299. številka.
Ljubljana, v torek 30 decembra.
XVII. leto. 1884
Ishaja VBak dan ivr<er, izimfit nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av 81 r i j ako-oge rsk e deželo za vse leto lft gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., u .eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za LjHoljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 «ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tolike več, kolikor poštnina zuaia. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če so dvakrat. ta po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredni Stvo in upravuištvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". U pravu i At v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse auoiiniatrativue stvari.
-
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi'1, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„  pol leta........ 6   „   50 „
.  četrt leta .   . ..... 3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S posipanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
d  Pol leta........ 8   „   — „
n  četrt leta........ 4„   — n
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništvo ,,Slov, Naroda".
"V LJubljani 30. decembra.
Devetnajsto stoletje smelo bi se po vsej pravici nazivati slovanskim, kajti Slovan stopil je na d in, pozen sicer, ali mlad, pokazal pa je takoj pri prvem nastopu toliko duševno in telesno silo, da se je zavzela vsa Evropa in da je celo stari Mtzzini pred bvojo smrtjo izrekel prepričanje : „da v Evropi na bode miru, dokler ne bode rešeno slovansko iprašanje, dokler ne bodo uslišane opravičene in zakonite zhhteve narodov slovanskih.
Slovan jel se je zavedati in bistroumni možje, navdušeni rodoljubi, ki neso več mogli gledati svojega naroda turnega stanja, dvignili so prapor resnice in pravice, prosvete in vzbujenja, priborili nam pravic in postavili nas na tako stališče, da vsaj smemo upati na boljšo, na lepšo bodočnost. Taki možje, ki imajo toliko zaslug za probujenje svojega naroda, vredni so, da je čestimo, da jim izkazujemo svojo hvaležnost. Oe smo takim možem že po vsej pravici hvaležni, koliko tasti, slave in hvaležnosti smo še le dolžni možema, ki sta k nam prinesla
luč verske resnice, prosvete in zavednosti? Kakor dve danici na obzorji slovanskem bliščita imeni na-šh blagovestnikov, sv. Cirila in Metodija, ki vzbujata občno pozornost ne samo pri svojih potomcih, temveč tudi pri drugih narodih.
Takim možem dolžni smo hvaležnosti in hvaležnega 8kaz»l ne je Slovan pri vsakej prilik^. Bližajoče se leto 1885. imeli bodimo zopet tako priliko, kajti praznovala se bode tisočletnica blagega moža, ki je požrtoval vse svoje Življenje našim pradedom, katerim je prišel oznjanjevat svit lo luč krščanske vere in blažit Bvetinje svojega naroda — da, svojega, saj Metod'j b'l je naš.
Prihodnje leto pokaže se zopet, koliko premore slovanska jedinost in bratovska ljubezen. Vse leto praznovali boderao tisočletnico Metodijevo, da se bratovska sloga toliko bolj ukrepi in da toli večo čast in slavo izkažemo sveti dvojici slovanski.
Starodavni Velegrad, kjer je nekdaj imel ve-likomoravski knez Svctnpolk sijajni svoj sedež, kjer je sv. Metodij imel vladični prestol, bode veliko sre-dotočje, kamor bodo hiteli romarji slovanski, da dostojno počaBte svojega prvega vladiko in svoje prošnje k njemu priueso za blagor vseslovanski.
Slovesnost vršila se bode. kakor poročajo reski ltHti, Štirikrat, rekše: v smrt av. Cirila ( 1 4. f e b r u-a r j a ), v smrt sv. Metodija (6. aprila), v praznik sv. apostoljev (5. julija) in na Veliko Gospoj-nico (15. avgusta), katerej je posvečena cerkev na Velegradu. Ti dnevi v letu opravljali se bodo z veliko cerkveno in narodno svečanostjo in trajala bode vsaka slovesnost po osem dnij.
Iz vseh krajev, koder se čuje slovanski glas in koder šo bije kako slovansko srce, vreli bodo vkupe Slovan', bodi-si kmet ali učenjak, mlad ali star, da se udeleže velikanske te svečanosti, ki bode z zlatimi črkami zabeležena v zgodovini slo-vanstva. Povsodi se pripravlja za to veliko naroduo in cerkveno slovesnost, snujejo se odbori, sestavljajo sporedi in v naših bratih Bolgarih prevzel je knez Aleksander sam pokroviteljstvo ad hoc sestavljenega odbora. Povsod se gibljejo in delajo, le pri nas Slovencih drži vse roke križem, kakor da bi bile ne-
povoljnu razmere tekočega leta zamorile vso našo energijo in udušilo naše, sicer izredno živo slovansko i u stvo.
Skrajni čas je tudi za nas Slovence, da ukrenemo kaj za to slavnoBt, ki je že pred durmi. Potovanje na Velegrad bilo bi nam lahko v vzpodbujo, da vzajemno postopamo na korist maloštev lnenm našemu narodu, da se dostojno pridružimo drugim Blovanskim bratom, da smo kolikor možno častno in mnogobrojno zastopani pri slovanskej slovesnosti, ker bila bi sramota za nas, ko bi samo mi odlikovali se po svojej odsotnosti, mi, ki imamo največ dolžnosti, hvaležno spominjati se blagovestnikov sv. Cirila in Metodija.
Že letos smo se bili namenili, da obiščemo zlato Prago, a naš namen ni dospel do zvršitve; zatorej skrbimo da v bodočem letu z jednim potom dosežemo dvojni smoter: da si ogledamo vrlih čeških bratov umotvore in opravimo svojo sveto dolžnost do svetih blagovestnikov, da vidimo kraje, po katerih je nekdaj stopal sv. vladika in kjer so nekdaj vladali mogočni \\\ slavni knezi slovanski. „Svoji k svojim!" bodi tudi tu naše gaslo, pnbližujmo so vedno bolj in bolj svojim bratom, kajti le v tem je naša bodočnost, naša rešitev.
Tudi najbližji nam bratje Hrvati praznovali bodejo v bodočem letu petdesetletnico književnega preporoda jugoslovanskega in tudi pri tej ptiliki treba bode, da se dostojno udeležimo. Dtt se pa to zgodi, je neobhodno, da se tudi v tej zadevi kaj ukrene. Po vzgledu drug h Slovaoov, sestaviti bi se moral i pri nas odbor v ta namen, ki bi vse potrebno priredil in oskrbel, da se udeležimo kakor tisočletnico na Moravakem, tako tudi ravno omen.one petdesetletnice. Na delo torej! —b —
Pol i t i č n i razgled.
Notranje tležele.
V Ljubljani 30. decembra.
Kakor se sedaj kaže, vlada nikomur ni prav ustregla z razpustom Hruške trgovske zbornice. Čehi se mislijo ohruiti na upravno sodišče, liberalni Nemci, ki so sprva še nekako odobravali ta vladni
LISTEK.
Ženske na Korziki.
