INDONEZIJSKI edka Mraza na Gospodarsko razst avišče so se za naše malčke pravzaprav že začeli Enikl. 2e včeraj dopoldne so šolarji napolnili veliko dvorano, ki je pričakala ik vsa praznično okrašena z jelkami in balončki pod stropom. Mali neučankanci zagledali Dedka, ki jim je po kratkem pozdravu razdelil darila — obdaril je štirih pionirskih odredov s praktičnimi darili, ki jih bodo pionirji uporabljali Potem pa se je otrokom predstavil neumorni Ježek: »Prej je bil tu Dedek sem tu le za špas .. .< Seveda so otroci tudi Ježku navdušeno ploskali in ga po-» z glasnim kričanjem, vse pa jih je prevzel nadaljnji spored, ki so ga priredili za otroke. Tako torej, čas, ki se ga vsako leto veselijo majhni in veliki je tu. o mestu pa še povečujejo barvaste luči in jelke ter pred Gospodarskim razsta-čem knp imenitnosti, ki priklepajo nase želja polne otroške poglede. nju v veličastnih manifetaci-jah predsedniku Titu, ter tako dokazali svojo neomajno privrženost načelom miroljubnega sodelovanja in miru na vsem svetu. To bo ostalo v najlepšem spominu vsem Jugoslovanom, ki so videli sprejem in slovo predsednika Tita v JANEZ VIPOTNIK: 0 nekaterih problemih študija gradiva VII. kongresa ZKJ Spoznal globoke simpatije M* Ko sva&mi vedril, H jo je odredil predsednik Tito v čast predsedniku Sukrnnu, sto oba predsednika v zdravicah ponovno poudarila globoko prijateljstvo med Jugoslavijo m Indonezijo Za studit; gradiva VII. kongresa ZK Jugoslavije lahko brez pretiravanja rečemo, da je razgibal osnovne organizacije do poslednjega njihovega člana.. Izmed vseh dosedanjih stadijev je ta nedvomno najkoreniteje zajel komuniste, pa tudi druge državljane. S tem se uravnava ih rešuje eno najbolj perečih vprašanj delovanja osnovne organizacije. Tudi v prihodnje bo treba na tem področju načrtno nadaljevati delo. S sedanjim študijem ob programu Zveze komunistov Jugoslavije, ki se bo končal spomladi prihodnjega leta, ne sme prenehati teoretičnega dela os'aovnih organizacij. K študiju bo treba pritegniti ne le na novo sprejete Slane ZK, marveč tudi tiste, ki so že zdaj vključeni vanj, samo da bo treba pripraviti nov študijski program, 'ki bo za stopnjo višji od sedanjega. Bržkone bo težko ohraniti sedanji tempo in sedanjo vnemo, toda že velika škoda bi bila, če bi se sedanji napori za teoretično usposabljanje članov zaustavili ali povsem prenehali. Skušajmo dohiteti zamujeno in ob študiju vzbudimo zanimanje in veselje za teoretična vprašanja in teoretična poglabljanja, saj je kakovost im. hitrost nadaljnjega razvoja socializma prav gotovo, odvisna od teoretične razgledanosti komunistov. Prizadevajmo pa si tudi za. to, da bi polagoma le prišli do številnejših resnih začetkov in poizkusov, ki bi bili izraz nečesa novega in ki bi gradili teoretično stavbo socializma naprej ter teoretično osvetlili in utemeljili nove pojave našega razvaja. Vendar ugotavljamo pri sedanjem stadiju nekatere slabosti, ki nam lahko resno zastavijo pot k še večjim, uspehom. Predvsem je premalo individualnega poglabljanja. Indivi-Vidualno delo seveda zahteva od vsakega posameznika vztrajnosti in potrpežljivosti, toda samo z metodo individualnega dela bomo dosegli skladnost med ideološko rastjo komunista in njegovim vsakdanjim, praktičnim delom. C e vsak član ne bo vsa j prebral poglavja, ki je predvideno za študijski sestanek, tedaj vse razglabljanje, poučevanje ih prizadevanje predavatelja ne bo rodilo pravih sadov. Tam pa, kjer vsak član organizacije pred sestankom prebere -poglavje, ki je na dnevnem redu, si zabeleži ali podčrta teže razumljiva mesta, si pripiše pripombe in misli, ki se mu porajajo pri branju in vse to pove na sestanku, bo uspeh prav gotovo zagotovljen im, bo imel študij resnično veljavo. Seveda je posebno velikega pomena, pa tudi drugačnega kova, poglobljeno študi-ranje študentov in profesorjev, skratka komunistov, ki delajo na intelektualnih področjih. Njihova izobrazba jim nalaga dolžnost, da posredujejo in razlagajo delavcem teoretične osnove marksizma, nalaga jim, da posredujejo delavcem svoje nakopičeno znanje, zakaj delavci vidijo v njih sobojevnike za veliki skupni družbeni, cilj, za socializem, ki bo dosežen, če bodo resnično usklajena prizadevanja vseh. fizičnih in umskih delavcev. Teoretično poglabljanje bo rodilo bogate sadove l? tedaj, če bo najtesneje povezano s praktičnim delom. Komuniste je vedno odlikovala dragocena lastnost, da so teorijo ustvarjalno povezovali z ustvarjalnim poletom množic. Ustvarjalno . uporabiti revolucionarno teorijo pomeni znati izkoristiti ustvarjalno moč ljudskih množic, sprostiti njihove tvorne sile, spodbosti jih k poletu, podžgati njihov ponos in zaupanje vase. Saj je nemogoče govorit i o ustvarjalni praksi brez ustvarjalne teorije. Od tod tudi zahteva Zveze komunistov, naj bo vzgoja v šoli povezana z vsakdanjim praktičnim bojem, ki spremlja naš razvoj. Zato študij v osnovnih organizacijah ne sme biti odtrgan od žive problematike našega časa. Pri dosedanjem študiju se tt pokazalo, da je posebno ob- čutljivo vprašanje predavateljskih aktivov. Izkušnje govore, da zna predavatelj, ki se dobro pripravi, prepričljivo razlagati, da zna vzbuditi zanimanje pri poslušalcih in sprostiti razpravo, skratka da dosega velike uspehe. Vendair tega ne moremo trditi za ves predavateljski aktirv. V marsikateri občini niso vsi predavatelji dovolj skrbno izbrani, ne obvladajo snovi, so brezbrižni in podobno. Pomudimo se . pri enem samem izrazito nerodnem primeru: neki predavatelj je razlagal poslušalcem, da pomeni SKOJ zvezo komunističnih organizacij Jugoslavije. Ta bo bržkone težko našel posnemal ca. Toda na študijskih sestankih se čestokrat pojavijo nekoliko bolj zapletena vprašanja, pri katerih ta aili oni predavatelj omahuje, ne ve ■pravilnega odgovora in podobno. Zdi se, da bi moralo biti čimbolj neposredno nepretrgano prelivanje mnenj in vprašanj med predavanjem, pslušalci in ideološko komisijo, ki vodi študij, tako da bi komunisti dobiti od enega sestanka do drugega odgovor na nejasna vprašanju Zato je nenehna vzgoja predavateljev seveda še posebno pomembna. Eno poglavitnih gibal pri delu s predavatelji je nepretrgano izpopolnjevanje predavateljske metode. Če bodo predavatelji poslušalce naučili pogumno in odlično misliti, če jih bodo naučili neprestanega stremljenja po novem boljšem, če jih bodo naučili napredno, praktično uporabljati pridobljeno znanje, bodo opravili veliko delo. Sedanji sistematični študij kaže, da je povprečno znanje o marksizmu slabo, zlasti ko gre za področja o revoluciji in evoluciji, o državi, o vlogi zavestne sile v usmerjanju družbenega razvoja in za ocenjevanje pojavov v obeh taborih. To je vsekakor posledica časa, ko študij ni bil dovoli urejen in ko pri izgrajevanju' naših ljudi ni v organizacijah korenite obdelave številnih temeljnih vprašanj našega samosvojega razvoja. Študij je imel tedaj bolj obliko poslanega sprejemanja, na primer poslušanja predavanj, radia, branja ■ poročil in podobnega, namesto da bi bil tvorno individualno delo. Zunanjepolitične razprarve-še vedno najbolj razgiibljejo člane in kažejo, da ljudje pač najbolj spremljajo ' zunanjepolitične dogodke in poročila. Pri tem J>a js čutiti porrurrij-kanje načrtnih celovitih cma-liz, in sicer ne le analiz na zunanjepolitičnem področju, marveč tudi gibalnih sil, (Nadaljevanje na 2. strani) DJAKARTA, 27. decembra (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je priredil nocoj v palači »Istanz merdeka« v Djakarti svečano večerjo v čast predsednika Indonezije 8u-karna. Na večerji so bili poleg predsednika Sukarna, predsednik vlade Džuanda, ministri vlade, poveljniki armade in drugi visoki indonezijski funkcionarji. Z jugoslovanske strani so bili na večerji člani delegacije in uradnega spremstva predsednika Tita, jugoslovanski" veleposlanik v Djakarti Stane Pavlič s soprogo in drugi povabljenci. Na svečani večerji so bili prav tako veleposlaniki iz Indije, Burme, Ceylona in Z AR. Med večerjo, ki je bila - v prisrčnem razpoloženju, je imel predsednik Tljo krajšo zdravico, v kateri je poudaril, da je skupno s svojo soprogo Jovanko in člani delegacije imel med dosedanjim bivanjem v Indoneziji možnost spoznati globoke simpatije Indonezije do Jugoslavije in njenih narodov. S prisrčnim sprejemom, besedami in’z razpoloženjem je na sto tisoče ljudi Izrazilo, da Iskreno ljubijo narode Jugoslavije. Predsednik Tito se je zatem zahvalil za prijateljski sprejem ter gostoljubnost in poudaril, da ne najde besedi, s katerimi, bi izrazil vse to, kar čuti za indonezijski narod in njegovo1. lepo deželo. Predsednik Tito je na koncu nazdravil za dolgo življenje predsednika Sukarna, za vsestranski napredek narodov Indonezije in za trdno jugoslo-vansko-indonezljsko prijateljstvo. Predsednik Sukarno je odgovoril na zdravico predsednika Tita s prisrčnim krajšim govorom, s katerim je izrazil obžalovanje, ker^ jugoslovanski gostje nimajo možnosti ostati 'dlje časa v Indoneziji, ki je, po-nje-govih besedah, tudi prevelika, da bi jo lahko spoznali v nekaj dneh. Predsednik Sukamo pa je izrazil upanje, da bo predsednik Tito, ko bo prfltel prihodnjič na obisk, lahko dlje časa ostal v Indoneziji in jo tako še bolje spoznal. Poudaril je, da goji narod Indonezije do narodov Jugoslavije čustvo globokega prijateljstva . ter da je bil topel sprejem prirejen predsedniku Tiiu in njegovemu spremstvu izraz teh čustev. Predsednik Indonezije Sukarno je prisrčno nazdravil predsedniku Titu in njegovi soprogi ter želel narodom prijateljske Jugoslavije srečo in napredek. Po večerji je jugoslovanski veleposlanik v Djakarti Stane Pavlič priredil v palači Istana negara sprejem, ki so se ga udeležili poleg predsednika Tita, in Sukarna ter članov delegacij obeh držav tudi visoki državni funkcionarji Indonezije, najvišji predstavniki armade, voditelji indonezijskih političnih strank ter javni in kulturni delavci glavnega me- sta. Sprejem je potekal v zelo prisrčnem vzdušju. Pred uradno večerjo sta predsednik Tito in njegova soproga priredila sprejem za Jugoslovane, ki živijo v Djakarti. Predsednik Tito in njegova soproga Jovanka ter člani deler gacije bodo odpotovali jutri iz Djakarte na Bali, kjer bodo ostali nekaj dni. na poti miru« Beograd, 27. -dec. (Sasjjug)-PredsednSk centralnega sveta Zveze., smdj&atoiv " Jugbsfcsfpij* Svetozar Vukmanovič je poslal predsedniku republike Josipu Broou-Tttu naslednjo novoletno, čestitko: Dragi tovariš Tito!. V imenu Zveze sindikatov Jugoslavije, v imenu vseh članov sindikatov in delovnih ljudi naše države Ti čestitam k Novemu1 letu 1959 z najboljtfimii željami za Tvoje osebno zdravje in srečo ter za nadaljnje čedalje večje uspehe v Tvoji neumorni delavnosti v korist mim in socializma. INi prvič, da praznuješ novoletni praznik daleč od nas na potovanjih, na katera hodiš kot zagovornik aktivne miroljubne koeksistence, kot zagovornik prijateljstva in razumevanja med narodi. Toda tudi tokrat, ko si izven države, čutimo vsi Tvojo navzočnost med nami v toplih in bodrilnih besedah Tvojih novoletnih sporočil, v Tvojem velikem delu, s katerim in za katerega živiš. Prepričani, da vodiš vsako novo leto delavski’ razred in narode naše države čedalje bliže k zgodovinskim ciljem borbe najnaprednejših sil človeštva, čedalje bliže k tistim ciljem, na katere so kazali največji revolucionarni umi, se bomo od prvega dne prihodnjega leta iskreno lotili poslov, ki nat čakajo, zavedajoč se, da povačnje vsak naš napor in uspeh moč Tvojih besed in #vojBh dejanj, kakor povečuje- ih krepi‘ tudi vsak Tvoj uspeh naše moči. Prijateljstvo in ljubemu, a katerima Te sprejemajo gostitelji na Tvojem sedanjem potovanju, nam še enkrat kažeta, da ugled naše države neprestano narašča in da so čedalje močnejše In števHneJle sile miru, neodvisnosti in svobode. Izkoriščamo tudi to priliko, da Te zaprosimo, da bi bil pred prijateljskimi narodi, ki jih obiskuješ, tolmač tudi naših najlepših želja za njihov napredek — za njihovo bodočnost v miru, sreči in obilju. Naj Ti bo srečno Novo leto, tovariš Tito, in na Tvoji poti miru! Surabaji na Javi se dviga visoko v nebo mogočen obelisk, ki so ga postavili v junakom, padlim 17. avgusta 1945 za svobodo Indonezije spomin Uradni razgovori v Bogorjn BOGOR, 27. dec. (Tanjug). Predsednik indonezijske vlade dr. Džuanda Kartavidjaja je izjavil danes v Bogorju, da so med prvimi uradnimi razgovori jugoslovanske m indonezijske delegacije izmenjali mišljenja o vprašanjih odnosov med obema državama in o problemih skupnega interesa. ta- ^>-in ure in si ogledovala naravne lepote tega kraja. Vulkan Kavah Ratu ne deluje več; zadnji izbruh je bil leta 1926. Po ogledu kraterja sta se predsednika vrnila v Bandung in obiskala poslopje ustanovne skupščine, kjer je bila poleti leta 1955 znana bandunška konfe- — - ---- renca azijsko-afriških držav. Predsednik Tito in člani jugoslovanske delegacije so prav tako prisostvovali prireditvi . v pogor- indonezijskih nacionalnih iger. 30 km da- Ob tej priložnosti je predsednik Tito sprejel nekaj daril raznih organizacij in osebnosti Bandunga. sprejem Tita v kraterju, oba TISK 0 OBISKU O o v S prihodom Dedka novoletni r_ prijatelja . so končno razne krožke . kolektivno. — ■ Mraz, jaz pa sem zdravljall celo z . telji pripravili za Prazničnost po : vtičem kup . . in med . po-_ »Mer- deka« piše, da je predsednik Tito voditelj ljudstva, ki je pokazalo svojo hrabrost v borbi za ohranitev načel svobode in neodvisnosti. Neodvisni časopis »Barita Indonesia« piše, da bi kot rezultat razgovorov na naj-višem nivoju Indonezija lahko pričakovala tehnično pomoč, medtem ko bi Jugoslavija na drugi strani lahko v večji meri kupovala indonezijske surovine. List nadalje omenja splošni razvoj naše države. »Nusantara« piSe, da je »maršal Tito v herojski-borbi proti nemškim tolpam v drugi svetovni vojni postal vzor indonezijskemu narodu v njegovi borbi za neodvisnost. VBEME Napoved za nedeljo: Pretežno oblačno vreme. Predvsem dopoldne so možne manjše padavine. Temperatura ponoči olkoli 0, v Primorju okoli 7. najvišje dnevne do 12 stopinj C. ZETO SL, STEV. 303 SLOVENSKI Udnja to 0.5 K.« CosupistM pvdjcljt atuveushl - UUCtlOf Radi J&aHaba — Glavni in odgovora* »redniki Sergej Vo&njak — Urao* ništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica I in S. telefon 23-522 do IM26 — Uprava: Ljubljena, Tomšičev* ulic* It. l/u, telefon 23-522 do 040* Oglasni oddedelc: Ljubljana, Titov* eesta 1, telefon il*W6, u UvbljiiiiM nafOČnUte 20-463, ca cunanje 21-833 — PoStnJ predal It. 29 — Zit© račmn ori Komunalni banki Lfnblfasa 600-704-1-367 - Me«eftne naročnina 930 din 2 str. / SLOVENSKI POBOCEVILEC / St. 303 — 28. decembra 958 Naše skupne naloge (Od našega beograjskega dopisnika) OBCN1 ZBORZDRUJENJfl EKONOMISTOV SLOVENIJE Na pragu novega leta, tretjega leta fverspektivVzega načrta gospod? rskega razvoja naše države, je Zvezna ljudska skupščina sprej.ela še nove ukrepe na poti socialistične izgradnje. Naše najvišje predstavniško telo je na svojem zadnjem letošnj-eui zasedanju postavilo še nekatere nalogre, ki so v pravem pomenu besede naše skupne naloge, ce-k>tae družbene skupnosti. Na novembrskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine je - bil sprejet družbeni načrt za prihodnje leio. Pred nekaj dnevi pa je skupščina sprejela tudi zvezni proračun za prihodnje leto. Glavna značilnost proračuna za prihodnje leto ie vsekakor varčevanje na vseh področjih. To varčevanje ne bo omejeno samo na zvezni proračun, temveč bo obvezno tudi za republiške in lokalne proračune, kakor tudi za proračune samoupravnih organizacij. Na svojem letošnjem jesenskem zasedanju je ZLS posvetila posebno pozornost nadaljnji izpopolnitvi našega gospodarskega sistema in spremembi tistih gospodarskih inštrumentov. ki se niso izkazali kot dovolj učinkoviti. Vse te spremembe so imele za cilj., da se gospodarskinf organizacijam i' komunam ustvari čim ugodnejše pogoje za učinkovito poslovanje in za tak sistem razdelitve dohodkov in nagrajevanja, ki bo povečal delovno storilnost in izboljšal poslovanje gospodarskih organizacij samih. Cdlcčba o minimalnih osebnih dohodkih delavcev gospodarskih organizacij, ki jo je ti dni sprejela ZLS, spada nedvomno med pomembne ukrepe na področju izpopolnjevanja na-že;ra gospodarskega sistema, predvsem sistema razdelitve dohodkov gospodarskih organizacij. S to odločbo je sicer zadržan sedanji sistem minimalnih osebnih dohodkov, ki temelji na lanskoletnih tarifnih postavkah, hkrati pa so bile izvršene res potrebne spremembe in vskladitve višine minimalnih ose-bnlh dohodkov, med raznimi par-ogsmi gospodarstva oziro- im med gospodarskimi organi-zc-i^mi posameznih gospodarskih panog. Ker je bil z vskladitvijo minimalnih osebnih dohodkov do- lcč~n položaj gospodarskih organizacij. je bila s tem dana tud; podlaga za izdelavo novih tarifnih pravilnikov. Podjetja im^jo sedaj nolno možnost, da delorifo tarifne postavke na pedi^ai svojih potreb. — V sodelovanju sindikatov in občinskih ljudskih odborov brez administrativnega vmešavanja. V teh pogojih postajajo izredno važni načini, ki jih bodo podjetja izbrala za nagrajevanje članov svoiib kolektivov. Hkrati s tem uj je vsekakor potrebne poudariti, da široke pravice gospodarskih organizacij glede razpolaganja s čistimi dohodki poslavljajo pred delovne ko-lektive tudi veliko odgovornost-To se prnvi. d» morajo te dohodke razveljaviti tako. da ne bo to samo v interesu podjetij. temveč ti;di v interesu ko-' ro-in Od pravilne razdelitve dohodkov gospodarskih organizacij ho namreč odvisen tudi komunalni s^andnrd. ki ie vsekakor sestavni del življenjske ravni delovnih Hudi. V okvir i7bol_-ŠMva sistema ..razdelitve dohodkov in nagrajevanja spadajo tudi spremembe zakona o prispevku proračunov iz osebnih dohodkov delavcev, katere }e te dni sprejela ZLS. S temi spremembami jo uvedeno prororcialno obračunavanje prispevkov proračunom iz osebnih dohodkov. Delavci bedo sedaj laže kontrolirali obračun svojih osebnih dohodkov. t tem pa ho postal sistem Neretva poplavlja Split, 27. dec. (Tanjug) Del Petkoviča, nadalje več vasi v njegovi bližini in del ceste Metkovič—Dubrovnik je od sinoči pod vodo zaradi naglega razliva Neretve, ki je narasla čez 2.5 m nad ncrma.lo. Razliv reke je povzročilo neprestano deževje, ki traja v tem kraju skoraj že dva tedna. Zaradi naglega naraščanja vode v umetnem jezeru pri hidrocen-trali Jablanici so morali odpreti dve zapornici jezu, kar je prav tako vplivalo na naraščanje vode v spodnjem toku Neretve. Poplave so povzročile večjo škodo kmetijstvu v plodni Ne-retvanski kotlini, kakor tudi med prebivalstvom poplavljenih krajev, ki so se morali lz pritličij svojih poslopij začeti v nadstropja ali podstrešja. Ljudski odbor občine Metkovič, gospodarske organizacije in gasilci so ukrenili potrebno za zavarovanje imetja in življenja državljanov Zaloge so prenes' ? - 'is- r na varnejša mesta, nekatere ustanove pa so preselili. Na posameznih področjih se promet razvija s čolni. nagrajevanja vsekakor učinkovitejši. ZLS je te dni sprejela tudi razne druge ukrepe s področja gospodarstva, vendar pa naj na tem mestu omenimo samo 5e sprejem zakona d nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. S tem zakonom se končno vsklaja razvoj ma-terialfio-pravnih odnosov na področju stanovanjskih zgradb in gradbenih zemljišč z razvojem oblik in vsebine družbenega upravljanja stanovanjskih poslopij- Nacionalizacija stanovanjskih poslopij bo preprečila nadaljnje špekulacije s prodajo stanovanj, nacionalizacija gradbenih zemljišč v mestib Pa bo omogočila racionalnejšo stanovanjsko izgradnjo in načrten razvoj naših mest. V novo leto socialistične izgradnje naše domovine stopamo z že znanimi planskimi nalogami, z znanimi proračunskimi sredstvi in z že znanim sistemom razdelitve dohodkov in nagrajevanja. -S te strani ,«o torej dani vsi predpogoji za uspešno reševanje skupnih planskih nalog v prihodnjem letu. Ni potrebno poudarjati, da bomo te naloge tibko uspermo izvršili samo tedaj, če se bo prizadevanju delovnih ljudi pridružila tudi široka in stalna dejavnost raznih politi Sfiih in družbenih činiteljev. M. Pogačnik moč trgovine Potrošnik Se vedno čuti pomanjkljivosti v prehranjevanju in v ponudbi Kmetijskih pridelkov Grosističnih trgovin je preveč CELJE, 27. dec. Prenovljena dvorana Narodnega doma v Celju je danes sprejela v goste delegate ekonomiste iz vse Slovenije, ki so se zbrali na svojem rednem letnem zboru. Najmočnejši poudarek letoš-njenem zasedanju so dali referati, ki obravnavajo v prvi vrsti vprašanje našega tržišča s posebnim ozirom na tržišče za Industrijo ln kmetijskim blagom. Temu se ne smemo čuditi, saj ugotavljamo, da so ta vprašanja v letošnji jeseni tako pridobila na aktualnosti ln da terjajo tako hitro fn tehtao rešitev v prid potrošnikov, da re temu zbor ekonomistov ni mogel izogniti. Trditev drži še temboli. ker so letos izkušnje pokazale, da marsikatere pomanjkljivosti v organizaciji naše trgovine nikakor niso samo lokalnega Miačaja. Tfa dnevnem redu je bil prvi referat inž. Ivana Lavrača o Iniciativi In konkurenci v našem gospodarstvu. Po teoretičnem uvodu je Inž. Lavrač posvetil največjo pozornost uprav, ni stimulaciji blagovnih proizvajalcev in kupcev blaga na tržišču. Prvemu referatu je sledil, sestavljen referat iz več delov. Gradivo so prispevali dr. Leo Gerž'ntč diplomirana ekono- mista Gustav Zadnik ln Milica Ozbič (za vprašanje industrije trga) ter 7 strokovnjakov za vprašanje tržišč s kmetijskimi pridelki. Naj omenimo samo sledeče teze in podatke: referat ugotavlja, da je bilo v zadnjih letih povpraševanje še vedno večje od ponudbe, kar velja največ za kmetijske pridelke Količinska potrošnja živil &e kljub rastočim cenam ni zmanjšala, kar kaže dejstvo, da ljudje še vedno -čutijo pomanjkljivosti v prehranjevanju ln' ponudbi kmetijskih pridelkov. Eno najtežjih vprašanj naše trgovine je število in gospodarska moč velikih ln malih trgovinskih podjetij. Grosističnih trgovin ie preveč 'ln ho treba njihovo število precej zmanjšati. Za dosego tega cilja uporaba administrativnih ukre->ov sicer ni priporočljiva .vendar se zdi, da bo v nekaterih primerih menda edina rešitev. Nasprotno se lahko pozitivno odrazi. v naši trgovini krepitev gosp oda mske moči trgovine na drobno. Pri tem je treba paziti na pravo mero. da se v kar se da veliflei meri onemogoči pojav monopoliza-oije. Ostra in gospodarsko pravična konkurenca je eden temeljnih pogojev za odpravo večjih slabosti. Referat ni prezrl dejstva, da je poznavanje tržišča pri nas skoraj neznana stvar. Tu bi lahko največ storile trgovinske zbornice, ki imajo dovolj močnih strokovnih delavcev za potrebne analize tržišča in trži ščn ih prilik Na ta način bi se lahko'preprečile marsikatere neiprililke v zvezd z neenakomerno založenostjo trgovin z blagom in pripomoglo v iskanju novih možnosti za uvedbo novih-izdelkov ter odpravilo tradicionalno neiznaid-Ijivost uvoznikov. Posebno pozornost bo treba - posvetiti uveljavljanju standardne kva-Liitete blaga in izpopolnjevanju trgovskega kadra, da bo bolj uspešna in kos svoji nalogi Treba je reči, da je bilo na zboru ekonomistov največ besed o slabostih naše trgovine. Razumijdvo, saj ie prvi namen zbora ugotavljanje le-teh in iskanje skuone poti za učinkovite izboljšave. Tig Ob Novem letu bo trg dobra založen z južnim sadje« Beograd, 27. dec. (Tanjug) Ob novoletnih praznikih in v prvi polovici januarja bo trg zalo dobro založen z južnim sadjem, posebno s pomarančami. - ■ Te dni je prišla pošiljka pomaranč iz Grčije (300 ton), is Maroka 650 ton, s Cipra 230 ton in iz Egipta 250 ton. Prifia-ktijejo še eno pošiljko lz Maroka (650 ton). Na Reko je prispela prva pošiljka dateljev (315 ton) iz Iraka, ostale pošiljke pa bodo prispele v januarju. Kongres- rezervnih oficirjev bo 13. in 14. marca Beograd, 27. dec. (Tanjug). Izvršni odbor centralnega odbora Združenja .rezervnih oficirjev Jugoslavije je sklenil, da bo kongres Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije 13. In 14-marca prihodnjega leta v Beogradu, ne pa 27. ln 28. marca, kakor je bilo objavljeno. — Rok kongresa je bil lzpremenjen V soglasju z zveznim odborom ZS- Posvetovanje o obrništvu Sekretarji republiških obrtnih zbornic pripravljajo teze za izdelavo elaborata o stanju, problemih in perspektivah našega obrtništva LJUBLJANA, 27. dec. Danes se je pričelo v Ljubljani večdnevno posvetovanje sekretarjev republiških obrtnih zbornic, ki mn prisostvujejo tudi tajniki okrajnih obrtnih zbornic. Na posvetovanju razpravljajo o prednačrtu tez za izdelavo elaborata o stanju, problemih in perspektivah jugoslovanskega obrt-niltva. Nagraienci v kmetijskem tekmovan u Kar tri posestva v severni Sloveniji so pred dnevi dobila lepe denarne nagrade za uspehe v zveznem tekmovanju za rekordne pridelke ter Pri proizvodnih poizkusih v kmetijstvu. To so Vinogradniško gospodarstvo v Gornji Radgoni, ki je nagrajeno z 1,750.000 din. Kmetijsko posestvo v Rakičani s 500.000 din ln Zadružno posestvo v Osojniku pri Ptuju s 650.000 din. Vest o nagradah je prijetno presenetila kolektive teh gospodarstev. kj so s tem prejeli priznanje za svoje delo ln vzpodbudo za nadaljnja prizadevanja za povečanje pridelkov. Direktor vinogradniškega posestva tovariš Orel v Gornji Radgoni, nam Je o tekmovanju povedal naslednje: »Z intenzivno agrotehniko Po navodilih strokovnjakov smo postavljene tekmovalne pogoje presegli za 75,7 odstotka. Namesto 90 metrskih stotov imo pridelali 158 metrskih stotov grozdja na hektar na površini 15'hektarov ln tako doseall najboljši pridelek v državi. Seveda smo za to vložili res vse napore. Gnojili smo tako. kakor je pokazala analiza 0 NEKATERIH PROBLEMIH ŠTUDIJA KONGRESNEGA GRADIVA (Nadaljevanje j 1 strani) ki so vzrok teh dogodkov, kar bi zlasti morale obravnavati nedeljske številke naših dnev-niko, pa tudi štirinajstdnevniki in mesečniki. Pri dosedanjem študiju odkrivamo še eno zanimivost: zanimanje za razne strokovne šole in tečaje nenehno raste. Vzrok za to tiči v naglem obli-kovanju našega gospodarskega sistema, v razvoju sistema nagrajevanja in v boju za večjo storilnost. Strokovne šole in tečaji dajejo kvalifikacijo. Veliko premalo pa je zanimanja za politične šole in tečaje. Celo to je treba omeniti, da strokovne šole politično in ekonomsko vzgojo ponekod zanemarjajo. Ob poli tič ritih nalogah, ki so pred nami, je treba splošnim ln pošolskim izobraževanjem je premalo skladnosti. premalo je vsklajenosti med delom raznih zavodov in organizacij, ki sodelujejo pri vzgoji in katerih število kar venomer raste. V Ljubljani imamo ljudsko univerzo in večerno šolo, zavod za izobraževanje delavcev, zavod za organizacijo dela, posebno ustanovo, ki se im-enuje organizator, zavod za izobraževanje odraslih ljudi, in poleg tega še politične šole, dopisno Solo, pedagoški center, posebne seminarje, ki jih organizirajo sindikati, zbornice, mladina ter posebni zavodi in tako dalje. VsaJcdo išče svojo pot. Nedvomno bi s sodelovanjem mnogo več dosegli z manjšimi napori in z manjšimi političnega aktivista postaviti ■ stroški Preveliko drobljenje v ospredje družbenega dogajanja, da bo čutil pomembnost svojega dela in verjel in zaupal v njegovo vrednost, da bo videl v tem delu perspektivo svojega razvoja, ne pa da ‘■e bo bal. da bo materialno in strokovno obtičal. , Med političnim pa tudi sil ne bo dalo dovolj velikih sadov. Omenili smo le nekaj izkušeni iz dosedanjega Študija. Opozarjajo nas. na! jih smotrno upoštevamo, če hočemo, da bo naše nadaljnje delo rodilo nove uspehe. Janez Vipotnik zemlje kot potrebno, zlasti pa srno skrbno obrezovali in škropili. Celo šteli smo, koliko oče-sec je pri obrezovanju prišlo n« en hektar površine. Delo se je izplačalo, .prepričani smo. da bomo z enako obdelavo dosegli tudi na večjih - površinah podobne proizvodne uspehe.