Ljubljani, t ponedeljek 31. oktobra 1892 Političen list za slovenski narod. LISTEK Vseh mrtvih dan. 2. novembra praznuje sveta katoliška cerkev spomin vernih umrlih. Duhovniki in verniki gredo ta dan na pokopališče, da bi pri okrašenih grobeh svojih rajnih molili. Pri nas je navada, da lučice postavljamo na grobove, lučice, ki pomenijo krščansko upanje ; kajti skozi smrti in groba temo upamo priti do luči večnega življenja. Pijeteto do umrlih najdemo pri vseh, celo pa-ganskih narodih, ker vsi so, če tudi temno, slutili, da mora priti za tem še drugo življenje. Le najnovejše moderno paganstvo zaniknje neumrjočnost duše, vstajenje mesa. Skrb za umrle je torej utemeljena v Človeškem srcu, utemeljena v človeški na-tori. Po spričevanju sv. Jeronima so že v prvih časih krščanstva verniki grobove lepšali s cvetjem. Cvetje na grobeh izraža srčno željo, da bi se tudi verni umrli pred Jezusom skazali olepšane z neven-Ijivimi dobrimi deli, ogrnjeni s posvečujočo milostjo božjo. Ob enem pa svedoči cvetje našo skrb za duše umrlih; saj „sveta in dobra je misel, moliti za mrtve, da bi bili rešeni grehov-. 2. Mak. 12, 46. Vseh mrtvih dan tedaj vlada velika resnoba na grobišču. Ta dan jasno spoznamo minljivost vsega posvetnega; živo se nam predočijo poslednje reči: smrt, sodba, vstajenje, poveličanje ; grobišče jih ozna- nuje, vera jih potrjuje. Razni občutki napolnjujejo naše srce: Besnoba in ljubezen; žalost za dragimi umrlimi, ki počivajo v naročju matere zemlje, npni žar, da jih zopet vidimo, saj lepo piše sveti Cipri-jan, govoreč o nebeški domovini: „Zakaj ne hitimo, da bi videli svojo očetnjavo, da bi mogli pozdraviti svoje stariše? Tam nas pričakuje obilo število naših drazih, po nas hrepeni številna truma, starišev, bratov, sinov, ki so si v svesti svoje ne-umrjočnosti, za naše zveličanje pa še v skrbi. Nje videti, nje objeti, o kolika radost za nje in za nas!" De mortalilate (infine). Vseh mrtvih dan je vsako srce odprto tem čutilom. Ko pa hodiš od groba do groba, bereš napise na spomenikih in najdeš znana imena, imena onih, s katerimi si prijazno občeval v življenju; ko tu pa tam pomoliš za dušni mir rajnih, ne pozabi, česar te uči grobovje. Grob je kristijanu podoba vstajenja. Kakor zrno, ki je položiš v zemljo, spomladi požene in lepo ozeleni, ravno tako se tudi človeško truplo položi v zemljo, ne da bi ostalo v njej, marveč da bi se sodni dan probudilo k novemu, večnemu življenju. To resnico sam izraža napis, ki si ga je papež Gregor Veliki sam izvolil in se glasi: „Vzemi zemlja telo vzeto it tvojega telesa. Daj ga zopet nazaj, ko Bog ga k življenju »budi." Iz zemlje je vzeto telo in Bog mu je vdihnil duha živl|euja. V zemljo se povrne telo, do trenotka, ko ga Bog zopet sklene z neumrjočo dušo. Ta simboličen pomen se opira na besede sv. Pavla, pišočega do Korinčanov, I. 15, 42.: Telo se seje v trohljivosti, vstalo bo v nestrohljivosti; seje se v nečasti, vstalo bo v časti; seje se v slabosti, vstalo bo v trdnosti. Seje se živalsko telo, vstalo bo duhovno telo." — Nemci na-zivajo grobišče „Gottesacker", „božja njiva", in kaj primerno. Gospod sam obdeluje to njivo. Na dan žetve pa bo razposlal svoje angelje, ki bodo pšenico ločili od plevela. Sredi grobišča je vsajen v zemljo velikansk križ, najlepši spomenik. S križa gleda podoba Zve-ličarjeva milo po grobišču in ta pogled razliva mir in blagoslov po grobek onih, ki so zaspali v Gospodu in počivajo sedaj v znožju ali v senci sv. križa. Ta blagoslov velja tudi siromakom, ki jih ne krije spominska plošča, za katere nima kdo prelivati solza, ki so pozabljeni od sveta. Križ je znamenje krščanske vere, okrog katerega se ovija upanje, na katerem je umrla ljubezen. To upanje opeva pesnik: .Le križ nam sveti govori, Da zopet vidimo so nad zvezdami 1" Ni ga mesta na zemlji, ki bi tako mogočno vplival na nas, kakor grobišče na vseh mrtvih dan. Glej, tu ležč v hladni zemlji naši dragi, ki so nam v življenju bili tako ljubi, ki so z nami delili žalost in veselje, trud in skrbi. Pred nami so šli v smrt, ki bo delež nam vsem. Jesenski veter giblje zelenje na gomilah in trepetajoči listi nam skrivnostno šepečejo, da vse na zemlji je minljivo! poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 16 ;ld., za pol let» 8 %ld., za četrt leta 4 g-ld., za en mesec 1 gid. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 *ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta B gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«B. uri popoludne. Štev. 249. Letnik: XX. Gabilo na naročbo._ S I. novembrom pričenja se nova naroČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ P. n. naročnike nujno prosimo, da nam poiljejo zaostalo naročnino. Upravništvo „Slovenca". Kje se sestaiiemo! Kje se dobimo? Kdor je za slogo, to tudi kaži! Toda kje in kako, to je vprašanje. Sloga mora imeti nekak gotov namen, vsako združevanje je le sredstvo in zdi se nam, da je treba to posebno poudarjati. Pri nas Slovencih vzlasti se pojem „sloga" često krivo tolmači in marsikaj se ima za slogo, kar ni sloga, marveč neke vrste omamljenost, neko guganje v raznovrstnih čuvstvih, ki so pa temni, nejasni v svojem izvoru in bistvu. Složni so ljudje, ki so jedini v nekem gotovem uamenu in v sredstvih za ta namen. Zato jasno govoreč kratko malo odrekamo pojem „sloge" tistim tolikrat se vrše-čim zagotavljanjem bratovske ljubezni in narodnega prepričanja in navdušenosti za „svete in dražestne svetinje milega naroda". To je gostilniška sloga, zlepljena v tabačnem dimu pri kupici vina, to je tista napitniška sloga, v kateri so vzlasti naši bratje prekosoteijski mojstri, ki pa uprav pri njih jasno kaže, koliko da velja; to je tista sloga, ki jo za trenotje v bombastičnih frazah narekavajo mlada srca — mladim srcem, o kateri pa razum le malo ve in ki vsled tega tudi nima nobenega vpliva na javno življenje. Mi tedaj, pišoč o slogi, ne menimo tistih pojavov, ki se vršč vzlasti pri veselicah, tistih pojavov, ki so gotovo tudi svojega pomena, ki imajo svoj lepi idejalni značaj, ki pa se težko in jako malokdaj presajajo na konkretna tla; da si na temelju nekaterih urne-besnih „živio" padajo klicalci v naročja, da si na podlagi jako gibljivega reka „vse za vero, dom, eesarja" nasprotniki podajejo roke in se pod pazduho vodijo v oči naudušenemu občinstvu, to ni gotovo nič slabega. A sloga ni! Jedinost načel in vsled tego jedinost v namenu je pojilna vez „sloge". — Da je res taka, nam ni treba hoditi izgledov si iskat na — Kitajsko, mnogo bližje jih imamo dovolj. Toda tudi tam, kjer vlada jedinost in tudi morda jedinost v sredstvih, ne gre vse tako gladko, kakor bi bilo želeti. Pesniško nadahnjene natore sicer pišejo in pojejo jako lepo o zlati dobi, ka-keršno na vsak način zahtevajo pri Slovencih, o dobi, ko bi v večnem navdušenju mej objemi in poljubi živeli vsi otroci matere Slovenije rajsko življenje ; in zato velikrat s pravim, iz prepričanja iz-virajočim obžalovanjem, s trpko bolestjo svard in opominjajo in — protestujejo. Prav! A vsi ti mislijo in govore — previsoko; človeške