(Po F. Arndtu poslovenil A. M.) (Dalje in konec.)
Marijana sleče žensko obleko in se obleče v moško. Ogrne se s plaščem, si pokrije z frigijsko čepico glavo, se prepaše a patronjakom, vtakne meč in pištolo za pas ter obesi puško preko rame. Podobna bila je divjemu Korzikancu, le škarlatasti pa3, baržuoast obšiv na plašči in prekrasni meč, ki ee je svetil od slonove kosti in biserne imtice so značili, da je iz plemenite rodbiue.
Taka se postavi na čelo svojej rodbini in za-Bleduje vztrajno morilca svojega siua. Andrej Roma-neti begal je iz gozda v gozd iz duple v dupla, iz hriba v hrib. A Marijana mu je bila vedno za petami. Neko tamno noč se skrije nesretni begun v svojo lastno hišo v vasi Markefacija. Tu ga zapazi deklica iz sovražne rodbine in ga ovadi zasledov&lki. Marijana takoj pribiti s svojimi rodbinci in obda hišo. Srčno se bori Romaneti, ali, ker mu je priinanjkalo streljiva in ker so sovražuiki lezli že na streho, da bi skozi njo prišli v izbo, spozna, da je izgubljen. Toraj na nič dražega ne misli, nego na svojo dušo, kajti bil je pobožen in bogaboječ.
„Stojte!" zakliče Romaneti iz hiše; „udati se hočem, toda obljubite mi, da se pred svojo smrt jo smem spovedati." Marijana mu to obljubi. Zdaj stopi Romaneti iz hiše in se pusti vjeti. Peljejo ga v vas Topijo pred hišo tamošnjega župnika Saverija Kasa-longe. Marijana pokliče duhovna in ga za božjo voljo pro8:, naj nujno spove Romanetija, ker more potem takoj umreti.
S solznimi očmi prosi župnik za življenje nesrečnika ; a njegove prošnje bile so brezuspešne. Ko se je morilec spovedoval, klečala je tudi Marijana in na kolbnih prosila Boga, da bi se usmilil zločin-čeve duše. Po spovedi ga peljejo iz vasi in ga pri-vežejo k nekemu drevesu. Že vzdignejo puške — kar brzo pribiti Marijana kričeč: n S tO j tel za Boga svetega, stojte !u teće proti drevesu, kjer je bil nesrečnik privezan in objame morilca svojega sina. nJaz mu odpuščam", pravi na to. „Dasi me je oropal najdražjega bitja na svetu, ne storite mu radi tega nič zalega ter rajši ustrelite mene mesto njega." Iu tako je objemala svojega sovražnika in ga varovala b svojim telesom. Možje so potem Romanetija odvezali ter mu podarili zlato svobodo, katero jo užival brez skrbi vse svoje nadaljno življenje.
Krvna osvetu, kakor smo že videli, nikdar ne miruje, v sredo največjega veselja se zuleti in prouzroči žulost; veselo žeuitovauje spremeni neispros-
Ijiva šiba osvete v neizmerno mrtvaško žalost. In kako veselo in idilično se obhaja sicer ženitnina na samotnem otoku! Korzikansk zgodovinar, kateremu gre hvala za muoge popise njegove domovine, popisuje ženitnino neke ribičeve hčerke blizu takole. Pri ubodu v primorsko vas stoji slavolok s pisanimi trakovi in venci okrašen. Prijatelji, sosedje in sorodniki čakajo na trgu, da spremijo nevesto. Sedaj se ustopi mladenič pred lepo mlado nevesto in toži, ker hoče devica ostaviti domači kraj, preljubo rojstno vaB, kjer je vzrasla in kjer jej ni manjkalo ne koral, ne cvttlic, no prijateljev. Ker pa želi iz domačega kiaja, jej čestita v imenu vseh prijateljev na dobro srečo. Pri tem ogovoru se Marija Benveuuta — tako je ime nevesti — razjoka iu poda mladeniču nek dar namenjen občini v spomin. Sedaj pripeljejo lepo opravljenega konj čka pred hišo, na katerega se vsede nevesta, in dobro oboroženi mladeniči, okrašeni 8 šopki j«zdijo poleg uje. Jeden mladenič nese „freuo", simbol rodovitnosti, drugi ko'ovrat ki je obložeu z mnogimi vreteni in z obilimi pisanimi trakovi. Vrhu kolovrata veje robec kot zastava.
Svatje se bližajo vasi, kjer ženin stanuje. Tudi tukaj napravili so krasna t-lavnostiu vrata. Pri uhodu približa se svatom mladenič iz žotiinovega rojstnega kraja držeč, v roki s trakovi ozaijšuno zeleno oljkino vejico, katero z lepim nagovorom podi nevesti. Od
korak, sedaj tudi trdijo, da vlada ni bila opravičena zavreči volitev, temveč bi morala v zbornico poklicati vse one nemške kandidate, kateri so dobili večino, pa jim je volilna komisija pasivno volilno pravu odrekla. Samo cflcijozi sedaj bval sajo na vsa usta pravičuo.-t vlade, kakor so poprej opravičevali postopanje volilne komisije in vladnega zastopnika. Ministerstvo je pa s svojim ukrepom jako otežko-filo poz cijo moravskemu cesarskemu namestniku giofu Schonbornu. Ta je sedaj odšel na Dunaj, in govori se že, da bode dal svojo ostavko, ker je njega Btalisče omajano. Ta mož je bil Čehom prijazen in pravičen, zato bi bila škoda, ko bi odstopil ; škoda bi bila tem večja, ker nas že izskušnja uči, da se na visoka uradniška mesta pod sedaujo vlado nastavljajo nam Slovanom nič kaj prijazni možje, in bi najbrž tudi na Moravskem postal kak tak uradnik namestnik. — Znani ukaz uiinisterstva, da mora vsakdo imeti aktivno volilno pravo v istem razredu, v katerem hoče kandidovati /a trgovsko zbornico, ni zadovoljil nemških liberalcev. Njim ni prav, da bi na ta način tudi mali obrtniki in trgovci postali člani zbornice, ne pa samo veletržci in tovarnarji. Vol'lnn komisija za spo lnjo avstrijsko zbornico se je že izrekla, da se ne more ozirati na ta ukaz. Židovski liberalci se boje, da ne bi potem izgubili odločilne besede v trgovskih zbornicah.