« Ing. Skledar s posestva v Rakičanu -'ravi, da bi v svojih proizvodnih poizkusih dosegli znatno boljše uspehe, če jim ne bi pridelka poškodovala toča. Vendar je prav zato .58 met. stotov pšenice na ha na površini 10 hektarov lep uspeh in italai&lna jnaglrada 500.000 .din zaslužena. .Kolektiv meni,-da je prav, če bo upravni odbor Zvezne kmetijske zbornice še .obravnaval uspehe Pri pridelovanju koruze. Pridelali, so namreč, do 100 metr. stotov suhega zrpa na 8 ha neai-ond Iranlh parcel. Za prihodnje leto so že prijavili proizvodni polžku* na površinah 30 hektarov pšenice ln Prav toliko koruze, rtazen tega so se prijavili za tekmovanje za rekordni pridelek pšenice. koruze ln sladkorne pese. V sadovnjakih Osojnikove zadruge so tekmovali v proizvodnji jabolk. Postavljeno normo 25.000 ha na hektar so presegli tako, da so pridelali 26.252 kg na hektar ln so tako na 10 hek* tarj lh 24 let stareea nasada pridelali skupno 262.522 kg žlahtnih jabolk. Na vprašanje, kako so to dosegli, nam je direktor podjetja dejal, da so že več let intenzivno obdelovali sadovnjak. da so skrbno uporabljali zaščitna siredstva ln so lani sedemkrat škropili drevje. Trud se je Izplačal, saj so dala posamezna drevesa tudi do 500 kg sadov. Glede nagrade pa je delal, da so le v kolektivu zelo vesel,) zlasti še. ker ie bila Izplačana takoj. Proizvajalcem bo v vzpodbudo. da bodo podobne uspehe skušali doseči še na večlh področjih. J- *• Čeprav so osnovne postavke nadaljnjega razvoja obrtništva določene s perspektivnim planom razvoja gospodarstva Jugoslavije -v letih r1957 do 1961, še vedno prihaja do nejasnosti pri konkretnem izvajanju koncepcije bodočega razvoja obrtništva. To negativno vpliva na politiko komun v odnosu na obrtništvo, posebno pa na investicijsko politiko, zaradi česar se pogosto pospešuje razvoj nekaterih proizvodnih obrtniških zmogljivosti, namesto da bi se razširjalo omrežje deficitarnih uslužnostnih obrtnih zmogljivosti. Kompleksna analiza o stanju ln protolemih obrtništva naj bi zato prispevala k odpravljanju pomanjkljivosti, ki so ovirale do sedaj socialistični razvoj obrtništva, ln omogoči pristojnim organom, da določijo komunam jasne naloge glede nadaljnjega razvoja obrtništva. Prednačrt tez poudarja, da je treba Izhajati pri izdelavi anali-’ ze s stališča’, da je obrtništvo — vzeto v celoti — uslužnostns kategorija, ki neposredno vpliva na družbeni življenjski stan dard. Glede na to naj bi z analizo osvetlili na tem posvetovanju sledeča vprašanja: razvoi obrtništva v času od 19S6 do 1958. leta s posebnim ozirom np uslužnostno obrt in nieno ter’ LMJ na svetovnem mladinskem festivalu na Dunaju Beograd, 27. dec. (Tanjjig) Centralni komite Ljudske mladine Jugosl. lje je na svojem sestanku 24. decembra sklenil da bo Ljudska mladina Jugosla vije sodelovala na VII. svetovnem festivalu mladine ln študentov, ki bo na Dunaju od dne 26. julija do 4. avgusta 1958. Centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije ie prav tako sklenil na svojem sestanku dne 22. decembra, da bo ZŠJ sodelovala na festivalu. Na obeh sestankih so sklenili, da bo na festivalu sodelovala skupina mladincev ln študentov, ki jih pa še niso določili. KONGRES rezervnih oficirjev bo 13. ln 14. marca 1959 torialno razmestitev, vprašanje kadrov, politiko investicij v obrtništvo z ozirom rta njegovo sedanjo opremljenost, obratn3 sredstva, oskrbovanje obrtništva in izvoz obrtnih proizvodov, perspektivni plan razvoja obrtništva od 1957. do 1961. leta. odnos med družbenim in zasebnim obrtništvom, kooperacijo družbenega in privatnega sektorja obrtništva, cene obrtniških proizvodov, delo obrtnih zbornic in drugih družbenih organizacij na razvijanju obrtni- štva, odnos ljudskih odborov nasproti obrtništvu, vprašanj« nelegalnega dela v obrtništvu zaradi pomanjkanja definicije, kaj se smatra za nelegalno delo in organizacijsko pravne predpise. Z-ek 50-letnica livarne železa v Kikindi Kikinda, 27. dec. (Tanjug). V Kikirbdd so danes proslavili 50-letnico livarne železa. Proslavi so prisostvovali med drugim tudi predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vuik-manovič. predsednik Ljudske skupščine Vojvodine Stevan Doronjski in predsednik zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine Paško Romac. Tugomir Tory V petek zvečer je nenadoma, po -sebno plat pravice. Za pridebi-tev te pravice ni potrebeD niti pokojninski niti delovni staž. Zadostuje, da je slepa oseba v delovnem razmerju, pa ima to oraviro Tn ie ooseben izra? skrbi, ki jo družbena skupuost posveča tem ljudem v prizadevanju, da prispeva k njihovi vključitvi v aktivno delo in da jim pri tem materialno pomaga, ker so take osebe v težkem življenjskem položaju. Sam dodatek za pomoč in nego se določa v znesku 6500 in, metem ko se poseben način dodatka za pomoč ln nego slepim zavarovancem, ki so v delovnem razmerju določa v višini 60 odst. omenjenega zneska. Pravica do invalidnine pomeni popolnoma novo pravico v sistemu Invalidskega ' zavarovanja. Kot je bilo že poudarjeno, je ta pravica popolnoma samostojna in je njen obseg odvisen izključilo od stopnje telesne po škodbe ne glede na to, ali 'cs poškodba povzroča ali ne povzroča invalidnost. Samostojnost te pravice izhaja posebno s sta liščp zakona, po katerem obdrž* invalid dela pravico do invalid nine tudi v primeru, kadar lo seže bodisi starostno, bodisi družinsko pokojnino po zakonu o pokojninskem zavarovanju. Višina invalidnine se določa v ustreznem odstotku od povprečne 'osnove XX. zavarovalnega razreda (to je od 6.500 din), toda po stopnji telesne poškodova-nosti. tako da se giblje od 40 odstotkov osnove zs I stopnjf. telesr« poškodovanosti pa do 1? odst. osnove za VIII. stopnjo telesne po5kodovano*tl. Pravice do poklicne rehabilitacije in do materialne preskrb Ijenosti, povezana s pravico do zaposlitve In do nadomestila, je izraz, kakor je bilo že prej poudarjeno, osnovne koncepcije novega -.akona o invalidskem zavarovanju, da se invalidom dfela omogoči, da do na j večje mere ostanejo oziroma postanejo aktivni člani družbene skupnosti. Kar Fe tiče teh pravic, so v novem sistemu postale čvrste pravice samih zavarovancev ob obveznosti Zavoda za socialni; zavarovanje, da lim zagotovt izkoriščanje tako pravice do rg. habilitacije, kakor tudi pravice do zaposlitve, kolikor pa se jim to ne zagotovi, da se jim daj«-ustrezna denarna nadomestila. Pravica do poklicne rehabilitacije je priznana zavarovan cem III. kategorije Invalidnosti, to je tistim, ki se lahko uspoao bijo za delo s polnim delovnim časom pri drugem ustreznem poslu ln ki niso izpolnil« dolo čenega leta življenja ln sricei rrnšk5 45 ’pt oa 40 let Pri postavljanja teh pogojev s< upoštevali, da je potrebno omogočiti njegovo realizarijo tembol' ker gre za vafen orenkret v «1 Sternu in valirtskeea .zavarovan ia Ore’ za prvi korak, ki sa Je tre ha o.prezno izpeljati. Tuka' ne za. dostujejo samo napori Zavodov u socialno zavarovanje. temvef tudi vrste organov, ustanov ln gospodarskih organizacij. Končno Je potrebno, da se v družbeni sredini uveljavijo tudi potrebna pojmovanja o pomenu poklicne rehabilitacije. Posebno vrsto pravice do poklicne rehabilitacije priznava zakon tudi tistim ocrokom zavarovancev ln uživalcev osebne ali invalidske pokojnine, leakor tudi otrokom — uživalcem družinske pokojnine, za katere se plačuje dodatek za otroke, ln jim je potrebna rehabilitacija, da bi se usposobili za samoetojno življenje in delo, pa je verjetno, da se z rehabilitacijo lahko popolnoma usposobijo. Gre za usposabljanje defektnih otrok. To Je prav tako važna novost, ki jo vsebuje zakon o invalidskem zavarovanju. V zvezi s poklicno rehabilitacijo ln zaradi njene realizacije J<' predvidena vzporedna pravica namreč pravica do materialne preskrbljenosti, in sicer od dneva pridobitve pravice do rehabilita cije, kakor tudi za Čas rehablliti. ranja. Materialna preskrbljenost za osnovne kategorije zavarovan cev znaša 90% osnove, od katerr se določa nadomestilo namestr plače (tako Imenovana hranarlnal po zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev kadar se rehabilitacija Izvaja v posebnih ustanovah. * kateri!' •ta zagotovljena stanoranje In prehrana, kakor tudi. če se izvaja Izven kraja stalnega bivališča. Pravica do zaposlitve Je prizna na: zavarovancem, pri katerih na. •toni Invalidnost II. In IH. kate eorlle. preden so izpolnili določeno leto starosti In sicer moSit: IS. žene pa SO let: - zavarovancem osnovnih skupin, pri katerih ni nastopila invalidnost, na obstaja nevarnost, da bi Invalidnost na- stopila, ln sicer ne glede aa lei-starosti, če niso izpolnili pogoje^ za pridobitev pravice do starost ne pokojnUe; invalidom dela, ki so s poklicno rehabilitacijo usposobljeni za delo pri drugem ustreznem poslu. V zvezi s pravico do zaposlitve ln zaradi njene realizacije so določene vzporedne pravice do nadomestila v zvezi z uporablja njem te pravice, in sicer pravica do začasnega nadomestila pravica do nadomestila zaradi zaposlil ve s skrajšanim delovnim časom ln pravica do nadomestila zaradi manjše plače pri drugem poslu. Pravica do začasnega nadome stila pripada od dneva pridobitve pravice do zaposlitve na ustrezT nem poslu, oziroma od dnev3 končane rehabilitacije pa do dneva nastopa na poslu, na katerega Je bil invalid odnosno zavarova nec poslan, in znaša 50% osnove, od katere se določa nadomestilo namesto plače (tako imenovana hranarina) po zakonu o zdravstvenem zavarovanju s tem. da se tistim, ki glede imovinskega stanja Izpolnjujejo pogoje i a za 5čltni dodatek v polnem znesku, izplačuje nadomestilo v viš ni 7.= odstotkov omenjene 'osnove. Pravica do nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom (za invalide dela U kate gorije. dokler delajo s preostalo delovno sposobnostjo), se določa v višini razlike med zneskoi.i pla-te na delovnem mestu na kate rem invaiid dela, in delom plafe ki ustreza skrajšanemu delovnemu času, ko invalid dela s preostalo delovno sposobnofl.in To nadomestilo zagotavlja (po pravilu invalidom dela polne preiem ke). kakor da bi rtolai - Bolnim rednim delovnim časom. Pravica do nadomestila čarati: manjše plače pri drugem delu sr daje v višini razlike med plačo za delovno mesto, na katerem invalid Jeln oziroma zavarovanec delal neposredno pred nastov-o-' invalidnosti m novo pl^čo Tufl' to nadomestilo zagotavlja pnin«-prejemke. Invalidsko zavarovanje daje tudi pravico do povračila potnih in zvezi z iz-koriščenjem prevoznih stroškov majanjem odnosno pravic. Na koncu tega razlaganja o sistemu in posameznih pravicah do invalidskega zavarovanja je treba pripomniti, da vsebuje lakon posebne odločbe o pravicah vojaških oseb, uslužbencev j organih za notranje zadeve. Za prevedbe sta določena dva n.ačina, in sicer po uradni dolžnosti ln na zahtevo invalidov dela v primerih, kjer *akon i--i-di možnost, da se izvrže popravki dosedanjega stanja v interesu invalidov dela in- Jsier brez ugotavljanja novih pravnove-1 javnih dejstev ne bi mogli izvršiti popravkov sam’ zavodi za socialno zavarovanje i;ak.or tud' oseb. k opravljajo -amostojno ppklicm delavnost n drugih poklicev Končno se zakon o invalidskem zavarovanju n? mejuje samo na to. da postavi n.ov si--tem invalidskega zavarovanja, •emveč ureja tudi prevedbe sedanjih invalidov dela — uživalcev dosedanjih invalidskih pokojnim in invalidnin Gre za 222 Hsoč invalidov dela Ko je reševal to vprašanje. 1e >ilo zakonu osnovno gibalo nrizade-■anie da se do naivečjp mere orilagode njihove pravice nove-''.u sistemu Invalidskega zavarovanja, namreč, da se doseda-nvalld- dela in njihove pra--;r-e •'zenačiii-' s oravicami bo-1-ičih invalidov de'* analogno, kakor 'o ureja zakon o pokojninskem zavarovaniu St 908 — as. decembra im * SLOfKESD P0B0CBV1LEC * «lf. 9 4 V pričakovanju devalvacije OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Molk je zlato Indohezijski list «-Indonezija Radža~ piše, da bo sodelovanje med Indonezijo in Jugoslavijo prispevalo k zmanjšanju sedanje napetosti na svetu. Japonski list »Malniči« obširno poroča o bivanju predsednika Tita v Indoneziji in o navdušenem sprejemu, ki so mu ga priredili tamkajšnji prebivalci. Libanonski list »A\. Som-« piše, da je Tito zares postal s svojimi idejami državljan sve-ta. Egiptovski list »El Kahira.« poudarja Titove besede, da je kolonializem vir težav, ki ogrožajo mir in da je treba, kolonializem dokončno odstraniti. Sudanski list »Ajjam« je objavil članek pod naslovom »Galeb — ladja miril", v katerem piše o pomenu predsednikove poti po Aziji in Afriki. Potovanje predsednika Tita zelo obširno spremljajo indijski in burmanski listi, od svetovnih agencij pa dobivajo in objavljajo vesti o predsednikovem bivanju v Indoneziji vsi vodilni listi na vseh osta-lih celinah. Pot spremljajo cela listi, ki Jugoslaviji niso pre- \ več naklonjeni — potovc-nje je novica, katero imajo bralci pravico zvedeti. Kitajski listi doslej niso napisali niti ene same besedice o poti predsednika Tita v In- j donezijo, niti vesti ne, da je tja. prispel- Uradna kitajska agencija je dala vest v treh vrsticah samo o srečanju pred- \ s e dni ka Tita z Naserjem, pa še tiste ni objavil noben Ust. Pa ne samo to: kitajski listi niso j objavili niti vrstice o tem, da , )e v P eking prispela jugoslo- | vanska trgovinska delegacija ' in da- -so se razgovori že začeli. ,Ne gre za to. da. kitajski listi j ne bi pisali o Jugoslaviji; tisk je prav tako poln. kot je vedno bil, običajnih napadov, zadnje tedne pa. tudi »objektivnih vesti", kot je bila na- primer vest, da je Jugoslavija dežela alkoholikov. Negativnih stvari, ponavadi izmišljenih in napihnjenih, si ne obotavljajo objavljati. Povsem nekaj drugega pa je, če gre za pozitivne j stvari v Jugoslaviji, ali pa za pozitivno vlogo Jugoslavije v mednarodnem življenju, kot je j to predsednikova pot v jugovzhodno Azijo. Gre za to. da. si kitajski listi i po kampanji zadnjih mesecev ■ pač ne morejo privoščiti, da bi [ pisali ugodno o Jugoslaviji, saj so njihovi bralci verjetno dovolj zmedeni že zaradi zadnjega plenuma: še manj pa bi si mogli privoščiti, da bi napadali predsednika Tita in njegovo pot. ko je le-ta gost v deželah jugovzhodne Azije, s 'katerimi vzdržuje LR Kitajska vsaj na zunaj kolikor toliko dobre od noša j e, ali pa se vsaj trudi, da bi bili ti odnošaji dobri. Kaže, da so se uredniki kitajskih listov odločili za znano pravilo >*■molk je zlato« in upajo, da bo pravilo veljalo tudi tokrat. Nerodno je le to, da je včasih molk še zgovornejši od besed ... -of PAKIŽ, 27. dec. (Po telefonu). Morda bi bilo pretirano reči, da vlada v Franciji panika. Toda nobenega razloga ni, da bi prikrivali dejstvo, da so Francozi zaradi predvidenih denarnih, finančnih in gospodarskih ukrepov resno vznemirjeni. Zadnji ministrski svet Četrte republike se bo v kratkem sestal in na predsedstvu vlade so potrdili, da so na dnevnem reda brezpogojno prav ti ukrepi in da bodo sklepi objavljeni v kratkem poročilu že n.ocoj. Drugi viri govore o tem, da lahko pričakujemo objavo sklepov še-ie jutri ob de Gaullovi novoletni poslanici po radiu in na Pi-navevi tiskovni konferenci. Tretji odlagajo ta termin oelo do ponedeljka. Gre predvsem za dve vprašanji ali tri. O prvem je bilo že dosti pisanega — proračun za leto 1959. Nihče več ne dvomi, da je kabinet dosegel soglasnost, kd se nanaša na težo novih davkov ter na ukinitev subvencij. Kljub pomirljivi uradni izjavi nihče ne dvomi v posledicc-vsega tega. To nam dokazuje zadržanje socialističnega ministra. ki meni, da ti ukrepi ne zadevajo enakomerno in pravično posameznih socialnih slojev temveč da bodo njihovo breme kot vedno nosile iste žrtve: tisti, ki žive od plače, upokojenci, socialno slabo stoječi s-loji Seja kabineta je trajala nad devet ur in socialisti so že hoteli podaji ostavko, ker se zavedajo nepopularnosti teh ukrepov in škode, ki bi jo lahko trpeli kot stranka zato. ke± so vsaj vsebinsko vmešani v stvar. Osebna interver.cija de Gaulla v odmoru, intervencija, o kateri žal nismo mogli kaj več zvede ti, je to ostavko odgodila. Uporabljamo izraz »odgodila«, ker je mailo verjetno, da ie popolnoma odstranjena, "posebno, ker mnoga poročila govore o tem, da se pri socialistih dosti močno pojavlja težnja, da se ne bi vključili v novo vlado Miche-la Debrčja. Guy Mollet je včeraj sicer zahteval prekinitev s.e-je, dokler se ne sestane vodstvo njegove stranke in ne izdela svojega sitaližča. Zahteve niso sprejeli. Niti najmočnejša sindikalna organizacija CGT ni čakala na uradno objavo sklepov, temveč je njen generalni sekretar že danes postavil vprašanje delavskih zahtev. Še bolj dalekosežnj sta ostali dve operaciji. To so ukrepi, v katerih neposredno izvajanje ne moremo več dvomiti, ker nam to potrjujejo najbolj očitni dokazi. Po božiču borza ni odprla svojih vrat in bo to storila šele v ponedeljek, torej ko bo že vse predvideno In r.e bo moglo priti do pospešenih špekulacij, čemur bi bili priča včeraj in danes. Po teh poročilih je devalvacija franka za približno 17 odst. v odnosu na zla'to in truje valute, neizpodbitno napovedana. Glede na to bi se dolar gibal v višini 495 do 500 frankov. Ta operacija bi imela resne posledice v novem proračunu. Vsemu teiruu se pridružuje še nesrečni datum 1. januar, to ie začetek skupnega Prenranfene vesti V Atenah ocenjujejo vse vesli o začetku trojnih *»io majhnih enot fran,- L. • * .____ ._. .. k,._ kov. V najboljšem primeru razgovorov o Cipru kot preuranjene m netočne tržišča. Devalvacija franjia bi prinesla predvsem podražitev uvoženega blaga in pocenitev izvoženega. Določeni krogi sicei trdijo, da se te težave ne bod( pojavile prej kot čez dva ali tr; mesece, ker zaloge najvažnejšil artiklov zagotavljajo vsaj dr konca marca ali začetka april; stabilnost dosedanjih cen. Prav tako nas hočejo optimLs>ti prepričati, da vse skupaj ne bo povzročilo več kot 3 do odstotno znižanje življenjske ravni in du bi prav v istem času, to je dn' začetka aprila, lahko prišlo do povečanja plač v istem odstot ku. Razumljivo, da n.i potrebno poudarjati, da je to optimizem katerega osnove so več kot dvomljive. Operaciji devalvacije se pridružuje 5e operacija, k! kaže, da bo v državah male Evrop« vsesplošna in verjetno tudi v državah OEEC in ki bi dovedla do svobodne konvertibilnosti — v začetku vsaj orne jene — vseh tujih valut. Zadnjr. poročila hočejo prikazati te ope racije kot eno od taktičnih potez. s katero želi Velika Britanija vplivati na države skupnega tržišča, da se vendar vsaj za korak približajo svobodni trgovinski coni. V nekoliko daljšem razdobju bo prišlo do tretjega dogodka, ki bo povzročil spremembo dosedanjega franka. katerega vrednost je v mednarodnih de p.arnih odnosih zelo nizka. N n prvi pbgled se zdi ta načrt boli,, psihološkega kot finančnega značaja. Gre namreč za to, da bi dosedanjih sto frankov po stalo en frank. S' tem bi se ure dill odnosi med evropskimi va lutami in, ljudje bi imeli vtis. da je postal frank bolj zdrav. V zvezi s tem se vsiljuje pripomba, da bi ta ukrep povzročil neizbežno zvišanje cen, kajti denarni zavodi ne nameravajo ATENE, 27. dec. (Tanjug). V Atenah danes ponovno omenjajo, da grška vlada ni začela z nobeno diplomatsko dejavnostjo v zvezi s ciprskim vprašanjem. Predstavniki vlade poudarjajo, da Atene po zasedanju OZN in razgovorih, ki so jih Imeli ministri Velike Britanije, Turčije in Grčije neuradno v Parizu, niso bile obveščene o morebitnih novih stališčih in predlogih Londona in Ankare. Zato ocenjujejo tukaj vse vesti o začetJcu trojnih razgovorov, ki prihajajo i® teh dveh prestolnic kot preuranjene in netočne. Atenski krogi prav tako poudarjajo, da je v tem trenutku najvažnejša stvar, kakšno stališče bo zavzela britanska vlada do najavljene 'diplomatske akcije med tremi državami. Do sedaj ni bilo nobenih znamenj o spremembah v britanskem stališču, kar se po atenskih komentarjih ne more jemati za ugoden znak ali za ohrabrujoče dejstvo. Prev tako pričakujejo tudi reagiranje Turčije. Grški krogi omenjaijo, da je vlada v skupščini nedavno izrazila svojo dobro voljo za izboljšanje odnosov s Turčijo in predložila skupne napore, da bi našli rešitev za ciprsko vprašanje. Izvedelo se je, da uradni turški krogli do sedaj še niso obvestili grško vlado, kako gledajo na te grške predloge. V Atenah za sedaj sodi-.jo, da Karamanlisova vlada ne bo prevzela pobude za sklicanje trojnih razgovorov, ker pričakuje to od Londona in Ankare. Šele po njunih predlogih bo izjavila, če lahko taki predlogi služijo za osnovo nadaljnjih razgovorov, na katerih naj bi pripravili mednarodno konferenco o Cipru. Kar se tiče te konference, grška vlada še naprej vztraja na istem stališču, da jo je treba dobro pripraviti, tako da bo lahko svoje delo uspešno opravila. Tukaj za sedaj samo ugotavljajo, da je v vzdušju med tremi prizadetimi državami, ki se je izboljšalo in omogočilo diplomatsko akcijo, prišlo do pozitivnih sprememb. bi bila najniija denarna enota 5 centimov. Mnogi komentator;! poskušajo vse te ukrepe prikazati kot re«no osn.ovo za ozdravljenje franka in sedanje finančne in gospodarske nestabilnosti. Toda pri vseh teh poskusih ostaja 5e vedno ena n.eznanka, in to je usoda Alžlra. Dokler ta problem ne bo rešen, se zdi nemogoča kakršnakoli stabilizacija in to ne samo na gospodarskem In finančr.em, temveč tudi na političnem področju. Druga neznanka je reakcija Francozov. Mnogi že danes govore o resnem nezadovoljstvu, ki vse bolj zajema tiste, ki so brez oklevanja dali de Gaullu svoj »da«. Toda smemo pozabiti, da je od takega nezadovoljstva pa do praktičnih akcij, ki bi to nezadovoljstvo spremenilo v dejanja, zelo dolga pot. Vida HreSSakova Indonezijci Rubijo svojega predsednika Sukarna. Kamorkoli pride, se zbirajo okrog njega in ga pozdravljajo. Zelo številno se udeležujejo tudi raznih zborovanj. — Tudi gornja slika je bila posneta na takem zborovanju. Podobne prizore je bilo videti tu^i te dni v raznih mestih Indonezije, ki jih je obiskal predsednik Tito, le da so imeli ljudje poleg indonezijskih v rokah tudi jugoslovanske zastavice. PO SKLEPU CK KP KITAJSKE 0 LJUDSKIH KOMUNAH Popravljanje napa Po prvih poročilih v tisku posvečajo največjo pozornost vprašanju življenjske ravni in osnovnih pogojev življenja PEKING. 