NOVOTEHNA »
v SODELOVANJU Z
\p (9
BLACK S DECKER $ Cl
OD 30. marca DO 30. aprila	^
V vseh prodajalnah Novotehne
DOLENJSKI LIST
Ul
EMMiumnsn
fy
DOLENJSKI LIST
KiJlMMujJfCn
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
^ U222EII
3
Mi
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Potrdili
predsednika
Referendum v KS Kostel
KOSTEL — V nedeljo je bil v krajevni skupnosti Kostel referendum, na aterem so se občani odločali o odpo-Kbcu predsednika krajevne skupnosti tanislava Južniča. Nedolgo tega je odstopil svet krajevne skupnosti, potem ko, na njegovo zahtevo, tega ni hotel st°ntl predsednik Južnič. V nedeljo so občani potrdili pravilnost predsednikove odločitve, da ne odstopi, saj so se na referendumu izrekli proti njegovemu odpoklicu, s tem pa izkazali tudi zaupa-rrje v njegovo dosedanje delo. Ker Sta-n’s a^ Južnič meni, da je občinska skupščina le enostransko obveščena o dogodkih v krajevni skupnosti Kostel, in sicer s strani njegovih nasprotnikov, je predsedstvo kočevske občinske skupščine na ponedeljkovi seji ugodilo njegovi prošnji, da skupščinskim poslancem prikaze tudi svoje videnje, hkrati Pa tudi nakaze možne rešitve problema.
nezadovoljstvo na
OBEH BREGOVIH KOLPE
ČRNOMELJ — Zahtevo Črnomaljcev o prekategorizaciji meddržavnega mejnega prehoda v Vinici v mednarodnega je Republika Slovenija uslišala. S tem pa se ne strinja hrvaško vodstvo, čeprav se tudi hrvaške obmejne občine strinjajo s črnomaljsko zahtevo. Vendar Črnomaljci tudi s slovensko odobritvijo niso povsem zadovoljni, saj so menili, naj bi bil v Vinici mednarodni tovorni in potniški promet, na republiki P® so se odločili le za slednjega. Prebivalci na obeh straneh Kolpe zahtevajo tudi, da bi bila mejna prehoda v Žuničih m Sodevcih meddržavna in ne maloobmejna.
Poleg tega Črnomaljci zahtevajo, da bi bil metliški železniški mejni prehod tako kot vsi ostali namenjen zajblagovni in ne le za potniški promet. Že precej oolgo pa ponavljajo tudi zahtevo, naj bi bila v Črnomlju carinska izpostava.
poplačila izjemaplto delavnim Podgorcem prekipi
Izračuni kažejo, da je večina že lani med letom plačala dohodnino
NOVO MESTO — V Upravi za družbene prihodke Novo mesto so po besedah direktorice Marjete Primic računali, da bodo imeli opravka s 40.600 napovedmi za odmero dohodnine. Do prvih dni aprila —napovedovanje se je zavleklo predvsem zaradi zavezancev, ki začasno delajo v tujini — so jih prejeli že 39.518, kar je nad pričakovanji za prvi krog, saj bodo kasneje imeli opravka še z napovedmi vseh tistih, ki bodo šele prejeli odmere za plačilo davkov.
Večino napovedi so zavezanci kljub mnogim pozivom, da to lahko storijo po pošti, oddali osebno na davčni upravi. Davkaiji si to razlagajo tako, da so ljudje hoteli potrditev, da so napoved, ki so jo pisali prvič, naredili prav. Po pošti je bilo oddanih 7.818 napovedi za odmero dohodnin. Kljub temu seje začuda le sem in tja zgodilo, daje bilo treba čakati v vrsti nekaj dlje.
Primčeva pravi, da jim je sprejemanje napovedi uspelo organizirati tako, da pri ljudeh ni bilo hujše slabe volje. Navsezadnje so videli, da jih sprejemajo vsi na davčni upravi, in to cele dneve. Večje bilo pripomb na vsebino napovedi. Tudi davčni delavci upajo, da bo do drugega leta zakon toliko spremenjen, da bodo največje neumnosti odpravljene. Zdaj v upravi pregledujejo po pošti prispele napovedi in kličejo nazaj tiste, ki so poslali pomanjkljive ter vse, ki so kot olajšavo prijavili nakup obveznic, da jih bodo prinesli žigosat.
Po prvih ocenah in izračunih bodo zavezanci le izjemoma doplačevali dohodnino, pa še to ne večjih zneskov. Odmere pa se utegnejo zavleči tja v jesen. Na novomeški davčni upravi so izračunali, da bodo samo z vnašanjem podatkov o dohodninah do sredine poletja zaposlili 7 delavcev.
Z. L.-D.
Mag. Stanislav Lukšič, direktor razvojne direkcije v Adrii in prvi podpisnik Poziva slovenski javnosti, o razmerah v tej firmi in o »rešiteljih«____________________________
NOVO MESTO — Stavka v Adrii Caravan je končana in okoli 1.700 delavcev v Novem mestu, Brežicah, v Črnomlju, na Mimi, v Šentjerneju in v Šmarjeti po dolgih tednih čakanja na delo spet dela. S tem, ko je proizvodnja v Adrii stekla, pa nikakor ni konec nesporazumov in zapletov v tej firmi.
Stavkovni odbor je zagrozil s stavko, če plače za marec ne bodo izplačane 15. aprila, kot je vodstvo obljubilo, prav
Mag. Stanislav Lukšič
tako pa delavci vztrajajo pri svojih zahtevah glede lastninjenja, vendar bo ta stvar počakala do sprejema ustrezne zakonodaje. Vse, kar seje zadnje tedne dogajalo v Adrii, je daleč preseglo okvire te firme, o čemer jasno govorijo tako intervju predsednika upravnega odbora Maijana Anžuija v Delu, nato kot odgovor intervju novomeškega župana Marjana Dvornika in predsednika izvršnega sveta mag. Boštjana Kovačiča za isti časopis ter Poziv slovenski javnosti, ki gaje v zadnji Delovi Sobotni prilogi in današnjem Dolenjskem listu podpisalo 17 vodilnih in vodstvenih delavcev Adrie.
Prvi med sedemnajstimi podpisniki — podpis so odklonili trije delavci, ena delavka pa je kasneje svoj podpis pod tem pozivom obžalovala in se je vodstvu opravičila — je Stanislav Lukšič, direktor razvojne direkcije. Mag. Lukšič je v Adrii oz. v IMV zaposlen od leta
ČESTITAM, SLOVENSKI VOJAK — V soboto je zaprisegla prva generacija redne slovenske vojske v slovenski zgodovini V Cerkljah ob Krki je ob navzočnosti številnih svojcev to takole storilo dvesto vojakov tukajšnjega učnega centra prve faze. (Foto: T. Jakše)
1967, in to od prvega dne pri konstrukciji in razvoju prikolic. Leta 1967, po končanem študiju na strojni fakulteti, je bil najprej konstruktor pripravnik, dve leti zatem je postal vodja grupe za konstrukcijo prikolic, 1971 projektant, dve leti kasneje glavni projektant, 1983 direktor sektorja konstrukcije, 1989 pa direktor razvojne direkcije. Pokojni direktor IMV Jurij Levičnik ga je predstavljal kot očeta IMV-jevih prikolic. Vsekakor je mag. Lukšič kompetenten sogovornik. Res pa je, da na vse to ne gleda zgolj racionalno, ampak se na to odziva tudi čustveno in te čustvene navezanosti na svoje delo in na prikolico kot izdelek »podgorske pameti, znanja, sposobnosti in pridnosti« sploh ne skriva.
»Čeprav sem prvi podpisan pod Pozivom slovenski javnosti, to ne pomeni, da sem edini avtor, res pa je, da sem zbral in zapisal stvari, o katerih že dalj časa razpravljamo tako v krogu podpisnikov kot tudi širše. S tem, da se pripravlja nezaupnica sedanjemu vodstvu Adrie, sem bil seznanjen že dokaj zgodaj, vendar sem svoje stališče do tega dokončno oblikoval šele, ko sem slišal vse strani. Nobene stvari nisem storil v afektu,« pravi Lukšič.
• Vodstvo Adrie, tako generalni direktor Poschacher kot predsednik upravnega odbora Anžur, prikazuje rešitev Adrie s pomočjo tujega kapitala, ki naj bi ga posredovala francoska firma Eurofinance, kot edino možno. Kako vi kot dolgoletni delavec Adrie gledate na to?
»Na zadnjem kolegiju sem izjavil, da sem in smo do sedaj poslušno dvigali roke za razne projekte, ki naj bi v preteklih letih reševali Adrio. To, kar bom sedaj povedal, naj bo odgovor na to, zakaj nisem dvignil roke za projekt Eurofinance. Leta 1988 nam je Anžur svetovalno hišo Proudfoot prikazoval kot zadnjo možnost za rešitev Adrie, ki je takrat že bila v velikih težavah. Ta projekt je bil zame že v začetku zgrešen, saj ne glede na možne pozitivne rezultate njihovih analiz ni bilo takrat pri nas (Nadaljevanje na 2. strani)
Cerklje: prvi rod slovenske redne vojske je zaprisegel
Na prisrčni slovesnosti je govoril dr. Matjaž Kmecl
CERKLJE OB KRKI — V soboto, 11. aprila, je bila v tukajšnjem učnem centru 1. faze, tako kot še v petih drugih po Sloveniji, ob 10. uri slovesna zaprisega prvega vpoklica redne slovenske vojske. V Cerkljah je ob prisotnosti sorodnikov zapriseglo dvesto mladih vojakov. V imenu predsedstva Republike Slovenije je navzoče pozdravil dr. Matjaž Kmecl, v imenu republiškega štaba za teritorialno obrambo pa Janez Švajncer. Obrambnega ministra Janeza Janšo je zastopal njegov namestnik in dosedanji poveljnik Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za Dolenjsko,

Človek proti človeku
■	Svoj čas je bila v rabi krilatica: v kapitalizmu obstaja izkoriš-
■ Čanje človeka po človeka, v socializmu pa je ravno obratno. Slovenija po zgodovinskem preobratu se uporabljenemu poimenovanju zgodovinskih obdobij lahko izogne, toda premišlja naj o izkoriščanju. To nalogo ji je po filozofsko zadal že pred stoletji Thomas Hobbes, ki je učil da je človek človeku volk. Z dosti bolj praktičnimi podvigiji to nalagajo, čeprav tega ne bi hoteli početi, nekateri v samostojni Sloveniji, s tem ko gospodarijo na ta način, da se državljani čutijo izkoriščane in opeharjene. Proti čemu, če ne proti izkoriščanju, je nastopila sindikalna konfederacija Pergam, ko je v nedavni stavki zahtevala, da je potrebno onemogočiti divjo privatizacijo ali razprodajo Vidma. Kaj drugega, če ne izkoriščanje, je imel v mislih razpravljalec v krški skupščini, ki je takole komentiral lastninjenje podjetja SOP Krško: »Ko slišiš za firmo SOP Ljubljana, ti postane slabo.« In kaj drugega, če ne občutek, da jih nekdo izkorišča, sili Vidmove delavce, ne delavk, da dobesedno jokajo nad izgubo delovnega mesta. Tudi drugje so »Vidmi« in »Sopi«. Slovenija se je odpovedala lezi o izkoriščanem človeku mogoče prezgodaj ali pa jo je zavrgla na nepravi način. Nekaj tu mora bili narobe, če človek objokuje življenje v lastni državi
M. LUZAR

polkovnik Albin Gutman. Program je vodil poveljnik centra Vasilije Maraš.
»Slovenski vojak je bil vedno odličen vojak in je bil cenjen,« je dejal med drugim v slavnostnem nagovoru član predsedstva Slovenije dr. Matjaž Kmecl, »ni bil krvoločen, bil pa je odločen, hraber in pameten. To, če seje kdaj v slovenski ljudski pesmi oglasil melanholičen glas, kot tisti ’v kasarno sem prišel korajžen vesel, sem puško zagledal, sem jokat začel...’, ni pomenilo, da ga je strah te dolžnosti, temveč da v tem vidi pogosto nesmiselnost posla, ki so mu ga nalagali.«
Matjaž Kmecl je v nadaljevanju govoril o tem, da se tudi danes z vso upravičenostjo sprašujemo o smiselnosti oboroževanja in da so mirovniški glasovi v naši družbi in svetu nasploh še kako dobrodošli, spraševal pa seje tudi o smiselnosti nasilja, ki čedalje bolj prevladuje na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Prav to, da iz dneva v dan poslušamo o okrutnostih, ki se dogajajo okoli nas in ob tem, da se sami lahko spomnimo, kaj seje dogajalo še nedavno okoli nas, pa nas utrjuje v prepričanju, da moramo biti sposobni sami braniti svojo domovino, kajti branimo vrednote našega življenja. »To so vrednote, za katere so se številni predniki trudili in žrtvovali, za katere je tvegal general Maister s svojimi vojaki od leta 1918 do 1920 in naprej, to so vrednote, ki jih je branila štiridesetisočglava partizanska vojska in to so vrednote, ki jih je slovenska teritorialna obramba v zadnjem letu branila in bila pripravljena braniti do zadnjega. To so vrednote, katerim ste vi danes prisegli. To ni nekaj, kar bi bilo abstraktno, česar ne bi razumeli,« je dejal v zaključku svojega govora dr. Matjaž Kmecl.
T. JAKŠE
1
////////////////////////^^^^
Danes v Dolenjskem listu
na 3. strani:
•	Namakanje suhokranjsk
na 4. strani:
•	Vojna še odganja turiste i
na 5. strani:
•	Z gnevom do denarja za gaš
na 7. strani:
•	Je Videm resnično žrtev zarot
na 9. strani:
•	Drugačni zvoki pod Srebotnikor
na 10. strani:
•	Ugledni zdravnik bo mor
na 11. strani:
•	Ministrovi spomini na sodobnost
na 12. strani:	ča
•	Roke, polne skrivnih moči
'////////////////////////////^^^^
PET KAMER ZA ŠOLE— V petek je bilo v Zavarovalnici Tilia Novo mesto prijetno srečanje. Potem ko je doslej že precej šolam kupila računalnike, je to pot petim dolenjskim šolam v dogovoru z njimi podarita video kamere kot učni pripomoček za preventivno prometno vzgojo. Kamero so podarili Vzgojno-varstveni organizaciji Novo mesto, Gimnaziji in Ekonomski šoli Novo mesto, Centru srednjih šol Črnomelj in Osno v-ni šoli Podzemelj. Na slike prof. Vasja Fuis, ravnateljica novomeške Gimnazije, prejema kamero iz rok Tiliinega direktorja Janeza Novaka (Foto: Z L-D.)
Tilia je delila
Delničarji so si razdelili skoraj 10 milijonov SLT — Širjenje mreže
NOVO MESTO — Zavarovalniška delniška družba Tilia Novo mesto, ki se je s 1. januarjem 1991 izločila iz dotlej enotne zavarovalnice Triglav, je lani dobro poslovala. Za dividende je ustvarila skoraj 25 milijonov tolarjev dobička; od tega so po sklepu skupščine delničarjev preteklo sredo 40 odst. razdelili delničarjem, 60 odst. pa pripisali k delnicam.
Zavarovalnica Tilia, kije kot naslednica Dolenjske območne skupnosti začela s samostojnim poslovanjem na območju Dolenjske, Bele krajine in Kočevskega, je med letom razširila poslovanje še na Grosuplje, Ijubljajio, Ribnico, Krško in Sevnico.
Lani je obračunala za 63 odst. več zavarovalnih premij kot v letu 1990, kar je bilo za 16 odst. nad predvidevanji, sklenila pa je okrog 175 tisoč raznih zavarovanj. Najbolj je poraslo življenjsko zavarovanje, k čemur je gotovo pripomogla devizna klavzula v njem. Izplačila odškodnin so bila lani večja skoraj za dve tretjini, predvsem zaradi neurja v trebanjski občini. Skupno je Tilia lani izplačala kar za 403 milijone tolarjev odškodnin. Pomembno je, da so škodne primere reševali hitreje, od skoraj 25 tisoč so jih rešili skoraj 94 odst.
V preventivo je zavarovalnica lani usmerila dobre 3 odst. plačanih zavarovalnih premij. S temi sredstvi, namenjenimi za protipožarno zaščito, preventivo v zavarovalstvu in prometno vzgojo, je pomagala 110 zavarovancem. Doseženi rezultati pa jim narekujejo takšno usmeritev tudi v bodoče. Za naložbe je Tilia lani namenila 450 milijonov tolarjev. Z ugodnejšimi posojili od bančnih je pomagala pri uresničevanju načrtov okrog 300 zasebnikom in tako je bilo tudi z njeno pomočjo odprtih precej novih delovnih mest. S tem misli nadaljevati tudi v bodoče, zaradi česar je Tilia eden glavnih družbenikov pred kratkim ustanovljene HIPO banke.
Z. L.-D.
NOVI NAČELNIK INŠPEKTORATA
NOVO MESTO — Ker je dosedanji načelnik inšpektorata policije novomeške UNZ Rudolf Skobe odšel v pokoj, je bil na to delovno mesto te dni imenovan Borut Novak, dosedanji komandir policijske postaje Novo mesto. Novaka naj bi na komandirskem mestu zamenjal njegov dosedanji namestnik Zlatko Romih, predlog za potrditev je bil dan zborom novomeške občinske skupščine.

m

Jutri bodo padavine postopoma prenehale, ob koncu tedna bo suho in hladno.

Vesele velikonočne praznike!
DAN ŠOLE PO BELOKRANJSKO — Učenci podzemeljske osnovne šole so pretekli petek ob dnevu šole na svojstven način predstavili Belo krajino. Izdelovali so pisanice (na fotografiji) in prtičke, zapeli belokranjske pesmi, pokazali značilne belokranjske jedi, tamburaši metliške folklorne skupine Ivan Navratil pa so zraven še zaigrali Z bogatim programom so navdušili predstanike in številne upokojence Ju-gotehnike, ki je leta 1974 prevzela patronat nad šolo. Toda tudi gostje niso prišli v Podzemelj praznih rok, ampak so šolarjem podarili računalniško opremo. (Foto: M.B.-J.)
■BT
m
Gutman v obrambnem ministrstvu
Še en Dolenjec v vladi
NOVO MESTO — Na predlog obrambnega mininstra Janeza Janše je bil prejšnji teden imenovan za namestnika obrambnega ministra dosedanji poveljnik pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za Dolenjsko Albin Gutman. V novi funkciji je obrambnega ministra že zastopal na svečani zaprisegi prve generacije slovenskih vojakov v učnem centru Cerklje ob Krki. Tam smo ga tudi vprašali, kako je prišlo do imenovanja in kakšne naloge bo sedaj opravljal.
»Razgovori o namestništvu so potekali že dlje časa, odločiti pa se je bilo težko, saj je bilo na ravni pokrajine še veliko aktualnih nalog. Z ministrom sva se vendarle nekako dogovorila, funkcijo sem prevzel in upam, da jo bom uspešno opravljal. Do sedaj je bilo na ministrstvu zelo težko obvladovati kompletno področje obrambe, civilni sektor in teritorialno obrambo hkrati. Jaz bom
Albin Gutman
odgovoren predvsem za področje voj-skf, teritorialne obrambe. To naj bi tudi pomenilo, da bomo skupaj z vsemi upravami in republiškim štabom zagotovili, da bo ta naša vojska zares postala sodobna, učinkovita in v ponos vseh nas.
V Novem mestu bo mojo funkcijo, dokler ne bo rešeno drugače, vodil načelnik štaba Rade Klisarič, kije formalno moj namestnik. Verjetno tudi v prihodnje ni pričakovati kake druge rešitve.«	-p j
SKRB ZA SPOMENIKE NOB
NOVO MESTO — V novomeški občini so v okviru občinske borčevske organizacije lani na 22 spomenikih in spominskih ploščah NOB obnovili več kot 8.000 črk, za kar so porabili 72.000 tolarjev iz občinskega proračuna. Lani so neznanci močno poškodovali tri spomenike NOB in eno ploščo, njihovo obnovo pa borci načrtujejo v letošnjem letu, poleg teh pa nameravajo obnoviti še enajst spominskih obeležij NOB.
Umrl je Josip Vidmar
Josip Vidmar (1895—1992)
Visoka starost in huda bolezen sta ga že pred časom izključila iz javnosti, v kateri je bil toliko desetletij tvorno navzoč, in kakor smo svoje čase radi prisluhnili njegovi skrbno pretehtani razumni besedi, tako se bomo morali navaditi, da nam ne bo spregovoril nikoli več. Akademik Josip Vidmar, pisatelj, prevajalec, dramaturg, kritik, esejist, estet in eden naših najuglednejših in najpomembnejših svobodomiselnih razumnikov v 20. stoletju je v noči z minule sobote na nedeljo v Ljubljani za vselej zatisnil oči. Čez pol leta, 14. oktobra, bi dopolnil sedemindevetdeset let.
Rojenje bil v Ljubljani, v družini, kije dala tudi izvrstnega elektrotehnika in šahovskega velemojstra Milana Vidmarja, po maturi na klasični gimnaziji je moral v avstrijsko vojsko in kmalu postal ruski vojni ujetnik. Po prvi svetovni vojni je študiral v Pragi, na Dunaju, v Ljubljani in Parizu, še pred koncem študija pa seje docela posvetil kulturniškemu pisanju, predvsem kritiki, esejem in prevajanju.
Ob izbruhu druge svetovne vojne in okupaciji Slovenije seje takoj
opredelil za NOB. V njegovi hiši so 27. aprila 1941 ustanovili OF, v katere vodstvu se je tudi sam znašel. Bil je predsednik SNOS-a in po vojni opravljal številne pomembne funkcije. Dolga leta je bil predsednik SAZU-ja.
Pravi politik Vidmar ni nikoli bil. S politiko seje ukvarjal le v rečeh, ki so bile povezane s slovenstvom. Slovenstvo mu je bilo vseskozi elementarni interes. Z vsem »naravno ponosnim srcem«, kakor je sam dejal, je bil vpet v stoletna slovenska prizadevanja po nacionalni osamosvojitvi. V proces, ki seje začel s Trubarjem, nadaljeval pa s Prešernom, Levstikom in Cankarjem. Narod je bil zanj absolutna vrednota, ki se udejanja z moralno voljo, prostor za ostvarjanje volje pa je umetnost.
Zato je bil Vidmar vse življenje tako predan in zavezan umetnosti, še posebej literaturi. »V svetu, v katerem se suče misel knjige«, ni priznaval nikakršne ideologije, ampak le tisto, kar je »lepo«. Kot kritik je bil brezkompromisen, s takšno ostrino duha, kot jo je moč videti, denimo, le še pri Cankarju. S takšno kritiko niti Zupančiču ni prizanesel. S svojimi estetskimi nazori je motril zlasti domačo literaturo in bil avtoriteta, da se je govorilo: »Kogar Vidmar prizna, ta je res dober«. Vidmar je ostal svojim načelom zvest do zadnjega. Tudi ko je obravnaval modernistične stvaritve, je ostal pri svojem. Odtod so znani številni konflikti in polemike, iz katerih pa Vidmar ni vedno izšel kot nesporni zmagovalec.
Josipa Vidmarja ni več, delo, ki gaje ustvaril, pa ostaja. Slovencem v zapuščino. V presojo in uporabo. Enemu najsvetlejših poglavij v Vidmarjevi zapuščini je ime slovenska pokončnost.
I. ZORAN
»Smo Hrvati, ne južnjaki«
»Dolenjski« Hrvati ustanovili podružnico Hrvatske-ga kulturnega doma za Dolenjsko v Novem mestu
NOVO MESTO — Hrvati, ki živijo in delajo v brežiški, črnomaljski, metliški in novomeški občini kot državljani Republike Slovenije, so 11. aprila dopoldne v novomeškem Domu kulture ustanovili podružnico Hrvatskega kulturnega doma za Dolenjsko, s sedežem v Novem mestu.
Hrvatski kulturni dom je kulturno društvo, ki naj bi povezalo vse v Sloveniji živeče pripadnike sosednjega hrvaškega naroda, toda predvsem tiste, ki sta jim enako pri srcu nova in stara domovina, Slovenija in Hrvaška, v društvu in njegovih podružnicah pa naj bi gojili hrvatstvo, se pravi hrvaški jezik in hrvaško kulturo, vključno z narodnimi običaji.
Ivan Kapetanovič, predsednik Hrvatskega kulturnega doma iz Ljubljane, je dejal, da bi morali s kulturnim delo-
|2iiiiii!miiiiiiiiiiitiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiy|
javnost usklajuje Andrej Magajna,	=
neodvisni poslanec, član Stranke	=
krščanskih socialistov. »Bilo bi	=
skrajno nekorektno in nedemokra-	i
tično, če bi strankam, registriranim	§§
Ljubljansko
pismo
Predvolilni golaž ni nujen za vse stranke
Zanje navija čas * v
LJUBLJANA — Iz pisanja dnevnega tiska je razvidno, da so že vse politične stranke na Slovenskem začele kuhati predvolilne golaže, čeprav še ni jasno, ne kdaj ne kako bomo letos volili. Po večinskem, proporcionalnem ali kombiniranem sistemu? Zdajšnja razsuta skupščinska večina še sanja o večinskem sistemu, opozicija se ogreva za rahlo spremenjen dosedanji proporcionalni sistem, vsi skupaj pa iščejo kompromisno rešitev, ki jo označujejo za kombiniran volilni sistem. Prednosti večinskega sistema iščejo
v enostavnosti, sporen pa naj bi bil zaradi tega, ker manjšim strankam praktično onemogoča vstop v skupščino. Proporcionalni sistem pa naj bi — po mnenju njegovih zagovornikov — zagotavljal politično stabilnost. Pomanjkljivost tega sistema pa je, da stranka sama določa, koga bo posadila v skupščinski sedež.
Za proporcionalni sistem se še najbolj ogrevajo zunajparlamentarne stranke, katerih predvolilno de-
po volitvah, otežili ali celo preprečili njihovo promocijo, ob tem pa tudi zelo velikemu delu volilnega telesa bnemogočili predstavništvo v parlamentu, pravi Magajna.
Vprašanje je seveda, koliko zunajparlamentarnih strank sploh lahko resno računa na volilni uspeh. Po oceni njihovega pooblaščenca Andreja Magajne naj bi zadostile merilom za volitve naslednje stranke: Delavska stranka Slovenije, Socialdemokratska unija in Stranka krščanskih socialistov. Dokaj močni sta tudi Demokratična stranka upokojencev in Stranka obrtnikov in podjetnikov Slovenije. Ostale stranke pa so bolj ali manj interesne ali pa še nimajo dovolj zgrajene kadrovske in organizacijske mreže.
A vendar: nedavno prerekanje v republiški skupščini ob kandidaturi mag. Marka Voljča za novega mandataija je odvrnilo pozornost slovenske javnosti od drugega, tudi dokaj pomembnega dohodka v tistih dneh — napovedi skupne delavsko-socialne liste na prihodnjih volitvah. Podpisali so jo: Delavska stranka Slovenije, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Stranka krščanskih socialistov in idrijska delavska stranka »Naprej«. Podpisnikom te delavsko-socialne liste ni treba kuhati volilnega golaža. Vsak zase in vsi skupaj vemo, zakaj ne.
VINKO BLATNIK
3liiiiiiiiimiiiwmiimii!iiiiiiii!iimiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiif?
vanjem doseči, da se Hrvati v Sloveniji ne bi čutili drugorazredne državljane, temveč povsem enakopravne s Slovenci in drugimi državljani. »Predvsem moramo s svojo kulturo in kulturnim vedenjem pokazati, da nismo nikakršni južnjaki, ki postavljajo barikade in delajo zdrahe, ampak smo Hrvati,« je poudaril Kapetanovič.
Predsednik Hrvatskega kulturnega doma je dejal, da je bilo to društvo za Hrvate v Sloveniji ustanovljeno pred enim letom, torej še pred vojno v Sloveniji in na Hrvaškem, da pa se je do zdaj, žal, premalo ukvaijalo z dejavnostjo, za katero je bilo ustanovljeno.
• Ustanovitvi podružnice je sledil kulturni program, ki so ga izvedli folkloristi Kulturnega društva sv. Juraj iz Draganiča pri Karlovcu. V tem delu zborovanja oz. prireditve so imeli besedo tudi gostje, in sicer pozdravno novomeški župan Matjan Dvornik in pesnik Vlado Gotovac, predsednik Matice Hrvatske, ustanove, ki prav letos slavi 150. obletnico ustanovitve. Dejal je, da se ta ustanova nikoli ni ukvarjala s politiko, ker je bila vselej nestrankarska, in daje tako tudi zdaj.