natore ne poznajo, ni sebe ne. Pozabljajo, da se vsak človek lahko moti, da mu velikrat ne narekava razum, marveč strast, kakeršna koli; pozabljajo, da je najhujši sovražnik naš, napačna ljubezen do samega sebe: egoizem, neizmerno težKo ukrotljiv. Zato je treba, opetujemo: treba, da drug druzega popravljamo, da smo drug drugemu nekaki regulatorji v zasebnem in — javnem življenju. Več in raznovrstnih javnih glasil, česo tudi jednega namena in načelnoje-dini, ne more tedaj biti vedno do p i -čice složnih; kamo-Ii, če sonasprotja načelna! Na to pazimo ! V tem nam bo marsikaj se zdelo krvavo potrebno, kar se šteje sedaj kot pogubno in narodu v kvar. Odgovorimo tedaj na vprašanje: kje in kako se kaži sloga! — Glasi se odgovor: pri delu; to delo pa ne bodi konečno za „Slovenca", marveč za Slovence, ne bori se za dr. Mahniča, marveč za resnico, in to tudi v tem slučaju, če jo prav dr. Mahnič »li pa dr. Šušteršič trdi, ne ze. osebo, kakeršno koli, marveč za stvar. Stvar skupna nas zjedinja), kakor nas sedaj loči stvar. Ali ni dela dovolj ? Nenravnost, pijančevanje, lenoba, napuh — ali imajo zaprt vhod v Slovence? — Ali morda? Nravno trden ohranimo narod, in ker je nravna trdnost le izvirajoča iz vere, zato je ta stvar poglavitna dolžnost — slovenske duhovščine. Povdarjamo: poglavitna! Kmet od dne do dne propada, mali rokodelec komaj da shaja, tujec se šopiri po domači zemlji; tujina izrablja naše premoženje, a tudi naše dušne in fizične moči za-se, žid kupuje naša posestva, polastuje se naše trgovine z žitom, z moko, z usnjem, z vinom.---In odtujevanje! — In naše šole! — Mogotci, domači se sramnjejo slovenskega imena ! Dela dovolj ! Jedinost v načelih daje prvi slovenski katoliški shod in vsaj nekaj tudi sredstev. Snidemo se pri delu vsak po svoji moči! V načelih stalni, poučujmo drug druzega! — To bo sloga — sloga pri delu, kdor je za-njo, prični! Popravek. Slavnemu uredništvu „Slovenca" v Ljubljani. Sklicuj^ se na tiskovnega zakona § 19. poziv-Ijem si. uredništvo, da gledč članka „Sramota!" v „Slovenca" številki 229. z dne 7. t. m. objavi v prihodnji številki „Slovenca" nastopni popravek: Odkar jq npagistratni tajnik Sešek referent za obrtne stvari, mastm magistrat ljubljanski ni nikomur dovolil izvrševanje gostilničarskega obrta brez pozvedb, predpisanih v obrtnem zakonu. Za tega časa zoper nikogar, komur je mestni magistrat ljubljanski dovolil izvrševanje gostilničarskega obrta, ni bilo izključevalnih uzrokov, določenih v obrtnem zakonu. V Ljubljani ni nobene „zakonito dovoljene vla-čugarske beznice". Vse očitanje omenjenega članka, bodisi da meri na magistratni odsek ali na mestni odbor, je torej neosnovano. V Ljubljani, 13. dan oktobra 1892. Zupan: G r a s s e 11 i. Sliod katol. polit, društva v Kamniku. Sijajen, krasen dan sme se zopet „Katol. polit, društvo" zapisati v svoj letopis. Shod, ki se je včeraj vršil v Kamniku, sme se prištevati najvele-častnejšim shodom, kar jih je do sedaj priredilo „Katol. polit, društvo." Za zborovališče je blagohotno prepustil svojo krasno dvorano gostoljubni gospod F i s c h e r ter je prav ukusno okrasil. — Zanimanje za shod je bilo med Kamničani in okoličani tako živo, da je moral kamniški pripravljalni odbor z ozirom na zborovališče omejiti število udeležencev. Dajala so se v ta namen vabila, ki so veljala kot vstopnice. Dasi je bilo tiskanih vabil 500, vendar število ni zadostovalo, oglasili so se še vedno odlični in čvrsti možje, katerih se ni smelo zavrniti. Prostorna Fi-scherjeva dvorana je bila natlačeno polna takoj ob pričetku zborovanja, navzočih je bilo nad 700 udov in prijateljev „Katol. polit, društva". Bili so v obilnem številu pričujoči kamniški meščani, duhovniki in posestniki iz okolice prihiteli so na shod od vseh siranij. Dob, Homec, Komenda, Mekine, Mengeš, Nevlje, Sela, Spodnji in Zgorenji Tuhinj, Stranje, Tunjice, Spitalič, Vodice, Vranja Peč, Motnik, Ceš-njice, vsi ti kraji poslali so svoje zastopnike, iz mnogih teh krajev so bili pričujoči župani in občinski možje. Vzorno-vrla duhovščina kamniškega dekanata bila je skoro polnoštevilno zastopana na shodu s svojim velezaslužnim preč. g. dekanom J. Oblakom na čelu. Iz Ljubljane se je pripeljalo 17 društvenikov; odborniki so bili skoro vsi navzoči. Shodu je predsedoval društveni predsednik kanonik K 1 u n , ki je pozdravil navzoče, izrazil svoje Koliko blagih in dobrih duš smo že spustili v i odprto jamo! Zakaj nismo v jamo položili tudi onega, kar tolikanj greni naše življenje, ki liki pro-kletstvu tare posameznike kakor cele narode? Zakaj nismo že pokopali sovraštva, nevoščljivosti, maščevalnosti? Ne zapustimo danes grobišča, da se ne bi resnično sramovali ojstrih besed in nemilega postopanja do onih, ki tu počivajo v miru. Vrnimo se na dom s trdnim sklepom, da hočemo odslej z vsemi ljudmi živeti v prijaznosti in ijubezui; in če se kedaj skuša krhati ljubezen, bodimo spravedljivi do skrajne meje. Življenje je tako kratko, ne sejajmo prepira in sovraštva, marveč mir in ljubezen. Pa tudi narodi naj pomislijo, da so minljivi. Kje so nekdaj tako sloviti Grki, Rimljani? Narodi pridejo, pa zopet zginejo s pozorišča. Cim bolj se oklepajo svete cerkve in verskih načel, tem dalje ustrajajo. Narod pa, ki prezira verska načela, ki vero stavlja v kot in absolutno narodnost proglaša za svoj ideal, tak narod sam sebi koplje grob! Vrnimo se na grobišče. Množica vernikov se giblje sčmtertja, tu malo postoji, tam poklekne, moli in briše si grenke solze z lica. Vendar najbolj pretresljiv prizor je videti tam v skrajnem koto. Dvoje airot kleči pri grobu svoje matere. Nobeno znamenje ne krasi gomile, pač pa kleči dvoje hvaležnih src poleg nje. — Srečen otrok, ki ima ljubečo mater, katera skrbno čuva nad njim. Mati! Zdi se mi, ko , veselje, da more v prelepem kamniškem mestu pozdraviti na shodu „Katol. polit, društva" toliko vrlih mož, omenjal je, da so se Kamničani že od nekdaj odlikovali kot zvesti domoljubi, ndani vsikdar stari naši slovenski trobojni zastavi. Splošno je znana ka- ' toliška zavest med Kamničani; jednako vemo, da so Kamničani v svoji ogromni večini vsikdar trdno stali za pravice slovenskega naroda ter so to vzlasti kazali pri volitvah, ko bo se morali vsled iudnega volilnega reda voziti v oddaljeni Tržič, da so oddajali svoje glasove za slovenskega kandidata. Zvestoba-Kamničanov do cesarja je vzorna in trdna, kakor so njih planine. Lepše torej ne moremo pričeti današnjega shoda — završi predsednik svoj nagovor — kakor da povabim vse navzoče vrle slovenske rodoljube, da v znamenje svoje udanosti in zvestobe zakličejo papežu in cesarju: „Slava!" Ta klic je navdušeno odmeval po krasni dvorani. O 1. točki dnevnega reda: Prvi slov. katoliški shod je krepko in poljudno govoril g. dr. Ivan Šušteršič. Pojašnjeval je v svojem obširnem govoru važnost I. slov. katol. shoda, govoril je o demonstraciji, ki se je vprizorila na znanem Svetčevem banketu proti I. slov. katol. shodu ter po-vdarjal, da se je tu zasnovala nova združena liberalna stranka z namenom, pobijati „skrajna načela", potrjena