRUSELJ - Mogočna nedeljska manifestacija v spomin na male žrtve pošasti iz Marcinella in proti pedofiliji je do temeljev stresla belgijsko politično prizorišče. V nedeljo se je v Bruslju zbralo več kot 300 tisoč ljudi, prava človeška povodenj. Kaj takega apatična in odmaknjena Belgija še ni videla v svoji zgodovini. Manifestacije ni organizirala nobena stranka in ne sindikat, bil je to spontani protest stoti-sočev, tako Flamcev kot Valoncev, navadnih ljudi, ki so kljub jezikovnim in razrednim razlikam našli skupni jezik in zahtevali moralni in družbeni zasuk. Predolgo so Belgijci mižali pred dejanskim stanjem in politikom prepuščali reševanje institucionalnih sporov med Flamci in Valonci. Spregledali so dejstvo, da je v državi zavladala lotizacija, ki je okužila tudi zastareli sodni sistem. Nedeljska manifestacija je bil torej pohod civilne družbe, ki je zbežala nadzorstvu strank in sindikatov. Stotisoči, ki so se odzvali pozivu staršev malih žrtev pošasti iz Marcinella, so uresničili omikan pohod, na katerem je kraljevala bela barva, kot simbol upanja in otroške nedolžnosti. Bele barve so bile lilije, vrtnice in marjetice v gumbnicah, v rokah in laseh; bele so bile rute in mašnice; beli so bili trakovi na rokavih, ki so si jih nadeli v znak solidarnosti tako mladi kot ostareli; in beli so bili balončki v otroških rokah. Ni bilo običajnih transpa- rentov, ne skandiranih gesel in ne zastav. Kralja Alberta, ki je na Japonskem, je manifestacija pretresla zaradi njene množičnosti in omikanosti. Belgijski suveren, ki je v prejšnjih dneh izrazil solidarnost staršem žrtev in zahteval, naj si prilitiki prevzamejo odgovornost, je s tem nedvomno prekoračil svoja pooblastila, a je na svojo stran pridobil ljudi. Nič čudnega torej, da se je končno oglasil tudi premier Jean-Luc Dehaene, ki je zagotovil, da bo preiskava šla do dna in da bodo ustanovili od policije in sodstva neodvisen center za pogrešane otroke. Jt NOVICE Ruski varnostni svet prvič brez Lebeda MOSKVA (STA/dpa) - Pprvic po razrešitvi Aleksandra Lebeda se je seSel ruski Svet za državno varnost Premier Cemomirdin je članom sveta predstavil novega sekretarja Ivana Ribkina in ob tem poudaril, da si bo rusko vodstvo Se naprej prizadevalo za mimo rešitev čečenskega spora. »Upamo, da se bo delo nadaljevalo normalno, saj potrebujemo rezultate,« je poudaril. Premirje v Afganistanu? KABUL (STA/AFP) - Afganistanski Talibani, ki so v zadnjih dneh krčevito branili položaje okrog Kabula pred napadi nekdanjih vladnih sil, ki jih vodi general Masud, so včeraj sprejeli predlog uzbeškega generala Dostuma, ki nadzomje sever države, o sklenitvi premirja. Premirje naj bi začelo veljati takoj, in sicer na vseh frontah v državi, pod pogojem, da sočasno pride do izmenjave ujetnikov. Ameriški diplomat z iraškimi Kurdi BAGDAD (STA/AP) - Posebni ameriški odposlanec za severni Irak Pelletreau se je včeraj na jugovzhodu Turčije sešel z voditeljem Demokratske stranke Kurdi-stana Barzanijem. Pelletreau naj bi se danes v Ankari sestal tudi z Barzanijevim nasprotnikom, vodjem Domoljubne zveze Kurdistana Talabanijem. Nova zmaga Berishe TIRANA (STA/dpa) - Osrednja volilna komisija v Tirani je včeraj sporočila, da je zmagovalka nedeljskih lokalnih volitev v Albaniji Demokratska stranka predsednika Salija Berishe. Po podatkih volilne komisije je albanska vladajoča stranka dobila večino glasov v najmanj 37 od 64 mestnih svetov in 150 od 320 lokalnih predstavništev. Socialistična stranka je zmagala v treh mestih in nekaj več kot desetih lokalnih skupnostih. Begunci zapuščajo Zair ŽENEVA (STA/AFP) - Dvanajst taborišč na vzhodu Zaira, kjer je bilo na tisoče hutujskih - burundskih in mandskih - beguncev, je praznih, je včeraj povedal tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce. Dejal je, da je okoli 250.000 beguncev zbežalo iz taborišč zaradi vse hujšega nasilja na vzhodu Zaira. Večina se jih je usmerila proti mestu Bukavu, v smeri Ruande in Burundija. Pogajanja ciprskih Grkov in Turkov NIKOZIJA - (STA/AFP) - Ciprski Grki in Turki se pod nadzorom ZN tajno pogajajo o razorožitvi vojaških skupin vzdolž razmejitvene črte na otoku, ki jo varujejo modre čelade. ZN so prejšnji teden po več incidentih na tem območju, ki so terjali tudi žrtve, zahtevali razorožitev grških in turskih sil ob meji. Direktor Cie na Kitajskem PEKING (STA/AP) - Iz zahodnih diplomatskih virov se je izvedelo, da je direktor ameriške obveščevalne agencije Deutch minuli teden v strogi tajnosti in nenapovedano obiskal Kitajsko. Čeprav so bili na ameriškem veleposlaništvu v Pekingu obveščeni o Deutchevem obisku, pa je bilo le nekaj ljudi seznanjenih z namenom njegovega obiska. Cia naj bi prejšnji mesec odkrila, da je Kitajska Pakistanu prodala tehnologijo, ki bi mu lahko pomagala pri razvoju vojaškega jedrskega programa. EVROPSKA BUŽNJEVZHODNA INICIATIVA Hladen tuš za zagrete kupce vpliva Francoski predsednik Chirac je v Izraelu naletel na hladen sprejem (Reuter) JAPONSKA PO PARLAMENTARNIH VOLITVAjL Uradna in zakulisna pogajanja Hašimoto bo le s težavo sestavil enotno in močno koalicijo TOKIO (Reuter, M.S.) - Japonski premier Riutaro Hašimoto se je včeraj že sešel s svojimi starimi koalicijskimi zavezniki, potem ko njegovi Liberalno demokratski stranki na nedeljskih parlamentarnih volitvah ni uspelo osvojiti absolutne večine. Poleg uradnih pogovorov pa so se v zakulisju začela tudi pogajanja z morebitnimi prebežnild iz glavne opozicijske stranke Sinšinto, ki ji volilci v nedeljo niso namenih napovedovane podpore. »Prepričan sem, da bo število elanov, ki bodo prestopih k nam, iz dveh cifer,« je napovedal predstavnik LDP Sizuka Kamei. JERUZALEM (Reuter, M.S.) - Francoski predsednik Jacques Chirac je včeraj iz Sirije dopotoval na tridnevni obisk v Izrael, kjer je doživel hladen sprejem vlade, ki je dan pred tem ostro zavrnila njegov predlog o Evropi kot sopo-krovitelju Bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Chiraca je na letališču pričakal izraelski zunanji minister David Levy, nato pa je francoski predsednik najprej odpotoval na uradni sedež izraelskega predsednika Ezerja VVeizmana. S premierom Benjaminom Netanjahujem se bo srečal Sele danes, jutri pa bo govoril poslancem palestinskega sveta v Ramali na Zahodnem bregu. Izraelski mediji so obisk francoskega vodditelja sprejeli precej zadržano, razen precej desničarskega Jerusa-lem Posta, ki je Chiraca opisal, kot »razdvojenega‘rad bi biTposrednika, ki je podprl najbolj nepoboljšljivo teroristično državo na območju.« »Ce je kdaj obstajala država, ki se je diskvalificirala za vlogo poštenega posrednika, je to Francija,« je zapisal časnik. »Francija ostaja besen partizan in kot taksen nima nobenega mesta v Bližnjevz-hodnih pogajanjih.« V skladu z okrepljeno evropsko iniciativo na Bližnjem vzhodu se je končal tudi obisk italijanskega premiera Romana Prodija v Egiptu. Prodi, ki se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom in premierom Kamalom el Ganzurijem, je pred odhodom poudaril, da »mora biti italijanska navzočnost v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu harmonična in povsem usklajena z obema stranema«, ter ob tem spomnil na misijo italijanskega zunanjega ministra Lamberta Dinija prihodnjo nedeljo v Izraelu. Vloga Evrope na Bližnjem vzhodu je pomembna in bi se morala povečati tudi na političnem področju, je dejal Prodi in izrazil prepričanje, da pohticna navzočnost Evrope na omenjenem območju ne odgovarja obsegu gospodarske navzočnosti. »Se vam ne zdi nerealno, da bi Evropa leta in leta plačevala in ob tem vseskozi molčala,« je italijanski premier odgovoril na neko novinarsko vprašanje. Evropa se je v preteklosti predstavljala s političnega vidika »razdeljena,« po srečanju v Dublinu pa se je rodila »skupna pobuda Evropske unije, ki ni polemika z ZDA, ampak priprava evropske poti«, je pojasnil Prodi. V tem smislu je razumeti tudi predlog za imenovanje posebnega odposlanca EU za Bli-žnjevzhodno območje, ki bi predstavljal tudi »formalno politično navzočnost«. O tem se je zaCelo govoriti v Dublinu, po besedah italijanskega premiera pa naj bi o predlogu razpravljali tudi na prihodnjih srečanjih držav članic EU. Medtem pa je z območja Bližnjega vzhoda odpotoval posebni ameriški odposlanec Dennis Ross, saj se pogajanja o med Izraelom in PLO o statusu mesta Hebron niso premaknila z mrtve točke. Ross je na območje dopotoval pred 15 dnevi, potem ko je izbruh nasilja ogrozil celoten mirovni proces. »Imam veliko drugih stvari, s katerimi se moram ukvarjati,« je ameriški odposlanec sporočil obema stranema in dodal, da se bo vrnil, ko bodo potrebovali njegovo pomoč. Hašimoto je v okviru načrta o Stiristrankarski koaliciji roko ponudil tudi drugi najveCji opozicijski Demokratski stranki. »Najpomebnejše je, da ugotovimo, kaj imamo skupnega z drugimi politiki, bodisi s posamezniki bodisi s celimi strankami,« je izjavil Hašimoto. LDP si je v nedeljo priborila 239 sedežev, 12 manj, kot bi jih potrebovala za samostojno sestavo vlade. »Volilni izid pomeni, da si nismo uspeli povrniti vsega zaupanja ljudstva. Pomeni, da v treh letih prizadevanj za reformo nismo dosegli svojega cilja, zato bomo morali delati Se bolj trdo.« Parlamentarni viri pričakujejo, da bodo koalicijska pogajanja precej težavna, saj bodo morebitni partnerji kot pogoj za sodelovanje postavljali izpolnitev določenih politik. Zato je za LDP še toliko bolj pomembno, koliko prebegov iz SinSinta ji bo uspelo organizirati. Novi parlament se bo prvič seSel v začetku novembra in za premiera uradno vnovič nominiral Hašimota. Čeprav naj bi bila do takrat koalicijska pogajanja že končana, pa številni politični analitiki opozarjajo, da skupek različnih interesov v novi koaliciji zagotavlja dolgoročno politično negotovost. »Politične razmere bodo ostale nestabilne in vlada bo ostala slabotna,« je izjavil znani komentator Minoru Morita. »Glavno vprašanje japonske politike v tem trenutku je le kako hitro, oziroma kako pozno bodo nove volitve,« je Se dodal. Hasimotova prva nal°' ga bo na poveljniški m°s pripeljati zaveznike iz d°' sedanje koalicije - social; demokrate in Sakigake, ki je v nedeljo osvojil le dva sedeža. Sakigake je ze izrazil željo po sodelovanju, medtem ko se sociali demokrati, ki so dobili le 15 sedežev v spodnje® domu, vendar s ključni®1 32 v zgornjem domu, kjer je LDP precej slabotna, ne želijo obvezati. »Težko b° sodelovati z LDP, če bodo stvari ostale taksne, kakr Sne so zdaj,« je po srečanju s Hašimotom izjavi voditelj socialdemokratov Takako Doi. Japonski premier je 81 cer zagotovil, da želi oh® niti dosedanjo koalicij® vendar pa je že namig®!’ da se bo pogovarjal tudi z novoustanovljeno De®0 kratsko stranko, ki bi n® gnila z 52 sedeži predsta^ vljala ključnega zavez® ka. Opozicija nam® kljub porazu le ni tak0 šibka. »Ce bodo uspe dobiti podporo neodvi snih, manjših strank i zadržati upornike, bo lahko v Sinšintu resn° mešali Štrene vladi,* J izjavil Morita. ZAKAJ SE IZIDI RAZISKAV JAVNEGA MNENJA POGOSTO RAZLIKUJEJO Odločajo le tisti, ki gredo na volišča John Zogby za Reuter V zadnjem mesecu skoraj vsi svetovni mediji posebno pozornost namenjajo ameriškim predsedniškim volitvam. Pri tem pomebno vlogo igrajo raziskave javnega mnenja, na temelju katerih številni politični komentatorji skušajo napovedati volilni izid. V našem Časniku se najpogosteje sklicujemo na ankete Johna Zogbya, predsednika »Zogby group in-ternational«, vendar pa te ankete pogosto za veC odstotkov odstopajo od ostalih raziskav javnega mnenja. Zaradi tega se je Zogby odločil, da bo posebej za agencijo Reuter, s katero sodeluje, pojasnil metodologijo svojih dnevnih raziskav. Večji del predsedniške kampanje so naše raziskave javnega mnenja prikazovale manjšo razliko med Billom Clintonom in Bobom Dolom, kot raziskave drugih. Naše raziskave so skoraj vedno kazale na enoštevilčno prednost ali nizko dvoštevilčno prednost predsednika Clintona pred Dolom, medtem ko so drugi vedno ugotavljali dvoštevilčne razlike, nekje okrog 20 odstotkov. Kljub temu, da zadnje raziskave pri vseh kažejo na zmanjšanje prednosti med kandidatoma, pa je razlika v naših raziskavah, še vedno najmanjša. Naša zadnja raziskava je pokazala, da ima predsednik Clinton 8, 3 odstotka prednosti pred Bobom Dolom. Zakaj taksne razlike? Naštel bom nekaj možnih razlag: - Vprašanje možnih volilcev. Nekatere ankete združujejo odrasle in registrirane volil-ce. Nobena od teh skupin ne bo zadoščala na volitvah. V ZDA, ki imajo eno najnižjih volilnih udeležb na svetu, moramo upoštevati dejansko volilno telo. To so ljudje, ki bodo na dan volitev dejansko oddali svoje glasove. Tako lahko realno sliko prikaže le raziskava »možnih volilcev«. Ankete med odraslimi in registriranimi volilci, vključujejo ljudi, ki so nagnjeni k demokratski stranki, vendar se ti volitev pogosto ne udeležujejo. Zato lahko takšna anketa nerealno kaže na večjo prednost demokratskega kandidata. Po telefonskih anketah je težko izvedeti ali bo vprašana oseba šla na volišče. Zato pri Reuter/Zogbyu vedno vprašamo, če je oseba v volilnem imeniku in Ce bo res sla na volitve. V primeru, da je odgovor na eno od teh vprašanj negativen, potem je ankete konec. Spraševanje ljudi, ki najverjetneje ne bodo volili, nam ne pove tistega kar bi radi izvedeli. - Vprašanje neodločenih. Reuter/Zogby ne sili v volilce, ki izjavljajo, da so neodločeni do zadnjega dne kampanje. Mnoge druge organizacije izvajajo določen pritisk, da neodločeni volilci vseeno imenujejo kandidata. Zato je raven neodločenih volilcev po Reuters/Zogbyu vedno med 11 in 13 odstotki vzorca zadnjih nekaj tednov. Mnogo volilcev se Se ni osredotočilo na kampanjo. Tisti ki niso prepričani koga bodo volili so ponavadi res neodločeni. Prisiljevanje le-teh naj kljub temu izrazijo svojo odločitev nam ne pove ničesar in lahko pripelje do netočnosti. - Vprašanje pretehtavanja strankarske pripadnosti. Vse telefonske ankete imajo določen vzorec, s katerim na koncu dobimo starostno, spolno, rasno ter drugo demografsko podobo vprašane osebe. Temu rečemo »pretehtavanje«. Reuters/Zogbyeve ankete pa v to vključujemo tudi strankarsko pripadnost. To delamo zato, ker menimo, da je pripadnost stranki pomemben indikator kako ljudje sprejemajo novice in se odločajo o kandidatih, prav tako kot na pri- acionalne volilne študije na primer lo^ Dvimo, da ljudje, ki so volili dvakrat za v 80 odstotkih volijo isto stranko. 1 • .. . ■; „4-T.ankl ie vah. Nekateri drugi raziskovalci javne ja namreč ne verjamejo, da je naklon) i stranki pomebna za rezulate in vzor •1 • • 1 1 ___4-^ lemokratih, republikancih in neodvi^ počnemo na ta način, da rezultate ®^ odatke o članstvu stranke in P1^61]3 nih anket, podrobno preučimo in t sliko o demokratih, republikanci 1 uh v volilnem telesu. Proučujemo u e, ki lahko povečajo ali zmanjšajo ® ake stranke. To ni natančna znaf0* laš vzorec prilagodimo tako, da odse [stoikov vsake od obeh strank ( z ®a^ dklonom nekaj desetink odstot a rokratov) in 32 odstotkov neodvis OBISK - Na povabilo predsednika poljskega Sejma Jožefa Zycha je včeraj na dvodnevni obisk na Poljsko odpotovala delegacija državnega zbora RS pod vodstvom predsednika Jožefa SkolCa. Namen prvega slovenskeg obiska na najvisji parlamentarni ravni v tej državi je izmenjava mnenj o aktualnih političnih vprašanjih v obeh državah in v svetu, o vključevanju v evropske gospodarske in varnostne integracije ter o nadaljnjih možnostih za razvoj bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Poljsko. SOLA - Minister za šolstvo in Šport dr. Slavko Gaber je skupaj z bosansko-hercegov-skim ministrom za Šolstvo in Šport Fahrudi-nom Rizvanbegovičem včeraj odprl prenovljeno osnovno solo Safver beg BaSagiC v Sarajevu. Sola je med drugim namenjena izobraževanju otrok Slovencev iz Sarajeva, v njej pa bo potekal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Pri prenovi Sole so sodelovala slovenska podjetja, sredstva pa so bila zbrana tudi z akcijo Solidarno za solo v Sarajevu, ki se poteka. PRED LETOŠNJIMI DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI / STRANKARSKA DEJAVNOST Za enakopravnost spolov Podobnik obiskal tovarno Otiški vrh - »Združena lista kršila zakon o volilni kampanji« LJUBLJANA, SLOVENJ GRADEC - Vcerajnji dan je minil bolj mimo, glede na to, da se volitve približujejo z bliskovito hitrostjo. Poleg Liberalne demokracije Slovenije je imela novinarsko konferenco še Lista na-cional socialne zveze Slovenije. Demokratska stranka Slovenije je organizirala pogovor o Demokratski stranki kot sredinski stranki in Litiji kot mestu na kolesih, katerega so se udeležili tudi Danica Simšič, Mateja Svet in Iztok Tory, kandidat stranke v Litiji. Predsednik Slovenske ljudske stranke pa je bil na obisku na Koroškem. LDS: Za varuha otrokovih pravic Na včerajšnji tiskovni konferenci Liberalne demokracije Slovenije sta se predstavili strankini kandidatki za državnozborske volitve Bojana Cvahte in Vera Kozmik, ki sta predstavili politiko enakih možnosti žensk in moških v programu LDS Slovenija 2000. Bojana Cvahte, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je govorila o Odboru za otrokove pravice pri Organizaciji združenih narodov, ki deluje v Ženevi in pri katerem je 8. in 9. oktobra gostovala 10 Članska slovenska delegacija, ki so jo sestavljali neodvisni strokovnjaki. Delegacija je odboru oddala prvo poročilo Slove- nije o izvajanju konvencije o otrokovih pravicah, katere podpisnica je od leta 1991 tudi naša država. Po njenih besedah je bila zaščita otrokovih pravic pri nas označena kot vzorna, posebno še v primerjavi z drugimi državami v tranziciji, posebej pa so pohvalili delo Centra za socialno delo, preventivne dejavnosti, svetovalno delo, pohvalili so institut rejništva in novo šolsko zakonodajo. Po njenem mnenju bi morali pri nas uvesti tudi varuha otrokovih pravic, v ustanavljanju pa sta inštitut za socialno varstvo in zavetišče za ženske in otroke žrtve nasilja. Direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik je na zaCetu omenila Knjižico o oblasti, ki jo je izdal Zenski forum Združene liste in na podlagi katere so po Ljubljani delili predvolilne letake, ki niso bili podpisani, kar je po njenem mnenju kršenje zakona o volilni kampanji. Povedala je, da želi, da bi bile pravice žensk razumljene kot sestavni del Človekovih pravic in da bi bile odločitve v državi sprejemane tako, da ne bodo pravice žensk uveljavljene na škodo moških, seveda pa tudi pravice moških ne na Škodo žensk. Dodala je Se, da želi LDS upravljati Slovenijo z znanjem, sposobnostjo in odgovornostjo, tako pa želijo v tej zgodbi sodelovati tudi ženske. (S. B.) SLS: Na obisku na Koroškem Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, ki se s soprogo in sodelavci mudi na Koroškem, je včeraj obiskal tekstilno tovarno Otiški vrh. Na sedežu obrtne zbornice se je pogovarjal s koroškimi obrtniki in podjetniki, ogledal pa si je tudi tovarno oblazinjenega pohištva Nova oprema v Slovenj Gradcu in nekatere hribovske kmetije. Delegacijo SLS so spremljali tudi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, jordanski veleposlanik v Sloveniji Amarin Samir, koroški kandidati za poslance SLS, podjetnika Darinka Mravljak in Ma- rjan Slemenšek ter direktor Kmetijske zadruge Slovenj Gradec Mirko Tovšak. Sogovorniki so predsednika SLS seznanili s problemi koroškega gospodarstva, ki so po mnenju stranke v veliki meri posledica napačne vladne politike in neustreznega statusa Koroške v odnosu do državnega centra. Podobnik je obljubil zastopanost Koroške v slovenski izvršni oblasti po volitvah, Ce bo SLS vladna stranka. Predsednik SLS je poleg tega koroške sogovornike povabil k sodelovanju pri oblikovanju prohodnje slovenske gospodarske in socialne politike. (N. R.J STRANKE SE PREDSTAVIJO / DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Predsednik DS Tone Peršak (Foto: Tadej Čeme) Demokrati danes v svojem programu želijo združevati elemente liberalizma, socialdemokracije in nacionalizma, Precej pozornosti pa namenjajo tudi šolstvu, kultmi, vprašanjem podjetništva ter znanosti. V javnosti delujejo kot izrazito sredinska stranka, ki skuša preseči delitev slovenskega političnega prostora na dva nasprotujoča si dela, o politiki stranke, o njenem delu v preteklosti in načrtih za prihodnost pa govori njen predsednik Tone Peršak. Ko bo Republiška volilna komisija sporočala uradne rezultate volitev, kje se bo znašla vaša stranka? Za svoj cilj smo postavili sedem odstotkov, kar bi pomenilo sedem ali °sem poslancev. Mislim, da je ta cilj precej realen, uresničitev pa je odvisna ijrdi od tega, da v prevo-lilni kampanji ne bomo Počeli stvari, s katerimi bi se zamerili volilcem. Mislite, da bo to dovolj dober rezultat, da vas bo mandatar povabil v vlado? Glede na izkušnje z oblikovanjem prve vlade v tem mandatu, ko je bila vladna stranka tudi SDSS, ki je imela le Štiri poslance, je sedem poslancev povsem dovolj. Seveda pa je vprašanje odhoda v vlado povezano z rezultati, ki jih bodo dosegle dmge stranke in Se nekaterih drugih vprašanj: ali bodo tako imenovane stranke slovenske pomladi dosegle večino, ali bodo sposobne doseči sporazum in ali bo naša stranka z vstopom v vlado Mrko uresničila programske točke. To je ključno vprašanje, saj ne glede na vse ugodnosti, ki jih ima vladna stranka, ne bomo sli v vlado, kjer ne bomo mogli uveljavljati svojih idej. Ali svojo stranko vidite v krogu, v katerega se marsikdo prišteva, v krogu strank slovenskih pomladi? Ce slovensko pomlad opredeljujemo z bojevitim antikomunizmom, z bojevitim odnosom do preteklosti in z zahtevami po obračunu s preteklostjo, potem se v tej skupini ne vidimo. KakSna je po vasem mnenju vladna koalicija, ki bi bila v tem trenutku za Slovenijo optimahm? Prepričani smo, da bi bilo dobro, ko bi bila koalicija skoncentrirana okrog centra, segla pa bi tudi malce na desno in malce na levo. Skrajne politične opcije bi po našem mnenju morale ostati zunaj koalicije. S kakšnimi težavami se bo srečala naslednja vlada? Mislim, da ji ne bo lahko, saj se je v preteklih štirih letih nabralo kar nekaj težav, ki jih bo vlada težko razrešila. Gre za socialne napetosti, za vprašanje brezposelnosti, potrebna je reforma pokojninskega sistema, na vrsti je druga faza privatizacije, gospodarstvo se bo prestrukturiralo, temeljite korekcije so potrebne znotraj javne porabe, stimulirati bo treba znanost, znanje... Pred volitvami se seveda na veliko špekulira o tem, kakšna naj bi bila povolilna vlada, in med kombinacijami je tudi tista, ki govori o vladi, sestavljeni iz Liberalne demokracije Slovenije, Slovenske ljudske stranke in vase stranke. Kako ocenjujete obe nesojeni partnerici? Dogovorov seveda nismo sklepali, po hodnikih in ku-loarjih pa se pogovarjamo marsikaj. Reči pa moram, da je LDS, v katero se leta 1994 nismo vključili, prav gotovo stranka, ki je nam bližje kot nekatere druge stranke. Imajo sicer manj posluha za nekatera socialna vprašanja, saj pregled dela v parlamentu pokaže, da so bili prav oni tisti, ki so skušah klestiti raven socialnih pravic, kljub temu pa smo si v nekaterih točkah precej blizu. Po drugi strani je ljudska stranka v preteklosti nastopala izrazito kontradiktorno, saj se je profilirala kot konservativna stranka, po drugi strani pa so bili nekateri njeni predlogi skoraj socialistični. V zadnjem Času so zaCeh delovati bolj konsistentno, ocenjujem tudi, da so se premakni-li bolj v sredino, tako da ne vidim razlogov, zakaj ne bi sodelovali tudi z njimi. Kateri so po vasi oceni najvecji dosežki vaše poslanske skupine v iztekajočem se mandatu? Statistično gledano smo verjetno stranka z najugo-dnješim razmerjem med vloženimi in sprejetimi za- konskimi predlogi in amandmaji. Mislim, da je zakonov in amandmajev, ki smo jih predlagali ali sopredla-gali, blizu trideset, tistih, katerih podpisniki ah vlagatelji smo bili sami, pa je blizu dvajset. Velika večina je bila sprejetih. Lahko imenujete nekaj tistih, ki se vam zdijo napo-membnejsi? Eden pomembnejšijh je Zakon o volilni kampanji, ki sem ga predlagal leta 1994 in ki v zadnjem Času sicer doživlja spremembe, kar pa ne zmanjšuje njegovega pomena. Pomemben je tudi zakon o ponovni vzpostavitvi in vračanju premoženja agranrim skupnostim, ki omogoča obnovo tradicionalne in po mojem mnenju za Slovenijo pomembne oblike skupnega premoženja ter ohranja poselitev. Se zlasti pa je zakon pomemben za obmejna področja, kajti preprečuje tisto, Cesar se nekateri tako bojijo, nakup zemljišč strani tujcev. Srenjska zemlja je namreč neodtujljiva in njeno lastništvo se lahko spreminja le znotraj srenje, ne pa navzven. Po mojem mnenju