Prednost je dalo življenjsko pomembnejšim zadevam, predvsem skrbi za begunce s Hrvaškega in skupaj s slovensko Karitas organiziranju pomoči zanje. Navsezadnje pa je tudi skrb za sočloveka vnesreči izraz kulture nekega naroda, je bilo slišati in pri tem je bila izrečena tudi zahvala Slovencem in slovenski državi za takšno pomoč, ki sicer še vedno traja.	I. Z.
PODRUŽNICA MENEDŽERSKE ŠOLE NA OTOČCU
OTOČEC — Tu se danes končuje tridnevni seminar o poslovni in podjetniški strategiji pod vodstvom prof. dr. Philippa Lasserra iz ene najbolj znanih evropskih menedžerskih šol. Organizator seminarja je Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu v sodelovanju z družbo Pionir Tours, ki naj bi v bodoče prevzela organizacijo takšnih rednih seminarjev, saj ni nič novega, da se celo največji menedžerji lahko še vedno naučijo česa novega. Zaenkrat je znana tudi tema seminarja za konec maja. Dr. VVilliam Cats-Barill iz univerze Vermont v ZDA bo predaval o tem, kako doseči konkurenčno prednost z izrabo računalniške tehnologije. •
• Komunizem je zmota, a veličastna, saj je ena od poti iskanja absolutnega. (Kermaunerj
Ko delavnim...
(Nadaljevanje s 1. strani) nikakršne družbene klime za njihovo praktično izvedbo. Takrat pa pri nas ni bilo nikogar toliko v hlačah, da bi zapiral tovarne in odpuščal delavce. Zame je bil edini rezultat projekta te baje svetovno znane svetovalne firme tekmovanje proudfootovcev, kdo bo prej z džipom pripeljal čez Krko na Otočcu. Tekmovanje seje končalo brez zmagovalca, kajti džipe so morali 'šlepati' nazaj na breg, stroške pa je neposredno ali posredno plačala Adria, ki jo je projekt Proudfoot, od katerega ni imela nič, stal okoli 2 milijona dolaijev.
Drugi projekt, nemški TUV Bayem, je vodil kemijski inženir, kije prikolico spoznal v Adrii. Zaradi nepoznavanja je nasedel nepomembnemu problemu — lesnim tolerancam, ki ga je hotel na vsak način rešiti. Rezultat te njegove zagrizenosti je bil ta, da bi morali na letvice, kijih vgrajujemo v prikolice, dati tolerance že na smreke, ki še rastejo. Ta projekt je Adrio stal okoli 600.000 nemških mark.«
•	Kaže, da so tujci kot rešitelji Adrie zelo cenjeni in zaželeni.
»Očitno je tako. Kakšna je korist od vsega tega, je vidno. Mene pa ves čas najbolj moti projekt Bretecher. Gre za nekega francoskega oblikovalca, ki ga je pred 12 leti v Adrio pripeljal gospod Poschacher. Rezultati njegovega dragega dela so bili uporabni samo ob prvi pogodbi. Tej so sledile še tri, ki so Adrio stale po milijon francoskih frankov, ne da bi od tega dobili eno samo uporabno stvar. Lanski honorar za tega človeka je znašal 780.000 frankov (to je brez potnih stroškov, ki so tudi ogromni), od sebe pa je dal nekaj neuporabnih skic, brez dimenzij, brez definiranih materialov, brez barv. Zamolčano je tudi, da na lanski anonimni predstavitvi novosti za sezono 92, ko so najboljše izbirali naši največji kupci, ni bila izbrana nobena njegova rešitev, tudi s strani francoskih trgovcev ne. Pa je bil vseeno angažiran tudi za sezono 93. Prikrito je ostalo tudi, daje ta gospod Bretecher pred tremi leti vse tisto, kar mu je mastno plačala Adria, prodal še naši konkurenci. In to generalni direktor gospod Poschacher ve.«
•	V Apelu slovenski javnosti generalnega direktoija gospoda Poschac-herja sploh ne omenjate. Mar njemu podpisniki tega apela nimate nič očitati?
»Moje in splošno mnenje je, daje g. Poschacher zmanipuliran in da ga čaka usoda prejšnjih direktoijev Sagadina, Noča in še koga, seveda ko bo za to primeren trenutek. Sicer pa je bilo moje 20-letno sodelovanje z g. Poschacher-jem trdo, vendar je dalo uporabne rezultate. V zadnjem letu pa na razvojnem področju med nama skoraj ni bilo nobenega sodelovanja in bojim se, da se bo to pokazalo tudi na rezultatih. Ker gospod Poschacher ne zna slovensko, mislim, da nasploh težko komunicira z ljudmi, kar za delo direktoija ni najboljše priporočilo.«
•	In kako na vse to gledajo delavci?
»Mislim, da je zavajanje vseh, ki so firmo vodili po tovarišu Levičniku, temeljilo na prepričanju, da smo Podgorci delavni, poslušni in ubogljivi ljudje. To je sicer res. A nihče se ne zaveda, da je hudo takrat, ko nam prekipi. Malo je treba poznati zgodovino,
In še nekaj: prikolica je proizvod podgorske pameti, znanja, sposobnosti in pridnosti, in ta proizvod je eden redkih slovenskih, ki se v Evropi prodaja povsem enakovredno s prikolicami kateregakoli drugega proizvajalca. Ta izdelek, prikolico, smo naredili mi sami in vseskozi dokazujemo, da prikolice znamo delati. To, kar nam hočejo sedaj vsiliti kot rešitev, pa je, da nam, zlasti pa našim otrokom jemljejo iz rok svinčnik in nam ponujajo samo izvijač?
•	Stavka je končana. Kako naprej?
»Vse je pripravljeno za predstavitev novosti za sezono 93, ki bi morala biti že 2. aprila, pa smo jo zaradi stavke prestavili na 16. april. Gre pravzaprav za predstavitev različnih variant novosti, ki seje vsako leto udeležijo predstavniki vseh Adriinih podjetij v tujini in naši ekskluzivni prodajalci. Na podlagi izbora naročimo potrebne materiale, in do začetka proizvodnje potrebujemo dva meseca. Bati seje, da se bo letos vsa stvar še bolj zavlekla, kajti še nikoli ni proizvodnja tako dolgo stala.
Kar pa se mene tiče, sem delo pripravljen končati s francosko ekipo, tako kot sem ga začel. Jasno pa mi je, da po opravljenem delu zame v francoski ekipi ni več dela. Seveda se ne bom umaknil 'iz zdravstvenih razlogov'. Mislim, da bi morala biti moja odpravnina vsaj taka, kot sojo dobili nekateri, ki so bili v Adrii samo eno leto, pa še takrat so v glavnem igrali tenis.
Ne da bi se hvalil, vendar mislim, da so sadovi mojega dela in dela moje ekipe vidni in dobri. Zato mi ne bo žal, če bom po 25 letih dela v tej firmi jutri na cesti. Tudi na cesti bom lahko gledal in se veselil naših prikolic. Veselje pa bi me minilo, če bi v Novem mestu nehali delati prikolice. Bojim se, da se sedaj pripravlja prav to.«
A. BARTEU
• \ \\\\\\%U\\\\VV\\V\\V\\V\\\\\\V\\\\\\\\ ■
c
Naša anketa
j
Več občin — dražja država?
Ravno v času, ko je v ZDA romala prošnja tudi za pomoč pri vzpostavitvi lokalnega sistema samouprave, je odbor za lokalno samoupravo v republiškem parlamentu, ki vladi zelo zameri to nepotrebno klečeplazenje pred ameriškimi ustanovami, predstavil teze zakona o lokalni samoupravi in model oblikovanja novih občin v republiki. Po poskusu, kako bi lahko bila videti upravna razdelitev Slovenije, naj bi bilo po novem 249 občin, od tega na območju sedanjih devetih, kijih pokriva Dolenjski list, 34. Nove občine bodo precej manjše od sedanjih in po tem podobnejše tistim v razviti Evropi. Večinoma bodo nastajale iz sedanjih krajevnih skupnosti, ene ali več. O tem, v katero občino se bodo zares povezali, pa bodo ljudje odločili na referendumu. Bati seje, da bo okrog tega še precej hude krvi. Vsekakor naj bi bodoča občina povezala ljudi s skupnimi potrebami in interesi. V njej bi morale biti zagotovljene določene razmere za življenje ljudi, kot so preskrba, šole, vrtci, komunalne in stanovanjske zadeve. Občina naj bi imela izvirne prihodke. Več občin bi se lahko povezalo v pokrajino kot posrednico med majhno občino in vsemogočnim centrom, a je dejanska ureditev še vprašanje, saj odbor s tem določilom nikakor ne prodre. Kaj bo prinesla reorganizacija? Ljudje se boje, da bolj kot vpliv na urejanje življenjskih stvari povečano administracijo in s tem le podražitev že sedaj predrage države.
MARTINA GOSENCA, blagajničarka v KZ Metlika: »Metličani imamo srečo, ker se naša občina ne bo delila. Če nas je majhnost doslej marsikdaj tepla, je to sedaj za nas prednost. Ne le, da mi občina, kakršna je sedaj, najbolj ustreza, ampak bomo s tem, ko se nam ne bo treba deliti, pridobili na času in ne bo nam treba izgubljati dodatne energije. Drugje se bodo najbrž tudi prepirali, kot da sporov v Sloveniji že nimamo dovolj.«
. LEOPOLD KOREVEC, upokojenec iz Črnomlja: »Več občin pomeni več administracije, ki bo bremenila žepe davkoplačevalcev. Sem za enotno črnomaljsko občino. Strinjam pa se, da bi ljudem v bolj oddaljenih krajih približali oblast s tem, da bi lahko postorili nekatere opravke tudi na krajevnih uradih v večjih vaseh, da jim ne bi bilo treba hoditi za vsako malenkost v Črnomelj. Sicer pa bo referendum pokazal, česa si ljudje najbolj želijo.«
GABRIJEL FRECE, pismonoša z Okroglic, Sevnica: »Po mojem ne bi bilo dobro, če bi imeli preveč občin, ker bi bilo to gotovo dražje kot sedaj. Sem za to, da bi ostalo tako, kot je, vsaj kar se sevniške občine tiče.
Le na občini bi morali bolj gledati, da bi odročnim krajem pomagali bolj kot doslej.
Vsem ljudem v občini bi morali omogočiti vsaj približno enake življenjske pogoje, kar zadeva komunalno opremljenost, od cest naprej.«
DRAGO PERPAR, predsednik sveta KS Svetinje, Trebnje: »Bilo je precej govora o tem, da naj bi naša krajevna skupnost po novem spadala v občino Žužemberk ali celo v Veliki Gaber. Niti eno niti drugo ne pride v poštev. Zadovoljni smo s sedanjo organiziranostjo in za nas je sprejemljiva le povezava s Trebnjem. Veliko naših krajanov je zaposlenih v Trebnjem, s sedanjim centrom imamo tudi dobre prometne povezave.«
MARJAN JENKO, učitelj na osnovni šoli Otočec: »Mislim, da je utopija, da bi vse novo ustanovljene slovenske občine zaživele. Mnoge se ne bodo mogle same financirati, center moči bo Ljubljana. V Šmarjeti imamo vse pogoje, saj imamo industrijo, obrtnike, turizem in še kaj, govori pa se, da nam bodo priključili še sedanjo krajevno skupnost Otočec. A o tem se bodo prebivalci odločali na referendumu.«
SNEŽANA MEKTEROVIČ, referent za gospodarstvo na kočevski občini: »Mislim, da bi morala kočevska občina ostati, kakršna je, vključno s krajevnimi skupnostmi Draga, Struge in Poljanska dolina. Ravno v zadnjih letih pospešeno vlagamo v razvoj nerazvitih območij in ljudje to tudi občutijo. Koliko pomoči bi lahko od republike dobile manjše občine, ne vem, mislim, da je lahko skupen nastop bolj učinkovit. Prepričana sem, da se ljudje tega zavedajo in da se ne bodo odločili za odcepljanje.«
VESNA POŠTRAK, v. d. direktorica Miklove hiše iz Ribnice: »Tudi s stališča našega zavoda predlagana razdelitev ribniške občine na občine Ribnica, Loški Potok in Sodražica ni dobra rešitev. Smo za vso občino in verjetno bo tako tudi v bodoče, lahko pa nastanejo problemi s financiranjem naše dejavnosti. Prav lahko pa se zgodi, da se bodo ljudje v Sodražici in Loškem Potoku odločili za samostojnost, saj se manjši kraji še vedno čutijo zapostavljene.«
IVAN DORNIK, delavec iz Hrastja pri Cerkljah: »Razmišljajo, da bi naredili nove občine. Naj najprej vrnejo v Cerklje krajevni urad, da nam ne bo treba hoditi po uradnih opravkih drugam. Sicer pa bo tudi v bodoče, kot je zdaj. Majhni ljudje morajo biti tiho, če pa že kaj pravijo, jih nihče ne posluša. Od nove občine, če že bo, pričakujem, da bo rešila probleme, kijih imamo z Romi iz Kerinovega grma. Vrniti bi morala zemljo in če bi ukinila bližnjo vojašnico, ne bi naredila nič narobe.«
MILAN ZAGORC, mizar iz Prekope: »Včasih je bila občina Kostanjevica. Ne vem, če bo ljudem kaj bolje, če bo spet. Ali ne bo naenkrat preveč različnih funkcionarjev, če bodo naredili toliko občin, kolje napovedano? Že sedaj smo draga država, nove občine jo bodo verjetno še podražile. Vsaka občina bo najbrž hotela imeti vse. Mogoče z novo lokalno samoupravo vse preveč drobimo odločanje.«

denar le za nakup GENETSKEGA MATERIALA?
SEVNICA — Predsednik družbenopolitičnega zbora sevniške občinske skupščine, diplomirani veterinar Franc Štirn, je ob proračunski razpravi opozoril, da sevniška občina stalno namenja denar za nakup plemenskega materiala, druge občine pa se pojavljajo v vlogi prodajalca. Štirn je menil, da bi lahko veterina več naredila z obstoječim genetskim materialom.
Namakanje suhokrajinske zemlje?
Inž. Zvone Mencej meni, da bi v Knežji vasi lahko zajeli dovolj podzemeljske vode za namakanje — Za raziskave in vrtino okrog milijon tolarjev?
KNEŽJA VAS — »Mnenja smo, daje mogoče na območju vrtač, južno od Knežje vasi in v vrtači pri vasi Luža zajeti potrebne količine podzemeljske vode za namakanje obdelovalnih površin,« je na vprašanje odbornika krajevne skupnosti Knežja vas, Janeza Majdeta, o možnostih zajema podtalne vode za namakanje kmetijskih površin odgovoril priznani strokovnjak za hidrogeologijo inž. Zvone Mencej.
i novomeške tržnik
Zadnji tržni ponedeljek so gospo-lnje med stojnicami najpogosteje spraševale za domača jajca (od 12 do I J tolarjev), dobro so šle v promet ud.korenine hrena (30 tolarjev), saj se bliža velika noč. Suhomesnatih obrot ob deveti uri ni bilo videti na stojnicah. Druge cene na ponedeljkovi tržnici (v tolarjih): čebula 55, čebulcek za vlaganje 200, jabolka od f° do 90, česen 250, čebulček 150, li-ter medu 250, propolis 100, krompir kilogram fižola 100, domači čaji inkSU,- slJ‘ve in hruške 100, solata 00 slivovka 300, sadike solate (25 v Šopku) 50, sadike zgodnjega zelja (15 v šopku) 50, lonček smetane 200, pol kilograma sirčka 100, rozine 300, orehova jedrca 850. Kar veliko stoj-ni«° v tem spomladanskem času zasedli tudi vrtnarji. Cene lončnic so se-daJ Se visoke, vendar različne. Sadike Pelargonije so po 100, bršljanke po °0, fuksije po 60, vodenke po 50, gorenjski nageljni po 80, verdene po 60, rože Slovenke pa po 120 tolarjev. Na tržnici je še vedno mogoče kupiti tudi sadike sadnega drevja in trt. Dreves-ne sadike so od 150 do 300 tolarjev, trte pa 75 tolarjev. Pokukali smo tudi v pokrito stojnico Sadja in zelenjave m Bernarda nam je zaupala naslednje cene nekaterih zelenih dobrot: bana-ne 143, orehova jedrca 700, lešniki t>W, pomaranče 79, cvetača 145 ohrovt 99, čebula 66 tolarjev.
Sejmišča
— Na sobotni redni
lialfS0 Prodajalci pripe-5™ -tl do tn mesece starih in 11 , ejS* Prašičev. Prvih so prodali lsn 2.70 do 28°’ drugih pa 7 po leže d° 170 ,0larjeV kil°8ram žive
Glede na kraško podzemlje pa ni mogoče natančno predvideti globine in števila vrtin za zajem potrebnih količin vode. Inž. Mencej pojasnjuje, da so pregledali arhivske podatke in si s predstavnikom trebanjske občine in krajevne skupnosti Knežja vas ogledali območje, kjer naj bi zajeli potrebne količine podzemeljske vode za namakanje. Širše območje Knežje vasi sestavljajo zgornje jurske plasti močno zakraselega apnenca. Na tem območju so številne globoke podorne vrtače. Podolje južno od Knežje vasi, kjer se pojavljajo podori, prekriva pol metra do meter debela plast zemlje.
»Predvidevamo, da v času obilnejših padavin ne more vsa podzemelj-
• Inž. Zvone Mencej predlaga, naj bi na vrtačastem območju južno od Knežje vasi ali v vrtači severno od vasi Luža izvrtali najprej raziskovalno vrtino manjšega premera do globine 100 metrov. To bi stalo okrog
720.000	tolarjev. V primeru ugodnega rezultata bi vrtino še razširili.
ska odtekati po razpokah in kanalih, zato se ob prepustnih conah dvigne celo na površino. Podzemeljska voda, ki teče približno v smeri sever—jug, to je iz nekraškega dela v kraški in naprej v izvire ob Krki ali v strugi Krke, se napaja iz padavin in dela poni-
Ugodna posojila!
Natečaj do konca aprila
LJUBLJANA — Republiško ministrstvo za planiranje (Ljubljana, Gregorčičeva 25) bo še do konca aprila sprejemalo zahtevke za pomoč pri spodbujanju razvoja manj razvitih območij Slovenije. Poleg posojila za sofinanciranje gradnje cest, električnega omrežja, telefona, vodovodov in drugih infrastrukturnih naprav, je mogoče dobiti ugodno posojilo z 2-odstotnimi obrestmi in dveletnim moratorijem vračanja tudi za kmetijske naložbe. Zahtevek mora vsebovati investicijski program, lokacijo naložbe ter mnenje pristojnega kmetijskega svetovalca. Prosilec lahko dobi največ 30 odst. predračunske vrednosti naložbe, če je kmetija v desetkilometrskem mejnem pasu, pa 50 odst. Odkar imamo južno mejo in z njo povezane znane težave, bi bilo prav, da bi tudi naši ljudje izkoristili ugodnosti, ki jih ponuja v zakonu predvidena možnost za spodbujanje razvoja v demografsko ogroženih območjih. In še to: lani neodobrene prošnje je mogoče obnoviti, vendar prevrednotene z novo stopnjo inflacije.
O ZELENJADNICAH
ČRNOMELJ — Tukajšnja kmetijska svetovalna služba pripravlja za sredo, 22. aprila, ob 9. uri v sejni sobi skupščine občine predavanje o pridelovanju, vzgoji in varstvu zelenjadnic. O pridelovanju bo govorila dr. Mihaela Černe iz Kmetijskega inštituta, o varstvu zelenjave pa mag. Marta Ciraj iz Kmetijskega zavoda.
Kmetijski nasveti
Basagran popravi napako
nemIS*ji®oddo samo enkrat, daje strokovno ne dovolj podkovan ali zgolj tako H' g0JltelJ krompirja s herbicidom uničil plevel in posevek. Je pač lišč' ’ i?^e uPoraba herbicida v krompirju bolj zahtevna kot v drugih po-DirinT1 'n J'e tudi 7at0 zaJela manjši obseg. Še vedno velja, daje v krom-s iL:Ceje . dovo,j delovnih rok, plevel najbolje odstranjevati mehanično, nitiviranjem in okopavanjem.
v t e 8re za večje površine, pa je herbicid neizbežen. Na voljo jih je cela nih ’ vei\dar ‘ma skoraj vsak posebne zahteve. Spoštovanje priloženih pis-sti mV0CT Je nuJno’ Pa še P°tem lahko Pride do napake ali neučinkovito-V rd,mo nekaj osnovn'h pravil in zahtev, pirmria ' "u ln en<detn? trave, med katerimi so posebej nadležni muhviči, sadite*'ln, kostre?5a> najbolj zatremo, če njivo poškropimo pol meseca pred zemli 'JCLkr°mPirja s pripravkom eptam in surpass ter ju takoj zadelamo v obmi/, !a dva Pr*Pravka ne ogrožata pitne vode in imata zato prednost na velnv J'h’ kJerie voda že v nevarnosti. Najpogostejši način je zatiranje ple-zultatpX> • Ktv,‘’ vendar Pred vznikom krompiija. Tedaj daje najboljše re-listne p,reiz, en Pripravek sencor, ki dobro zatre enoletne trave in široko-krom •- vee' pozna pa izjemo, sencor namreč ni priporočljiv za Pred n™ SOrt° iaeda’ ki velia tudi za možen nadomestek sorte igor. l»n„~Znikom krompirja lahko plevele zatiramo še s prometrinom, prohe-.nom, stomnom 330 F in	n
vrini? ’i °Tpom P in racelom, ki posebno dobro »obvlada« metliko, plevel, ki se v krompirju pojavi v poznejšem času. javi °gokraJ se 7godi, da večjega napada plevela ne pričakujemo, a se po-in nri ne*e’ koJe tudi krompir že vzniknil. V takem primeru so uporabni 5ag 'P°r°veni naslednji herbicidi: fusilade, grasidim, facus in basagran. Balete j ”Je.n?veji>i pripravek, ki gaje dovoljeno uporabljati šele od lanskega to ?ai SCJe lzkazal kot popravljalec napak pri zatiranju plevelov. Učinkovi-re dve hudi plevelni nadlogi: smolenec, ščir, delno pa tudi slak.
kle Temenice. Občasno prihaja podzemeljska voda na površje tudi v izviru Žibrščice. Nadmorska višina najnižjega območja južno od Knežje
vasi je okrog 280 metrov. Nadmorska višina Krke, kjer naj bi pritekala podzemna voda iz območja Knežje vasi, je okrog 200 metrov. Iz tega je mogoče sklepati, daje najnižja gladina podzemeljske vode v vrtačah južno od Knežje vasi, v globini okrog 60 do 80 metrov,« pojasnjuje inž. Mencej.
P. PERC
VISOKE OCENE—Pretekli teden so v Metliki ocenjevali vina za letošnjo razstavo belokranjskih vin ob Vinski vigredi. Najprej je vzorce pregledala pred-komisija, ki sta jo vodila enolog Tone Pezdirc in mag. Julij Nemanič, potem pa jih je ocenila še strokovna komisija (na fotografiji) pod vodstvom dr. Dpšana Terčelja. Letos je prišlo v oceno 410 vzorcev, od tega 352 belih in 58 črnih. Izločenih je bilo 161 vzorcev, precej pa jih je dobilo tudi izredno visoke ocene. Čeprav so, ko to poročamo, nekateri podatki še v obdelavi in bomo o njih natančneje pisali prihodnjič, pa je že moč reči, da bo na razstavi od belih vin 5 prejelo plaketo za vrhunsko vino, 16 veliko zlato medaljo, 79 zlato, 91 srebrno in 22 bronasto medaljo. Pri rdečih vinih pa bosta podeljeni 2 veliki zlati, 17 zlatih in prav toliko srebrnih medalj. (Foto: M.B.-J.)
Elektrika še pobija živino
Vsaka malomarnost ali varčnost pri napeljevanju in vzdr-ževanju električnih napeljav se lahko hudo maščuje
NOVO MESTO — V začetku marca so Staričevi v Radni vasi zjutraj našli v hlevu sedem krav mrtvih. Poboj, kije naredil kmetiji velikansko škodo, je zakrivila elektrika oz. nepravilen odnos do nje. Hlev je sicer moderen, opremljen z vsemi napravami in tudi električna napeljava je bila kvalitetno postavljena. A kaj pomaga vse, ko pa je
Inž. M. L.
I
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Covertan
varuje
rastline
Novoteksova novost
Zaščitna kemijska sredstva puščajo v naravi prevelike, celo nepopravljive posledice. Kot nova, boljša možnost so se v zaščiti kmetijskih rastlin začele uveljavljati tekstilije, ki jih v razvitem svetu že dalj časa uporabljajo za varstvo pred slano in nekaterimi škodljivci. Te tekstilije niso narejene po klasičnih tekstilnih postopkih, zato niso ne tkanine ne pletenine in jim rečemo koprene ali vlaknovine.
Tak izdelek je tudi zaščitna po-krivka covertan, ki ga izdeluje Novoteks-Tkanina iz Novega mesta. Covertan je zelo tanek, saj prepušča vodo in 90 odstotkov svetlobe, to pa pomeni, da je mogoče rastline čezenj tudi zalivati in da so lahko z njim pokrite ves čas rasti. Zaščitna pokrovka je zelo lahka, saj kvadratni meter tehta le 17 gramov. Njen ugoden učinek je nesporen: ustvarja boljše mikroklimatske razmere, ščiti rastline pred neugodnimi vremenskimi vplivi, prahom in nečistočo ter seveda pred rastlinskimi škodljivci. Iz Francije in Anglije poročajo, da zaščitne rastlinske po-krivke omogočajo za 7 do 21 dni zgodnejši pridelek.
Podrobnosti o novosti so bile sporočene na mednarodnem simpoziju EDANA v lanskem letu. Naj ie dodamo, da je mogoče te nove izdelke že kupiti ali naročiti pri proizvajalcu, novomeškem Novotek-su-Tkanini (tel. 23030), kjer interesenti dobijo vsa potrebnajrojasnila.
H. SINTLER
bila varovalka premoščena in zaščitno stikalo, ki bi sicer moralo ob kratkem stiku samodejno izklopiti električni tok, ni delalo.
Podobnih pobojev živine, ki zaradi drobne napake v hipu opustošijo cele hleve, je preveč, da bi kdorkoli, ki ima strokovno kaj s tem, mirno gledal. Projektanti, vzdrževalci, kmetijski pospeševalci, vsi bi morali kmete in druge ljudi opozarjati, kako pomembno je, da je električna napeljava kvalitetna, tako po uporabljenem materialu kot po izvedbi. Vsaka napaka, improvizacija ali varčnost pa se lahko hudo maščuje, pravi elektroenergetski inšpektor pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto, Andrej Sever, kije prav tako vedno na voljo ljudem tudi za preventivno svetovanje. Niti predavanja ne bo odrekel, če ga bodo kje prosili.
Predvsem naj bi bila vsaka napeljava narejena po načrtih, ki morajo upoštevati, kaj vse bo nekdo nanjo priključeval. Izvedba ni stvar kogarkoli, ampak elektrikarja, ki se na zadeve spozna. V hlevu mora biti električna napeljava gotovo dodatno zaščitena pred vlago in ločena od vodovoda. Obvezne so občasne meritve, ki pokažejo, če je morda vlaga ali kaj drugega poškodovalo podnožja varovalk, spoje ipd. Nepogrešljiva so t.i. FID stikala, ki samodejno izklopijo tok, če je v napeljavi kaj narobe. Tako stikalo je treba občasno preizkusiti, ali dela ali ne, za kar ima vdelano posebno tipko.
Predvsem pa je treba vedeti, da vsa strokovnost prve napeljave in tudi FID stikalo nič ne pomaga, če je na primer v napeljavi uporabljena ena ali celo več kakorkoli premoščenih varovalk. Te morajo biti originalne, sicer kot da naravnost kličete nadse nesrečo. Prav tako je treba vedeti, da nobena stvar ni večna in da segrevanje med obratovanjem, sonce, vlaga in udari strele pospešujejo »staranje« električne napeljave. In ker seje že začela gradbena sezona, inženir Sever opozarja, da je treba pred začetkom dela temeljito pregledati mešalce. Če je karkoli narobe, je to treba strokovno popraviti. Večino napak elektrika namreč predrago računa.
Z. L.-D
PURANI
beli, težke pasme, stari 5 tednov, dobava 26. 4. in 6. 6. naročila in inf. (068) 44-963; (061) 783-382
o 1-77 V
^ ZAČETEK A SEJANJA Z2 .