Včeraj otvoril se je hrvatski sabor s kraljevim reskriptom. Od opozicije ni bilo videti nobenega poslanca. Dijakom je bil vstop zabranjen, na dijaškej galeriji je bil odločen prostor z i časnike r-ske poročevalce. Narodna stranku je z živahnimi živijo-klici vsprejela kraljevi reskript, kateri zahteva, da sabor voli dvanajst članov v regnikolarno depu-tacjo, katera ima pojasniti vsa nasprotja, ki so na-vstala /astran ogersko-hrvatske pogodbe. Volitev regnikolarne deputacije pride na dnevni red v jednej prihodnjih sej. Vlada je predložila budget za civilno Hrvatsko in bivšo vojaško krajino, h kratu pa tuli n'ičrt zakona, da se jej dovoli »ndemniteta za prve štiri mesece prihodnjega leta. Poslednji načrt se je takoj razdelil mej poslance. — Klub stranke prava je poslal predsedništvu sabora pismo, v katerem zthteva pojasnila, zakaj 3e je 15 poslancem z orožniki zabranilo izpolnjevati poslansko dolžnost, ne da bi se bila jim dala priložnost, opravičiti se, kakor to zahteva zbornični red. Večina sabora se ni ozirala niti ni moralo niti na zakon. Kakeršen bode odgovor predsedništva, od tega je zavisno, kako se bode stranka prava nadalje ravnala.
VnaiUe države.
Kakor se govori, bode ruska vlada imenovala grofa Ignatjeva generalnim gubernatorjem vzhodu)" Sibirije namestu generala Aneciua.
Svobodnjaki se bodo neki premislili in pri tretjem branji v nemškem dižavnem zboru dovolili 20.000 mark za druzega ravnatelja v državuei kanceliji. Katoliki pa bodo najbrž tudi v tretjem branji glasovali proti violi, kajti vsi njih listi poudarjajo, da katoliški poslanci nemajo uikakega povoda s tem knezu Bismarcku izrekati zaupnice. Najbrž bode v tretjem brauji večina za vlado iu tako se bode končala stvar, zaradi katere je bilo toliko hrupa. — Mej božičnimi prazniki je Bismarck dobil 144 telegramov in adres, v katerih se izraža nevolja, da je zbor odbil znauih 20.000 mark. Da je mej temi osobami, ki so poslale te adrese, jih mnogo, katere ni vodilo domoljubje, ampak strankarsko sovraštvo, ničemurnost in sebičnost, to je gotovo. Trije bogati Hamburžani bo zložili 60.000 mark, s katerimi naj si Bismarck plača pomočnega uradnika V Elberfeldu eo za isti namen nabrali 20 146 mark. V \Yittenu so se spomnili, da bi ob 70 letnici B smareku poklonili častno darilo, katero bi mogel rabiti v službi voanje politike.   Ta misel
se je hitro priljubila tudi drugod, in po več nemških mestih so so že osnovali odbori, ki nabirajo darove v ta namen.
V soboto so se zopet sešli čpaiijakl „cor-tes". Opozicija misli na vlado staviti več interpelacij, zlasti zaradi znanih vseučiliščnih nemirov. Liberalne stranke se pogajajo mej sabo, da bi se združile v jedno močno stranko, katera bi bila v stanji z vspehom boriti se proti vladi, in jo morda tudi vreči, ker ta ne stoji sedaj ravno trdno in se javno mnenje vedno bolj nagiba na liberalno stran.
Mej Francijo in alrliko družbo se še do sedaj ni moglo doseči nikako sporazumljenje zastran mej nove kongiške države. Ker ima francoski poslanik in zastopnik pri afriškej konferenci preveč omejene iastrukcije, da bi se ž njim moglo vspešno pogajati, poslala bode družba jednega zastopnika v Pariz, da se tam dogovarja s francosko vlado. — „Frankfurter Zeitung" je izvedela iz Berolina, da se tamošnji uplivni krogi prizadevajo novo kongiško državo narediti za monarhijo.
Dopisi.
Iz Pulja 27. decembra. [Izv. dop] „Zora puca, bit če dana" smemo tudi mi Puljski Slovenci vsklikniti s slavnim pesnikom hrvatskim. Tudi tukaj se je polagoma jela vzbujati narodna zavest. Seveda so ti začetki v primeri s tem, kar bi labko bilo in kar  bi  moralo biti, jako neznatni. Pomisliti morate, da v Pulji biva na tFoče Sovencev, in mej temi je gotovo polovica oženjenib.   Vse te družine so bile za naš narod toliko kakor izgubljene. Oče in mati trda Slovenca, otroci že ne umejo besedice slovenske. Slovenski oče in slovenska mati sta nam vzgajala renegate, — zaničevalce lastnega rodu svojega. In kaj da je renegat, kaj da je človek, ki se je odtujd svojemu rodu, to  vedo vsi narodi in to vemo tudi mi Slovenci, kakor malokdo drugi. Slovenski renegat je vedno isti, najdi ga v Pulji, Ljubljani, Mariboru,   Trstu ali Gorici.   Divja strast in besno sovraštvo polnita njegovo dušo, v njegovem srci bodeš zastonj iskal samo jednega plemenitega čuta.   Mili glasovi, kateri vsakemu drugemu udarjajo na uho, kakor prelepa, omamljiva glasba, glasovi, s katerimi sta oče in mati po svoje Boga molila, ti glasovi prouzročujejo pri renegatu le divji zasmeh in ljuto sovraštvo. Ali bodimo pravični: Ne oni  sami,  ampak  razmere,   v  katerih so vzrastli in živeli, so največ krive, da so taki. In ravno ta neovrgljiva resnica naj bode živo svarilo vsem rodoljubom,  posebno tam,  kjer živimo v v manjšinah. Dajmo priprostomu človeku prilike, da bode zahajal mej rojake;  da bode spoznaval lepoto svojega materinega jezika; obrazložimo mu, da mi Slovenci nesmo nič manj, kakor drugi narodi; da nam gredo po božji in človeški postavi iste pravice kakor drugim; s kratka:   privedimo ga do tja, da bo spoznal sam svojo vrednost in srce njegovo se bode odprlo najsvetejšemu mej vsemi  čuti, ljubezni do domovine. In če se jedenkrat ta sveti čut zasadi v srce, le redkokedaj, da zopet zamre.
Kakim potom pa naj dosežemo ta plemeniti namen? NajpriliČnejši pot so gotovo bralna društva, čitalnice. Društveno življenje kaj ugodno upliva, zlasti na priprostega Človeka. In tako društvo imamo v Pulji.   Tja, tja vabite naše rojake, tam v dru-
nevestinega spremstva dirjata dva mladeniča proti ženiuovej hiši, kosajoč se za prvenstvo (vanto), t. j. za čast, kateri od nju prinese nevesti ključe do ženinove hiše. Kot simbol ključev zadostuje jedna cvetlica. Najurnši jezdec jo dobi, vriskajoč jo drži v roki in diriaje v skok jo donese nevesti. Potura se pomika dolga vrsta svatov proti domu. Pri vseh hišah in Da hodnikih stoje žene in dekleta, vsipljejo na neve to cvetlice, ril in pšenična zrna ter potresajo sadeže istega letnega časa mej procesijo \eselo pe-vajofc in srečo želeč. To početje zovejo „le grade". Ves čas pa stri ljajo ter stirajo na mandolino in koroanu-iko. To je veselje po vasi: pok, ukanje, godb*, zvonenje. In kako vse šumi po zraku: veselo žvrgoljenje letajočih lastavic, milo p: t je škrjančevo in druzib krilatih tičev, leteče cvetice, pšenična zrna, solnčni praški: vse, vse se veseli iu laduje prihoda lepe neveste.