na I. slov. katoliškem shodu. — Ta govor je žel splošno pohvalo ter je bil zelo umesten z ozirom na neresnična poročila, katera trosijo slovenski liberalni listi med svet o I. slov. katoliškem shodu. K tej točki se je oglasil župnik iz Nevelj, č, g. Fr. Gornik ter povdarjal, kako da je katol. shod pomenljiv za probujo in utrjevanje katoliške zavesti med Slovenci. Govoril je potem zanimivo in poljudno o potrebi verskega prepričanja in življenja, pojašnjeval je, kako važne so volitve, kolika potreba je v Avstriji verske šole ter končal svoj prelepi govor z željo, naj se ta zavest tudi mej S|ovenci vedno bolj utrjuje na podlagi načel, izraženih na I. slov. katol. shodu. O narodno-gospodarskih stvareh je ! navdušeno in prepričevalno govoril g. državni poslanec Fr. P o v š e. Zanimiva je bila vzlasti njegova razprava o novi preosnovi davkov, s katero se bodo kmalu pečali poslanci v državnem zboru. V posebni soglasno vsprejeti resoluciji so zborovalci soglasno pritrdili nazorom, katere je govornik pojašnjeval o tej stvari. Nova preosnova davkov ima namen, razbremeniti revnejše ljudi in z večjimi davki obtežiti bogatine, ki sedaj primeroma plačujejo le male davke. Gotovo je stvar vredna temeljitih razgovorov. Ker pa se kaže, da bodo liberalni židovski bogatini napeli vse strune zoper tako preosnovo, zato je želeti, da se ljudstvo o tem pouči ter da zahteva od svojih poslancev, naj ta zakon o davkih preosnujejo v krščanskem smislu, da bodo davki razdeljeni pravično. O liberalizmu je govoril društveni tajnik gosp. A. K a 1 a n. Pojašnjeval je, kaj vse je obetal ljudstvom lažiliberalizem in kako jih je pri vsem čujem to ime, kakor da se odpró rajska vrata. Tu se poravnajo vsa nasprotstva. Pišite o narodnih svojstvih, kar hočete, naj se narodi prepirajo, kakor hočejo: tu pred maternim srcem se vse klanja, tu narava zavzema svoje pravice, materna roka objema vse svoje otroke z enako ljubeznijo. Koliko otroških src poka danes na gomilah, ker mati, nepozabna mati, počiva pod mrzlo odejo; mati, ki je otroku skazovala le ljubezen, čutila pa zato marsikedaj le nehvaležnost. Kaj pomaga sedaj topiti se v solzah, iz groba se čuje skrivnosten glas: prepozno, prepozno ! Mladina, spoštuj stariše, dokler jih imaš. Vseh mrtvih dan! Cesa nas uči? Uči nas, da so vice, v katerih se duše umrlih čistijo toliko časa, da so brez vsakaterega madeža in morejo priti pred božje obličje. In kdo more lajšati in krajšati čas trpljenja? To moremo verniki na zemlji, ki imamo občestvo z vicami. Naše razmišljavanje bila hi gola sentimentalna sanjarija, ko bi ne molili za verne mrtve, jim ne darovali svete daritve in obhajila, ter njim v prid opravljali dela krščanske ljubezni. Torej končam s pesnikom: „Na grob lijó grenke solze, V nebo gorke prošnje, O le klečite, le molite, Po nepozabnih vam solzite. Da bode grob od solz rosan, Saj jutri bo vseh mrtvih dan Solzite, molite!* le slepil. Kazglasoval je prostost vesti, naukov, obrta, vseobčno prostost, a dosegel je suženjstvo duševno in gmotno. Na raznih vzgledih kazal je govornik 8!»be nasledke liberalizma, ki se kažejo v šoli, pri #rtu, trgovini itd. vzpodbujal je jgpovalevnaj se krepko v bran postavijo takemu liberalizmu, ki se, žal, kaže in razvija tudi med Slovenci. Izrazil je upanje, da bo lažiliberalnemu vpliva kmalu odklen-kalo v Slovencih, ako bodo zavedni katoličani storili svojo dolžnost. Po dovršeni tej točki oglasi se trgovec g. J. M u r n i k , utemeljuje in nasvetuje nastopno soglasno vsprejeto resolucijo: »Na shoda kat o I i šk o - p o 1 i t ičneg a društva v Kamniku zbrani slovenski možje pozdravljajo in odobrujejo z navdušenjem sklepe prvega sloven-s k e g a katoliškega shoda in obsojajo odločno nasprotno postopanje na-rodno-napredne stranke, osobito pa še napade na vzvišeno osebo našega premilega višjega pastirja in ljubljenega našega škofa." Prečast. g. dekan J. O b 1 a k se je nato zahvalil v izbranih besedah g. predsedniku, društvenemu odboru, in vzlasti gg. govornikom, ki so izdatno pripomogli, da se je shod tako lepo in zanimivo dovršil. Gosp. predsednik K 1 u n se zahvali prečast. g. dekanu, kamniškim meščanom in vsem možem iz okolice, ki so se v tako obilnem številu udeležili shoda, ter priporoča, da naj se pridružijo katoliško-političnemu društvu kot udje, ako do sedaj še niso bili. Z željo, naj vsemogočni Bog blagoslovi trud in delo zborovalcev, sklene g. predsednik shod, ki bo Kamniku in okolici ostal gotovo v lepem spominu. Politični pregled V Ljub 1 j a n i, 31. oktobra. Hiranje dežele. Zjedinjeua levica. Zjedinjena levica misli samo interpelovati zastran razpusta mestnega zastopa v Liberci. Plener in tovariši pač že slutijo, da bode interpelacija nemških nacijonalcev taka, da bi jo z ozirom na vlado ne mogli podpirati. Nemški liberalci bodo itak interpelovali le iz strahu pred naci-jonalci, da bi jih ne razkričali za slabe Nemce. Češko. Liberški župau in podžupan na Dunaju nista prav ničesar opravila. Mislila sta, da bodeta pospešila nove volitve, ali ni se jima posrečilo. Vladni komisar poprej ne bode storil nobenin priprav za volitve, dokler ne poteče obrok za pritožbo. Staročehi. Po nekaterih listih se je zopet bila razširila novica, da Staročehi mislijo odložiti svoje deželnozborske mandate. Pokazalo se je pa feopet, da je to le želja Mladočehov in liberalnih Nemcev, katera se pa ne uresniči. Ogersko. „Neues Pester Journal" je dobil od svojega dunajskega menda dobro poučenega dopisnika poročilo, kako sodijo o ogerskih razmerah me-rodajni krogi na Dunaju. Cim višji so krogi, tembolj obsojajo, ker se da na Ogerskem večina terorizovati v državnem zboru od manjšine. Poprašujejo se, kaj bode iz tega? Na Dunaju postajajo jako občutljivi za vse besede ogerske opozicije, ker stvar od leta do leta postaja hujša. Govori se že o državnopravmh vprašanjih, na katera že dolgo nikdo ni mislil. Posebno na Dunaju obsojajo, da Ogri skušajo ob dobro ime spraviti skupno vojsko. Neki višji vojak se je izjavil, da je to ravno tako nevarno, kakor bi hotel kdo spraviti trgovca ob dobro ime. Cesar je zaradi dogodka v ogerski zbornici odšel na Dunaj in letos ne pride več na lov na Ogersko. — Iz dolgega dopisa budimpeštanskega lista je razvidno, da so na Dunaju že siti madjarskih pretiranostij in že premišljujejo, če bi ne kazalo vse državne razmere kako prestrojiti, da bi Madjari ne imeli več tacega vpliva. Vnanje države. JFrancija. Po dolgem pritajevanju se je vendar izvedelo, da so Dahomejci nepričakovano napali Francoze in jih otepli. Tukaj se je pokazalo, da je pri Francozih še vedno v navadi ono neprevidno vojskovodstvo, ki jim je toliko škodovalo 1870. leta. — Nič bolje se pa Francozom ne godi v Ton-kingu. GuvernSr pošilja sicer ugodna poročila, ali v resnici so pa roparji vodno mnogoštevilnejši in predrznejši. Več višjih uradnikov v Tonkingu se je odpovedalo službi, ker so razmere v deželi neznosne, posebno odkar je sedanji guverner, ki nima nobene zmožnosti za vladanje take dežele. — Kako sovražni so veri franeoski radikalci, pokazalo se je te dni. ko