SEZONE
PODALJŠAN ČAS
ZGODNJE POLETJE
POZNO POLE TJE JESEN
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Le brez napak
Sajenje vinske trte
Priprava tal, kakovost sadike in pravilno izvršeno sajenje so odločilni za donosnost in dolgoročni uspeh vinograda. Dolgoročni uspeh pridelave kakovostnega grozdja je zagotovljen edino v primeru, če trs v prvem letu lahko razvije veliko število razvejenih in dolgih korenin tudi v globlje plasti tal.
To dosežemo v primeru, če so tla spočita, globoko humozna in zrahljana. Sadika mora imeti poleg popolnoma zaraslega cepljenega mesta na peti sklenjen venec od 6— 10 korenin na osnovi debeline 3 mm. Takšni sadiki moramo pri sajenju zagotoviti zadosti vlage in organskih gnojil.
Resno opozarjam na trajno prisotne posledice, ki se bodo v največji meri odražale kot izmenična rodnost in zaradi nje za 3—5% nižja stopnja sladkorja pri enakem povprečnem pridelku vinograda ter krajša doba rodnosti oz. življenjska doba vinograda.
Te posledice so zato, ker smo zanemarili potrebno počivanje tal in enakomernega rigolanja oz. rahljanja do ustrezne globine in ker ni v globljih plasteh dovolj humusa in zraka.
Posamezniki opuščajo rigolanje oz. globoko rahljanje tal in tla pre-orjajo samo z navadnim plugom. V tem primeru korenina težko najde pot skozi plazino v globlje zbite plasti. Mnogi sadijo takoj v prihodnjem letu, potem ko so posekali prejšnji nasad. S tem se v novem vinogradu bistveno poveča možnost napada bolezni, ostalih od starega nasada. Tudi sajenje v brazdo ali strojno vrtanje jam brez ročnega popravljanja ne omogoča enakomernega razvoja korenin.
Dogaja se še ena skrajnost, da povsod brez preudarka podirajo terase, ne glede na to, kakšna bo potem smer vrst in problem erozije ali suše. Ker obstaja (sorazmerno poceni) ustrezna mehanizacija za oskrbo ozkih enovrstnih teras, bodo lete še naprej imele prednost na vzhodnih in zahodnih ter sušnih legah.
Ker so kakovostne cepljenke še na zalogi, predlagam, da sami še enkrat preverite kakovost nabav-
ljenih cepljenk ter neustrezne reklamirate pri prodajalcu.
In na kaj morate biti pozorni pri sajenju? Glede časa, kdaj sadimo, velja paziti na to, da cepljenka ne bo pozebla. Možen je veliki izpad pri prijemu zaradi zastajanja vode v sadilni jami. To se pogosto dogaja pri dosajevanju in na težkih tleh kakor tudi na rjavem laporju, ki hitro razpada in postane nepropusten za vodo. Zato je priporočljivo, da prej na kritičnih mestih izkopljemo jame in tako preverimo, če v njih zastaja voda. Po potrebi kopljemo globlje, da damo na dno prod za drenažo ter sadimo plitveje.
Cepljenke bodo rastle bolj izenačeno, če cepiče pomočimo v 3-odst. močljivo žveplo (kosan, pepelin) in paranniramo. Korenine je potrebno namakati v vodi 24 ur. Pred sajenjem jih damo v gosto zmes enakih delov kravjaka, ilovice in vode, tako da se oprimejo korenin, kar omogoči dober stik z zemljo. Sadilna jama naj bo široka sorazmerno količini organskega gnoja. Zelo dobro je, če kompost pomešamo z zemljo. Na ta način je najbolj enakomerno razporejen v večji prostornini tal, kar omogoča obilno razvejenje in porast korenin. Priporočljivo je, da tako posajeno sadiko zalijemo s 3 ali 4 litri vode. Šoto moramo prej v posodi namočiti in premešati, ker se z zalivanjem ne navlaži. Na zelo sušnih legah je koristno dodati agrogel ali podobno sredstvo, ki zadržuje vodo. Na 2 litra deževnice damo 12,5 grama agrogela, počakamo eno uro, potem pomešamo z 12 litri zmesi humusa in zemlje, to damo na korenine.
Zaradi sorazmerno ugodne cene cepljenk, ki jih je še možno kupiti, je koristno podsaditi vsa prazna mesta in zamenjati tiste trse, ki rastejo slabše od večine ostalih. Sadimo samo najboljše cepljenke, lahko tudi dvoletne. Zaradi težjih pogojev rasti moramo izkopati veliko sadilno jamo in dodati več organskega gnojila. Dobro je cepljenke parafinirati, kar trsničarji naredijo brezplačno.
Ker dolgi poganjki ne pomenijo, da bo trs dober — lahko je celo narobe — pustimo rasti vse odgnale poganjke, ker se tako tudi korenine razvijajo bolj sorazmerno.
Inž. JOŽE MAUEVIČ
VINICA	v sredo	15. 4.
SEMIČ	v četrtek	16. 4.
ADLEŠIČI	v petek	17.4.
PODZEMELJ	v torek	21.4.
METLIKA	v sredo	22. 4.
ROSALNICE	v četrtek	23.4.
SUHOR	v petek	24. 4.
SLAMNA VAS	v torek	28. 4.
DRAŠIČI	v sredo	29. 4.
OBVESTILO
AMZS TEHNIČNA BAZA ČRNOMELJ organizira tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov po sledečem razporedu:
od 10. do 17. ure od 8. do 17. ure od 10. do 17. ure od 8. do 17. ure od 8. do 17. ure od 10. do 17. ure od 8. do 17. ure od 10. do 17. ure od 10. do 17. ure
Pregledi bodo na običajnih mestih. Na mestu tehničnih pregledov lahko sklenete zavarovanje in podaljšate registracijo.
AMZS TEHNIČNA BAZA ČRNOMELJ
gospodinjski kotiček |
Zgodovina zeliščnega vrta
Pred davnimi 300 leti so vse rastline gojili za hrano in zdravila ali pa jih uporabljali na simboličen način kot varstvo pred zlom. Zamisel o ločitvi vrta z okrasnimi rastlinami od zdravilnih zelišč pa je zelo mlada. Najstarejši zapisi segajo nazaj do samostanskih vrtov. V poganskih časih so uporabljali rastline kot sestavni del verskih obredov in praznovanj za očiščenje, okras in kadilo. Ta njihova vloga seje nadaljevala v zgodnji krščanski cerkvi.
Prebivalci samostanov so negovali vrtove in določene negovane rastline so bile simbol vrline, plevel pa so uničevali kot človeške slabosti. Klitje semenje predstavljalo čudež. vstajenja. V poznih renesančnih letih seje pojavila razlika v odnosu do rastlin in vrta. Zelišča so pričela izgubljati pomen. Vrtove so zasejali z novimi eksotičnimi rastlinami iz tujih dežel in na novo so oblikovali vrtove. Lastnosti zelišč so raziskovali v novem duhu znanstvenega raziskovanja. Vsi stari obredi in
običaji, povezani z zelišči, so postali sumljivi. Včasih je poznavanje zeliščnih lastnosti bilo celo nevarno, ker je bilo često povezano s poganskim verovanjem in črno magijo. Saj je bilo 17. stol. najbolj črno obdobje preganjanja in sežiganja čarovnic. V 18. stol. so zelišča gojili ločeno od okrasnih rastlin v vrtu. Prestavili so jih na hišne vrtove s sadjem, cvetjem in zelenjavo.
Proti koncu prejšnjega stoletja je zanimanje za stare vrtne rastline spet oživelo in v okrasnih vrtovih so pričeli gojiti dišeča zelišča ali pa so celo posebej načrtovali vrtove zanje. Najstarejši vrtovi so bili povezani z verskimi zgodbami. Razni templji so imeli svete gaje, puščav-niki majhne kose zemlje in samostani celovite vrtne sisteme, kjer so gojili zelišča, za hrano, zdravljenje in vgrske praznike. Prvi evropski samostani so prevzeli rimski vzorec z atrijem, kije postal zaprt dvoriščni vrt, obdan s stebri.
HELENA MRZLIKAR
1
IZ NtkŠIH OBČIN
r$m
il- lit
IZ NNŠIH OBČIN
Ul
Prodajajo spanje in hrano
Za poslovanje dveh restavracij in nekaj samskih domov oz. hotelov poslej skrbi delniška _____________družba Pionir Standard_________________
nja, reprezentančno postrežbo itd. Direktor družbe Ivan Ilijanič je prepričan, da je ponudba konkurenčna.
Družba gospodari tudi z nastanitvenimi kapacitetami v Novem mestu, Krškem in na Reki. V samskih hotelih v Novem mestu je 500 ležišč, od tega 200 boljših v garsonjerah. »»Tem kapacitetam ni konkurence v Novem mestu. Bivalni standard je dober, cene so mnogo nižje od hotelskih. Celo podnajemniška stanovanja so dražja. Poleg tega je v neposredni bližini naša restavracija, ki nudi ves dan toplo hrano. Ker Pionir trenutno opravlja veliko del v Novem mestu, vsem nastanitvenim željam tu niti ne moremo ugoditi. Gostom nudimo popolno penzionsko storitev in storitve pralnice. Vse cene oblikujemo prosto. Če ne bi bili dobri ali če bi bili predragi zailj, bo šel lahko drugam,« pravi Ivan Ilijanič. V Krškem imajo 400 ležišč, od tega 180 boljših, ki bi bila le z manjšimi vlaganji primerna za uporabnike z malo globljimi žepi, reške nastanitvene zmogljivosti pa zaenkrat v glavnem čakajo na boljše čase.
Delniška družba Pionir Standard, ki zaposluje 75 delavcev, skrbi tudi za Pionirjev počitniški dom na Gorjancih. Nameravajo ga ohraniti kot objekt za poslovni turizem, vendar ne kot doslej le za Pioniija, ampak tudi za druge uporabnike. Za Pionirjeve delavce in za druge svoje abonente Standard že zdaj organizira ugodnejše nakupe hrane, posteljnine in drugega blaga, kar naj bi še letos preraslo v pravo diskontno trgovino pri restavraciji v Novem mestu in v Krškem. Načrtujejo tudi ureditev tenis igrišča za samskim hotelom v Bršljinu ter popolnitev šankov s pijačami, ki jih imajo kar nekaj. »Ta enota je lani poslovala pozitivno in tudi v bodoče bo Pionir kot lastnik seveda zahteval ustrezen profit, sicer bomo šefi šli,« pravi Ilijanič.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Ivan Ilijanič
NOVO MESTO — GIP Pionir je pred leti veliko vlagal v objekte družbenega standarda, v samske domove in restavracije. Zaradi zmanjševanja števila zaposlenih v zadnjih letih je del teh zmogljivosti ostal neizkoriščen. Nasploh pa postaja vse pomembnejše vprašanje dobičkonosnosti te dejavnosti, ki so jo v preteklosti vsaj deloma pokrivale druge dejavnosti podjetja. Za boljšo ekonomsko učinkovitost naj bi zdaj poskrbela delniška družba Pionir Standard, v katero se je organizirala ta Pionirjeva dejavnost.
Nova delniška družba, ki je v stoodstotni lasti Pionirja, gospodari z restavracijama v Novem mestu in Krškem s kapaciteto 4 oz. 3 tisoč obrokov dnevno. Obe sta razmeroma novi in sodobno opremljeni, kvalifikacijska struktura zaposlenih je nadpovprečna, kar se navsezadnje pozna v kakovosti hrane, ki jo pripravljajo. Zadovoljevati mora specifične potrebe delavcev v gradbeništvu. Z njo pa so očitno zadovoljni tudi drugi, saj je Standardu uspelo pridobiti tovrstno oskrbo že nekaj manjših podjetij, ki se hočejo znebiti takšnih postranskih dejavnosti. V obeh restavracijah ali kje drugje Standard pripravlja tudi ohceti, poslovna in družabna sreča-
Vojna še odganja turiste od nas
Krkina Zdravilišča delajo vse, da bi čimprej pozabila lansko slabo turistično letino, a jim politika križa račune — Po novem samostojna družba o.o.
NOVO MESTO — Lansko leto je bilo za turizem tako hudo, da bi ga tudi v Krkinih Zdraviliščih najraje čimprej pozabili. Seveda bo trajalo vsaj dve do tri leta, da bodo dosegli nekdanje število nočitev, posebno tujih gostov, ki jih je bilo 30 odst., radi pa bi jih celo povečali na 40 do 45 odst. To ne bo lahko, saj vsaka zaostritev razmer onstran Kolpe takoj vpliva na polnjenje hotelov. Med ljudmi v tujini se namreč zelo počasi uveljavlja podoba Slovenije kot samostojne, od Jugoslavije ločene in mirne države, za kar bi morala mlada država oz. njena oblast narediti več.
»Lanska vojna in ekonomska kriza sta močno vplivali na našo dejavnost,«
Prošenj je manj
V novomeške vrtce bodo sprejeli skoraj vse malčke, v Šentjerneju le tretjino
NOVO MESTO — V času vpisa v prvi polovici marca in še kasneje so starši vložili 442 prošenj za sprejem otroka v enega od vrtcev v okviru Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto z letošnjim septembrom, oddali pa tudi 80 evidenčnih vlog za sprejem prihodnje leto. 353 prošenj je za sprejem otrok v vrtce in družinska varstva v Novem mestu in okolici, 28 za Stražo in 61 za Šentjernej.
Število prošenj se zmanjšuje že nekaj let, letos jih je 154 manj kot lani. Kljub temu še vedno ne bodo mogli ustreči vsem. V Novem mestu je pomanjkanje prostora sicer manjše, tako da bodo lahko sprejeli praktično vse otroke. Le s prostorom v domu najbližjem vrtcu v vseh primerih ne bo mogoče ustreči. Potrebe na Drski in na Majde Šilc so večje od možnosti in bodo starši morali voziti otroke v vrtce v druge dele mesta. Tudi v Straži večjih problemov z varstvom predšolskih otrok naj ne bi bilo. Huje je v Šentjerneju, kjer bo v vrtcu, družinskih varstvih in v zasebnem vrtcu le 24 prostih mest, malčkov, potrebnih varstva, pa je, kot rečeno, 61.
Za popoldansko varstvo je toliko zanimanja, da bo delal naprej oddelek v vrtcu v Ločni, vprašanje pa je, ali bodo lahko sprejeli vanj tudi enoletnike. Za krajše oblike varstva je tudi nekaj zanimanja, a zelo različno po različnih krajih, tako da bodo v VVO šele natančneje pogledali, kaj bi se kje dalo organizirati.
ZBIRAJO KOSOVNE ODPADKE
NOVO MESTO Krajevna skupnost Center seje pridružila aprilski akciji Urejajmo okolje. Štiri velike posode za smeti so že postavljene pri bloku na Jerebovi ulici 20, na Dalmatinovi ulici (pri trafopostaji), na Dilančevi (pri kemični čistilnici) in na Društvenem trgu (parkirišče pri upokojencih). Vodstvo krajevne skupnosti prosi krajane, naj se v tem tednu dni znebijo vsega, kar jim ne služi več in jim je v napoto.
MANJ KLIMATSKEGA ZDRAVLJENJA ZA BORCE
NOVO MESTO — V lanskem letu je bilo na klimatskem zdravljenju 98 borcev iz novomeške občine, kjer je bilo konec 1991 blizu 1900 članov borčevske organizacije. Skupaj so bili lani borci na klimatskem zdravljenju 1331 dni. Leto prej, se pravi 1990, pa je bilo klimatskega zdravljenja deležnih 141 borcev, ki so bili v zdraviliščih skupaj 2373 dni.
•	Resnična oblast ni nasilje, marveč resnica. (Guardini)
•	Gorje deželi, katere generali vstajajo zgodaj! (Fan)
ŠMARJETA — V tej razviti krajevni skupnosti, ki združuje 12 vasi, še danes ne morejo pozabiti leta 1968, ko so jim vzeli pošto in jo preselili v Šmarješke Toplice.
»Vsi smo bili proti. Bilo je veliko sestankov, hodili smo v Novo mesto, protestirali in šli celo tako daleč, da smo pošto čuvali oboroženi s puškami, vendar so nas na koncu prelisičili. Rekli so, da bo pošta ostala. Ko pa smo mi zapustili stražarska mesta, so pošto preselili. Šmarječani smo tako že dobrih dvajset let jezni na poštarje. Sam ves ta čas še nisem prestopil praga sedanje pošte v Šmarjeških Toplicah. Če je sedaj čas za popravljanje v komunističnem enoumju narejenih krivic, naj to storijo tudi nam v Šmarjeti in nam vrnejo pošto,« je na petkovem zboru krajanov v večnamenskem domu v Šmarjeti povedal takratni predsednik krajevne skupnosti Franc Medle. Petdeset krajanov na sestankuje zaploskalo, zatem pa so mnogi
med njimi z dejstvi utemeljevali, zakaj mora pošta nazaj v Šmarjeto.
Jože Zoran seje prav tako spominjal tistih časov. Povedal je, da so šmarješko pošto načrtno delali nerentabilno. Kar nekaj let je bila pošta odprta po štiri ure, potem po dve uri, potem le še nekajkrat v tednu, dokler jo niso dokončno zaprli. »Naše najbolj oddaljene vasi so povprečno oddaljene od Šmarjete 4 do 6 kilometrov. Če morajo po paket v Šmarješke Toplice, je to še dodatna 2 kilometra v eno smer. Kmet za takšna potovanja nima časa, avtobusne zveze so slabe, zato tudi niso redki primeri, ko se ljudje po pokojnino odpravijo kar peš,« je zbranim povedal in tako v razgovor vključil predstavnika pošte iz Novega mesta Toneta Gabrijela. Ta je
pravi direktor Krkinih zdravilišč Vladimir Petrovič. »Klub temu smo poslovali razmeroma dobro, osebne dohodke smo normalno izplačevali, pa tudi število nočitev seje zmanjšalo le za desetino, medtem ko seje v drugih slovenskih zdraviliščih do polovice. Po velikih naporih in denarju, ki smo ga vložili v propagando, nam je uspelo priti v naj-
		m
11111	m	
polletnem položaju begunskega centra ne more iti v normalno funkcijo. Za Otočec, kjer se z raznimi dejavnostmi že zdaj trudijo pridobiti stacionarne goste, imajo sicer še druge načrte. Z izgradnjo petih zunanjih in treh pokritih tenis igrišč, fitness centra, savne ipd., pri čemer računajo na odziv domačega pa tudi tujega kapitala, naj bi postal moderen športni center. V kratkem naj bi na Otočcu začela delati tudi igralnica, za katero imajo že nekaj časa dovoljenje.
Kaj bo z gradom, katerega lastnik seje oglasil, se ne ve, saj mu je partner za pogovore država, ne pa Krka, kije iz poškodovane stavbe naredila luksuzen hotel.
Zdravilišča so po novem ena od treh Krkinih družb z omejeno odgovornostjo. Direktor Petrovič pravi, daje velika prednost, daje do reorganizacije prišlo na miren načint ko Krka ne doživlja nobenih travm. Se vedno so močno povezana s Krko, ki bo po pogodbi še naprej zanje opravljala določene storitve.
Družba ima pet poslovnih enot (Zdravilišča Šmarješke in Dolenjske Toplice ter Strunjan, Otočec in Gostinstvo Novo mesto), ki delujejo kot samostojni profitni centri, skupen je le razvoj, mar-
Vladimir Petrovič
zahtevnejše kataloge v svetu in smo za letos optimisti. Načrtujemo 300.000 nočitev, od tega 18 odst. tujcev. To je bilo videti pred zadnjimi dogodki v BiH povsem uresničljivo, sedaj pa nekaj slabše, saj že prihajajo odpovedi. Zelo težko bo tudi obvladovati naraščajoče stroške. Pričakujemo, da bo vlada pomagala z oprostitvijo plačila določenih davkov, vsaj dokler ni več tujcev, ki plačujejo več.«
Krkina Zdravilišča vseskozi skrbijo za visoko raven svoje ponudbe. Lani so dogradili zdravilišče v Šmarjeških Toplicah, te dni pa gre v gradnjo 7,5 milijona mark vredna naložba v Dolenjskih Toplicah. Zgrajen bo zdravstveni trakt ter adaptiran kopališki dom, s čimer bo zdravilišče dobilo status modernega centra za rehabilitacijo. Radi bi adaptirali hotel Metropol pa tudi Garni hotel na Otočcu, ki brez temeljite obnove po
• Zdravilišča se bodo prej ko slej preoblikovala v delniško družbo, da pa bi zagotavili hitrejši razvoj, se odpirajo domačemu in tudi tujemu kapitalu. Pri tem nameravajo ohranjati svoj večinski delež, saj bi bila po Petrovičevem prepričanju nesmiselno in celo škoda prodajati tujcem tisto, kar znamo delati in kar nam daje indenti-teto. V Zdraviliščih je še 530 zaposlenih, število so v zadnjem letu na human način zmanjšali za 180. Delavci so polno, včasih že kar preveč zaposleni, tako da jim za boljše poslovanje ostaja le povečevanje dohodka. Temu se lahko nadejajo, če se tuji gostje ne bodo bali priti k nam in če bodo domači z izboljšanjem gospodarskih razmer spet začeli več trošiti.
keting, finančni servis in pa skrb za uveljavljanje ugodne podobe družbe.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
BILO JE ZELO VROČE — Sedemdeset krajanov se je zbralo v družbenem domu v Šmarjeti in odločno zahtevalo nazaj svoj poštni urad. Bodo njihove želje uslišali? (Foto: J. Pavlin)
Šmarječani terjajo pošto nazaj
Vzeli so jim jo pred dvajsetimi leti, češ da ni donosna —- Nova občina brez pošte?
povedal, da PTT še zmeraj plačuje najemnino za lokal pošte v Šmarjeti, da so pred leti celo šolali delavko za to, da bo prevzela mesto poštarke v tem kraju, pa jim je zatem pobegnila. Vodstvo krajevne skupnosti je na koncu sprejelo sklepe, v katerih piše, naj PTT podjetje do 25. aprila razmisli o šmarješkem predlogu o novi pošti, zahtevali pa so tudi, naj uprava pošte pripravi tudi dokumentacijo o poslovanju sedanje pošte v Šmarjeških Toplicah.
»Naš kraj je v velikem vzponu. Imamo tovarno, povečuje se število gospodinjstev, kraj se razvija in po novem predlogu naj bi postal ena od večjih dolenjskih občin. Toplice naj imajo svojo pošto, vendar tudi mi želimo imeti svojo. Sami bomo poskrbeli, da bo dobro poslovala,« je na zboru povedal predsednik Jane? Kermc.
J. PAVLIN
Na Javorovici spet za vse ljudi dobre volje!
Šentjernejski borci NOV pripravljajo skupno srečanje ob državnem prazniku 1. maju
Hitro se je obrnilo leto, polno pomembnih dogodkov v mladi državi. Slovenska skupščina je lani med drugim potrdila tudi tri nove državne praznike: 27. april — dan upora proti okupatorju, 25. junij — dan državnosti, in 26. december — dan samostojnosti.
Letos jih prvič praznujemo. Dobro se še spominjamo lanskoletnega množičnega srečanja Dolenjcev na prijazni Javorovici nad Pleterjami, ko so številni ljudje ponovno izražali želje, da bi se lam za prvi maj, mednarodni praznik dela, še srečevali. Iz krajevne organizacije Zveze borcev v Šentjerneju je prišla misel, da bi se letos l. maja spet množično zbrali na tej gorjanski vzpetini.
Predsedstvo občinskega odbora ZB v Novem mestu je prejšnji teden razpravljalo o tej šentjernejski pobudi. Žal krajevna skupnost Šentjernej letos pri počastitvi 27. aprila, ki ga prvič slavimo kot državni praznik — dan slovenskega upora proti okupatorju, z borci NOV ne bo sodelovala. Kot so povedali, bo KS v ta namen pripravila posebno sejo, ni je pa zraven v pripravah za zopetno množično srečanje Dolenjcev na Javorovici. Pobuda, da bi občinska skupščina prevzela pokroviteljstvo na dsrečanjem, tudi ni uspela. Zveza borcev seje zato obrnila na vodstva vseh političnih strank, ki jih vabi k sodelovanju in udeležbi njihovih članov na Javorovico.
Tako bomo na Javorovici prvega maja počastili kar več pomembnih dogodkov: 27. april, nekdanji praznik OF. zdaj pa prvič slovenski državni praznik. Na slavje bodo prišli borci Prvega dolenjskega bataljona in člani ter aktivisti Gorjanskega bataljona. Med sindikati prejšnji teden še ni bilo zagretosti, da bi
na Gorjance povabili delavce, ne-glede v katerem sindikatu so včlanjeni. Se sindikat umika? Odgovora še ne poznamo, menimo pa, da boj za delavske pravice ni nobena ideologija, pravijo na Zvezi borcev. Stoletni spomin na prvomajske delavske praznike, ki jih slavijo po vsem naprednem svetu, je treba trajno ohraniti tudi pri nas. Zlasti še, ko so prav šetnjernejski in drugi delavci skupaj z dolenjskimi kmeti zadnja leta tako dobro pripravili uspela srečanja na Javorovici.
Zbrani Dolenjci bodo na planini tudi letos skromno počastili 113 partizank in partizanov 4 bataljona Cankarjeve brigade, ki so 16. marca 1944 z življenji končali svoj boj za svobodo domovine. Med njimi jih je bilo 33, ki so se zavoljo popolne obkoljenosti bataljona predali Nemcem in domobrancem, pa so jih slednji pobili, gole razmesarili in onečastili njihova trupla. Takrat so bili partizani že od zaveznikov priznana vojska, zato je pomor borcev na Javorovici vojni zločin.
Za srečanje na Javorovici teko dobre priprave. Sodelovala bo godba na pihala in šentjernejski oktet, poskrbljeno bo za avtobusne prevoze tistih, ki sicer ne bi mogli tja, pa tudi na vse drugo mislijo organizatorji. Stranki socialistov in demokratične prenove bosta posebej vabili svoje člane na prvomajski izlet na Javorovico. Tja pa so, negle-de na članstvo v katerikoli stranki, povabljeni tako kot lani vsi ljudje dobre volje!
Šentjernejski borci še posebej vabijo na Javorovico nekdanje aktiviste OF, kmečke matere in očete, partizane, delavce, mladino in vsakogar, ki hoče doživeti lep dan in prvi maj na gorjanskih košenicah!
Tg.
JEZIKI — Med nedavnim obiskom v novomeškem Revozu so slovenskega gospodarskega ministra dr. Andreja Ocvirka nujno poklicali k telefonu. Postopek je bil dolgotrajen. »Bonjour, dober dan. Excuzes-moi, oprostite. Le te-lephone pour monsieur Ocvirk, telefon za gospoda Ocvirka,« je žgolela prijazna gospa, da se je ministru na koncu skoraj zareklo »merci, hvala«. Francoščina na obiskovalce ni naredila dosti manjšega vtisa od programa Clio, posebno podkrepljena s podatkom, da se je mora v Revozu pridno učiti prek 500 zaposlenih. Da znanje jezikov ni nič slabega, posebno, če si pripadnik majhnega naroda, da pa mora biti v nas res nekaj hlapčevskega, da dovolimo na svojih tleh kot uradni tuj jezik, seje utrnilo le redkim.
DEVIZE — Pretekli petek so v Krkinem hramu na Trški gori snemali glavno »špico« za oddajo »Boš videl, kaj dela Dolenje«, s katero se misli TV Slovenija konec aprila in v začetku maja z osmimi polurnimi prikazi dolenjske eksotike v najbolj gledanih terminih očitno oddolžiti za vztrajno zapostavljanje tega konca Slovenije na ekranu. Bilo je zabavno in veselo, za kar je poskrbel tudi Lojze Slak s harmoniko, eden glavnih nastopajočih, prisotni republiški ministri pa vzdušja niso kvarili. Nad vzdušjem in Slakom je bil navdušen tudi dunajski župan, ki seje pojavil v hramu v spremstvu Krkinega »generalnega« Miloša Kovačiča, in to tako zelo, da je Slaku odebelil žep z nekaj konvertibilnimi tisočaki. Ti so menda odtehtali zamero županu zaradi nepoznavanja kralja slovenskih narodnjakov.