Nazadnje pride i t hiše ženinov oče in jako osorno ogovori svate : nKdo Bte, obkroženi mož,e? Prijatelji ali sovražniki? Ste li spremljevalci k^ke „donna gentileu, ali ste jo le kje ugrabili, dasi mi vaša zu-najuost kaže, kakor bi bili srčni in plemeniti možje."
Nato odvrue nevestin tovariš : „Mi smo gostje ter spremljamo to prelepo iu prekrasno devico. Mi urno utrgali najlepšo cvetlico ob Luriškem nabrežji, da jo poklonimo Kumpu (vasi Žrninovej) v dar."
„Tedaj bodite pozdravljeni, gostje", odgovori sedaj hišni oče, »vstopite v mojo hišo in vdeležite se veselice." Po teh besedah gre k nevesti, jo vzdigne raz konja, jo objame in pelje v hišo. Tukaj Še le vsprejme presrečni Ženiti milo nevesto v svoje roke ter je objemlje mej veselim sviranjem godbe.
Zduj be poda svatovščina v cerkev. Po cerkvenem opravilu in po končanej poroki se vrnejo domov svatje na ženitovanje. Mlada poročenca se vse-dtti na lepa svečanostna stola, neka žena se prikaže z majhn m v pletrce povitim otročičem v roki, katerega položi nevesti v naročje. Ta vzame otroka, ga boža, poljubuje in ga pokrije z malo frigijsko čepico, ki je okrašena s pisanimi trakovi. Potem objemajo sorodniki zapored poročno dvojico in vsak jima že<i po starej navadi srečo, rekoč:
„Dio vi dia buona fortuna, Tre di masehi e femmin' u u h.'
(„Bog Vama daj dobro srečo, tri sinove in jedno hčerko.") Potem deli nevesta darove mej ženinovo rodbino, uajbližnji sorodnik dobi jeden mali denar. Pojedini sledi ples; do jutranje zarije bo vrte in plešejo korzikanske narodne plese, kakor čerko, inarsiliauo in tarantelo.
Korzikanci so izvrstni pevci in jako ljubijo glasbo. Igrajo na citre, gitaro in mandolino, a zraven tudi pojo.   Korzikanske pesni so jako lepe, roman-
štveri sobi, v prijateljskem pogovoru jim Ishko vcepite idealov, kajti narod brez idealov nema bodočnosti, njemu je usojen pogin. Bog ne daj, da bi se v našem narodu ugnjezdili oni nesrečni principi, katere s tako virtuoznoatjo pridigujejo Ukoimenovaoi praktični politiki. .Kranjska klobasa", in naj si bode še tako mastna, nas ne bode rešila narodnega pogina. Le nerazrušljivo srčno prepričanje, možki značaj in plamteče rodoljubje, ti so paladium, kateri nas stori nepremagljive nasproti sovragom našim. In da je naše ljudstvo sprejemljivo za vse lepo in blago, prepričali ste ho lahko pri prelepi veselici, katero nam je priredila Čitalnica na sv. Štefana dan, samo je treba, govoreč narodu, ubrati pravo struno. Ko je ta večer mnogozaslužni mož apcloval na ra-dodarnost navzočnih v ta namen, da si bode Čitalnica mogla napraviti mnogobrojno knjižnico, oziroma povekšati že sedaj obstoječo, videli smo toliko požrtvovalnosti, da smo bili kar iznenadjeni; slovenski delavci so visoko nadkrilili vsa naša pričakovanja.
Predno zaključimo, se še jedenkrat obrnemo do Vas, zavednejši rodoljubi, vabite ljudstvo v naše društvo, Čitalnica naj nam bode ognjišče, okolu ka-teiega se hočemo prijateljsko zbirati io na katerem hočemo, kakor vestalke netiti sveti plamen ljubezni do naroda — trdno se držeč gesla i Sveto služimo sveti domovini! C—t—č.
Domače stvari.
— (Srečke za „Narodni dom" v Ljubljani) kupujejo v poslednjih dneh v tuli ogromni množini, da nam ni možno navajati vseh posamičnih kupcev. Po žrebanji bodemo priobčili obširnejši pregled vse kupčije. Za danes nam je pohvalno omeniti izmej množine, naslednje: Ljubljanski „Sokol" je razprodal mej svoje člane okolu 100 sreček, gosp. Fran Kotnik na Vrhniki jih je kupil 200, firma A. Lavreučič v Postoj ini 50 iu g Filip Zupančič v Ljubljani 100. — Razun tega je kupilo 50 sreček občinsko poglavarstvo v Glini na Hrvatskem.
— (Znana rodoljubna rodbina Lončkov a) na Blanci pri Sevnici kupila je 45 srečelc loterije r Narodnega doma", posojilnica Sv^vniška pa 10.
— („Triester Zeitun g") prioeBla je v Bvojej zadnje j številki vest, da je velika firma K. v Ljubljani ustavila plačila. Ta vest je izmišljotina in obžalovati je, da brezvestni ljudje itak že preveč vznemirjeno občinstvo begajo s takimi lažmi.
— (Včerajšnjo božićnico) v deškem zavetišči „Collegium Marianumu počastil je i pre-vzvišeni vladika dr. Misija s svojo navzočnostjo in imel lep slovensk ogovor do mladine, voditeljev in dobrotnikov. Tudi druge odlične gospode, posebno duhovnikov, in milosrčnih gospij, ki bo skrbele za lepe darove, je bilo mnogo navzočnih.
— (V stolni cerkvi) pridigoval bode na Silvestrov večer, ob 4 uri popoludne, gospod c. kr. profesor Friderik K r i ž n a r.
— („Doleojske Novice".) Došla nam je prva številka tega novega lista.   Vsebina:  Kaj je
tične, a navadno žilostne. Še pri delu pojo ljudje Zvečer se zbere mladina okolu hiše, igra mandolino ali gitaro ter prepeva. S pesništvom pečajo se na Korsiki izključno le ženske. Ženske skladajo pesni za krvne osvete, za ženitnine in razne žalostinke za umrlimi.