smo pomembno stvar naredili za majhne podjetnike, ko smo izdelali zakon o podaljšanem roku za dokapitalizacijo, s Čimer smo mnogim podjetjem omogočili nadaljevanje poslovanja. Dva zakona s področja pokojninskega zavarovanja sta uredila način usklajevanja pokojnin in državi naložila, da pokojninskemu zavodu vrne okrog 20 milijard tolarjev, zaradi Cesar se prispevki za pokojninsko zavarovanje niso spreminjali. Katere so ključne točke vašega programa? Visoko postavljamo razvoj, ki ni pomeben le zato, da bodo ljudje bolje živeli, kar je seveda konCni cilj, ampak tudi zaradi tega, ker lahko zagotovi, da bo Slovenija kot država lahko ohranila temeljno suverenost. Slovenija mora biti subjekt v pogovorih z razvitimi državami. Za uspešen razvoj je treba razvijati kakovost, saj Slovenija nima surovin, s katerimi bi lahko konkurirala na trgu. Zato je treba ohranjati socialni mir, spodbujati ustvarjalnost, podjetnost, znanje in svobodo duha, kajti le svoboden duh je lahko razvojno usmerjen. Brezposelnost je po našem mnenju treba reševati z novimi vlaganji, z odpiranjem trgov, kar je ključna naloga zunanje politike. Pojavljajo se ocene, da bi utegnili vi in vaSa stranka odigrati vlogo Jelinčičeve SNS kot satelita večjih strank. Kaj menite o tej teoriji? Rezultata, kot ga je dosegel Jelinčič, se seveda ne branimo, odločno pa zavračamo podtikanja o tem, da smo nekakšna by pass stranka, ki deluje v interesu koga drugega. Ce bi nam slo za pozicije in ministrska mesta, bi seveda leta 1994 vstopih v LDS, tako pa smo se v zadnjih letih borili s tem, da smo uveljavili stranko kot neke vrste blagovno znamko. Bistveno lažje bi bilo z enim samim podpisom pristopiti k vladni stranki. Antisa Korljan Demokratska stranka Slovenije je stranka, ki so ji že ob nastanku mnogi preroko-vali Cmo bodočnost, saj so jo ustanoviti tisti člani in poslanci, Id se marca 1994 niso odločiti za vstop v LDS. Demokrati so tako ostati v parlamentu s poslanko in dvema poslancema (Danica Simšič, France BuCar in Tone Peršak), kljub majhnosti pa so ostali stranka s prepoznavno sredinsko pozicijo. Prednica Demokratske stranke je Slovenska demokr atična zveza, ki je jeseni leta 1991 razpadla na dve shanki: Narodne demokrate Slovenije, ki jih je vodil Rajko Pirnat in ki so po porazu na volitvah vstopili v SKD, iz stranke izstopiti in na koncu pristati v Janševi Socialdemokratski stranki, in na Demokratsko stranko, v katero so vstopiti vidni politiki iz časa osamosvajanja: Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar, Igor Omerza, Jelko Kacin, France BuCar... V vlado k, (e bo mogoče uveljavljš program strank Torek, 22. oktobra 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 V petek, 25. t.m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 27. t.m., ob 18.00 (red B) - Koncert vio-locelista Thomasa Demenga, dirigent Moche Atzmon. Na sporedu R. Schumann. Orkester gledališča Verdi. Jesenska simfonična sezona: do 31. t.m. je v teku potrditev starih abonmajev pri blagajni gledališča Dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra 1996. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 V torek, 5. do 10. novembra bo na sporedu predstava »A me gli occhi, please!« z Gi-gijem Projettijem . Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 22. t.m., ob 16.30 - A. Cechelin »El mulo Carleto* Roberta Damianija. Nastopajo Orazio Bobbio in Ariella Reggio. Režija Fran-cesco Macedonio. Jutri, 23. t.m.. ob 18.00 - SreCanje-predstava »Dvajsetletnica Contrade«, v priredbi Paola CJuazzola, Arielle Reggio, Orazia Bobbia in Francesca Macedionia Ob 20.30 ponovitev predstave »El mulo Car-letto» Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UT AT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. GORICA Kulturni dom: Danes, 22.ob 20.30 (red B) -gostovanje SSG z A.Millerjevim delom »Razbito steklo« režija - Dušan Mlakar. KOROŠKA CELOVEC Napoleon stadel: Danes, 22. t.m., ob 19.30 -Literarno branje in pogovor z Dragotom Jančarjem. TINJE Dom prosvete Sodalitas: V petek, 25.t.m., ob 19.30 - Predavanje dr. Rajka Bratoža (LJ) »1200 let misijona Ogleja pri Slovanih«. ŽENTANJŽ V ROŽU K+k center: Danes, 22.t.m.,. ob 19.00 - Predavanje župnika VVeidinger »Zdravila zelišča za tvoje zdravje«. RADIŠE Kulturni dom: V petek, 25. t.m., ob 20.00 -Dvojezična kulturna prireditevob avstrijskem državnem prazniku »Dober veCer, sosed -Guten Abend, Nachbar«. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: Jutri, 23. t.m., ob 19.30 -Kulturni veCer pod geslom »Srečanje z daljnjimi sosedi iz Transkarpacije«. ROŽEK Ljudska Sola: V soboto, 26. t.m., ob 20.00 -Dvojezična kulturna prireditev ob državnem prazniku. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela V gledališču Miela je do 27.t.m. na sporedu festival latinsko-ameriSkega filma. GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 Otvoritveni koncert bo 5. novembra v Kulturnem domu. Nastopil bo Komorni orkester Camerata labacensis iz Ljubljane. Dirigent Nikolaj Aleksejev, Davor BuciC - flavta. Na sporedu skladbe Goloba, Vivaldija, Stamitza in Suka. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. V ponedeljek, 11. novembra 1996, ob 20.30 -Koncert baritona Hermanna Preya in pianista Michaela Endresa. Izvajala bosta Schubertove skladbe. BRISČIKI Boris Sports Club Naslednja koncerta bosta sev petek, 25. oktobra , ko bo nastopila skupina iz Zagreba »Valerija in the legbreakers» ter 8. novembra pa tržaška skupina Midnight Exspress Blues Band. RAZSTAVE TRST Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: do 26.10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. Miramar - Skulptura v parku V parku je na ogled razstava del slikarjev A.Cavaliere, C.Ciussi, B. Munari, M. Staccio-li in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž.turisticna ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljst-vom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Občinska galerija-Trg Unita Do 24. t.m. je na ogled razstava z naslovom »Segni in campo bianco«, slike Joycevega in Bencovega Trsta.. Kavarna San Marco :Na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: na ogled je razstava v poklon Filippu De Pisisu, dela od leta 1926 do 1950. Galerija ISIS - Ul. Corti 3/A Do 24. t.m. je na ogled razstava tridentinskega slikarja Ivana Tollerja. V isti galeriji »soba A» pa bodo na ogled slike tržaškega slikarja Massima Violina. Gostilna »Sialletta«(Sv.Jakob) Do 30. novembra bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Julijske krajine. MILJE Mestna galerija Negrisin Se danes, 22. t.m. je na ogled razstave slikarja Alda FamUja. TRŽIČ »Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Min-chio. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1996 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. GORICA Kulturni dom: Do 31. t.m. bo na ogled razstava likovnih umetnikov iz območja Alpe-Jadran z naslovom »Svet brez meja«, ki jo prireja Art galery 2 iz Trsta v sodelovanju z Upravnim odborom KD v Gorici. Urnik: od 9. do 13.ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami. KOROŠKA CELOVEC Bau Holding Kunstforum: Do 16. novembra je na ogled razstava del Christine Zurfluh. Nova mestna galerija :Na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Na ogled je razstava 1 del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Erjavčeva 1. Ljubljana Cenjene obiskovalce obveščamo, da smo zaradi poškodbe v ansamblu morali spremeniti program. Vljudno prosimo za razumevanje. I. Cankar: HLAPCI Danes, 22. oktobra, ob 19. uri: Gostovanje na Borštnikovem srečanju v Mariboru. D. Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Jutri, 23. oktobra, ob 19.30: abonma DOJASKI6 VEČERNI in IZVEN (KONTO) G. Feydeau: BOLHA V USESU Petek, 25. oktobra, ob 19.30: abonma PETEK in IZVEN (KONTO) Sobota, 26. oktobra, kob 19.30: abonma SOBOTA in IZVEN (KONTO) Mala drama D. Mamet: OLEANNA Danes, 22. oktobra, ob 22. uri: Gostovanje na Borštnikovem srečanju v Mariboru. J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Jutri, 23. oktobra, ob 20. uri: IZVEN (KONTO) I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Četrtek, 24. oktobra, ob 20. uri: IZVEN (KONTO) P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Petek, 25. oktobra, ob 20. uri: IZVEN (KONTO) D. Mamet: OLEANNA Sobota, 26. oktobra, ob 20. uri: IZVEN (KONTO) SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva II. Liubliana MESTO, KJER NISEM BIL Režija Matjaž Pograjc: Glasba: Demolition Group v živo. Danes, 22. oktobra, ob 19.30: za IZVEN. BUTTERENDFLT Režija Matjaž Pograjc: Jutri, 23. oktobra, ob 19.30: za IZVEN in KONTO. ODPRTO MLADINSKO Emil Filipčič: VESELJA DOM. Režija: Nick Upper. Petek, 25. oktobra, ob 19.30 uri: za IZVEN. Sobota, 26. oktobra, ob 19.30 uri: za IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov tro 2. Liubliana M. Jesih: ZVEZDA IN SRCE Četrtek, 24. oktobra, ob 17. uri: IZVEN B. A. Novak: STOTISDONOGA Sobota, 26. oktobra, ob 11. in 17. uri: IZVEN MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 E. Albee: TRI VISOKE ŽENSKE Danes, 22. oktober, ob 19.30: za abonma MLADINSKI 1 Jutri. 23. oktober, ob 19.30: za abonma MLADINSKI 2 Četrtek, 24. oktober, ob 19.30: za abonma MLADINSKI 3 Mala scena T.. Dunham: LJUBEZEN&SEKS&TERAPIJA Danes, 22. oktobra, ob 21. uri: za IZVEN in KONTO Singer: NORCI IZ HELMA Režija: Zijah A. Sokolovič Jutri, 23. oktobra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO * Četrtek, 24. oktobra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana R. K. Scedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) ^ Četrtek, 24. oktobra, ob 20. uri: PREM RA! šentjakobsko gledališče Krekov trg 2. Liubliana Dan Goggin: NUNSENSE (glasbena komedija) Jutri, 23. oktobra, ob 19. 30: abonma red E in IZVEN Četrtek, 24. oktobra, ob 16. uri: abonma red U in IZVEN P. Kozak: PTIČKI BREZ GNEZDA Mladinska predstava Petek, 25. oktobra, ob 18. uri: PREMIERA- IZVEN Sobota, 26. oktobra, ob 17. uri: IZVEN Nedelja, 27. oktobra, ob 17. uri: IZVEN LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Gledališki trg 5. Celie P. Shaffer: GORGONIN DAR Danes, 22. oktobra, ob 19.30: abonma TOREK in IZVEN. CANKARJEV DOM GLEDALIŠČE Uršula Cetinski: ALMA. Monodrama. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih; igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjev dom. Torek, 29. oktobra, ob 20 uri, v slovenščini VLADO REPNIK / GLEDALIŠČE VR: LAHNO DROBEN PTIC NA DROBNI VEJI Avtor Vlado Repnik. Produkcija Exodos Petek, 25. oktobra, ob 15. uri Sobota, 26. oktobra, ob 24. uri Nedelja, 27. oktobra, ob 20. uriRAZSTAVE Mala galerija-prost vstop: ANNETTE BESGEN: TRANSMISSION (do 28. oktobra) POZDRAVLJENI PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Galerija CD in 30 zgodovinskih lokacij na področju našega mesta. Razstava bo na ogled do 1. decembra. GLASBA Četrtek, 24. oktobra in petek, 25. oktobra, ob 19. 30: ORANŽNI ABONMA L IN II. ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Uroš Lajovic; solist Aleksander Rudin, violončelo. Ponedeljek, 28. oktobra, ob 20. uri: VeCer chicaskega bluesa -JUNIOR VVELLS BLUES BAND FILM Od petka, 25. oktobra, do kponedeljka, 28., ter v sredo, 30., ob 20. uri: SODOBNI POLJSKI FILM Predstavitev nove poljske produkcije, nastale po velikem političnem preobratu na Vzhodu: Nenormalno, Ja-cek Blavvut; Pobeg iz kina Svoboda, VVojciech Marc-zewski; Poveljnikova sablja, Jan Jakub Kolški; Seznam presustnic, Jerzy Stuhr (KD, 500 SIT) DRUGE PRIREDITVE Danes, 22. oktobra in jurtu, 23. oktobra: AZRA KRISTANČIČ— KAKO SE PREDSTAVIM. Kulturni dan lepega obnasa- na (E3) Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica CD za sezono 1996/97. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV LJUBLJA Slovenska filharmonija, Ljubljana Petek, 25. oktobra, ob 19. uri: KONCERT IZBRANIH ZBOROV. Kulturni dom španski borci Sobota, 26. oktobra, ob 20. uri: REVIJA PIHALNIH ORKESTROV. HUMANITARNO DRUŠTVO M&V NOVINA Dobrodelni koncert Družinskega tria NOVINA: Sobota, 26. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu Kobarid. Nedelja, 27. oktobra, ob ' 17. uri v dvorani Kino -Gledališča Tolmin. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. RAZSTAVE POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Na ogled je razstava fotografij avtorice Darje Pirkmajer MODERNA GALERIJA (do 5. novembra 1996) Tomšičeva 14, Liublja- ARHITEKTURNI MUII^ no LJUBLJANA Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu. MALA GALERIJA Nataša Prosenc: VZROK/REASON Na ogled je razstava Edvarda Ravnikarja; arh1 tekt, urbanist, oblikovalec, teoretik, univerzi!® tni učitelj in publicist-(do 3. novembra) LOTERIJA SLOVINU^ video ambient GALERIJA EOURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji je na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika. GALERIJA SKUC Stari trg 21. Ljubljana Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarje. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana Na ogled je razstava avtorja Romana Makseta VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. Galerija Trubarjeva 79. Ljufiljg na V sredo, 23.oktobra bo otvoritev rezstave slikarja Vojko Gasperut Gašper eli KUD FRANCE Korunova 14, LjU^U^ na Danes, 22. oktobra, ob uri: otvoritev razstave 0 tografij Marka Radovana- 'Zabriši'. FOTO KLUB MARIBOB Židovska ul.. BfiSB Ob 60-letnici fotokluba) na ogled skupinska raz stava GALERUA SODOBNE UMETNOSTI. Lilcgvni_sg!on_čsli®J Tro celjskih kngzetL? Na ogled je instalacija irskega kiparja Seana Taylorja (do 24. oktobra) NAMIZNI TENIS / TOP 12 KOŠARKA / PO 4. KOLU V B LIGI Vanja Milič in Ana Bersan zadovoljili Miličeva sedma, Bersanova pa dvanajsta, obe pa sta prikazali zelo kakovostno igro Vidoni: Kljub porazu sem z igro fantov zadovoljen Jadranov predsednik je prepričan, da se bo ekipa s takim pristopom do igre rešilo pred izpadom - Sedaj v Bergamo . Na turnirju najboljših ^ralk Top 12, ki je bil ^ Ospedalettiju blizu raiirema (kraj dogajanja N bil naknadno spre-IIl6njen), sta Kras zasto-Mi Vanja Milic in Ana “srsan. Prvokategorni-aam (Fliura Bulatova, ^lessia Arrisi, Laura Negrisoli, Cristina Se-^6nza, Michela Miren-Sabrina Moretti, Jan Ding) so se na tem arzavnem turnirju prik-luCile še prve štiri s Predhodnega kvalifika-Njskega turnirja v Ca-arerinu, in sicer Denise ^ancaner, Alina Pariet-L Vanja Milic in Ma-buela Daniele, Ana Ber-San pa je zamenjala od-s°tno st. 8 Marzio Pan. V družbi najboljših ata se obe krasovki od-'Cno izkazali in v hudi konkurenci pokazali izvrstno igro. Vanja je bila v skupini podpr-vakinje Arisijeve. Mlada krasovka je zabeležila dve pomembni zmagi ALPE ADRIA KERMESSE Trappola najhitrejša, nastopilo tudi pet zamejskih posadk Uvrstitev na zaključni prireditvi Jesenskega pokala po pričakovanjih V nedeljo se je z regato Alpe Adria Ker-messe zaključil Jesenski pokal 1996. Nastopilo je kar 89 posadk iz dvajsetih klubov, žal pa sonCen dan jadralcem ni prinesel veliko vetra. Organizator je bil tako Prisiljen regatno polje tipa CopiC preseliti kar 4 milje daleC stran od Barkovelj. Vsekakor je ekipam °h 12.30 po drugem Zaporednem štartnem signalu le uspelo zapluti z zahodnikom Proti Gradežu. Veter se tudi v nadaljevanju ni okrepil, v takih razmerah pa je bil zasluženo najhitrejši jhccoli z jadrnico ‘rappola, na občutni razdalji pa mu je sledila jadrnica Angelo hosso (Crivellaro). lupine barve so tokrat zastopale tri jadrnice, Sirenine pa dve Ppsadki. "Nekateri elani vseh petih posadk so nam po regati z veseljem dali krajše lzjave. Lino Milani (Fou-net); »Rezultat je le skromen, saj je jadrni-Ca Se daleč od poten-eialnega optimuma. /Sekakor bodo nova jadra ter natančna jehnicna nastavitev Jambora v naslednji sezoni prinesli solid-nejše rezultate.« Valentino Peric (C’ ast la vie): »Glede na °’ da sem prvič nastopil na tako prestižni regati ter da imam Povsem serijsko jadrnico, sem dosegel VeC, kot sem sam pričakoval.« Luka Vuga (Ad-man): »Kljub skromnemu rezultatu pa moramo biti zadovoljni, da smo se lahko udeležili regate najboljših.«. Livio Pertot (Five to sbc): »Deseto mesto v tretji kategoriji je glede na naše možnosti odličen rezultat. S prototipi je namreč bitka izgubljena že pred štartnim signalom.« Mladi Andrej Močilnik (Selver) pa je zaključil: »Letos smo sestavili zelo zagnano semerico mladih, ki sicer tekmuje tudi v razredih evro-pa, lazer ipd. in Čeprav so za nas kajutne jadrnice se vedno v drugem planu, upamo, da bomo že naslednje leto jadrnico Selver ponovno popeljali na državno prvenstvo.« Končni vrstni redi po kategorijah: 1. kategorija: 1. Trappola (Piccoli, SNG); 16. Funet (Nadja Canalaz, YC Cupaj. 2. kategorija: 1. Nafta ecologica (Dia-port Italia, CNPSM), 20. Cest la vie (Peric, YC Cupa). 3. kategorija: 1. II mercatino (Sferza, SNG), 10. Five to six (Pertot, TPK Sirena). 4. kategorija: 1. Ar-chimede sistemi (Gratton, SNPJ), 10. Selve (Tomšič, TPK Sirena), 20. Atman (Štolfa, YC Cupa). A. Domeniš Ana Bersan Morettijevi (št. 6) in igalki mesinskega Al Ar Pariettievi in dosegla s tem sedmo mesto. Ana Bersan je igrala v prvi skupini, kjer je bila vodilana igralka Fliura Bulatova.Pri točkovanju za jakostno lestvico ji bo veliko točk navrgla zmaga nad Cristino Semenzo (št. 4). Ana je zelo dolgo nudila dober odbor proti Danielejevi in klonila 2:3 v setih na-sprotnicini obrambni igri, tako da je v končnici dosegla 12. mesto. Zmagovalka je bila Ari-sijeva, ki je v finalu premagala Negrisolije-vo. Rezultati Krasovih predstavnic: V. Milic -Arrisi 0:3, V. Milič -Negrisoli 0:3, V. Milič -Moretti 3:1, V. Milic -Parietti 3:1, V. Milic -Ding Yan 0:3; A. Bersan - Semenza 3:2, A. Bersan - Bulatova 0:3, A. Bersan - Daniele 2:3, A. Bersan - Zancaner 0:3, A. Bersan - Merenda 0:3. (J.J.) »Mislim, da sta bila dva trenutka usodna za sobotni poraz proti Rivi del Garda. Prvič to, da smo se že v tretji minuti drugega polčasa znašli brez Davida Pregarca in tako izgubili močno orožje proti nasprotnikovi coni, in drugič, da smo v ključnem trenutku zgrešili kar štiri zaporedne proste mete,« je dejal po sobotnem domačem porazu v 4. kolu prvenstva B lige Jadranov predsednik Pavel Vidoni (na sliki). Sicer pa je bil predsednik s prikazano igro Ja-dranovih košarkarjev zadovoljen. »Res je, fantje so dali vse od sebe in igrali tudi dokaj dobro. Predvsem v obrambi je bila intenzivnost igre skozi vso tekmo več kot zadovoljiva. Skoda za tiste štiri zaporedne zgrešene proste mete, saj bi bil v nasprotnem primeru končni rezultat srečanja povsem odprt. Tudi s požrtvovalnostjo fantov sem zadovoljen in mislim, da bomo gotovo dosegli primarni cilj, to je obstanek v ligi, Ce bomo še naprej tako igrali.« Sobotni nasprotnik ni bil od muh? »2e pred prvenstvom smo vedli, da Riva del Garda sestavlja tako ekipo, s katero bo skušala celo napredovati v višjo ligo. To so izkušeni igralci, med katerimi izstopata Bobicchio in Croce. Ce smo se enakovredno upirali temu nasprotniku, to pomeni, da smo lahko konkurenčni za to ligo.« Ze v prihodnjem kolu vas čaka težko gostovanje v Bergamu... »Vsaka tekma v tej ligi je zelo težka, in še posebno, ce igraš v gosteh. Tako bo gotovo tudi v Bergamu proti ekipi Sca-me. Ce bomo igrali kot na sobotni tekmi proti Rivi del Garda, mislim, da v Bergamu nismo brez možnosti za zmago,« je še pristavil Vidoni. Po štirih kolih sta v tej ligi samo še dve ekipi s polnim številom točk in prav toliko jih je, ki sta doslej še praznih rok. Z osmimi točkami sta na vrhu lestvice Caffex Pavia in čedajski Geste co, ki bo Cez dve koli go stoval v Trstu proti Jadranu TKB. Se vedno brez točk pa sta Affrici Firence in Sanfilippo Co legno. Jadranovci bodo v prihodnjem kolu gosto vali v Bergamu, kjer jih Čaka ekipa Scame, ki je v tem kolu izgubil v San Giovanniju in ki je po 4. kolu presenetljivo s 6 točkami na drugem mestu lestvice, (bi) H KOŠARKA / NA ŠTARTU V D LIGI h Cicibona pref. Marsich začela s pravo nogo Mer 1904 - Cicibona Pref. Marsich 70:74 (35:37) INTER: Martucci 11, Sumberesi 7, Ciriello 7, Kočevar, Pitteri 16, Valdemarin, Ferronato 2, G. Burni 24, Bertoli 3, Crasti; trener Moschioni. CICIBONA: Persi 14 (4:4, 5:9, -), Giacomini 7 (3:4, 2:6, -), Pieri nv, A. Zuppin 21 (11:12, 5:9, 0:1), Battila-na 8 (2:3, 3:4, -), Iz. Bajc 3 (1:2,1:2, -), M. Uršič 5 (5:6, 0:3, -), P. Furlan 10 (-, 5:8, -), Križmančič 6 (0:1, 3:5, -), Jankovič; trener L. Furlan. PM: 26:32. Met za dva 24:46, met za tri 0:1, skupno 24:47 (52 %). SON: 23. Sodnika: Tiziani in Stalio (TS) V uvodni tekmi letošnjega prvenstva je Cicibona povsem zasluženo premagala v gosteh Mer 1904. Furlanovi fantje so zaigrali zelo zbrano že od samega začetka. Zlasti obramba je bila zelo pazljiva, v napadu pa ni bilo običajne zmešnjave. Ze v prvem delu so plavobeli povedli, v drugem delu pa se je razigral Andrej Zuppin, pod košem pa se je izkazal Peter Furlan. Pref. Marsich je tako povedel kar z 12 točkami razlike in nasprotnikom je uspelo samo omihti poraz. Krstni nastop v tej ligi je opravil tudi mladi Marko Ursic, ki se je še kar dobro odrezal. (V.J.) košarkarski izdi Bliga IZIDI 4. KOLA: Jadran TKB - Riva del Garda 72:78, S. S. Giovanni - Scame Bg 81:72, Cassano - Africo Firence 72:66, Pavia - Borgomanero 66:61, Legnoflex Oderzo -Collegno 100:85, Monza - Gesteco Čedad 84:94. VRSTNI RED: Pavia in Gesteco 8, Borgomanero in Scame Bg 6, Cassano, Legnoflex in Riva del Garda 4, S.S. Giovanni, Jadran TKB in Monza 2, Affrico in Collegno 0. PRIHODNJE KOLO: Scame - Jadran TKB, Borgomanero -S. S. Giovanni, Riva del Garda - Cassano, Gesteco - Le-gnoflex, Collegno - Monza, Affrico - Pavia. D liga IZIDI 1. KOLA: Santos - Bor Radenska 82:55, Grado - Li-bertas 58:61, Mer 1904 - Cicibona Pref. Marsich 70:74, Arte - Momo Gib 78:71, Chiarbola - Largo Isonzo 85:87, Lega Nazionale - Kontovel 53:57, Dom Agorast - Acli Fa-nin 84:66, Ronchi - Moter 71:68. VRSTNI RED: Santos, Dom Agorast, Arte, Cicibona pref. Marsich, Kontovel, Ronchi, Libertas in Largo Isonzo 2. Chiarbola, Moter, Grado, Mer 1904, Lega Nazionale, Momo Gio, Acli Ts in Bor Radenska 0. PRIHODNJE KOLO: Santos - Grado, Libertas - Acli Ts, Mer 1904 - Dom Agorast, Arte - Gabona pref Marsich, Momo Gio - Chiarbola, Largo Isonzo - Lega Nazionale, Kontovel - Ronchi, Bor Radenska - Moter. NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI... Juventus sam na vrhu Na Čelu nogometne A lige je v nedeljskem kolu prišlo do spremembe na vrhu. Z zmago nad Merjem se je na vrh povzpel Juventus, do nedelje vodiM Mer pa je prehitel tudi Milan, ki za Juventusom zaostaja za točko. IZIDI 6. KOLA: Bologna - Fiorenti-na 0:2, Juventus - Mer 2:0, Lazio - Ca-gliari 2:1, Milan - Napoli 3:1, Parma -Perugia 1:2, Piacenza - Reggiana 3:0, Sampdoria - Atalanta 2:0, Udinese -Vicenza 1:1, Verona - Roma 2:1. VRSTNI RED: Juventus 13, Milan 12, Mer 11, Roma, Vicenza, Parma in Bologna 10, Sampdoria, Udinese in Perugia 9, Fiorentina, Piacenza, Lazio in Napoli 8, Verona 5, Cagliari 4, Reggiana 3, Atalanta 2. PRIHODNJE KOLO (27. oktobra): Fiorentina - Milan, Mer - Parma, Napoli - Bologna, Perugia - Udinese, Piacenza - Verona, Reggiana - Sampdoria, Vicenza - Cagliari; srečanji Atalanta -Lazio in Roma - juventus (TV prenos po Tele +2 ob 20.30 za naročnike) bosta že v soboto. VB ligi Lecce IZIDI 7. KOLA: Brescia - Torino 0:0, Empoli - Castelsangro 1:1, Foggia - Cosenza 1:0, Lecce - Čhievo 3:1, Padova - Lucchese 1:0, Pescara - Cremo-nese 1:0, Ravenna - Bari 1:2, Reggina -Genoa 0:0, Salemitana - Cesena 1:0, Venezia - Palermo 3:1. VRSTNI RED: Lecce 18, Pescara 15, Padova 14, Chievo in Torino 12, Ravenna in Empoli 11, Genoa, Bari, Foggia in Salemitana 10, Lucchese 9, Brescia 8, Castelsangro 7, Cesena in Palermo 6, Venezia in Cosenza 5, Cre-monese 4, Reggina 3. PRIHODNJE KOLO: Bari - Empoli, Castelsangro - Padova, Cesena - Venezia, Chievo - Brescia, Cosenza - Reggina, Cremonese - Lecce, Genoa - Saler-nitana, Lucchese - Foggia, Palermo -Ravenna, Torino - Pescara. Poraz Triestine z Baracco Triestina je na gostovanju pri Ba-racci Lugo doživela razmeroma gladek poraz. IZIDI 8. KOLA: Baracca - Triestina 2:0, Forli - Arezzo 1:1, Iperzola - Gior-gione 2:0, Livorno - Pontedera 1:0, Maceratese - Fano 3:0, Massese - Pon-sacco 1:1, Piša - Tolentino 2:0, San-dona - Temana 1:1, Vis Pesaro - Rhni-ni2:l. VRSTNI RED: Piša, Livorno in Maceratese 15, Temana 13, Triestina in Arezzo 12, Fano 11, Tolentino in Massese 10, Baracca, Vis Pesaro, Iperzola in Forli 9, Ponsacco 8, Rimini, Pontedera in Sandona 7, Giorgione 6 (Baracca, Ponsacco, RMini in Sandona Majo tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (3. novembra): Arezzo - Triestina, Fano - Forli, Giorgione - Piša, Livorno - Vis Pesaro, Massese - Baracca, Ponsacco - Tolentino, Pontedera - Rimini, Sandona -Iperzola, Temana - Maceratese. Baracca - Triestina 2:0 (1:0) Strelca: Rizzioli v 44. in Pazzaglia v 80. minuti TRIESTINA: Bianchett, Birtig (od 46. Aubame), GrandM, Brevi, Zanot-to, ScattM, Camporese (od 65. PoMo-nari), Pavanel, Marsich (od 46. Mo-sca), Di Costanzo, Gubelfrni. V košarkarski Al ligi katastrofa Tržačanov IZIDI 5. KOLA: Teamsystem -Forli 99:78, Cagiva - Fontanafredda Siena 85:82, Telemarket - Stefanel 88:82, ScavolM - Mash 77:69, Reggio Calabria - Kinder 77:92, Polti - Pistoia 95:89, Genertel- Benetton 71:101. VRSTNI RED: Benetton 10, Stefanel, Kinder, Teamsystem 8, Mash, Polti, Cagiva 6, Telemarket, Genertel 4, Fontanafredda, Pistoia, Scavolini, Montana, Reggio Calabria 2. PRIHODNJE KOLO: Stefanel - Polti, Kinder - Scavolini, Benetton - Cagiva, Pistoia - Reggio Calabria, Mash -Genertel, Montana - Telemarket, Fontanafredda - Teamsystem. Genertel - Benetton 71:101 (24:49) GENERTEL: Guerra 5, Herriman 7, Vianini 1, Robinson 12, Burtt 28, Gia-nolla, Biganzoli 3, Laezza, Tonut.5, Pol Bodetto 10. BENETTON: Sekunda 13, Pittis 16, Bonora 10, Rebrača 10, VVilliams 23, Carraretto, Gracis 6, Marconato 5, Col-ladon 1, Niccolai 17. V A2 ligi zmaga Goričanov v Livornu IZIDI 5. KOLA: Cfm R. Emilia -Koncret Rfrnini 90:85, Jcoplastic Batti-paglia - Floor Padova 93:67, Monteca-tini - Caserta 104:78, Casetti Mola -Banco Sardegna 76:92, Serapide - Fa-ber 78:81, Livorno - Pall. GO 75:89. VRSTNI RED: MontecatM 8, Koncret, Pall. Go, CFM, Livorno, Jcoplastic in Caserta 6, Serapide, banco Sardegna, Casetti in Faber 4, Floor 0. PRIHODNJE KOLO: Pallacanestro Gorizia - Caserta. Odbojka: v Al ligi Sisley in Las Daytona IZIDI 4. KOLA: Mta Padova - Gabe-ca Montichiari 3:2 (15:11, 13:15, 14:16,15:8,15:10), Alpitour Traco Cu-neo - Auseida Rim 3:0 (15:4, 15:6, 15:13), CoMark Brescia - Las Daytona Modena 0:3 (11:15, 12:15, 16:17), Lu-be Banca Marche Macerata - Com Ca-vi Neapelj 3:0 (15:8, 15:3, 16:14), Si-sley Treviso - Porto Ravenna 3:0 (15:9, 15:3,15:8), Jeans Hatu Bologna - Cata-nia 3:1 (15:5,15:9,12:15,15:9). VRSTNI RED: Las Daytona in Si-sley 8, Lube in Mta 6, CoMark, Ravenna, Gabeca, Alpitour in Jeans Hatu 4, Auseida, Com Cavi in Catania 0. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 211 121 1X1 21X1; DOBITKI: 13 (253 dobitnikov) 41.775.000 lir; 12 (7719 dobitnikov) 1.366.0001ir. Totogol ZMAGOVITA KOMBINACIJA: 7-10-13-15-18-23-26-29; DOBITKI: 8 (10 dobitnikov) 472.766.000 lir; 7 (1.630 dobitnikov) 2.172.000 lir; 6 (44.514 dobitnikov) 79.000 lir Totip ZMAGOVITA KOMBINACIJA: 12 22 22XX 2X IX; DODATNA DIRKA: 2 - 10; DOBITKI: 14 (1 dobitnik) 1.430.481.000 lir; 12 (129 dobitnikov) 4.094.000 lir; 11 (272 dobitnikov) 1.941.000 lir; 10 (4.411 dobitnikov) 119.000 lir. IZIDI IN LESTVICE Elitna liga iZIDI 5. KOLA: Aquileia - Sangiorgina 2:1, Centro Mobile - Itala San Marc o 0:1, Fanna -Tarnal 0:1, Juventina - Gradese 1:7, Manzanese - San Sergio 2:0, Pozzuolo - Rivignano 0:0, Ronchi - Sacilese 2:1, Sevegliano - Pro Faga-gna 1:0. VRSTNI RED: Sangiorgina 12, Tamai 11, Aqui-leia 10, Manzanese 9, Itala San Marco in Sacilese 8, Rivignano, Gradese in Juventina 7, Pozzuolo 6, Ronchi in San Sergio 5, Pro Fagagna, Centro Mobile in Sevegliano 4, Fanna 1. PRIHODNJE KOLO: Gradese - Centro Mobile, Itala - Sevegliano, Rivignano - Aquileia, Ronchi - Pro Fagagna, San Sergio - Pozzuolo, Sacilese - Fanna, Sangiorgina - Juventina, Tamai -Manzanese. Promocijska liga IZIDI 5. KOLA: Flumignano - Aiello 2:2, Mara-nese - Cussignacco 1:0, Mossa - Capriva 2:1, Primorje - Lucinico odložena, San Canzian -Ponziana 1:2, San Luigi - Manzano 0:1, Trivi-gnano - Staranzano 0:0, Zarja - Sovodnje 1:0. VRSTNI RED: Zarja 13, Capriva in Ponziana 12, Maranese in Mossa 10, Staranzano 8, Manzano 7, Lucinico 6, Trivignano 5, Aiello in San Luigi 4, Primorje, Cussignacco in Sovodnje 3, San Canzian in Flumignano 2. PRIHODNJE KOLO: Aiello - San Luigi, Capriva - San Canzian, Staranzano - Primorje, Cussignacco - Flumignano, Manzano - Trivignano, Mossa - Lucinico, Ponziana - Zarja, Sovodnje -Maranese. 1. amaterska liga IZIDI 5. KOLA: Cividalese - Forgaria 1:0, Cor-no - Union 91 1:2, Medeuzza - Tavagnacco 2:1, Opicina - Pagnacco 0:3, Reanese - Vesna 0:0, Tarcentina - Zaule Rabuiese 3:0, Torreanese -Riviera 5:1, Valnatisone - Costalunga 1:1. VRSTNI RED: Torreanese 13, Pagnacco in Cividalese 11, Tarcentina 10, Valnatisone 9, Union 8, Vesna in Medeuzza 7, Corno, Costalunga in Riviera 6, Reanese 5, Opicina 4, Tavagnacco 3, Forgaria 2, Zaule Rabuiese 1. PRIHODNJE KOLO: Cividalese - Tavagnacco, Forgaria - Valnatisone, Costalunga - Opicina, Pagnacco - Tarcentina, Riviera - Medeuzza, Union 91 - Reanese, Vesna - Torreanese, Zaule Rabuiese - Corno. 2. amaterska liga Skupina D IZIDI 3. KOLA: Latte Carso - Cervignano 4:2, Medea - Pro Farra 2:1, Moraro - Kras 2:1, Primorec - Villesse 3:2, Pro Romans - Mariano 1:1, Torre - CCS 1:0, Villanova - Portuale 1:2. VRSTNI RED: Latte Carso 9, Medea in Pro Romans 7, Portuale, Primorec, Torre in Moraro 6, Mariano 4, Pro Farra, Villanova in Cervignano 3. Kras 1, Villessse in CCS 0. PRIHODNJE KOLO: Mariano - Medea, Kras -Villanova, Portuale - Latte Carso, Pro Cervignano - Torre, Pro Farra - Moraro, CCS - Primorec, Villesse - Pro Romana. Skupina E IZIDI 3. KOLA: Aurora - Ancona 1:4, Prema-niacco - Poggio 0:2, Breg - Piedimonte 1:0, Chiarbola - Serenissima 2:0, Domio - Olimpia 1:1, Natisone - Audax 1:0, Sagrado - Isonzo 2:2. VRSTNI RED: Breg 9, Poggio 7, Isonzo 5, Chiarbola, Piedimonte, Domio, Ancona in Aurora 4, Audax, Sagrado, Natisone in Prema-niacco 3, Olimpia 2, Serenissima 1. PRIHODNJE KOLO: Ancona - Natisone, Audax - Sagrado, Isonzo - Premaniacco, Olimpia -Aurora, Piedimonte - Domio, Poggio - Chiarbola, Serenissima - Breg. 3. amaterska liga Skupina F IZIDI 3. KOLA: Fogliano - Mladost 1:2, Azzur-ra - Romana 2:0, Grado - Vermegliano 1:2, But-trio - Pieris 0:1, San Vito - Terzo 1:0, Strassol-do - Begliano 2:2, Villa - Paviese 1:2. VRSTNI RED: Begliano in Paviese 7, Terzo, Azzurra, Vermegliano in San Vito 6, Fogliano, Pieris in Mladost 4, Villa 3, Strassoldo in Romana 2, Grado 1, Buttrio 0. PRIHODNJE KOLO: Begliano - Villa, Terzo -Strassoldo, Pieris - San Vito, Vermegliano -Buttrio, Romana - Grado, Mladost - Azzurra, Paviese - Fogliano. Skupina G IZIDI 3. KOLA: Latte Carso - Gaja 1:1, Servola -Venus 5:1, Roianese - SanFAndrea 1:2, Monte-bello D. Bosco - Cus 2:1, Breg B - Union 0:1, San Vito - Campanelle 1:3. VRSTNI RED: Gaja, Campanelle in SanfAn-drea 7, M. D. Bosco in Roianese 6, Servola 4, Cus, Union in Venus 3, Breg B 2, Latte Carso in San Vito 1. PRIHODNJE KOLO: Union - Campanelle, Cus - Breg B, SanFAndrea - M. D. Bosco, Venus - Roianese, Gaja - Servola, Latte Carso -San Vito. ■ ELITNA LIGA« / V 5. KOLU Kar 7 zadetkov končalo v mreži Štandrežcev Napadalci Gradeseja so se razigrali - Treba je reagirati Juventina - Gradese 1:7 (0:3) JUVENTININ STRELEC: Devetak JUVENTINA: Peric, Kavs, Bastiani, Trevi-san, Villani, Zorzi, Za-mar (od 68. min. Kovic), Cecotti (od 87. min. Romano), Devetak, Monti-na, Braida (od 46. min. Zagato). Neverjetno! Da bi lahko standresko moštvo, ki je doslej tudi v tej zahtevni ligi igralo povsem sohdno, izgubilo s tako razliko, je zares neverjetno. Standrežci pa so v nedeljo imeli enostavno izredno Cm dan in zvrhano mero smole. Nic jim ni slo od rok. Po drugi strani pa so gostje, ki so poznani kot »muhasta ekipa«, izko- ristih vsako najmanjšo napako domačih nogometašev in že po prvem polčasu vodili s 3:0. V nadaljevanju se stanje na igrišču ni spremenilo, že potrti gtandreški nogometaši so povsem vrgli puško v koruzo in visok poraz je bil tu. Ob koncu srečanja pa so številni navijači kar onemeli. Zanje je bila ta zares hladna prha. Sedaj pa je pomembno, da ta poraz ne načne vzdušja v ekipi. Takoj je treba reagirati, pozabiti na ta spodrsljaj in se temeljito pripraviti na prihodnjo preizkušnjo, tekmo v gosteh proti Sangioigini, ki je prav v tem kolu doživela prvi poraz v tem prvenstvu, in to v Ogleju. _____PROMOCIJSKA LIGA / V 5 KOLU Z zmago v derbiju Zarja 1. na lestvici Sovodenjci pa bi zaslužili neodločen izid Primorje spet ni igralo zarodi blatnega igriščO Zarja - Sovodnje 1:0 (1:0) STRELEC: Ravalico v 3. min. ZARJA: Cocevari, Lorenzi, Ferluga (od 55. min. Valzano), Dussoni (od 63. min . Donaggio), Sclaunich, Leonardi, Pri-sco, Fajt, Padoan, Tognetti (od 77. min. Pettarosso), Ravalico. SOVODNJE. Gergolet (od 46. min. Tommasi), Bernardis (od 46. min. Černič), Tomšič, Sambo, Hmeljak, Donati (od 77. min. Cescutti), Zotti, In-terbartolo, Goriup, Vittu-relli, Businelli. SODNIK: Zin iz Cer-vinjana. V središču pozornosti naših nogometnih privržencev je bil seveda slovenski derbi promocijske lige v Bazovici med do- 1. AMATERSKA LIGA / V 5 KOLU Kriška Vesna se huduje na sodnika V 2. AL Breg nadaljuje zmagovito serijo, tokrat tudi Primorec uspešen Brežani sami na vrhu razpredelnice - Trebenci po razburljivi tekmi premagali Villesse v zadnji minuti - Poraz krasovcev 1. AMATERSKA LIGA Reanese - Vesna 0:0 VESNA: Santoro, Giovi-ni, Germani, Graniero, Soavi, Malusa, Lakoseljac, Cutrara, Fonda (od 75. min. Grassi), Sannini, Sedmak (od 85. min. Moras-sut). Tekma je bila še kar živahna in borbena, veliko pa je bilo tudi priložnosti za zadetek na obeh straneh. Vesni je bil spet nenaklonjen sodnik in sama sreča, da je Santoro ubranil enajstmetrovko, ki jo je sodnik dejansko »poklonil« domači ekipi. V drugem polčasu je sodnik zaradi ugovarjanja izključil Sanninija in spremljevalca Bezina. Čeprav z desetimi igralci, je Vesna vseeno zdržala napade gostiteljev in osvojila dragoceno točko. (S.K.) 2. AMATERSKA LIGA Breg - Piedimonte 1:0 (1:0) STRELEC: Botteri v 40. min. BREG: Cecchini, Paolet-ti, Maiorano, Lavrica, Botteri, Prašelj (Olenik), Švab, Canelli, Granieri, Naldi (Vuk), Paoli (Marussi). Tri srečanja, tri zmage in nepričakovano sami na vrhu lestvice: Brežani so tako na najboljši način pričeli novo prvenstvo. Glede na preteklo sezono so letos varovanci trenerja Podgornika bolj konkretni v napadu, čeprav igra ni vedno navdušujoča. Cilj Brežanov je še vedno obstanek v ligi, sedaj pa je treba predvsem ostati realisti in nadaljevati s pozitivnimi izidi. Nedeljska zmaga bi lahko bila še izdatnejša, saj so »plavi« zapravili več priložnosti, gostje pa skozi vso tekmo niso nikoli resno zaposlili vratarja Cecchinija. Zmagoviti zadetek ja padel pet minut pred odmorom, ko je Botteri s kakih 20 m silovito streljal na vrata. Gostujoči vratar Pavio se je usnja dotaknil, a gola ni mogel preprečiti. Brežani so imeli še več priložnosti za gol s Švabom, z Granie-rijem, s Paolijem, z Nal-dijem in Vukom, a niso imeli sreče. (E.B.) Primorec - Villesse 3:2 (1:1) PRIMORCEVI STRELCI: Santi, Birsa in Srebemi-ch. PRIMOREC: Falzano, Frasson (od 75. min. Savino), Girardi (od 46. min. Vallepulcini), Srebemich, Peres, Naperotti, Procente-se, Santi, Birsa (od 80. min. Simonetti), Perlitz, Corona. Po zelo razburljivi in živahni tekmi je Primorcu vendarle uspelo streti odpor trdoživih igralcev Vil-lesseja in osvojiti tri dragocene točke. Samo srečanje pa se ni začelo najbolje za naše nogometaše, saj so gostje povedli že v 5. minuti z Visintinijem. Gostitelji pa so takoj reagirali in že 10 minut kasneje stanje s Santijem izenačili. Primorec je povedel v 50. minuti z Birso, gostje pa se niso dali in stanje 15 minut pred koncem izenačili. Varovanci trenerja Leoneja so si še kako želeh zmago, vrgli so se zanosno v napad in kronali svoj napor z zmagovitim zadetkom, ki ga je dosegel prav ob koncu srečanja Srebemich. Moraro - Kras 2:1 (0:0) KRASOV STRELEC: Chies. KRAS: Rebez, Berljavac, Angelini, Norbedo, Ri-dolfo, Surez (Emili), Vodopivec, Modulo (Mauro), Macor, Chies, Indiano. Smola in pristranski sodnik sta jo Krasu odločilno zagodla. Po prvem nezanimivem polčasu je sodnik v nadaljevanju razveljavil Krasu povsem regularen gol, ki ga je dosegel Indiano, kmalu nato pa dosodil domačinom povsem izmišljeno enajstmetrovko. Pet minut kasneje je Chies z lepim prostim strelom stanje izenačil. Go-stjitelji so dosegli zmagoviti zadetek po nesprazumu Krasove obrambe 7 minut pred koncem tekme. mačo Zarjo in Sovodjami. Za derbi se je zbralo veliko število navijačev obeh ekip, kar precej pa jih je prišlo tudi s Proseka, kjer tekme med Primorjem in Lucinicom niso igrali zaradi