TAKSI — Z zamudo je prišlo do nas vest o prigodah rojaka iz Argentine, ki seje ob prihodu v Novo mesto po dolgih letih želel poslužiti storitev taksi službe. Taksist K. je bil očitno slabe volje, saj se mu ni dalo razmišljati, kje v mestu je naslov, na katerem so pričakovali izgubljenega sorodnika. Taje dobil v roke karto Novega mesta, na kateri naj bi pokazal, kam se želi odpeljati. Z ulicami in številkami so bili še potem križi, pravo hišo je obiskovalec iz Argentine po nekaj obvozih okoli nje spoznal sam po opisih, ki jih je dobival v Argentino v pismih. Taksistu niti nerodno ni bilo in je mirno zaračunal kilometre, ki bi skoraj zadostovali za pot do Ljubljane.
VZORCI — Takoj po salamiadah so se inšpektorji odpravili v dolenjske gostilne jemat vzorce suhomesnatih izdelkov, kijih imajo v svoji ponudbi gostilničarji. Red mora biti, na mize ne more priti vse, kar bi se komu zahotelo. Z inšpektorji je šlo v analizo tudi na pol prerezanih 84 dekagramov salame iz znane gostilne v okolici Novega mesta. Izvid analize je gostilničarja pošteno presenetil. Ne ugotovitev, da gre za vzorec prvovrstne kakovosti, v kar je bil prepričan brez analize, ampak podatek, da so pristojni analizirali 25 dek vzorca domače salame. Da salame sčasoma izgubljajo na teži, mu sicer ni neznano, tako hlapenjc v kratkem času pa je tudi zanj nekaj povsem novega.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 18. aprila, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Market Dolenjka na Kristanovi
od 7. do 19. ure: trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi
od 8. do 20. ure: PERKO mini market na Otočcu
•	Šentjernej: Mercator- Standard Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Market Dolenjka
•	Straža: Mercator- KZ Krka Samopostrežba
•	Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11. ure: Dolenjka Samopostrežba, Glavni trg 23
od 8. do 12. ure: trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi
od 8. do 12. ure: PERKO mini market na Otočcu
Ena gospa je rekla, da niti novinarstvo pri nas ni več, kar naj bi bilo — ogledalo nepravilnostim. Matjan Anžur, ključni človek stavkajoče Adrie Caravan, je, zahvaljujoč Dnevnikovemu dopisništvu, dva dni pred javno objavo zvedel za kompromitirajoče pismo na svoj račun od najožjih sodelavcev. In ukrepal!
DOLENJSKI UST
Št. 16 (2226) 16. aprila 1992
Črnomaljski drobir
MENJALNICA — Čeprav je menjalnica črnomaljskega Integrala na mednarodnem mejnem prehodu v Metliki kar dobro zaživela, kar pomeni, da so jo odkrile že številne stranke, pa je imel prav direktor Integrala pretekli teden precej težav, da jo je našel. Še sreča, da se policisti in cariniki na menjem prehodu dobro spoznajo na svoje delo, sicer bi direktor v svoji iskalni vnemi najbrž zabredel tudi onkraj Kolpe, na Hrvaško. Ta »ekspedicija« pa je bila precej koristna, saj je direktor spoznal, da morajo na menjalnico nemudoma namestiti velike napisne table, da se ne bi iskanje menjalnice sprevrglo v vsesplošno tavanje po mejnem prehodu.
RAZSVETLJAVA — Kar nekaj Črnomaljcev se je razburjalo, ker so pretekli teden nekaj dni tudi podnevi svetile luči javne razsvetljave. Ko so poizvedovali, zakaj, saj je elektrika preveč draga, da bi si z njo svetili še podnevi, so dobili pojasnilo, da zamenjujejo žarnice. Najlaže ugotovijo, katera je odpovedala, če pač prižgejo vse luči. Krajani s takšnim odgovorom niso bili najbolj zadovoljni, prepričani, da bi bilo veliko ceneje, če bi pregorele žarnice označili drugače. Na primer: da bi na vsak stolp ulične svetilke, ki je odpovedala, zavezali mašnico.
STAROST — Na splošno je znano, daje povprečna življenjska doba žensk precej daljša kot moških. Tudi v črnomaljskem domu starejših občanov je tako. Člani občinskega izvršnega sveta so bili nad tem podatkom precej začu-deni, pa jim je direktor doma podal obrazložitev, ki jo je slišalvna enem od strokovnih posvetov: »Ženske živijo dlje zato, ker nimajo žen.« No, tudi smeh pomaga k daljšemu življenju.
Sprehod po Metliki
----------------- /
ŽE KAR NEKAJ ČASA je trgovina Bai-ve laki odprta cel dan. Tako so sklenili pri Mercatoiju, ko so ugotovili, da so kupci z zapiranjem trgovine ob 15. un nezadovoljni. Mercator pa je podjetje, ki so mu stranke svetinja, njihove želje pa povelja.
V POGOVORU METLIČANI večkrat pohvalijo skupino, ki skrbi za ureditev mestnih parkov in zelenic. Posebej so navdušeni nad vodjo, ki se mu po-zna, daje mojster svojega poklica. Met-hka počasi dobiva videz urejenega kra-ja>'n če bo Turistična zveza ocenjevala “ksna in podobna naprezanja, Metlike nikakor ne bo mogla prezreti. Bodeča neza bo le grenak spomin na preteklost.
PODZEMELJSKI NOGOMETNI KLUB KOLPA dobro skrbi za igrišče pn tamkajšnji osnovni šoli. Fantje redno kosijo travo, postavili so ograjo, v kratkem pa bodo zgradili tudi lično okrepčevalnico. Da bi prišli do denarja, ki jim ga kronično primanjkuje, bodo pripravili junija veliko kulturno — zabavno prireditev.
PRITLIČJE STAVBE, v kateri je metliška občinska uprava, so preuredili rako, da zaposleni v pisarnah lahko skozi sipo vidijo, kdo koraka v višja na , ^°Pjai kjer sedijo in delajo šefi. To je dobro, saj je še vedno dovolj časa po te ^°nu sporočiti, da se bliža nevarnost v P°, °bi tega ali onega »poklicnega morilca.., Da le-teh ni tako malo, vam fodo potrdili izmučeni obrazi predsednika, izvršnika in drugih.
f Trebanjske iveri
SISTEM — Slovenska ljudska stranka naj bi se imenovala Krščansko—ljud-* ^anka, je na občnem zboru ,f7~LS, podružnice Trebnje predlagal Marjan Dolenšek (SKD, neoprede-J?n)- O bodoči ureditvi občin naj bi po jegovem obvezno odločali na rcferen-|,umu, saj nikogar ne bi smeli v nič prisi-1 ln. bi morali čimprej in dosledno popraviti krivice »bivšega stalinistično-sa-ranskega sistema, ki je znal urediti daje zgledalo vse O.K.« SAMOSTOJNOST Na prireditvi Slovenski kljukec 92 je nadobudni tanko Tomšič, po domače Špančev ace, spod Debenca v dolenjskem narečju ošvrkal politiko, ki seže tudi na ni svet. Ko bodo v Velikem Gabru !‘am®toJni. se pravi, ko bodo imeli svo-jo občino, ne bodo pustili niti tega, da bi emenica tekla proti Trebnjemu, odprli d 1 luc*' Letel A kategorije za gospo-e Rome, da bi s tem veliko pripomogli razvoju romskega turizma. V Šentrupertu bi na gradu Skrljevo uredili rez.i-enco ra odstavljene Peterletove minis-Je’v Trebnjem na prvo javno hišo, je stuhtal pokojm Spančev Nace.
. ■	, EM — Komorni zbor Trebnje,
I* .eluje pod umetniškim vodstvom gorja Teršarja, je konec preteklega tedna na Naši pesmi 92 v Mariboru advse uspešno zastopal barve dolenj-e®a zborovskega petja. Trebanjci so *bi in vsemu zborovstvu južno ral Ljubljane pridobili bronasto plaketo esta Maribor. Trebanjsko družinsko podjetje Lorenzi seje izkazalo kot eden med pokroviteljev zelo odmevne kul-urne prireditve, tokrat celo mednarodne, katere pokrovitelj je bil tudi predli™”1* predsedstva Slovenije Milan ncan. Povejmo še, da so absolutni ^niagovalci Naše pesmi 92 Ljubljanski

IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
KONČNO PROSPEKT O BELI KRAJINI
ČRNOMELJ — Tukajšnji Integral je skupaj s črnomaljsko in metliško občino pred kratkim izdal prospekt o Beli krajini z naslovom »Dežela, kjer se je rodila beseda lepota«. Kar preoq časa je že preteklo, odkar je izšel zadnji prospekt o deželici ob Kolpi, zato je omenjeni prospekt, ki ga je oblikoval Boris Lorkovič, za sedaj tudi edini, s katerim se lahko Bela krajina predstavi svetu. Ne čudi torej, daje zanj na nedavnem sejmu Alpe-Jadran v Ljubljani vladalo precejšnje zanimanje, res pa je tudi. da bi se morali Belokranjci lotiti še več podobnih potez za promocijo svoje deželice.	'
VEČ VRTNIN IN CELO POLŽI
ČRNOMELJ — Pridelava vrtnin je bila v zadnjih letih v črnomaljski občini precej zanemarjena, lani pa so v kmetijski zadrugi skupaj s svojimi kooperanti že naredili pomemben korak naprej. Letos nameravajo pridelavo vrtnin v občini znatno povečati, zato imajo v zadrugi tudi posebno organizatorko inž. Mojco Črnič, ki bo delala predvsem na tem področju. Del pridelka bo porabil Belsad, nekaj pa naj bi tudi izvozili. V letošnjem letu bodo pričeli v črnomaljski občini tudi z vzgojo semen za ljubljansko Semenarno, kajti strokovnjaki ugotavljajo, da so možnosti za tovrstno dejavnost v Beli krajini zelo dobre. Zanimivo je, da se v črnomaljski občini lotevajo še ene novosti: farmske vzgoje polžev.
OBČINSKE PLAKETE — Ker r Met liki lani niso praznovali občinskega praznika, so občinske plakete podelili šele pretekli leden na redni sefi skupščine občine. Prejeli so jih dipl int Stane Bajuk za prizadevanja pri razvoju kmetijstva in boljšega življenja na podeželju in v občini nasploh. Občinska organizacija Rdečega križa za prostovoljno humanitarno delo. Belokranjski muzej h Metlike pa za pomembno družbeno, kulturno in politično vlogo, ki jo je odigral v 40 letih obstoja. Na jotogrpfiji predsednik skupščine občine Metlika Branko Matko vič izroča plaketo rama-telju muzeja prof. Zvonku Rusu (na desni). (Foto: M.B.-J.)
Vera Marušič
Končno le menjalnica na mejnem prehodu
METLIKA — Ker je imel Kompas izključno pravico do odpiranja menjalnic na slovenskih mejnih prehodih, je kmalu potem, ko je bil v Metliki odprt mednarodni mejni prehod, prišel tudi v to belokranjsko mesto. Toda ker ni bilo prometa, kakršnega je navajen na mejnih prehodih z drugimi državami, je po dveh dneh odšel. Potem nekaj mesecev na tukajšnji meji ni bilo menjalnice, v začetku aprila pa jo je odprl črnomaljski Integral.
»Čeprav smo registrirani tudi za to dejavnost, smo imeli precejšnje težave z ministrstvom za notranje zadeve in Finance, preden smo uspeli,« pravi Vera Marušič. »V prvih dneh je bila največja ponudba hrvaških dinarjev, ki sojih stranke želele zamenjati za tolarje. Odkupujemo jih v razmerju 1:0,6, prodaje-mo pa 1:0,7. Zavedamo se, da hrvaških dinarjev ne bo sprejela nobena banka, sami pa jih tudi ne moremo kopičiti v nedogled. Zato bomo poskusili navezati stike z drugimi menjalnicami v Sloveniji, zlasti tistimi, ki nimajo hrvaške valute.
Seveda se v Integralu zavedajo, da vsaj v začetku v menjalnici ne bo velikega dobička. Najprej se morajo urediti odnosi med Slovenijo in Hrvaško in umiriti razmere v sosednji državi.
M.B.-J.

G
Humano delo, postavljeno na trg
V domu starejših občanov nemočni v bitki proti primanjkljaju — Veliki stroški za elektriko in ogrevanje — Prevladujejo bolni oskrbovanci_
ČRNOMELJ — Tukajšnji dom starejših občanov je v štirih letih, odkar obstaja, lansko leto prvič zaključil z izgubo. Vzroke za primanjkljaj so v zavodu najprej iskali pri sebi, vendar so ugotovili, da v ničemer, razen v veliki porabi električne energije in ogrevanja, bistveno ne odstopajo od drugih tovrstnih zavodov na Dolenjskem. V domu pa se boje, da lanskega primanjkljaja, 1,7 milijona tolarjev, ne bo moč pokriti, tudi zato ne, ker so prve tri mesece letošnjega leta prav tako končali z okrog milijon SLT izgube.
Po besedah direktoija Milana Krajnca so vzroki za izgubo zunanji in nanje nimajo vpliva. Gre za nestvarno ovrednoteni program zdravstva, rast cen živil, zdravil in sanitetnega materiala, energije, revalorizacijo amortizacije. Dodatne stroške so imeli lani tudi zaradi beguncev.
Čeprav je povprečna starost oskrbovancev 68 let, pa je večina moških v črnomaljskem domu starih 70 do 80 let, žensk pa od 80 do 90 let. Več kot polo-
• V črnomaljskem domu starejših občanov, ki je bil lani 95 odst. zaseden, so oskrbovanci iz 33 občin, a ne le slovenskih, ampak tudi iz drugih republik bivše Jugoslavije. Vendar opažajo, da povpraševanje po oskrbi v domu upada, novinci pa so predvsem bolne ali psihično motene osebe.
vica tistih, ki sojih lani na novo sprejeli, je prišla iz bolnišnice. Že to je dovolj
TREBANJCI DOBILI SVOJ GRB
TREBNJE — Kot nam je v ponedeljek povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Trebnje, Alojz, Podboj naj bi na drevišnji seji sveta le še formalno potrdili izbor trebanjskega grba, za katerega je likovno rešitev izdelala Nives Kropivšek iz krškega Savaprojekta. Komisija, ki jo je vodil Podboj, v njej pa so bili tudi Marko Koščak, Ciril Pungartnik in France Režun, je za trebanjski grb izbrala rešitev Kropivškove: ščit s simboli v modri in zeleni barvi, ki ponazarjajo gričevnato okolico mesta z dolino reke Temenice, in levom, znamenjem preteklosti, koje bil na tem kraju rimski municipij. Ščit v kateremkoli položaju dovolj razpoznavno poudarja tudi črko T.
zgovoren podatek. Ekonomska cena je za popolnoma zdrave in pokretne okrog 15.000 SLT, za popolnoma ne-pokretne pa kar za deset tisočakov višja. Toda tudi zaradi varčevalnih ukrepov je v domu namesto 77 le 62 zaposlenih, kar pa seje že pokazalo kot nesprejemljivo, saj s tem postaja ogroženo tako zdravstveno kot splošno stanje oskrbovancev.
Res, da so bile cene v črnomaljskem domu starejših občanov v zadnjih mesecih preteklega leta za 4 odst. nad slo-
venskim povprečjem, toda po Krajnčevih besedah je prav njihov zavod edini te vrste v Sloveniji, ki se pri plačah strogo drži kolektivne pogodbe, izplačujejo pa najmanj, kar še lahko izplačajo. A povsod, kjer je direktor iskal izhod iz težav, ki jih tarejo, so ga v glavnem usmerili k ustanovitelju, torej skupščini občine. Razumljivo, da so se na izvršnem svetu strinjali, da domu morajo pomagati že zaradi njegove humane vloge, ki pa je preveč izpostavljena trgu. Zato so imenovali tudi skupino, ki bo zavodu priskočila na pomoč predvsem pri pre-pečevanju vzrokov za dodatno izgubo.
M. BEZEK-JAKŠE
• Znanost je pokopališče mrtvih idej. (Unamuno)
Upajoč na telovadnico
V Semiču še vedno pričakujejo, da bodo zgradili novo telovadnico — Bo denar z republike?
SEMIČ — Čeprav so strop v domu TVD Partizan v Semiču, ki seje združil predlanskega decembra, popravili, tako da imajo učenci osnovne šole v telovadnici znova pouk telesne vzgoje, Semičani še vedno pričakujejo, da bodo dpgradili osnovno šolo in telovadnico. Črnomaljci so sicer kmalu po nesreči poslali na republiško ministrstvo za šolstvo investicijski elaborat. Vendar lani za naložbe v osnovne šole v republiškem proračunu ni bilo denarja, občina pa ga tudi ni imela, saj ji ga jeprimanjkovalo celo za redno izobraževalno dejavnost.
V Črnomlju so se trudili, da bi kaj iztisnili za semiško telovadnico vsaj iz letošnjega republiškega proračuna. Vendar po zadnjih informacijah, ki jih je dal minister za šolstvo dr. Peter Vencelj, tudi letos proračun ne predvideva naložb v osnovno šolstvo niti za tistih skromnih 2.000 kv. metrov novih površin na manj razvitih območjih. Semiška naložba naj bi po predračunu veljala 2 milijona DEM, občina pa bi morala zagotoviti vsaj
Proračun brez spremenjenih vsot
Metličani le z dvema amandmajema sprejeli predlog občinskega proračuna — Opozorila pred inflacijo, ki je že letos vzela del načrtovanega denarja
148 POGODB
TR EBN JE — Občina Trebnje je postala po novem stanovanjskem zakonu lastnica 291 stanovanj, do 18. marea letos pa je bilo podpisanih 148 pogodb o prodaji stanovanj. Občinski sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo je v odgovoru na odbomrško vprašanje Alojza Metelka v zvezi s prodajo družbenih stanovanj pojasnil, da sta pri tem sekretariatu odprti le dve vlogi za odprodajo stanovanj prav zaradi dokazila o državljanstvu. Vsi kupci so morali predložiti tudi potrdila o stalnem prebivališču. Upravni organ ob prodaji stanovanj ni preverjal v naravi, ah kupec stanovanja dejansko stalno prebiva ali
METLIKA — Čeprav je bilo na predlog metliškega proračuna precej pripomb, še več pa zahtevkov delegatov po pojasnilih, s katerimi so bili v glavnem zadovoljni, pa so na koncu sprejeli le dva amandmaja. Šlo je za vsebinsko dopolnitev 5. in 8. člena predloga odloka, medtem ko številk tokrat niso spreminjali. Kolje uvodoma dejal predsednik izvršnega sveta Jože Matekovič, so v Metliki kar dobro sestavili oz. dopolnili že osnutek občinskega proračuna.
T udi iz delegatskih klopi je bilo slišati tovrstno pohvalo, sicer pa je bilo več pripomb na račun raziskovalnih dejavnosti, kjer bi morali posvetiti več pozornosti študentom, ki opravljajo raziskave v občini. Tu ne bi šlo za velik denar, so pa tovrstne naloge še kako koristne. Prav tako naj bi se nadaljevale raziskave na PCB v vodotokih. Pod drobnogled je prišla tudi Uprava inšpekcijskih služb iz Novega mesta, ki so ji sicer namenili povsem povprečno povišanje, z izvršnega sveta pa so priznali, da so bile glede dela inšpekcij že večkrat
pripombe. A so delegate potolažili, da bo prišlo do reorganizacije teh služb, tako da bodo najbrž prišle pod republiško upravo. Delegatom se je zdel še vedno previsok tudi indeks povečanja za metliško policijsko postajo, vendar po mnenju izvršnega sveta v resnici ni tako velik, saj so jim lani namesto 300 tisočakov dali le 120, letos pa naj bi od predlaganih 2 milijonov SLT dobili
700.000	tolarjev za vzdrževanje stavbe policijske postaje, za kar je zadolžena občina.
Iz vrst kmetov je prišla pripomba, da
Zavist tudi do dobrih podjetij?
Tovarna opreme na Mimi dobro posluje, njeno trdnost pa bi lahko zamajali zastoji pri proizvodnji prikolic, podobni tistim ob stavki v Adrii_
MIRNA — Tovarna opreme, d. d., Mirna (TOM) je v drugi polovici lanskega leta, odkar posluje kol novo podjetje in pravna oseba, ustvarila dobiček. Navkljub velikim zagatam ni bil TOM niti en dan Finančno blokiran, za tekoče poslovanje pa se ni pretirano zadolževal. Direktor TOM-a Janez Dule poudarja, da sicer v teh časih, ki še zdaleč niso taki, da bi lahko govorili o podjetništvu in trgu in podobnem, ni najbolj modro kazati navzven, da si dober.
Direktor Dule je ob stavki v novomeški Tovarni prikolic komentiral, da nekateri samoljubni šefi v Adrii Caravanu v preteklosti niso dovolj resno vzeli na znanje opozorila, naj se pripravijo na hude čase. Seveda seje moral TOM zaradi stavke Adrie. ki je njegov pomemben poslovni partner, naglo drugače organizirali, prezaposliti delavke iz prikoliške konfekcije, da ne bi bilo treba pošiljati delavk domov na čakanje in zniževati plač. Zaenkrat jim je to uspelo. Sindikalna organizacija TOM-a je
moralno sicer podprla vse zahteve stavkajočih delavcev v Adrii in v njenih Firmah, je pa stavkovna odbora Adrie v Brežicah in Novem mestu tudi obvestila, da na Mirni kljub temu dela ne bodo prekinjali.
Ko smo že pri plačah, povejmo, da v TOM-u vse bolj uveljavljajo določila pravilnika o uspešnosti, ki naj bi v celoti zaživel do konca junija. Z njim naj bi za vselej naredili konec lažni solidarnosti, da bi dajali potuho slabim delavcem, zato bodo na koncu lahko plače med najboljšim in najslabšim
• Da vodstvo Tovarne opreme na Mirni misli in dela razvojno, potrjuje dejstvo, da je eno redkih dolenjskih podjetij, ki še sploh zaposluje na novo. TOM želi omogočiti zaposlitev zlasti mladim, ki vse pogostoje trkajo na vrata podjetja. Ob zadnjem razpisu kadrovskih štipendij za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah so se med štipenditorji pojavila le tri podjetja iz trebanjske občine: Trimo, KPD Dob in TOM. Samo TOM je razpisal 28 od skupno 54 štipendij, največ za poklic šivilje in tapetnike, potreboval pa bi tudi konfekcijske tehnologe in inženirje, diplomirane strojne inženirje in diplomirane ekonomiste.
delavcem odstopale tudi za 40 odst. pri enakem izhodišču!	P. P.
polovico. V občinskem proračunu so prvotno namenili za dozidavo semiš-ke šole 4,5 milijona SLT, ob sprejemu predloga proračuna v občinski skupščini pa še dodatnih 8 milijonov tolarjev. Koliko bo s tem denarjem moč zgraditi v Semiču, se bo kaj hitro pokazalo . Morda pa bodo imeli Semičani sedaj več možnosti, da dobijo nekaj denaija tudi iz republiškega Žaklja.
M. B.-J.
je za intervencije v kmetijstvu namenjenega le za 2 odst. proračuna denarja, kar je znatno premalo glede na ostale dolenjske občine, ki so dale za te namene 3 do 4 odst. proračuna. Vendar so dobili odgovor, da bo za zdaj tako tudi ostalo, da pa bodo ob rebalansu proračuna namenili več za kmetijstvo, če bodo takšne potrebe.
Predvsem iz. družbenih dejavnosti in komunale pa so opozorili, da je januarske cene, na osnovi katerih je bil pripravljen proračun, že močno načela inflacija. To se bo poznalo tako v šolstvu kot v otroškem varstvu. V vrtcu bo denar iz proračuna zadostoval za normalno delo le, če se bo povečal delež staršev, ki zdaj predstavlja le 20 odst. stroškov vrtca. V komunalni dejavnosti pa se utegne zgoditi, da ne bo moč uresničiti vseh načrtovanih naložb, vsekakor pa morata imeti še naprej prednost filtrirna postaja na Veselici in črpališče na Gornjem Suhorju.
M. BEZEK-JAKŠE
RAZŠIRITEV
AGROMELIORACIJE
TREBNJE — Ob sprejetju odloka o izvedbi agromelioracijskega postopka (gre za nižinske — kraške agromelioracije) je bila sprejeta pobuda, da bi razširili izboljšavo zemljišč še na del katastrske občine Ponikve v skupni površini dobrih 166 ha. to je na kmetijske površine naselij Dečja vas, Gornje in Dolnje Ponikve in Grm. Na dopolnjenem delu za agromelioracijo seje od 144 lastnikov za ta poseg opredelilo 82 lastnikov, ki imajo blizu 118 ha zemlje. Zato in ker gre za republiški denar, so se odborniki trebanjske občinske skupščine toliko lažje odločili, da sprejmejo spremembo odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka za nižinske kraške agromelioracije Radna vas—Bitna vas (1. del) in Rdeči Kal v skupni izmeri 382 ha.
Z gnevom do denarja za gasilce?
Odstop predsednika CZ
TREBNJE — Španski pregovor pravi, da čast in denar ne gresta v isto vrečo. To seje pokazalo tudi v neljubem sporu, ki ga je zanetilo ostro pismo predsednika trebanjske občinske gasilske zveze Antona Straha trebanjskemu izvršnemu svetu glede v občinskem proračunu predvidene delitve denarja za gasilstvo. Strah je z ugovorom na delitev proračunskega kolača primerjal številke, ki naj bi jih dobila civilna zaščita (1,550.000 tolarjev) in požarna varnost (1,770.000). Predsedniku OGZ, ki je hkrati tudi prvak trebanjske podružnice SKZ—LS, se »vse bolj vsiljuje misel, da nekateri še vedno razmišljajo o CZ kot najboljšem in najmočnejšem dejavniku v novem zakonu o zaščiti in reševanju«, čeprav bodo po tem prevzeli naloge CZ po krajevnih skupnostih in podjetjih prav gasilci. Strah sicer dobrohotno ne zanika popolnoma dosedanjega dela CZ, dodaja pa: »Če pa pogledamo delo CZ v trebanjski občini v času vojne agresije v prejšnjem letu, je jasno vidno, da so bili nosilci vseh akcij gasilci.« Strah je izrazil veliko nezadovoljstvo nad predvideno delitvijo denarja in da bi civilna zaščita v občin dobila najmanj za 50 odst. preveč denaija.
Povejmo, da je Strahov protest zalegel in so gasilci dobili več denarja iz proračuna, te in še nekatere trditve predsednika OGZ Trebnje pa so močno prizadele pripadnike civilne zaščite. Načelnik občinskega štaba CZ Dušan Mežnaršič je pripravil odgovor na Strahovo pismo, a ga zato, da ne bi prali umazanega perila pred gosti, ni hotel prebrati na nedavnem občnem zboru OGZ, nam je pa povedal, da bo z odgovorom seznanjeno predsedstvo OGZ, iz katerega je sklenil Mežnaršič nepreklicno izstopiti. Mežnaršič je sklenil tudi odstopiti kot načelnik OŠ CZ, ker da so bili ti laični očitki in enostranske ocene delovanja zaščite in reševanja le pika na i.
V CZ jih moti, da Strah v strokovno delo meša politiko, ko trdi, da ni po organizacijski, moralni in politični plati vseeno, kdo deli denar društvom — CZ ali OGZ. Čudijo se tudi Strahovemu nepoznavanju ali nerazumevanju zakonodaje, ker s tem dela krivico tudi drugim, ki opravljajo humano delo in se vključujejo v sistem zaščite in reševanja.
P PERC

u
IZ NIkŠIH OBČIN
ii.ii il
IZ NikŠIH OBČIN
C
RAZGOVOR Z ZDOMO
KOČEVJE — Jutri ob 16. uri bo v sejni sobi skupščine občine Kočevje informativni razgovor z našimi delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Organizator razgovora je izvršni svet skupščine občine Kočevje — služba za razvoj. Namen razgovora je seznanitev teh delavcev z možnostmi vračanja in opravljanja gospodarske dejavnosti doma. V zvezi s tem jim bo dana informacija o možnostih razvoja na Kočevskem, o vlaganju v obrtno dejavnost in stimulativnih pogojih za privatno podjetništvo. Seznanili jih bodo z obrtno cono v Kočevju pa tudi novo slovensko, predvsem davčno zakonodajo. Na razgovor so vabljeni vsi zainteresirani, ki se bodo v tem času nahajali doma, za vse ostale pa bodo razgovor ponovili v času letnih dopustov.