Pokop mrlićev vrši se cesto z veliko svečanostjo. Na sredi otoka, po samoti in odljudnih krajih mej gorami so se prastari pagauski običaji do de-našnjega dne še čisto nespremenjeni obranili, po mestih pa, katera se občnemu uplivu omike vender ne morejo popolnem izogniti, so se te barbarične šege in navade nekaj že spremenile, deloma tudi izginile. Kakar kdo umrje, molijo okolu Bmitne poBtelje stoječi sorodniki najprve rožni venec, potem pojo žalostinke. Mrtveca polože na to k steni na mizo, katere j pravijo „tolau. Če je mrlič mlada deklica, jo oblečejo v belo mrtvaško strjen in jo ovenčajo b cvetlicami; žena ima navadno pisano obleko, starka pa črno oblačilo. Pri tej mizi (toli) čujejo, žalujejo in jokajo noč in dan ter kurijo ogenj. Pravo plakanje se pa prične še le na vse zgodaj istega dne, ko se vrši pogreb, kadar polagajo mrtveca v krsto in predno pride mrliško društvo, da mrliča odnese. K pogrebu pridejo iz okolice vsi prijatelji in sorod« I niki. Jedua ženska, katera je vedno tudi skladate-I Ijica pesnij ali pevka, (koje lastnosti bo to združu-
novega v Novem mestu? — Najboljši nauki za kmeta. — Trtoa uš na Dolenjskem. — Našim roko delcem. — Kaj je novega po avstrijskem cpsarstvu in po širokem svetu. — Dop'si. — Gospodarske stvari. — Domače vesti. Razne vesti. Smešnica. Uganke. Letina. O vremenu. Inserati. — ^Dolenjske Novice" so prav po domače, popularno pisane, skrb-Ijeno je za pouk iu za zabavo in kmetje bodo gotovo s pridom čitali ta list, katerega prav toplo priporočamo vsem rodoljubom. C^na 1 gld. za vse leto je tako nizka, da jo vsakdo lahko utrpi. Uredniku i m izdajatelju, podjetnemu g Krajcu in njegovim sotrudnikom želimo prav obilega. uspeha.
— (Vabilo k Silvestrovi veselici), katero priredi narodna Čitalnica Ljubljanska dne 31. decembra 1884 v zgornjih društvenih prostorih.
— Vspored: 1. Kralj Vondra XXVI. ali žalostni konec vesele pojedine ali strašna osveta. Velika ro-mantično-heroično-tragična opera  v  treh dejanjih.
— Zložil J. Illner, poslovenil J. 11 Ionov i č. —
2. a) Hofbock: „Sladko dekle", b) A. Schweiger: „Zapuščena4*,  igra  na citrab A. Schweiger. —
3. F. Stegnar: „NaŠ mešani zbor", šeBteroglasni zbor za sopran, alt, tenor in bas. — 4 BLaj-naru, komičen prizor s petjem. — 5. „Že ženo ga Tinela", šaljiv moški zbor z mrlotinkami. — 6. Hr. Volar č: „Vesela družba",  mazurka za mešan zbor.
— 7. Loterija. — 8. Prizor o poluuoči. — (Deklamacijo je blagovoljno prevzela gospodičina Josipina Weruig-ova) — Uljudna prošnja: Slavno občinstvo naj blagovoli opustiti mej opero in pri druzih točkah programa naročevanje jedij <n pijač ter glasno konveizucijo. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstop je dovoljen izključljivo le čč. gg. društvenikom.
Čitalnični odbor.
— (Vabilo k Silvestrovi veselici,) katero priredi slovensko delavsko pevsko društvo BSlavec" dne 31. decembra 1884 v prostorih restavracije „H6tel Europa". Program: 1. A. Nedvčd: „Bratska", zbor. — 2. #*# „Zimski dan", deklamuje gospa DeJ.manova. — 3 M. Vdhar: „Neprestrašene krvi", zbor. — 4. S. Magolič: „Urlavbar", komičen prizor s petjem, preistavlja g. Jeršek. — 5. Haj-drib: „Pesen", čveterospev. — 6. Zoiljan: J„Pevski stroj", najnovejša znajdba devetnajstega stoletja; predstavljata gg. Čirtep in Flow ter njuno spremstvo. — 7. Siefkovič: „Klepeter", burka v jednem dejanji; predstavljajo gg. člant društva „Slavec". — 8. A. Nedvod: „Lune sije", zbor s tenor samospevom; solo poje g. Mbrvvald. — 9 Tombola. — 10. Hen-nig: „Žabjii kantata", zbor s spremljevanjem gla eovirja. — 11. „Pozdrav novemu letu", govori gosp. predsednik A. Jelovnik, a zdravico peva skupno si. občinstvo. — 12. S.: „Pesen", zbor. — 13. Ples.
— Začetek ob 8 uri zvečer. — Slavno občinstvo se uljuduo prosi, da do 11. ure ne puši. — Ustop za člane proat; za neude 30 kr. za osobo. — K tej veselici vabi najuljudneje si. narodna društva, „Sokola" ter prijatelje delavskega stanu in narodnega napredka odbor.
— (BožiČnico),  katero  priredi  „katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" na novega leta dan
jeti v jednej osobi,) je voditeljica kora žalujočih pevk. Kadar vstopi tak kor žalujočih žensk v hišo, pozdravi najprve žalujočo hišno osobo, bodisi udovo, mater ali sestro in ženske priklanjajo se z glavo na glavo kake pol mmute. Nato povabi bližnja sorod-nea žalujoče rodbine došle k žalovanju. Te napravijo zdaj okolu mize (tole) nekak kolobar in tuleč okoli mrtveca, stopajo iz kolobara ven in nazaj, ter grozno javkajo, tarnajo in nepopisljivo rujejo. Njih živo in besno početje je grozno. Lasje razmršeni in kakor furijam okoli prsi š-igajoč, oči polne žarečega ognja, crni plašči plapolajoč, tako se vrte, grozno tulijo, ploskajo z rokami, se tolčejo po prsih, se vlečejo za lase, jokajo, ceptajo, zdibujejo, padajo na tla in se nazadnje potresajo s pepelom — potem še le to tulenje poneha in ženske sede tiho in mirno, kakor Sibile, na tleh v mrtvašnici, globoko vzdihujoč in se polagoma pomirujoč. Po gorah, kjer so se po ajdovskej navadi taki običaji še ohranili, si žalujoče ženske še celo obraz razpraskajo do krvi, ker je po jako Btarem mnenji kri mrtvim prijetna in jim dušo reši.
Kadar pa žalujejo ženske po kakem umorjenem mrtvecu, tedaj bo pa ta žalovanja še bujšp, bolj divja in grozovitneja, tedaj so podobne nesrečne žalujoče ženske v resnici nekdanjim furijam. Grozno se vrte v kolobaru, z odpletenimi lasmi, tleskujoč ob dlan, tuleč in grdo popevajoč krvno osveto. Vča-
v svojih prostorih v Knežjem dvoru, ima sledeči spored : 1. „Božična pesem", zbor. — 2. Nagovor čast. goBp. predsednika. — 3. „Zvezoa", zbor. —
4. „Novoletna", deklamacija. — 5. „Jadransko morje", zbor. — 6 „Plato vor der Krippe", deklamacija. — 7. „Domovina", zbor. — 8. „Smrt sv. Metoda", deklamacija. — 9. „Društvena pesen", zbor. — 10. Denar ali pa nos. Veseloigra v dveh dejanjih, spisal A Kržič. — Potem sledi tombola. — Začetek je ob '/,6. uri zvečer.