razmočenega igrišča, pa čeprav že nekaj dni ni padla niti kapljica dežja... Samo srečanje se je odlično začelo za domače moštvo, ki je s prisebnim Ravalicom (na sliki Foto Kroma) povedlo in nato z istim igralcem in Padoa-nom za las zgrešilo nekaj izredno ugodnih priložnosti za gol. Sovodenjci takega juriša domače ekipe niso pričakovali, naposled so si opomogli, organizirali svojo igro in sprožili več napadov, da bi stanje izenačili. Dve minuti pred koncem polčasa pa izredno sporen dogodek: sodnik je dosodil enajstmetrovko, češ da je vratar Cocevari zrušil na tla sovodenjskega napadalca Goriupa. Ogorčene domače navijače pa je pomiril sam Cocevari, ki je zaustavil Goriupov strel z bele točke. V drugem polčasu so imeli Sovodenjci premoč na igrišču in tudi več priložnosti za gol. Streli Goriupa, Hmeljaka, Vitturel-lija pa so šli za las mimo Zarjinih vrat ali pa jih je odlično ubranil Cocevat • »Neodločen izid bi ^ pravilnejše plačilo za ’ kar sta pokazali obe e pi,« je bil splošen kom6 ^ tar v obeh taborih in nie prisotnimi navijači. Bazovski tabor se je 5 veda še kako veselil np točk: »Kar je spravljen pod streho, je seveda brodošlo. Prvenstvo namreč še zelo dolg Pričakovati je tudi tež trenutke. Zato je vsa točka še kako dragocen V sovodenjskem tab^ je bilo razpoloženje maj drugačno. Poraza pa nl jemali tragično. Naspr0 no, splošna ugotovitev ) bila, da so bili vodi Zarji, in to v BazoViC ’ povsem enakovredni drugem polčasu odloC boljši), zato se za bodoč nost ni bati. Posebno je že skoraj gotovo, da s6 bo novembra ekipa ^ pila z novimi igrale1 . vezni liniji kot v obrain Primorje - Lucinic° Edine tekme, ki v ^ deljo v vseh amaters ligah niso igrali, j6 j tista na Proseku 111 . Primorjem in Lucl com, in to zaradi/ močenega igrišča. OD h ki je že nekaj časa > odbor Primorja ob vah z igriščem, je P sem upravičen. ________3. AMATERSKA LIGA / V 3 KOLU Podvig Mladosti v Foljanu Gajevci osvojili le točko - Za Breg B usodne zadnje minute tekro6 TR2ASBCA SKUPINA Latte Carso B - Gaja 1:1 (0:1) GAJIN STRELEC: Gombač. ,jno, GAJA: Martellani, Parovel. CaPP,^. Vengust (Veglia), Castro, Craievich, Jovič (Pugliese), Gombač, Giursi (Vrše), vidi, Musolino. . GORIŠKA SKUPINA Fogliano - Mladost 1:2 (1:1) STRELCA ZA MLADOST: Blason v 32. min., P. Gergolet v 75. min. MLADOST: Harland, M. Argentin, Zin, Fontana, Sita, Pellicani, D. Gergolet, Mania, Blason (I. Peric), Sartori (Bressan), P. Gergolet (D. Argentin). Doberdobci so v Foljanu dosegli izredno pomembno zmago po dveh ne preveč navdušujoči nastopih (le ena točka). Mladost se je tako ekipi iz Poljana tudi oddolžila za lanske spodrsljaje, saj jim je prav to moštvo v lanski sezoni preprečilo napredovanje v višjo ligo. Tekma je bila zelo trda, gostitelji, ki so pretežno igrah obrambno, pa niso štedih z grobostmi. Folgiano je prvi povedel že v 10. minuti po napaki doberdobske obrambe. Sledila je reakcija naših, ki so v 32. minuti tudi zasluženo izenačih z veteranom Blaso-nom, minuto pred koncem polčasa pa je Peter Gergolet zadel prečko. Isti igralec pa je 15 minut pred koncem srečanja preigral dva nasprotnikova branilca in dosegel zmagoviti zadetek. Sodnik je v 80. minuti izključil Davida Argentina, v preostalih minutah pa je stopil v ospredje vratar Mladosti Harland, ki je večkrat odločilno posredoval in tako pripomogel, da so tri točke potovale v Doberdob. Po dveh zanesljivih zmagah se je ^ Gaja v 3. kolu proti skromni ekipi La u sa B zadovoljiti le s točko. V prvem P jg. so naši nogometaši še kar dobro if?3** j^j si segli zelo lep gol z Ravlom Gombače ’ je priboril žogo pred svojim kazenstm šotorom, pretekel skoraj vse igrišče, jg. preigral tri nasprotnike in premagat V nadaljevanju so gajevci povsem p r in domačini so tudi zasluženi izenačili- Breg B - Union 0:1 (0:0) . j/0zi- BREG B. Corrente, Pečar, Babudn, gj. na, Camassa, Rocchetti, I. Ota (Magam ^ bilia, Švara, Zobec, Curman (Udoviči c;ii V preteklem kolu so Brežani tpaso prav v zadnjih minutah srečanja, to n s0 bile zanje usodne poslednje tri gostje dosegli zadetek in tako o grega točke. Izid pa je po besedah trene^vgeni v Maria Trona pravilen. Gostje so P1® y na-prvem polčasu predvajah'boljšo igr so daljevanju pa so »plavi« bolje igr ' oroo-ob koncu zagrešili hudo napako, Kar gočilo Unionu, da je zmagal. SREČANJE MED SLOVENSKO ŠPORTNO ZVEZO IN ZDRUŽENJEM SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Krepitev sodelovanja s konkretnimi projekti Več srečanj športnic in športnikov iz zamejstva - Skladno o financiranju športa - Okrepiti lobiranje na vseh ravneh CELOVEC - Krepitev medsebojnega sodelovanja v obliki tesnejših in številnejših stikov med obema Športnima krovnima organizacija-tna kot tudi med posameznimi Športnimi društvi, uresničevanje skupnih projektov, usklajeno nastopanje pri vprašanjih skupnega interesa, in močnejše lobiranje za uresničitev pričakovanj zamejskega Športa na deželni in nacionalni ravni ter pri pristojnih političnih in športnih oblasteh in organizacijah v Sloveniji. To je rezultat uradnega srečanja predstavnikov Slovenske športne Zveze (SSZ) in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠ-Dl) konec prejšnjega tedna na sedežu SSZ v Celovcu. Delegacijo ZSSDI je vodil predsednik Jure Ku-fersin, spremljali pa so ga še Radi-voj Pečar, Ksenija Slavec in Mario Šušteršič, za SSZ pa so na srečanju sodelovali presednik Marijan Velik, Podpredsednik Danilo Prašnik, bla- gajnik Mirko Oraže in poslovodeči tajnik Ivan Lukan. Sodelovanje med združenji naj bi se izrazilo v periodničnih srečanjih, že obstoječi stiki med posameznimi klubi (npr. na področju nogometa, odbojke in šaha) pa naj bi se okrepili in razširili tudi na druge panoge. Konkretno naj bi v prihodnje prišlo do številnejših Srečanj med športniki in klubi iz zamejstva. Med drugim naj bi poleg vsakoletnega tradicionalnega srečanja mladih slovenskih športnikov in športnic iz sosednjih dežel v Sloveniji, katerega prireditelj je Olimpijski komite Slovenije/Združenje športnih zvez, tudi zamejska športna društva izmenično priredili športna srečanja. Zaradi omejenih kapacitet pa naj bi se ta srečanja izvedla vsako leto z drugim težiščem oz. v drugi panogi. Na srečanja pa naj bi bili povabljeni športnice in športniki oz. klubi iz vseh delov slovenskega za- mejstva in seveda tudi udeleženci iz Slovenije. Športna združenja v zamejstvu in v Sloveniji ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa naj bi nad prireditvijo prevzeli častno pokroviteljstvo. Glede odnosa Republike Slovenije do slovenskih športnih struktur v Italiji in Avstriji je bilo s strani obeh zvez ugotovljeno, da obstaja posluh za težnje slovenskega športa, tako SSZ kot tudi ZSSDI pa sta ob tem ponovili stališče, da bi slovenska država s sredstvi iz državnega proračuna, ki so namenjena zamejskim Slovencem v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, morala zagotoviti vsaj osnovno delovanje slovenskih športnih struktur v zamejstvu. Za dodatne športne projekte pa bi morala biti na razpolago še dodatna finančna sredstva. Obenem obe združenji pričakuje- ta znatno višjo podporo s strani italijanske oz. avstrijske države oz. nacionalnih zveznih športnih organizacij in olimpijskih komitejev, prisotni pa so izrazili tudi pričakovanje, da bodo nekatere organizacije Slovencev -v Italiji in v Avstriji v prihodnje pokazale več posluha za potrebe športa, saj so prav športne organizacije tiste, ki bistveno prispevajo k ohranitvi narodne identitete zamejskih Slovencev. Slovenska športna zveza je svojim sogovornikom prestavila tudi nčrt profesionalizacije SSZ, ki je v polnem teku in katere višek bo sprejetje programa »Slovenska športna zveza 2000« v okviru izrednega promocijskega kongresa leta 1997. (I.L.) Na sliki: Predstavniki ZSSDI in SSZ na srečanju v Celovcu. ODBOJKA / IGRALKE OLVMPIE V C1 LIGI PREVZELE MESTO KENNEDVJA F. Bagon: »C1 boljše izhodišče« Franko Bagon, predsednik novonastalega kluba Govolley, ki je formalno nosilec 01ympiine ženske Cl lige, je takole utemeljil odločitev društva, da vpiše ekipo v Cl ligo. ' »Razlogov je več. Prvi je ta, da je ekipa tudi lani pokazala tehnično rast. Napredovanja ni dosegla Predvsem zaradi poškodb in neizkušenosti, toda igralke so pokazale veliko željo po napredovanju in tej njihovi želji smo hoteh v društvu ugoditi. Drugi Iazlog je reorganizacija prvenstev. V letošnji C2 ligi lahko doseže napredovanje v B2 ligo samo prvou-Vrščena ekipa, še ta preko dodatnih kvalifikacij, v 6notno C ligo pa bo napredovalo samo pet, šest ekip.« Računate torej, da imate v Cl ligi več možnosti, 'la napredujete v B2 ligo, kot če bi igrali v C2 ligi? »Naš cilj je predvsem bil v tem, da si že vnaprej Zagotovimo nastop v bodoči enotni C figi (v Cl figi letos ne bo izpadov, op. ur.), ki naj bi bila kvahtet-aejša. Je pa res, da je iz Cl lige lažje napredovati v H2 ligo, ker je teoretsko na razpolago pet mest, tri direktna napredovanja in dve dodatni, vendar si ne delamo utvar, da bi šli direktno v B2 ligo. Kaj zmo-remo, bodo pokazale verjetno že prve tekme. Pojavljam, društvo na napredovanje ne računa, če pa dl se pokazala možnost, se ji prav gotovo ne bi odrekli« Višja liga, prihod priznanega trenerja Kalca. Je vse to samo nagrada za igralke ah se za projektom skrinjo tudi dolgoročnejši dlji? »Povod za prihod Kalca je bil tudi v tem, da Kristančičeva (dosedanji trener, op. ur.) nima veljavne trenerske izkaznice za vodenje tekme v Cl ligi. Kal-ca smo že prej poznah, cenimo ga kot dobrega profesionalca in odločitev, da se obrnemo nanj, sigurno Predpostavlja obstoj dolgoročnejšega načrta. V tem okviru je bistveno to, da smo lahko zdaj Kristančičevi ki je nikakor nismo potisnih v stran, zaupali vodenje celotnega mladinskega sektorja, kjer moramo nadoknaditi nekaj let zamude. Zavedamo se, da je Za uspešen razvoj potrebno imeti ustrezen podmladek, kvaliteten trenerski kader in dobro organiza-eijo.« Skoraj nujno je, da ob tem načneva vprašanje odnosov z OK Val. Zdi se, da sta dve slovenski eldpi v Cl ligi za Gorico malce prehud zalogaj... »To je res, vendar kolikor vem, so se tudi pri Valu odločili za prevzem Borove hge z edinimi ciljem, da or obdržah, kar so dosegh po lanskem napredovanju 7 C2 hgo. Mi smo Val prosih, da nam odstopi dve 'gralki, vendar je bil odgovor, da bi se njihova ekipa Preveč ošibila. Seveda ima vsak svoje razloge. Na ndadinskem sektorju smo začeli sodelovati s Sočo, Pripravljeni pa smo se pogovarjati s komerkoh. 2e Vec let zagovarjam stališče, da si tako majhen prodor, kot je goriški, ne more privoščiti toliko kvahtet-^Jtekip. To velja tudi za moški del« (ak) Državna konkurenca pravo plačilo za vse uspehe v zadnjih treh letih Ekipa bo nastopala pod imenom Kmečka banka K2 Šport - Marko Kalc na klopi zamenjal Mirando Kristančič - Goričanke pripravljene na boj »Zlata generacija« odbojkaric SZ 01ympie bo konec tedna prvič prestopila prag državnega prvenstva. Do vpisa v Cl ligo je po lanskem tretjem mestu v deželnem tretjehgaškem prvenstvu prišla sicer po »administrativni« poti (društvo je odkupilo pravice videmskega Kennedyja), toda zaradi tega - to lahko mimo zapišemo - nič manj zasluženo. Gre namreč za izredno nadarjeno garnituro igralk, kijev treh letih z na- glimi koraki prehodila zelo dolgo pot. Dve leti je bila nepremagana in se iz 1. divizije povzpela v C2 hgo, lani pa je v dosti bolj zahtevni konkurenci vnovič prijetno presenetila. Čeprav se je tretje zaporedno napredovanje igralkam ponesrečilo, je bila to sezona, v kateri so pravzaprav dokončno potrdile svojo moč in prepričale odbornike, da zastavijo doslej najdrznejši projekt društva na ženskem polju - nastop v državnem prvenstvu. Za večino igralk 01ym-pie pomeni Cl liga pot v neznano. Nalogo, da jih na tej poti pospremi, je društvo poverilo dosedanjemu Borovemu trenerju Marku Kalc. Za njega prvenstvo res ni neznanka, v sezoni 1990/1991 je z Borom tudi dosegel napredovanje. Jedro letošnje ekipe, ki jo sponsorizirata Kmečka banka in trgovina K2 spori, ostaja nespremenjeno. Dosedanjim igralkam se bo pridružila tudi borovka Tanja Pitacco, vendar pa bo njen doprinos omejen, saj študira v Ljubljani. Društvo si prizadeva številčno dopolniti ekipo. Mogoče bo kaj več znano v prihodnjih dneh, toda kakšnih znatnih okrepitev ni več na vidiku. »To je ekipa z dobrim potencialom v napadu. S trdim delom pa