je v Angersu radikalni magistrat iz šol odstranil knjigo, ker je v njej beseda „previdnost" bila pisana z veliko črko. V mestnem zboru so pa radikalci se pritoževali, da so nekateri učitelji in učiteljice pri- (Dalje v prilogi.) Priloga 24=9. štev. „Slovenca" dné 31. oktobra 1893. kriti klerikalci, kar se baje vidi že iz tega, da hodijo v cerkev. , : , ,,,, Bolgarija. Narodno sobranje se je pred-t četrtek slovesno otvorilo. Prestoloi govor zagotavlja, da dežela normalno napreduje in da povsod vlada red in zadovoljnost. Na svojem potovanju se je knez osebno prepričal, kako izobraženi narodi in njih vlade simpatizujejo s hrabrim bolgarskim narodom in mu želd, da zmaga v boju, katerega bije za svoje pravice in samostojnost. Kneza so prijazno sprejeli cesar Pran Jožef, cesarica Viktorija in angleški državniki in s tem pokazali, da znajo ceniti prizadevanje Bolgarov za blaginjo domovine. Nič manj veselo je pa, da je sultan naklonjen Bolgariji, kar je pokazal s tem, da je sprejel bolgarskega ministerskega predsednika in poslal komisarja k otvorjenju bolgarske razstave. Razstava v Plovdivu je za Bolgare mirna zmaga in dokazuje miren in marljiv značaj bolgarskega naroda. Vlada je najela posojilo 145 milijonov frankov za grajenje železnic in pristanišča v Burgasu, katero posojilo ima še potrditi sebranje. Vlada predloži več zakonov, mej drugimi zakone o posojilnicah, grajenju cest in mostov in povzdigi domače industrije. Poslanci so pri prihodu in odhodu kneza navdušeno pozdravljali. Anglija. Angleški ministerski predsednik je v Oitordu te dni predaval o srednjeveških vseučiliščih. Govoril je o tem, kako so se osnovala srednjeveška vseučilišča in ž njih razširjevala zna nost. Naglašal je, da se na vseučiliščih nima samo bistriti razam, temveč se mora vzgojevati tudi značaj. Krščanski značaj srednjeveških srednjih šol se mora ohraniti. Bogoslovje je vrhunec vse znanosti. — Mi bi le želeli, da bi besede velikega angleškega državnika si dobro vtisnili v srce vsi tisti, ki bi radi visokim Šolam odvieli ves krščanski značaj, in celo odobravajo, da se za profesorje nastavljajo židje in drugi nasprotniki krščanstva, češ, da to zahteva svobodna vžda. Gladstone, na katerega se naši liberalci tako radi sklicujejo, je dovolj kompetentna oseba, soditi, da mora vse šole prevevati krščanski duh. Ker odobravajo njegov pravi liberalizem, pač ne bodo zametavali načel glede odgoje mladine, katera on priporoča. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 29. oktobra. (Kdo laže? „Narodov poročevalec ali pa magistratni zapisniki 1 j a b 1 j a u s k eg a mesta? —• Resnicoljubuost g. mestnega odbornik a G o g o 1 e. Zadnja štev. Dragotin Hribarjeve „Vesne" v Celji prinesla je nastopno nesramno trditev: V nedeljo pred katol. shodom med 5. in 8. uro se je . .. na starem strelišču postavljala koliba za zborovalce, menda „sub auspiciis episoopalibus." O bruno in pezdir, kje sta?11 — Ta židovsko zlobuo lažnjiva notica nas je napotila, da govorimo o tej zadevi še jedenkrat resno besedo. Govori naj najprej „Slov. Narod." „Že večkrat smo imeli priliko opazovati, kako čudno poroča „Slovenec" o sejah mestnega zbora ljubljanskega in da najraje zamolči to, kar ni zanj, drugo pa po svoje obrne. V tem ozira pokazal se je pa pri poročilu o zadnji seji mestnega zbora pravim mojstrom." — Tako pričenja „Slovenski Narod" v listu z dne 15. oktobra 1892, štv. 236 notico, priobčeno pod zaglavjem; >Slovenčeva poštenost in omika." Ako blagovolijo naši čitatelji v citiranih stavkih izpustiti besedo „Slovenec" ter jo z a m e n i t i z besedo „Slovenski Narod", imeli bodo precej dobro sliko o postopanju „Narodovem", a le precej dobro, ker ta slika je še mnogo pre medla in sodba pi-emila, ker manjka ji nekaterih p r a v značilnih potez. Jedna taka poteza je, da „Narod" poroča iz mestnega zbora tudi stvari, katere pa^ dasi so povse istiuite, hoče kasneje, kadar mu tako bolje kaže, popolnoma utajiti, kakor da bi se v njem nikoli godile in govorile ue bile. Tega si naš ljubeznivi kolega vkljub svoji drznosti nam še očitati ne upa, a mi mu hočemo to strogo dokazati. „Slov. Narod" piše dalie v omenjeni notici: „Kakor znano, interpeliral je v tej seji mestni odbornik g. P r o s e n c župana, če mu je znano, da so mestni delavci dnč 15. avgusta t. 1. torej na praznik, delali novi tlak pred novo vojašnico, in kaj je ukrenil v tej zadevi, ter s tem hotel nekako udrihati po mestni upravi. V svojem odgovoru pojasnil je na to gospod župan v prvi vrBti, da niso bili mestni delavci, ki so na praznik delali, pač pa delavci podjetnika, ki je napravo tlaka prevzel, da zakon dela v praznikih ne prepoveduje itd. Ta jasni odgovor ra/kril je takoj ves položaj in g. interpelant moral se je zadovoljiti ž njim, če tudi je' pričakoval vse drugega odgovora. In kako poroča potem o tem odgovoru županovem „Sloveneo", kateremu menda tudi ni bil po volji?! Glavno stvar, da niso mestni delavci delali, kar zamolči, in neče o tem ničesar vedeti. Je-li to pošteno ? V isti seji in pri isti priliki vprašal je pa tndi mestni odbornik gosp, O o g a 1 a, če je res in če je znano g. županu, da se je delalo v nedeljo pred katoliškim shodom za ta shod ter s tem rošil predpisani nedeljski počitek. Tudi na to interpelacijo odgovoril je takoj gospod župan ter rekel, da mu o tej stvari ni ničesar znanega. Tako se je faktično glasila ta interpelacija in nič drugače in gospod interpelant ni nikogar imenoval, ki bi bil delal, tako vsaj prepričali smo se sami iz dotičnega zapisnika magistratovega in radi konstatujemo, da je naš poročevalec sam pristavil ime Pusta in kraj dela misleč, da je bil g. Pust celo delo prevzel. Radi te gotovo provocirane in rato umeBtne interpelaoije pa isti „Sloveneo" vse drugače poroča, kakor pri prvi; gospopa interpelante napada kar s cepcem in pita ga s pouličnimi psovkami. Vprašanje interpelanta, če je to ali to resnično, še ni trditev in ne more biti nikdar laž radi tega, ker laže le tisti, ki vedoma neresnico govori. Kljub temu imenuje poštenjak „Sloveneo" kar naravnost gospoda Gogolo lažnika itd., akoravno smo po pričah dognali, da je vendar le res, da so se faktično delale, isto nedeljo pred katoliškim shodom priprave za ta shod, če ne na strelišči samem, pa v delavnicah 4otičnih podjetnikov, katere lahko z imeni imenujemo, ako treba. — Tako imenuje „Slovenec" v svoji poulični drznosti zaslužne mestne odbornike lažnike in perfldno razburja meščanstvo, mesto da bi resnico poročal." Tako „Narod." Zaradi popolnosti in jasnosti objavimo najprej interpelacijo g. Pros ene a, ki se takole glasi: Dné 15. augusta t. 1. na Velicega Šmarna dan so delali mestni delavci nov tlak poleg nove mestne vojašnice v Travniških ulicah. Prav zraven na nasprotni strani stoji cerkev Jezusovega Srca, kjer je bil ta dan velik shod romarjev iz raznih krajev. V cerkvi je bila pridiga, ljudstva polna cerkev tako da jih je mnogo moralo pri odprtih vratih zunaj ostati, da so Blišali pridigarja. Kakih 20 korakov proč so pa novi tlak delali: kurili, mešali, da je smrdelo