* (Nezgoda na železnici.) Poštni vlak, ki je vozil 26. t. m. ob treh popoludne iz Maribora na Koroško, trčil je na Mariborskem (Koroškem) kolodvoru v ondu stoječe tovorne vagone in jih prekucnil iz tira. Lokomotiva bila je toli poškodovana, da so jo morali nadomestiti z drugo.
— („Lira in Cvetje",) zbirka poezij, se-stoječa iz liričnih pesnij, balad in dram, igre „Ljud-mila in Privina" ali pokristijaujenje koroških Slove-nov; spisal g. Fran Zakrajšek v Gorici; založila Ivan Dolinar iu Avgust Bremic v Trstu, izide v kratkem. Cena knjigi je 55 kr. s poštnino vred. Naročnina naj se pošilja gospodu pisatelju v Gorico ViaBocevia, br. 52, ali pa uredništvu „Jurija s pušo", Ferriera, br. 323. Trst.
— (Potres.) 23. t. m. ob 2 uri 7 minut Čutili bo v Zagrebu močan potres, katerega je apre-mljevalo dolgo trajajoče otlo bobnenje.
— („Čitalnica Kranjska") priredi 31. t. m., t. j. na Silvestrov večer veBelico, koje program obsezal bode petje, gledališko predstavo, burko v jednem dejanji „Umor v O^ljarBkih ulicah", šaljivo loterijo in prosto zabavo.
— (V Piš eca h ) je bila dne 28. t. m. o priliki občnega zbora ondotne okrajne p oso j i 1 n ice plesna veselica b srečkanjem dobitkov na korist uboge šolske mladine.
— (V Krškem) priredi bralno društvo na Silvestrov večer veselico s petjem in drugo zabavo. Povabljeni so plačujoči in delujoči udje.
— (Bralno društvo) v Žužemberku ima 31. t. m. zabavo s petjem in srečkanjem dobitkov. Začetek ob 8. uri.
— (Čitalnica  v Gornjem gradu) ima
5. januarja svoj VI občni zbor. Dnevni red: I. Volitev novega odbora. II. Predlaganja letnega računa.
III. Pogled v pretekle leto, govori gosp predsednik.
IV. Domača zabava. K mnogobrojnoj udeležbi vabi uljudno odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Maribor 29. decembra. Zbor slov. političnega društva v nedeljo 28. t. m. bil je vkljub slabemu vremenu dobro obiskan. Voljeni večinoma prejšnji odborniki. Zbor vsprejel jednoglasno resolucijo: „V dosego dejanske jed-nakopravnosti smatramo za neobhodno potrebno, da Slovenci od Trsta do Mure, od Rudolfovega do Beljaka pri prihodnjih volitvah v državni zbor izvolimo take poslance, ki bodo zraven koristi svojega volilnega okraja gledali tudi na koristi celega naroda slovenskega in, vstopivši
sih njih grozno petje tako upliva na morilca, če je čuje, da se ga polasti nekaka groza, čuden strah in ga grize pekoča vest, tako, da se sam izda. Pripoveduje se o nekem morilci, ki se je drznil preoblečen v črni plašč mrtvaških noscev držati gorečo svečo pri krsti tistega, katerega pobijati in umoriti je sam pomagal, ko je pa čul peti pesen o krvnej osveti, pričel se je čudno vesti in tako silno tresti, da mu je pala sveča iz roke. Pri sodnijskib pravdah veljajo izreki poklicanih prič, da se je kdo pri žalostiukah tresel, za dokaz umora. Ponavljajoč poje voditeljica kora, navadno mlada deklica, pesen, kitico za kitico, katerih vsaka se končuje z oj! oj! oj! kar ves kor ponavlja. Pesni so često čudno mile ali pa polne srčnih, junaških podob. Nekatere teh voditeljic so se po tacdi pesnih proslavile, kakor v prejšnjem stoletji Mariola delle Piazzole in Klorinda Franceschi, katerih pesni bo povsod po otoku peli. Včasih pa pojo mesto običajnih voditeljic tudi sorodniki umrlega: mati, soproga, sosebno pa sestre. Oblika tacih žalostnih pesni1 je določena in, kadar navstane potreba, je Korzikanka že davno prej izurjena v žalostinkah, ki gredo od ust do ust, kakor pri druzih narodih narodne pesni. Često Bedć vkupe dekleta pojoč take žalostiuke, ko da bi se hotela uriti v takih pesnih, katere bodo jedenkrat znabiti pela pri , to'iu za bratom, soprogom ali otrokom.
s primorskimi, isterskimi in dalmatinskimi Hrvati v poseben klub, skušali nam priboriti naše narodne pravice v vzajemnem postopanji s češkim, poljskim, rusinskim klubom in nemškimi konservativci." Nadalje: „Brezobzirno za nas Slovence žaljivo postopanje nemško-liberalne veČine v zadnjem zborovanji deželnega zbora štajerskega nam je nov dokaz, da ondu nemarno pravične ocene naših narodnih terjatev pričakovati, ter smo prisiljeni, iz nova zahtevati v „spomenici" do visocega ministerstva notranjih zadev kot potrebno izraženo ustanovitev posebnega namestniškega oddelka za spodnji Štajer v Mariboru ali Celji." Nadalje se poudarja potreba posebne trgovinske in obrt-nijske zbornice za spodnji Štajer in potreba, da vsi spodnji štajerski trgi, ki še ne volijo v mestnej skupini, dobijo pravico v mestnej skupini voliti.
Madrid 30. decembra. Zopet novi moč-neji podzemeljski sunki v Torosci, v provinci Malaga. Poslopje župansko tako močno poškodovano, da se je bati, da se podere, druge hišo so se razpokale. V vasi Trigliani podrlo se je več hiš, prebivalci zbežali so na prosto.
Rim 30. decembra. Časopisi pečajo se z vprašanjem o evcntuvalnosti, da si je Nemčija Trst izbrala, od koder bi pričela svoje pa-robrodne subvencijonirane črte. ,,Rassegna" in „Tribuna" trditi, da se je ministerski svet o tem vprašanji posvetoval. „Tribuna" pravi, da se odpošlje visok dostojanstvenik na Dunaj in v Berolin.
Efektna loterija „Narodnoga doma".
Žrebanje efektne loterije „Narodnoga doma" vršilo oe bode v mestnej dvorani ter se začne jutri dno 31. t. m. ob 9. url dopoludne.
Nadaljevalo se bode dne 2. in 3. in po potrebi tudi dne 4. januvarja in sicer vsak dan od 9 do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne.