Očitki slabemu upravljanju
Predstavniki strank na letošnji proračun niso imeli ______veliko pripomb — Kritika ZTKO-ju
ŠE SEKCIJA UPOKOJENIH RUDARJEV
KOČEVJE — Prvi začetki rudarjenja v tem kraju segajo v leto 1803, ko je dobil Viljem knez Auersperg, ki je stanoval v gradu Kočevje, pravico ene jamske mere premoga. Od tega časa dalje ima rudarjenje v Kočevju pestro zgodovino. Ne glede nato, da rudnik ne deluje že vrsto let, pa so ostali v tem mestu upokojeni rudarji- Ti že nekaj časa ugotavljajo, da zanje ni prave skrbi. V želji, da bi bili v prihodnje bolje organizirani, so se odločili, da bodo ustanovili sekcijo upokojenih rudarjev, ki bo delovala pri Društvu upokojencev Kočevje. Izvoljen je bil iniciativni odbor, v katerem so: Franc Oberč, predsednik, in Stefan Kolenc in Franci Korelc kot člana. Odbor bo storil do začetka julija letos vse, da se bo sekcija ustanovila in da bo ob dnevu rudarjev — 3. juliju srečanje kočevskih rudarskih upokojencev.
V. D.
DO APRILA 1993 NOVA ATC?
TRŽIŠČE, KRMELJ, ŠENTJANŽ Nadaljevanje gradnje telefonskega omrežja v Mirenski dolini je odvisno predvsem od tega, ali bodo Ševničani v resnici zagotovili tudi denar iz sklada za demografsko ogrožena območja. Po besedah sekretarja sevniškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Jožeta Kolarja je pričakovati do aprila 1993 novo avtomatsko centralo, ker je dobavni rok eno leto. ATC je že naročena.
DENARNA POMOČ DOBERŠKOVIM
SEVNICA — Požarje uničil Antonu in Cilki Doberšek, Krajna Brda 9 pri Blanci, hišo in vse imetje v njej. Zato, da bi vsaj nekoliko omilil katastrofo Do-berškovih, je sevniški izvršni svet sklenil, da za delno odpravo posledic požara dodeli pomoč v višini 40.000 tolarjev.
KOČEVJE — V ponedeljek je bila razširjena seja predsedstva kočevske občinske skupščine s predstavniki parlamentarnih strank. Kljub nesklepčnosti predsedstva so s sestankom, na kate-
JAVNA PRODAJA NEPREMIČNIN
KOPRIVNIK — Podjetje Mercator — Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je za 30. april razpisalo javno prodajo treh gospodarskih poslopij, stanovanjske stavbe in zemljišča s površino nekaj nad 3.000 kvadratnih metrov. Izklicna cena znaša 7,546.710 tolarjev. To je precej visok znesek cene in je vprašanje, če se bo našel kupec, ki bi bil sposoben kupnino plačati v roku 15 dni oziroma se dogovoriti za obtočno plačevanje. Kraj je odročen in je uvrščen v demografsko ogrožena območja. Pred 100 leti je živelo v tem kraju nekaj nad 320 prebivalcev, lansko leto pa so našteli le 101 prebivalca.
rem so obravnavali gradivo za torkovo skupno sejo vseh treh zborov kočevske občinske skupščine, nadaljevali.
Na osnutek odloka o občinskem proračunu predstavniki strank niso imeli veliko pripomb. Med tistimi redkimi, ki so se, denimo, nanašale na dodelitev prevelikih sredstev za obrambo in zaščito je bila izredno ostre kritike deležna Zveza telesnokultumih organizacij Kočevje, zaradi »katastrofalnega gospodarjenja z objekti«, kot je dejal kočevski župan dr. Mihael Petrovič. Veliko besed so posvetili tudi predlagani porabi sredstev, zbranih s prodajo občinskih stanovanj, ki naj bi se porabila za obnovo starih stanovanj in ne, denimo, za gradnjo ali nakup novih, kakor je predlagal predsednik kočevskih socialistov Marko Rovan.
M. L-S.
UGODNOSTI ZA NAJEMNIKE PROSTOROV V VOJAŠNICI
RIBNICA — Pogodbe o najemu prostorov v nekdanji vojašnici v Ribnici, ki jih s posredovanjem občinskega oddelka za gospodarstvo sklepata ministrstvo za obrambo in najemniki prostorov v vojašnici, bodo podpisane v teh dneh. Sprememba, ki se nanaša na način odplačila najemnine, bo po vsej verjetnosti zadnja sprememba, ki je bila vnesena v te pogodbe, ki so bile sicer pripravljene še pred časom. Pobudo za tokratno spremembo sta dali skupščina občine Ribnica in direktorica Mercatorja Lojzka Zakrajšek. Višina najemnine, kije v skladu z občinskim pravilnikom o najemninah, bo ostala nespremenjena, spremenil pa seje način plačila. Najemniki bodo lahko najemnino plačali šele po dveh mesecih, ker pa je dogovorjeno, da se bo najemnina lahko poravnavala za tri mesece skupaj, bodo najemniki prostorov v vojašnici najemnino lahko prvič poravnali šele po petih mesecih. V tem času si lahko lahko uredili prostore, v katerih sedaj ni ne elektrike, ne vode, ne sanitarij in podobnega.
SPREJELI ZAHTEVE PO V. D VRNITVI PREMOŽENJA
KOČEVJE — Po sprejemu zakona o denacionalizaciji so v Kočevju sprejeli 28 zahtevkov občanov, ki se nanašajo na vrnitev kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, ter 6 zahtevkov za vrnitev stavbnih zemljišč in poslovnih prostorov. V postopku sodelujejo zavezanci, kot so: Snežnik — Kočevska reka, VOC Gotenica, Kmetijsko in Gozdno gospodarstvo Kočevje. Zaradi večjega števila prosilcev bo potrebno na začetek postopka čakati 2 do 3 mesece. Komisija seje že pogovarjala s Snežnikom in VOC-om, in kaže da s te strani ne bo težav, seveda če bodo zahteve po vrnitvi premoženja upravičene. Na Kočevskem so v času podržavljanja živeli tudi nemški Kočevarji, ki pa so se izselili, zato do vrnitve premoženja niso upravičeni.
M.G-č
•	Optimist je človek, ki vidi kozarec napol poln, pesimist pa tisti ki ga vidi napol praznega. (Vaspuez)
•	Absurd je trditev, ki je v popolnem nasprotju z našo. (Bierce)
•	Največja sreča v življenju je imeti malce sreče. (Daniel)
Življenje kot karerokoli drugo
Drugače kot nekoč?
KOČEVJE — Milka Vukovič je prišla v Slovenijo pred dobrimi šestnajstimi leti še kot čisto mlado dekle iz bosanske vasi Podvidača,
mam
Milka Vukovič
ki je v občini Sanski Most. Po poklicu je šivilja, vendar se je že po treh mesecih dela v Trikonu zaposlila na LIK Kočevje, kjer dela še danes. »Nekaj časa sem bila na čakanju na delo doma, tako kot tudi veliko drugih delavk,« pove Milka, ki s tem želi poudariti, da se zaradi novonastalih političnih razmer na tleh nekdanje Jugoslavije nikakor ne čuti prizadeta.
O vrnitvi v Bosno ni nikoli razmišljala, zato je skupaj z možem Dragom, ki je tako kot Milka srbske narodnosti, ter štiriletnim sinom Petrom in dveletno hčerko Anjo zaprosila za slovensko državljanstvo, kar so storili tudi njeni trije bratje, ki že vrsto let živijo in delajo v Kočevju. Za Milko je bilo to popolnoma samoumevno in temu ne pripisuje nobenega pomena, prav tako tudi ne razmišlja o tem, da sta njena mati in sestra, ki živita v Bosni, v drugi, prav tako samostojni državi. »Ne vem, kaj bi bilo lahko drugače. Jaz sem še vedno jaz in moja sestra bo vedno ostala moja sestra, ne glede na to, kje živi«, pravi Milka in prizna, da ji je hudo, ker ju ne more večkrat obiskati, in da živi v strahu, da bi se jima sedaj, ko seje razvnela vojna tudi v Bosni, lahko kaj zgodilo.	M. L.-S.
RIBNICA — Ker se morajo po novem zakonu o davkih obdavčevati tudi medsebojni pretoki denarja in uslug med temeljnimi organizacijami, je dobila ideja o ustanovitvi enovite delovne organizacije Gozdnega gospodarstva Kočevje ponoven zamah. Vendar so v Gozdnem gospodarstvu Jelenov Žleb v Ribnici »previdni.« Še vedno jih namreč spremlja neprijeten občutek, da so bili leta 1962, ko so gozdna območja uzakonili v takšni obliki, kot so sedaj, izigrani
Kljub večkratnim predlogom in pozivom Gozdnega gospodarstva Kočevje
Bo hotel kupa Italijan?
Savske elektrarne poravnale dolg za hotel
za naložbo zagotavljal 48 odst. potrebnega denarja, a je svoje po-godbne obveznosti izpolnjeval le v manjši meri. Na sestankih predstavnikov republiškega sekretariata za energetiko, sevniške občinske skupščine, SEI, Smelta, Gostinskega podjetja in SG Posavje so se večkrat soočili z vprašanji, kako vendarle dokončati maslodontsko naložbo, osrednji del HTC. V začetku maja lani pa so se v taki zasedbi vendarle vprašali, kako zagotoviti rentabilno poslovanje hotela, ki naj bi imel 105 postelj. Izračun je namreč pokazal, da bi bila za uspešno poslovanje potrebna vsaj 70-od-stotna izkoriščenost hotela oz. takšna naj bi bila zasedenost postelj.
Pri sevniškem gostinskem podjetju so se zavedali, da v današnjih razmerah ni stvarno pričakovati tolikšne zasedenosti hotela, zato so soglašali z dogovorom že omenjenih partnerjev, da izdelajo nov investicijski program, ki je spremenil namembnost dela HTC, zagtovlje-no pa je bilo tudi, da SEL poravna odprte obveznosti. Avgusta lani so ti partneiji na ministrstvu za energetiko lahko le družno ugotovili, da ne gostincem niti gradinccm ni uspelo pridobiti novih interesentov, zato so se odločili za fazno dokončanje HTC. Še letos naj bi HTC dobil fasado, uredili pa bodo tudi okolico Za odkup hotela se že zanima italijanski podjetnik.
P. P.
SEVNICA — Pri medsebojnih dogovorih o načinu nadaljevanja gradnje Hotelsko-trgovskega centra (HTC) v Sevnici in o poravnavi dolgov Savskih elektrarn (SEL) in-vestitoiju HTC — sevniškemu gostinskemu podjetju in izvajalcu del SG Posavje Sevnica, je prišlo po številnih zapletih do novega preobrata. SEL je namreč predal sev-niškim gradbincem 1.176 m2 koristnih površin v obstoječi gradbeni fazi, torej del, ki bi glede na predvidena vlaganja SEL pripadal elektrarnam, in na ta način poravnal izvajalcu 14,756.612 tolarjev dolga.
Po besedah direktorja ABC Pomurka — Gostinskega podjetja Sevnica, Kristijana Janca ml., ima s to pogodbo oz. z njeno uresničitvijo SEL poravnane vse obveznosti iz predhodnih pogodb med SEL-Smeltom in sevniškim gospodin-skim podjetjem, razen za dogovorjena dela, ki so navedena v tej pogodbi. Spomniti kaže, daje upočasnjena gradnja spodnjesavske verige elektrarn, posebej pa zaustavitev gradnje HE Vrhovo, močno vplivala na izgradijo osrednjega — hotelskega dela HTC. Tudi Merka-torjeva blagovnica Sevničanka, ekspozitura Posavske banke in specializirani prodajalni Jutranjke in Lisce so kasnili z otvoritvijo zaradi teh zagat. No, zdaj so številne stranke že kakšno leto zadovoljne s temi pridobitvami.
Soinvestitor HTC — SEL naj bi
k ustanovitvi enovite delovne organizacije so bili delava' GG Jelenov Žleb vedno proti. Tako so tudi 31. marca na svoji zadnji seji delavskega sveta sprejeli sklep, da s kakršnimi koli spremembami počakajo do sprejema novega zakona o gozdovih. »Iz GG Kočevje prihajajo očitki, da bi vedno samo čakali. Ti očitki so po eni strani upravičeni, po drugi strani pa je zopet res, da ne vemo, kaj nam bo prinesel novi zakon o gozdovih,« je dejal direktor GG Jelenov Žleb Janez Lapajne, potem ko je povedal, da v okviru gospodarske zbornice Slovenije že potekajo prizadevanja, da bi rešili problem nesprejemljivega medsebojnega obdavčevanja med tozdi.
Za delavce GG Jelenov Žleb ni dileme, ali upoštevati zakon o podjetjih ali zakon o gozdovih. »Gospodariti moramo po gozdnogospodarskih načrtih, zalo se tudi v vseh zadevah sklicujemo na zakon o gozdovih,« pojasnjuje direktor Lapajne, ki skupaj z ostalimi delavci na tihem upa, da bo novi zakon o zgo-dovih dopuščal možnost, da se v proizvodna podjetja organizirajo tudi tozdi.
To bi za GG Jelenov Žleb pomenilo popolno samostojnost, čeprav je res, da so tudi sedaj v veliki meri samostojni. Zaradi tega včasih pridejo v konflikt z GG Kočevje, vendar vsi ti problemi ne
Janez lapajnc
vplivajo na njihovo proizvodno delo. V prid odločitve o čakanju na novi zakon o gozdovih pa po mnenju direktorja Lapajneta govori tako kot dejstvo, da še nimamo zakona o lastninjenju, tudi uspešen poslovni rezultat GG Jelenov Žleb. Nenazadnje pa je med njihovimi delavci še vedno tudi kanček solidarnosti do delavcev skupnih strokovnih služb GG Kočevje, ki bi z ustanovitvijo enovite delovne organizacije ostali brez zaposlitve.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KDO JE DOVOLIL NAVAŽANJE ZEMLJE IN POSEK?
SEVNICA — Poslanec Miro Gačnik je zahteval odgovor na vprašanje, kdo je dovolil navažanje zemlje na desni breg reke Mirne od baze novomeškega cestnega podjetja nizvodno in ne na levi breg Mirne, kjer je večji del naselja Dolenji Boštanj. Kam se bo reka, ki tod pogosto poplavlja, zlivala poslej? Poslanka Anica Pipan pravi, da prebivalce Ceste na Dobravo in šolo moti poseg Na hrastih, kjer so posekali precej hrastov in razširili sadovnjak. Tjakaj so pogosto odhajali učenci na naravoslovne dneve ipd. Minister Kolarje na vprašanje odgovoril, da ni dal nobenega soglasja in če je bilo kaj narejenega, je bilo »na črno«.
MELIORACIJA V ČOLNIŠČKU ZASTALA
BUČKA Občinska poslanka Stanislava Kos z Bučke je zahtevala, naj bi udeleženci komasacije in melioracije na območju Čolniščka končno že dobili podatke, kje imajo svojo parcelo in kolikšna je. da bodo lahko začeli vsaj s spomladansko setvijo. Direktor sevniške občinske geodeteske uprave Roman Novšak je pojasnil, da so vsem lastnikom po melioraciji in komasaciji pred 7 leti pokazali mejnike. Bilo je 10 pritožb in le ena je ostala nerešena. Dokler ta ne bo rešena, zložba ne bo končana, četudi bi to po Novšakovih besedah trajalo še 20 let. ker še vedno lahko pride do sprememb.
USTANOVITELJ OBDRŽAL NADZOR
KOČEVJE — Na seji kočevskega izvršnega sveta, kije bila minuli četrtek, so člani izvršnega sveta pri obravnavi odlokov o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Kočevje, javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola in javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja v občini Kočevje vnesli predlog odlokov dopolnitve, s katerimi so natančneje opredelili pravice in nadzor, ki naj bi ga imela skupščina občine Kočevje kot ustanoviteljica. Nekaj težav je članom izvršnega sveta povzročilo dejstvo, da se z odlokom o ustanovitvi javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja v kočevski občini ustanavlja pet zavodov, da pa kar trije od teh še niso registrirani kot samostojne šole. V odloku o ustanovitvi zavodov je bilo potrebno zagotoviti nemoteno poslovanje teh treh šol v času do njihove popolne osamosvojitve preko enotnega žiro računa nekdanje centralne osnovne šole Zbora odposlancev tako, da kasneje ne bo nobenih nejasnosti glede nepremičnega premoženja.
DIREKTORJU Z LJUBEZNIJO
RIBNICA — Slovo od 30zaposlenih ob odhodu v pokoj je imelo za direktorja ene izmed ribniških podjetij nenavaden konec. Zaposleni delavci so očitno izjemno »spoštovali« trud in avtoriteto vodilnega moža med njimi in so mu ob odhodu zbrali denarno pomoč tako »izdatno«, da je kuverta kar pokala. Gre za vsoto celih 30 tolarjev (vsak delavec po 1 tolar). »Direktorju z ljubeznijo — delavci na normi«, je pisalo na kuverti. Seveda pa ima to svojo drugo plat in kaže svojevrstno nezadovoljstvo, ki so ga zaposleni gojili do direktorja ter ob njegovem odhodu to tudi pokazali S. J. ni hotel ostati dolžan in je denar čez nekaj dni vrnil, se delavcem »zahvalil« in dodal, da spoštuje njihovo »prizadevnost«.
Previdnost, ki ji ne gre zameriti
Ribničani so se nekoč že počutili prevarane — Novi zakon prinaša samostojnost?
Prazne kmetije
SEVNICA — V tem razloženem hribovskem naselju z bolj samotnimi in vse jjolj praznimi kmetijami v povirju Žirovniškega potoka na južnem pobočju strmega Velikega Kozja bi morali ljudem še plačati, da bi sploh hoteli živeti v teh hribih. Nekako tako je povedala trgovka v Loki pri Zidanem mostu, ki jo govorica izda, da prihaja z Dolenjskega. Pa ne da ne bi imeli onstran Save podobnih hribovitih predelov, le zdi se ji, da se tod kmetije še bolj naglo praznijo. Pogovor z 51-letnim Tonetom Medvedom iz Žirovnice, ki je, mimogrede povedano, redni bralec Dolenjskega lista, je potrdil, daje precej resnice v besedah, napisanih v uvodu.
»Na kmetijstvo premalo gledajo, posebej še na hribovske kmetije, da bi ljudje tam lažje živeli. Tepe nas že mati narava, ker v teh strmih hribih ne moremo zemlje obdelovati strojno tako kot v dolini, v nižinskih
Tone Medved
predelih. Imam traktor, a si moram pri obdelovanju 6 ha zemlje dostikrat pomagati z volovsko vprego, zlasti pri okopavanju in osipavanju krompirja. Marsikaj pa morem storiti le ročno. Šest kmetij je tod, na katerih so, ko sem bil še majhen, redili po osem do dvanajst glav živine, zdaj so pa kmetije prazne,« pripoveduje Medved.
Medvedovi redijo šest glav živine. Tone pravi, da bi moral vsako leto oddati dva bika, da bi se lažje prebijali, a ne gre. Pšenico, koruzo in ječmen si Medvedovi sami pridelajo. Tone ima štiri otroke. Najstarejša hči že hodi v službo, preostali trije mladoletni otroci pa obiskujejo osnovno šolo. Na domačiji živita še dva Tonetova brata, oba invalida. Tonetova žena ima ob kmetovanju, kadar ima mož šiht na železnici (dela v tovornem skladišču na postaji v Zidanem mostu), še obilo drugega dela in skrbi. »Zlato« rezervo imajo Medvedovi sicer tudi v 30 ha gozda, a kaj, ko ga je veliko v težko dostopnih strminah!
P. PERC
BOJ ZA OBLAST — Govorice in pisanja o nesposobnosti predsednika krajevne skupnosti Kostel, Stanislava Južniča, za opravljanje funkcije, ki mu je bila zaupana, so občani krajevne skupnosti Kostel na nedeljskem referendumu ovrgli. Z glasovanjem proti njegovemu odpoklicu mu je večina občanov izkazala zaupanje v njegovo dosedanje delo. Kaj je bilo torej v ozadju takšnih napadov na predsednikovo delo in osebnost? Je bila to osebna zamera, politična nesoglasja, boj za oblast ali kaj drugega? Predsednik kočevske demokratske stranke g. Bartolme meni, da gre predvsem za oblast. Po njegovem mnenju se tisti, ki so bili nekoč na čelu krajevne skupnosti, nikakor ne morejo sprijazniti z novim predsednikom, predvsem pa ne z njegovim delom, kije drugačno od tistega, kot so ga bili sami vajeni.
NOVA TOVARNA V soboto so v Pirčah pričeli z izgradnjo temeljev za postavitev nove montažne proizvodne hale. Otvoritev nove tovarne za razrez in predelavo lesa bo verjetno jeseni, v njej pa bo dosedanji obrtnik Miha Lisac iz Pirč, kot lastnik podjetja LIP Pirče, zaposlil okoli 30 ljudi.
NASPROTNE TRDITVE — Mnenja, želje in stališča o tem, ali naj bi se krajevne skupnosti Draga, Struge in Poljanska dolina odcepile od kočevske občine, so različna. Različne pa so tudi trditve zagovornikov posameznih stališč. Tako, denimo, nekateri zatrjujejo, da je večina občanov v teh krajevnih skupnostih proti odcepitvi, medtem ko nekateri drugi, ki jih je sicer veliko manj, pa vendarle, zatrjujejo ravno obratno. Kdo ima boljši vpogled v mnenje večine, pa bo pokazal šele referendum.
Ribniški zobotrebci
BREZ POMISLEKOV — Obisk ribniške knjižnice je danes tudi do 15-krat večji kot takrat, ko je bila knjižnica še v prostorih Doma JLA. To pomeni, da dnevno obišče knjižnico v Miklovi hiši okoli 100 do 150 bralcev, med njimi pa je veliko nezaposlenih, ki v knjižnici tudi berejo. Vse to je bil razlog, da v.d. direktorica Miklove hiše Vesna Po-štrak ni pomišljala glede podaljšanja honorarne zaposlitve delavki, ki ji je potekla pripravniška doba, čeprav je s tem ravnala proti odločitvi ribniškega izvršnega sveta. Tako je knjižnica še vedno odprta vsak dan od 9. do 19.30 ter ob sobotah dopoldan, honorarno zaposleno delavko plačujejo iz lastnih sredstev knjižnice, po zatrdilih Poštarkove, pa je odveč strah, da bodo honorarno zaposleno delavko, ki ima le srednjo izobrazbo, s I julijem zaposlili za nedoločen čas, saj bo kandidat za stalno zaposlitev moral imeti najmanj višjo izobrazbo.
VELIKO ZANIMANJE — Na osnovni šoli v Loškem Potoku že nekaj časa poteka v okviru interesnih dejavnosti tečaj iz računalništva. Zanimanje za pridobivanje znanja s področja računalništva in dela z računalnikom je po izjavi ravnatelja šole, Janeza Miheliča, ki sodi med najzaslužnejše za izvajanje tovrstne interesne dejavnosti v njihovi šoli, zelo velik. V tečaje so vključeni otroci od 4. do 8. razreda, učijo pa se programskega jezika, Logos.
Sevniški paberki
REGISTRACIJE — Govorice o nekajkratnem, celo desetkratnem povečanju cen registracije avtomobilov je povzročila nepopisen naval na pristojni urad sekretariata za notranje zadeve pri sevniški občini. V enem dnevu je prišlo celo 161 strank, med njimi mnogo takih, ki so nasedle govoricam o gromozanski podražitvi. Tolikšnega števila postopkov v normalnih razmerah ne zabeležijo niti v dveh, treh mesecih skupaj. Ima kdo korist od takega brezglavega posnemanja tistih, ki lansirajo take in podobne govorice in sledijo črednemu nagonu?
BIROKRACIJA — Poslanca Rudija Beca iz krmeljske Metalne zanima, kakšna je razlika med sevniško in trebanjsko občino, tudi glede zasedbe upravnih organov, ker ima občutek in informacije, da gre v Sevnici preveč denarja za Občinarje. Kot smo slišali, je bila še nedavno sevniška občina med tistimi v Sloveniji, ki so imele najbolj smotrno organizirano upravo. Ali bodo odgovorni lahko tudi tokrat postregli s podobnim odgovorom?
KRUH — Možnosti staršev, da bi prispevali za zimovanje otrok, so zelo majhne zatrjuje ravnateljica sevniške Osnovne šole Sava Kladnika in občinska poslanka Anica Pipan. Po njenih besedah je na šoli vse več otrok, ki si ne morejo privoščiti niti malice, in že prosijo za kruh.
ZAPLANKANOST — Pospeševalna oz. svetovalna služba je zelo zaplan-kana, če pospešuje predvsem živinorejo, meni glavni direktor sevniškega Merkatorja in občinski poslanec Albin Ješelnik, saj imata perspektivo sadjarstvo in čebelarstvo, a sta deležne premalo vlaganj.
jg DOLENJSKI UST
Št. 16 (2226) 16. aprila 1992
Krške novice
PRAKTIČNO — Pred dnevi so se mimoidoči na cesti od Brestanice proti Senovemu nemalo čudili vzdrževalski ekipi, kije na omenjeno cesto nekaj metala z lopatami. Mislili so, da cesto posipava s soljo, in to bi bilo čudno, kajti o kakem snegu že dolgo ni sledu. Pa so mimoidoči ugotovili, da so bili v zmoti. Vzdrževalski team je namreč krpal luknje v asfaltni cesti in je to delal na ta način, kot bi cesto posipal s soljo. Ljudstvo, ki je sicer po nekaterih ocenah že od njega dni nagnjeno k pretiravanju, o vzdrževalcih tudi navaja, da mečejo z lopato asfalt v cestne luknje kar z avtomobila, s čimer verjetno dokazujejo, da so praktični in da so prodrli do dna sistemu. Nastale kupčke skoraj zanesljivo »povalja« s pnevmatikami kakšen avtomobil, saj je navedena cesta kar precej prometna.
SOZVOČJE — Vojko Omerzu je obvestil krško občinske skupščino, da odstopa s funkcije predsednika in člana krške občinske komisije za pripravo proslave v čast Valvasoijevemu imenu m da to dela zaradi nesoglasij z izvršnim svetom. V vladi so hoteli narediti pro-skjvo drugače. V času, ko je Omerzu odstopal, je predsednik vlade Franc Černelič zanikal nesoglasja. V sporu sta potemtakem samo službeno. Torej bi utegnili v kratkem prisostvovati njunemu skupnemu prijateljskemu pikni-ku’"i W ga pripravila zasebno.
STATISTIKA IN PRAKSA — Direktor krškega zdravstvenega doma Krško dr. Rudolf Ladika je zadnjič na rudarskem Senovem dopovedoval, da zdravstvu manjka denarja. Finančne stiske je izčrpno in deloma izčrpavajoče razlagal z natančnimi statističnimi po-uatki. Domačini, ki so prispeli v krajev-n? ovorano, da bi si izborili ukinjeno zdravniško dežurstvo, so se v povprečju kaj malo menili za statistični iks prečno ter za toliko in toliko celih zdravnikov 'n še nekaj desetink zraven. Posebej na stranskih sedežih so s stalnimi medklici ustvarili vzdušje zakotne angleške rudarske krčme ob koncu 19. stoletja, v kateri bo nekdo nekomu vsak trenutek razbil na giavi stol ali pa vsaj pivski vrč.
zklikali so, da hočejo zdravnika. Naj-,. J čuteči pa so velikodušno predlaga-*’ n|aJ * namesto dežurnega zdravnika vptdje nekaj novih grobarskih delovnih
0lovo v Brežicah
SLOVESNO IN KULTURNO — Mladi vojaki bi morali nedavno v Cerk-uah priseči skoraj pod masko. V času, ko so prisegali, je eden od domačinov vztrajno kmetoval, in to tik ob ograji. Vozil je gnojevko, in kdor pozna podrobnosti o tej rjavi godlji, si lahko predstavlja, daje v sončnem vremenu in pihljajoči sapici vse naokrog pošastno smrdelo. Ce kmet tega ni ugotovil, je moral biti grozno nahoden.
VESTNO — Na Veliki Dolini in v okolici imajo vodo, ki še teče skozi cedi-o, drugače pa je priznano umazana, uko oporečna je, meri pooblaščeni celjski zavod. Meri zelo vztrajno in spričo navedene lastnosti vode je povsem normalno, da zmeraj znova ugotovi oporečnost. Toda ker zavod dela, tudi vračuna Dolinčanom delo. Vprašanje *“* celjski analitiki toliko posveča-, . 1 neoporečnim vodovodom. Na P osno predstavlja opisano analiziranje ‘stroumni nesmisel. Za vodo ugotovijo, daje oporečna in ker je oporečna, jo morajo nadzorovati, kajti ljudstva ne ores pustiti brez nadzora. Ko jo po-em pregledajo, ugotovijo, da je opo-i' n® ,ln ketje oporečna, jo morajo ana-'mti Gospodje, ki so nesmisel izumili, »°av!iako pijejo iz buteljk.