in kadilo se daleč okrog; vozili prst, žvižgali, peli in kleli na glas, da so ljudje pri vratih morali vse ob jednem slišati, pridigarja in te „krščanske delavce." Ker taki in jednaki prizori pohujšljivo upli-vajo na ljudstvo in skrunijo dan Gospodov, zato usojam si gospoda župana vprašati, kdo je bil kriv tega pohujšljivega prizora in če mu je bilo to skrunjenje znano, kaj je meBtni magistrat proti tistim storil, ki so skrunjenje Gospodovega dné posredno ali neposredno zakrivili. Županov odgovor na to interpelacijo smo ponatisnili zgoraj iz „Naroda" in odkrito izpovedamo, da nam ta odgovor v istini nikakor ni bil po volji in ni zadoščal, ker podjetnik, ki je delo izvrševal, je bil najet od mesta; mesto, oziroma g. župan bi bil imel že toliko besede, da bi si bil lahko izgovoril pogoj, da se na velik praznični dan Matere božje ne sme delati, to tem bolj, ker ni bilo prav čisto nobene sile tako hiteti s polaganjem tlaka, kajti ako je bilo prej leta in leta tako dobro, zadostovalo bi bilo pač tudi še vsaj za jeden dan, in prepričani smo , da bi bili verni prebivalci bele Ljubljane raje še jedno leto ali — recimo raje, ker verodostojneje — zmiraj hodili po starem tlaku, nego da se je skrunil jeden največjih praznikov Matere božje. — Torej glav-nastvar za nas je, da se je skrunil Veliki Šmarni dan, skrunil na tako očitnem kraju 8 hlapčevskim delom, katero se je za mesto izvrševalo, izvrševalo po podjetniku, ki ga je mesto izbralo in se ž njim pogodilo. Radi bi torej poznali župana, ki bi pri takem delu, čegar podjetniku on, oziroma ljubljansko mesto delo dá, ne mogel imeti besede. Sicer se nam pa jako neumestno zdi, ako se „katoliški" župan, župan katoliške Ljubljane sklicuje na to, „da zakon dela o praznikih ne prepoveduje", ko bi vendar moral poznati katoliški čut ljubljanskega prebivalstva, ki dobro^vé in zna — in se tudi po tem ravná — da se morajo prazniki istotako praznovati, kakor nedelje, ker prva cerkvena zapoved ukazuje posvečevati zapovedane praznike. Še zanimivejše je pa sukanje in zavijanje „Slov. Naroda" glede interpelacije g. Gogole. Zaradi jasnosti ponatisnemo najprej dotično poročilo „Narodovo" v 229, štev. z dné 7. okt. 1892 popolno d o s I o v n o. Poročilo pravi : Občinski svetovalec Gogola „vpraša župana, ali mu je kaj znano, da so delavci tesarja Pusta v nedeljo 28. avgusta na starega strelišča dvorišču tesarili ves dan kolibo za 1. slovenski katoliški shod, ko vendar vera in postava ukazuje posvečevati nedelje ?" „Gospod Proseno! Nikari torej iskati pezdira v očesu bližnika! Op. poroč." Opozarjamo na veliko zanimanje in hvalevredno pazljivost gospoda poročevalca, ki bi dičila gotovo vsakega vestnega poročevalca in se jasno kaže v emfatičnem vzkliku, ki mu je ušel iz peresa in je zgovorna priča za istinitost njegovega poročila! Sedaj pa vprašamo: si je mogoče misliti, da bi bil ta pazljivi poročevalec „Narodov", ki je kar gorel samega zanimanja za stvar, ki je dal svoje poročilo tiskati z razprtimi in deloma celó mastnimi črkami, da bi bil ta poročevalec neresnico poročal ? Ni torej vzroka, dvomiti, da je g. Gogola v v svoji interpelaciji natančno označil osebe, čaB, dolgost časa, kraj, stvar in delo in namen te stvari in protiversko in proti-postavno stran tega počenjanja! Če bi pa vendar še kdo dvomil nad zanesljivostjo prvotnega „Narodovega" poročila, evo vam še jeden dokaz, ki bi tudi edin zadostoval! In ta dokaz je „Slovenčev" poročevalec, ki je v tem slučaju jedna in ista oseba z „Narodovim" poročevalcem. In čujte poročilo tega „Slovenčevega" vjema se v bistvenih rečeh popolnoma s prvim poročilom „Slov. Naroda". Da je prvotno poročilo „Narodovo" zanesljivo, v tem potrjuje nas dalje g. Gogola sam. „Narod" je poročal o preporni zadevi dne 7. oktobra, tedaj isti dan, kakor „Slovenec". Da je pa „Slovenski Narod" leibžurnal g. Gogole, kdo bi si drznil nad tem dvomiti? In v tem svojem „leibžurnalu" čital je tudi g. Gogola z razprtimi in „mastnimi" črkami svojo interpelacijo in — ugajala mu je, zadovoljen je moral biti ž njo, sicer bi bil gotovo poslal „Narodu" popravek, ki bi ga bil od „svojega moža" gotovo tudi iz srca rad vsprejel. Toda — „Slovenec" čaka in čaka en dan, dva, tri, štiri dni in — še le peti dan potem, t. j. 12. oktobra, ko se g. Gogola le še ne gane, označi njegovo interpelacijo s pravim in zasluženim imenom. Nadaljni dokaz za zanesljivost prvotnega „Narodovega" poročila je tudi „Laibacher Zeitung-a". Le-ta piše v svojem poročilu z istega dne 7. oktobra št. 229: „Gemeinderath Gogola interpellierte den Bürgermeister, ob es ihm bekannt sei, dass die Zimmermannsarbeiten auf der alten Sehiesstiitte auch am Sonntag vor Eröffnung des Katholikentages fortgesetzt wurden und ob hiezu eine Bewilligung seitens der Gewerbebehörde eingeholt wurde. Bürgermeister Grasselli erwiderte, dass er von dem Vorgebrachten später Kenntnis erhalten habe. Ob hiezu die Bewilligung seitens des Stadtmagistrates eingeholt wurde, sei ihm nicht bekannt. Er, Redner, wenigstens wisse nichts davon." S te strani je torej naša trditev tako utemeljena in opravdana, da bi jo morali vzdržavati, če prav bi magistratni zapisniki drugače poročali. Znano je namreč, da se taki zapisniki tudi marsikdaj prenarejajo in popravljajo. Spominjamo le na to, kako 6e godi s stenograiičnimi zapisniki po naših zbornicah. Toda tudi ti govorš za nas. Nate dokaze! Magistratni zapisnik o interpelaciji g. Gogole se glasi od besede do besede tako-le: „Občinski svetovalec Gogola interpeluje župana, je-li mu znano, da se je v nedeljo pred katoliškim shodom delalo pri kolibi nastarem strelišču in kaj seje ukrenilo proti temu?" Čitatelji sami vidijo na prvi pogled, kako moj-stersko je zavil „Narod" v svoji zgoraj navedeni notici to interpelacijo, kajti ni res, p r v i č , da je v isti seji g. odbornik Gogola vprašal župana, če je res in če je znano gospodu županu, da se je delalo . . . Ni res d r u g i č , ko „Narod" pravi, da se je interpelacija, tako glasila in ne drugače. Neresnično trdi tretjič, da je poročevalec sam pristavil kraj d e 1 a , ker vendar magistratni zapisnik jasno pravi: pri kolibi na starem strelišču. Četrtič „Narod" zamolči besede interpelacije : „kaj se je ukrenilo proti temu?" Taka je resnicoljubnost „Slovenskega Naroda" ki se sklicuje na magistratni zapisnik v obrambo g. Ivana Gogale kot polnomočni dokaz za njegovo rernicoljubno8t in za orožje proti nam. Jako dvomimo, če mu bo g. Gogola za to popolnoma ponesrečeno obrambo hvaležen. Po povedanem mora biti namreč vsakemu jasno, da je izpodmaknena „Narodu" vsaka podstava, da bi mogel kakorsikoli bodi resnici vsaj nekoliko podobno napraviti interpelacijo g. Gogale, ker istinitost prvotnih poročil iz mestnega zBora je neovrgljivo dokazana. Poročali smo že svoj čas, da je pripravljalni odbor za I. slov. katol. shod strogo naroČil delovodjam, naj se v nedeljo ne dotaknejo nobenega najmanjšega dela in naj raje delo ostane nezavršeno, kakor pa, da bi se delalo v nedeljo. Po tem naročilu so se podjetniki — vsaj v kolikor je mogel odbor kontrolirati — tudi ravnali iu celo „Narod" si ne upa nič več trditi, da bi se bilo na starem strelišču omenjeno nedeljo delalo najmanjše delo. Istina je torej, da je hotel gospod Gogala s svojo nekvalifiltovano interpelacijo brez vsakega povoda udariti v mestnem svetu ne le po osno- valiiem odboru I. slov. katol. shodi, temveč tudi po culi t a v o d n i. k a t o I i ¿k i • al rt uk i. Iu za tako postopanje g. (jogale našli bi približno prikladen izraz edino le v predalih „tibv. Naroda". Z zadoščenjem p,a javljamo celemu svetu, da je gosp. Gogola, načelnik naprednega „Slovenskega društva", ki je hotel osmešiti.in osramotiti vse tiste, katerim gorko bije zavedno katoliško srce, sam ostal na sramoti in lahko premišljuje i s t i n i t o s t narodnega pregovora: Kdor drugim jamo kopl'je, sam vanjo pade! ■ h"A > v >■ ' Dnevne novice. V Ljubljani, 31. oktobra. (Udanostni izjavi.) Prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu poklonila sta se danes dopoludne 'osebno gospoda župana dobrunjski in m o-š č a n s ki J. Korbar in Ivan S 1 a p n i č a r ter sta jim izročila udanostni izjavi svojih občin D o-b run je in Moste pri Ljubljani. — Živela vrla zastopnika zavednih katoliških občin! (Vsprejem pri g. dvornem svetnku baroni} Heinu.) Včeraj so se poklonili voditelju deželne vlade kranjske, g. dvornemu svetniku baronu Heinu: deputaeija častnikov tukajšnje posadke pod vodstvom g. brigadirja Fuz-a, ravnatelji in učitelji tukajšnjih srednjih žpl in strokovne šole za lesni obrt pod vodstvom g. deželnega šolskega nadzornika Šum ana, deželni zdravstveni svčt in deputaeija filharmoniČ-društva. (Osebne vesti.) G. Valentin Korun, učitelj na c. kr. višji realki v Ljubljani, je napravil na gra-, škem vseučilišču dne 28. t. m. izpite za poučevanje! slovenščiue, latinščine in grščine na višjih gimoa-1 zijak s slovenskim in nemškim učnim jezikom. —' Poročil se je due 24. t., m. na Češkem gospod A. Wanka, oficijal c, kr. tabačue režije v Ljubljani, z gospico Hedvigo Steiner. .— Nadučitelj v Slov. Bistrici, g. Fr. Windiseh, je odlikovan z zlatim križcem za zasluge. . , i. , (Bitva pri Eustoci.) Kakor povsod, tako tudi v našem stolnem mestu ta prezanimiva podoba vzbuja občudovanje. Včeraj si je to delo v redutni dvorani ogledalo nadtisočoseb. (Umrl) je na Dunaju minoli petek zvečer bivši kranjski deželni glavar, dr. Friderik vitez K a 1-te negger-Riedhorst, upokojenifiaančni pro-kurator, častni meščan ljubljanski itd., v starosti 73 let. Bil je svoje dni kot deželni poslanec kranjski in ljubljanski mestni odbornik voditelj nemškolibe-ralne stranke. — V Pragi je dne 24; t. m. umrl prof. Anton Gindelj, čegar zgodovinske knjige so se pred leti rabile tudi na ljubljanski gimnatiji. Pokojnik je bil porojen dnč 3. septembra 1S?9 v Pragi ter je postal 1. 1853 profesor nemškega slovstva na taraošnji višji realki- Od leta 1857 —r 1862 potoval je po raznih krajih Evrope ter si nabiral gradiva za svoja zgodovinska raziskavanja. L. 1867 je > * postal redni profesor zgodovine- Bil ;e tudi ud ved-nostne akademije na Dunaju. Glavno njegovo delo je zgodovina tridesetletne vojske v štirih zvezkih. (V Škofji Loki) je umrl dne 29. novembra za jetiko dijak Maks D.e m š ar. V. preteklem šolskem letu je dovršil, sedmi gimnazijski razred. Bil je priden iu vzgledno pobožen mladenič. R. I. P. I (Na Lokvicj) v metliški t.fari podirajo zvonik. Že ob zagrebškem potresu je bil ptčil fundament, da se je zvonik ločil od cerkve. Od ondaj je pa nastajala vedno večja razpoka in odstopil je bil okoli 2 dm. Ker se je bilo bati, da se zruš:, začeli so podirati. — Pač je to hud udarec za Lokvico — ker bodo težko sozidali drug zvonik pri . sedanjih razmerah, ko je revščina vedno večja in trsje usahneva. Treba bo potrkati pri Amerikancih, da spomnijo kaj domače cerkve ! (Kolera v Zabovcih) Z Dravskega polja se nam piše: Ker par dni ni nikdo zbolel za kolero, smo navzlic temu. da je mikrospična in bakteriolo-gična preiskava v Gradcu pri enem naših mrličev, namreč pri Francu Bezjaku kouštatirala azijatsko kolero, začeli prosteje dihati v nadi, da nam huda bolezen prizanese. A kakor, če se kje nenadoma razpoči bomba, vsi strepečejo, tako je minoli četrtek (27. t. m ) zarano vse neprijetno pretresla vest, da je okoli polnoči za bljuvanjem naglo vzbolela 19 letna Mariia Korošec y Zabovcih in da so v Borovcih umrlega posestnika Jožefa Zelenika zaradi sumljivih znamenj morali tak.oj v mrtvašnico prenesti. Eden je hjtpl po zdravnika v Ptuj, drugi po duhovnica k sv. Marku. Sleduji je kmalu odšel, previdni bolnico s sv. zakramenti za umirajoče, potem pa se z vso pazljivostjo razkužil s primernimi Sredstvi. Okoli devete ure ' ;sè je pripeljal c. kr. okrajni idfravnik ptujski in ž njim dva zdravnika iz Gradbaj namreč profesor dr. Rudolf K'emensiewïcz in uradni zdravnik za Štajersko, dr. Avgust Sehneditz, katera sta bila zaradi bolnika v Borovcih telegralično poklicana. Najpred so Šli k bôlniéi v Zuboiclh. Zaradi' večje varnosti so ogrnili bele plašne iz kavčuka, čez navadno obutev pa potegnili čevlje iz enake robe in potem stopili v hišo. Po kratkem opazovanju in izpraševanju so kmalu spoznali,' v tem slučaju nimajo opraviti s koléro, ampak'z drugo, takfàt še nedo-znano boleznijo. Nato so "Sli v mrtvašnico in so nataqko preiskali truplo Jožefa Zelenika. Vsa znamenja so bila za to, da je umrl za vnetjem pljuč in Črev. Ker tudi mikroskopična preiskava ni zasledila znamenj kolere, navdaje vse opravičeno upanje, da jih tudi bakteriologičnk v Gradcu ne bode. Po kratkem oddihl/eju so se zdravniki vruili zopet v Ptuj teir med potoma še ebkrat obiskali mlado bolnico v Zabovcih, ki se je že tio je počutila. Komaj so se pa bili ljudje od prvotnega strahu nekoliko pomirili, začele so se ženice med seboj pogovarjati o sumljivi bolezni dekličini in kmalu je mej njimi zavlad&lb mnenje, da' utegne deklica tudi letos priti v sodnijsko preiskavo zaradi detothorstva. C. kr. okrajni zdravuik na to opozorjen jo je takoj drugi dan zopet robiskal in izpraševal. Ker so se mu njene izjave dofcdevale neverojetne in vse njeno vedenje skrivuoàttio iA šbmljivo, ukazal je domačim odstopiti. Ni se ihâlo začudil, ko "je našel mnenje ljudij celo opravičeno in tud deklica je slednjič priznala svoje hudodelstvo. Nadaljna preiskava se je pričela. (Kuga ali kaj ?) Z Radovice se nam poroča 30. oktobra: N,e ustrašite se, da nas že mori grozna azijatska kuga, tudi nas še ne muči domača kolera ali griža. Zdravstveno stanje je, hvala Bogu, dosti povoljno. Otroci sicer hudo kašljajo, mnogi ne moi rejo zbog kašlja v šolo; umrl ni do zdaj noben otrok. Vendar razsaja v vasi bolezen morijna, katera zahteva mnogo žrtev, in te so naše — mačke. Večinoma so vse poginile, in redka je hiša, ki bi še imela to koristno domačo živalico. (Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 26. oktobra svojo LXII. sejo. Navzočni: Tomo Zupan, (prvomestnik), df. vitez Bleiweis, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan M,urnik, Luka Svetec, (podpredsednik), dr. J. Vošnjak, (bla-gajnik), Andrej Zamejic, Anton Zlogar, ¡zapisnikar)., — Od nadzorništva ; Oroslav Dolenec, Ivan Vrhov-nik. — Blagajnik dr. Vošnjak poroča o dohodkih in troških od zadnje seje. Kakor izdatki vsled pomnoženih in razširjenih družbinih zavodov rastejo, tako pa tudi obilnejše dohajajo prispevki i od podružnic i od posameznih rodoljubov, kar spričujejo vodstvena zahvalna potrjila v slovenskih časnikih. — Posestvo iz dr. Čučkove zapuščine se proda. —i Računi o do-tiskanih družbinih knjižicah se odobré za poravnanje. — Tajnik poroča o dospelih vlogah in njih rešitvi po upravnem potu, kar se odobruje vzame na znanje. — Po skupščini so se vodstvu naznanile za trnovo nastopne podružnice : 1. Ženska v Dornbergu, 2. ženska v Črnomlju, 3. ženska v Kranju. 