Žrebanje je javno.
V Ljubljani, dne 30. decembra 1884.
Upravni odbor društva ,Narodni dom".
Razne vesti,
" (Razstava piva na Dunaj i.) Meseca aprila prihodnjega leta razstavili bodo pivovarji o priliki zborovanja avstro-ogerskih krčma jev na buna i i tudi razna piva. V odbor za novo nzstavo voljeni so odlični pivovarji in obče znani gostilničarji Dunajski, ki so tudi letošnjo pomlad napravili kuhinjsko razstavo s toliko ugoduim vspehoin. — Kaj hasnejo vse ra/.stave, od se pa navadno vari in prodaja le slabo pivo in Se slabejše vino za dtag denar.
* (Najnovejše računjauje dnevnega časa) upeljal je že župnik F. Ponsohv pri Marije Magdalene cerkvi, MUustertquare, v Loudonu v svojo cerkev ter sedaj z lece oznanja in napoveduje večerno službo božjo na 19. uro.
* (Izvirna oporoka.) V Roveredu umrli posestnik tovarne za izdelovanje papirja, Fi ip Jakob
Na otoških nabrežjih pa, kjer vsled trgovine ljudstvo bolj pogosto z drugimi narodi občuje, so se ti korzikttnski običaji znatno spremenili in /boljšali. Sosebno po omikanih krajih, po daljnih in rodovitnih planjavah, ki se razprostirajo ob morskem nabrežji, kjer je tudi narava mila in prekrasna, — kjer rasejo v polnej obilnosti najlepše cvetlice sveta in z najprijetnejšim v/duhom polnijo zrak, kjer kra-Ijujeti stolici Ajaccio in Bastia, kjer ne primanjkuje poučnih z&vodov, vi-jih in nižjih šol, kjer je obdelovanju zemlje, tudi človeški duh civilizovalo, pa ne nahajamo več onih divjih in samosevnih naravnih ljudij, kakor po pustih, samotnih gorah, kjer Btoje črne vasi iu borne koče, v kat' rib Človek in živina vkupe stanujeta. Kamor je zašla moderna civilizacija, postal je tudi ženski svet ves drugačen. O umetelj-nosti, o vedah in znanostih vender nemajo korzi* kauske ženske — razuu male peščice — nikakega pojma, one se tudi po mestih ne bavijo z berilom, kakor žeuske druz h narodov; po kmetih in mestih igrajo rajši v mraku na Citre in pojo žalostne pesni, katere so same zložile. V tihem samotarenji mej rodbino hranijo svoje čisto srce, zdrava Čuvstva in srčan pogum. Priprosto naravno življenje jih varuje pred mnogovrstno razuzdanostjo, vsako mehkužnoBtjo in pred občnim pogiuom našega daudanadnjega dru-štvenega življenja.
volil je mej drug m 100 R>>M n ' ' -»i kuharici v Roveredu in prt j nstil mscdho, kat ni [ti najbolji« kuharica, patm gvardij.iXI11 t   . ti t;', tov l'r;;nčiš-
kanov.
Heteoi<;! r;ii.'v) porodilo.
S o	Čas Opii-tOVftnja	StaO' barometra v mm.	T.-ui.	v.-rr-ivi	Nooo	Wo-kriua v m.i,
29. dec.	7. zjutraj 2. pop. H. zvečer	734-34 .V 7.'(3 Bosa. 134 65s»<	— i hm; +   0 6 -f- 0 4"u	al. aev. al. svz. si. zah.	obl. «bl. obl.	21 60mm. d. in sn.
Srednja temperatura — 0-2°, za 2-70 nad nortnalom.
dnć 30. decembra t. 1.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Papirna r nta..........
Srebrna renta....... .   . .
Zlata rento...........
6°/o marčna rento....... . .
Akcije narodno banke.......
Kreditno akcije...... . .
London ............
Napol.............
C. kr cekini..........
Nemško marke.........
4% driavuc »rećke iz l. 18f>4 860 gM Državne srečke iz !. 1B64. 100 gld.
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska slatS renta 6°,, ....
iftl
■ 1» •'     • jJt ....
„     papirna renta 5"/».....
6°/« štajerske zemljišč, oii.en,. ohlijt* . Dunava reg. »ročke ft° 0    .   .    lUO gid.
Zemlj. obć. avstt. 41/«" n 'il;lfl *H8t- U9tl ■ Prior, oDlig. Eli/.abetine zapad, železnice Pri')r. oblig. Ferdinandove aev. železnice
Kreditne »rećke......100 gld.
Rudolfove arećke  .... 10 „
Aki'ije angio-nvstr. banke .        120 „ Traininvvav-drust. velj.  170 gld. a. v.
Župan GRASSEL.LI p. t. prijateljem  iu znancem kakor vsem Čestitim someščanom po tem potu vosi
veselo novo leto
ker je za se in za svojo obitelj vzel oprostne listke na korist mestne ubožne zaklade. da se oprosti običajnega posamičnega čestitanja ob novem letu. (830) .z,
81 gld		90	kr.
82	n	90	■
103	ji	HO	n
96	n	80	n
858	n	—	_
	r>	50	
123	n	15	»
9	n	74	1»
	n	79	n
60	f»	20	n
125	n	75	n
169		75	
103	■	80	
123		HO	
f5		60	
90	■	25	
lOt		—	
115	m	—	n
122	n	—	
110	•	30	
103		70	2
178	■»	—	
18		—	n
94	n	fSO	rt
208	n	—	B
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVUORK. — Odhod iz TRSTA.
Paruik „a-ernaanla", 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 200 golti. — Vmesni krov 60 golti. Potniki naj se obrnejo na (814—8)
T- TEBKTJILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga obrne naj se na I'miliano d* Ani. I*oRlMyen, generalnega agenta v Trstu.
NAJBOLJŠI
otfVR ZA CIGA/?^
» Je pristni V
LE H
M iu m t>\t. (iilifihitt
Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARIM.!
Pravi je ta papir za cig*rete samo tedaj,  "o ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton varstveno znamko in signaturo.
H 0 0 >JT.LILLE.S	
.1- —	
Fac-Simile dc 1'Etiru ett
9?
Gostilnica
BAVARSKI DVOR
tt     j t^_To1 j ani
so daje v iiaj<>in   /.a ča» <»«l »v. Jurija
nap roj.
(827—i) Ivan Vilhar.
'tin^E^*' Piijincitvn v       stiupjab ozdravi
IPS^T ■ IJOllDlVU detetlotnej praksi reelno in vestno, tudi ne da bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. KONETZK7, Berlin, Rrunncnstrasse 51, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist iN trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalnu pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom razrih ponarejal.t\. zastonj. .686—10)
Težaki in delavci za ka-menena dela
.I..lir takoj dober zaslužek pri l»ri»^sUiii zgradbah v VeliltovcI na Spodil. eni KoroMkeui.