. E — Ljudje, ki prebivajo blizu ojaške baze v Cerkljah, so menda še uandanasnji prestrašeni zaradi min, ki J'h oficirji zvezne armade nastavili r°g letališča. Ampak vsaj nekateri so Prestrašeni samo po potrebi in pravilo-I ? v.casu, ko je na nebu sonce in se da-‘ec vidi. Strah neredko zgine, ko se zno-'■1 akrat kateri od domačinov skoči k ojaški ograji ali po potrebi tudi čez in si P9Mga kako drevo. Ponoči teh sekačev 'nče ne v‘d> in se lahko dokaj sprošče-i ? Posvečajo opravilu. Brez skrbi so anko tudi glede eksploziva. Nihče ne obžaloval, če ga bo razneslo, saj tako ta“° samo naganja strah v kosti ži-'m, ljudem. Doslej se eksploziv še ni _našcl pod nogami pritajenega sekača a j3 uačin, da bi enega ali drugega raz-? pomeni, da so vojaki nastavili ckljancem pametne mine.
V času od 31. marca do 10. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Renata JJoberšek iz Sevnice — Domna, Ana •krajan iz Dol. Skopic — Klemena, Eli-Mbeta Hribar iz Drožanj — Špelo, Iva-ua Grive iz Lončarjevega Dola — Uro-,a’ .Ingrid Čekerevac iz Celin — Lucijana, Alenka Knez iz Dolenje vasi Ajdo, Hasnija Šabanovič iz Krškega Jasmino, Branka Kosedar iz Krške-??.. Leo, Marjana Resnik iz Veniš — •'oko, Klavdija Vodeb iz Dolenje vasi Gašpeija, Zdenka Gričar iz Krškega deklico, Martina Sokolovič iz Pod-b°čja — deklico. Čestitamo!
PSI
i!
IZ NKŠIH OBČIN
iiiiilit
IZ NKŠIH OBČIN
Da ne bo težav
Zveza družin v Krškem
KRŠKO — Ko je Občinska zveza prijateljev mladine Krško pred časom organizirala srečanje mentoijev interesnih dejavnosti otrok in mladine, je bilo jasno, da snuje zvezo družin. Slednjo so 1. aprila v Krškem tudi ustanovili.
Zveza družin, ki jo pojmujejo kot interesno združenje otrok in staršev, naj bi pripravljala izobraževalne dejavnosti in svetovala, organizirala naj bi različne oblike pomoči, kot so varovanje otrok med počitnicami, nudenje inštrukcij in prodaja različnih starih otroških stvari. Ubadala naj bi se tudi z izleti, počitnicami in družabnimi srečanji. Poleg tega naj bi sooblikovala zakonodajo s področja družine in otroka. Posebno mesto si bo zveza družin veijetno našla s tem, ko napoveduje, da bo pomagala pri različnih problemih, ki nastajajo v šoli. Posredovala naj bi, kadar se šolaiju zgodi krivica in kadar se starši ne želijo o problemu pogovaijati z učiteljem, ker se bojijo, da bi tako vmešavanje prineslo šolarju dodatne težave. Tako naj bi se zveza družin kot nevladna in nadstrankarska organizacija pojavljala v vlogi
• V okviru zveze družin v Krškem bo začel poskusno delovati svetovalni center za družino. Prostor mu bodo dali v pisarni OZPM Krško, svetovanje pa bo predvidoma vsako drugo sredo od 16. do 18. ure. O programu zveze družin bodo staršem spregovorili tudi na roditeljskih sestankih.
nepristranskega, čeprav mogoče tudi malce nezaželenega nadzornika.
Zvezo družin v Krškem bo vodila psihologinja Gordana Rostohar, ki naj bi sodelovala tudi z drugimi strokovnjaki. Administrativno tehnična in organizacijska dela bo za zvezo družin opravljal krški občinski sekretariat za družbene dejavnosti.	L.	M.
Kakšno . ne sme biti zdravstvo
Zbor krajanov
SENOVO — Potem ko "so v petek zvečer na zboru krajanov Senovčani nasprotovali ukinitvi zdravniške dežurne službe ponoči, ob sobotah in nedeljah ter ukinitvi otroške posvetovalnice, je ostalo bolj ali manj odprto vprašanje, koliko zdravstvenih storitev bo na voljo na Senovem v prihodnje. Dejstvo je, da so Senovčanom navedeno že ukinili. Zdravstveni dom Krško, pod katerega spada ZD Senovo, je dežurstva ukinil zato, ker nima s čim plačati medicinskega osebja, ki bi opravljalo omenjene storitve. Tako je neljubi ukrep pojasnil dr. Rudolf Ladika, direktor ZD Krško. Krajani sprva take razlage niso hoteli poslušati, vendar so na koncu pristali na ustanovitev komisije, ki naj bi vestno poiskala vse možnosti za ponovno uvedbo spornega dežurstva na Senovem.
Na občnem zboru, katerega večji del je bil namenjen zdravstvu in manjši del tako imenovani komunalni infrastrukturi v KS Senovo in v občini Krško, so protestirali tudi nad načinom dela dr. Dragoslave Odobaše. Kritiko na njen rovaš, kakor so jo izrekli ta večer na Senovem, zgoščeno izražajo besede ene od udeleženk: »Zahtevam, da zdravnik
Znova obujeno izgnanstvo
V Dobovi ustanovili krajevno organizacijo Društva izgnancev
DOBOVA — »Želimo si, da bi v Sloveniji dobili status, ki si ga tudi zaslužimo. Dolga leta smo bili potisnjeni ob stran in zato želimo, da ljudje dobijo zadoščenje. Ne gre mi za denar. Gre mi za to, da se izve, da smo med vojno trpeli tudi mi.« S temi besedami je pospremil nedavno ustanovitev dobovske krajevne organizacije Društva izgnancev Branko Bogovič, ki so ga izvolili za predsednika te organizacije.
Ljudje iz Obsotelja in Posavja imajo globoko v zavest vtisnjen nesrečni čas svojega brezdomstva, ko so nacisti iz krajev ob Savi in Sotli izseljevali slovensko prebivalstvo, da bi v tako izpraznjenem prostoru napravili z nekaj deset tisoč naseljenimi Nemci nemški »ljudski branik«. Zato jih sedanja vojna v Jugoslaviji z množico zaskrbljenih ljudi brez strehe nad glavo dela spet nesrečne. »Mi smo bili takrat izgnani in razumemo ljudi ki morajo z domov bežati danes. Ljudje tu ob meji čutimo s hrvaškimi begunci« pravi Branko Bogovič. Zaradi te podobnosti časa in usod ima organizacija izgnancev hočeš nočeš globlji pomen.
Smisel organizacije, kot ga je imel v mislih iniciativni odbor ob ustanavljanju, naj bi bila sicer krepitev kolektivnega spomina izgnancev. V tem okviru nastajata med slednjimi tematski zbornik in načrt, da bi izgnanci obiskali nemška taborišča, kamor so jih pred več kot pol stoletja odselili nacistični komi-
Branko Bogovič
satji za utijevanje nemštva. Tako, kot omenjeno, bi se utegnilo v prihodnosti zgoditi še nekaj. »Izgnanci doslej še nismo dobili vojne odškodnine,« pravi Bogovič in to je morda napoved, da se bodo zanjo potegovali še naprej, in to tako v Sloveniji kot v Nemčiji, kamor so že poslali zahtevek, naslovljen na Kohla.	i o
C
Je Videm resnično žrtev zarote?
Novinarska konferenca Vinka Šušteriča — »Popolna nesposobnost ali posebni načrti« — Finci niso povedali ničesar novega — Proti tujemu vmešavanju
KRŠKO — Krška tovarna celuloze in papirja »Videm« je bila ena najboljših v Sloveniji in Jugoslaviji in znana tudi v Evropi. Z razvojem in investicijskimi posegi v letih 1974 do 1984 je bila tovarna s tehnologijo in opremljenostjo na evropski ravni. Po neodgovornih in napačnih poslovnih potezah je podjetje prišlo v bankrot. Dolgovi presegajo vrednost podjetja.
To poudaija Vinko Šušterič, ki je razmere v Vidmu. »Da se tako stanje
nedavno sklical novinarsko konferenco. Šušterič, ki je bil »z usodo tovarne povezan 28 let in je delno še danes«, je predstavil poglede na krizo v Vidmu. Tako navaja, da je proizvodnja v tovarni zadnji dve leti padla za prek 40 odst in izvoz seje zmanjšal za 35 milijonov dolatjev. Tovarna ni dosegla predvidene 6-odstotne akumulacije, pač pa seje zadolžila, in to za celih 200 milijonov mark.
Šušteriča je njegova analiza razmer privedla do dveh možnih vzrokov za
MOŽNO JE POSTOPNO ZMANJŠEVANJE
KRŠKO — Videm ima sklenjenih z delavci 172 individualnih pogodb. Na daljši rok bi število ljudi, ki delajo v tovarni na podlagi tovrstnih pogodb, lahko znižali. Kratkoročno ga res ni mogoče zmanjšati, ker bi se tedaj tovarna praktično ustavila, je dejal nedavno Franc Čargo, Vidmov direktor, ko je odgovoijal sindikalni konfederaciji Per-gam. Pergam je v nedavni stavki zahteval »takojšnje zmanjšanje delavcev na individualnih pogodbah za najmanj polovico«. Povezava med zmanjšanjem števila omenjenih pogodb in zelo verjetno ustavitvijo Vidma se da pojasniti z dejstvom, da imajo individualne pogodbe, ki praviloma zagotavljajo večjo plačo, sklenjene vodilni delavci. Če bi jih za ugodnost prikrajšali, bi najveijet-neje zapustili firmo, ki bi spričo tega v kratkem času opešala.
doseže v tako kratkem času, moraš biti povsem nesposoben ali pa so v ozadju posebni načrti,« je prepričan. Slovenske papirnice so po Sušteriče-vem mnenju opremljene s precej slabšo tehnologijo kot Videm, vendar kljub takemu zaostanku poslujejo bolje kot krška tovarna. Ta ne le zaostaja s poslovnimi dosežki za konkurenco, ampak tudi slabo vlaga denar. Podjetje je 1988. leta podpisalo pogodbo o rekonstrukciji papirnega stroja in zatem še za prenovo belilnice celuloze. Deset mesecev po končani montaži stroja tovarna še ni v stanju proizvesti kakovosten papir. Oprema za rekostrukcijo belilnice pa že drugo leto leži na dvorišču podjetja, navaja Šušterič in iz tega sklepa, da oprema in tehnologija ne moreta biti vzrok
Vinko Šušterič
slabega stanja podjetja. Zato je po Šušteričevi oceni Videm zašel v težave zaradi slabega vodenja tovarne. Težav podjetje zdaj ne bo odpravilo z odpuščanjem delavcev, ampak se jih mora lotiti z zmanjšanjem stroškov. To pot je, kot zatrjuje, Šušterič nakazal, še preden jo je predlagala finska firma Jaakko Poyry, in sicer takrat, ko je 1990. leta sodeloval na natečaju za direktorja Vidma in so ga zavrnili.
Na tiskovni konferenci, kjer je predstavil navedeno, je Šušterič dejal, da ne napada vodstva, marveč opozarja vlado, upnike in upravni odbor Vidma, daje za vsemi Vidmovi težavami tako imenovani črni scenarij, po katerem bo nekdo za malo denarja prišel do dobre tovarne. Najbližji korak do take kupčije naj bi pomenil Vidmov tako imenovani lohn posel, o katerem naj bi se banka prav zdaj dogovarjala s tujo firmo.
Vinko Šušterič, kije direktor brežiške firme Elte-Consult, se je nekaj dni po svoji tiskovni konferenci, ki je bila sicer v Brežicah, odzval povabilu iz Vidma Krško, naj se udeleži tamkajšnje konference za novinarje.
M. LUZAR
ZA ŠOLO
PREMALO OTROK
VELIKI TRN — Prebivalce Velikega Tma zanima, kaj bo s šolo v tem kraju, zlasti pa bi radi vedeli, če so možnosti za ponovno uvedbo pouka v tej vasi. Sodeč po uradnem odgovoru Danila Siterja iz krškega občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, vsaj zaenkrat na Velikem Trnu ne bo osnovnošolskega pouka, ker je premalo otrok. Občina bo vseeno poskrbela, da šolska stavba ne bo propadala.
»Tudi na Gorjancih živijo ljudje«
Zalo veliko želja za en sam krški občinski proračun — Proračun, sito za revne in bogate — Prednost sociali, razvojnim naložbam in varovanju okolja
KRŠKO — Proračun krške občine, ki znaša po osnutku dobrih 736 milijonov tolaijev, bi bO daleč premajhen, če bi izvršni svet upošteval vse predloge in zahteve o delitvi proračunskega denarja. Nedavno je skupščina sprejela osnutek, kot je bil napisan, s tem da bo vlada nekako upoštevala izrečene pripombe delegatov.
govori slovensko. Ne rečem, da naj bo Slovenec.« Kot sicer kaže, gre za to, da otroška zdravnica dr. Odobaša komunicira s pacienti na docela nesprejemljiv način, katerega učinek so - kot so kazale besede udeležencev občnega zbora -prestrašeni otroci, ki nočejo več hoditi na preglede k tej zdravnici. Dr. Ladika je priznal, da je »problem neprijeten«, od tu naprej pa ni šel nihče. Slednje bo verjetno ohranilo in stopnjevalo dosedanja nesoglasja, če sodimo po tonu izrečenih besed.
Poleg tega, da so se delegati na zasedanju ukvaijali s številkami v posameznih proračunskih postavkah, so se na osnutek odzivali tudi drugače. Tako so z razpravo nekateri dopovedovali, da krška občina vodi krivično politiko, ker neenakomerno razvija posamezna območja. in daje nepošteno, ker se nekateri delegati nad tem očitno navdušujejo. Središče, torej mesto Krško, je dobro preskrbljeno z vsem, medtem ko je obrobje po besedah nekaterih delegatov nerazvito. Tudi v samem Krškem je sta-
SOCIALNA POMOČ VIDMOVIM DELAVCEM
KRŠKO — Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam bo odprla poseben sklad, iz katerega bodo prejemali socialno pomoč delavci krške tovarne Videm. Tako pomoč za ubožne je napovedal Dušan Rebolj, predsednik Pergama. O številu tistih, ki naj bi bili upravičeni do podpore iz tega fonda, ni podatkov.
ro mestno jedro zapostavljeno, so trdili na seji in so zato skušali preusmeriti proračunski denar tudi tja. Nihče ni enakovredno odgovoril na malce čustveno delegatovo izjavo, da »tudi v hribih na Gorjancih živijo ljudje, ne samo v Krškem«.
Sicer je za gospodarsko infrastrukturo, katere razvitost nekateri jemljejo za merilo napredka in zaostalosti, v osnutku proračuna namenjenega preveč denarja, kot je preračunal Metod Šonc. Predlagal je, kot tudi nekaj drugih delegatov, več sredstev za razvojne naložbe in za kulturne spomenike, obžaloval pa je, da v občini že vrsto let govorijo o zaščiti podtalnice, vendar še zdaj niso naredili ničesar. Med »neinfrastruktumi-
mi« zadevami so se v razpravi med drugim dotaknili izobraževanja odraslih in predlagali, da bi moral biti na voljo proračunski denar za delavsko univerzo.
Kot je nevedeno v uradni obrazložitvi proračunske porabe, na podlagi česar so razpravljali delegati, bo občinski izvršni svet iz proračuna namenjal največ denarja za socialno politiko »v smislu
• Osnutek so iz nekaterih krajevnih skupnosti zavrnili. Na seji občinske skupščine sta ga zbor krajevnih skupnosti in DPZ sprejela, medtem ko zbor združenega dela ob glasovanju ni bil več sklepčen.
preventivnega delovanja«, za razvoj malega gospodarstva, za »sovlaganja v dejavnostih, kjer obstajajo realne možnosti za pridobitev drugih virov sredstev« in za ekologijo.	^ ^
Koliko veljajo žejni Dolinčani?
Na Veliki Dolini upajo, da bodo le dobili dober vodovod — Občina bo gradila omrežje postopoma in najprej bodo prišli na vrsto nižinski porabniki
VELIKA DOLINA — Na Veliki Dolini so se nekoč očitno vsaj za silo rešili pred pomanjkanjem vode, saj imajo vodovod. Danes, ko so porabniki bolj natančni in jih je več, so težave spet tu.
Voda, ki priteče v te kraje po nekaj voda potrebnejša za namakanje igriš-
vaških vodovodih, je oporečna. Taka teče tudi v osnovno šolo Velika Dolina in jo na tak ali drugačen način uživajo tudi šolarji. Na Veliki Dolini vam bodo povedali, da ljudi to hudo skrbi. Težko pa bi se odločili, kaj je hujše: ali nečista voda ali pomanjkanje vode. V vsakem primeru trpe: ob umazaniji, raztopljeni v tej dragoceni tekočin, in tudi ob pomanjkanju vode. V Veliki Dolini pravijo, da so brez nje takoj, ko nastopi malo večja suša. Zato je Veliko prebivalcev Velike Doline in tamkajšnjih vasi prepričanih, daje brežiška občina glede preskrbe z vodo odpovedala v polni meri, ker se ne potrudi, da bi bil vodovod v teh predelih vreden imena. Najbolj jezni bodo dejali, daje tragedija, če je
ča za golf, kakor pa za gospodinjstva in za šolo na Veliki Dolini.
Na občini Brežice v sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja napovedujejo konec težav. Do konca maja bo po teh napovedih nared projektna dokumentacija za prvo etapo Vodovoda Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina, kot so poimenovali napeljavo, ki jo tako težko čakajo v omenjenem območju. O kakovosti očitno ne bo sporov, saj bodo vodo dobivali ob Dolinskem potoku iz globinskih vrtin. Kar se tiče vsega drugega, zadeva ne bo »šla skozi« brez hudih besed na rovaš predvidenega načina gradnje. Omenjeni vodovod bodo v prvi etapi zgradili za ravninska območja, to se pravi, da
bodo z vodo oskrbeli najprej objekte na mejnem prehodu in vasi, v katere bodo lahko potegnili vodo nekako spotoma. Prva etapa vključuje tudi vodovod v hotelski kompleks Mokrice, kjer je tudi igrišče za golf. Na to
• V vsakem primeru drži, da za gradnjo jeseniškega vodovoda v L L ravninskih in višinskih predelih občina nima denarja. Ko se bo po prvi etapi sčasoma spet napolnila blagajna, ga bodo gradili naprej. In če stvari pogledamo podrobneje, bi ga utegnili dograditi tudi z denarjem, ki ga bodo v Posavju pustili petični turisti, ko bodo kotalili žogice po namočenem mok riškem igrišču za golf.
podlago so Dolinci oprli očitek, da je užitne vode žejni Dolinec manj vreden od malce osušenega igrišča za 8°,f	’	M. LUZAR
Jovsi za ptice in kosce
Varovanje zamočvirjenega sveta ob Sotli — Knjiga
BREŽICE — Zadnja opazovanja v območju Jovsov, to je v močvirnem območju ob Sotli med Dobovo, Rakovcem in Kapelskimi goricami, kažejo, da se v tem predelu zadržuje veliko zanimivih ptic, zlasti ptičje vrste, ki so jih s hidromelioracijskimi posegi pregnali iz območij ob Savi, Sromljid, Gaber-nici in Močniku. V Jovsih so lani opazili čmo štorkljo in ta del Obsotelja je eno zadnjih bivališč črne štorklje v Sloveniji. Zaradi teh posebnosti bo Društvo za opazovanje ptic poleti izvedlo več opazovanj in omitolaško bolje ovrednotilo območje.
Na Jovse in tamkajšnje naravno okolje so opozorili Zeleni Brežic, ki so pred časom tudi na zasedanju občinske skupščine sporočili, da čakajo na zaščito Jovsov. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je na pobudo Zelenih Brežic pripravil strokovne osnove za razglasitev območja Jovsi za naravni spomenik. Po besedah Andreja Hudoklina iz Zavoda gre v bistvu za zavarovanje. Tudi območje ob Sotli je namreč zelo zanimivo za hidromelioracije in z omenjeno zaščito bi se izognili takemu posegu.
Gre za to, da bi prostor Jovsov dejansko ohranil sedanje naravne značilnosti, in če bi ostal v tem pogledu nedotaknjen, po mnenju biologov ne bi prišlo do gospodarske škode. V Jovsih so zelo specifične naravne razmere, saj je to območje od časa do časa zalito z vodo. Ko Sotla prestopi breg, zalije večjo površino, ki je tudi ob normalnem rečnem vodostaju zamočvirjena. Zato je za kakršno koli intenzivno kmetijstvo neprimerno. Gre sicer za * kulturno krajino, ker površine kosijo, toda omenjena biološka vrednost Jovsov je večja zlasti zaradi
• Poleg prostorskih načrtov naj bi Jovse obravnavala literatura. Franc Šetinc, kije doma v teh krajih, piše knjigo o Jovsih.
ptic. Zeleni in Zavod se zavzemajo, da bi z zavarovanjem ta prostor ohranil lastnosti zelo zanimivega močvirnega biotopa in tudi sedanji način gospodaijenja.
Zavod razvija pobudo Zelenih Brežic, potem ko se je pred leti že sam zavzel za ohranitev Jovsov.
L. M.
f TELEVIZIJSKI spored )
ČETRTEK, 16. IV.
SLOVENIJA 1
9.10	— 12.10 in 14.20 — 1.40 TELETEKST
9.25	VIDEO STRANI
9.35	PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP JAPONSKE PRAVLJICE
10.20	ŠOLSKA TV, ponovitev
11.30	SLOVENCI V ZAMEJSTVU, po-novitev
12.00	POROČILA
14.45	NAPOVEDNIK
14.50	ŠPORTNA SREDA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE URŠINE LJUBEZNI ŽIV ŽAV
18.35	ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.05	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	pNEVbjIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE
20.30	KOŠNIKOVA GOSTILNA, po-novitev
21.30	TEDNIK
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	POSLOVNA BORZA
22.55	PLESNI NOKTURNO
23.15	NAPOVEDNIK
23.20	SOVA
23.20	RAZREDNIK, amer. naniz., 21/22
23.45	ANNO DOMINI, amer. na-dalj., 5/12
0.35 ŠINGEN, japonska nadalj., 5/12
1.30	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.40	Video strani — 15.50 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Koper; Slovenska kronika— 19.00 Video lestvica — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik RAI — 19.55 Finalni turnir PEP v košarki — 21.30 Znanost in resnica (amer. znam serija), 4/6) — 22.25 Umetniški večer: Šalamun in Babilona; Obisk v igralskem studiu (zadnji del) - 0.10 Yutel
PETEK, 17. IV.
SLOVENIJA 1
9.45	— 12.10 in 14.05 — 1.45 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	PROGRAM ZA OTROKE LEGENDE SVETA, 13. epizoda kanadske naniz.
JELENČEK, ponovitev serije HTV, 8/13
11.00	ZNANOST IN RESNICA, ponovitev
12.00	POROČILA
14.30	NAPOVEDNIK
14.35	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev
16.20	GOSPODARSKA ODDAJA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.55	FORUM
20.30	BERTINIJEVI, nemška nadalj., 7/10
21.25	POGLEDI: INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE V 19. STOL. NA SLOVENSKEM
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA:
22.45	PRI HUXTABLOVIH, 38. epizoda amer. naniz.
23.10	ANNO DOMINI, amer. nadalj., 6/12
0.00 ŠPANSKI VRTNAR, angl. lilm
1.35	VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
15.40	Video strani — 15.50 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Maribor; Slovenska kronika — 18.40 Veliki petek pri evangeličanih — 19.00 Jazz in blues — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Koncert ansambla Came-risti di Santa Caecilia di Roma -— 21.00 Večerni gost: prof. dr. Jože Toporišič —
21.50	Sveta dežela v očeh slovenskega romarja — 22.00 Dobrodošli 22.50 Video noč — 1.50 Yutel
SOBOTA, 18. IV.
SLOVENIJA 1
8.10	— 3.30 TELETEKST
8.25	VIDEO STRANI
8.35	IZBOR
8.35	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 45. lekcija
8.55	RADOVEDNI TAČEK
9.10	KLUB KLOBUK
11.05	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.00	POROČILA
12.05	TOK, TOK, ponovitev
14.00	ALF, ponovitev
14.30	VEČERNI GOST: PROF. DR. JOŽE TOPORIŠIČ, ponovitev
15.55	NAPOVEDNIK
16.00	TEDNIK, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PODZEMNA SKRIVNOST,šved-
ski film
18.30	VELIKA NOČ V OBREDNI SIMBOLIKI
19.00	RISANKA
19.10	NAPOVEDNIK
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP
20.30	SHOW RUDIJA CARRELLA
22.05	GLAVNI OSUMLJENEC, angl.
nadalj., 2/4
22.55	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.20	NAPOVEDNIK 73 75 SOVA-
23.25	MURPHY BRONVN, 20. epizoda amer. naniz.
23.50	ANNO DOMINI, amer. nadalj., 7/12
0.40 FINNEGAN, ZAČNI ZNOVA, amer. film
3.00	NOČNE URE, 5. epizoda amer. varietejskega programa
3.20	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
11.30	Video strani — 11.40 Sova (ponovitev) — 13.00 SP v gimnastiki (posnetek iz Pariza) — 14.55 SP v gimnastiki (prenos) — 17.00 Košarka Postojna:Smell Olimpija — 18.00 Poglej in zadeni —
18.30	Video.meh* *— 19.00 Kremenčkovi — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.15 Klasika — 20.30 Filmske uspešnice: Mesija moja (amer. film) — 22.50 Umetniški eksperimentalni program: O sreči —
23.50	SP v gimnastiki (posnetek) — 0.35 Yutel
NEDELJA, 19. IV.
SLOVENIJA 1
8.30	— 0.40 TELETEKST
8.45	VIDEO STRANI
8.55	PTUJ: VELIKONOČNA MAŠA, prenos
10.00	PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev:
ŽIV ŽAV
URŠINE LJUBEZNI
11.20	SLOVENSKI LJUDSKI PLESI
11.55	RIM: URBI ET ORBI, prenos
12.30	POROČILA
12.35	LJUDJE IN ZEMLJA
13.05	VIDEO MEH, ponovitev
13.40	KREMENČKOVI, ponovitev
14.10	KRAMER PROTI KRAMERJU, ponovitev amer. filma
15.55	NAPOVEDNIK
16.00	KAPITAN JAMES COOK, angl. nadalj., 8/8
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	ROMANCE: MAGIC MOMENT, angl. film
18.50	MERNIK
19.05	RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.55	ZRCALO TEDNA
20.30	ZDRAVO
21.30	EPP
21.35	FESTIVALI DALJNEGA VZHODA, avstralska dok. serija, 3/6
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	NAPOVEDNIK
22.55	SOVA:
AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE,
1.	epizoda amer. varietejskega programa
ANNO DOMINI, amer. nadalj., 8/12
0.30 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: EP v namiznem tenisu; SP v športni gimnastiki
13.05	Video strani — 13.30 Sova (ponovitev) — 14.45 Napovednik — 14.50 Nedeljsko športno popoldne — 19.30 Velikonočni koncert — 21.30 Galaktična Odiseja (japonska dok. serija, 3/9) —
22.20	Dekalog (poljska naniz., 8/10) —
23.10	Športni pregled — 23.40 Yutel
PONEDELJEK, 20. IV.
SLOVENIJA 1
8.25	— 12.10 in 13.45 — 1,40 TELETEKST
8.40	VIDEO STRANI
8.50	PIKA IN KIT, avstral. risani film
10.00	BERTINIJEVI, ponovitev nemške nadalj., 6/10
10.45	TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve
12.00	POROČILA
14.10	KONCERT V REŽIJI A. MART-HALLERJA, ponovitev 2,. oddaje
14.34	NAPOVEDNIK
14.40	OUT OF SHADOWS, angl. film
16.20	DOBRODOŠLI, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE
18.00	OBZORJA DUHA, ponovitev
18.35	DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po-Ijudnoznan. serija, 1/9
19.05	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE
20.30	POLITIK NOVEGA KOVA, angl. naniz., 3/14
21.05	SVET NA ZASLONU
21.45	SIDONIJA, avstrijska drama HTV
23.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.40	NAPOVEDNIK
23.50	SOVA:
ANNO DOMINI, amer. nadalj., 9/12
ZVEZDNE STEZE, 16. epizoda amer. naniz.