27. dec. (Tanjug). V kitajskem tisku je vedno se popravijo nekorektnosti, ki več poročil iz raznih delov države o pripravah in prvih so jim jih napravili in pri tem praktičnih korakih pri uresničevanju sklepa zadnjega ple- navajajo tudi primere članov, nama CK KP Kitajske o ljudskih komunah. Ta sklep je v od katerih so si komune izpo-bistvu objavil vrsto popravk v dosedanjih pogledih in prak- sodile hiše, niso jim pa pre-tičnem reševanju številnih pomembnih vprašanj s področja skrhoio ničesar druseea za bi-izgradnje komun in države nasploh. Po prvih poročilih v tisku se posveča v zvezi s sklepi največja pozornost vprašanjem življenjske ravni in osnovnih pogojev življenja ljudstva, to pa po-meni, da so prvi objekt poprav prav tista področja, ki jim v dosedanji praksi niso posvečali dovolj pozornosti in Neuresničene pravic »Slovenski vestnik« opozarja pristojne avstrijske organe na neuresničene legalne pravice in enakopravnost slovenske manjšine Daljnosežne finančne spremembe . DUNAJ, 27. dec. (Tanjug). Časopis Zveze slovenskih organizacij na Koroškem »Slovenski vestnik« ugotavlja v uvodnem članku, da se končuje še eno leto ln opozarja pristojne avstrijske organe na neuresničene legalne pravice ln enakopravnost slovenske manjšine. Časopis ponovno opozarja na pripravljenost in iskreno željo koroških Slovencev, da bi prispevali k zadovoljivi rešitvi vseh manjšinskih pravic. Bonn, 27. dec. (Tanjug). Ob napovedanih finančno-ekonom-skih spremembah v Franciji, kar spremljano v zahodnonem-ških gospodarskih in političnih krogih z največjim zanimanjem. v Bonnu menijo, da ie zahodna Evropa pred daljnosežnimi flnančno-političniml spremembami. Čeprav se dane = v Bonn-a ni moglo izvedeti, kakšno j» uradno stališče o položaju v Franciji in ga pred dokončnimi sklepi v Parizu niti ul pričakovati, napovedujejo. <3a bodo vse države članice organizacije za evropsko ekonom- <4 sko sodelovanje, razen Grčije in Turčije, kmalu odpovedale sporazum o evropski plačilni uniji in proglasili svoje valute za konvertibilne. Namesito evropske plačilne unije bo začel veljati evropski sporazum o valutah, ki so es podpisali še leta 1955. Ta sporazum določa ustanovitev evropskega fonda, ki bi razpolagal s približno 600 milijoni dolarjev. Ta kapital naj bi se se-stojal deloma lz kapitala evropske plačilne unije, deloma pa iz novih vi02 držav članic. Članek opozarja, da so s tem namenom slovenski predstavniki izročili predsedniku avstrijskega parlamenta dr. Hur-desu že v začetku leta 1958 pismeno obrazložene konkretne predloge za reševanje šolskega vprašanja na Koroškem in uresničenje vseh določb 7. člena državne pogodbe iz leta 1955. Prav tako so novembra letošnjega leta izročili dunajski vladi memorandum o šolstvu, v katerem zahtevajo ukinitev protizakonitega razpisa deželnega glavarja o šolstvu, s katerim se je v osnovnih šolah Tri novice ob koncu leta OD NAŠEGA SKUPŠČINSKEGA DOPISNIKA prenehal obvezni pouk v slovenščini in so se ohranile zgolj dvojezične šol«. Poleg tega Slovenci, ki so trpeli škodo ob nasilni izselitvi za časa Hitlerjeve vladavine, še vedno niso dobili odškodnine. »Slovenski vestnik« odločno obsoja protislovensko dejavnost in protizakonito aktivnost nacionalističnih organizacij in šovinističnih elementov na Južnem Koroškem. Časopis poudarja. da so Slovenci prisiljeni, da se še . nadalje bore za svoje pravice. V sebi nosimo težnje po ustvaritvi novega boljšega sveta in lepše bodočnosti — piše časopis — še vedno pa ae moramo boriti ** najosnovnejše pogoje našega obstanka in razvoja. Časopis nato v celoti objavlja vse določbe 7. člena ~ Državne pogodbe iz leta 1955, nakar navaja, da so mladino le državno realno gimnazijo v Celovcu. Vse ostale določbe, zaključuje list, še danes niso uresničene. Koroški Slovenci vprašujemo: kako dolgo bomo še čakali? Spomenik duhavskim Internirancem Bonn, 27. dec. (Tanjug). V ne ki‘ baraki nekdanjega kon.cen tracijskega taborišča v Dachav. bodo odprli muzej in odkrili spomenik Internirancem. Za ta spomenik je mednarodni odbor bivših internirancev v Dachau razpisal konkurz, na katerem bodo lahko sodelovali umetniki in arhitekti, ki so na kakršen koli način sodelovali v odporniškem gibanju. ria katerih je prišlo do najhuj-ših napak. Konkretni in praktični ukre-pi, ki jih napovedujejo oziroma že podvzemajo partijski komiteji in ki jih navaja kot primer ostalim, vsebujejo v prvi vrst predpise in spremembe, s • katerimi bodo uredili vprašanja dela in počitka članov komun, njihove prehrane, poslovanj skupnih kantin, probleme zdravstvene in sanitarne zaščite otrok, starcev in žena med nosečnostjo, zatem vprašanja boljše ureditve življenja nasploh, večjega upoštevanja zabave itd. Poudarek na takojšnjo in boljšo ureditev vseh teh vprašanj in dodajanje tudi takih predpisov, kot so to določbe, da morajo kantine vsakemu svojemu abonentu zagotoviti dovolj hrane, ki bo dobra in čista, ne glede na to, če je kantina v žitorodni ali pa pasivni pokrajini ali odločbe, da morajo komune ponovno postaviti hiše, ki so jih porušili zaradi kampanje za zbiranje gnojila in da morajo v teh hišah živeti ljudje in živali ločeno, že samo poudarjanje vseh teh nujnosti priča o stanju pred sprejemom omenjenih določb. Tisk prav tako sporoča, da nekateri člani komun y šele začeti kampanji za proučitev sklepov plenuma zahtevajo, da TELEGRAMI TRST, 27. dec. V zadnjem tednu pred koncem starega leta so Tržačani zvedeli tri ne samo zanimive, ampak tudi važne novice: da je bil v letošnjem letu pristaniški promet za okrog 750.000 ;on manjši od lanskoletnega, da je najbogatejši Tržačan prijavil za obdavčitev 46 milijonov lir letnega dohodka in da bosta z novim letom vrnjeni Trstu dve lepi ladji, ki bosta vozili na hitri trgovski progi Italija—Zahodna Afrika. Prva vest seveda ni razveseljiva. Oglejmo si promet v zadnjih petih letih in ga primerjajmo s predvojnim letom 1933: leta 1938 3,380.866 ton leta 1954 3,633.617 ton leta 1955 4.875.491 ton leta 1856 4,905.502 toni leta 1957 5,140.000 ton leta 1958 4,390.000 ton Krivulja se ni dvignila samo v zadnjih letih, temveč tudi vsa ostala povojna leta in ie lani dosegla višek, je začela letos padati, in sicer kar precej ob-6utno — preveč, da ne bi to vzbujalo prav resne zasfcrblje-acffti. Glavni razlog je v zniže- vanju prometa s premogom, železno rudo ln starim železom za Avstrijo. Ostali razlogi pa so v padcu prometa s CSR in baje konkurenca reškega pristanišča. Posledica pa ie — izražena v denarju — izguba blizu ene milijarde lir dohodkov, pri čemer ni upoštevan zmanjšani dohodek železnic, špeditersklh podjetij, pomorskih agentov itd., kar znaša verjetno še eno milijardo lir. Verjetno ta zmanjšani dohodek ne zadeva omenjenega najbogatejšega Tržačana ln njegovih desetih kolegov, ki so prijavili ve* kot deoet milijonov letnega dohodka — vsak. Gre za prijave, na podlagi katerih b0 občinska uprava obdavčila 36.620 Tržačanov z družinskim davkom. — Skupna prijavljena vsota znaša nekaj več kot 22 ln pol milijarde lir. davek pa bo znašal 620 ln pol milijonov lir. Tretja novica — razveseljiva — Pa pomeni, da gre za tri nove motorne ladje, od katerih je ena. »Rosandra«. že vozila iz Trsta v Kongo ln se ii bosta sedaj pridružili še »Plave« ln »Aquileia«. To so 7000 tonske ladjo z 11.000 kub. metri razpoložljivega prostora. Poleg šestih največjih Italijanskih pristanišč bodo obiskovale na svoji poti še 21 Inozemskih, med katerimi so tudi: Marseille. Al-žlr, Casablanca, Agadir. Dakar Freetown. Sasandra, Abldjan Akra itd., pa vse do Matadija v Kongu. GLASGO\V — Pristanišče tega mesta je zaradi stavke približno 2800 pristaniških delavcev popolnoma paralizirano NEW YORK — Tukaj se je končala stavka prodajalcev časopisev, ki je trajala 17 dni. _ >_____________, BONN — V Kairo bo odpotovala zahodnonemška vladne: do sedaj odprli za slovensko delegacija, da bi se razgovarjala o sodelovanju zahodno- _____________________________ nemških industrijskih tvrdk pri izgradnji Asuanskega jezu Poleg nemških tvrdk bodo pri tem verjetno sodelovale tudi tvrdke iz drugih držav. TOKIO — Leta 1961 bodo na Japonskem spustili v po-gon prvi atomski reaktor. Izdelala ga bo japonska industrija. KAIRO — Predsednik ZAR, Naser je imenoval oba podpredsednika Bogdadija in Huranijd ter notranjega ministra Mohijedina za člane komisije, ki bo proučila dolgoročni načrt ekonomskega razvoja sirskega dela ZAR. BRUSELJ — Belgijsko-luksemburški devizni institut je objavil, da je evropska plačilna unija ukinjena in bodo namesto nje sklenili monetarni sporazum. Prav tako je sporočil, da bodo ukrepi za konvertibilnost belgijskega franka 'ačeli takoj veljati. TOKIO — Trije liberalno-demokratični člani kabineta premiera Ki.šija so odstopili. HAVANA — Vladne sile, katerim so v zadnjem času uporniki zadali velike izgube so opomnile prebivalstvo, da-im vladna vojska izvedla vrsto napadov proti uporniškim oporiščem. KAIRO — Ekonomski svet Arabske lige se bo sestal 5. januarja v Kairn in proučil možnosti za ustanovitev skupnega tržišča arabskih držav. »Zmaj« v poljščini Varšava, 27. dec. (Tanjug). Na Poljskem so pred nekaj dnevi izdali v poljščini jugoslovanski literarni otroški list »Zmaj«. Poljska izdaja je tiskana v nakladi 200.000 izvodov To je izbor povesti in pesmi za otroke, ki so bogato ilustrirane z risbami najbolj poznanih jugoslovanskih umetnikov. Na ta način se bodo poljski otroci spo *p.ali s preteklostjo jugoslovan skih narodov, narod noosvobodi' no borbo, ljudsko revolucijo ln z Izgradnjo socializma v .naš državi. Poljska Izdaja lista »Zmaj« je Tila tiskana na osnovi izmenjave s poljskim otroškim časopt som »Plomik«, ki le že Izšel v Beogradu. ' krbele ničesar drugega za bivanje. V takih primerih, poudarjajo poročila, si sedaj komune prizadevajo, da bodo ogrožene čimprej namestile. V poročilih prav tako navajajo primere, ko so člani posameznih komun že na prvih sestankih po sprejemu sklepa o komunah opozorili na pomanjkanje in zahtevali boljšo preskrbo kantin z živežem, kot tudi boljšo preskrbo samih članov komun s tekstilom. Po nekem iakem sestanku v ljudski komuni v Cang-Ciju je komuna na osnovi zahtev, ki so jih postavili člani v zvezi s preskrbo, takoj naslednji dan svojim članom izdala tekstilne kupone v vrednosti 9000 m bombažnih tkanin. V drugih komunah so po istih poročilih po obisku na terenu, ko so ugotavljali kako živijo ljudje, vsakemu gospodinjstvu dodelili določeno' količino riža in še nekaterih vrst hrane ter goriva. V ljudskih komunah so na ozemlju vse pokrajine San-tung že ukrenili vse potrebno za povečanje dela plač, ki jih sprejemajo člani komun v gotovini. Ta ukrep je podprl tudi plenum CK KP Kitajske. 2e prvi začetki njegovega uvajanja označujejo akcijo, ki je popolnoma nasprotna dosedanji praksi najbolj živahne popularizacije in intenzivne praktične uvedbe načela, da je treba čimbolj vsiljevati sistem plačevanja v naravi in omejevati del plače v gotovini. V pokrajini Santung, poudarjajo poročila, so sprejeli sklepe, da bodo vpeljali posebne nagrade za delovne enote in za tiste člane ljudskih komun, ki bodo dosegli najboljše rezultate v kmetijstvu. Posebno cpozarjajo, da bodo deli nagrad za visoke donose v kmetijstvu, ki bodo izročeni v naturi, dani na svobodno razpolaganje dobitnikom nagrad oziroma j:m dani v svobodno uživanje. V prvih, precej številnih, reakcijah, na sklep plenuma CK KP Kitajske in o komunah, navajajo poleg teženj, da bi popravili napake in skrajnosti v reševanju vprašanj, ki se tičejo neposrednega življenja širokih množic, tudi primere nerazumevanja, prednosti in pomena same institucije ljudskih komun. Obstajajo celo vodilni kadri — je rečeno v nekem poročilu — ki o celotnem sistemu navadno govore, »če delaš ali ne, zato dobivaš tri obroke; če se veliko trudiš ali ne, ti ostane plača ista«. Taki elementi morajo postati predmet posebne ideološke oodelave med kampanjo za proučevanje in uresničevanje sklepa plenuma o komunah — poudarja tisk. Parlament na počitnicah OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA__________________ London, 26. dec. (Po telefonu). Za zidovi stare Westmlnatr-s&e palače ob Temzi je zamrl vsak šum. Britanski parlamentarci so odšli na svoje domove na zaslužene počitnice. Poslanci so odšli, ostalo pa je še mnogo dela in nerešenih vprašanj, tako, da vlada verjetno ne bo Imela počitnic. Svoje delo pa bo lahko opravljala v miru, brez stalnih zapletov, ki bi jih opozicija lahko povzročala v parlamentu. Ce tik pred razpustom ne bi bilo neprijetne eksplozije, bi se nasprotni strani parlamenta vsaj navidezno razšli v dobri volji In medsebojni strpnosti Ostri dvoboji o brezposelnosti in stari sueški avanturi pa so io-kazalij da lahko tudi majhna iskra zaneti velik požar, ki tli pod površino. Kakšen bo položaj, ko se bo parlament zopet zbral, je odvisno od stališča, ki jih bosta a teh stvareh lavzeli vodstvi obeh strank. Za vlado take eksplozije niso prijetne. Za opozicijo pa tudi precej negotove, ker se vsi ti spori odvijajo v znamenju bližnjih volitev, v laburističri’ m štabu pa si niso popolnoma na jasnem, kako daleč lahko gredo, da bi dosegli najboljši vtis pri britanskih volivcih. Ta negotovost pri opoziciji se jt pokazala tudi na omenjenih eksplozijah, pred zaključkom letošnjega parlamentarnega dela. Pobuda za akcijo namreč ni prišla iz prvih klopi, kjer sedi »kabinet v senci«, temveč iz zadnjih vrst. Sele, ko se je ozračje že precej razgrelo, se je napadu priključil tudi vodilni odred stranke. Pa tudi cilj na pada ni bil toliko tedanja vlad na politika na Srednjem vzhodu, ki je privedla do napada na Egipt, temveč zahtevajo ugotovitev odgovornosti za neuspeh. Podoben značaj je imela tudi razprava o nezaposlenosti. Lea-derji opozicije se še vedno uiso c-predelili za glavno smer a-pada: ali samo fenomenalni po-porast nezaposlenosti ali na predvsem akcija proti vladni ekoncmsko-finančni politiki? Ce izberejo prvo pot, obstaja nevarnost, da se čez zimo ali spomladi — to je pred volitvami — krivulja nezaposlenosti »ustavri* na neki nenevarni točki, in tako bi bila vsa ofe-n živa videti napačno preračunana. Laburisti se namreč boje da bj v tem primeru dimna zavesa. ki bi jo dvignili, bolj ško dovala njim kot vladi. Ce e odločijo za drugo pot. to ie za manevrsko elastičnejšo akcijo. Kdaj je še vedno čas, da se — če bi se pokazalo koristno — nezaposlenost postavi v prvo vrsto napada, kajti napade na vladno ekonomsko prid tiko s poudarkom na ekspanzije britanske ekonomije lahko opra tičijo s skrbjo za državne interese in za življenjsko raven preprostih državljanov. V vsakem primeru so počit nice dobrodošle obema stranka ma. Medtem, ko se bo morah opozicija dokončno pripravit za zadnjo predvolilno ofenzivo urediti svoje vrste in vreč glavne borbene parole, s kateri mi bo mobilizirala svoje prista- še, vlada n« bo imela nič m—.i > težav, če bo hotela končati preostale zadeve. Se pred volitvami bo morala stopiti pred parlament in s tem pred javnost z vrsto zakonskih načrtov, ki so že v pripravljal ! fazi povzročili precejšen pre plah. Toda še mnogo bolj je vlada zaposlena z zadevami, k' še niso razčiščene r.jtj v njenih lastnih vrstah. Stališča o obrambnem programu so v White Hallu zelo različna. Čimbolj se bliža Bela knjiga o obrambi, tembolj po stajajo razlike ostre. Ce hoče Britanija še naprej tekmovat! v nuklearnem oboroževanju, stroški n,e bodo mogli ostati na sedanji ravni. Postavlja se vprašanje, kje najti dodatna sredstva. Kancler državne blagajne ima največje težave s tem tn zato priganja kabinet, naj sprejme dokončen Nelep; pred zaključno redakcij«- proračuna. Nesreča je v tem, da od kanclerja zahtevajo, da naj bo proračun hkrati ekonomsko pameten in. volilno ‘r- -•> ni bilo nikoli lahko delo, najmanj pa v sedanjem c..;=m.ske*n položaju, ko Je doma in v zunanjih stikih dosti problemov, Poleg tega pa je precej nesoglasij med resornimi ministrstvi, ki se bavijo z obrambnimi posli, in med vrhovnimi štabi posameznih rodov vojske. Četudi bi določili dokončno vsoto za obrambni program, bi ostalo še vedno odprto vprašanje, kako razdeliti to vsoto med razne rodove vojske. Poleg problema denarja je tu še problem različnih vojno-strateških koncep-cij. Ali naj na primer najprej ugodijo zahtevam obrambe po jedrskem orožju in ostanek porabijo za klasično oborožitev? Ali naj naredijo narobe? Za prvo Inačico se najbolj ogreva obrambni minister San-dys, podpira pa ga. mornarica in naklonjen mu je predsednik vlade. Drugi menijo, da je teorija »zastraševalne strategije« nevaren mit. kj lahko drago stane Britanijo ne samo na vojaškem, ampak tudi na političnem področju Sapdvsovi na- sprotniki pravijo, da g®- Brita-, niji ne bo nikoli posrečilo, da bi v atomski tekmi stopila kot popolnoma enakovreden partner ob stran ostalima dv«m« atomskima orjakoma. Trdovratno vztrajanje pri takih prizadevanjih da bo oslabilo njene položaje v klasični strategiji. Zastopnik} te druge inačice' pravijo, da je jedrska moč ame rike zadosti velika za strašile ali maščevanje in da bi britan skj prispevek le malo pomenil med tem ko t>i oslabitev klasič nih ail na račun tega načrta Britaniji popolnoma onemogočila posredovanje v primeru ra Časnega krajevnega izbruha. Spori med zastopniki obeh koncepcij prodrejo od časa do časa v javnost; vlada tega nima rada, ker hoče volivce prepri čati, da je enotna. Čez praznike se bo morala vlada spopasti s ie »večjim« problemom, ki je v nekem smislu povezan s starimi sueškimi grehi. Torjrjevska desnica j« odšla na oddih s' tesnobo v srcu zaradi vedno pogostejših glasov, da vlada pripravlja popoln preobrat svoje politike na Srednjem vzhodu. Cepmav se je skupina »sueških upornikov« v veliki meri razpršila, so nekateri njeni bivši voditelji znova udarili plat zvona to izjavili, da so se spet zbrali, da bi se uprli vsaki skriti nakani avoje vlade. Čeprav večina med njimi še vedno upošteva »kazenske ukrepe« proti uporniški akciji, »5 vendar neposredno pred odhodom iz we®tminstrske palače dali bodrilen znak preko vplivnega konservativnega lista »Yorkshire Post«, ki je obsodil nevarno težnjo p® »ljubimkanju s sovražniki«. Morda te grožnje vlado ne vznemirjajo dosti. Toda z njim*, so povezane še druge skrbi, k! so se pojavile v toryjevskih vrstah. Zaradi nevarnosti »sovjetske infiltracije« ca tem področju so toryjevci začeli razmišljati in Iskati nove odnose Zastopnikom stare metode »britanske prisotnosti« na Srednjem vzhodu je postalo jasno, da se britanska politika ne more več opirati na jordanskega kralja Huseina. V polemiki, kdo naj ga nadomesti, so stališča različna. Nekateri menijo, da bi se morala britanska politika usmeriti na novega šefa Traka generala Kasema. Mnog; pa zopet trdijo, da le Irak pravzaprav že postal »plen sovjet- sicega vpliva« in da ostane Br: taniji edino spremeniti svoje politiko in si poiskati noveg_-ra veznika v Naserju. Čeprav nekatere kroge na U>-ry jevski desni oj spreletava gr o zb ob misli, »da postaja bivši • cvražnik britansk:h koristi se ..-.-nji zaveznik«, vendar dopu ščajo možnost preusmeritve britanske politik* tudi v t-smtr. Medtem ko se v toryjevskih vrstah dvigajo valovi bo mora la vlada izkoristiti praznike, d» dokončno izdela svoje stališ« r-in vskladi svojo politiko s svo-"m; gospodarskimi koristmi, k; jo nedvomno silijo k normalnim odnosom z Egiptom. Nekateri menijo, da bo pobu da za to prišla iz Amerike, Vi je — kot menijo tu — ie .krmila po tej poti. Jože Vrhove.s *. *7 - i- . -V . -V' ■ " j y • r: Ciganski primaš s svojo kapelo — nujen rekvizit vsakega lokala OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA BUDIMPEŠTA, 26. dec. »Kako vam Je všeč Budimpešta?« To je prvo vprašanje, ki ga zastavi Madžar, če ve, da ste bili nekaj ur v njegovem glavnem mestu. Ce odgovorite neradi, ali pa, če omenite stvari, ki vam upravičeno niso bile všeč, boste v njegovih očeh takoj veliko izgubili. V najboljšem primeru bo treba precej časa, da si boste spet pridobili njegovo zaupanje. Madžari so zelo ponosni na svoj »fevaros« (glavno mesto), ki je zanje dosti več kot navadno glavno mesto. V Budimpešti živi vsak peti prebivalec Madžarske tn tu je torej osredotočeno vse. Prav te dni, ko se vsa država pripravlja na slovesnosti za božič in novo leto, beleži Budimpešta konec del pri popravljanju vsega tistega, kar je bilo porušeno pred dvema letoma. Neonska razsvetljava, ki ao jo postavili na glavni krožni magistrali, dolgi več kilometrov, daje sedaj neprimerno več svetlobe mestu in ponosa njegovim prebivalcem. Božič, ki ga tu praznujejo kot državni praznik, je prinesel in množica igrač. Človek, ki ložbe trgovin pa je na tone pitanih gosi, radijskih in televizijskih aparatov, angleškega blaga in banan, pariških diišav in množico igrač. Človek, ki se sprehaja po mestu, bo Var obstal pred zadnjimi modeli ženskih oblek to plaščev, čevljev z ostrimi konicami in vi- VICKVJEV KOMENTAR K MACMILLANOVIM NOVOLETNIM ESLJAM . . . KUPIMO 5 do 8-tonsko nagibno, ekscentrično stiskalnico, višina hoda 30 do 50 mm z nagibom 50°. •PHITAL« Industrija plutovinastih izdelkov Ljubljana, Celovška 32. I »Pra-pra-pradedek Mac. povej nam, kako je bilo takrat, bo si skoraj zleze! na vrhunec!« sokimi petami — če pa bo pogledal okrog sebe, bo spoznal, da so to vendarle samo modeli, ki težko prodrejo iz izložb na ulico, ker je treba, tako kot povsod, modo dobro plačata. Sprehod po budinipeštanskih ulicah bo popotnika nujno pripeljal v bližino ene mnogih, slavnih restavracij, kjer ga bo že v zgodnjih večernih urah prevzel duh madžarske kuhinje in zapeljala melodija ciganske godbe. Če vstopite, vas takoj vzame na tarčo primaš z gorečimi očmi to bleščečim se nasmehom, ki pa zna prav tako kot natakar takoj spremeniti svoje vedenje, če gost pozabi na nepisano, toda povsod navzoče pravilo o denarnem vzpodbujanju gostinskega osebja. V restavracijah so jedila in pijača ne samo dobri, ampak tudi dragi. Gost mora plačati precejšen odstotek za postrežbo to zato je v Budimpešti postal zelo priljubljeno shajališče druge vršite lokal — es-pres-so. Cma kava velja tu komai štiri forinte in če prijatelj povabi prijatelja, da bi kam šla že zato, ker lahko povabi domov goste le malokdo, ga bo najraje povabil v espresso. V nekaterih espressih najdete že avtomate z jazz-ploščami, ki jih tako kot povsod tudi tu mladina najraje posluša. Ne bi npogli trditi, da ji kdo to posebej očita, čeprav je tu in tam slišati pripombe, da je najti med mladimi ljudmi neljube pojave destoteresiranosti, cinizma, lahkega razumevanja življenja in buržoazni vpliv. Madžari so športen narod, toda to ni edini razlog, zakaj se denar na športni stavi tako hitro obrača. »Toto« je športna stava, »loto« pa je prava loterija, ki so njeni organizatorji pokazali zelo veliko iznajdljivost, saj dajejo za na- grade tako vabljive stvari, kot so stanovanja, avtomobili, televizijski aparati in podobno. Kljub temu pa bi lahko trdili, da je v Budimpešti še bolj razširjena druga strast — strast za branje. Tii tiskajo izredno mnogo knjig to dobre knjige gredo zelo v promet. Tedni knjig, ki jih prirejajo, skoraj nimajo pomena, razen, če se prav tedaj ne pojavi na trgu nova knjiga. Če pa pride na trg dobra knjiga, je gotovo, da bodo še isti dan police prazne. Klasika, Hemingway, Davičo — vse to in še marsikaj rtajde človek v knjigarnah. Budimpešta bi bila brez Margit-Saiigeta in Nep-srtadio-na mnogo manjša, kot je, in če išče kdo odgovor na vpra- Nep-stadion in veliki športni paviljon. V našem času je težko ločiti zabavo od skrbi, ki nas spremljajo, in te skrbi so v Budimpešti tiste, ki jih nekateri njeni prebivalci ponavadi imenujejo skrbi mesta, ki prehitro raste. »Budimpešta je podobna dekletu, ki je že zdavnaj doraslo in mu sedaj roke in noge štrlijo iz premajhne oblek-ce,« je nedavno rekel visok madžarski funkcionar. Te besede dobro opišejo veliki glavobol mestnih in državnih ustanov — kaj in kako ukreniti, da bi temu velikemu mestu omogočili normalno, kulturno, mestno življenj c. Budimpešta in njeni problemi — stanovanja, preskrba. Budimpešta Je ponoči spet razsvetljena šanje, zakaj so Madžari v mnogih panogah športa med prvimi na svetu, mu bo zadostovalo, če se bo sprehodil po Margit-Sziiigeftu to sd ogledal celo mrežo''objektov: plavalo ih bazenov, poletnih in zimskih, igrišč za košarko, odbojko, tenis in drugih, ter da obišče AVSTRIJSKI SOCIALISTI ISCE.IO POT K ZMAGI (peiovicatbtvo strije, ki je dotlej bilo v rokah ideologijo in zahtevajo tudi na mofcracije v podjetju, da bi posebnega ministrstva, je na tem področju mobilizacijo pra- preobrazili razmerje med vo - ____' _ XI__1-— 1__11.-4-«’ X trorrn r* ? n l.,"x,+i An OtTn nTl o ITI Sf.VAnn ITI odsvstvorn) HlOC! batno bkoduje Ob dnevu parlamentarnih volitev v Avstriji se obe vladni stranki, ljudska in socialistična, še nista sporazumeli, najbrž pa bodo že čez nekaj mesecev. V prazničnih dnevih ob izmenjavi let zdaj strankarski spori v javnosti mirujejo, zato pa se v posameznih strankah za domačim pragom nadaljuje razprava, kako bo treba nastopiti v volilnem boju. Socialistična stranka Avstrije je letos spomladi po večmesečnem razpravljanju v osnovnih organizacijah sprejela svoj novi program. Sestavljavci programa so hoteli dati stranki idejno orožje, s katerim naj bi poiskala naj zanesljivejšo in najhitrejšo pot do izvojevan ja večine v parlamentu. Program, katerega glavna značilnost je oddaljitev od marksistične idejne podlage in opustitev vrste klasičnih socialnodemokratskih programskih zahtev, nai bi bil podlaga za novo privlačnost gesel socialistične stranke v prihodnjem volilnem boju. V praksi, ko se je treba spoprijemati z gesli' meščanskih strank pa novi program šte- gim mladim članom socialistične stranke je tudi tak, »kemično očiščen«, program stranke še preveč podoben avstro-marlcsitičnemu iz prve republike. Radi bd dosegli uspeh socialistične stranke z odpovedjo vsakemu idejnemu boju in z uporabo najbolj plitvih metod kapitalistične reklame Drugi pa ne vidijo poroštva za uspeh avstrijskega socializma v tem, da se odreče svojega bistva to da kapitulira pred gesli meščanskih strank, mar* več da zavrže samo zastarele oblike, vsebino osnovnih zahtev socialističnega gibanja pa ustvarjalno prilagodi sodobnim potrebam in z njimi razgiba ljudske množice Eno ižmčd takšnih vprašanj je zahteva zunaj dobilo čisto kapitalisti č- vega socialističnega duha in st vojn _ in delavstvom, ne oblike. Poleti leta 1956 je njegove ustvarjalnosti. Zadnje podjetjem in sindikatom«. V bila ustanovljena v ta namen številke mesečnega glasila so- tem popolnem zanemarjanju Družba za upravi j an je indu- cialistične stdanke, »Zukuntt«, resničnega podruzb-1 j enj a ;ndu-• strije to rudnikov z omejeno objavlja članek, ki med dru- strije, uvajanja neposrednega zavezo. V nadzornem odboru / gim obravnava tudi vprašanje proizvajalca v vodstvo Pod’ie" so člani vlade, po trije od obeh nacionalizacije. »Pokazalo se tja vidi članek glavno slabost, strank, odločilni glas pa ima je,« je rečeno v članku, »da zaradi katere je geslo podr- predsednik vlade Raab, ki vprašanje lastnine v osnovni žavljenja izgubilo svojo pri-predstavlja meščansko ljudsko industriji ni v vsakem oogledu vlačnost in zaradi Katere je stranko. Ta stranka je tudi iz- odločihe važnosti s političnega agitiranje kapitalistov proti in razrednega stališča. Tudi podržavljenju postalo ucinko- konservativci znajo zelo dobro vito Namesto nemočnega pii- izrebljaiti .državni dirigiitzem’ v znanja upravičenosti konserva- svoje namene. V določenih po- tivnih ugovorov proti podržav gojih bi bilo celo mogoče, da ljenju, predlaga članek odločno bi podržavili industrijo v ce- pobudo socialistične stranke- ' " ’ ’ ’janje demokratičnih odnosov v podržav-podjetjih. Takšna pobuda. pravi članek, bi lahko razgibala vso zdal tako pasivno meščanskega razreda. dustrije. Državni sektor v Avstriji daje 98 °/o železarske to jeklarske proizvodnje, 98 % premoga, 90 % valjanega železa, 94 °/o barvnih kovin, 91 % nafte, 46 % izdelkov električne industrije, 31 °/o strojne indu- sdtto izdajo ljudskih delnic za strije, znaten del kemične to- nekatera manj pomembna po-dtistrije, v državni lasti so vse drzavljena podjetja; nadalje-elaktrične centrale, donavska van,c tega vračanja podržav-plovba in tri največje banke. }!«ne mdustnje^ v privatne ro-V tej industriji dela 140.000 .,e socialistična stranka do- delavcev in nameščencev. Ce k ®!