4. v Ljutomeru, 5. ženska cerkniško-planinska, 6. ženska v Logatcu, 7. v Radovljici, 8. ženska na Vrhniki, 9. v v St. Jurju pri Kranju, 10. v Slovenski Bistrici, 11. ženska v Sežani, 12. ženska v Tolminu, 13. ženska v Idriji, 14. ženska v Ajdovščini. — Vsled nasveta neke podružnice dajo se natisniti posebna vabila, s katerimi se poprosijo rodoljubi za še obilniši pristop k podružnicam. — Nekaj prošenj za podporo in podaritev primernih knjig je bilo uslišanih. — Sprejmo se „otroške igre in pesmi", prikladhe slovenskim zabaviščam. (Matica Hrvatska) razpošilja zadnje dneve svoj „Izvještaj" za leta 1891, ob jednem vabeč k obilnemu pristopu za I. 1892, čegar knjige izidejo začetkom decembra. Mej drugimi podari letos Matiça „Spomen - knjigu" na petdesetletnico svojega obstanka. Na dalje „Hrvatsko Antologijo", „Slike iz občega zemljepisa," „Svjetske povjesti" XI. knjigo, „Krištof Kolumbo i otkriče Amerike", troje beler trističnib del. Poleg tega še Plutarhove životopise gla-Bovitih: „Grka i Rimljana." Za vse to znaša letnina Bamo 3 gld. — Poverjeništvo ljubljansko razpošlje te dni „Izvještaje" vsem članom i pobere udnino pri onih, ki je še niso izročili. Pooblaščen je knjigovez I.>de predstavljala zuaua žaloigra „Mlinar in njegova hči". (Dražba mitnic.) C. kr. fiuančuo ravnateljstvo naznanja: Ker se erariČne cestne mitnice v Jugorju, Križevski Vasi pri Metliki, na Vrhniki, v Drenovi Gorici, Medvodah, Razdrtem, Senožečah iu Vipavi pri prvi dražbeui obravnavi zaradi premajhne udeležbe nist) mogle s povoljnim vsprhom v zakup pd-dati, razpiše se glede imenovanih mitnic v tukajšnjem uradnem listu ob enem vnovič dražbena obravnava. Ta obravnava se bode vršila za mitnice v Jugorju in Križevski Vasi dnč 21. novembra 1892 pri c. kr. davkariji v Metliki, za mitnico v Medvodah dnd 22. novembra 1892 v občinski pisarni medvodski, za mitnico v Vipavi dndižl nov.\l892 pri e. kr. davkariji v Vipavi, za mitnice v Razdrtem in Senožečah dne 22. uovembra 1892 v hiši gosp. Filipa Kavčiča v, ¡Razdrtem hiš. števr 42, za mitnice na Vrhniki in Dreuovi Gorici pa dne 21. no.v. 1892 pri c. kr. davkariji na Vrhniki ter se bode pričela povsod ob 10. uri predpoldnem. Vse drugo je rdfcvidno iz dotičuega razglasila v tukajšnjem uradnem listu. (AkaJlemično društvo .Slovenija" na Dupaju) priredi v tredo 2. novembra 1892 svojo prvo redno zborovo sejo v zimskem tečaju 1892/93. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika; 2. poročilo odborovo; 3. .poročilo revizorjev; 4. volitve: a) predsednika, b) odbornikov in namestnikov, e) revizorjev; 5. slučajnosti. Lokal: Kastners Restauration „zum Magistrat" 1. Lichtenfellsstrasse 3. Začetek ob Va8 uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 31. oktobra. Včeraj so se poslovili uradniki miništerstva pri cesarskem dvoru od Szogyony-ja. Ministerski svetnik Hirseh je naglašal v toplih besedah priljubljenost in spoštovanje do bivšega ministra. Minister se je ganjen zahvalil. Ostrogon, 30. oktobra. Tukaj se je konslatoval jeden slučaj kolere, ki se je končal's smrtjo. V občini Toth jih je 16 zbolelo za kolero, ki so skoro vsi umrli. Milwankee, 30. oktobra. Požar uničil vzhodni del mesta v obsegu jednega kvadratnega kilometra. Škode je 9 milijonov dolaijev. Tr&ne <■• i- cene v Ljubljani dne 29. oktobra. PSeni"» hktl. Reí, Ječmen, „ •OveSj ,Ajda. , Proso, Korúza, „ Krompir, „ Leča, Grah, fcžol, Maslo. S fat, v ' »h evei, k«r Špuh povojen, k$r. . Surovo maslo, . Jajce, 'jediio' ' „ Mleko, liter. . ; . Goveje meso, kgr, . Teleč|e „ „ , Svinjsko „ „' . KoStrunfcvo „ „ Pišanec ... .' . Golob ..... Seno, 100 l(gr. . . Slama, ' - .-.'< Drva trda, ikub.mtr. „ mehka, „ „ m 48 Zahvala. 513 1 «zirooia Zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljuje za preobilno spoštovanje, ljubezen in sočutje o priliki nagle in neprevidene smrti sestre Terezije Mežnarec častitim prebivalcem kranjskega mesta in yse fare in potem vsem prijateljem in znancem iz bližnjih in daljnih krajev. Naj mi je prijazno dovoljeno tem potom svojo srčno zahvalo izreči in blago sestro v pobožni spomin pri molitvi in sv. maši priporočiti. "1 Podpisani iz vasi Bistrice pri Mokronogu, ki smo dne 14. septembra 1892 vsled silnega požara zgubili vse svoje imetje, izrekamo si. zavarovalnici ,Franco-IIoiigx»oise' svojo najudanejšo zahvalo, ker je tako hitro cenila in tudi že izplačala škodo. Posebno jaz Janez Krajšek moram se najsrčneje zahvaliti za tako veledušno in izdatno podporo ; bil sem sicer zavarovan, toda premijo ostal sem na dolgu od 24. junija tega 1. in vendar je družba milostno naklonila mi podporo. Torej še enkrat srčno zahvalo! Bistrica pri Mokronogu v okt. 1892. Jože Avsec, France Župančič, Ignacij Češ-novar, France Gregorčič, France Krajšek. Ferd. Polar, agent in priča. Kranj, 30 oktobra 1892. 514 1 Anton Mežnareo, dekan in brat. 5151 Tužnim srcem javljamo v svojem in v imenu svojih sorodnikov žalostno vest, da je Bogu vsegamogočn-mu dopadlo našega nepozabnega ljubljenega sinka, oziroma brata, bratranca itd. gospoda Maksimilijana lušar-ja, | dijaka VIII. gimn. razreda. po dolgi, mučni bolezni, po večkrat prejetih vseh sv. zakramentih za umirajoče danes ob 10. uri dopoldne v 19. letu svoje dobe poklicati v boljše življenje. Truplo predrazega rajncega se prenese iz hiše žalosti. Glavni trg št. 25, v ponedeljek 81. vinotoka ob 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice za drazega umrlega se bodo brale v tukajšnjih cerkvah. Blagi pokojnik bodi priporočen vsem prijateljem, posebno gospodom sošolcem v trajen spomin in pobožno molitev. V Skofji Loki, dne 29. okt. 1892. Anton, Marija, stariši. — Josip, Anton, brata. Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnk6czy-jeva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s '/4 kg. velj» 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi p:i Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnioah dišav, kupolh itd. (1391) Prelcupci imajo obilen rabat. (30) EQUITABLE Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Torku. Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaju, Stock im Eisenplatz, v svoji palači. Bn<>nnNkl Mklep lota lSOl! I. Dohodki. gld. 97,637.359 63 Izdatki . ., 57.417.712-78 Prebitek . . . . . II. Premoženje . . gld. 340 596.295 95 Obveze po 4°/0in3V»°/o» 274,763.944-55 gld. 40 219.646 85 gld. 65,732.451 40 vsem svetu Zaklad dobičkov „Equitable" je na prvi in največji zavod za zavarovanje na Življenje, ima največje dohodke tako v obče. kakor posebej še od premij. Ima najvišji prebitek dohodkov nad izdatki in naj-vačjl zaklad dobičkov. To društvo je sklenilo leta 1891 največ novih pogodb •n «¡čer za.....gld. 582,795 827 50 pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . ima največji prirastek zavarovanega kapitala . . | ima največji prirastek v pre-j moženju . .' . ! T : ima naivečji prirastek v do-i bičkovem zakladu > . . „ 6,381333 05 Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika društvena palača „8took-im-Elsen" na Dunaju, katera je vredna gld. 2,300.000'-. Vspolii dvajsetletnih tontin*) društva „Etiuitabic". ! Podlaga izplačevanj leta 1892. i A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. 2.012,236 392 50 210580.45750 42387184 78 Starost 30 35 40 45 50 Vsota plačanih • premij gld. 454'— „ 527 60 „ 626— „ 759-40 ,. 943 60 Vrednost polico Polica opuščena premij t gotovini in plačilna za slučaj smrti gld. 539-— gld. 1150— „ 651- - 798— 997— 1291— 1240— 1350— toisée— B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela n. 30 35 40 45 50 gld. 607-20 „ 681-60 „ 776-60 „ 90U-60 „ 1087 60 gld. 862— ,. 986— „ 1140— „ 1343— „ 1638— gld. 1850,- „ 1870 — ■ ,. 1930— ,. 2050— ,. 2280— V tukajšnji redutni dvorani je razstavljena plastična, podoba bitke pri Kustocl ^m z dni 94. junija 1866. — Razstava je odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Vstopnina ob delavnikih 20 kr., ob nedeljah in praznikih 10 kr. 509 9—3 C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabella Z. gld. 3490— „ 3160— „ 2930— „ 2800— ,. 2830 - Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli [. vse vplačane premije 2'/1 do 4*'8°/0, po tabeli II. s 4*/a do 58/5°/o. po tabeli X. s 6s/4 do 7°/0 jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij. Tako /.vana prosta tontina, neka poltoDtina z nekoliko večjimi premijami, dopušča po preteku jednega leta popolno svobodo za potovanje, prebivanje in po-kllo. izvzeiuši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči izpodbitl, po preteku treh let pa ne more več zapasti in jo je z ozirom na tontino pri regulovanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu. in 347 6-4 glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK v Ljii.l>ljaiii, Mestni trg 25. *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. Jubilej ske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje s tem za leto 1892 osem cesar Franc-Jožcfovih ustanov po 25 gld. ¿a onemogle obrtnike vojvodine Kranjske Prošnje naj se vpošljejo »bornici do 20. novembra t. 1. in priloži naj se jim od župuiiakega in občinskega urada potrjeno dokanlo, da je pro-sitelj kaki obrt samostalno (na s»ojo roko) izvrševal, da zdai zakadi onemoglosti n« more več delati in da je ubog. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. V Ljubljani, dna prodaj so sea nizko ceno tri že rabljene, a dobro ohranjene in sedem manjših visečih svetiliiic. Velike svetilnioe primerne so za gostilničarje ali večje dvorane, manjše za obrtnike. Več izve se v upravništvu „Slovenca". 482 5 100 četrtinjakov (1000 veder) dobrega štajerskega letošnjega vina 511 (3-2). prodá Anton Gregorio, posestnik in posojilnični tajnik v Ptuji. Zahvala In priporočilo. Usoiam si — delujoč preko petindvajset let kut restavraier v Liubljani in popuščajoč restavracijo hotela „Pri Slonu" (Elefaut) — prečastu m stalnim postom svojim, visokim dostojanstvenikom in slavn. p. u. občinstvu za mnogobroini obisk izreči tem pOtom prt-srčuo svojo zahvalo, oh enem pa iavliam, da bodem otvoril prihodnje dni v lastni hiši na sv. Petra cesti štev. 47 J. Hafner jevo pivarno (preje Schrcinerjcva pivarna) ter priiružim temu naznanilu uljudno prošnjo, da mi si. občinstvo izvoli i v novo opravljenih prostorih ohraniti dosedanio naklonjenost. Skrbel bodem za najboljšo in uljudno postrežbo. V mnogobroini obisk se uljudno priporoča velespoštovanjem 516 1 Ivan Hafner, lastnik pivarne. Hotel ,pri Slonu' (Elefant) _Dunajska cesta v Ljubljani._ Uljudno usojam si prečastiti duho»ščini, vmesp. dostoianstvenikom in si. občinstvu j a vi tati, da bodem z dnem ¡.novembra letos prevzel restavracijo hotela „pri Sionu" v Ljubljani, na Dunajski cesti. Opirainč se na mnogoletno strokovno izv.žhanost, v najodličnejših dunajskih restavracijah, kakor tudi na delovanje v kamniški kopelni restavraciji, mužno mi je zagotavljati, da bodem storil vse potrebno v pndobljeuje naklonienosti slavnega občinstva. Posrečilo .-'e trii je pridobiti si s'ovečega kuharskega mojstra s. A. Zaufal-a, kateri le služboval v slavnnznani dunajski restavraciji gosp. Schneiderja in tudi v slovitih berolinskib restavracijah. Ta pri dobitev je t>ač najboljše jamstvo za izvrstno, ukusno kuhinjo. Točil bodem najboljša, pristna avstrijska m najboljše vrste dolenjskih vin, ter veduo sveže Kosierievo in plzen)sko meščansko pivo. Javljam tudi, da bodem otvoril kamniško kopelišeno restavracijo — katera bode čez zimo »atvorjena — z dnem 1. maja 1893 ter vodil v lastnej reži|i. »Odličnim spoštovanjem 517 2—1 Ivan Mayr, restavratčr v hfitelu „pri Slonu" v Dunajska t> o r z a. Dni 31. oktobra. Papirna renta 5%, 16* davka .... 96 gld. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 96 . Zlata renta 4%, davka prosta.....114 „ Papirna renta b%, davka prosta .... 100 . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 990 „ Kreditne akcije, 160 gld........310 „ London, 10 funtov stri........119 „ Napoleondor (20 fr.)................9 ,. Cesarski cekini ....................5 „ Nemških mark 100 . 58 45 30 55 25 50 65 53 69 75 kr. Dné 29. oktobra. Ogerska zlata renta 4%.......111 gld- kr. Ogerska papirna renta 5 %......100 „ 35 „ 4% državne, srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 152 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186 „ 75 „ Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 25 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/«* 100 , 25 , Kreditne srečke, 100 gld. . . , . . 191 „ — n St. Genóis srečke. 40 eld. ..... 63.. „ 30 . Ljubljanske srečke, 20 gld..... Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. . . . . Salmove srečke, 40 gld...... 22 gld. 60 kr. Akcije anglo-avstrijake banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2780 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 96 Papirni rubelj.......... 1 Laških lir 100 . . i ........ 17'i, .MERCÜR imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, areóke, valute •" in ' " ' * Razna naročil» izTríé »e naJtoSneJe. Za nalaganje kapitalov priporočatnp i 4% bolzansko-meranske prioritete. 4' ,% gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma. 4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaober) srebrne prioritete. Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje B Natančnejša pojasnila dajó se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno. Tisk .Katoliško Tiskarn«" v Ljubhani.