1.00	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 15.25 EP v namiznem tenisu
14.00	Video strani — 14.10 Sova (ponovitev) — 17.30 EP v namiznem tenisu (posnetek) — 18.00 Slovenska kronika
—	18.10 Festivali Dalnjnega vzhoda (avstral. dok. serija, ponovitev) — 19.00 Vi-deošpon — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Pujsovi dosjeji (angl. naniz.)
—	20.30 Sedma steza — 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Bogata in tuja (angl. film, ČB) — 22.25 Umetniški eksperimentalni program: Under — 22.55 Yutel
TOREK, 21. IV.
SLOVENIJA 1
9.05	— 12.10 in 15.00 — 0.50 TELETEKST
9.20	VIDEO STRANI
9.30	PROGRAM ZA OTROKE
10.30	ŠOLSKA TV
11.30	SEDMA STEZA, ponovitev
12.00	POROČILA
15.15	VIDEOSTRANI
15.25	NAPOVEDNIK
15.30	BOGATA IN TUJA, ponovitev angl. filma
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE
18.40	MOSTOVI
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE
20.30	OSMI DAN
21.20	NOVOSTI ZALOŽB
21.35	NENAVADNO POLETJE, angl. nadalj., 4/4
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	POSLOVNA BORZA
23.00	NAPOVEDNIK
23.10	SOVA:
Ž1VLJEN JE PO HENR YJU, angl. naniz., 1/6
ANNO DOMINI, amer. nadalj., 10/12
GLASBENI UTRINEK
0.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.50	Video strani — 15.00 Svet na zaslonu (ponovitev) — 15.40 Sova (ponovitev) — 17.20 Svet poroča — 18.00 Regionalni programi - Koper — 19.00 Orion — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Pujsovi dosjeji (angl. naniz.) - 20.30 Maja vam predstavlja — 21.30 TV tribuna (prenos z Raven na Koroškem) — 23.30 Svet poroča (ponovitev) — 0.10 Yutel
SREDA, 22. IV.
SLOVENIJA 1
9.55	— 12.10 in 15.00 — 1.35 TELETEKST
10.10	VIDEOSTRANI
10.20	PROGRAM ZA OTROKE
11.10	NENAVADNO POLETJE, ponovitev angl. nadalj., 4/4
12.00	POROČILA
15.25	OBZORJA DUHA, ponovitev
16.00	GALAKTIČNA ODISEJA, ponovitev japonske dok. serije, 2/9
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	KLUB KLOBUK
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE
20.30	FILM TEDNA
NEVARNA RAZMERJA, amer. film
22.30	EPP
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	KRONIKA, kanadska poljudnoz-nan. serija, 2/26
23.25	NAPOVEDNIK
23.35	SOVA:
KRILA, amer. naniz., 12. epizoda ANNO DOMINI, amer. nadalj., 11/12
VES SVET JE ODER, angl. dok. serija, 8/13
1.50	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.35	Video strani — 15.45 Osmi dan (ponovitev) — 16.35 Sova (ponovitev)
—	18.00 Regionalni programi - Maribor
—	19.00 Psiho — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Športna sreda —
21.30	Koncert v režiji A. Marthelerja (3. oddaja) — 22.05 Yutel
• Komunizem bo nastal znova, če bo slovenska politična družba delovala, kot deluje danes. (Kermanuer)
• Ne živimo od tega, kar pojemo, marveč od tega, kar prebavimo. (Kneipp)
• Politika je umetnost komuniciranja na viSji stopnji. (Hofrftannstahl)
Napovedi o radiu in _____televiziji
Okrogla miza SDP o sprejemu signala
BREŽICE — Sprejem radijskega in televizijskega signala se bo v »nepokritih« območjih brežiške občine izboljšal najpozneje do poletja 1993. leta. Do tedaj bodo vzpostavili tak sistem zvez, da bo možno na celotnem območju občine - izjema bodo morda manjši predeli -sprejemati 1. in 2. program slovenske televizije in tri programe Radia Slovenija. Signal naj bi bil kakovstno boljši, kot je v povprečju v Sloveniji. V tako napoved je izzvenel eden od sklepov na okrogli mizi »Kako v občini Brežice lahko poslušamo in gledamo program slovenskega radia in televizije«, ki jo je nedavno organizirala brežiška SDP.
Medijski signal v občini je zdaj najslabši na območju KS Jesenice in Velika Dolina. Pogoj za izboljšanje je obnova pretvornika na Bizeljskem, slednjega pa bo RTV Slovenija dodatno usposobila sočasno s sanacijo bombardiranega oddajnika na Kumu. Bizeljski oddajnik naj bi obnovili najpozneje do letošnje jeseni. Za boljši sprejem signala na Jeseniškem bodo mogoče še letos zgradili antenski stolp. Kdaj bo nared, je odvisno od tega, kako hitro bodo potekali dogovori o lokaciji, primernem zemljiščti*napeljavi elektrike in podobnem, kar spremlja postavitev take naprave.
Mladi o kmetijstvu
Sklepi okrogle mize na temo »V znanju mladih je bodočnost« v Šentjurju
1.	Slovenskemu narodu ne sme biti vseeno, kdo in kako izobražen bo obdeloval kmetijsko zemljo.
2.	Kmetijske šole morajo postati nosilci kmetijskega napredka v svojem okolju.
3.	Večjo pozornost je potrebno posvetiti osveščanju o nujnosti kmetijskega izobraževanja.
4.	Kvalitetno izobraževanje je možno doseči le na sodobno opremljenih kmetijskih šolah, z najboljšimi strokovnimi kadri, s posebnim poudarkom na uporabnih znanjih.
5.	Skrb za kvaliteto kmetijskega šolstva mora nositi ministrstvo za šolstvo in šport. Ministrstvo za kmetijstvo pa mora biti vključeno v oblikovanje ustreznih programov.
6.	Kmetijska svetovalna služba in kmetijske šole morajo najti pot za kmetijsko izobraževanje v osnovni šoli.
7.	Mladi s podeželja morajo dobiti finančno pomoč v obliki štipendij in drugih finančnih oblik pomoči pri izobraževanju oziroma organiziranju.
ALEŠ KOTNIK Inž. JANEZ BRATKOVIČ
IZ KOLPSKE DOLINE
KAMENJE NA CESTI — Taljenje snega in zadnje deževje je spet povzročilo ne le, da je močno narasla Kolpa, ampak tudi nove plazove. Na cesto Osilnica — Brod na Kolpi je zgrmelo precej skal, največ pri Potuharici in nad Gustim lazom, kjer je kamenje zaprlo pol ceste. Deževje je to cesto močno poškodovalo.
NOV KOZOLČEK — Te dni bo Turistično društvo Kostel postavilo nov kozolček na vhodu v svojo KS s kočevske smeri, in sicer ob magistralni cesti pri Kaptolu. Na njem bo znak TD Kostel in upodobitev gradu Kostel po Valvasorju.
NA DIVJIH VODAH — Bliža se 1. maj. Prav okoli prvega maja pa so bila doslej vsako leto kajakaška in kanui-stična tekmovanja na divjih vodah Kolpe pri Starih malnih. Udeleževali so se jih ne le najboljši tekmovalci iz vse nekdanje Jugoslavije, ampak tudi mnogi svetovni asi. Ni še znano, kako bo s tekmovanjem letos, čeprav je maj tako rekoč tu. Tu pa je tudi meja na Kolpi...
TOVARNA OBUTVE V LOKI— Že maja naj bi v novi tovarni obutve, kijo v zgradbi republiških blagovnih rezerv v Loki pri Zidanem mostu postavlja na noge ljubljansko podjetje Clann, do.o., ob pomoči italijanskih tehnologov in tehnologinje (na posnetku) delalo sprva le zgornje dele obutve okrog 150 delavcev, tako da bi do konca leta zanesljivo tovarna zaposlovala že 180 delavcev. Kol nam je pretekli četrtek povedal Samo Cerovac, vodja dela v tovarni, so od 37 delavcev na začetku usposabljanja 16. marca prišli tega dne že na 76. Večina jih prihaja k Sevnice in okolice, prevladujejo pa ženske. Po treh mesecih usposabljanja lahko večina računa na redno zaposlitev in na za sevniške razmere nadpovprečne plače v tej panogi. Z delavci so v vodstvu podjetja torej zadovoljuj radi pa bi dobili še več dobrih šivilj, da bi bili kos dogovorjenim prede-lavnim poslom za italijanskega partnerja. (Foto: P. Perc)
ANGLEŠČINA V VRTCU — V novomeškem vrtcu Pedenjped na Drski vodi vzgojiteljica Metka Potočnik tečaj angleščine za predšolske otroke, ki ga obiskujejo otroci med 5. in 6. letom starosti Tečaj obiskujeta dve skupini po 15 otrok, poteka pa dvakrat na teden po eno šolsko uro, skupaj traja 25 šolskih ur. Učenje poteka ob igri poudarek pa je na besedah in izgovarjavi Po končanem začetnem tečaju lahko ti otroci ko začnejo hoditi v šolo, obiskujejo nadaljevalnega. Potočnikova, ki je bila že večkrat na ustreznem izobraževanju, bi lahko vodila tudi tečaj italijanščine, vendar za tak tečaj ni zanimanja. (Foto: A. B.)
GRAD BREZ TEMELJEV — Pri urejanju metliškega gradu so podrli tudi sanitarije ob poročni dvorani ki so bile zgrajene pred dobrim desetletjem. Ko pa so hoteli še zravnati tla v arkadnem hodniku, seje pokazalo, da so trije arkadni slopi popolnoma uničeni tako kot tudi več kot meter debel zid gradu pa zgrajeni kar na zemlji brez temeljev. Medtem koso v začetku pričakovali da bo šlo le za manjši gradbeni poseg, se bodo dela zaradi dodatnih posego v precej zavlekla, temu primerni pa bodo stroški Na pomoč so morali poklicati strokovnjaka za statiko Ribnikarja, vsa dela pa potekajo pod nadzorov novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Seveda s tem obnova gradu še ne bo končana. Med drugim morajo zvezatijužni vogal gradu, še prej pa z odvodnja-vanjem preprečili dotok meteorne vode v temelje. (Foto: M.B.-J.)
NA INŠPEKCIJI — Poveljnik štaba za teritorialno obrambo general Janez Slapar in Miran Bogataj iz obrambnega ministrstva sta s spremstvom v petek obiskala slovenske učne centre druge faze v ustana vljanju. V no vomeški vojašnicije delegacijo pričakalo gradbišče, saj je obnova dotrajane infrastrukture v polnem teku. v polnem zamahu paje tudi obnova treh objektov, kjer naj bi se že desetega junija pričelo usposablajnje na drugi stopnji za vojake, ki so v soboto slovesno zaprisegli. Dela pri obnovi vojašnice izvajata novomeški Pionir in GP Grosuplje. (Foto: T. Jakše)
NA ROG U IN GORJA NCIH — V Kočevskem Rogu so gozdarji na križiščih gozdnih cest uredili lične kažipote. Lesene table z vžganimi napisi so največkrat nabite na kakšnem posušenem drevesu. Vse skupaj je koristno in deluje prijetno, okolju primerno. Zal je povsem drugače na Gorjancih. Takole izgledajo table na križišču pri Krvavem kamnu: vsaka zase, vsaka v svoji višini, vsaka z drugačnimi črkami. Pa kako malo truda in denarja bi bilo treba, da bi lastniki ali najemniki gostinskih objekto v na Gorjancih stvar uredih tako, kot je na Rogu! Pa še to: če že bodo na Gorjancih posta vili no ve, primernejše kažipote, bo dovolj, če napišejo Miklavž, kajti neprimerno in gorjanceskrunsko je k temu imenu prilikah še nekakšen IM K in še to na prvem mestu, kot daje bil najprej IM V, potem šele Gorjanci in Mik la vž. V resnici pa Gorjanci še stojijo, na njih tudi cerkev iv. Miklavža in trate okoli nje. po katerih se je tako rad sprehajal Trdina, od IMV pa je ostal samo še nekakšen čuden holding, za katerega vrli Podgorci pravijo, da ga sestavlja »nekaj mandeljcev, ki se vsak s svojim avtom in šoferjem vsak dan iz Ljubljane v Novo mesto vozijo na čaj«. (Besedilo in sliki: A. Bartelj)
ŽE PR VIČ USPEH NA NAŠI PESMI — Komorni zbor iz Trebnjega si je na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru prislužil bronasto plaketo. Na posnetku: ženski del tega zbora med nastopom.
Peli za bronasto plaketo
Komorni zbor iz Trebnjega prvič na Naši pesmi in nagrajen s plaketo — Dirigentu Igorju Teršar-ju štipendija iz nagradnega sklada prireditve
TREBNJE — V Mariboru se je v nedeljo, 12. aprila, končalo tridnevno tekmovanje pevskih zborov Naša pesem 92, prvič kot mednarodna prireditev. Pokrovitelj te tradicionalne pevske manifestacije, ki sojo pripravili pod geslom Glasba, naša ljubezen, je bil Milan Kučan, predsednik Predsedstva Republike Slovenije.
Na Naši pesmi so prvič, odkar obstaja ta prireditev, nastopili Dolenjci, in sicer Komorni zbor iz Trebnjega. Pred mednarodno ocenjevalno žirijo, ki jo je vodil slovenski strokovnjak Marko Munih, so izvedli program, ki je obsegal Gallusove, Passereaujeve, Kogojeve, de Victoriove in Brucknerjeve skladbe ter slovenske ljudske pesmi v Kra-molčevi, Mirkovi in Devovi priredbi. Zbrali so 72,6 točke (od 100 možnih) in osvojili bronasto plaketo. Trebanjci so peli v soboto dopoldne, na drugem tekmovalnem koncertu prvega kroga, ko so tekmovali le zbori iz Slovenije, in sicer so nastopili v družbi s sedmimi mešanimi zbori. Poleg bronaste plakete pa je šlo v Trebnje še eno visoko priznanje. Organizacijski odbor Naše pesmi 92 je dirigentu Komornega zbora iz Trebnjega, Igorju Teršarju, podelil štipendijo iz nagradnega sklada prireditve, izplačano v enkratnem znesku 20.000 SLT, namenjeno mladim in perspektivnim dirigentom za njihovo strokovno izpopolnjevanje.
Ob odhodu v Maribor je bila želja trebanjskih pevcev predvsem ta, da bi na tekmovalnem koncertu dobro peli in se kot prvi zbor iz Dolenjske predstavili poslušalcem in žiriji v kar najlepši luči. Na kakšno priznanje, zlasti ne tako visoko, niso niti pomislili. Zato je osvojitev bronaste plakete na tako pomembnem tekmovanju toliko večji uspeh in ob njem ne skrivajo zadovoljstva, še posebej ne predsednik Komornega zbora, Mitja Prijatelj. Zadovoljen pa je tudi Igor Teršar, in to ne samo zaradi bronaste plakete, ki jo je Komorni zbor dobil pod njegovim umetniškim vodstvom, in tudi ne samo zaradi štipendije, ki jo je dobil kot posebno priznanje za kvalitetno delo. »Tudi zato«, pravi, »ker nam ta plaketa daje ime in lajša pot v svet. Zdaj smo namreč tudi mi prišli v mednarodni register tekmujočih zborov«.
Komorni zbor, ki sodi po sestavi med mešane zbore, je bil ustanovljen leta 1986 in od začetka deluje pod umetniškim vodstvom Igoija Teršaija. Priprave za nastop na Naši pesmi 92 in potovanje v Maribor so mu omogočili Novotehna iz Novega mesta kot generalni sponzor, občina Trebnje in firme Trimo, Unitehna, Tesnila, Greda, Pip d.o.o., PGP d.o.o. in zavarovalnica Tilia. Za izkazano finančno pomoč se jim pevci in pevke Komornega zbora zahvaljujemo prek tega zapisa.
I. ZORAN
Drugačni zvoki pod Srobotnikom
Pihalni orkester Novoles je s sobotnim koncertom v Straži proslavil 35-letnico ustanovitve — Pomlajeni orkester drugo leto vodi Miro Saje
STRAŽA — Petdeseta leta so se že krepko nagnila v drugo polovico, ko seje v tem kraju pod Srobotnikom začel od hiše do hiše širiti glas, da nameravajo ustanoviti godbo in vabijo može in fante, ki imajo inštrumente in znajo igrati, k sodelovanju. Odziv je bil nad pričakovanjem velik, za godbenike seje priglasilo skoraj 60 Stražanov in prebivalcev iz okoliških krajev. Seveda ni nihče verjel, da bodo vsi tudi v resnici postali člani nove godbe, marveč so tolikšno število prijavljencev jemali bolj kot odraz navdušenja in potrebe po delovanju.
In niso se zmotili, saj jih je na prve resnejše vaje prišlo le kakih 20 ali dobra tretjina. Pa še s temi je bilo treba začeti pri malem a, kot v šoli, ker skoraj nobeden ni poznal not, kaj šele, da bi znal igrati po notah. Zato je moral dirigent, namesto da bi začel uigravati posamezne dele godbe, godbenike najprej naučiti branja not in pri tem mu je dostikrat pomagal tudi ravnatelj vavtovške osnovne šole, Boris Plantan. Tako so ob osnovnem glasbenem opismenjevanju in napornih vajah marca 1957 le pripravili svoj prvi koncert. Takrat je bil njihov dirigent Ladislav Leško. Taktirko je potem prevzel Milan Posavec in vodil godbo polnih 30 let. V tem času seje godba, kije delovala pod okriljem Novolesa, preimenovala v Pihalni orkester Novoies.
Decembra 1990je dirigentsko palico prevzel iz Posavčevih rok mladi domačin Miro Saje, akademsko izšolani glasbenik. Z njegovim prihodom oziroma že nekoliko prej seje tudi sam orkester znatno pomladil, včlanilo se je več učencev iz Straškega oddelka novomeške glasbene šole, v orkester pa so pritegnili tudi glasbenike od drugod, predvsem iz Novega mesta. Pod Sajetovim strokovnim vodstvom se je orkester predstavil v popolnoma drugi luči in že po nekaj nastopih so začeli o njem govoriti, da je eden tistih, ki bo kmalu prevzel primat na Dolenjskem in se tudi v slovenskem merilu visoko uvrstil.
V KRKI RAZSTAVLJA DRAGUTIN CIFREK
NOVO MESTO — V avli poslovnih prostorov Krke v Ločni je od srede, 8. aprila, na ogled slikarska razstava akademskega slikarja Dragutina Cifreka. Avtor, rojak iz Hrvaške, razstavlja različna dela, med drugim tudi portrete. Portretiral je tudi opernega pevca, basista Ladka Korošca. Priljubljeni pevec, ki rad pride na Dolenjsko, je nastopil v kulturnem programu na otvoritvi in pel ob klavirski spremljavi prof. Leona Engelmana. Razstava bo odprta do 7. maja.
Daje resnično blizu takšni kvalitetni stopnji, če je že ni dosegel, je orkester pokazal tudi minulo soboto, 11. aprila, ko je s slavnostnim koncertom v Straškem kulturnem domu obhajal 35-letnico delovanja. Z enoinpolumim nastopom seje predstavil kot zelo homogen in uigran ansambel, ki želi izvajati drugačno glasbo, kot jo običajno gojijo tovrstni sestavi, žanrsko, a predvsem
Miro Saje
takšno, ki gre v ušesa in sega do srca. Torej ne udarne, ampak pretežno lirično, vendar pa moderno. Kot take so v sobotnih akordih izizvenele vse skladbe oziroma vseh deset skladb različnih tujih avtorjev, ki so sestavljale program slavnostnega koncerta. Kako takšno glasbo sprejema poslušalstvo, pove dejstvo, daje moral Pihalni orkester Novoles hočeš nočeš program podaljšati in v dodatku izvesti še dve skladbi.
Dolgotrajen aplavz polne dvorane ni bil le izraz zadovoljstva in priznanja poslušalcev, temveč je tudi potrdil dejstvo, kije v tem kraju med Krko in Srobotnikom že dolgo znana stvar: da imajo ljudje ta orkester za svojega in da jim je, vsaj tako kot podjetju, katerega ime nosi orkester že od začetka, pri srcu njegov
kvalitetni vzpon. Prav gotovo bodo v mislih z njim in zanj stiskali pesti, ko bo naslednje tedne prebil na vajah in pilil program, s katerim se bo potegoval za najvišjo uvrstitev na majskem tekmovanju pihalnih orkestrov v C-kategoriji v Novem mestu.
Da ima Pihalni orkester Novoles veliko možnosti za osvojitev zlate medalje na tem tekmovanju, o tem jih ni malo prepričanih. V tem smislu mu je uspeh pri nadaljnjem delovanju zaželel tudi strokovni sodelavec za glasbo pri ZKO Slovenije, Vladimir Brlek, ko je med sobotnim koncertom podelil bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke tistim njegovim članom, ki igrajo v orkestru po 15,15 do 25 in več kot 25 let. Podpredsednik novomeške ZKO, Jože Koporec, sicer član Novolesovega orkestra, pa je dvema najstarejšima godbenikoma v tem orkestru podelil priznanje ZKO Novo mesto.
I.	ZORAN
ZADNJA PREDSTAVA
KRŠKO — Na krškem odru bo v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri zadnja gledališka predstava v tej sezoni, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali Feydeaujevo komedijo Do-re-mi v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Na dnevih komedije v Celju so prejeli Kranjčani priznanje žlahtni komedijant.
RAST ZAČELA SVOJ TRETJI LETNIK
NOVO MESTO — Pred kratkim je izšla Rast, prvič letos, dvojna številka (1—2). Revija je stopila v tretje leto izhajanja. Številko, ki ima običajne razdelke, je napisalo 35 sodelavcev. Veliko. Tokrat je uredniški kotiček nekoliko večji, o Rasti so svoja mnenja zapisali in povedali nekaj več o pomenu in načrtih posameznih razdelkov tudi področni uredniki, medtem ko je glavni urednik svojo besedo posvetil nadaljnjemu razraščanju in utrjevanje te revije na Slovenskem in celo v slovenskem zamejstvu. O vsebinsko bogati številki in malo več o njeni vsebini prihodnjič.
le ena je kulturno razvejena »Krka«
KUD Krka se že od minule jeseni pripravlja na letošnji 15. Dolenjski knjižni sejem, na katerem bo osrednja osebnost pisatelj Boris Pahor iz Trsta — Lani v Krki kljub ______ vojni v Sloveniji bogato m pestro kulturno leto
• ^.9 MESTO — Čez približno mesec dni bodo v Krkini galeriji v Ločni pripravili 15. Dolenjski knjižni sejem. Tradicionalno prireditev, ki predstavi ovensko knjižno produkcijo zadnjega leta, bodo letos odprli nekaj tednov Prej, kot so jo vsakokrat do zdaj, že 11. maja. Otvoritev oziroma knjižni sejem ohn,rema^n'*' naPrej za,0> <*a M bila galerija pravočasno nared za razstavo i ovanja, eno od razstav, ki jih bodo postavili v Novem mestu v okviru 2. ‘enala slovenske grafike Otočec.
, 0»«taja osebnost 15. Dolenjskega njtžnega sejma bo letošnji Prešernov nagrajenec za književnost, pisatelj Bo-ns "“bor iz Trsta. V središču pozomo-?“ gentskih dogajanj bo tudi Mohor-f*a družba, najstarejša slovenska za-.°fba, ki praznuje častitljivo visok ec. — *d0. obletnico osnovanja, kratka, tudi na 15. Dolenjskem knjiž-nem sejmu se obetajo zanimiva srečanja z znanimi ljudmi, njihovo dejavnostjo ■n dosežki, takšna dogajanja pa so vedno mikavna za obiskovalce.
Podobno kot vse dosedanje knjižne sejme v Krki bodo tudi letošnjega pripravili resno in odgovorno. Zanj se še Posebej čuti odgovornega Kultumo-a">e*ni5ko društvo Krka, ki ga vodi Marija Žveglič. To društvo je namreč udi eden od organizatorjev te vsako-etne prireditve, in kot je bilo slišati na njegovem nedavnem občnem zboru v Restavraciji nekdanjega hotela Kandija, jes pripravami na 15. Dolenjski knjižni Rejem začelo že pred meseci, minulo jesen.
Skrb za pripravo knjižnega sejma je e ena od nalog Krkinega kulturnega ruštva. To društvo je namreč znano po em, da združuje toliko najrazličnejših sekcij in oblik dejavnosti kot najbrž nobeno drugo kulturno društvo ne na Dolenjskem in ne v Sloveniji, pri čemer pa nimamo v mislih samo tistih društev, ki delujejo v tovarnah.
Poročila o minulem letu in o prvih
UČENCI OŠ CENTER V POTOGALERIJIVISTA 21
NOVO MESTO - Jutri, v petek, oh ioPnla’ 60(10 v fotogaleriji Visla 21 V, I uri odprli razstavo fotografij 15 šrii?z' loto8ralskega krožka Osnovne
e Center (prej Katja Rupena) iz No-Vega mesta.
mesecih leta 1992 govore, da je bilo v okviru Krkinega kulturno-umetniškega društva več najrazličnejših kulturnih dogajanj in bogatejše kulturno življenje kot celo v marsikateri občini. Morda se ta trditev res zdi pretirana, a popolnoma drži. Poglejmo!
Začnimo pri knjigi. Krka ne skrbi le za vsakoletno izpeljavo knjižnega sejma, temveč tudi za Siljenje knjige med zaposlenimi. Ima prostor, kjer je moč kadarkoli med letom kupiti takšno ali drugačno knjigo, tisti bralci, ki knjig ne kupujejo, pa do želene literature lahko pridejo tako, da izbirajo med knjigami, ki jih izposoja Potujoča knjižnica. Ta knjižnica se vsaj enkrat mesečno ustavi v Ločni in Bršljinu (pred Inisom), razen poleti.
Znani so tako imenovani kulturni izleti krkašev oziroma organizirani obiski gledaliških, opernih in drugih prireditev v drugih krajih, predvsem v Ljubljani. Lani je Krka v okviru svojega ljubljanskega predstavništva ustanovila gledališki klub, v katerem se zbirajo ljubitelji gledališča in gledališčniki. V klubu sta že bili dve srečanji, prvo s komediografom Tonetom Partljičem, drugo pa z igralcema Mileno Zupančič in Sašo Miklavcem.
Krka ima dvoje likovnih razstavišč, že omenjeno galerijo v Ločni in galerijo v Ljubljani, kjer se razstave tekoče vrstijo. Ima pa tudi svojo likovno kolonijo, zadnja leta bolj znano kot likovna delavnica. Lani delavnice niso organizirali, pač zaradi vojne v Sloveniji in kasneje na Hrvaškem, jo bodo pa spet letošnjo jesen, saj, kot pravijo, ne morejo ostati brez te najpomembnejše likovne prireditve.
Ton in barvo lanskemu delu Krkinega kulturno umetniškega društva je dalo praznovanje 20-letnice tovarniškega mešanega pevskega zbora, ki ga zad-
nja leta uspešno vodi mlada zborovodkinja prof. Jožica Bradač. Zbor razmeroma veliko nastopa, v Novem mestu in v krajih, kjer ima svoja zdravilišča ali proizvodne obrate, koncertiral je v Barkovljah na Tržaškem in drugje. Večkrat ima intenzivne vaje tudi v Strunjanu.
Še marsikaj bi se dalo napisati o minulem delu Krkinih kulturnikov, marsikaj pa tudi o tem, kaj snujejo in načrtujejo za letos. Veliko je tega, kot v marsikateri občini, če ne celo več, kot smo že zapisali. O da bi imeli čim-več kulturno razvejenih Krk!
I. ZORAN
Šolska stavka odložena
V ponedeljek, 13. aprila, je bil v osnovnih in srednjih šolah na Slovenskem pouk, torej normalen delovni dan, čeprav je še teden prej kazalo, da ne bo tako, da bodo učitelji in drugo šolsko osebje tega dne stavkali, učenci pa ostali doma. V ponedeljek, 6. aprila, je republiški odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije na izredni seji, ki sta se je udeležila tudi podpredsednik vlade Matija Malešič in minister za šolstvo dr. Peter Vencelj, namreč sklenil, da se izglasovana splošna stavka v šolstvu, napovedana za 13. april, odloži Republiški odbor, ki opravlja tudi funkcijo stavkovnega odbora, je na omenjeni seji še enkrat pregledal zahteve šolstva do vlade kot podpisnice kolektivne pogodbe, ki določajo šolske plače, in se seznanil z od-go vori vlade in pristojnega ministrstva o stvarnih možnostih izpolnjevanja teh zahtev. Tako je vlada za marec zagotovila izhodiščno plačo za prvi tarifni razred v višini 14.411 tolarjev bruto in s tem zmanjšala zaostajanje izhodiščnih plač, predvidenih po pogodbi, od 20 na okoli
14 odstotkov. Glede na razpoložljiva proračunska sredstva vlada tudi v prihodnje ne bo mogla v celoti zagotoviti izhodiščnih plač po pogodbi, ponuja pa, kot sta republiškemu odboru Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije zagotavljala podpredsednik Malešič in minister Vencelj, postopno izboljšanje, izenačitvi zhodiščnih plač, predvidenih s splošnimi kolektivnimi pogodbami za gospodarstvo in negospodarstvo, ter najnižjo izhodiščno plačo vsaj v višini zajamčenega osebnega dohodka. Trdno pravno zagotovilo, da izhodiščne plače v šolstvu ne bodo nižje kot v drugih negospodarskih dejavnostih, pa po mnenju vlade predstavlja tudi zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki je bil medtem sprejet.