®1 njim prištejemo še železničai- ena. ...... je. poštarje ter delavce to na- profJanh se je pokazalo, da tvi da podrzavlene meščence ostalih državnih avstrijskim sociaiistom samim m dovolj da h, mdustrija me podjetij, ugotovimo, da ie v ni jasno, kakšno pot naj odslej nehala sluziti k nstum vlada-državnih podjetjih nad 335.000, ubira.jp glede nacionalizacije iočega meščanskega razreda, to je skoraj petina vseh delav- industrije to kaj na, mavza- dodaja pisec še zanimiva spo-cev in nameščencev v avstrij- Prav počno z že podržavljeni- znanja o praktičnem vn poli-skem gospodarstvu. S tem je mi podjetji Glavno določilo tacnem pomenu prizadevanja bil dosežen velik napredek pri programa v tem oziru je, da za razvoj od podržavljene m uresri" ~ -1.— «e je socialistična stranka do- bi podržavili nnausmijo v ce- poduoo s .. .. .-. hv$TO pmnem. čite 12.600 avmvrjev, v » capjwe si nismo izmeni mi - p0TOolilt v zrak dva prstka _ Mojeaa vnuka ste čisto Tisti starčevski oče je spet pa tri otroke. Nisem niti slikar učitelji. Taki so predpisi. ■ , ~ , ■ — Sestanek je končan! — je .. . m - _ . , „ , . . , .. . —-----• r,*——- - Za niim, ie ostala skrbna ba- zaklical razrednik in se pri- te m uničujete. Plače imam _ Pran je/ Rdeče hlačke m h oratemu in plečatemu fttku, b-ca v pledu: klonil. .600 dinarjev, v soh imam copate si nismo izmislili mi je“p0rn,0iiH „ zrak dva prstka _ Moieaa i.tri otroke. Nisem ntttshkar učitelji. Taki so predpisu in razre^nik ga je ljubeznivo uničili, Dah ste musame dvoj- zajavkal: niti književnik niti operni pe- Bolehni fotograf iz naše uli- poprosil, naj pove, kaj želi. te. Celo iz telovadbe m to za- — Lepo vas prosim, ne iz- Prvi se je priglasil k besedi nTpotujem^v^ze^Iui^Prav ce ,e vstal in rekel: . — Prosim, — je rekel ivrk u0ijo teh hlačk, pa tudi iz srb- mišljajte si raznih stvari, ki ! starček ki se je oženil na sta- t„, ,trfcn „ Ameriki — Niti jaz niti mnogi moji junaško, -« dobil sem dvojko skohrvatskega jezika. Rada bi nam molzejo denar. Sem reven „ dni *in dobil otroke. Odprl -7. ° ™ hLttiiat* tovariši sploh nismo imeli ta- ;2 zgodovine, pa je nisem za- vedela, zakaj ste mu dali dvoj- človek. Nikjer ne delam hoji kovček, ki ga je bil prinesel kriZor^£kupčkati kih hlač- k° smo hodUi v ,šol°’ **#«/ ko tudi iz srbohrvaščine noramo. ' s sabo, si obrisal čelo z zmeč- Otrokorh zdaj smo sredi de- pa smo vendarle post ati Ij ud- učitelj zgodovine je planil; Razrednik, ki uči srbohrva- Zamišljen sem šel s sinov, kanim robcem, izvlekel kup 'bra .iriihtreh mesecih In zaka]’ m’ _ Kako ie nisi zaslužil Mi- je dejal; domov. Dolgo sva molčala jLjKLi, dHnških zvezkov za , slabih treh mes pritisnete dvojko? Saj m so Kako je msi zasute , »l __ Qn ^ _no namreč srbo- Razmišljal sem o b liscu in be- ... , rrLčunstvo ter deset ^ 1Z . SaTi^_x7,,, krivi otroci, če ne pridejo v io- lan- Saj * hrvaščine. Ne uči se. Pismene di učiteljskega poklica, moj &nil blokov. Cez vse to je tis^č dM^jev In dalje! lov rdečih hlačah, temveč smo nb^no vprašanje mi ni odg pife slabo, sin .pa je razmišljal o nečem to«."'"* tt.-. Sfcfi z dolgo žico in stikalom. Na to k , dnevi ste ustanovili za bil dvojko i? telovadbe pa pt- _ Znal sem odgovoriti na Piše jih doma, v pisarni, v zala domu. — da ne bg tis n je starček položil še nekakšne atroke tudi elektriški tečaj in ka! — je odločil telovadni uči- vsa vprašanja, toda vi ste mi tramvaju, v gledališču, Zim za rdea jezni stric zaklal kakega modre spodnje hlače im. sive nlejte za toie vezano ploščo, telj in užaljeno odkorakal iz bili rekli: »Vstani, smrkavec, poezijo, vj pa pritisnete ujene- našega učitelja, če b o njegov copate, potem pa je potegnil f^0 žico in ^ Ztcdo sem učilnice. ki se režiš tamle!« Moral mu sinu dvojko * srbščine/ Ivo ponavljal razred? iz žepa nekakšen akh ga raz- moral dati 1 200 dinarjev. Toda v neprijetni tišini je razred- sem se smejati! Pera, ki sedi Slab pedagog ste, to vam P o- Nekako sem ga vil si nataknit naoentke m f * , hilo dovoli tem- nik mehka dejal: za menoj, me je bezal s slami- em v brk■ omenit ujua. h.o ranico, mu ^govoril v tišino z drhtečim SeJ^tŽZ&m da tIS. W bilo pavoriti o co v uho. Užalili ste me in za- Potlej j, vsm^rmhan sinek^je Vjojačjrem^aval glasom: ■ ' ’ --- “ . .. — Tovariši učitelji, lepo vas prosim, zaklinjam vas, da nas to navadno zahtevate od nas v jmamo veliko dvojk ar jev vendar že nehajte mučiti in zadnjih petih dneh v mesecu. Neka jenska je izbruhnila v viril roke; jok in zaklicala: « Dobro. Milan, tovariš zgo- ne v Hrvatskem Zagorju in v Sloveniji. Razen na Sleme jih gre največ na hribe okoli Sa-mobora. Samobor je razen tega tudi izletišče, kjer najdete poleti pogosto tudi več ko 5000 Zagrebčanov, prav tako pa je tudi pozimi, saj so tam sijajna smučišča. So pa tudi planinci, ki izrabijo tedenski oddih tudi za vzpon na Grintavec v Kamniških planinah in na druge oddaljene vrhove. Tistih, ki imajo motoma vozila, pač ni mogoče slediti. Pogledajo na avtomobilsko karto in kmalu se znajdejo tam, kjer želijo, v glavnem pa je vodilna misel kmetijskega pomena . . . Za navadne izletnike, ki odhajajo iz Zagreba z avtobusi ali vlaki, je razpredena široka mreža poti. Poleti najbolj obiskujejo kraje z bazeni; Stubiške, Krapinske, Varaždinske in Tuheljske toplice, Samobor in Zelino, veliiko pa jih odhaja tudi na Korano v Karlovcu 3li Kolpo v Ozlju. Drugim je pa prav tako dobra tudi Sava. Toda te toplice so prav tako dobro obiskovane tudi pozimi, saj so ob dobrih prometnih zvezah. Potem pa pridejo v poštev tudi smučišča in drsališča ter sankališča v teh krajih. Nova proga Zagreb — Kumrovec ima že redne nedeljske izletnike. Tam so ob Sotli ceneni kraji z dobrimi jedačami in pijačami. Tisti pa, ki so trdneje povezani s podeželjem, obiskujejo večidel kraje v okolici Siska, Velike Gorice, Petrinje, Karlovca, Križevcev in Bjelo-vara ter še vse Hrvatsko Zagorje do Varaždina in Slovenijo do vKrškega . . . Tisti, ki hodilo na izlet samo zaradi dobre kapljice, imajo široko »turistično« območje, od končnih avtobusnih in tramvajskih postaj pa tja do Bizeljskega in Varaždinbrega. . . Zaljubljenih parov pa sploh nisem anketiral. Njihovo kraljestvo se začne že pri Tuškahcu in Maksimira tn sega daleč naprej v naravo, kamor peljejo železniške in avtobusne proge .. . V ponedeljek je weekend za .zletniki. Pripovedujejo si doživljaje, delovni polet je večji; tako je tja do petka ko se spet začno priprave za prihodnji nedeljski izlet. Tako je od tedna do tedna, prav do letnega dopusta, ko nedeljski izleti izgubijo pomen, ga pa pozneje sppt pridobijo ... ~ Mitan Babič 1/ničevati, nas nesrečne starše. Nisem imel denarja, da bi ku-Slov por 26 dec Zgonc 5 Pii sinu rdeče hlačke in copate — Mili bog, tovariš — je za- in učitelj telovadbe mu je prihitel razrednik, — kako vas pa tisnil dvojko. Je to prav? PHičiimo in uničujemo. Pazite, Telovadni učitelj, Storast in je dejal mojemu sinu, da bo morebiti pa je sanjal, da je najbrž ponavljal razred. prišel v šol- brez bloč’ ...... ... Tovariš, prosim vas, — je k telovadni uri in dobil dvoi- — Moja hčerka ima pet sla* doni nar te bo že kmalu spet dejal razrednik, — nekdo bo ko. bih redov. Kako jih ne bi ime- poklical, pa bo popravni dvoj- ^ TOOraI tudi ponavljati. Ce Kaj storiti?! Tja znanje je la. Do tega meseca je hodila v ko- se vaš sin ne uči... treba trpeti, govorite! namočen, ostrižen na balin, šolo dopoldne od osmih do Milan je zmagoslavno sedel, _ Lepo vas opominjam. — K. S. O dveh prvih romanih RekSi ao mi, aa prav za ta prostor manjka gradiva, in spomnil sem se na ptico, ki je ni. Z njo sem se srečal pred nedavnim, ko sem bil bežno v Parizu, pri francoskem pisatelju Claudu Avelmu. Srečal, čeprav je ni. Gre namreč za nenavadno vn zanimivo umetnostno zbirko »Portret ptice, ki je nun Nekoč je namreč dal Aveline nekemu slikarju to idejo in ta je naslikal na to temo svojo vizijo ptice, ki je ni. In potem so sledili še drugi, mnogi veliki in pomembni francoski in tuji slikarji in da— Dragi prijatelj! Zgodilo se je, da sta pri mariborskih Obzorjih drug za drugim izšla kar dva nova slovenska romana: Dominika Smoleta »Črni dnevi vn beli dan« ter Smiljana Rozmana -Nekdo«. In vrhu tega — oba avtorja sta mlada in njuni knjigi sta njuna prva (natisnjena) romana! To je v naši prozi že kar majhen dogodek. Smiljan Rozman popisuje usodo mladega človeka, ki še ni utegnil niti kolikor toliko »resno pogledati življenju v oči«, ko ga je že zgrabila vojna vihra z vso brutalno in nečloveško silo. Se preden je mogel vsaj približno spoznati razmere in razmerja normalnega življenja, je bil pahnjen v divji in spačeni svet vojnih strahot. In v tem grotesknem ter grozljivem labirintu se zaman otepa z drugimi in sam s seboj. Iz klavrne mladosti v nemško delovno taborišče in v prostovoljno (toda neizbežno) smrt — taka je pot Rozmanovega junaka. Rozmanov junak je anonimen, je »Nekdo«, kar kaže — po literarni plati — da mu hoče avtor dati čeprav še tako zabrisano, pa vendarle neko splošnejšo, pomenljivost, a kar hkrati — po psihološki plati — kaže. da je junak še hudo in preveč povezan z avtorjem, da ni dovolj objektiviziran, kakor radi pravimo. Ob >vsem zunanjem trpljenju in okrutnih dogodkih, v katere je zapleten, je poglavitna in nepreklicna junakova bolečina v tem, da ne more »priti do svoje podobe«, da se ne more »uresničiti«. Zlasti ta poslednja., moderna in modna beseda se mi zdi zelo ustrezna duhu, ki preveva knjigo, oziroma pojmovanju problema, kot je v knjigi zastavljen. Prav ta problem, pro- Francesco Menzio: Lik in kip (1958) švicarskih skladb ugnanega humorja v vseh svojih skladbah. — »Collegium musicum« skuša s svojim Koncertom švicarskih sodobnih skladb nuditi javnosti delujejo mojstri - ustvarjalci, prežeti s sokovi glasbene klasike in romantike, pa tudi novo- tarji, ki so se priključili iskalcem novih oblik in muzikalnega izAza. Honneger je legel v grob 1. 1955. Pred dvema letoma mu je sledil spoštovani in vplivni Othmar Schoeck. Osrednja- osebnost, 68-letni Frank Martin, si medtem utira čedalje uspešneje pot na svetovne koncertne odre s svojim Izrednim znanjem, okusom in zvočno fantazijo. Komaj nekaj let mlajši je Jean Binet, največji pesnik med sodobnimi švicarskimi skladatelji. Sutermelster, ki je srednjih let, množi svoj opus z naj razn-ovrstnejšimi deli od rekviema, kantate, opere, komorne glasbe do a cappella zborov. Ce se imenovana peto-riea 'kljub borbi za svojski izraz še drži tradicije, pa se ji je kopica mlajših že spočetka izneverila. Zgoraj navedeni Rolf Liebermann in Conrad Beck pišeta- linearno, nečustveno glasbo, vrtata v probleme dva-najsttonskega stavka. WiUy Burkhard, Albert Moeschin-ger, Robert Oboussler, Con- stantin Regamey so imena, ki jih tudi inozemstvo upošteva pri sestavljanju koncertnih in radijskih repertoarjev. Najmlajši imajo svojega udarnega zastopnika v Franzu Tisch-hauserju. ki prekipeva od ne- V torek, dne 6. januarja, bo v. Viteški dvorani ljubljanskih Križank zanimiv koncert, ki bo prikazal sodobno švicarsko glasbeno tvornost. Čeprav katalog švicarskega »Tonkunstlerverei-na* iz leta 1956 navaja štirideset reprezentančnih sodobnih skladateljev. švicarskega porekla, so njihova dela z nekaj izjemami pri nas neznana alj vse premalo znana. Operno občinstvo se spominja Sutermeistrove opere »Romeo in Julija«, ki je v -ljubljanski Operi doživela pred leti po besedah avtorja samega svojo dotlej najlepšo uprizoritev. Radijski poslušalci poznajo Honeggerjeva orkestralna in komorna dela, ki pa pri nas redko zaidejo na koncertni oder. Ta ali oni ima še v spominu Othmarja Schoedka zaradi njegovega toplega romantičnega stavka; marsikdo j® bral o premieri R. Liebermannove opere »Šola za žene«, ki je nedavno doživela svojo prvo jugoslovansko uprizoritev, v Mariboru. — Vrsta zanimivih glasbenih ustvarjalec . iz francoskih nemških in italijanskih predelov Švice pa je tako izrazita, da je postala ta glasba v mednarodnem glasbenem življenju pomemben faktor. V Švici se ne križajo samo latinski, galski m germanski temperamenti z vso tipiko glasbenega izražanja. V švicarskih kulturnih središčih GLED&LIŠKI POGOVORI Dušan Moravec: Pomenki o sodobnih dramah V drugem zvezku knjižnice Mestnega gledališča je dramaturg Dušan Moravec zbral svoje informativne članke, Id so izhajali v gledališkem listu ob posameznih premierah domačih in tujih sodobnih dramskih del. Zvezek ni le zanimiv zbornik miniaturnih študij o moderni dramatiki, temveč bo marsikdaj lahko tudi koristen svetovalec režiserjem kvalitetnejših amaterskih igralskih skupin, ki rade posegajo po dela v program Mestnega gledališča. Dušan Moravec je upošteval sledeče avtorje: J. B. Priestleya, J. Anouilha, T. IVilliamsa, I. Shawa, S. Gruma, I. Cankarja, C. Frya' E. de Filippa, A. P. Čehova, J. Girardouxa, B. Brechta, F. G. Lorco, A. Camusa, F. Durrenmatta. D. Rok-sandiča in J. Kozaka ter sledil v razporejanju zbirke kronološkemu poteku uprizoritev. Pomenke o slovenskih dramah spremljajo ustrezne risbe slovenskih slikarjev I. Čarga, B. Jakca, F. Miheliča, N. Omerse, N. Pirnata, H. Smrekarja in I. Vavpotiča. Prva dva zvezka Knjižnice Mestnega gledališča docela opravičujeta zamisel gledališkega vodstva in narekujeta lep pozdrav novi zbirki. M. KOLARIČ: Vsakdo, ki je stopil v kupe, je storil isto. Polglasn.o Je pozdravil, namestil prtljago na polico, in sedel na prazno mesto. Za nekaj hipov se je predal ogledovanju ljudi okoli sebe, potem se je zatopil v branje časopisa, ali v lastne misli. Vlak se še ni premaknil. Po hodniku so se gnetli potniki, otovorjeni s torbami in zavoji, in nekateri so nosili s seboj novoletne smrečice. Ti, ki so sedeli, so se na tihem bali, da se jih bo preveč nateplo v kupe, in da bodo zaradi tega manj udobno sedeli; nemirno so ogledovali verigo ljudi, ki se je vlekla po hodniku. Ali bo dovolj prostora za vse? Vsak od teh, ki so zardelih obrazov spešili mimo,-je bil prepričan, da ga je ravno zanj še dovolj, in je pogumno rinil dalje. Končno zategel pisk, in vlak se je premaknil. Bilo je zgodnje popoldne sllvestrovega dne, in vlak, ki je težko naložen sopihal od severa proti jugu, je peljal ljudi v veliko mesto, kjer bodo prebili poslednji večer v letu. Nekateri imajo tam svoje domove, drugi prijatelje, dosti pa jih je, ki jih čaka samo sobica, tako revna, da je sama potrebna njihove tolažbe. Te zadnje je naplavilo v mesto, kakor reka naplavi prod, in čeprav žive sredi množice ljudi, so sami s svojim srcem, ki ne ve kam s toplino... Peljali so se torej, in sleherni je mislil z veseljem ali z grenkobo na to, kar ga čaka ta večer. In ker so šle misli vsaka svojo pot, in je bil vsak obraz zaklenjen s tremi ključavnicami spodobnosti, so čemeli samotni in tihi na svojih sedežih; nobena nitka ni peljala od enega do drugega. Glejte, stisnjen med druge sedi možakar, ki mu je videti, da redko nosi pražnjo obleko. Skrbno si je pod-vihal suknjič in si nategnil hlačnice, da bi se oblika kolen ne vtisnila vanje. V naročju, ki si ga je prekril s pisanim robcem, mu sedi škatla z radijskim sprejemnikom. Ko se tu in tam o7.re po sopotnikih, se zdi, kakor bi hotel zdaj zdaj odpreti usta in nekaj malega povedati. Toda vedno znova se premisli. Njemu nasproti sedi plavolasa žena s svojim možem, ki mu je videti, da ni iz teh krajev. Včasih prestreže pogled možaka nasproti, in nekaj kakor nasmeh ji šine čez strogi obrazek. Človek bi mu privoščil, da bi povedal tisto malo o svoji preprosti sreči, razmišlja, toda potem se nehote zapleteš v pogovor. In to bi opo- gumilo njenega moža, ki ne zna brzdati svoje prijaznosti, do katere vendar nikomur ni ... Na desno stran od okna je bil sedel visok moški srednjih let. V temnih laseh se mu že svetijo srebrne niti, vendar je videti svež in negovan. Skoraj neprijetno bistroumen pogled svetlorjavih oči nad rahlo usločenim nosom daje njegovemu lepemu obrazu nekaj ptičjega. Elegantna aktovka'bdi nad njim na polici, in se zdi prav tako zadržana, kakor njen gospodar, ki si je pravkar prižgal cigareto, odprl neko revijo, in se zatopil v branje. Malo preden je bil vlak odpeljal, se je na vratih kupeia pojavila drobna starejša ženska z očali. Stisnili so se in ji dali prostor na desni .strani vrat. Nekaj je zamrmrala v zahvalo, odložila torbico, skrbno obesila plašč in sedla. Čeprav se je v nadaljnjem zelo trudila pokazati, da ne želi razgovorov z neznanci, se je njen pogled kdaj pa kdaj le zgovorno ustavljal na obrazih sopotnikov. To mesto ob vratih res ni najboljše, je govoril, to mora vsakdo priznati. Samo da gre kdo ven ali noter, pa ji zapiha po nogah. To je neprijetno. Lahko bi »ji kdo odstopil boljše mesto, na primer tistile gospod ob oknu, čeprav tudi tam malce vleče. Toda, kaj hočemo, ko se človek postara, ga vse prezira. Posebno še, če si ženska, pa še samska povrhu, nezaščitena ... Vzdihnila je in vzela iz torbice drobno knjižico. Na oguljenih platnicah je bilo komaj še moči prebrati naslov: »Sama s seboj«. Listala je po njej, tu in tam prebrala odstavek, vmes je jemala iz torbice na kocke narezane koščke kruha in jih žvečila. Vsake toliko časa je vrgla po sopotnikih zvedav in nezaupljiv pogled. Na eni izmed postaj je izstopil železničar, ki je doslej dremal na drugem sedežu od okna. Ko je vlak spet potegnil, se je na vratih kupeja pojavila zajetna postava možaka, oblečenega v črno suknjo z žametnim ovratnikom, kateri je bilo videti, da so jo pred nekaj urami sneli z obešalnika, jo okrtačili in razpeli po teh obilnih ramah. Imetnik te suknje in teh ram je z mehkim, malce prehlajenim glasom pozdravil in se nasmehljal, kakor da vidi pred seboj stare znance, potem pa se je z očitnim veseljem in kakor da mu je bilo zagotovljeno dobrohotno pokroviteljstvo vseh prisotnih, pomaknil na izpraznjeno mesto: na vso moč je gledal, da ne bi komu stopil na prste. Z nekaj težave in med pritajenimi vzdihi je slekel suknjo, jo obesil in sedel. Potem se je oddahnil in prijazno pogledal okoli sebe. Glavno je, da sedi. Ko je ugotovil, da niso njegovi udobni, visoki črni čevlji z bleščečimi kapicami nikomur na poti, se je zaril malo globlje v sedež. Kazno je bilo, da je zavzel nekaj več prostora, kakor mu ga je pritikalo, zakaj moški na njegovi levi se je zdrznil nad svojo revijo, in se umaknil za palec globlje v kot. — Ne zamerite, je blago dejal prišlek ter počasi in scela obrnil k njemu svoj široki, zardeli obraz. — Prosim, prosim, je zamrmral oni, ne da bi umaknil pogled s strani pred seboj. Očanec se torej ni dalje vznemirjal. Dobrovoljno je zapeljal pogled na sopotnike, kakor da ga veseli, da so se tako lepo zbrali. Naposled so se "mu oči ustavile na možaku s sprejemnikom v naročju. Nov? je vprašal počasi, in v širokem smehljaju pokazal dve vrsti golih dlesni. — Ni, js malce v zadregi odvrnil vprašani in se. nasmehnil. Toda dobro ohranjen. Krasen glas. — Možaku je žarel obraz. Škatla mu je sedela v naročju kakor otrok. — Jaz ga še nimam, je pojasnil očanec. Pa ga bom kupil. Smehljaje je pokimal, kakor da je to sklenjena stvar in ni, da bi se vznemirjali. Mlada ženska, ki mu je sedela nasproti, z glavo dremavo skrito v £>lašč, se je nejevoljno zagledala v oba možaka. Kakšni so ljudje, je govoril njen pogled. Neznanca se snideta v vlaku, in ne mine sem in tja, že si pričneta razlagati svoje zadeve. Fej! Kako so neslani! Zaprla je oči in se zarila globlje v mehko ■okno. Peljali so se in nekaj časa nihče ni spregovoril. Zunaj je brzela mimo pokrajina, enolično pokrita s snegom, kolesa pod njimi so ropotala, in v presledkih je bilo slišati klic sprevodnika, ki je naznanjal postaje. Kratek zimski dan se je nagibal, in v somrak kupeja so strašljivo pogledovala zasnežena pobočja. Na lepem je očanec potegnil iz žepa telovnika težko srebrno uro, se nagnil proti oknu in pogledal nanjo. Pet, je dejal sam zase. Ko jo je spet vračal na svoje mesto, se je ozrl in videl, da se mu s sedeža nasproti smehlja plavolaskin mož. — Pet, je ponovil mehko. Kmalu bo večer. Oni nasproti je pokimal. Somrak se je gostil, sedem ljudi se je molče peljalo večeru nasproti. Tedaj je nekdo odrinil vrata kupeja, luč se je prižgala, in sprevodnik je vljudno ppzdravil: Dotfer večer! Ali ni njegov glas zvenel nekako posebno, kakor da bi bila skrita v njem neka misel? Bežno se vidimo, vendar potujemo vsi v isto smer. In danes naj nam bo vsem dober večer, poslednji v tem letu... Pregledal je vozovnice, potem je malone slovesno dvignil roko k čepici, in vrata so se spet . zaprla. Rahla ginjenost se je polastila vseh, in nikomur se ni zdelo čudno, ko je očanec z rahlo tresočim se glasom oznanil: Silvestrovo je danes, in smehljaje obšel obraze okoli sebe. Bil je samo stari mož, ki se je peljal z njimi od severa proti jugu v veliko mesto. V »voji temni praznični obleki je bdi videti kaj preprost; ne bi se dalo reči, ali je kmet ali meščan. Toda njegove oči, ležeče globoko med pomečkanimi robovi kože in med obrvmi kakor dve svetli jezerci, so gledale'tako prostodušno, kakor da vidijo pred seboj trumo golih otročičkov, in ne odraslih ljudi, obdarjenih z bolj ali manj imenitnimi naslovi, in bolj ali manj dragoceno prtljago. Kaj bi tisto, so govorile, saj vemo, koliko je vredno... Kdo bi se jim mogel ustavljati? Ali boste eno? Možakar s sprejemnikom je pomolil pred očanca škatlo cigaret. — Ali greste silvestrovat? je vprašal plavolaskin mož, in ni bilo videti, da bi bilo to ženi nevšečno. Stari je prikimal. In naenkrat je kar planilo iz njega: — Danes sem tako vesel. Kar vse bi vas objll! In ko se. je splošno začudenje sprevrglo v dobrodušen smeh, se je očanec smejal z brezzobimi usti kakor otrok, in z debelo glavo kimal na vse strani. Potem si je s koncem robca obrisal-oči in krotko dejal: Ne zamerite. H komu potuje? K prijatelju, ki živi v mestu. Menil je, da ga je bil že pozabil. Zdaj pa je naenkrat dobil od njega pismo. Tako. in tako. Pridi na Silvestrovo. Najbrže še nisi porabil sindikalnega' popusta. Z največjim veseljem te pričakujemo. Z naj večjim veseljem... je ponovil. Peli bomo. Tamkaj pojejo. Pet fantov ima. No, zdaj so že možje. Plavolaska in njen mož sta se spogledala in se nasmehnila. — Lepo boste praznovali, je rekla žena. Stari je pokimal. Potlej se je zagledal vanjo in v moža poleg nje. — Tudi jaz sem bil včasih tako srečen, kakor sta vidva, je dejal blago. Dve leti- je, kar me je zapustila. — Umrla? • Pokimal, je. — Bila je dobra žena, je dejal. V desetih okrajih bi ji ne našel enake. Sama sva živela. Otroci nama niso bKli dani. Očanec je povesil glavo. — To vas je moralo hudo prizadeti, je rekel plavolaskin mož, — Nisem se mogel potolažiti, je rekel stari s sramežljivim smehljajem. Nikogar nisem hotel več videti. Sosedje so nekaj časa še prihajali, ko pa so videli, kako je, ni bilo več nobenega. Hodil sem po hiši kakor iz uma. Včasih sem slišal govorjenje in smeh, ki sta prihajala iz soseščine. Zamerilo se mi je. Samo nase mislijo, sem premišljeval, samo zase skrbe. Kadar je človek nesrečen, se mu mnoge hude misli naselijo v duši.; Stari je prenehal in pomislil. — Potem se mi je neke noči sanjalo o ženi. — Blaž, ali sva tako živela, ko sem bila še jaz pri tebi? je rekla in me žalostno gledala. Ko sem se prebudil, sem vedel, kaj mi-je storiti. Sel sem k ljudem in jim odkril svoje srce. — In zdaj smo spet veliki prijatelji, je zaključil očanec. Pomagamo si. Oni meni. Jaz njim. Smehljaje se je oziral po sopotnikih. — Nekaj bi vam rad rekel, če ne boste zamerili, je dejal krotko. Pomolčal je, kakor da oblikuje neko misel. — Vidite, je nato povzel, če človek dolgo živi, my postane vse domače na tem svetu. In z leti ve vrednost vsaki stvari. Nasmehnil seje. Sopotniki so dobrovoljno zrli vanj. — Človek je toliko vreden, kolikor ima srca, je dejal naposled. To je velik zaklad. Ne smemo ga zapirati. Pomaga nam živeti. Nihče ni izrekel besedice, toda vsi so čutili, da je možakar povedal nekaj, kar je zakopano globoko pod naslovi, pod predsodki in pod bolj ali manj dragoceno prtljago slehernega izmed njih. Z nasmeški in pogledi so mu pritrjevali. .-— In zdaj, je zaklical očanec in vstal, ga bomo' pokusili kozarček! Iz torbe je povlekel steklenico, in z njo pomahal po zraku. — Domač je. Sam šem ga pridelal. , .Naenkrat je postalo V kupeju zelo živahno. Potniki so jeli vleči vsaki, nekaj iz svoje popotne torbe. Razgrinjali so prtiče, rezali brašno in si ponujali vsevprek. In vsi so imeli povedati toliko prijetnega, šaljivega ... Tudi gospod ob oknu, tudi mlada ženska, ki:, j e prej ’ razmišljala o neslanosti ljudi, tudi starejša gospodična, ' ki'.je brala drobno knjižico. Zdaj jo je odložila in se pridružila splošnemu veselju. In kdo bi si bil mislil, da zna biti tako prijetna! Morda tudi sama ne več ... Vlak, ki je vozil od severa proti jugu v veliko mesto, je drvel z gorečo perjanico preko zasnežene pokrajine. Za enim od njegovih razsvetljenih oken je praznovalo sedem neznancev. Bil je Silvestrov večer. Poslednji večer v letu. Peter ni bil več tako majhen deček. Imel je štiri leta. Toda mama ga je imela za povsem majhnega. Sama ga je pitala z žličko, na izprehod ga je vodila za roko in ga sama oblačila. Nekoč se je Peter zbudil v svoji posteljici. In mama ga je začela oblačiti. Ko ga je oblekla, ga je postavila na noge, da bi hodil ob postelji. Toda Peter je nenadoma padel. Mama se je prestrašila in je po telefonu poklicala očeta, ki je bil v službi. Rekla mu je: — Pridi brž domov. Z našim fantom se je nekaj zgodilo — ne more stati na nogah. Ko je oče prišel, je rekel: — Neumnosti! Naš mali dobro hodi in leta, zato ni mogoče, da bi padel. In je malega takoj postavil na rogoznico. Fantek je hotel iti po igračke, toda zopet, že četrtič je padel. Očka je — Takoj je treba poklicati zdravnika. Fant je gotovo zbolel. Gotovo se je včeraj prenajedel bonbonov. , Poklicali so zdravnika. Prišel je zdravnik z naočniki in slušalko. Zdravnik je rekel Petru: — Kakšna reč pa je to! Zakaj padaš? Peter je rekel: — Ne vem zakaj, toda vedno padem. Zdravnik je rekel mami: — Slecite otroka, takoj ga bom pregledal. Mama je Petra slekla in zdravnik je prislonil slušalko. Zdravnik je nekoliko poslušal in rekel: — Otrok je popolnoma zdrav. Čudno je, zakaj pada. Oblecite ga zopet in ga postavite, naj stoji. Mama je dečka naglo oblekla in ga postavila na noge. Zdravnik si je nataknil naočnike, da bi bolje videl, kako deček pada. Ko pa so dečka vnovič postavili na noge, je spet padel. Doktor se je začudil in rekel: — Pokličite profesorja. Morda bo profesor medicine dognal, zakaj ta otrok pada. Očka je odšel k telefonu in telefoniral profesorju, toda vtem je prišel k Petru v goste deček Kolja. Kolja je Petra pogledal, se nasmehnil in rekel: — Jaz pa vem, zakaj Peter pada. Doktor pa nato: — Glejte kakšen učen smrkavec se je našel, ki ve bolje kot jaz, zakaj otroci padajo. Kolja je rekel: — Poglejte, kako je Peter oblečen. Ena hlačnica mu mahedra prazna, v drugi pa sta obe nogi. Zato tudi pada. Tedaj so vsi zazijali. Peter je rekel: — Tako me je mama oblekla. Doktor je sklenil: — Ni treba klicati profesorja. Zdaj je jasno, zakaj otrok padalu mama je rekla: — Zjutraj sem se zelo podvizala, da bi čim-prej skuhala-kašo, zdaj pa sem tudi zelo razburjena, zato sem mu hlačke napak oblekla. Kolja je rekel: — Jaz se vedno oblačim sam, zato se mi take neumnosti s hlačkami ne dogajajo. Starejši ljudje vselej kaj zmešajo. Tedaj pa je tudi Peter rekel: — Poslej se bom oblačil sam. Nato so se vsi zas'mejali. Tudi doktor se je zasmejal. Vsem je podal roko in odšel po svojih opravkih. Oče je odšel v službo, mama pa v kuhinjo. Kolja in Peter sta ostala v sobi in se začelo igrati. Naslednji dan si je Peter oblekel hlačke sam. zato se mu tudi nikdar več ni pripetila taka nevšečnost. 