NAŠ SLOVARČEK TUJK Literatura (iz lat. littera — črka, litterae r= Palindrotn (gr. palin — nazaj; dromos = črke, mnogo črk, pismo, spis) — književ- tek), besedna igra, kjer se besede ali nost, slovstvo. celi stavki enako čitajo, če začneš spre- Nacija (iz lat. natio = narod) — narod: daj ali zadaj. nacionalen — naroden; nacionalnost — Antičen (lat. antiquus = star), starodaven. ¦ narodnost, narodna zavednost; naciona- staroveški, grški in latinski. ¦ lizem = narodnost, narodni ponos, po- Antika (lat., glej Antičen!), starodavna ¦ tegovanje za narod; nacionalist = narod- umetnost, starina, starožitnosti, celota m njak. Bodi dober nacionalist, zaveden starega grškega in rimskega sveta. ¦ Slovenec in Jugoslovan! Antikvar (lat.), starinoslovec, starinar. I Publikacija (iz lat. publicare — glasiti, jav- Aiftikvar-en, -ičen (lat.), starinski, star, že I no razglašati) — glasilo. »Zvonček« je rabljen. n. pr. stara knjiga. I taka publikacija, glasilo za narodno mla- Antikvariat (lat.), trgovina s starimi knji- I dino. — Publicirati = objavljati, razgla- gami jn starinami sploh. 1 šati. — Publika — občinstvo. Antikviteta (lat.), starina. 1 Aritmetlka (iz gr. arithmos = število) — Interurban (lat. inter = med; urbs = me- 1 računstvo; aritmetičen — računski. sto), medmestni, n. pr. telefon, ako lahko I Geometrija (iz gr. ge, gea = zemlja, me- telefoniramo iz mesta v drugo mesto. ™ treo = merim) — zemljemerstvo, nauk Kakšne telefone imamo še? o prostornih količinah, nauk o likih Rekonvalescent (lat. re- = zopet, nazaj: sploh. Ne bojte se niti aritmetike niti convalesco = ozdravim), kdor bolezen geometrije! Obc sta za življenje po- preboli in okreva, okrevalec. trebni in, če ste v šoli nazljivi, pojde! Kapaciteta (iz lat. capacitas) — sposobnost Matematika (iz gr. mathema = kar se je za kaj, zmožnost vase vzeti; potem tu- treba učiti, predmet učenja) — račun- di: veščak v kaki stroki, n. pr. odličen stvo. Torej vidite, da so že stari Grki zdravnik itd. davno pred Kristovim rojstvom smatrali Karambol (iz fr. caramboler, skupaj trčiti) J računstvo za nekaj, česar se je treba — strk, strčenje, n. pr. strčenje dveh ¦ učiti. Računati moramo znati; kdor ne vozil ni redek dogodek, često beremo, 1 zna računati, je revež. Ste to že opazili? da sta se kje strčila dva vlaka. I 6? I