vse igralke lahko še vsaj za 30 odstotkov izboljšajo svojo tehniko. To nam bi omogočilo, da stabiliziramo storilnost v igri. Borbenost je dobra, pozitivno je tudi, da so si igralke med sabo enakovredne. Prepričan sem, da bomo stalno rash, če bomo resno delali. Sadove dela pričakujem čez dva, tri mesece, predvsem, če bomo reših vprašanje razpoložljivosti telovadnice za četrti trening. V ligi smo novinci. To pomeni, da ne smemo imeti prevelikega apetita. Doživeli bomo tudi težke trenutke, važno pa je, da nas to ne spravi v depresijo,« pravi Kalc. Kakorkoli že, letošnja sezona bo za žensko vrsto 01yrhpie res prelomna, upajmo, da tudi uspešna. (A. Koren) Na sliki (foto Kroma) ekipa 01ympie, manjkata Zottijeva in Pltaccova. Kmečka banka K2 Spori Evelin Bulfoni 1976 165 P Erika Brisco 1975 178 K Mary Trapuzzano 1975 169 K Helena Braini 1978 173 G Lucia Princi 1976 173 C Vanja Černič 1977 178 K/G Kristina Corsi 1972 171 K/C Hadrijana Corsi 1974 174 K Mirjam Cemic 1975 170 K Viviana Zotti 1974 183 K Tanja Pitacco 1976 180 K/G Trener: Marko Kalc % Pom. trenerja: Marko Lutman in Saša Hlede 3. mesto na memorialu »Bressan« Na odbojkarskem memorialu M. Bressan v Gradišču so igralke Kmečke banke K2 spori zasedle 3. mesto. V nedeljskem malem finalu so po borbeni igri premagale Torriano, čeprav so že zgubljale z 2:0. Turnir je osvojila PAV Natisoma, ki je s 3:0 premagala Martignacco. V dveh dneh so Goričanke odigrale deset izenačenih setov proti ekipama, s katerima se bodo pomerile tudi v Cl figi, tako da je bil turnir res izjemno dobrodošel. Kmečka banka K2 spori - Tomana 3:2 (13:15,11:15,15:11, 17:16,15:11) OLVMPIA: Bulfoni 2+0, Brisco 5+0, Pitacco 6+3, H. Corsi 7+13, Princi 10+2, Braini 4+1, M. Cemic 4+2, Trapuzzano 7+9, V. Cemic 6+3. Končni vrstni red. 1. Pav Natisonia, 2. Martignacco, 3. Kmečka banka K2 spori, 4. Tomana. Obvestila JKCUPA obvešča, da bo danes, 22. t.m., ob 20.30 na sedežu v Sesljanu predavanje na temo «Miramarski pomorski park«, ki ga je organizirala ekološka sekcija skupine prostovoljcev Devin-Nabrežina-Križ. Predavatelj bo dr. Karlo Franzosini. Vabljeni! SK DEVIN - smučarski odsek sklicuje v Četrtek, 24. t. m. ob 20.30 na sedežu kluba v Cerovljah sejo, na ketri bo govor o programu za letošnjo smučarsko sezono. Vabljeni vsi smučarji. SPDT - Mladinski odsek prireja v nedeljo, 27. t.m., 7. Zamejski orientiring (tekmovanje v orientaciji). Zbirališče na GroCa-ni ob 9. uri. Prijave pri ZSSDI (tel. 635627), informacije na tel. St. 229463 ati 55180. SDBREG odbojkarska sekcija vabi dekleta letnikov ’83, ’84 in ’85 na treninge odbojke. Treningi bodo ob torkih od 18. do 19.30 in ob četrtkih od 16.45 do 18.15 v dolinski občinski telovadnici. Pričetek vadbe DANES, 22. t.m. SK KRAS-odsek za otroško telovadbo obveSCa, da se odvija v Športno kulturnem centru v Zgoniku otroška telovadba in sicer: osnovna Sola ob torkih od 16.30 do 17.30, ob petkih 17.30 do 18.30; vrtec ob petkih od 16.30 do 17.30. SZ SLOGA obveSCa, da so abonmaji za tekme B2 lige ekip Koimpex na prodaj na naslednjih prodajnih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj -Trebče, Bar Brass - Bazovica, Restavracija Veto -OpCine, Picerija Rinp -Opčine, sedež ZSSDI, Tržaška knjigama in na tekmah za zvezni pokal. SMUČARSKI ODSEK SPD GORICA Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Črnem vrhu. Informacije in prijave pri Marti (tel. 0481/22164). SK DEVIN prireja novoletno zimovanje od 26. decembra tl. do 1. januarja 1997 ter od 1. do 6. januarja 1997 v smučarskem centru Fal-cade (BL). Na razpolago 60 km smuCiSC. Tekaške proge v bližini hotela. Predvideni smučarski tečaji z lastnimi vadi-telji-Prijave vsak torek do 29. t.m. na sedežu kluba v Cerovljah po 20.30. Informacije dobite v tajništvu na tel. St. 2916004. MELJE - rekreacija Društvo Slovencev milj-ske občine obveSCa, da se je ponovno začela telovadba v mati telovadnici italijanske srednje Sole v Miljah vsako sredo od 17. do 18. ure. Vabljeni. Informacije daje Vesna na tel. St 271862 v opoldanskem času. SK KRAS-odsek za rekreacijo obveSCa, da se je pričela telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in Četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in Četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na vadbeni uri ali pa po telefonu St. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. 18 Torek, 22. oktobra 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Horoskop zapisal B. R. K. iPT H m OVEN 21.3. * 20.4.: Želeli se boste izogniti boleči kritiki, zato boste ugodili se tako muhastim zahtevam tistih, za katerih naklonjenost se bojujete. Zares visoka cena za malenkost BIK 21.4.-20.5.: Sodelavcu boste prepustili vedno svojih nalog, vi pa se boste medtem posvečali načrtom, ki naj bi vas ponesli navkreber. Gotovo vam bo uspelo; če ne letošnje leto, pa naslednje. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: V iskanju izgovorov in opravičil za svoje napake boste danes pravd mojster. Ampak napake se ne popravljajo z besedami, vsaj ne tate, kot so vaSe. Naj spregovorijo dejanja RAK 22. 6. - 22. 7.: Nezauplpvi boste; menili boste, da se je ves svet zarotil proti vam. Sami ste si krivi, saj so vase želje tako zelo pretirane, da jih ne bi mogel zadovoljiti ves svet LEV 23.7. - 23.8.: Nekdo že nestrpno čaka, da mu odprete svojo dušo ter mu razpreta vhod v deželo ljubezni. Predajte se mu, pa boste doživeli nekaj, kar je dano samo izbrancem. Al DEVICA 24.8. - 22.9.: Spustili se boste v nov projekt, medtem ko s starim niste prilezli niti do polovice. Se bo mar spet moralo zgoditi, da boste za neuspeh obtoževali druge? m Uk 1EH1N1CA 23.9.-22.10.: Podali se boste v raziskovanje in mimogrede spoznali tudi to, da se studenec modrosti skriva v vas .samih. Ne iščite je torej več zunaj, ampak se poglobite vase. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Za spremembo boste zelo skromni, zato boste doživeli nekaj prijetnih presenečenj s strani tistih, id so vas doslej imeli za ne popravljivega povzpetnika. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Počutili se boste nadvse samostojni in samozadostni. Odmislite za poskus ugodnosti in prednosti, ki ste si jih priborili z majcenimi ukanami, pa se izprašajte vnovič. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nekomu boste izpovedali svoje intimne misli, vendar se boste pri tem vrteli kot maček okrog vrele kače. A imeli boste srečo: skrivnosti bo iz vas izbezal poslušalec. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Vasi možgani bodo danes delovali s hitrostjo, Id ji ne boste utegnE niti slediti. Skoda torej, kajti med novimi idejami bo tudi taka, Id bi vas lahko izenačila z bogovi. RIBI 20. Z - 20.34 Nikar se ne sramujte, če vas bodo preplavile nemoralne fantazije, kajti ni ga na svetu človeka, ki jih ne bi gojil, kot tudini doveka, M bi jih odobraval sotrpinu. Letalo brez kolesa je varno pristalo Reaktivno letalo MD 80 ameriške družbe Delta Airlines je preteklo soboto med pristajanjem izgubilo kolo in zdrsnilo s pristajalne steze. Vseh 58 potnikov je brez poškodb preživelo nezgodo. (Foto: Reuter) Jedrske elektrarne niso popularne nikjer na svetu Nekaj tisoč prebivalcev francoskega mesta Nantes je preteklo nedeljo demonstriralo proti gradnji nuklearne elektrarne, ki naj bi jo začeli graditi v začetku naslednjega tisočletja. (Foto: Reuter) V nedeljo so izbrali najlepšo Rusinjo Viktorija Capicina, 17-letna lepotna kraljica Rusije, bo konec meseca potovala v Indijo na izbor Miss sveta. (Foto: Reuter) Francoski astronomi so borijo za več teme Zaradi veliko zablodele svetlobe na urbanih področjih je pogled na zvezdno nebo skoraj nemogoč. Ko poroča revija Le Point, astronomi prosijo mestne oblasti, naj ulične svetilke opremijo s senčili, ki m svetlobo usmerili navzdol in zahtevajo, da po enajsti uri zvečer prepovejo reklamne svetlobne napise m prikazovanje laserske svetlobe. Predsednik »centra za zaščito nočnega neba« zahtevo argumentira: »Danes niti en otrok od stotih ne more reči, da je vide Rimsko cesto. Pa vendar nam ta veličastni spektakel pomaga doumeti naše resnično mesto v vesolju.« Ugrabitve so zelo donosen posel RIO DE JANE1RO - Preteklo leto so kriminalci v Riu de Ja neim samo z ugrabitvami »zaslužili« 1, 2 milijarde amen skih dolarjev, poroča brazilski časnik Jomal da Tarde-Ugrabitve torej brazilskim kriminalcem postajajo glav'nl vir dohodka. Obstajajo bliskovite ali kratkotrajne ugrabi tve, katerih žrtve so predvsem pripadniki srednjega razreda, ki morajo odkupnino običajno plačati v obrokih in 23 pletene, dobro načrtovane ugrabitve premožnejših ljuch Ugrabitve pa niso samo domena te južnoameri5*^ države, saj o porasti te vrste kriminala poročajo vseh koncev sveta. SKANDINAVSKA KRIŽANKA . / CLANICA AKTIVA ANESTE- ZIST NEMŠKI PISATEU (GONTER) LOŠČILO KRANJ. GOSPODAR- STVENIK (FRANCI) ŠTOR- KIJA OBŽALO- VANJE LEVI PRITOK OBA IT. SKLADAT. (ANTONIO) SAMOGLAS- NISKI STIK LEV TOLSTOJ INTEGRI- RANO VEZJE NASE- UENI SVET GRELEC AVTOR: LUKA PIBER STANJE DUŠEV- NEGA UGODNJA KAZEN OTOK OB SARDI- NIJI FR. IZD. PRCE-LANA (JOSEPHI OTOK V OTOČJU TUAMOTU ŠPORTNI PLES KRATEK MEC OZNA- ČITEV MAKEDON. MESTO JOŽE ŠMIT IZDELO- VANJE TRAKOV VRSTA VOLNE NEZNANKA V MATEMA- TIKI ROK KOPITAR TROS PISATELJ FLEMING BRIT. IGRALKA (ANNA) ZENSKA IZ MOST DVOJINA NORV. SMUČAR. CENTER STOJALO RIMSKA DVE SL. HEROJ (SLAVKO) SAHISTKA KUSNIR STROK. V KEMUI CEV, KI KAJ ODVAJA KOTVA IVAN TAVČAR GRŠKA ČRKA MANJŠA MORSKA RIBA ČASOPIS VSAK RAMAZ- ZOTTI HRV, POKRAJINA ZG. DEL CLOV.TELESA DAN 7 IMF USTANOVA ZA SIROTE TOČKA V ASTRONOMIJI OUT PEVEC SMOLAR ZORANA ZEMLJA FR. PESNIK (TRISTAN) PULI TURSKI VELIKAS KUSTU- RICA TOMAŽ DOMICEU SVINEC ANICA ZIDAR BERILIJ TITAN TURSKI DRŽAVNIK atatOrk MAZAL- NIK NAPLA- CILO SPREDNJA STRAN GLAVE FIGURA PRI ČETVORK! TKANINA ZA POVOJE ‘313 ‘Vth' •VSVdTVP^ ‘dl ‘■0$ ‘V9V ‘VtiVZt tov "jgjV ■VD1NSU-031S ■gona •>UNA3N0 ‘iSi ‘JI •Viv ‘aaoNV15 ‘SS0A ‘RVI ‘S)D •VOtNaDh11 ■OAISHV^ ■Nasad ‘)iaDTVA M1 zzot sad :oUAB-i°P0^ :A3tiSad TV SPORED Torek, 22. oktobra 1996 RAI 3 slovenski program i RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 Slovenija 1 Koper e 1] ERI i RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludovico Di Meo), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Furore (dram., ZDA '40, r. J. Ford, i. H. Fonda, J. Carradine) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -To je Hollywood (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok.: Kvarkov svet - Dragulji karibskega morja Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta fer-racini in Mario Serio), vmes risanke Spiderman, Gargoyles, itd. Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Variete: La Zingara Film: Free Willy, un ami-co da salvare (pust., ZDA '93, i. J. James Richter) Dnevnik Variete: Isole e dintorni Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Green Aktualno: Potihoma Film: Adultero lui, adul-tera lei (kom., It. ’63, i. M. Tolo, U. Orsini) Variete za najmlajse Film: Bellezze sulla spiaggia (kom.,It. ’61) Nanizanka Rubrika o zdravstvu Tg 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -VaSe zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje Nan.: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport in kratke vesti Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Un caso p er due -Primer za dva Variete: Go-Cart Dnevnik Film: Nome in codice: Nina (dram., ZDA '92, i. B. Fonda, G. Byme) Aktualno: Sciusci&, vmes dnevnik in vreme,Tg2 Neon o kinu Danes v parlamentu Tgs - Šport Film: L’ importanza di chiamarsi Ernesto (kom., VB '52, i. M. Redgrave) RAI 3 Nan.: Hiša v .preriji Otroški variete, vmes Otroški program: Euronevvs Nad.: Cassandra Ciao Ciao mattina in ri- Most Adama Rusha Dokumentarna oddaja Aktualno: Peste e coma sanke Fant, ki ni mogel spati, Aliča, evropski kulturni Nad.: Zingara, 10.30 Aro- Nan.: Supercar,10.20 Le ponovitev franc, filma magazin ma de cafš, 11.45 Cuore strade di San Francisco Poročila TV šola selvaggio, vmes (11.30) Aktualno: Planet Tedenski izbor Program v slovenskem je- dnevnik Nan.: Highlander Vsi smo ena družina, 5. ziku Variete: La ruota della Odprti studio, 12.45 Fatti del jap.