71. ugajam, všeč sem, 72. večji kosi papirja. 74. koralni otoki* 77. 'hrastov plod, 78. gladiti perilo. 80. samoveznice, 82. osrednje italijansko gorstvo, 83, glav-no mesto SSR Armenije. NAVPIČNO: 1. drobnogledi f. sedaj neznatni mesto zahodno od izliva Soče, nekdaj pa med največjimi mesti rimskega imperija, 3. neugoden občutek, 4. ne priznati. 5. žensko Ime, 6. začetnici vodilnega slovenskega impresionističnega slikarja, 8. ime črke, 9. veliko grško pristanišče, kjer ima Jugoslavija prosto cono, 10. ozek kois blaga, 11. gol, 12. Ime ln priimek jugoslovanskega pevca zabavne glasbe. 13. prevzemanje Izplačil, 15. pismo, list. poslanica, 19. vodni ali zračni pojav, 22. tretje največj« japonsko mesto, kulturno in versko središče države, 23. mongolski poglavar, 27. začetnici naše humanitarna organizacije. 28. potomec holandskih naseljencev v Južni Afriki, 29. stara prestolnica Asirije, 30. udomačena pt-lca pevka. 32. rebrača pri trgovskih izložbah, 34. pogorje v srednji Dalmaciji. 36. glasbeni Izraz za »oživljeno, razgibano«, 38. os'-lovski glas, 41. žensko ime, 43. največje evropsko jezero (v Rusiji), 45. naplačilo, 47. jezero v Etiopiji, 48. klobuki, kape, 50. evropska država, 51. indijanska bojna sekira, 53. zvedav, 55. vzorec, po katerem se kai izdeluje. 57. enočlenlk v matematiki. 60. grška črka. 62. vrsta, 65. domače živali. 68 melodije. 68. prispeti. 69. ladjevje, 71. načrt, 73. skandinavsko moško ime. 75. utežne mere na Vzhodu. 77. sl-iaj. 79. veznik. 81. kvartaškl Izraz. * * * ZEMLJEPISNA KRIŽANKA OPOZARJAMO BRALCE, NAJ SHRANIJO TA SPORED, KER V PRIHOD NJEM TEDNU NE BOMO OBJAVILI DNEVNIH PROGRAMOV RT’ LJUBLJANA. OECEMBRA »to v Srbiji, 29. alkaloid v tobaku. 30. otok v Velikih Anti-ljah, 31. teiesna tekočina. 33 mestece na polotoku Pelješcu, 34. moško ime, 35. ime žene Charlesa Chaplina, 37. otok v Biskajskem zalivu, 39. srbohrvaški In naš soglasnik, 40. zraku podobne snovi. 42. naše Imt za aspirin. 44. zapreka. 46. hribovit. 49. dosluženec. upokojenec, 52. stražnik, 54. glasbena kratica, 56. razteleševalec, 58 pas, vmesna pokrajina. 59. grški otok v Sredozemlju, 61. egipčansko božanstvo, 63. strupena kača. 64. označba za časopisni papir. 65. pogosto krajevr no ime v Sloveniji, 67. tuje žensko ime, 68. bolestno razpoloženje, zmedenost, 69. začetnici po vojni umrlega slovenskega slikarja. 70. vol (srbohrvaško) •VODORAVNO; 1. največje mesto v Hercegovini, 7. obveščevalec, glasnik, 14. otroško opravilo, 16. reka v Srbiji (tudi pokrajina v CSR), 17. živinska krma. 18. kratica za »pod vodstvom«, 20. glavno mesto Nigerije, 21. neodločen rezultat šahovske igre, 22. važno petrolejsko središče v Iraku, 24. japonska dolžinska mera, 25. vzklik 26. Izoldln ljubimec Iz srednjeveških epov. 28. rudniško me- RESITVE UGANK ZADNJEGA »NEDELJSKEGA RAZVEDRILA« Križanka. Vodoravno: 1. postava, 7. parapet, 14 aktiva, 15. Novo leto, 16. stepa. 17. ka, 18. aduti. 19- Tana. 20. Got. 21. Rozika, 23 ena, 24. Camus. 26. Sinaj, 27. rt. 28. kozorog. 30. ja. -d. -n, 31. so, 32. aralija. 34. do, 35. Akaba, 38 Alani. 39. brv, 40. kolaps, 42. Ita. 43. Kras. 44. Marek. 45. je, 46. trakt, 47. kamilice, 49. Rostov. 50. graditi. 51. Martino. Anagramni izpolnjevanki: 1. dalije _ jedila, 2. Sorund — Kor-dun. 3. rajnik — Jarnik. 4. prerod — predor, 5. jantar — Trajan, 6 Bergen — greben. Dojran, Jordan. DECEMBRA »Tega pa res ne razumem.* pravi Mirko Tonetu; »Dve prijateljici si imel. Kot je bila ena lepa, je bila druga neumna. In zdaj pustiš lepo in se poročiš neumno. Kako to?« »Veš.« mu razlaga Tone, »le oota mine.« »Ne,* pravi lekarnar .nekie na tujem »v tej državi je prepovedano prodajati alkohol. Samo zdravnik ga lahko predpiše za določene bolezni.« »Za katere bolezni Da?« vpraša stranka. »No, na primer, če koga Di-'1 kača.« »Hm ... ali Imate kačo7« »Da, Imam.« »In zna pičiti?« »Seveda zna«. »Dobro prinesite jo . . .« Lekarnar vzame s pulta debs-o knjigo, lista do niei. nekaj jpisuie ln končno reče: »Lahko 1o dobite 21. marca. Do tedaj ie kača neprestano -asedena.« ZMAGOVALEC »Zakaj ni prišel tvoj brat v šolo«, vpraša učitelj. . *V bolnišnici je,« odgovori PetrCek. »Kako Pa te?« »Tekmovali smo, kdo *e bo bolj nagnil skoei okno — in on je zmagal.« »Kaj pa je z vama«, vprašajo pacienti dva dečka, ki prideta v zdravniško čakalnico. »Požrl sem frnikolo,« odgovori prvi. »In kaj je s teboj?« vprašajo drugega. »Jas sem lastnik frnikole.« Ah, tu ste Vsepovsoi LOKALNI PROGRAM 14.00 Ernest Dohnanyi: Valčkova suita. . . 14.25 20 minut z otroškimi zbori. 12.45—15-00 Ljubljanska kronika m obvestila. ^ S-v TOREK DECEMBRA Obljubi mi. da se u lejal, če ga ne zadenem, PLESNI POGOVOR »Ali se spominjaš. Marica, la sem te pred dvema letoma orosil za roko in da <;3 me od-*iila.« »Da, Boris, to spada med mo-• najlepše spomine.« — Zdaj šele razumem, zakaj nam pra vij o rdečekožci. LOKALNI PROGRAM 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in 14.00 Z našimi in inozemskimi solisti. — Ali je to spet nov domislek potovalnega urada ali pa železniška nesreča? NEDELJA b.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Dunajske melodije. 8.00 Mladinska radijska igra — Polde Suhadolčan: Čudežna srajca (ponovitev). 8.50 Peter Lipar: Bagatele za klavir. L. M. Škerjanc: Noctur-no (Pri klavirju Leon Eegel-man in L. M. Škerjanc). 9.10 Zabavna matineja. 10.10. Se pomnite, tovariši ... Pavle Miletin: Na ulicah Beo grada in Kraljeva. 10.30 Igra pihalna godba JLA 10.50 Koncertni valčki. 11.05 Operetni napevi. 11.30 Itermezzo z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana. Mat v 2 potezah Beli: Ke7. Da8. Lbl. Sd5, Sf3, c2, eS (7) \ni: K*4. Lfl. c5 (3) REŠITEV NALOGE štev. 4« 1. Th6 bo 2. Tlg6!l — Krasno! Vidini, da ste kot rojeni za tajnico. Samo ie to mi povejte: ali znate brati? SLOVENSKI POBOCEVSLEC / stZ. • ELEKTROPROJEKT, LJUBLJANA, Hajdrihovo 2/IH - razpisuje mesto SEKRETARJA PODJETJA LJUBLJANSKI INI OKOLIŠKI KLUBI NE BODO DRŽALI KRIŽEM ROK Zimske tekme pod koši Pogoji: dovršena pravna ali ekonomska fakulteta z najmanj 3 leti ustrezne prakse ali popolna srednja šola z najmanj 5 leti ustrezne prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po sporazumu. Pismene ponudbe dostavite na gornji naslov. 7965-R pusebno sedaj, ko kaže, da bo Rudarja okrepil član Ljubljane Zupančič. V drugi ligj bodo nastopala moštva iz društev TVD Partizan Vrhnike. Most, Zelena jama, Tabor, ' Narodni dom in ekipa učiteljišča iz Ljubljane. Organizator ni pozabil niti na članice, mladinke, mladince in pionirje. V konkurenci mladincev bo tekmovalo 11 ekip, v konkurenci mladink in pionirjev pa po štiri. Tudi v tekmovanju članic bo nastopilo šest ekip. Vrh tega je organizator poskrbel še za dve srečanji reprezentanc Ljubljane (ženske) z reprezentanco Jesenic in z reprezentanco Maribora. Pionirji pa se bodo pomerili z reprezentanco Maribora. Prvo nedeljo v januarju bo še živahno v telovadnici v Zg. Šiški; tedaj se namreč že prične zimsko tekmovanje, ki bo trajalo vse tja do marca. Ali to pomeni da bodo slovenski zvezni ligaši uspešno posegli v borbo na prvenstvu države bo pokazala prihodnost. MU.' Po vzoru Beograda, kjer že nekaj let košarkarji tekmujejo v zimski ligi, so tudi v Ljubljani sklenili, izkoristiti zimski čas za košarkarske nastope. To je seveda zelo pomembno, saj bo tako večina ekip mnogo bolj pripravljena za sezono kakor pa doslej. v prvi l*gi bodo tekmovala najkvalitetnejša moštva: 01ym-pia, Ljubljana, Odred Svoboda, trboveljski Rudar in Partizan iz Medvod. Seveda bo v tej skupini hud boj za prvo mesto, predvsem med Olympijo in Ljubljano, vendar pa niso izključena niti presenečenja Košarkarji iz Ljubljane in bližnje okolice bodo odslej tekmovali za zimsko prvenstvo. Organizator tega tekmovanja je ljubljanska košarkarska pod-zveza, tekme pa bodo v dvorani TDV Partizana Ilirije v Ljubljani. Članske ekipe je prireditelj razdelil v dve ligi: UPRAVA ELEKTROGOSPODARSKE SKUPNOSTI _ SLOVENIJE sporoča žalostno vest, da je dotrpela po mučni bolezni njena požrtvovalna uslužbenka VRHNIŠKI ŠPORTNIKI OB KONCU SEZONE pa se je udeležilo več telovadnih nastopov, mnogobojev in podobnih tekmovanj. Pri Usnjarju so bili letos najuspešnejši nogometaši, ki so osvojili najvišje mesto v drugem razredu NPL. Ce bi bilo moštvo red-neje vadilo in bi ga bil vodil usposobljeni trener, bijbila njegova igra gotovo še boljša. Smučarska in šahovska sekcija sta imeli le malo tekmovanj, saj povsod primanjkuje denarja. Z večjimi sredstvi bi seveda bilo moč doseči še več uspehov, vendar na Vrhniki upajo, da bodo v prihodnji sezoni ostali vsaj na letošnji ravni. T. K. Od nepozabne sodelavke se bomo poslovili v nedeljo, 28. decembra 1958 ob 15.30 in jo spremili na njeno zadnjo pot iz Andrejeve mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana, 27. decembra 1958. UPRAVA ELES — LJUBLJANA TELOVADNA AKADEMIJA V SLOVENJEM GRADCU ZAPRLA JE SVOJE TRUDNE OCl MOJA ZLATA MAMICA Slovenj Gradeo Telovadna vrsta starejših članov TVD Partizan ŽALUJOČI: MOZ LOJZE, SIN BORIS, MAMA, FRANCI, IVAN, SLAVC SABINA, ANČKA TER OSTALO SORODSTVO. diplomo častnega Slana. Z nekoliko skrajšanim sporedom je to akademijo Partizan iz Slovenj Gradca ponovil še v Doliču in Sent L ju pod Turjakom. Obisk.v Slovenj Gradcu je bil zelo številen. V. C. tudi med mlajšimi člani. Tudi vadba mladink je bila prav uspešna, za zaključek pa so se predstavili še starejši člani. Med sporedom je bila tudi majhna društvena slovesnost, pri kateri je prejel tov. Briški V počastitev praznika JLA je slovenjgraški Partizan priredil slovesno akademijo, na kateri je nastopilo skoraj 200 telovadcev v 18 točkah. Spored je bil kljub obsežnosti zelo dopadljiv, najsi bo med pionirji kakor Šahovske vesti Beograd, da bd se udeležil Slovesnosti ob - razglasitvi najboljšega športnika ■ časopisa »Šport«. Jesenice : Constructorul (Bukareita) 4:3 Včeraj so se vrnili iz Bukarešte člani šahovskega društva Jesenice. Tam so imeli povratno srečanje z ekipo Gonstruc-tonul, naslednikom društva Energia, ki je svojčas gostovalo tudi v Sloveniji. V uradnem srečanju so Jeseničani dosegli izreden uspeh, saj so zmagali s 4:3, čeprav so imeli za nasprotnike v glavnem člane širše romunske državne reprezentance. Podrobni rezultati so naslednji: Kočevar : Ciocaltea 1:0, Vospernik : Alexandrescu 1:0, Grosek : Drimmer 1:0. Simčič : Soos 0:1, Korošec : Pavlov 0:1, Štrumbl : Stanciu remi in Pongrac : Nieolau remi. V neuradnem dvoboju pa so Jeseničani podlegli .z 2:5. UMRL JE POŽRTVOVALNI CLAN NAŠEGA KOLEKTIVA, vele-kaiin PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA, UPRAVNEGA ODBORA IN SIND1 KALNE PODRU2NICE, TOVARIŠ ALOJZ BAVDAŽ POGREB BO V PONEDELJEK, 29. DECEMBRA 1958, OB 16. URI IZ PETROVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU 1 KOLEKTIV MIZARSTVA »TRNOVO« LJUBLJANA, Trnovski pristan 20-a LJUBLJANA, DNE 28. DECEMBRA 1958. SINDIKALNA PODRUŽNICA in CELOTNI KOLEKTIV UPRAVE ELEKTROGOSPODARSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE sporočata žalostno vest, da je po dolgi in težki bolezni preminila zgledna in požrtvovalna sodelavka PRIREDITVE DEDKA MRAZA V LJUBLJANI DANES, 23. DECEMBRA Zofka Povhe roj. Podboj SPREVOD DEDKA MRAZA: pričetek ob 17. uri po Titovi cesti do Ajdovščine, po Tavčarjevi ulici. Miklošičevi cesti na Prešernov trg. OTROŠKO ZABAVIŠČE Ra Gospodarskem razstavišču je odprto od 8. do 18.30. — Predstave v veliki dvorani: prva predstava ob 10. uri, druga predstava ob 15. uri, tretja predstava ob 17. uri. — Vstopnice za otroke 10 din, za odrasle 30 din pri dnevni blagajni na Gospodarskem razstavišču. REVIJA OTROŠKIH OBLAČIL. Začetek ob 19. uri v veliki dvorani Gospodarskega Razstavišča. — Vstopnice pri dnevni blagajni GR po 30 din. GLEDALIŠČA. Drama: Mihalkov: »Sestero mušketirjev«. Predstava ob 15. uri. Obisk Dedka Mraza. Vstopnice so v prodaji. Mestno gledališče: Tagore: »Poštni urad«. Izven. Dedek Mraz. Šentjakobsko gledališče: ob 14.30 Spicar Jakob: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Razprodano. Obrtniško gledališče: ob 10, 14 in 16.30 pravljična igra »Janko in Metka«. Zaključna predstava z Dedkom Mrazom. Mestno lutkovno gledališče — marionete: ob 11. uri J. Kainar: »Zlatolaska«. Za- ključena predstava za otroke članov sindikalne podružnice Žičnica — Ljubljana. Ročne lutke: ob 9. uri predstava v Jaršah, ob 14. uri v Dobu pri Domžalah. Ob 16. uri zaključena predstava, ob 18. uri zaključena predstava. KINEM ATO GRAFI: Kino »Sloga«: »Pisani program«, ob 10. uri po enotni ceni 30 din. Kino »Vič«: »Pisani program«, ob 15. uri po enotni ceni 30 din. Kino »Soča«: Ameriški film »Heidi« (Shirley Temple) — predstavi ob 19. in 21. uri. Tovarna »Iskra« in Zavod za šolski in poučni film predvajata ob 18. uri na Ajdovščini program otroških zabavnih filmov. Na njeno zadnjo pot jo bomo spremili v nedeljo, 28. decembra 1958 ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, 27. decembra 1958. SINDIKALNA PODRUŽNICA PRI UPRAVI ELES LJUBLJANA V prijateljskem, strelskem srečanju z zračno puško so strelci Gozdarja iz Ljubljane premagali ekipo Litostroja z 836:772 krogom. Najuspešnejša sta bila Casagrande (G) s 176 in Pirc (L) s 170 krogi. (L V.) V Beogradu so predvčerajšnjim slovesno sprejeli najbolj zaslužne športne letalce Jugoslavije. — Za najboljšega športnega letalca je bil razglašen Božidar Komac, ki je med drugim osvojil četrto mesto na svetovnem jadralnem prvenstvu na Poljskem. Drugo in tretje mesto delita padalec Miličevič in jadralec Jože Mrak. Peto mesto je bilo določeno za Cvetko Klančnik iz LRS. , TVD Partizan v Žalcu bo priredilo na Silvestrovo ob 15. uri V. tradicionalna Sivestrov tek v počastitev krajevnega praznika. Vabljeni so tekmovalci iz vseh partizanskih in atletskih društev. Nastopili bodo pionirji (400 m), mlajši mladilici (1000 m), st. mladinci (1500 m) ter člani (3000 m). Zmagovalci bodo prejeli lepe, praktične nagrade. Zbor bo ob 14. uri v šoli v Žalcu, start in cilj pa na trgu pred kioskom. Prijave je treba poslati do 2B. t. m. Zveze z vlaki in avtobusi so ugodne. Nenadno nas Je zapustil Tugomir Tory KOMUNALNO PROMETNO PODJETJE »LJUBLJANA TRANSPORT« LJUBLJANA, sprejme: STROJNE TEHNIKE s prakso na avtomobilih STROJNE TEHNIKE za pripravo dela s prakso STROJNE TEHNIKE za materialno službo RISARJE za pripravo dela MLAJŠE STROJNE IN PROMETNE TEHNIKE ADMINISTRATIVNE USLUŽBENCE za tehnični ' sektor s srednješolsko izobrazbo KVALIFICIRANE IN VISOKOKVALIFICIRANE ELEKTRIČARJE ali AVTOELEKTRlCARJE ŠOFERJE c—E in D—E kat. za mestni potniški promet PROMETNE DISPONENTE Interesenti naj se osebno ali pismeno zglasijo v upravi podjetja »Ljubljana transport« Ljubljana — Celovška cesta 164. 8001-R REŽISER. IGRALEC. CLAN UPRAV. ODBORA RTV LJUBLJAN Od osvoboditve je bil naš nadvse požrtvovalen sodelavec, odličen to variš, iz vsega srca vdan napredku slovenskega Radia. Smrt nam 8? je iztrgala sredi prizadevnega in uspešnega ustvarjanja, ki bo ostalr v spominu nam in poslušalcem Radia Ljubljana. zadnjo pot ga bomo pospremili v nedeljo. 28. decembra 1958 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže. DIREKCIJA IN UPRAVNI ODBOR RTV LJUBLJANA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS RTV LJUBLJANA SINDIKALNA PODRUŽNICA RTV LJUBLJANA K.OLEDAK Kedelja, 23. decembra: Živko. ♦ Na današnji dan leta 1739 je bila T ljubljanskem gledališču prva uprizoritev Linhartove veseloigre »Zupanova Micka«. * Maji Medvešček por. Godler k diplomi na pravni fakulteti iskreno čestitajo — prijatelji! Ing. Stanetu Jurca čestitajo k uspešno opravljenemu študiju prijatelji. PD Univerza MOČNA ZDRAVNIŠKA dežurna služba za nujne obiske na BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VIC; Dr. Stok Miloš. Cankarjeva 10. tel. 21-519. Zdravstveni dom MOSTE: X>r Debevec Rado, ZD Moste, Krekova 5, tel. 51-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30—300. Zdravstveni dom RUDNIK: D”. Levstek — Velikonja Judita, R-adnik 80, tel. 23-232. V OdSOt-nosti zdravnika kličite tel. LM 20-500- Zdravstveni dom SISKA: Dr. Ponikvar Raiko. Celovška 26, tel. 29-748. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Pajntar Marjan, Lavričeva 5 tel. 21-2S6. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM so-aoo. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Kozak-Bizjak Vlasta, Miklošičeva 24, tel. 39-351. Za obiske otrok ista tel. številka. Zdravstveni dom LJUBLJANA -POLJE: Dr. Moškon Boris, tel. 383-220. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 383-100. Za novoletno jelko je poklonilo slapi mladini društvo prijateljev Vič S.C00 din. Ravnateljstvo ZaJ°" da za sieoo mladino se za dar iskreno zahvaljuje! Preostanek od zbirke z.a venec za polt. Tintetovo mamo so poklonili Galievčani 1.200 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar najlepše zahvaljuje! Za uspešno prestani operaciji v preteklem mesecu, se zakonca Po-zun Ljudmila in Alojz najiskre-neie zahvaljujeta dr. prim. Krasniku 'n njegovi scprogi ter dr. Kerštair.u. Za izkazano nego m skrb prav lepa hvala tudi cstale-ifiu bolniškemu osebju. Cuciili se boste uspehu, ki ga boste dosegli pri zdravljenju bolezni želodca, jeter, žolča m črevesja z rednim uživanjem rogaškega »POKAT« vrelca. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Prehran.' In »Mercatorju« v Ljubljani. Obiščite v Ribnici zdravstveno razstavo med 20. in 28. decembrom. Odprta je vsak dan od 8. do !-- ure. v torek in petek tud’, od 14.—16. ure. v dvorani občin, ljudskega odbora. Vabljeni. JAVNA ZAHVALA Ob svoji osemdesetletnici sem prejel toliko čestitk, da mi ni mogoče se zahvaliti vsakomur posebej. Zato se tem potom naj lepše zahvaljujem Slovenski filharmoniji za prireditev in krasno izvedbo koncerta, vsem glasbenim organizacijam za lepe besede in darila ob tej priliki ter vsem ostalim, ki so mi pismeno ali osebno toplo čestitali. Iskrena hvala. Anton Lajovic Avtomoto krožek »Trnovo«, vabi svoje člane in njihove svojce na silvestrovanje. Prijave sprejema samo v ponedeljek_ od 17. do 20. ure v prostoru krožka na Cojzovi 1. Število je omejeno! — Vabi odbor. Cenjene stranke naprošam, da čevlje prinesene v popravilo v letu 1957-55, dvignejo najpozneje do '5 1. 1959. Po tem roku preneha njihova lastnina. Amšek, čevljarstvo Ljubljana, Titova 47 a. Mestna hranilnica ljubljanska obvešča vse svoje stranke, da v ponedeljek, dne 5. januarja 1959, ne bo poslovala, zaradi bilančnih zaključkov. Važno obvestilo planincem! Na Silvestrovo in Novo leto bo avtobus na progi Kamnik — Kamniška Bistrica redno obratoval. Planinsko društvo Ljubljana-mat»ca. Razpolagamo z raznimi mesti v Domu v Kranjski gori za novoletne praznike. Prevoz z lastnim avtobusom dne 31. XII. 1958, povratek 4. IT 1853. Penzion 503. Vožnja 600 din. Prijave sprejemamo v prostorih Obč. SS Ljubljana-Si-ška Jesenkova 1, dne 29. XII. 1953 od 10 do 12 ure. ZAHVALA. — Vsem zdravnikom in sestram, posebno pa še asistentu dr. R. Zargiju in sestri Zmagi na infek. kliniki v Ljubljani se za ves trud in nego naprisrčneje zahvaljuje vedno hvaležna pacientka. Justina Beber GEOGRAFSKO DRUŠTVO Slovenije bo imelo svoj redni letni občni zbor 11. januarja 1959 ob 9.30 uri v balkonski dlorani na Univerzi. Vsi člani društva vljudno vabljeni. JAVNA gAHVALA katero izrekam asistentu, kirurgu dr. Zakelju. anestezistki dr. Gjstr-ževi. dr. Galu. dr. V/avkenu, sestri lnštrumentarki Vanji, ki so nesebično, požrtvovalno in z neprecenljivo skrbnostjo opravili uspelo operacijo in mi s tem ohranili zdravje. Prav tako pa sobnemu zdravniku dr. Breskvarju, prof. dr. Guzeliu. anestezistki dr. Mtil-lerjevi. glavni med. sestri Liviji, med. sestri Joži, sobni sestri Jožici za posebno zanimanje in pozornost, ki so mi jo posvetili v težkih dneh bolezni in mnogo pripomogli, da so se mi v tako kratkem času vrnile moči in zdravje. Krista Cvenkelj, Ljubljana Barvarija usnja Dobravc Ferdinand, Ljubljana, Stari trg 17, obvešča. da še nadalje dela in sprejema vse usnjene predmete v barvanje. Vsem cenjenim strankam želi srečno novo leto. Pesniška zbirka VENA TAUFERJA »SVINČENE ZVEZDE« Je izšla. Zahtevajte jo v knjigami ali naročite na naslov: Ljubljana Savska cesta 1. NOV začetniški družabni im..,, tečaj tudi za starejše osebe in zakonce se bo zopet začel v ponedeljek 5. januarja ob 20.3» v »CENTRALNI PLESNI SOLI« — Fet-kovškovo nabrežje 35. Poučuje mojster JENKO. Vpisovanje’ je vsak dan (razen od 1. do 4. jan.) od 17. dc 21. ure in pred začetkom tečaja. Informacije po telefonu 21-831. ca čiščenj«: porcelanskih izdelkov — NOVOST — ABA — krema s placento! V salonu »KOZMETIKA«, Dvorni trg 2 (pod Mestno knjižnico), dobite prvovrstno hranilno obrazno kremo s placento, ki ne vsebuje koži škodljivih mineralnih maščob. Polnimo lončke. MESTNO LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja. 28. dec. ob 15: Tagore »Poštm urad«. Izven. — Dedek Mraz. ob 20: Casona. Drevesa umiraj« stoje Izven. Ponedeljek, 29. dec. ob 16; Tagore.. »Poštni urad«. Zaključena predstava za ‘Slovenski poročevalec Torek, 30. dec. ob 16: Tagore, -•Poštni urad«. Zaključena predstava za Intertrans. — Dedek Mraz. Sreda, 31. dec. ob 13 in lo: Tagore »Poštni urad«. Gostovanje v Črnučah. Ob 20: Manzari: »Naši ljubi otroci. Izven. _ Četrtek. 1. jan. ob 20: E. de Filip-po: »O te prikazni«, teven. Petek. 2. jan.: Zaprto. Sobota, 3. Jan. ob 20: Casona: — »Drevesa umirajo stoje«. Izven. Krasen bel namizni prt ste polili s črnilom ali črnim vinom? — Nič zato! BELO NIT vam odstrani vse madeže brez škode za blago! »CHEMO« Imp. Exp. detajlna trgovina, Titova 21. Uživajte sistematično NARAVNI CEBELNI MED, ki vam ga v najboljših kvalitetah nudi Medex v svoji poslovalnici na Miklošičevi 30. Razne vrste medu po 320 din, kostanjev med po 300 din. POSKUSITE SE VI NAJBOLJŠO KREMO l C e ne preprečite razvoj glivičnega lišaja med prsti nog, se bo-do pojavile boleče razpoke. Preparat »NOGIS« dobite v drogeri- iah in lekarnah. ,?e na.inovejše sredstvo proti gnojnim pr-ocesom v ustni votlini. Nudijo lekarne in drogerije. ca čiščenje fcovtnskib de- ■t. 'ov v gospodinjstvu DRAMA Nedelja, za. dec. ob 15; Mihaikov: »Sestero mušketirjev«. — Obisk Dedka Mraza. Izven in za podeželje. (Vstopnice so še na razpolago). Ob 19.30: Osborne: »Ozri se v gnevul« Izven in za podeželje. (Predstava za mladino do 16 let ni primerna.) (Vstopnice so še na razpolago.) Ponedeljek. dec. ob 16: Mihaikov: »Sestero mušketirjev«. Zaključena predstava za osnovno šolo Vrtača. Obisk Dedka Mraza. roiek, 30. dec. ob 15; Mihaikov: »Sestero mušketirjev«. — Obisk Dedka Mraza. Zaključena predstava za osnovne šole Sevnica, Sodražica in Poljane. Sreda. 31. dec. ob 16: Mihaikov: »Sestero mušketirjev«. — Obisk Dedka Mraza. Izven in za podeželje. Ob 20: (izjemoma): Brecht: — »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven in za podeželje. Četrtek, 1. jan. od is: Mihaikov: »Sestero muske.., jev* Izven in za podeželje. Ob 13.30: Osborne; »Ozri se v gnevu!« Izven in za podeželje* (Predstava za miacnno cin. i6 let ni primerna.) Petek, 2. jan.; Zaprto. Sobota, 3. jan ob 19.30: Majakov-ski: »Velika žehta«. Izven in za podeželje. Nedelja. 4. jan. ob 15: Mihaikov: »Sestero mušketirjev«. Izven in za podeželje. Ob 19.30: Schiller: »Don Karlos«. Premiera. Izven. Kot peta premiera Drame SNG v letošnji sezoni bo v nedeljo, 4. jaunarja 1958 uprizorjena dramska pesnitev Friedricha Schillerja »Don Karlos«. Znamenito Schillerjevo delo je za letošnjo uprizoritev, }ii jo je Drama SNG uvrstila v repertoar v počastitev dve sto-. letnice pesnikovega rojstva, na novo prevedel Fran Albreht, režira Slavko Jan. sceno je zasnoval ing. areh. Niko Matul, kostume Alenka Bartl-Serša, a glasbo ' je napisal Marijan Vodopivec. Naslovno vlogo igra Andrej .Kurent, Filipa Lojze Potokar, Elizabeto Slavka Glavinova, Frinceso Eboli Duša Počkajeva, Pozo Lojze Rozman, Albo Maks Furijan, Vojvodinjo Olivarez Mira Danilova, Markizo Mondekar Vida Juvanova, Lermo Janez Cesar, Dominga Stane Potokar, Velikega inkvizitorja Ivan Jerman. Nadalje igrajo: Majda Potokarjeva, Jože Zupan, Anton Homar, Polde Bibič, Dušan Skedl in Branko Starič. Sodelujejo tudi slušatelji Akademije za igralsko umetnost. Vstopnice za premiero bodo v prodaji 29. decembra od 17. ure dalje. Jutri ob 20.15 ,uri koncert za rdeči abonma. Dirigent Carlo Zecclii iz Rima. Na sporedu: Berlioz — Fantastična simfonija. Malipierc — Ricercari za 12 instrumentov (izvajajo solisti orkestra SF tov Srečko Zalokar, Roza Cichooki. Stane Mihelič, Ferdo Juvanec. Hilda vLobetova, Franc Appel-tauer. Anton Burger, Anica Sto-kova, Franjo Bregar, Miha Gun-zek. France Zemva in Jože Fa-lout) ter Verdijeva uvertura »Si-cilianske večernice«. K INTENZIVNI JEZIKOVNI TEČAJI PO MAGNETOFONSKI METODI Svet za kulturo in prosveto LRS ob.favlja razpis za štirimesečne tečaje angleškega in francoskega jezika po magnetofonski metodi v spomladanskem roku 1959. Angleški tečaji so dopoldanski, kjer bo pouk dnevno od 8.