(823—'2)
Rainer & Pinteritsch.,
stavbeno podvzotjo.
V Švico, Francijo, Belgijo, /trnerili«* in Anglijo najceneje
via Innsbi uck-Arlska žolcznloa.
Izdaja voznih listov (kart) za železnice in parnike. Vsa pojasnila o potovanji po avstrijskih in inozemskih deželah daje zastonj (800—3)
KI-^^OILj lEd. U ±TOT Jtt9
Innsbruck, Erleistrasse 13. Mejnarodna prometna pisarna.
ilssV" Brez te varRtvene znamke, postavno zavarovane,  ima bc to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno.
^rljutjmarfr.
Cvet zoper trganje
po dr. Malici
je odločno najboljše zdravilo zoper | rutin ter revmatizem. trganje po ndih, bolceine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in Vite itd., malo ćasa ću se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo ..cvetu zo|ter trgauje po dr. Malici" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.; pravega prodaje sauio
lekarna ,.j»ri samorojrii" Jll. p). TI!.\K0(7V-ja na Uestnem trgu št. 4 v LJubljani.
Gospodu JUL. pl. TRNK0CZY-ju. lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila breivnpofno rabili. Ko je pa bolezen ceilalje bujsi pribijala in že već dnij neso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev prolinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, Imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi tega zdravila oprostili murnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo iu ga vsakemu bolniku v jednakej baletni priporočam. — VaieJ blagorodno-ti pa Izrekom najprisivnejšo zahvalo, z vse«j spoštovanjem udani
Frnu Jng,
(702—9) posestnik v Sniariji p. Celji.
gp^P* Naročila z d' žele izvrše .se tak j
v lekarni „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOCZY-ja
mi >Iewtnem ti'tfii v ILiJitl^lJiiiil. —M—g—.......ibhiIMI.....Hinili ii......Mitra«
Izkušen
poštni ojravitelj m opraviteljica
se začasno takoj vsprejme. -- Kje? pove uredništvo tega liđta. (826—1)
Štajersko vino
iz vinogradov pri Slovenski Bistrici
prodaja se ćez ulice (828—1)
novo vino liter po 28 Izr. sta.rin.ei „    , -iO „
v Ljubljani, na Poljanski cesti h. št. 31.
Prekrasno Božično is Novoletno darilo!
Ravnokar so v našem založništvu izisle na »vitlo: (806—10)
Poezije, dom S. Breooroio.
Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
Ign. v. Kleinmavr & Fed. Bamberg knjigotržnlca v Ljubljani.
i
S I i
i
\
i i i
! PriznaaJe !
bolečinam y Qlavi in želodci!
Gospodu lekarnarju TRNK0CZY ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4.
Z veseljem Vam toiznanjom, da so mi Vaše kri čistilne kugljice, Skatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem liuili glavobol iu sem ter tja napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so hvala Bogu popolnem, ko sem uživiila Vaše kri < istilne kngijice, Mko, da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam vnovič prav iskreno, Vsa prosim, da mi pošljete za 1 gld. h kr. fto leden zavitek teh tako izvrstno delnjučih kri čistilnih kugljie.
Pozdravljajo Vas, sem najudanejsa (701—9) Lucijo, ftliber.
Vaak   zavoj   kri   čistilnih   kugljic lelcnrue Trukoi'zy mora radi  pristnosti   n,t  zavitku imeti naslednji midpiR.
Blvtreinigongs-Fillen
I Rolle I fl. 5 kr.
Versendet wird nur eine Rolle. C. kr. prdv.
tri čistilne kroglice
v škatljali a 21  kr.; jeden zavoj s 6 sk;iil i -mi  1 gld. 5 kr. Razpošilja ko le jeden zavoj.
Diese ausgezeichneten Blutreinigungs-Pil-len iln'd eeht und stets friseh tu baben in der Einhorn-Apotheke des Jul. v. Trnk6czy in Laibach, B^thhausplat? Nr. 4.
Jede Rolle muss der Echtbeit vvegen nebige eigen-handige Unterschrlft tragen:
i I t
rs	
tod;	A
C	V
"2	
fl	0*
S' rr	S 1
iS.	
	
bd
EAZG-LAS.
V petek v *2. dan Janu var ja zjutraj od 9. —12 ure in popoludne od 2—6. ure se bode iz zapuš'in<* umrlega Franceta \n% ;»-.;*. vulco ..Mihlov. na C^lincali Mh. Mtev. «3, prostovoljno prodajalo:
krave, teleta, prešieu seno, slama in drugi poljski pridelki, hišna in poljedelska oprava, les za kolarje (\Vagnerholz) in druge reči.
V Ljubljani, 29. decembra 1884. (817—2)
Bolj&i oil v»eh poilolmih Udulkov, nfirutjo to paitiU« S** *ko<l(fitvtfti v nebi; nnjitsi>ennrjn »i- rabijo zoper bolemi v organih »podnje** dola telesa, prehajulno mrsUco, bolezni ti« koii, v raoi-junih in /ousko l.olainij čUtijo kri iu lohko odpravljajo blato. Ni ga idravila, ki bi bilo boljše in pri trm popolnem neškodljivo zoper
gotovi vir VBoh boleznij. Kor »o posladkorjene, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo »o odlikovano »Jako častnim pismom dcoi-nef/u uvittiiileu Fitlm,
OS*- aknt()iCfl * 1R jtilumi fljtt 1.1 kr. — Zavitrlt, omom aknt{}ir tkttpoj, ViO pU, velfa
minut 1 yhl. <(. ii. ~<PU (B^O—7)
Quarioniol Vuk» ikmUJiea, kinomannne: Apotheke mUN oVctrjctlJt/. Iifiliffrn L<<>]>util iu na »adnjej »trani tuiše rtiratc<'.,r zmiinkr, Je )iimttr*jrii», tur »v»rimo, naj so ne kupuje.
T"    /7   j[J?Rišjftt■    f   *^ i'nziti ae mom dobro, </« kilu ne dobi aUtheytt, iu-u/tltv-
^^&At0£4<ZtA*t*   % ii,,,u ali cehi n/.tullji ei >l>' • :#/»•//.•«!     V»;iknu  naj  i/ii" ni) /alituva
-V' - SeiiMtehiOvth  Elizabeti nlU pil, to imajo na zavitku tor navodilu
»a rabo p<iley atoječl jioilpis.
Cilavna  zalogu  nu  Dunujl:   Apotheke  „naii btelllgen  l.eo|iolil" des ■ > 11. n 'n^i • i n, sinili, i i in «ier Plastičen« uu«i ttpiegelgnMe.
Za 1 gld. lf> kr. pošljemo franko jeden zavitek.
I
Izdatelj in odgovorni ureduik: Ivan Želez ni kur.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno*
0963^3
1956