-kan. serije Primorska kronika fortuna - Kolo sreče e misfatti, 12.50 Šport Obzorja duha Vsedanes - TV dnevnik Dnevnik studio Meso, angleška drama Nočni sodnik, Rubrika o lepoti Otroški variete, risanke Mostovi tv nanizanka Nad.: Sentieri M in Ciao Ciao Parade TV Dnevnik 1 Dokumentarna oddaja Film: L’ amore e una co- m Nan.: Masked Rider Otroški program Alpe Jadran sa meravigliosa (dram., ZDA ’55, i. J. Jones) ros Varieteja:Nierite panico, Jakec in čarobna lučka, 14.30 Colpo di fulmine angleška risana serija Kviz: OK, il prezzo e giu- Nan.: Willy, princ iz Bel R O. J.: Poletje na udaru sto (vodi L Zanicchi) Aira - (i. Wiil Smith), $5 Po Sloveniji Dnevnik in vreme 15.30 Svveet Valley High $8 Umetniki za svet Variete: Game Boat Aktualno: Planet TV Dnevnik 2 Film: Culo e camicia Nan.: Beverly Hills, »s Šport (kom., It. ’81, i. E. Monte- 17.30 Renegade - Glas v 2$ Stranke se predstavljajo sano, R. Pozzetto) noči (i. L. Lamas) Volitve '96 Ciak- Filmske novosti Odprti studio, vreme, Mednarodna obzorja: Film: Invito a cena con 18.55 Šport studio Padanija delitto (kom., '77, i. P. Nan.: Baywatch Nights Prijateljice iz hiše žalosti, Sellers), 1.00 Night Line Variete: Colpo di fulmine 4. del češke nadaljevanke Nan.: Beverly Hills -.b TV Dnevnik 3 @| CANALE5 Film: Robocop 2 (fant., ZDA ’90, i. Peter Wells, || Šport Poslovna borza OtO Hrvaška 1 Nancy Allen) jfy Sova: Splošne poizvedbe. Jutranji dnevnik. Drobci Film: Rataplan (kom., It. 79, r.-i. M. Nichetti) Videosapere: Domača te- lovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici (i. T. Busfield) Variete: Comunque chic Dok.: Italija in pokrajine, 13.30 Vietnam in Kambodža Deželne vesti,dnevnik Dok.: Tgr Leonardo, 15.00 Bellitalia Nan.: I mostri Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Dnevnik, deželne vesti Od 20.00 do 20.00, 20.10 variete Blob 1 Aktualno: Chi 1’ ha vi-sto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Dok.: Professione repor- ter (vodi M. Gabanelli) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, pregled tiska IB il Film: Toro scatenato Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Aktualno": Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme: Uomini e donne - MoSki in ženske Nan.: Sisters (i. Sela Ward, Svvoosie Kurtz) Variete za najmlajse Bi m Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili (i. C. P. Brambilla) Risanke: The Mask Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della crohaca Variete: Tira & moli a (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) TV film: Uccelli di rovo 2 (dram., ZDA '96, i. R. Chamberlain, A. Do-nohoe, M. Schell) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) noCni dnevnik Sgarbi quotidiani Italija 1 Šport Aktualno: Planet Nan.: Forever Knight | Film: Porgi T altra sberla # TELE 4 22.35, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Košarka lige Al Zoom Risanke Nan.: Beverly Hillibillies, 21.00 Cats & Dogs | Košarka lige A2 © MONTECARLO a 19.30, 22.30, 0.45 Dnev-I nik, 13.00,19.50 Šport Q Film: Brigadoon (glas., I ZDA '54, i. Gene Kelly) IcHij Nad.: Acapulco Bay Variete: Tappeto volante Varieteja: Ko bi bil Sherlock Holmes, 17.50 Zap zap, risanke Variete: Sei forte! Variete: Retromarsh Film: 2010 1’ anno del contatto (fant., ZDA ’84) Slovenija 2 Tedenski izbor Osmi dan Svetovi zemlje Slovenski magazin Otvoritveni koncert Simfonikov RTV Slovenija Zoom Pustolovščine in odkritja Sova, ponovitev: Kvantni skok. 4. del Castlovi, 7. del angl. nad. Prisluhnimo tišini Svet dinozavrov, 6. del ameriške poljudnoznanstvene oddaje • Davov svet, 13. del ameriške nanizanke Včeraj, danes, jutri V območju somraka, 50. del ame. nanizanke VVildbach, 9. del nemške nanizanke Studio City Kronika Borštnikovega srečanja Obiski Francesco Borromini, švicarska dokumentarna oddaja Studio City, ponovitev TV koledar Poročila Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Otroški program Poročila Ljubezenske vezi, 43. del nadaljevanke Santa Barbara, 1367. del ameriške nadaljevanke Poročila * Izobraževalni program Otroški program Poročila Dober dan Pozor, steklo, pon. Po meri Kolo srede Danes v saboru Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Preblizu smrti, dokumentarna oddaja Press klub Opazovalnice Večer z Melom Gibsonom: Pobesneli Max, avstralski barvni film, 1981 Poročila Slovenija 1 5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, '2.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Po-r°Cila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v ži-vO; 10,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji pan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvesti-a in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; '5.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob '?-ih; 16.45 Volitve 96; 19.45 Lahko noč, °troci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna 0cld.; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nok-'Urno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 ^•30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, '2-30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Sevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-9|ed; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki '®dna; 11.00 Glasb, novosti; 12.00 Opold-ne' 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in od-^evi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistič-J1' kotiček; 18.00 V računalniku; 18.10 Fiesta Qtina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spojne; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.00 Zr-calo; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 J‘00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, !50°. 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; iperne melodije; 11.05 Človek in yOTl5 Op zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Slov. maša I. Ščeka; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 21.50 Poigra; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Nasveti s civilnega prava; 10.40 Power play; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 49.30 Pr. z D. Mi-slejem; 22.00 Zrcalo; 22.30 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 15.15 Ottantamusica; 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od levosredinske pomladi do osinske pozebe; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 17.); 9.40 Kaj bomo danes kuhali?; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Cecilijanka 95: MS Akord; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.30 Pregnani; 14.50 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester Slov. filharmonije; 18.00 Igra: Sobota popoldne D. Jovanovič, (r. J. Babič); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Priiimld dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA sredice TOPLA HLADNA SREDISCE ANJ* FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 07.28 in zašlo ob 18.03. Dan bo dolg 10 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 15.55 in zašla ob 02.20. TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 9,8 Sava Radovljica 8,0 Sava Hrastnik 10,4 Sora Suha 9,6 Ljubljanica Moste 10,5 Gradascica Dvor 8,8 Danes: ob 7.37 najvišje 40 cm. ob 14.03 najnižje -28 cm, ob 19.48 najvišje 23 cm. lutri: ob 1.44 najnižje -37 cm, ob 8.14 najvišje 47 cm, ob 12.40 najnižje -39 cm, ob 20.36 najvišje 29 cm. BIOPROGNOZA Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno in v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbudno. Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS POSTAJA Iška Iška Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 13.2 10.2 6,4 9,2 mm TEMPERATURE MORJA f TEMPERATURE V GOtfjlH °c °c Portorož 18,3 500 m 13 Poreč 18,5 1000 m 9 Rovinj 19,0 1500 m 5 Zadar 19,0 2000 m 3 Komiža 19.0 2500 m 1 Hvar 19,0 2864 m -1 — J x H SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Stavka v dveh inskih nuklearkah MOSKVA - Prvič v zgodovini miroljubnega izkoriščanja jedrske energije stavka osebje dveh ruskih jedrskih elektrarn. To se je včeraj zgodilo v zahodnoruskih elektrarnah Smolenskaja in Ka-linskaja, kjer delavci s stavko poskušajo izsiliti, da jim končno izplačajo zaostalih sest mesečnih plač. Po ruskih zakonih delavci v jedrskih elektrarnah ne smejo stavkati, ker bi to ogrožalo varnost. V obeh primerih pa reaktorjev niso ustavili in so seveda zagotovili varnost. V Smolenskaji bodo stavkali do izplačila zaostalih plač. V tej elektrarni so štirje grafitni reaktorji tipa RBMK (isti kot v Černobilski JE). V Kalinskaji pa sta dva reaktorja sodobnejšega tipa na vrelo vodo WER. Prav tako elektrarno naj bi Rusija zgradila v Iranu. Delavci v Kalinskaji so roke v opozorilo prekrižali le dobro uro, a napovedujejo bodoče sindikalne akcije. Zaradi neplaCanja mesečnih prejemkov se po Rusiji drugo za drugo vrstijo stavke. Sam predsednik Jelcin je priznal, da znaša znesek letos se neporavnanih plač vsaj 40.000 milijard rubljev (13.000 milijard lir). Diana je izpadla | iz svečane molitve LONDON - Princesa Diana je doživela novo žalitev, saj so včeraj njeno ime črtali iz svečane molitve, s katero britanski parlament vsak dan zaCne s svojim delom. Kot ostanek preživelih Časov v VVestminstru vsak dan prosijo božji blagoslov za elane kraljeve družine. Prejšnji teden so Se molili za »vvaleški par«, včeraj pa so prosili božjo srečo le za »Charlesa, vvaleškega princa«. Nekaterim poslancem to ni bilo po godu. Tako je konservativni poslanec Jerry Hayes izjavil, da je pobuda »ko-micno-maščevalna«, in dodal, da poskušajo Diano likvidirati s stalinističnimi metodami. To pa ni edini včerajšnji zaplet za princeso Diano. Po pisanju nedeljskega tabloita Nevvs of the World je Španski fotograf Felbc Gutier-rez prodal neki ameriški pornografski reviji slike, ki jih je posnel na Balearih med Dianinim dopustom. Kot se je izvedelo, je Gutier-rez slikal Diano v trenutku, ko ji je z ramen padla brisača, medtem ko si je slekla zgornji del kopalk. Na Kitajskem se nadaljuje vzvratno štetje za Hong Kong Tudi v parku Wuxija (120 kilometrov zahodno od Šanghaja) stoji obeležje, ki Kitajce spominja na na vrnitev Hong Konga pod kitajsko suverenost 1. julija 1997 (Jelefoto AP) Britanci gradijo »nevidno« ladjo LONDON - Z nebo se je tehnologija nevidnih bombnikov stealth preselila na morsko gladino. Velika Britanija je že izdelala dva načrta za radarje skoraj nevidnih vojaških ladij. Britansko obrambno mim-strstvo je z računalniško simulacijo že preverilo enega od projektov, ki je kot kaže prestal preizkušnjo-Ladjo Sea VVraith družbe Vosper Thomycroft naj bi izdelali iz posebnih meterialov, ki moti radarske žarke in zaslepi daljinsko vodene rakete. V najslabšem primeru bo na radarskih zaslonih »nevidn3 ladja« izpadla kot majhna in nepomembna ribiška ladjica. Sea VVraith bo imela premični krov, tako da bo lahko spreminjala »radarski profil«. Vidnost bodo dodatno zmanjšali s posebnim sistemom vodrun curkov. Novinarju uspelo dobiti izvleček Netanjahujevega tekočega računa TEL AVIV - Nekemu novinarju izraelskega vojaškega radia je po telefonu uspelo dobiti izvleček tekoče ga raCuna zakoncev Netanjahu, ker se je uslužbenko Bank Discount predstavil kot Benjamin Netanjahu-Se veC, uspelo mu je izvesti tudi nekaj operacij, ki pa jih je kasneje preklical. Po tem zapletu se je banKa opravičila premierju Netanjahuju in obljubila, da o v bodoče bolj pazljiva. Oxfordska univerza v Albaniji TERANA - Cbdbrdska univerza je v sodelovanju s so lunskim zavodom Stratigakis v Tirani odprla svoj podružnico za angleščino. Solo bo obiskovalo 7 študentov, zanje pa bo skrbelo 15 profesorjev an glešCine. Nova uniforma za bobbyje LONDON - Kolesarska Čelada s ščitnikom *u priključkom za voki-toki, sodoben jopic s števunum žepi, nepremočljive hlače in visoki čevlji v ame riškem slogu. To naj bi bila nova uniforma angleSJmj in vvaleških policistov, ki jo bodo uvedli v to osemnajstih mesecev. Ze pred časom s sklenim bodo zamenjali dosedanjo neudobno cela bobbyjev, sedaj pa so sklenili, da bodo poheiste pre° blekli od pet do glave. Policisti pa niso navduse nad to pobudo. Se najbolj jih moti kolesarska cela ■ Priznajo, da je dosedanja iz leta 1863 nepraktična, kolesarska se jim zdi vseeno prehuda inovacija. Posfmaoistična socialistična morala PEKING - V prejšnjih dneh so na Kitajskem zbirko »o gradnji socialistične morale«, v katen zbrane misli in govori 92-letnega Deng Xiaopmg/ Pobuda je dokaz, da so za partijo ideje priletnega tajskega voditelja Se vedno aktualne.