—14. ure ter popoldanski s poukom trikrat tedensko od 14.—17. ure. Tečaji so začetni. Francoski tečaji so nadaljevalni (za absolvente začetnega tečaja) ter začetni. Pouk v teh tečajih je dvakrat tedensko od 16.45 do 20.15. (Murnom Neiiu. ju. uccd«.uid Dežurna lekarna; »Melje«. Meljska c. 2. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 10: Gorinšek »Silni bič«. Zaključena predstava za šolo iz Limbuša. Ob 15: Offenbach »Hoffmannove pripovedke«. Izven. RADIO SjOO — 12.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 12.00—13.00 Mariborski feljton: 13 00—14.15 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 14.15 - 15.00 2eleli ste — poslušajte! (prvi del); 15.00 — 15.25 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 15.25—16.00 Želeli ste — pokušajte! (drugi del); 16.00—24.00 Žtrenos sporeda RTV Ljubljana. OPERA Nedelja, 28. dec. ob 19.30: Puccirll •La Boheme«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so še na razpolago.) Ponedeljek. 29. dec.: Zaprto Torek, 30. dec. ob 19.30: Maseagni: »Cavalleria Rusticana«, Leonca-vallo: »Glumači«. Abonma red U. (Vstopnice tudi v prodaji). Sreda, 31. dec. ob 19.30: Donizetti: »Don Pasquale«- Izven in za podeželje. Četrtek, 1. jan: Zaprto. Petek. 2. jan. ob 19.30: Verdi: — »Traviata«. Izven in za podeželje. Sobota. 3. Jan. ob 19.30: Maseagni: »Cavalleria Rusticana«, Leonca-vallo: »Glumači«. Izven in za podeželje. Nedelja. 4. Jan. ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Izven in za podeželje. Za vse predstave Drame in Opere od 31. dec. do 4. jan. bodo vstopnice v prodaji že od ponedeljka, 29. dec. od 17. ure dalje, v dneh od 1. do 4. jan. bo dnevna blagajna v Operi' poslovala samo dopoldne. Nedelja, 4. jan. ob 15: Tagore: — »Poštni urad«. Gostovanje v Pirničah. Ob 20: Manzari. »Naši ljubi otroci«. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 28. dec. ob 14JU; j- Spi-car: »Pogumni Tonček«, prav- ljična igra z godbo in plesom. — Popoldanska predstava. Izven. Razprodano. Ob 26: Br. Nušič: »Gospa ministrica«. veseloigra. Večerna predstava. Izven. Ponedeljek, 29. dec. ob 14.30: J. Spiear: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Zaključena predstava. Sreda, 31. dec., ob 20. Br. Nušič: »Gospa ministrica«. veseloigra. Izven. Četrtek, 1. jan. ob 15: J. Spicar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Ob 17: J. Spicar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Ob 20; Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Večerna predstava. Izven. Petek, 2. jan. ob 16: J. Spicar: — »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Sobota. 3. jan. ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Izven. — Za Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica« — je še vedno nenehno zanimanje. — Vse dosedanje predstave so bile razprodane. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Rezerviranje telefon štev. 32-860. Rezervirane vstopnice morate vzeti najkasneje do 12. ure na dan predstave. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega 12 Nedelja, 23. dec. ob 10, 14 in 16.30: Pravljična igra »Janko in Metka«. zaključna predstava z Dedkom Mrazom. Ob 20: »Direktorjev rojstni dan* Ponovitev. Ponedeljek, 29. dec. ob 16: Pravljična igra »Janko in Metka«. — Zaključna predstava z Dedkom Mrazom. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Kinodvorana »Soča« Ponedeljek, 29. dec ob 15: »Vodnjak želja«. Premiera. Ob 17: »Vodnjak želja«. Zaklju-kl j učena predstava. Torek, 30. dec. ob 15: »Vodnjak želja«. , , Sreda, 31. dec. ob 15; »Vodnjak želja«. Mladinsko gledališče pri zavodu • Ljubljanski festival« je kot svojo letošnjo prvo uprizoritev pripravilo omnibus šestih mladinskih igric s skupnim naslovom’ »Vodnjak želja«. Uprizoritev so pripravili- Balbina Battelino-Baranovič. Tina Piccoli, Ing. arh. Niko Matul, Marijan Vodopivec. Nada Souvan in Mara Kralj. — Vstopmce so v prodaji-pri blagajni kina Soča na dan predstave- rezervacije po tel. 22-011. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Nedelja, 28 dec. ob 11: J Kainar: •Zlatolaska«. Zaključena predstava za otroke članov sind. podružnice oodjetja Zičnica-Ljub-llana I ROČNE LUTKE Gostovanje z igrico N. Simončiča--•Zmešnjava« Ob 16: Preddvoi. Nedelja, 28. dec. ob 9: Jarše. Ob 14: Dob pri Domžalah. Ob 16: N. Simončič: »Zmešnjava«. — Zaključena predstavo za otroke članov sind. podružnice podj. DZS — Ljubljana. Ob 18: N. Simončič: »Zmešnjava«. — Zaključena predstava za otroke članov sind. podruž. podj Pek. Bežigrad, Ajdovščina m čev. Rožnik-Ljubljana. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ -V nedeljo predstava zarodi tehničnih ovir odpade. Torek, 30 dec. ob zu. Ostruvss.. k »Gozd«. Uprizori DFD »Svoboda Center« Krani Izven. GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JESENICE Nedelja, 28. dec. ob 9 m U: M. V. Djordjevič: »Grašek«. Gostova- nje v Lescah. Ob 15 in 17: M. V. Djordjevič: »Grašek«. Gostovanje v Radovljici. Ob 19.30; A. Huxlev: »Glocondin smehljaj«. Drama v 9 slikah. — Izven. Zveze z vlaki ugodne. — Ponedeljek. 29. dec. ob 15 in 17: M. V. Djordjevič: »Grašek«. Zaključeni predstavi za terene ob Novoletni Jelki.. Torek, 30. dec. ob 15 in 17: M. V Djordjevič: »Grašek«. Zaključeni predstavi za terene ob Novoletni jelki. Petek, 2. jan. ob 19.30: A. Huxley: »Giocondin smehljaj«. Izven. Sobota, 3. Jan. ob 19 30: — M. v. Djordjevič: »Grašek* Pravljič- na igra v 5 dejanjih — Režija in scena: Bojan Čebulj. Premierski abonma Nedelja. 4. Jan. ob 14.30: A. Hux-ley: »Giocondin smehljaj«. Iz- ven. Ob 19.30: M. V. Djordjevič: - •Grašek«. Za nedeljski Abonma Ostale karte v prodaji Zvez« ? vlaki za vse orert«tavp ugodne Uprizoritev drame »Giocondir smehljaj« za Abonma Petek bo » oet«lc. 9 len 1989. ob 19.90 ari. Cet «a čiščenje preprog, tapet n tapeciranega pohištva M u -o • u»uua*. iioii« mascope film »GRENKA ZMA GA«, ob 17.30 in 19.30. NAKLO: -amer. barv. cinemase film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«, ob 15, 17 in 19. lADO-VLJlCA: amei u*n vista Vision film »GORA«, ob 15.30. 17.30 in 20. 1AK1BOR »UNION«; ainei barv cinemascop film »CEZ MNOGI REK«, ob 1530. 17.45 in 20 .ARIBOR »PARTIZAN«; franc Ital film »ULICA SANJ«. ot. 15.30. 17.45 in 20 tAKIBOR »UDARNIK«: franc, ital film .CRN! DOSIER. — ot. 15.30. 17.45 in 20 i-TUJ; — mehiški film NE ZANIKAM . SVOJE PRETEKLOSTI, ob 15.30, 17.30 in 19.30. i S030TA. »PA. - amei barv film -Ca.i ZA DVA«, ob 10, 15. 17.30 in 20. KOPLK »sola«, amei. barv. cl-nemascope film »PRINC ŠTUDENT«. RTV LJUBLJANA SPORED ZA NEDELJO liiiiiiu&ii PROGRAM Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00. 6.00—7.00 Veder nedeljski Jutranji pozdrav — vmes ob 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Frane Milčinski: Vesela povest o žalostni princeski; 8.32 Gioacehino Rossini-Otto-rino Respighi: Rossiniana, simfonična suita; 9.00 Novoletne glasbene čestitke; 9.30 Pod vaško lipo - . . (spored slovenskih narodnih); 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Milica Ostrouška: Samo zvijača jih je premagala; 10.30 Zabavna matineja: 14.30 Naši solisti pojo operne arije; 12.00 Naši poslušalci pozdravljajo — I., 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci pozdravljric-— II.; 15.25 Jules Massenet: Ba-. letna glasba iz opere »Le Cid«; 15.45 Francoske popevke; 16.00 Tomo Martelanc: Sinajske razglednice (nadelj.); 16250 Zbori in sa- Učnina za angleški dopoldanski tečaj znaša 20.000 din, za popoldanski angleški in francoski pa 10.000 din. Polovico učnine je treba plačati ob vpisu. Začetek pouka bo 10. februarja.. Ustanove, gospodarske organizacije ter posamezniki naj pošljejo prijave do as. januarja Svetu za kulturo in prosveto LRS, Ljubljana. Zupančičeva 3. Podrobne informacije na upravi intenzivnih tečajev, Bohoričeva 28, telefon 34-413. S ta čiščenje lesenih izdelkov In pohištvo Nevropsihiatrična sekcija SZD in Slovensko zdravniško društvo vabita zdravnike, študente kliničnih semestrov in vse ostale zainteresirane na predavanje tov. dr. Viktorja Gaberška, ki bo 2. januarja ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Tema predavanja: 1. Metodika in tehnika elektrookulo-grafskega snemanja, in tovrstna registracija raznih motenj vidne zaznave. 2. Elektrookulografija in patofiziologija cerebelarnega sindroma. P kinosporEd za nedeljo KINO UNION: italijenskl barvni film »SENSO*. Režija: Luchino Visconti. Igrata Alida Vali in Farley Granger. Predstave ob 15, 17, 19 'in 21J.5. Ob 10 matineja premiera amer. barv. westecna »JAHALI SO NA ZAHOD«. Vstopnice ža silvestrski filmski spored 31 dec. ob 21.30 uri v kinu Union sestavljen iz nemšk. barv. filma »ROSE BERND« in amer. barv. cinemascoipe wester-na »DAVEK ZA KRUTOST« bodo v predprodaji od ponedeljka dalje na blagajni kina Union po običajnih cenah. KINO KOMUNA: premiera dom. filma »vn Kongres zkj«. — Tednika; Tovarne delavcem in V korak s časom. Predstave ob • 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja amer. barv. cinemascope filma »LJUBI ME ALI PUSTI ME«. — igTa Doris Day. KINO VIC; zahodnonemški barv film »KOPE NIŠKI STOTNIK«. Režija: Helmut KSutner. V gl. vi. Heinz Riihmann. Predstave ob 17, 19 in 21. Ob 15 mladinski spored »PISANI PROGRAM« po enotni ceni 30 din. Ob -10 matineja filma »KOPENISKI STOTNIK«. KINO SLOGA: — jugoslov. barv film »POP CIRA IN POP SPIRA«. Tednik F. N. 52. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10 matineja mladinskega sporeda »PISANI PROGRAM« po enotni ceni 30 din. KINO SOCA: Jugoslovanska kinoteka predvaja v okviru festivala mladinskih filmov amer. film — »HEIDI«. Režija: Allan Dwan — 1937. V gl. vi. Shirley Temple. Predstave samo ob 19 in 21. KINO SISKA: amer. barv. cinemascope film »TRIJE ZA REVIJO«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma! Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—-11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«. Kotni* kova 8; Zaprto. TRIGLAV: amer. barv. cinema- scope film »ZVEZDA JE ROJENA«. V glavni vlogi: Judy Gar-land, James Mason. — Prodaja vstopnic od 10—11 in 14 dalje. Danes zadnjikrat. Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 15, 17.30 in 20. •LITOSTROJ«; amer. barv. film »VRNI SE STRIČEK VILI«, tednik 51, ob 18 in 20. Ob 10 matineja »FOLKLORA«. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. GUNCLJE: amer. barv- film — »DZUBILI«; ob 15, 17 in 19.. ZADOBROVA: češki barv. film — »DOBRI VOJAK SVEJK« I del. - ob 15, 17. in 19. VEVČE: arnei tlim »MOJIH SES'l KAZNJENCEV«, ob 17 in 19. CRNUCE; amer. barv. film »ŠTIRJE JEZDECI«, ob 16 in 19. DOMŽALE; ital. film — »SLEPO DEKLE IZ SORENTA«. ob 15, 17 in 19. KAMNIK »DOM«: amer barv. cinemascope film »LEPA MLINARICA«. DUPLICA: čimer- barv film — »BLEDOLICNIKOV SIN«, ob 16 in 18. BLED: amer. barv. cinemase film »SEDEČI BIK«, Ob 14. 16. 18 in 20. Ob 10 matineja. NOVO MESTO »KRKA«; jugosl. SOVj. film »ALEKSA DUNDIC-ČRNOMELJ: — franc, film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«, ob 17 in 20. KRANJ »STORŽIČ«: ob 10 premiera amer. barv. risanke »PUSTOLOVŠČINE PEKE DETLICE-Ob 13 slov. film »KEKEC«. Ob 15. 17 in 19 amer barv film •DE.7VI, KREKET«. KRANJ »TRIGLAV«: prem. angl filma »BEŽNO SREČANJE«, ob is m it. mospevi Oskarja Deva; 17.00 Igrajo veliki zabavni orkestri; 17.30 Radijska igra — Ivan Cankar: Polikarp (ponovitev); 18.40 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kaj- kavskih pesmi; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Halo, halo — izberite popevko (prenos javne oddaje iz velikega studia RTV Ljubljana); 21.00 Igrajo mali instrumentalni ansambli; 21.20 Luči velemesta: (zabavna glasbena oddaja z razširjeno napovedjo): 22.15 Z mednarodnega festivala v Edin-burghu; 23.10 Zabavni cocktail; 23.45' Melodije za lahko noč; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. n. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert; 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 13.10 Zabavna glasba; 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila: . 14.15 Pojo slavni pevci; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Lahka glasba; 15.45 L. M. Škerjanc; 10 mladinskih skladb: (pri klavirju komponist). televizijski program 10.00 do 11.00 Kmetijska oddaja (Ljubljana); 20.00 do 22.30 TV dnevnik (Beograd); Dokumentarna oddaja (Beograd); Mala scena — Joahim Vujič: Ljubovnaja zavist (Beograd); Glasbena revija (Zagreb). JOJ RAZPIS Komisija za uslužbenske zadev. Turistične zveze Jugoslavije, Beograd, Kamenička 6-V, razpisuje N A T E C A J za mesto turističnega predstavnika v inozemstvu pogoji: l. visoka šola ali višja šolska izobrazba; 2. dobro obvladanje angleškega in nemškega jezika; 3. praksa na področju domačega in inozemskega turizma s poznavanjem turistične problematt- lC6* Izbrani kandidati bodo morali opraviti strokovni izpit iz jezika in s področja turizma. Prošnje s podatki o dosedanji zaposlitvi in življenjepis pošljite Komisiji v roku 15 dni od dneva objave natečaja. R RAZPIS Sekretariat izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve, Ljubljana. Gregorčičeva 25. razpisuje naslednji mesti: SAMOSTOJNEGA SVETNIKA — pravnika. — Pogoj: pravna fakulteta in 15 let prakse, od tega najmanj 3 leta v gospodarstvu; STROKOVNEGA USLUŽBENCA,— pravnika — Pogoj: pravna fakulteta, strokovni izpdt in 2 leti prskss« Temeljna in položajna plača po zakonu o javnih uslužbencih. Interesenti naj vložijo prošnje z življenjepisom na gornji naslov do 11. januarja 1959. Nastop službe takoj ali po dogovoru. R RAZPIS Razpisna komisija pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani, razpisuje naslednja mesta: RAČUNOVODSTVO: delovno mesto za finančno knjigovodstvo. — Pogoj: srednješolska izobrazba z nekaj prakse. FAKTURNI ODDELEK: več delovnih mest za fakturni oddelek. — Pogoj: administrativna šola ali podobna izobrazba z znanjem strojepisja. Prošnje vložite; Razpisna komisija Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška 2. R RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v smislu 164. člena zakona o javnih uslužbencih v upravnih organih mesto FINANČNEGA USLUŽBENCA V ODSEKU ZA RAČUNOVODSTVO Pogoj: nižja ali srednja strokovna izobrazba in praksa v računovodski službi. Prošnjo za razpisano mesto, opremljeno z življenjepisom, vložite v roku 15 dni od objave v Uradu tajnika OLO — Mačkova ul. 1 soba št. 13-1. R RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Cerknice, razpisuje po 21. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih od bo- . v iii HJlilVjVill Di^cUlUV vij*.. i FLRJ št. 52-57) in 58. členu Uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. 1. FLRJ št. 18-68) mesto UPRAVNIKOV . pri Kmetijski zadrugi Rakitna, Cajnarje in Ravnik. Pogoji: srednja ali višja stro- kovna izobrazba in predpisana praksa v gospodarstvu ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso v zadružništvu in opravljen tečaj za upravnika zadruge. Plača po tarifnem pravilniku posamezne kmetijske zadruge. Nastop službe po dogovoru. Pismene, pravilno kolkovane ponudbe z življenjepisom in s podatki o strokovni izobrazbi ter o dosedanji zaposlitvi pošljite Komisiji za razpis mest direktorjev pri ObLO Cerknica najpozneje v roku 15 dni od objave tega razpisa. R RAZPIS V skladu z Zakonom o znanstvenih zavodih razpisna komisija Inštituta za metalne konstrukcije, razpisuje naslednja mesta: VODJE RACUNSKO-GOSPOBAR-SKEGA SEKTORJA — Pogoj: ekonomska fakulteta s 5 - letno prakso ali srednja strokovnost z 10-letno prakso v industriji. STROJEPISKE: Pogoj: perfektno znanje strojepisja in pasivno znanje enega tujega jezika. STROJEPISKE za občasno honorarno delo. Nastop službe lahko takoj. Prejemki po posebnih predpisih. R RAZPIS Komisija za postavitev in odstavitev upravnikov Kmetijskih zadrug pri Občinskem ljudskem odboru Grosuplje razpisuje na podlagi 58. člena Uredbe o kmetijskih zadrugah mesto UPRAVNIKA Kmetijske zadruge Žalna Pogoji; kmetijski tehnik ali temu enaka strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso ali absolvent nižje kmetijske šole s 5-letno prakso. Plača po dogovoru. Na razpolago je družinsko stanovanje v Zadružnem domu. Prošnje kolkovane s 180 din državne takse in 95 din občinske takse, sprejema ObLO Grosuplje. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Prošnji priložite: dokazila ozi- roma spričevala o šolski izobrazbi. življenjepis ter potrdilo o nekaznovanju. R RAZPIS Na podlagi M. čl. zadružnih pravil in na podlagi sklepa zadružnega sveta Kmetijske zadruge z o. j Gradac, razpisujemo mesto UPRAVNIKA Pogoji za nastop službe: kandidat za upravnika, mora imeti najmanj opravljeno srednjo kmetijsko šolo ali najmanj 5 let prakse kot upravnik zadruge. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: Kmetijska zadruga Gradac, v Beli krajini. Nastop službe je lahko takoj. R RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uuradni Ust FLRJ st. 53-53), razpisuje komisija za razpis mesta upravnika Občinskega ljudskega odbora Črnomelj mesto UPRAVNIKA gostišča »Lovski rog« Črnomelj Pogoji: gostinska šola in nekaj prakse v gostinstvu ali kvalificiran natakar z najmanj 10 let prs!ks6» Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Črnomelj do 5 I. 1959. Ponudbo pravilno koikuj-te ® RAZPIS Komisija za delovna razmerja pri »Hermes« trgovsko podjetje z industrijskim blagom v Ilirski Bistrici, razpisuje mesto RAČUNOVODJE Nastop službe lahko takoj. Osebni prejemki so določeni s tarifnim pravilnikom. Prijave na razpis vložite do 31. I. 1959. R RAZPIS Gradbeno podjetje »ZIDGRAD* v Idriji razpisuje prosto mesto DIPLOMIRANEGA _ GRADBENEGA TEHNIKA za operativno službo na gradbiščih. Pogoji: 1) dovršena srednja gradbena šola. lahko je tudi_ pripravnik z odsluženim vojaškim rokom. ,, Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno, družinsko prihodnle leto. — Ponudbe z opisom dosedanje službe pošljite na naslov do 10. jan. 1959. P RAZPIS Razpisna komisija pri Zobni po llkliniki Ljubljana, Kidričeva 1/Tl razpisuje naslednja mesta: STOMATOLOGA, ZOBOTEHNIKA ZOBARSKE ASISTENTKE ADM1 NISTRATIVNE MOČI Z EKONOMSKO SREDNJO SOLO. Plača po ZJU in Pravilniku c delovnih mestih in plačah osebja ustanove. — Ustanova nima na razpolago stanovanj. — Prošnjo vložite: Razpisna komisija Zobne poliklinike, Ljubljana. Kidričeva ulica l/n. P RAZPIS Razpisna komisija Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana razpisuje mesti: ZOBNE ASISTENTKE za zobne ambulanto Ljubljana. MEDICINSKE SESTRE za obratno ambulanto na Jesenicah. *Ju±;uji. tuecipisaiia solska 1ZO* orazba. prejemki po zakonu o javnih uslužbencih oziroma po pravilniku o plačah osebja Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana. Vozne ugodnosti na želem-nici po enoletnem službovanju pri ZZD Ljubljapa. Za medicinsko sestro na Jesenicah je samsko stanovanje na razpolago. — Pravilno kolkovane prošnje vložite na Železniški zdravstveni dom Ljubljana, Celovška c. 4, do 19. januarja 1959. R RAZPIS Razpisna komisija sekretariata Sveta za zdravstvo LRS razpisuje: 1. mesto načelnika upravno-orga- nizacijskega oddelka, 2.' mesto šefa odseka za organizacijo zdravstvene službe, 3. mesto referenta I. vrste, in sicer za strokovno nadzorstvo nad zdravstvenimi zavodi in za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenega osebja. Pogoji: pod točko 1. in 3. dovršena medicinska fakulteta z vsaj 5 let praktičnega dela, po možnosti tudi v upravni službi. Pod točko 2. dovršena ekonomska oziroma pravna fakulteta z nekaj let upravne prakse. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane z 30 din in življenjepisom, vložite za razpisana mesta, najkasneje v 30 dneh po objavi v Ur. listu LRS, na Sekretariat Sveta za zdravstvo LRS. R RAZPIS Komisija za razpis upravnikov in direktorjev pri ObLO Loška dolina, razpisuje na osnovi 58. člena Uredbe o kmetilskih zadrugah (Ur. list FLRJ št. 18-348/58) mesto UPRAVNIKA kmetijske zadruge Iga vas in kmetijske zadruge Stari trg. Pogoji: srednja strokovna izo- brazba s prakso v zadružništvu. Rok prijave je 15 dni po razpisu na ObLO Loška dolina. R HVALE ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi mojega moža STANETA STARINA elektronionterja Elelctro-Ljubljana mesto se iskreno zahvaljujem vsem« ki so pokojnika pospremili v tako velikem številu, nam poklonili toliko vencev in cvetja in mi izrekli ustno ali pismeno sožalje. — Posebno se zahvaljujem dr. Gra-parju Stanetu za nesebično prizadevanje in nego. upravi in uslužbencem F.lektro-Liubliana-mesto, pevcem, duhovščini ter končno vsem sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ob tej težki izgubi z menoj sočustvovali in mi kakorkoli pomagali. — Se enkrat vsem iskrena hvala! 2alujoča žena Fani s sinovoma in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste lajšali trpljenje mojemu dragemu tatu FRANCU ORIDICU ln sočustvovali ob njegovi smrti, posebno pa moji svakinji Mariji in njeni materi, ki sta tako požrtvovalno in z ljubeznijo skrbeli zanj v njegovi težki bolezni, vsem ki ste ga zasuli s cvetjem in ga pospremili na poslednjo pot. prisrčna zahvala! Žalujoča hčerka Silva. ZAHVALA Ob bridki Izgubi naše Hubljene mame KATARINE POLJANEC (Zotlarjeve) se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeno poslednjo pot, Ji poklonili vence in cvetje in nam ustno izrekli sožalje. Se posebej se od srca zahvaljujemo tov. dr. Benediku in dr Slivniku za vso skrb in požrtvovalnost, ki sta jo nudila rajni mami med boleznijo. Prav tako velja naša osebna zahvala duhovščini, kakor tudi dobrim sosedom, ki so ji vedno stali ob strani in 1i kakor koli pomagali. Se enkrat Iskrena hvala vsem! Ljubljana dne 28. dec. 1958. Poljančevi Po težki m mučni oolezni nas je -apustila naša Praga mama, stara ■nama in sestra FANI KOS vdova po železniškem strojevodji Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 29. t. m. ob 15.30 uri iz Frančiškove mrl vežice na Zalah Zaluioči- sin Martin hčerka Olga, snaha Majda: vnuki: Matjaž, Roman. Lenčka DOOOOCOCOOOOCOOOCOOOOOOOOOOCOC> GOSPODINJSKA POMOČNICA sposobna, dobi dobro službo. Informacije od 16. ure dalje do 4. januarja. Naslov v ogl. odd. J 29999-1 TRGOVSKI POTNIK, ki pozna vse stroke, išče zastopstvo za prodajo blaga, po vsej Jugoslaviji, bonudbe na naslov: Hren Janko, Jastrebarsko, Cvetkovacka št. 1. R 3184-1 PEKARIJA MOKRONOG sprejme v službo pekovskega pomočnika, skupnega delavca, vojaščine prostega. Nastop službe takoj ali po dogovoru. R 3185-1 KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDI DELOVNIH RAZMERIJ Splošnega obrtnega podjetja »Dom« Tolmin, razpisuje mesti za: poslovodjo kleparsko - vodnoinštalaterske delavnice in poslovodjo cementno - teracerske delavnice. Pog.: mojstrski izpit. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov. R 3187-1 RAČUNOVODJO sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku in posebnem dogovoru. Pismene ponudbe na: Atelje za arhitekturo, Ljubljana - Cankarjeva 5/III. 2732-A GEOMETER s 5 let prakse in strokovnim izpitom išče službo. Ponudbe javite v ogl. odd. pod »Stanovanje«. 29882-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJO, po možnosti s stanovanjem iščem k 3-članski zdravniški družini. — Naslov: Dr. Cik, Ilirska 26 — Ljubljana. 29786-1 oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc Uslužbenko za knjigovodstvo sprejme takoj Gostinska šola. Informacije daje ravnateljstvo. Ljubljana, Privoz 11. 7985-R juoooaooooooooooc JUOOOOOOOOOOOOOOP xx»uuaomoocnooooaijc»uaLOuxx]OOOOOooc»a STAREJSO ZENSKO, vajeno kmečkega dela, sprejmem . k dvema starima osebama. Služba na Krškem polju. Naslov v ogl. odd. 29995-1 MLAJŠO MOC za nastop službe v računovodstvu na Bledu iščem. Pogoj: zamenjava stanovanja v novem bloku na Bledu za enakovredno v Mariboru ali T.i'”'-ini. Naslov v podružnici SP Maribor. 29987-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJO za kuharska in druga dela v državnem objektu iščemo. Plača dobra. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe v ogl. odd. pod »De-slovna in poštena«. 29979-1 AVTOMEHANIČNEGA POMOČNIKA, mlajšega, sprejmem. Vižmar-je 65. 29933-1 OBRATOVNEGA KNJIGOVODJA, po možnosti s prakso, sprejme takoj. Industrijsko podjetje — »Elektra«, Ljubljana, Černetova 26. 29927-1 TRGOVSKA POMOČNICA — želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Marljiva« v ogl. odd. 29926-1 HONORARNO sprejmem starejšo ženo v garderobo. Naslov v ogl. odd. 29971-1 USLUŽBENKA z znanjem administracije in strojepisja, sprejme zaposlitev v Postojni ali Ajdovščini. Naslov v oglasnem odd. 29968-1 TAJNIKA - CO s polno srednjo šolsko izobrazbo išče Zavod s samostojnim finansiranjem. Ponudbe v oglisni odd. pod »Sola«. 29960-1 DVA KVALIFICIRANA sobosli-karska, pleskarska pomočnika, sprejmem. Naslov v ogl. odd. 30074-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO za dopoldanske ure išče 4_članska družinska. Nastop takoj. Zglasite se pri prof. Didek. Tavčarjeva 18, od 13. ure naprej. 30077-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi upokojenka, sprejmem. Nastop službe do 15. januarja. Naslov v ogl. odd. 30081.1 PEVKO ZA BAR išče gostinsko podjetje Nebotičnik. Ljubljana. Refiektantke naj pridejo na avdicijo 6. jan. 1959 med 16. in 17. ur v bar Nebotičnik. 30085-1 nooooooooooonooi Zunanjetrgovinsko podjetje IS8e PREDSTAVNIKA za LR Slovenijo z znanjem najmanj enega tujega jezika. - Ponudbe pošljite pod »Novi Sad« v ogl. odd. 8002-R ♦ * KEMIKA za zlatarsko stroko z večletno prakso sprejme komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovne sile Zlatarne, Celje, poštni predal 75. 7854-R KOLINSKA TOVARNA HRANIL — LJUBLJANA SMARTINSKA 30 sprejme: ključavničarja-orodjarja s prakso in šofer ja-mehanika s prakso oba vojaščine prosta, 8 stanovanjem v Ljubljani. Pismene ponudbe pošljite na naslov podjetja. 7B79-R - DOM V PODUTIKU — gostilna — sprejme mlado dekle, ki bi imelo veselje do natakarskega poklica. Vsa oskrba v hiši. 30069-1 ČASOPISNO PODJETJE »SLOV. POROČEVALEC«, Ljubljana — Tomšičeva 1—3, sprejme uslužbenko za tehnično pisarno. Pogoj- 4 razr. ekonomske srednje šole’. Ponudbe pošljite sekretariatu podjetja do 6. januarja 1959. -1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema osebama sprejmem. Ponudbe na podružnico SP Koper pod »Otrok«. 30111-1 KVALIFICIRAN KURJAČ za parne kotle dobi takoj zaposlitev v tekstilni tovarni v Ljubljani. — Naslov v ogl. odd. 38096-1 KOVINOSTRUGAR dobi zaposlitev v tekstilni tovarni v Ljubljani. Naslov v ogl- odd. 38989-1 SAMOSTOJNEGA KALILCA Z večletno prakso za kalen j e na električno peč sprejmemo v službo za večji obrat. Ponudbe z življenjepisom pošljite v ogl-odd. pod »Kvaliteta 44«. 30088—1 ARHIVARJA, lahko tudi upokojenec, z' odgovarjajočo strokovno izobrazbo sprejmemo v službo. Ponudbe pošljite na naslov: v SGP »Slovenija ceste«, direkcija Ljubljana, Tftova 44. 30887-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO pridno in čisto, z znanjem kuhe, sprejme boljša družina. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. oddelku. 30152-1 KVALIFICIRANE ključavničarje in nekvalificirane delavce sprejme Železniško podjetje za popravljanje voz in strojev Ljubljana, Šiška, Parmova 35. 38139-1 ŠOFER D kategorije z večletno prakso na vseh vozilih, trezen, zanesljiv, želi menjati službeno mesto. Ponudbe pod »Januar« v ogl. odd. 30138-1 ZENSKO za delo pri stroju par ur dnevno, iščemo. Polakova 3, Šiška. 30134.1 17-LETNO POŠTENO DEKLE žel! k boljši družini (najraje z otroki). Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez staršev«. 30060-1 HONORARNO, eventualno stalno zaposlitev, išče študentka ekonomske fakultete, z dveletno prakso v banki. — Ponudbe pod »5. I. 1959« v ogl. odd . 30053-1 UPRAVNI ODBOR Doma Titove mladine, razpisuje mesto administratorke. Pogoj: srednja ekonomska šola s prakso. Prošnje z življenjepisom oddajte na naslov: Dom Titove mladine. Pokopališka 29. 30044-1 KINOOPERATER z izpitom za 16 mm film, želi honorarno zaposlitev, predvajanje. Ponudbe pod »Kinooperater« v ogi. odd. 30043-1 KNJ1GOVODK1NJA. samostojna, gostinske stroke, želi spremeniti službo. Nastop po dogovoru. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Gostinstvo«. 30041-1 SPOSOBEN MOŠKI, dobrega nastopa. z lastnim avtomobilom, sprejme mesto zastopnika pri večjem podjetju kjerkoli na Gorenjskem ali v okolici Ljubljane. Ponudbe v ogi. odd. pod »Zastopnik«. 30 odpovedovanje delovnih razmerij pri večjem Industrijskem podjetja v Ljubljani razpisuje mesto STENODAKTTLOGRAFA s potrebno strokovno izobrazbo in prakso. Naslov v oglasnem oddelku. — -tu [e; ematajds afu§oJ<3 štvo podjetja do 31. decembra 1958. 7938-R ZASLUZEN »UkE /.A LEGITIMACIJE Vam v 1 ura!x izdela FOTO .PAULI, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta), tel. 20-305. Slikamo tudi na domu. 15S45-2 PRIKROJEVALM TEČAJ nudi salon »KUCLER«, Tomšičeva 4. 295S1-2 INŠTRUKTORJA, ki mi jamči uspeli iščem. Plačam dobro Ponudbe pod »Resno« v ogl. odd. 29913-2 PREVAJAM iz slovenščine v nemščino in obratno. Naslov: Kul-terer F., Vojnik. R 3191-2 IZDELUJEMO ročno prešite odeje hitro in solidno, po naročilu. — Zidar Vekoslav. Bohoričeva 27. 29433-2 PODJETJA! Sprejemam v delo, sestavljam živosrebrne relejne avtomate za reklamo — razsvetljavo. Šlibar, Ježica 78. -2 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »FILMSERVIS«, Ljubljana, Zrinjskega c. 9, razpisuje naslednja mesta: večje število delavcev za delo v filmskem laboratoriju (po možnosti z nižjo gimnazijo ali sorodno šolo) večje število delavcev za delo pri tonskem snemanju — elektrotehniki ali račLiomehaniki. Pismene ali ustne vloge sprejemamo v sekretarja-., tu podjetja vključno do 15. januarja 1959. -7973-R DOBROSRČNO, pošteno žensko išče 3-članska družina s 5-let_ nim fantkom, za dopoldansko delo V gospodinjstvu. — Pogoji ugodni. Naslov v ogl. odd. 30118-1 POSTREZNICO ali gosp. pomočnico potrebujem takoj. — Predstavite se dopoldne. V. L., Vegova 8—1. 30114—1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, čisto, iščem. — Nada Modec. Vrhnika. 30100.1 FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno v vseh delih, sprejmem takoj v službo ali po dogovoru. Frizerski salon, Fon Jože. Celovška 28, Ljubljana. 30099-1 PRODAJALCA(-KO) sprejmem takoj ali pozneje. — O-glasite se osebno ali pismeno. Trgovina »Borovo«. Tavčarjeva 1, Ljubljana. 36095-1 ADMINISTRATORKO — Manjše trgovske podjetje v centru išče mlajšo moč za splošno administracijo. Nastop službe 1. I. 1959. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite z navedbo dosedanje zaposlitve pod »Vestna« v ogl. odd. 29831-1 »BONBONIERA« Titova 14 v Ljubljani, sprejme v službo samostojnega knjigovodjo, prodajno osebje ter snažilko. 29846-1 GRADBENEGA TEHNIKA (lahko tudi brez prakse) sprejme projektantsko podjetje »PRO.TEKT- NTZKB ZGRADBE« Ljubljana. Parmova 33, -3. trakt za delo v oddelku za projektiranje objektov. Prejemki po tarifnem pravilniku podjetja. 29772-1 VRTNARSKI IN CVETLIČARSKI pomočnik išče takojšnjo zaposlitev. Toplak Franc, Stojnci 21, Goriš--|-n 30109-1 lORENEGA STUPENTA sprejmem. TfcStov v o*L odd. 30103-1 Komisija za sklenitev in odpovedovanje delovnih razmerij v tovarni kovinske embalaže SATURNUS LJUBLJANA — MOSTE razpisuje naslednje mesto: STENODRKTILOGRIFA Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe in osebno se javite v tajništvu podjetja. Nastop možen takoj. 7980-R KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kemični tovarni Moste. Ljubljana razpisuje naslediji dve mesti: šoferja C - kategorije m administratorke-strojepiske tehničnega oddelka. Interesenti naj dostavijo pismene ponudbe sekretariatu podjetja ali pa naj se istotam osebno z^lase. 29781-1 ABSOLVENT GOSTINSKE SOLE (natakar), išče zaposlitev. Vojaščine prosti. Ponudbe pod »Zanesljiv« v ogl. odd. 29790-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA in skladiščnega delavca sprejme tr-go vin a »VrvaTna«, Ljubljana. Trubarjeva 29. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 30004-1 oTTo V LJUBURNl 2E V TOREK OPOLDNE USLUŽBENKA srednjih let z lepim domom, želi sebi primernega tovariša do 35 let, zaradi ženitve. Ponudbe pod »Dežela« v ogl. odd. 39144-1 KOMISIJA za razpis delov, mest pri Zdravstvenem domu Center razpisuje mesto kurirja. — Prednost imajo osebe, ki se razumejo'tudi na manjša hišna popravila. Rok prijave je 10. I. 1960. — Prošnje vlagajte pri upravi Zdravstvenega doma Ljubljana- Center, Miklošičeva c. 34-1. 30179-1 MOJSTER z 12-letino prakso v vodenju strojnih obratov, splošni konstrukciji ter energetiiki, želi zaposlitve kjerkoli v Sloveniji ali v drugih republikah. Pogoj samsko ali družinsko stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vesten«. 30164-1 PROD AJALCA(-KO). mlajšo, dobro moč, iščemo za noyo prodajalno z obutvijo. Javite se osebno ali pismeno. »Simecki«, prodajalna obutve, Trubarjeva 18, Ljubljana. ,30161-1 POMOŽNEGA USLUŽBENCA za kurirske posle sprejmemo takoj - ali s 1. I. 1959. Plača se določi' po uredbi. Reflektanti naj se zglasijo osebno ali stavijo pismene ponudbe. Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva c. 4-H. 39159-1 ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja, za vodenje blagajne in materialne kartoteke v manjšem obrtnem podjetju sprejmemo. Ponudbe pod »Lahko tudi začetnica« v ogl. odd. 39157-1 PEKARNA ŠENTVID, Ljubljana, sprejme razvažalca kruha. Nastop službe takoj. 30156-1 ŠOFER INABAVL-JAC z lastnim avtomobilom želi menjati službo kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe pod »Dolgoletna praksa« v ogl. odd. 39155-1 RAZPISNA KOMISIJA finančno samostojnega socialnega zavoda Akademski kolegij v Ljubljani, Titova c. 52, razpisuje delovno mesto računovodje s popolno srednjo Solo in strokovnim izpi-, tom. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje z dokazili in opisom dosedanjega dela vložite najkasneje do 12. I. 1959. 39120-1 TRGOVSKE POMOČNIKE galanterijske stroke in kurirja (moškega) sprejme v službo Trg. oodietje »Tobak«. Ljubljana. Likozarjeva 5. Ponudbe pošljite oismeno do 5. I- 1959 na naslov: komisija za sklepanje delovnih razmeri) pri Trg. podjetju »Tobak« Dubljana. Likozarjeva 5. 30119-1 »BONBONIERI«, Titova 14, Ljubljana sprejme v službo samostojnega knjigovodjo, prodajno osobj« tor aaaSlUao. KMETIJSKA ZADRUGA BESNICI p. Dobrunje pri Ljubljani ranpdsuje mesto SKLADIŠČNIKA -ODKUPOVALCA Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti z ustrezno kvalifikacijo naj pošljejo ponudbe na naslov: Kmetijska zadruga BESNICA, p. DOBRUNJE Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih raz-nerij pri CANKARJEVI ZALOŽBI LJUBLJANA Ciril-Metodova 5 razpisuje naslednja mesta: kalkulanta materialnega knjigovodje fakturista ^ Pogoj: popolna oz. nepopolna srednja šola z nekaj let prakse. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja, 7978-R ZA RAZVEDRILO! »BISER S KAJZERJA« IZ KLETI VINARSKE ZADRUGE MARIBOR ' PRODAM TRSTU v veletrgovini »Felice« Via Carducci 41. nasproti tržru-el, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst. dežni plašči za moške m ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči, vse to po najnižji, v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo ravnokar sprejeli 10.000 montgomery plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kupca po reklamni ceni, to je 4000 Lit. za komad. Torej pomnite v veletrgovini »Felice« v Trstu, dobite bunde po 2900 Lit. — S tem odrezkom vam oriznamo ooseben popust. TAM PIONIR, -izvrsten, novo lakiran, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 30173-4 POLTOVORNI AVTO »Ford«, vozen, prodam. Pisanec, Ponikva. TURBINO novejšega tipa Francis prodamo. O = 900 l/min., H — 1.90 m, KS = 16. Keramično-ke-mična industrija. Kamnik ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam. Ogled samo dopoldne. Naslov v ogl. odd. 30166-4 TRODELNO OMARO, komodo, psiho, mizo in dva stola orehova korenina, ugodno prodam. — Černe, Vodnikova 5. čez dvorišče. 30169-4 AVTOBUS »TAM« prodamo, model 1955, 24_sedežni, 10 stojišč in z novim motorjem, odlično o-hranjen prodamo. Prevoženih samo 10.000 km. Ogled vsak dan od 7. do 14. Filmservis 39168-4 TAJNIKA sprejme športno društvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Športni tajnik«. 29852-1 ABSOLVENT gostinske Cole (natakar), išče zaposlitev. Vojaščine prost. Ponudbe pod »Zanesljiv« v ogl. odd. 29790-1 KURIRJA, po možnosti kmečkega fanta, sprejmemo takoj: Dom na Komni. Javite se v pisarni Planinskega društva L j ubij ana—matica, Miklošičeva 17. Zaposlitev stalna. 29899-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kemični tovarni Moste, Ljubljana, razpisuje naslednji mesti: šoferja C kategorije in admini-stratobke-strojepdske tehničnega oddelka. Interesenti naj dostavijo pismene ponudbe sekretariatu podjetja ali pa naj se istotam osebno zglase. 29781-1 BUNDE, balon plašče, trenč (dežne piašče), zložljive dežnike, svileno in nylon perilo, blago za obleke, površnike. Zamet, semiš čevlje izvaža: F. Mondi — Tri- • este, Viale XX Settembre 17. Pišite po cenike! Priložite 100 din za odgovor. R 3080-4 KMETIJSKO POSESTVO Stična , na Dolenjskem bo razprodajalo na javni dražbi 24. decembra' odvisna osnovna sredstva kot so; traktorski plug, kultivator, snotpovezalko, razne vprežne pluge, vprežne sejalnice, vprežne grablje in obračalnik, več vprežnih sani, vprežni trosilee za umetni gnoj, elektromotor, 7 KS, ročno slamoreznico, pu-halnik za seno in še . nekaj manjših strojev. Navedena osnovna sredstva so delno uporabna. Prednost pri nakupu imajo kupci socialističnega sektorja, za katere se prične prodaja navedenega dne ob 8. uri. Aiko teh ne bo, imajo eno uro pozneje možnost nakupa ostali kupci privatnega sektorja. R 3166-4 DRAGOCENO zlato damsko zapestno uro prodam. Naslov v ogl. odd. 29438-4 AGENCIJA VESPA. Trst, ul. Sv. Frančiška 46. Takojšnja odprema Vesp 125, 150 ccm — šport-model — 1959. Izbira rabljenih vesp vseh modelov. 29798-4 NOVO TRIKOLO prodam. Ambrož Grintovška 71, Stožice, telefon 382-062. 29890-4 ZELO DOBRO OHRANJENO posteljo, omaro, posteljno omari- oo. mizo, 2 stolčka, manjšo omaro za knjige in perilo, vse svetlo pleskano, prodam za 502.000 din. Prijateljeva 12 (Prule). 29842-4 POZOR! Lepa izbira in nizke ce- . ne tekačev, preprog, zamenjamo za vse vrste cunj ali jih kupimo. Izdelujemo iz prinešenega blaga. Veselova 3 a. 29884-4 AKO ŽELITE za katerikoli predmet prospekte, cenike, pojasnila; pišite tvrdki: »Lustra«, ul. Crispi 4il. Priložite 100 din za odgovor. R 3077-4 TURIST, kadar pridete v Trst, ne pozabite si ogledati zalogo malo rabljenih avtomobilov, motorjev, Vesp in Lambret v ul. Co-logna 23. R 3079-4 BATERIJE za avto-motorje vseh vrst, gume ln zračnice Izvaža »LUSTRA« — Trieste, Via Crispi 41. Priložite 100 din za odgo-vor. K- 3078-4 ZA KORAJŽO! »BISER S KAJZERJA« IZ KLETI VINARSKE ZADRUGE MARIBOR GRADBENEGA TEHNIKA (lahko tudi brez prakse) sprejme projektantsko podjetje »Projekt — nizke zgradbe« Ljubljana. Parmova 33, 3. trakt, za delo v oddelku za projektiranje objektov. Prejemki po tarifnem pravilniku podjetja. 29772-1 ADMINISTRATORKO. — Manjše trgovsko podjetje v centru išče mlajšo , moč za splošno administracijo. Nastop službe 1. I. 1959. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite z navedbo dosedanje zaposlitve pod »Vestna« v ogl. odd. 29831-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in pošteno, z znanjem kuhe, k 4-članski družini (dva otroka), sprejmem takoj. Plača dobra. CIrman Ivana, Šentvid 28, Ljubljana. 38131-1 FCFM/vM IZLETNIKI V TRST! Ob vašem prihodu, ne pozabite obiskati prvo največjo trgovino: »CASA DBLL'IMPEEMABI,LE«, Via S. Nicol6 No. 22. Velika izbira vseh vrst ameriških bund, kratkih in dolgih, vetemih jopičev, dežnih plaščev in dežnikov po najniž-ji ceni. Ne pozabite nas obiskati. da se sami prepričate! Kdor prinese ta odrezek dobi poseben popust. R 3081-4 KOLESA od 7.000 Lit, motorna kolesa od 44.600 Ut, novi in stari motorji. Velika izbira pri MARCON, Trst, ulica Pietš 3. 26840-4 AVTO »SKODA«, zelo dobro ohranjen, novo lakiran, prodam. Cukjati Albin Tabor 3S, Sav dol. R 3161-4 NOV »SIEMENS« sesalec »Rapid« prodam za 30.000. Naslov v ogl. Odd. 30027-4 IZREDNA PRILIKA! Razprodaja kanarčkov pevcev. samic in kletk. Najprimernejše novoletno darilo, Stritih, Poljanski nasip 481. 39024-4 VESPO, dobro ohranjeno, prodam. Dražgoška ®2, Dravlje — Ljubljana. Ogled v nedeljo od 8. do 16. ure. 30983-4 MOŠKO OBLEKO in čevlje št. 41 ter nošeno zimsko suknjo, eno popolnoma novo, prodam. Jenko. Resljeva 3-U. 38063-4 LEPO DARILO! Prodam akvarij, velik, 58x37x40 cm. Naslov: Jenko, Resljeva 3-U. 39964-4 Podjetje sm uvoz in izvoz »CENTR0TEXTIL« Beograd je uvozilo iz Sovjetske zveze najboljše vrste KRZNA naslednjega asortimana: predelane astrahane, surove astrahane, veverice (petit gris) v kosih in skupinah, srebrne lisice, modre lisice, bizarne, kune zlatice, kune belice. Blago prodajamo na veliko v skladišču »Cen-trotextil«, Beograd — Knez Mihajlova ul. 25, in na drobno vsem krznarskim zadrugam, velikim blagovnicam in privat. krznarskim delavnicam po vsej državi. Za vsa pojasnila se obrnite na naslov: >Centrotextil«. Beograd, telefon 30-291. TURISTI, kadar pridete v Trst, ne pozalbtte sl ogledati zalogo malo rabljenih avtov, motorjev, vesp ln lambret v ulici Cologna št. 23. Tudi izvažamo. Bunde, balonske plašče, zložljive dežnike, svileno in nylon perilo, blago za obleke, žametne hlače, semiš čevlje in copate naročajte pri F. MONDI, Trieste. viale XX settembre 17. — Pišite po cenike ln priložite 190 dtn za odgovor. R 3082-4 FIAT 60o prodam. Drganc, Kamnik, Kranjska 1. -4 AVTOBUS »TAM«, model 1955, 24-sedežni, 10 stojišč in z novim motorjem, odlično ohranjen, prodamo. Prevoženih samo 10.000 km. Ogled vsak dan od 7. do 14. ure. Filmservis. 30168-4 V TRST ste namenjeni? Ne pozabite koristen naslov: »Magazzim alla Stazione«. vla Cellini 2 velika manu fakturna trgovina nekaj korakov od glavne postaje. Našlj boste veliko izbiro manufakture po najugodnejših cenah v Trstu. Samo nekaj primerov: montgomery za ženske in moške' 2900 Ur,, dežni plašč: 1890. bunde 2900, flanelaste hlače 1980, obleka 7500, dežniki 850 6 parov finih nogavic 1000, 3 m blaga za moško obleko 5000 Lir Stroške pošiljk v Jugoslavijo krije podjetje. Posebni popusti za izletniške skupine. Ne pozabite torej koristnega naslova: »Magazzim alla Stazione«, Trst. vla Celldnl 2. — S tem odrezkom vam priznamo poseben popust R 31374 KRATKI ZIMSKI KROMBV površnik, rjav, za močno postavo, naprodaj od 14. ure dalje. Ster_ mecki. Trstenjakova 3. 20059-4 RADIO, moderen, Philips, brivski aparat in een-ajliTan štedilnik, prodam. Rožna dolina, cesta IX št. 30. 30054-4 KLAVIR ugodno naprodaj! Ogled dnevno od 16. do 16. ure. Wan-sen, Privoz 12-1 (Prule). 30052-4 PEC ZA ŽAGANJE in sobno peč »Biser« proda; Vižmarje 72, ob progi. 30050-4 UGODNO PRODAM Moped HMV. Poljanska cesta 68, Ljubljana. 30047-4 RADIO, inozemski, dobro ohranjen, ugodno prodam. — Šiška. Milana Majcna 43. 30042-4 ELEKTRIČNO PIŠTOLO za nit/roti rizgan j e za elektro motor 1.5 kw, 1400 obr.. prodam ali zamenjam eventualno kupim. Logar — »Elektro inštalacij e« Cesta v Mestni log 58. 30039-4 OSEBNI AVTO FIAT 1100, odlično ohranjen, prodam. Naslov v ogl. Odd. 30038-4 VETROBRAN za motocikel prodam. Rožna dolina, cesta XVII 30_£I. 30080-4 CRN KRZNEN PLASC prodam. — Naslov v ogl. odd. 30142-4 TRIUMPH, 125 ccm. s teleskopom, prodam. Ogled; Poljanska c. 29, Kotnik. 30141-4 MOTOR MA1CO, 150 ccm, s teleskopi, rabljen, prodam. Ogled pri »Mehanika«, Tržaška c. 84. 30140-4 MOPED Colibri, nov, prodam. — Peterlin, Zg. Gameljne 1. 38135-4 UKV RADIO aparat, nov poceni prodam. Prodam tudi peč za kopalnico. Ogled pri Cirman, Šentvid 28, Ljubljana. 30132-4 ŠTEDILNIK, vzdiljiv, 2 in pol plošči skoraj nov, kroman kotlič, prodam. Ljubljana, Djakovičeva gt 7. 30133-4 NSU PRIMA, 150 ccm, prodam takoj. Informacije slad. Tek* til, novo kolo, prodam. Ogled jutri: Mačkova 1. 30130-4 »MIELE«, zahodnonemško moško Shramba koles, Čufarjeva. 30129-4 KUHINJSKO POHIŠTVO, malo rabljeno, lepo, ugodno prodam. Sventner, Gornji trg 30-1. 30128-4 ŠIVALNI STROJ, Cik-Cak-Lada, kompletno s priborom, popolnoma nov, prodam. — Prednost pri nakupu imajo državna pod-' djetja .Ogled možen vsak dan. Kmetijska zadruga Borovnica. 30125-4 HRASTOV PARKET in razni stavbeni les, poceni prodam. — Naslov v ogl. odd. 30121-4 PREPROGO, perzijsko. 14 m-’ in kristalni lestenec, prodam. — Ogled: 12. do 14. ure. Poljanska cesta 77-II. 30115-4 POZOR! Dedek Mraz si lahko nabavi otroška trokolesa od 2. do 5. leta po znižani ceni. Tržaška cesta 15, delavnica. 29953-4 BIK, simentalec, 1 in pol leta star, lep, naprodaj. Zapužka c. 8, — Dravlje, Ljubljana. 29951-4 ZA VESELJE! »BISER S KiUŽERJfi« IZ KLETI VINARSKE ZADRUGE MARIBOR s u b □ t i c a AVTO »OPEL« prodam po ugocln ceni. Nov motor. Ogled, Tržašk. 59, Vič. 30035-1 »MARJANCO« električno in avto matično prodam. Ponudbe poc »Kupec« v Ogl. odd. 30033-4 STROJ za pletenje nogavic, pu loverjev, šalov, rokavic št. 10-32 znamke Stiria, prodam. Ima dovolj igel in rezerve. Stroj Je odlično ohranjen. Vprašajte: Klopov Josipa. Pula, Ljubljanska 7-1. 29863-4 »JELA«, trg. podjetje, Split, ulica Prvoborcev 55a, zelo ugodno proda kamion Diesel Fiat 626. ki je zelo dobro ohranjen. Ima le pokvarjeno ohišje menjalnika. R 3179-4 TEHNIČNI PREDMETI, Mestni trg 8, Ljubljana, ugodno proda mikroskop znamke Reichert s 3 objekti in flourit. 5 okularji, knjižno mizico, temno polje. Povečava 1700-krat. 30123-4 GNOJNICNO ČRPALKO prodam. Stožice 13, Ljubljana. 29950-4 OTROŠKI VOZIČEK, bel, skoraj nov prodam. Cesta v Rožno dolino 26. pritličje, levo. 29943-4 KRAVO S TELETOM PRODAM. — Ljubljana, Celovška 297. Ferjan Jože. 29942-4 GUMI VOZ, 16 eolski prodam. — Kogovšek Jože, kovač. Vodni-^ kova 255, Dravlje. 29941-4' MALO RABLJEN gumi voz. 16 C. do S t. poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 29940-4 BATNI KOMPRESOR, stabilen, znamke »Ingersoll Rand«, tip 40, s 3 cilindri in pogonskim električnim motorjem »Brown Bo-veri« 39 KW, 380 V. Delovni pritisk 180 Ibs, udarec 8 ms/min, brezhiben, ugodno proda: Agencija »Beograd«, Beograd, Dosite-jeva 21/Ul. tel: 23-285 in 22-293. JEKLENO MONTAŽNO OGRODJE skoraj novo 1000 m-, z rezervnimi deli in sklopkami, proda: — Agencija »Beograd«, Beograd, Dositejeva 21/UL tel. 23-285 in 22-293. R 3177-4 PARNE LOKOMOBILE — polsta- bilne, od 50 do 200 KS, z generatorji od 50 do 150 kW 330/220 V ali brez njih, brezhibne, ugodno prodaja: Agencija »Beograd«, — Beograd, Dositejeva 21/111 tel. 23-285 in. 22-293. R 3178-4 REVOLVER AUTOMAT »Skoda« A-20, popolnoma nov, z običajnim in specialnim priborom (opremo), zamenjamo za dve ohranjeni stružnici »Prvomajska« delovne dolžine 1,20 m do 1,40 m. Agencija »Beograd« — Beograd, Dositejeva 21/111. tel. 23-285 in 22-293. R 3175-4 SEST OKEN, enojna in dvojna, trodelna na Gorenjskem, prodam. Naslov v ogl. odd. 29S9S-4 MALO RABLJEN ročni voziček — nos. 400 kg in žensko kolo prodam. Zaloška 15/1. 29S57-4 NOVO POHIŠTVO, malo rabljeno in radio in ostale drobnarije prodam. Blažič Stane, Luče 41, pošta Žalna, Dolenjsko. 29S5S-4 ŠTEDILNIK »fOBI« prodam Naslov v ogl. odd. 29832-4 VRETENASTO STISKALNICO 5 ton, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 29S43-4 OKROGLI PLETILNI STROJ, dobro ohranjen prodam. Ponudbe pošljite podružnici SP Maribor pod >Ple-tilni stroj«. 29S28-4 il.OBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Grelno steklo za prednje steklo oseb. avtomobila prodam Kern jak Tržaška cesta 86. 29905-4 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA PARMOVA 37 proda iz svojih osnovnih sredstev PARNI KOTEL tov. št. 396, brez znamke, kurilne površine 2.85 m2 in 3.5 atm pritiska. 7974-R KRZNf/N PLASC (perzianer Klane), nov, velik, ugodno prodam. Naslov ogl .odd. 30165-4 CRNO ZIMSKO SUKNJO, podloženo s plišem in kratko zimsko suknjo (bundo) s krznenim ovratnikom, za srednjo postavo, dobro ohranjeno, prodam. Veselova 19-1. 30163-4 MIZARSKO PREŠO, rabljeno, z železnimi vijaki, prodam. Jerman, Vižmarje pod Klancem. 30151-4 INOZEMSKE lakaste salonske čevlje štev. 36 prodam Naslov v ogl. odd- 30150-4 TAPETNIKI! Narejenih imam 6 kom. ogrodij za o tom ane, katere prodam, 190x78 em. Cepelnik Jože. mizar, Vižmarje 34. Šentvid, Ljubljana. 30149-4 OSTREŠJE lesene lope, Qx7 m, 4 okna 150x150 cm, dvokrilna vrata 140x200 cm, kuhinjske stole in skoraj novo žensko kolo — ugodno' prodam. Burgar Miha, Vižmarje m. 30143-4 "»TISDILNiiv. ^ma.ilirau. ilobrt* ohranjen, levi. ugodno prodamo. Hišni svet. Belokranjska 5 —''Savsko naselje. 29774-4 KOMPLETNI DIFERENCIAL. zaga-njač, menjalnik in razno za >Ford< a tipo. ugodno proda: Samotorčan Slavko, Vrhnika 9. 29751-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — ugodno prodam. Ing. Habjan, ulica Vide Pregarčeve 24. Moste. 294S3-4 ŠIVALNI STROJ, univerzalni — inozemski, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. '.30020-4 CHROMEEJ MOŠKO SUKNJO, kuhinjsko pohištvo in otroško posteljico ugodno prodam. Cucek — Ljubljana, Gosposvetska 1/1. 30011-4 MOTOR »RUMI«, Roller, z velikimi kolesi, 125 ccm, dvocilindrski — brezhiben, prodam. Titova 55. levo, I. nadstropje. 30010-4 2 LETI STARO PSICO - bokser z rodovnikom prodam. Naslov v ogl. oddelku. 30007-4 PISALNI STROJ »MERCEDES« — ugodna vena, prodamo. »Tehnični predmeti«. Mestni trg S. 30005-4 RADIO BLAUPUNKT UKV. ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 30001-4 ZAMENJAM ali prodam dobro ohranjen radio »Savica« za kavč ali divan z doplačilom. Naslov v ogl. oddelku. -4 ITALIJANSKI kombiniran voziček prodam. Lesjak. Poljanska 15, 2/II. • 2999S-4 KOMISIJSKA TRGOVINA »Tehnični predmeti«, Mestni trg 8, Ljubljana ugodno proda sledeče: kontrolno uro za nočne čuvaje za sedem stražarskih mest, register blagajno, stroj za pobiranje zank na nogavicah, nov, avtomatsko tehtnico znamke »Larijo«, nova. električni računski stroj znamke Brunsviga, nov, pisalni stroj por-table znamke Undenvood, J unior in Halberg, ročno stanco, avtomobilsko dvigalo, nosilnost 5 t in druge tehnične predmete. 29997-4 USNJEN PLAŠČ. tnalo rabljen, v celem, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 29993-4 ZARADI BOLEZNI prodam vso prb pravo za izdelovanje cementne strešna opeke (oblika karo in 'zareze a) Spodnje Zreče s-t. 4. Zreče. 29992-4 NOVO OS CIRKULARKE, kombinirano r, vrtalno glavo, ugodno pTO-dam. Ponudbe pod »Nova os« na SP Trbovlje. 29991^ 12 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / utiVu HlSlCO uvvjue =i=ul notranjost 15,2 m» brez P*'«*1« -taradi bolfcrni, zniišno iz 220.000 na 170.000. prodam Ponudbe pod: »Montažna prevoz« * oglasni od-delek. 29785-7 HARMONIKA »Hohner«, 8U basu z registrom, naprodaj vsak de lavnik pri: Drsigo Janc, Ljub ljana, Trubarjeva 44. 299«5-‘ BUNDO, uvoženo, prodam. Stefn nova ulica 37-H, pri Novi cer kvi, Šiška. 2SS64-4 OSEBNI AVTO Ford »Tsanusj poceni prodam. Koblarjeva 7, dvorišče. 29956-4 KUHINJSKO OPRAVO, skoraj no-vo moderno, vfilovlto, ugodno prodam. Kropič Jože. Vevče 117 29955-4 MOČAN KROJAŠKI STROJ prodam za 50.000 din. — Ljubljana. Rožna dolina. Cesta VHt 17. 29897-4 dvojnimi stenami, tloris 49 m*, dvokapnico, krito z opeko, z lesenim tlom in stropom. nad njim 2.5 m visoko podstrešje, pripravna za preureditev v stanovanjske ali druge svrhe, prodam (brez zemljišča). — Informacije vsak dan od 9. ure. Naslov v o2l. odd. 3Mw-" KEAI.ITF.TN A PISARNA LJUBLJANA, Tavčarjeva 6, telefon 21-011 proda naslednje nepremičnine: 489 — Tri travnike m* 1365, 1464 In 1907 med Rudnikom in Lavrico po 10 din meter. 083 — Zemljišče 2380 mi v bližini Savske kolonije po 60 din meter. 995 — zemljišče 15.000 m*. Črna vas, v bližini gostilne Mokar po 42 din meter. 276 — Travnik za govejo krmo 16.000 m*. Ljubljana, Trnovo po 20 din meter. Podjetje LJUBLJANA - PR2ANJ 24 razpisuje aiilcinjt mestu. SEFA ODDELKA ZA ZUNANJO TRGOVINO Pogoj: ekonomeka fakulteta s prakso v zunanjetrgovinskih poslih. SEFA ODDELKA ZA INVESTICIJE IN PROGRAM Pogoj: fakultetna Izobrazba s prakso pri teh ali sorodnih delih. REFERENTA ZA ORGANIZACIJO PODJETJA POgrj: fakultetna izobrazba s prakso pri teh delih. REFERENTA ZA PROPAGANDNO SLUŽBO Pogoj: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola z daljšo pr kso pri teh delih. , GLAVNEGA TEHNOLOGA Pogoj: strojni- ali eleletroinženir z nekaj prakse. REFERENTA ZA STROJNO OPREMO Pogoj: strojni inženir ali tehnik a prakso. KONSTRUKTERJA ORODJA Pogoj: stfojni inženir ali tehnik z nekaj prakse. OBRATNI TEHNIK OBRATA MOKRONOG Pogoj: tehnik kemije ali elektrotehnik z daljšo prakso. - Družins stanovanje v Mokronogu zagotovljeno. RAZVIJALCA - KEMIKA Pogoj: tehnik kemije z nekaj prakse. TEHNOLOGA ^ (VEC DELOVNIH MEST) Pogoj: elektrotehnik, strojni tehnik, tehnik kemije z nekaj prakse. KONTROLORJA MEHANSKE MERITVE Pogoi: strojni tehnik z nekaj prakse. NORMIRCA Pogoj: strojni— ali elektrotehnik z nekaj prakse. IZDELAVA VF APARATUR (VEC DELOVNIH MEST) Pogoj: t t. mehanik ali elektromehanik z nekaj prakse. KURIRJA VRATARJA NOČNEGA ČUVAJA Rabljen poltovorni 1VT0M0BIL 0.5 \ znamke FIAT, KARTOTEČNO OMARO z rolojem, dimenzije 135X90X133 in C1KLOSTILAPARAT prodamo po zelo ugodni ceni:- omKmmvR zslozba LJUBLJANA Ciril-Metodova 5-1. 7977-R AKTOVKA s šolskim materialom študenta je bila zamenjana v gostilni »Pod skale o« 25. t. m. Lepo prosim, vrnite vsebino -proti nagradi: Rozman, Nazor, jeva 12-TTT. 30156-10. KAPO od avtomobilskega kolesa z oznako F 12, sem izgubil na poti od Črnuč do Gamelj. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov Lojze Battelino, Mengeš 2992S-10 RJAVO USNJENO ROKAVICO, levo izgubljeno v Sp. Šiški, vrnite proti nagradi na naslov: Jančič, Kebetova 17. 29922-10 ZENSKI DEŽNIK, pozabljen v četrtek zvečer v Veselovi ulici (Nunska). vrnite proti nagradi: Beethovnova 6, dvorišče. 29984-10 USNJENA ROKAVICA Je izgubljena v Ljubljani. — Vrnite na Poljansko cesto št. 33. Sk. 30098-10 PROSIM POŠTENEGA človeka, da mi sporoči, kdo je kupil ključ .Francoz« in uro »vekarico«, ker prodajalec ni bil lastnik ten predmetov. Kupcu povrnem denar in nudim nagrado. Javite: Poljanska cesta 33, Skrt. 30097-10 290.600 DIN brezobrestnega posodila za 50 let, nudim za začasno ali - stalno vselitev v enosobno stanovanje. — Božič, Gornji trg it. 19-H. 29899-9 STANOVANJE iščem za pomoč v gospodinjstvu v popoldanskih urah. Grem tudi za sostanovalko. Naslov v ogl. odd. 30051-9 DVA ŠTUDENTA iz boljših družin iščeta sobo v Ljubljani, najraje v centru ali v okolici Mirja. Ponudbe pod »1959« v oglas, odd. • 30636-9 PRAZNO ali opremljeno sobo iščem v Ljubljani. Ponudbe pod »Lepa nagrada«, v ogl. odd. 30031-9 ŠTUDENT ali »amska oseba dobi stanovanje v novi hiši v Ljubljani proti posojilu denarja za dograditev hiše. Ponudbe v ogl. odd. prfd »Stanovanje«. 29921-9 DEKLE išče sobo v centru Ljubljane. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 29982-9 MLAJŠI BRAT In sestra iščeta prazno sobo v Ljubi jami. Visoka najemnina. Ponudbe pod »Nujno, brez obiskov« v ogl, odd. 30158-9 STANOVANJE Iščem. Grem tudi kot sostanovalka ali k odrasli družini. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prijateljstvo«. 36154-9 NOVO. TROSOBNO, komfortno jtanovanje v Mostah zamenjam za 4-sobno ali 3-sobno stanovanje večje kvadrature. Naslov v ogl. odd. 30148-9 ZA PRAZNO SOBO v Ljubljani, s posebnim vhodom, nudim brezobrestno posojilo za daljšo dobo. Ponudbe v ogl. odd pod »Gotovina«. 30126-9 DOBRA ŠIVILJA išče stanovanje v Ljubljani. Dobro plača in šiva. Ima stroj. Ponudbe v ogl. Odd pod »Šivilja«. 30124-9 ZA STANOVANJE ln hrano pomagam v dopoldanskem času v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl odd.' pod »Poštena«. 30116-9 ZA SOBO grem v pomoč k starejšemu soUAnemn gospodu. _ Ponudbe pod »Poštena« ▼ oglasni oddelek. „ 39965-9 ENOSOBNO STANOVANJE s kopah nico zamenjam sa dvosobno tudi s kopalnico in po možnosti s kabinetom ali pa Se z eno sobo. — Zalavsite se na Mestnem trirn t salonu Kos. 29961-9 SOBO, kabinet, kuhinjo, zamenjam za prazno sobo s posebnim vho-_ dom ▼ centru. Ponudbe pod »Nagrada« ▼ offl. odd. 29949-9 ! MANJŠI STANOVANJI zamenjam za eno dvosobno. V poStev pride Bežigrad, SiSka- Naslov t oglasnem oddelku. 29“46-9 SOBO. HRANO IN NAGR4DO nudim za dopoldansko pomoč. — Prednost ima snažilka. Ponudbe pod »Center« v ogL odd. 39102-9 330 — Tri travnike pri Viču 20.000 m* za 700.000 din, 18-000 m* po So din meter, 6000 m* po 13 din m. Gozd za sečnjo S ha v Zagorju cena po dogovoru. 331 — Travnik 22»0 m» pri Mednem. po 200 din meter. 475 — Travnik za govejo krmo 13.000 m* pri Viču po 40 din m«" ter. Obdelovalno zemljo boste najhitreje prodali »H kupili preko Re* alitetne pisarne v Ljubljani, Tavčarjeva 6. 30D9G-7 NEDOGRAJENO HISO s teraso za počitniški dom v Crikvenici dam v najem. Naslov v ogl. odd. R 3133-7 HISO Z NJIVO, 90 arov prodam. Stavbe r, Bohova 31, p. Hoče. Umrl je naš dragi ALOJZ BAVDAŽ Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po' težki, mučni bolezni za vedno zapustil naš dobri oče. stari oče. brat. stric in tast ANTON DRAŽEN upokojenec in hišni posestnik v Kranju št. 25 Leži v Zejah št. 9 pri Naklem. — Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 29. decembra 1958 ob lo.SO iz križišča na Hujah na kranjsko pokopališče. Žalujoči: sin Slavko z družino, hčerka Zvonka z možem, bratje in ostalo sorodstvo. Žeje, Jesenice. Mengeš, Bled, Ljubljana, Vuzenica, dne 27. decembra 1958. Zeli vsem svojim potroSnikom in poslovnim prijateljem SREČNO m USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959 Slovenija vina LJUBLJANA — Frankopanska lil. 11 SREČNO in zadovoljno NOVO LETO 1959 2EL1 VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM GOSTINSKO PODJETJE DOMŽALE IZVOZNO PODJETJE Kolektiv TOVARNE USNJA V MIRNU PRI GORICI se tudi v novem letu priporoča za dobavo poslovnim zvezam, kmetijskim zadrugam in lovskim družinam ter jim želi obilo uspeha in delovnih zmag. — Enako čestita »sem svojim odjemalcem pozdravlja ob NOVEM LETU 1959 vse delovne ljudi naše domovine in jim želi mnogo uspehov pri delu. Priporoča se svojim odjemalcem in jim čestital 7794-R z restavracijo -PRI POŠTI« in BUFFETOM pri kolodvoru VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN CENJENIM GOSTOM ZELI SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO IN SE KOLEKTIV ŠE NADALJE PRIPOROČA kolektiv TRG. PODJETJA (»TUJ MURSKA SOBOTA in LJUBLJANA »KURIVO« KRANJ KOLEKTIV SE SE NADALJE PRIPOROČA JAVORŠEK IGNAC ORODNA IN STROJNA MEHANIKA CELJE Ipavčeva ulica 26, telefon št. 26-98, SE PRIPOROČA SVOJIM CENJENIM STRANKAM, SE ZA NADALJNJO NAKLONJENOST TER JIM OB TEJ PRILIKI ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959! 7814 CEMENTMINE CELJE — Mariborska cesta se priporoča s svojimi izdelki iz cementnin, pečarstva in keramike ter želi vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem zadovoljno in uspeha polno NOVO LETO 2959 7805-R A P N E N I K »PEČOVNIK VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZELI V NOVEM LETU 1959 MNOGO USPEHOV V NAPORIH ZA DVIG PRODUKTIVNOSTI IN DRUŽBENEGA STANDARDA PROIZVAJA APNO V KOSIH, APNO V PRAHU IN GRAMOZ VSEH GRANULACIJ Kolektiv se cenjenim strankam priporoča za naročila ter želi istočasno vsem srečno in uspeha polno NOVO LETO 1959 ^ nonn -d > * t Pridelujemo visokokvalitetna vi/na: jfiSjdKKs. brgundec, malvazijo, tokaje, merlot VgEbRS' in druga. V vinskih kleteh zahte- vajte naše vzorce. OB NOVEM LETU 1959 POZDRAVLJAMO VSE DELOVNE LJUDI IN JIM ŽELIMO NADALJNJIH USPEHOV! KOLEKTIV VINOGRADNIŠKO-SADJARSKEGA POSESTVA ČRNI KAL PRI KOPRU OBILO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU ZELI VSEM, KI Z NAMI POSLUJEJO. KOLEKTIV MIZARSKEGA PODJETJA I766-R »OPREMA« TRGOVINA Z ŽELEZNINO, INSTALACIJSKIM MATERIALOM IN TEHNIČNIMI PREDMETI LJUBLJANA - Gosposvetska cesta 4 želi vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto 1959. SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO, 2ELI VSEM CENJENIM STRANKAM D0L2AN FRANJO — Celje, Jeithiika 4 kleparstvo, oblastveno koncesionirani vodovodni inštalater ter se še za nadalje* priporoča 7818-R Vsem našim odjemalcem in dobaviteljem kličemo srečno NOVO LETO 1959 Trgovsko podjetje JESTVINA KOPER s prodajalnami v ŠKOCJANU, ČRNEM KALU, GRAClŠCU, OSPU, RlZANI, SOCERBU in na MOSTlCJU. 7789 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NAŠE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, Zeli srečno in uspehov polno NOVO LETO 1959 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV — KRANJ Vam nudi kakovostne transportne trakove, izdelane na najsodobnejši rotacijski stiskalnici s kontinuirano vulkanizacijo. Gozdnega gospodarstva POSTOJNA Za popravila motornih vozil se priporoča »AVTOMEHANIČNA DELAVNICA«, Rogaška Slatina ter obenem Seli vsem voznikom avtomobilov SREČNO NOVO LETO 19 59! Cenjenim odjemalcem želi srečno in veselo NOVO -LETO 1959 TRGOVSKO PODJETJE Mozirje TER SE PRIPOROČA! Vsem odjemalcem, dobaviteljem in delovnim kolektivom želi srečno NOVO LETO 1959 delovni kolektiv SODARSKE ZADRUGE TACEN Pridružujemo se ostalim delovnim kolektivom In čestitamo cenj. odjemalcem ter vsemu delovnemu ljudstvu. SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959 obvešča vse družbene in gospodarske organizacije, vse poslovne prijatelje, da se je naše podjetje preimenovalo v TRGOVINA Z ŽELEZNINO LJUBLJANA — STRITARJEVA CESTA 7 Jeli vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspehov polno novo leto 1959. p. Šentvid nad Ljubljano Modeli« VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POTROŠNIKOM Želimo uspehov POLNO IN SREČNO NOVO LETO 1959 tovarna embalaže, gumbov in galanterije iz plastičnih mas, Kamnik. Naša dejavnost zavzema poleg gumbarske industrije še izdelovanje raznih galanterijskih predmetov, posebne embalaže iz polivinila, pohištveno okovje, pisarniški pribor, izdelovanje senčnikov in podbradnikov za uniformirance, vložke za srajce, steznike itd. Posebno opozarjamo na naše nove embalažne izdelke iz polivinila, za moške srajce, trikotažo, nogavice, toaletne potrebščine itd. Naši izdelki so kvalitetni in poceni. Do Dava točna. Priporočamo se vsem dosedanjim in novim poslovnim prijateljem ter želimo vsem uspešno NOVO LETO 1959! Tekoči račun 600-708-1-26 Telefon direktor — uprava 345 Komerciala: 286 — Kamnik, Slovenija 7736-R LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 43 Zeli SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1959 destHerlfa in tovarna likerjev , 5W 5reatto »ono leto t 7831-B; PRIDRUŽUJEMO SE VOŠČILOM OB NOVEM-LETU 1959, DA BI BILO ZA VSE NAS NAJUSPEŠNEJŠE. NAŠIM ODJEMALCEM PA ŠE POSEBEJ ČESTITAMO! Kolektiv GORIŠKIH OPEKARN VOLČJA draga MEHANIK RAnjA IFkAOU KAvOMLJC 47 ŽELI SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO VSEM CENJENIM STRANKAM IN DELOVNIM LJUDEM TER SE ŠE NADALJE PRIPOROČA KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA »KMETIJSKA ZADRUGA« z o. j, VUZENICA 2 ELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1959 ODKUPUJE VSE VRSTE KMETIJSKIH PRIDELKOV, Živino in les ter se priporoča Z REPRODUKCIJSKIM BLAGOM IN TRGOVINO. Hkrati čestita vsem svojim, članom in ostalim kmetijskim -proizvajalcem ter želi v NOVEM LETU 1959 polno zadovoljstTXL, sreče in uspeha. 7776 KOLEKTIV Srečno m veselo novo leto, želi vsem svojim cenjenim strankam BELAK FRANJO elektro-mehanična delavnica, C e 1 j e , Trg bratov Vošnjakov 9 VOŠNJAKOVA C. 8/a 2ELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1959. VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM, ZLASTI SE SVOJIM ČLANOM ŽELIMO SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1 959 ! KMETIJSKA ZADRUGA, Slovenske Konjice GROSUPLJE Svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem, želi srečno novo leto kolektiv Trg. podjetja »POTROŠNIK« VOJNIK s poslovalnicami: DOBRNA. FRANKOLOVO, SOCKA, STRMEC in ARCLIN 7767-R ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959. PROIZVAJAMO: NARODNO PLATNO, RAZNE VRSTE TEHNIČNEGA PLATNA, KONOPNENE IN POLKONOPNENE TKANINE, POLLANENE TKANINE, KROJAŠKI KANAFAS, SALONSKO JADRO-VINO, VSE VRSTE MOTVOZA IN VRVARSKIH IZDELKOV. 7753-R ŠKOFJA LOKA Nudi in izdeluje vse vrste prešitih odej. Poleg tega nudi tudi tapetniške izdelke — in to serijske izdelke — posamezne usluge, kavče, otomane, naslonjače in vse ostalo. Vsi izdelki so izdelani kvalitetno. — Delovni kolektiv želi mnogo sreče in delovnih uspehov v novem letu a vsem našim odjemalcem in delovnim kolektivom. MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1959, ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM konfekcija »LISCA« Sevnica 7765-R »ETOL«, Celje TOVARNA ESENC IN ETERIČNIH OLJ, ZELI OB PRIČETKU NOVEGA POSLOVNEGA LETA VSEM MNOGO USPEHOV! 7813 DELOVNI KOLEKTIt SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1959 ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA DOLENJSKEGA GRADBENEGA PODJETJA . GROSUPLJE Kolektiv restavracije »MAJOLKA« CELJE — Prešernova ul. 3 ČESTITA VSEM SVOJIM GOSTOM » IN DELOVNIM KOLEKTIVOM K NOVEMU LETU 1959 TER SE JIM PRIPOROČA SE ZA V BODOČE. 7806 »ŽIME« LJUBLJANA, FUŽINE 133 SE PRIPOROČA ZA POSLOVNO ZAUPANJE. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, SODELAVCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ZELI MNOGO USPEHOV V LETU 1959. 2ELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM SODELAVCEM IN DELOVNIM LJUDEM USPEHOV POLNO UPRAVA ZA CESTE LRS - TEHNIČNA SEKCIJA CELJE čestita za NOVO LETO 1959 vsem tehničnim seleči jam, podrejenim nadzorstvom in delovodstvom, okrajnim cestnim upravam ter ostalim poslovnim edinicam. Hkrati želi vsem navedenim v novem letu mnogo delovnih uspehov. 7808 Svojim cenjenim gostom in delovnim kolektivom želi srečno NOVO LETO 1959 KOLEKTIV »AVTO MOTO SERVIS« CELJE želi vsem svojim strankam srečno in veselo NOVO LETO 1959 ter se priporoča še za nadaljna cenjena naročila, katera bo tudi v bodoče izvrševal strokovno, solidno in po zmernih cenah. 7810 Gostinsko podjetje »LOVEC« RAKEK SLIKARSTVO »DOM« CELJE, SE PRIPOROČA ZA VSA SLIKARSKA, PLESKARSKA IN ČRKOSL1KARSKA DELA TER ZELI VSEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 19591 7816 KMETIJSKA ZADRUGA ŠTORE SREČNO NOVO LETO želi VELENŠEK MIHAEL elektroinštalaterstvo in servisna služba »GORAN« Zagreb, Celje, Mariborska 48, tel. 25-66 ter se cenjenim strankam priporoča. 7801 OB VSTOPU V NOVO LETO ISKRENO POZDRAVLJAMO VSE SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE IN ŽELIMO. DA BI BILO NOVO LETO 195 9 POLNO PLODNEGA DELA IN USPEHOV. TOVARNA UMETNIH BRUSOV Kmetijska zadruga HRPEUE-KOZINA Maribor s svojilni odseki za pospeševanje kmetijstva in živinoreje želi v novem letu 1959 vsem svojim članom mnogo uspehov in sreče! 7798 VOLNA VSEM CENJENIM STRANKAM ZELI MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1959 DOLINAR JOŽE previjanje električnih strojev, avtoelektričar, CELJE. Miklošičeva 2 ter se priporoča! prevzema vsa elektroinstalacijska dela in montažo za jaki in šibki tok — Mehanična delavnica izvršuje popravila vseh motornih vozil ter vsa v mehaniko spadajoča dela. Vsem delovnim ljudem prisrčno čestitamo ob vstopu v novo leto ter želimo obilo sreče, uspehov M zadovoljstva v prihodnjem letu. KOLEKTIV 7781 2 ELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM MRBCNO IN USPESNO NOVO LETO 19 59 PRIPOROČA: VEZALKE, ELASTIKE, MAKOVE. VRVICE TER SE S SVOJO BOGATO ZALOGO TEKSTILNEGA BLAGA PRIPOROČA CENJENIM POTROŠNIKOM ZA NAKUP. 7815-R Cšnjenim strankam se priporoča za ugod^ nakup na potrošniški kredit — TRGOVSKO PODJETJE »RESEVNA« ŠENTJUR PRI CELJU, s svojimi poslovalnicami: Spodnji trg, Center, Jakob, Glinca, Nova vas, Breze, Kameno; Ponikva, LipooUtV, Dramlje, Planina, St. Vid pri Planini, Dobje in Blagovna ter jim želi SREČNO NOVO LETO 19591 7804 -IZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE V NAJSODOBNEJŠEM STILU — CENE KONKURENČNE — PRIPOROČAMO SE INVESTITORJEM IN JIM ŽELIMO MNOGO SREČE VNOVEM LE T U 1 95 9 KOLEKTIV TOVARNE ŽELEZNIŠKIH VOZIL Kolektiv SPL05N0 GRADBENEGA PODJETJA »GORICA« S SEDEŽEM V NOVI GORICI 7796-R Oskrbujemo potrošnike z bogato izb ir o Selezninske galanterije, najrazličnejšimi barvami, pohištvom, električnimi materiali in drogerijskim blagom. Postrežba hitra im. solidna OB NOVEM LETU 1959 VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM ISKRENE ČESTITKE KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA TEHNOSERVIS KOPER 7791-R MARIBOR - STUDENCI ieli vsem delovnim ljudem uspešne, veselo ln mdovoljno »TERMIKA« Mura POSLOVNA ZVEZA ZA GOZDNO IH LESNO GOSPODARSTVO CELJE ob vsaki priliki: na dahi. Izletu, v pD sami, na plesu in v kavami, vedno v kvalitetni srajci ŽELI USPEHA POLNO NOVO LETO 19S9 VSEM DELOVNIM LJUDEM 770041 2eH vsem odjemalcem In poslovnim prijateljem uspeha polno NOVO LETO 1 959 Mara TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV LJUBLJANA KAMNIŠKA ULICA 20 vsem dobavite in odjemalcem želimo uspehov potno novo teto 1959 ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1999. CELJE — Stanetova 4 NUDI SVOJIM STRANKAM ŽELEZNINARSKO BLAGO V NAJBOLJŠI IZBIRI IN PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. OBENEM ŽELI VSEM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO 1959 7812-R TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA TRUBARJEVA CESTA 27 ILIRSKA BISTRICA zeli vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem SREČNO NOVO LETO 1959 METROP v Slovenski Bistrici TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO »USNJE« CELJE nudi v svojih prodajalnah vse od gradbenega do Špecerijskega blaga. VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DOBAVITELJEM IN POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1 959 1 KOLEKTIV Svojim Investitorjem, dobaviteljem, sodelavcem in delovnim kolektivom ieli srečno NOVO LETO 1959 GRADBENO PODJETJE D0M21LB Trgovsko podjetje z iivili KLAS K O P E R nudi cenjenim odjemalcem po najnižjih cenah, vse vrste usnja, čevljarskih, sedlarskih in tape-tarskih potrebščin, polivinil ter pogonsko jermen j e. ZA CENJENI OBISK OZIROMA NAKUP NAŠIH ARTIKLOV, SE VAM NAJLEPSE PRIPOROČAMO TER ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1959! 7811 s poslovalnicami v Semedeli, Vanganelu, Borštu, Pridvoru, Marezigah, Truškah in Pobegih želi vsem odjemalcem in poslovnim strankam mnogo sreče in uspehov v letu 1959. Priporočamo se za obisk v naši posebni poslovalnici -DELIKATESA«, Koper. 7790 3fXXXXJOomonr iskreno želi vsem delov- nim kolektivom za novo leto 1959 čimveč uspehov pri delu. »KAROSERIJA*. TOVARNA JEKLENIH AVTOBUSNIH KAROSERIJ L J U B L J A N A KAMNIŠKA UL. 25 ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1959 GRADBENEGA PODJETJA VRHNIKA PLUT mudi j?o najugodnejših pogojih vrne vrste plutovinastih, kronskih in ahi zamaškov. Izdelujemo plutove izolacijske plošče in žlebake za hladilnike in cevovode. Tovarna kemičnih izdelkov Podgrad LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 32 telefon 21-378 OB TEJ PRILIKI ŽELIMO SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19591 proizvaja: SIKATIVE ■ DESTILATE GA-ZOLINA ■ KOMBINIRANE DETERGENTE, za potrebe mlekarstva Bi SULFANILNO KISLINO KOLEKTIV TOVARNE ARBO, ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO 1959. 7757-R SLOVENIJA SADJE LJUBLJANA^ MARIBOR. VOLČJA DRAGA, KANAL, BEOGRAD, SKOPJE, HLADILNICA ZALOG 'ovenijo Svetovno znane Giottov* fipe-sk-ei v cerkvi sv. 'Križa v Firencah bodo popolnoma obnovili pod vodstvom profesorja Tlnto- r-ija, enega priznanih strokovnjakov na tem področju. Giottov« freske so iz začetka 14. stoletja. Dolgo so bile »krite pod slojem be-leža iz 1*. stolet-ia. Odkrili so Jih žele 1- 1853. Takrat so jih obnovili po nalogu velikega toskanskega kne- ogiedali tudi freske in pri teni ugotovili/ da je Giottovo delo pod različnimi sloji še skoraj nedotaknjeno. Odkrili so tudi nekaj starejših Giottov ih fresk na steni, ki jo je pokrivala druga slika. Pričakujejo, da bodo ta ob-navljalna dela še bolje osvetlila delo slikarja Giotta, prednika velikih renesančnih slikarjev. Najmlajši ranjenec iz druge svetovne vojne Danica Smiljanič iz Eume v Sremu je sodelovala z možem kot partizanka v narodno-osvobojen em boju. V borbi za osvoboditev Travnika v Bosni je njen mož padel, ona pa je bila ranjena v trebuh. Ker je bila noseča, je moral zdravnik Danico oziroma njenega otroka takoj operirati. Operacija je uspela in Danica je rodila zdravega otroka. Njen sin ima še danes na levi nogi zarastlino rane, ki jo je dobil pri Travniku. za Leopolda IL To je storil slikar Gaetano Bianchi, vendar is piri. tein freske tudi preslikal in, jim dal čelo svoje poteze, tako da je spremenil nekaj izrazov ln potez. Ko so pred kratkim popravljali cerkev, so sl natančneje Geo termična energija v NoviZe/tf/ztf/// Septembra letos je začela ob- ga. To je na območju gepsirov. ratovati prva centrala na geo- kakih 30 km jugovzhodno od termični parni pogon v Novi Rotonua, v kraju Waiotapu. Tu Zelandiji, v kraju Wairakei, IDO nameravajo vrtati do 700 me-kllometrov južno od Roiorua. trov v globino in upajo, da bo Njeno proizvodnjo ceni j na 250 jz teh vrelcev mogoče dobiti tisoč kilovatov. . več geotermalne energije kot v Našli so še dinuigi vrelec, ki Waiirakelu. Tu bo prvič prišlo je celo toplejši od waira!kelske- d0 vrtanja nad slojem vulkanske skale, zaradi česar bo ta para bolj suha in ugodnejša za pridobivanje energije. • Ribji glasovi nov način ribolova Skupina sovjetskih biologov je pred kratkim opravila poskuse ob krimski obali, da bi videla, ali je mogoče uporabiti ribje glasove »v praktična namene«. Teh ribjih glasov človeško uho ne sliši, pač pa jih prestreza posebna .podvodna naprava, ki jih znova oddaja pod vodo. Opazili so, da ti glasovi privlačijo ribe. Ker Ima vsaka vrsta ribe svoj »gllas«. upajo sovjetski znanstveniki, da bo tako mogoče privabiti določane vrste rib. To bi pomenilo mnogo za ribjo industrijo. 373. Peter je že držal v roki drugi kamen, toda v naglici in razburjenju ni meril tako dobro kakor prvič. Kamen je sfr-čal psu mimo ušes. Tudi Jim ni imel boljše sreče, njegova prščica je psa komaj oprasnila po tilniku. Pes je brez obotavljanja drvel naravnost proti hrastom. Tu se je za trenutek ustavil, kakor da premišlja, koga naj napade. Svetovna zdravstvena organizacija je začela v Iranu s pomočjo vlade akcijo za uničevanje mrčesa, ki prenaša nalezljive bolezni. Skupine zdravstvenih delavcev so hodile od vasi do vasi in izbrale povsod najvplivnejše vaščane; te so naučili, kako ravnati z insekticidi in kako se je treba bojevati proti mrčesu. Na sliki vidimo vaškega poglavarja, kako hodi od hiše do hiše in razkužuje stanovanja, odrasle, otroke, živino — kar vse po vrsti. (Foto: Marc Riboud). njentn bruha ribe Blizu morske obale je v državi Peru več aktivnih ognje- nikov. Med njimi je eden naj-višjih na svetu, ki leži 5948 m nad morsko gladino. Svetovno znani naravoslovec Humboldt je tudi obiskal te kraje in o tem pisal v svojih knjigah. Pripovedoval je, da nekateri teh vulkanov bruhajo mrtve, pa tudi v* e ribice, dolge 6 do 8 centimetrov. Poleti je ves kraj tam okoli zasmrajen od gnijočih rib. V presledkih ne- kaj let prifteče iz teh ognjenikov prava reka ribic, pomešana z blatom. Ribice pripadajo družini somov. Trup je olivne barve s črnimi pega-mii. Ker živijo v bližnjih potokih enake vrste, so geologi mnenja, da jih mora biti veliko v podzemnih jezerih. Neslutene sile izbruhov mečej o ribe skozi žrela na dan. Zanimivo je, da vulkan-j ne bruhajo morskih rib, marveč samo sladkovodne, čeprav ležijo tik ob morski obali. ZA ŠOFERJE AMATERJE Ob robu ceste se pelje deček s kolesom. Ko se mu približaš, se ustraši in pade tik pred tvoje vozilo. Na drugi polovici cestišča ni prometa. Kaj storiti? 374. Ta trenutek je Jim dobro izkoristil. Dvignil je sekiro in treščil psa po glavi. Pes se je zvrnil po tleh in se ni več zganil. Skrajni čas je bil, da sta Peter in Jim premagala psa. Iz gozda so se že oglašali tihotapci. Tabornika sta se bila ob hrastih nekoliko spočila in se zdaj z novimi močmi spustila V beg proti lovski koči. * V kanadskem mestu Calgary imajo edinstven živalski vrt na svetu. V, meštnem parku imajo 43 kipov, ki pomenijo živali iz pradavnine/ bivali je modeliral 76-letni John Kanerva vse življenje m po&lagi ostankov, ki so jih Izkopali v okolici reke Red Deer Rlver. »Ta »živalski vrt« privlači vsako leto zelo veliko radovednih turistov z vse severnoameriške celine. Jugoslovanske meje Pri prvem pogledu na zemljevid Jugoslavije bi marsikdo trdil, da je naša meja na kopnem daljša od meje po rekah in morski obali Vendar ni tako. Suhozemna meja je dolga 2173 km, samo morska obala je dolga 1993 km, po rekah teče 711 kg meje ter 35 km po jezerih, skupaj torej 2789 km. Kobilice v Iraku Kobilice uničujejo.v Iraku že od-aprila z vsemi modernimi sredstva. Pri akciji sodeluje 14 letal, 4 helikopterji dm nekaj stotin motorjev za razp-r-ševanje. Akcija pa ima tako slab uspeh, da so se kmetje odločili, da. bodo poplavili..por lja in tako uničili jajčeca v zemlji. Zavri pravočasno in zatrobi. Umakni se dečku na levo stran ceste, če je pa padel preveč na sredo ceste, bo bolje, da se mu umakneš na desno stran. Radio Moskva je objavil demografske statistične podatke za Sovjetsko zvezo. Vsako minuto se pri n j ili rodi 10 otrok in um-ro 3. osebe. Torej se prebivalstvo Sovjetske zveze poveča vsak dan za 10.000 ljudi. V Zahodnem Berlinu so . vpeljali prostovoljne izpite za voznike mopedov. Izmed vseh pri-javljencev ni napravilo izpita 24 odstotkov mopedistov. V severnem tn severovzhodnem delu ZDA divjajo- snežni viharji. Najhižja. -temperatura ■je bila 35 stopinj pod ničlo. Napovedujejo še poslabšanje vremena. Rekorder v drobnem pisanju Jugoslavija je pred kratkim debila novega rekorderja v drobni pisavi. Boris Bulovan, tehnični uslužbenec PTT v Splitu, je napisal na navadni dopisnici 20 strani • romana -Mlin na Flosi« — skupno 7452 besed, ali okoli 40.000 črk. Pred njim je dosegel rekord Branko Raius iz Šibenika, ki je napisal na dopisnici »samo« 5854 besd. 375. Končno se je skozi gozd zableščala znana jasa z lovsko kočo v sredini. Se nekaj skokov in pred vrati sta bila. Peter je mrzlično segel v vdolbino pod prag, kamor je bil župan pred mesecem dni položil ključ. Ključ je s tresočimi prsti dvignil in ga vtaknil v ključavnico. Po dveh neuspelih poskusih »e je ključ končno le zavrtel! — In kaj potem, če se rodi vsako minuto tisoče otrok?! To je moj prvi!