Po mnenju ministra Venclja bi bilo moč napetosti v šolstvu, ki nastajajo zaradi neurejenega vprašanja plač, predvsem pa zaradi nizkih plač, odpraviti ali vsaj ublažiti na več načinov. Eden takih je nagrajevanje individualne delovne uspešnosti z dodatki pri plačah. Do 15.
maja bo sprejet pravilnik o izobraževanju in napredovanju pedagoških in strokovnih delavcev v nazive, ministrstvo za šolstvo pa bo najkasneje do začetka novega šolskega leta tudi pripravilo ukrepe za razbremenjevanje preobremenjenih učiteljev in ureditev učiteljeve učne in delovne obveznosti Republiški odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije je ocenil, da pomeni odložitev stavke z njegove strani potezo, ki kaže vso pripravljenost na pogajanja z vlado, na partnersko razreševanje problemov. Toda če pogajanja ne bodo dala pričakovanih sado v, če bo spet ostalo bolj ali manj pri obljubah ali pa se bo za v ločevalo z izvajanjem, bo splošna stavka neizbežna. Republiški odbor je sklenil, da bo najkasneje do 15. maja pregledal, kako se uresničujejo omenjene in druge obljube ministrstva za šolstvo in vlade glede na postavljene zahteve, in potem na podlagi lega odločil, kajpak v vlogi stavkovnega odbora, ali se splošna stavka izvede ali spet odloži ali pa sploh prekliče. Dotlej naj bi šole delale brez kakih prekinitev ali pretresov zaradi takšne problematike.
I. ZORAN
kultura
in
izobra-
ževanje
Rože in železo
Od jutri nova razstava v Garni hotelu na __________Otočcu_____________
OTOČEC — Po daljšem času se v razstavišče Gami hotela na Otočcu v prostor pred konferenčno dvorano spet vračajo občasne likovne razstave. Prvo razstavo bodo odprli jutri, na ogled pa bodo dela dveh likovnih samoukov, ki do zdaj sploh še nista razstavljala, slikarke Tatjane Rot-Šnuderl in kipaija Mileta Jakovljeviča, obeh iz Ljubljane.
Tatjana Rot-Šnuderl je diplomirana pravnica, s slikarstvom pa se pomalem ukvarja že od otroštva. Prvo pravo znanje je dobila od akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja na srednji šoli, potem pa seje sama izobraževala in si pridobivala izkušnje z lastnim delom. Zadnja leta se slikarstvu posveča zelo intenzivno. Njen slikarski svet je raznovrsten in motivno pester, a najraje in najpogosteje slika rože. Slika predvsem s pastelnimi barvami in z njimi dosega mikavne razpoloženjske učinke.
Mile Jakovljevič, po rodu iz Srbije, se je izučil v kovinarski stroki in tudi že dolgo kipari. Najprej je ustvarjal v lesu, kamnu in lignitu, zadnjih pet let pa vari kipe iz železa. Podobno kot Tone Svetina, ki je zvaril obilo skulptur iz kovinskih delov pušk in delov eksplodiranih granat, ustvarja tudi Jakovljevič. Njegovi kipi, prav tako zvarjeni iz ostankov granat pa železnih palic, krogličnih ležajev, kovinskih krogel in celo iz ničvrednih kovancev, so prav tako del rezultatov (katerekoli) vojne, prej znamenja nesmisla kot okras, vsekakor pa zanimiva izpoved.
Torej, če to razstavo »prevedemo« v jezik današnjih razmer, ko v našem bližnjem sosedstvu, na Hrvaškem in v Bosni, še vedno divja vojna, ter poiščemo njen pravi smisel, bi mogli1 govoriti o cvetju in železu v iskanju miru.
I. Z.
OTOČANI NA ODRU — V nedeljo, 12. aprila, zvečer je spet oživel oder v dvorani kulturnega doma na Otočcu. Domači gledališčniki so prvič na oder postavili komedijo Norme Šerment Nevidni Leonard in jo prepričljivo odigrali pred nabito polno dvorano. Mnogim gledalcem ob gledanju igre ni šlo na smeh, saj obravnava resno tematiko, ki v današnjem času spremlja mnoge družine. Vse manj je časa za otroke in tudi Maja v igri noče večno ostajati sama doma. Otočani se sedaj odpravljajo na gostovanja. V ponedeljek, 20. aprila, ob 20. uri bodo nastopili v Šentjerneju, potem pa še kje, če jih bodo povabili. Na sliki (od leve proti desni): Franc Ivnik, Andreja Rifelj, Zdenko Rifelj, Erika Žura, Aleš Piberčnik in Miran Zupančič. (Foto: J. Pavlin)
ZAKLJUČEK Z BULVARKO
NOVO MESTO — Dom kulture Novo mesto zaključuje letošnji abonmajski gledališki program z eno najpopularnejših komedij Georgesa Feydeau-ja, »največjega francoskega komediografa po Molieru«, bulvarko Poskrbi za Amelijo. Gre za neobremenjeno, kot urni mehanizem precizno igro o lahkoživi Parižanki, ki se zaveda, da njena cena raste s številom moških, ki se sučejo okoli nje, njenem zaročencu, ki jo pred odhodom na vojaške vaje zaupa v varstvo prijatelju ter o številnih drugih »krepostnežih«. Nastopilo bo Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Predstava bo v torek, 21. aprila, ob 19.30. Na voljo so tudi vstopnice izven abonmaja, kijih lahko rezervirate po telefonu ali kupite v predprodaji v sprejemni pisarni Doma kulture.
TRI PREDSTAVE »TRNJULČICE«
NOVO MESTO — V počastitev mednarodnega dneva mladinske literature (2. aprila) je Pionirska knjižnica v ponedeljek, 6. aprila, dopoldne organizirala v veliki čitalnici Studijske knjižnice Mirana Jarca tri predstave lutkovne igre Tmjulčica v izvedbi Gledališča Jaz in ti Nine Skrbinšek in Alje Tkačev. Pravljično igro z okoli 15 cm visokimi in kakih 100 let starimi lutkami neznanega avtorja, kupljenimi v Pragi, si je ogledalo več kot 400 otrok — učenci drugih razredov OŠ Center in vsi mali šolarji iz VVO v Novem mestu. Dve predstavi je denarno omogočila LB Dolenjska banka, d.d., iz Novega mesta.
DANES REVIJA GLASBENIH ŠOL
KRŠKO — Revija glasbenih šol Posavja in Dolenjske bo v Kulturnem domu Krško danes, v četrtek, 16. aprila, ob 19. uri, in ne šele jutri, kakor je bilo najavljeno.
dežurni
poročajo
VLOM V LETALIŠKI BIFE — V noči na 6. april je neznanec vlomil v bife pre-čenskega letališča in odnesel nekaj jedače in pijače. Skupne škode je za 12.000 tolarjev.
OKRADEN AVTOBUS — Med 4. in 6. aprilom ie bilo vlomljeno v avtobus, parkiran v Smaijeti, nepridiprav pa je iz njega odmontiral avtoradio. Goijanci so ob vsaj 7 tisočakov.
IZGINILO VETROBRANSKO STEKLO — Z osebnega avtomobila, ki ga je imel Novomeščan Maijan Ovniček parkiranega pred stanovanjskim blokom v Br-šljinu, je v noči na 10. april izginilo prednje vetrobransko steklo. Cena novega je
15.000	tolarjev.
POŠKODOVAN DALJNOVOD — 27-letni Stanko S. iz Velike Bučne vasi je 10. aprila med podiranjem dreves resneje poškodoval daljnovod v Hudem, saj so se med drogovoma potrgale žice. Škode je bilo za 20.000 tolarjev.
VLOM V BRUNARICO — Brunarica Vinka Pušnika v Dolenjih Kamencah je kar priljubljena izletniška točka vlomilcev. Znova je bilo vanjo vlomljeno med 7. in 9. aprilom, izginilo pa je nekaj hrane, tako da je skupne škode za deset tisočakov.
KJE SO MARKE?
ČRNOMELJ — Tako seje prejšnji teden spraševal Črnomaljec, ki mu je nekdo iz stanovanja zmaknil 2220 nemških mark in tisoč tolarjev.
IZIGINILO
300 SMREKOVIH SADIK
ŽUŽEMBERKv— Konec marca je nekdo v Lipju pri Žužemberku ukradel 300 smrekovih sadik in tako novomeško GG prikrajšal za 8.300 tolarjev.
Ugledni kirurg bo moral v zapor
Novomeško sodišče je Franca Strnada obsodilo na leto in dva meseca zapora — ________Ljudem obljubljal pomoč, v zameno si sposojal denar_
NOVO MESTO — Nesreča je hotela, daje uglednemu ljubljanskemu kirurgu, zaposlenemu v Kliničnem centru, mag. dr. Francu Strnadu, prav na Dolenjskem večkrat zmanjkalo denarja. Pa seje možakar odpravil do kakšne kmetije, tam obljubil svojo strokovno ptomoč in zastavo svoje ugledne besede pred invalidskimi in drugimi komisijami, v zameno pa dobil na posodo šope tolarjev. Ki jih seveda nikoli ni vrnil, za kar je moral pred dnevi sesti na zatožno klop novomeškega sodišča. Podobno opravilo ga čaka še v prihodnosti, Franc Strnad iz Ljubljane je namreč pretkan goljuf, kije imel že nekajkrat opravka s sodniki.
40-letni tekstilni tehnik brez zaposlitve je Klinični center doslej videl le od zunaj, status uglednega zdravnika pa si je podelil kar sam. Z njim je lanskega januarja v Dolenjem Maharovcu obiskal Marijo Piletič in ji obljubil, da bo bolnemu možu uredil zdravljenje v toplicah, prav tako bolnemu sinu pa da bo priskrbel najboljše zdravnike, svoje kolege v UKC. Tako mimogrede je ob
BAKTERIOLOŠKO OPOREČNA VODA
ČRNOMELJ — Okrog 80 odst. prebivalcev črnomaljske občine se oskrbuje s pitno vodo iz vodovoda, vendar sanitarna inšpekcija opozarja, daje ta voda že v zajetjih precej bakteriološko onesnažena. V preteklem letu je novomeški Zavod za socialno medicino in higieno odvzel za bakteriološke raziskave 298 vzorcev pitne vode, od tega 66 iz zajetij, ostalo pa iz omrežja. Kar 55 vzorcev iz zajetij je bilo bakteriološko oporečnih. Iz omrežja je bila neprimerna petina vzorcev, takšna kvaliteta vode pa je tudi v letošnjem letu. Zato sanitarna inšpekcija opozarja na nevarnost nalezljivih, zlasti črevesnih bolezni.
ZNOVA POGREŠAJO OBVOZNICO
KOSTANJEVICA — Ko bodo kmalu začeli obnavljati lesena mostova v Kostanjevici, bodo preusmerili promet iz Kostanjevice proti Krškemu na obvoznico. Domačini, ki delajo na levi strani Krke, bodo po tej zapori imeli za približno deset kilometrov daljšo pot v službo. Prebivalci negodujejo, vendar ne nad zaporo. Jezijo se, ker Kostanjevica še nima nujne obvoznice z betonskim mostom in je zato potrebno na vsakih nekaj let popravljati lesena mostova in s tem zapirati promet.
tem potarnal, daje v denarni stiski, daje doma pozabil dokumente in da ne more v banko. Piletičeva mu je posodila 1.800 tolarjev, za katere je obljubil, da jih bo vrnil v nemški valuti. Podobno se je tiste dni ustavil v hiši Vinka Gorenca v Jelendolu pri Škocjanu. Predstavil se je za kirurga v ljubljanskem Kliničnem centru, svojo uglajenost in pripadnost beli halji pa dodatno izpričal v Goren-čevi zidanici, kjer seje odrekel sleherni kaplji alkohola s pojasnilom, da kirurško dela zahteva večno treznost. Od Gorenčevih sije pri prvem obisku sposodil 2.700 tolaijev, od drugem pa kar devet tisočakov, ne prvega ne drugega zneska do danes ni vrnil, kot tudi ne
4.000	DEM, ki si jih je na dokaj podoben način sposodil pri Francu Novšaku v Segonji pri Škocjanu. Šele ko je v časopisju izšia njim znana podoba Franca
POŽAR V VIDMU
KRŠKO — 4. aprila okoli 19. ure je zagorelo v proizvodnji palet krškega Vidma, po doslej znanih podatkih preiskave pa je tuja krivda za ogenj izključena. Vzrok še ugotavljajo, gmotne škode pa je bilo za 50.000 tolarjev.
Strnada s pojasnilom, da gre za goljufa, pred katerim je potrebno biti previden, so ljudje uvideli, s kake vrste zdravnikom so imeli opravka.
Na zaslišanju v Ljubljani je Strnad celo trdil, daje sposojeni denar ljudem že vrnil, več resnice je bilo v njegovem zagovoru pred novomeškim senatom. Slednji gaje obsodil na leto in dva meseca zapora, hkrati pa mu naložil tudi, da mora oškodovancem povrniti denar. Strnad ima namreč doma stanovanje, avto in celo nekaj gozda. Pri izreku kazni sodniki niso mogli mimo tega, da gre za specialnega povratnega, že večkrat obsojenega, nazadnje leta 1983, ko je dobil kar 6 let in 2 meseca zapora. Kot olajševalno okoliščino so mu šteli priznanje in skrb za triletnega otroka.
B. B.
TAT V SKLADIŠČU
HUDO — V noči na 6. april je neznanec iz ograjenega skladišča pri razdelilni električni postaji Hudo neznano kam odnesel 60 kg bakrene vrvi in 40 m električnega kabla. Elektro Slovenije je s tem oškodovano za 75.000 tolaijev.
PONAREJEN
BANKOVEC
ČRNOMELJ — 10. aprila so delavci črnomaljske SDK pri dnevnem obračunu odkrili ponarejen tisočtolarski bankovec. Ponarejevalec je bankovcu za 10 tolaijev prilepil dve ničli. Storilca iščejo.
PETLETNI OTROK STEKEL NA CESTO — 10. aprila popoldne seje petletni Tone Čelič igral v garaži stanovanjske hiše v Koroški vasi. Okoli 15. ure gaje poklicala mama, nakar je otrok stekel po dovozni poti do ceste in slednjo prečkal, ne da bi se prepričal, ali je prosta. Prav v tistem trenutku je namreč iz Jurne vasi po lokalni cesti z osebnim avtom R-4 pripeljal 29-letni Jože Primc iz Koroške vasi. Trčil je v otroka, ki je obležal na cesti hudo poškodovan in so ga odpeljali na
zdravljenje v novomeško bolnišnico.
OKRADLI PREVRNJENI TOVORNJAK — Na cesti v Dolenji Dobravi seje 4. aprila zgodila prometna nesreča, v kateri seje prevrnil tovornjak s prikolico, kije prevažal steklenice vina. Več okoliških otrok se je dan po nesreči spravilo na tovornjak in ga olajšalo za lep kupček steklenic belega vina smederevka, last podjetja Corona iz Rateč. Policisti so bili na srečo dovolj hitri in vino še pred zaužitjem zasegli in vrnili oškodovancem.
Ustrašil se je strelov
Ko so hrvaški mejni policisti pričeli streljati, je tat zbežal iz ukradenega vozila____________________________________
BREŽICE, KOČEVJE — Čeprav so posavski policisti že krepko natrgali tatinsko mrežo osebnih avtomobilov in njih preprodajalcev, za lastnike jeklenih konjičkov še ni mirnega sna. To potrjuje novica iz Brežic, kjer je bil 3. aprila
NAPADEL POLICISTA
OBREŽJE — 30-letni Željko P. iz Dervente se je 6. aprila vračal s prestajanja zaporne kazni v Ljubljani, z avtobusom je bil namenjem proti domu, očitno pa seje med bivanjem za rešetkami zunanji svet zelo spremenil. Možakar seje, videč mejni prehod ob vstopu na Hrvaško, hudo razjezil, celo tako, daje mejnega policista, kije opravljal kontrolo na avtobusu, silovito brcnil v predel dimelj. Mož postave je za hip celo izgubil zavest, tako da so morali nasilneža obvladati njegovi kolegi in ga skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku.

•	Velika nočje praznik gurmanov, čeprav se zdi, da se bodo letos velikonočne mize zelo različno šibile. Eni si pri tem pomagajo po svoje, to najbolj nazorne kaže dogajanje zadnjih predvelikončnih dni
•	Antonu Hrastarju iz Novega mesta je ondan izginilo iz zamrzovalne skrinje, spravljene v garaži na Ljubljanski cesti več suhomesnatih dobrot, ne dosti manjša luknja je v noči na 12. april zazijala v skrinji Dušana Sajevca iz Vavte vasi Vprašanje pa je, kako bo novim lastnikom pojedina teknila, božji blagoslov se šunk, salam, šinekov in klobas zanesljivo ne bo prijel
•	Ene minulih noči je tat obiskal odklenjeni svinjak Marije Bizjan iz Šentlovrenca Od vseh prašičev mu je bilo najbolj všeč sedem kokoši ki jih je odnesel v noč.
•	Ob kokodajske je bila prejšnji teden tudi Jožica Puhar iz Mirne Peči, Marija M alko vičje bila ob kure in piščance, medtem ko je Janez Gašperič iz Gornjega Podboršta na cvetno nedeljo zjutraj zaman iskal svoje kokoši in zajce.
okoli četrte ure zjutraj ukraden osebni avto golf z registrskimi oznakami NM 163—229, last Petra Kapraljeviča iz Brežic. Zmikavt jo je hotel popihati čez državno mejo, a je imel smolo, da so hrvaški mejni policisti sklenili ustaviti prav to vozilo. Jasno, da jim nepridiprav ni hotel ustreči, bežal je, toda pozabil je na nepisane hrvaške zakone v takih primerih. Policisti so namreč pričeli za njim streljati, ni mu preostalo drugega, kot daje avto ustavil in izginil v noč. Brežičan je tako eden redkih srečnežev, ki je ukradenega golfa dobil nazaj.
Podobno srečo je imel tudi oškodovanec iz Šalke vasi, ki je bil 9. aprila v Kočevju ob osebni avto R-18. Policisti novomeške prometne postaje so namreč še istega dne v naselju Lokve izsledili in prijeli Vojka B. iz Šmihela, utemeljeno osumljenega tatvine vozila. Osemnajstko so mu seveda zasegli in jo vrnili lastniku, zoper njega pa spisali kazensko ovadbo.
POTOKI NISO SMETIŠČA
VAS-FARA — Potoki, pritoki Kolpe, naj ne bodo več odlagališče smeti in drugih odpadkov, so sklenili vaščani na sestankih v vaških skupnostih Vas, Fara in Podvrh, te dni pa se bodo sestali še v Banji Loki in Kužlju. Zahtevajo, daje potrebno odpadke zbirati v kontejnerje in jih odvažati na občinsko smetišče. Ponekod pa bi lahko uredili začasna odlagališča odpadkov. Že ta mesec bodo izvedli očiščevalne akcije, predvsem ob potokih pri vaseh Kuželj, Grivac, Vas, Potok, Fara in Žaga. Vaščani so še predlagali, naj bi organizirali zbiranje odpadkov, ki so lahko surovine. Po tej akciji bo še okrogla miza o odpadkih in sploh varstvu okolja.
KDO SE BO ZGANIL ZARADI POŠKODOVANE CESTE?
MIGOLICA — Pri novem domu gasilskega društva Migolica seje utrgala lokalna cesta Mirna—Gabrovka—Litija. Vaščani so že večkrat opozorili odgovorne, naj kaj ukrenejo, da bi preprečili še večjo škodo oz. celo kakšno človeško žrtev, saj je ob odtrganem ce-stičču štrli ven tudi elektroenergetski kabel. Tovornjaki, tudi zelo otovorjeni z lesom, pa še vedno tvegajo in se igrajo z nesrečo.
BOJAN BUDJA
USODE IZZA REŠETK
Le tole v popotnico pričujočemu feljtonu. Nedolgo tega sem napisal stavek: »Ko si zunaj, ljudi izza zaporniških zidov obsojaš, ko si z njimi jih pomiluješ. e Veliko jih tega drugega ni razumelo, njim in vsem drugim v premislek so vrstice, ki so jih pisale različne usode.
V_____________________________________________________________J
Pol leta je bilo v redu, nato pa znova stara pesem. Nekaj mesecev so me še pustili na miru, potem pa sem se znašel v vzgojnem zavodu v Veržeju. Tu sem nadaljeval šolanje, a kmalu pričel bežati. Petnajst let starega so me vtaknili v mladoletniški prevzgojni dom Radeče. Nič čudnega, kajti za seboj sem imel že kar nekaj tatvin koles, motorjev, tudi kak vlom v trafiko. Kradel sem večinoma sam, vlamljali smo družno. Morebiti boste težko razumeli, toda v šoli sem videl prijatelje, sošolce, kako imajo to in ono, kako se vozijo s kolesi, motorji, hotel sem jim biti enak, toda pri nas doma je bila revščina. Zato sem pač jemal. In dobil sem od enega do treh let Radeč. Ven bi lahko prišel po poldrugem letu, največ dveh. Da sem ostal dlje, je bilo krivo to, ker sem bil brez službe. To so mi sicer obljubljali, toda na koncu sem odsedel vsa tri leta, vmes pa se izučil za PKV pleskarja.
Zunaj sem kar nekaj časa iskal delo, naposled pa sem se honorarno zaposlil v celjski igralnici, »Račka« imenovani. Brez večjih problemov sem tam delal celo leto, vse pa se je postavilo na glavo, ker sem imel na vesti še eno kaznivo dejanje. Kasneje so me zanj obsodili na eno leto in dva meseca zapora. Kazen sem si prislužil z roparskim napadom v Celju. S kolegom sva nekoga napadla in mu po-
brala denar. Dobili so naju po dveh mesecih.
Po opravljeni preiskavi so me izpustili, sojenje sem čakal na prostosti. V tistem času sem prejel poziv za služenje vojaškega roka, moral bi v Varaždin. To sem povedal tudi šefinji igralnice, kjer sem bil honorarno zaposlen. Razumela meje in mi ob slovesu dala celo tri plače. Z mislimi sem bil že v Varaždinu, ko sem dobil pisanje v modri uradni kuverti, naj se zglasim na sodišču. Dali so mi vedeti, da v vojsko enostavno ne morem, ker moram odsedeti še leto in dva meseca zapora. Ostal sem na cesti, v igralnici so imeli zaposlenega že nekoga drugega. Čakal sem dan, ko bom moral znova v zapor. Dokler sem imel denarje šlo, ko so skopnele vse rezerve, sem bil znova na stari poti, s starimi prijatelji. Dobili so me ob vlomu v stoenko, strpali v pripor, me za to dejanje obsodili na leto dni zapora ter izrekli enotno kazen dvaindvajset mesecev kehe. Osemnajst let sem bil star, ko sem prvič stopil skozi vrata Doba, to je bilo leta 1989. Srečo v nesreči sem imel, da sem na Dobu poznal veliko stanovalcev, s katerimi smo se družili še prej na prostosti. Zato mi je bilo vse skupaj veliko lažje. Res pa je, da si niti v snu nisem predstavljal, da gre za tako velik kompleks, daje tu toliko zapornikov. Danes menim, da so naredili veliko napako, ker so me tako mladega

vtaknili v tak zapor, med stare in izkušene obsojence, povratnike, kriminalce. Ko sem prišel tja, nisem znal drugega kot vlomiti v kak avto, morebiti trafiko, ukrasti kak motor; ko sem odhajal, je bilo moje znanje na tem področju neprimerno večje, danes sem »izšolan« za precej večje stvari. Sicer pa bivanje v zaporu navsezadnje ni tako hudo, takrat sem na Dobu preživel 1 leto in 4 mesece, šest mesecev sem dobil pogojnega odpusta.
Socialna služba v Celju mi je obljubljala službo, delo; ko sem prišel ven, ni bilo od tega nič, niti strehe nad glavo ni bilo. Tri mesece sem prejemal neko denarno pomoč. Bila je tako majhna, da sem jo vso dajal stari mami, pri kateri sem živel. Hodil sem od vrat do vrat, socialne delavke so me pošiljale na zavod za zaposlovanje, ta nazaj na socialno. Naposled sem zabredel še globlje kot kdaj poprej.
Po mesecu in pol mi je začelo zmanjkovati denarja. Imel sem punco, kije nisem mogel peljati nikamor. In pričel sem vlamljati, vlom seje vrstil za vlomom. Vse to seje dogajalo na Celjskem. Zraven sem imel pajdaša. Najina tarča so bile stanovanjske hiše, v njih pa denaf, zlatnina, tehnični predmeti od televizorjev in videorekorderjev do radiokasetofonov. Najbolj sva bila seveda vesela gotovine, tudi zlata, ki ga ni bilo težko prodati. Tri mesece je šlo vse kot po maslu, žepi so bili polni, toda veselje ni dolgo trajalo. Prijeli so me. Sprva jim nisem nič priznal, toda v rokah so imeli dokaze, vrstila so se soočenja z osebami, ki sem jim prodal zlato in obtožnica je bila kmalu spisana. Dobil sem dve leti in osem mesecev zapora. Novembra 1990 sem bil znova na Dobu. Tu sem še danes. Tokrat nimam upanja, da bi prišel ven kaj prej, sem pač povratnik, za katere veljajo posebna, strožja pravila. Govorijo sicer o neki amnestiji, toda nič jim ne verjamem. Zunaj bom verjetno šele julija 1993.
Tokrat mi bo lažje kot kdajkoli poprej. Stric je odprl obrtno delavnico za roletarstvo, obrtnica bo v kratkem postala tudi teta, imel se bom kje zaposliti, čeprav bom najverjetneje odšel čez mejo. Z obema sem v rednih stikih, dobivamo se, kadar se le moremo, upam, da se ne bo nič zalomilo. Me pa nekaj hudo grize: ne raz-
umem, zakaj so med zaporniki tolikšne razlike, zakaj lahko ima nekdo s petnajstimi leti kazni, pravico do izhoda že po nekaj mesecih, tisti, ki ima petkrat nižjo kazen, pa šele po enem letu. Saj popolnoma izgubiš stik s svetom, dogajanjem, prijatelji, sorodniki! Bil sem izgubljen, ko sem se po letu in treh mesecih znova pojavil v Celju. Bilo jih je nekaj, ki so znova hoteli mojo družbo, toda spregledal sem jih. Dokler sem imel polne žepe denarja, sem bil vsem dober, na Dob pa me ni prišel obiskat nihče, niti razglednice nisem prejel od njih.
Alije to moj zadnji zapor? Prepričan sem, da je. Poti, na katero sem stopil kot devetleten bosonog fantič, ki je na celjski tržnici prodajalki zmaknil vazo, je konec. In veliko bi bilo takšnih koncev, ako bi država zapornikom ponudila priložnost za pošteno življenje. Nismo vsi delo-mrzneži, še manj ljudje, ki bi se že rodili kot kriminalci.«
IV.
Kol četrti ima besedo 24-letni Andrej Stoje iz Ljubljane, sojenje zoper njega je vzbudilo veliko zanimanja, saj gre za enega največjih zmikavtov avtomobilov. Nič več in nič manj kot 47 sejihje po štirih mesecih procesa znašlo v zaključni sodbi; izrečena je bila kazen 6 let in 6 mesecev zapora. Takšna je Andrejeva zgodba:
»Vsega je bilo pri naši hiši, manjkalo mi ni ničesar. Denarja je bilo dovolj in kot otrok sem imel vse, kar
Za pomoč in sodelovanje pri nastajanju tega feljtona gre zahvala Republiškemu ministrstvu za pravosodje in upravo, upravi Kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni in upravi novomeških zaporov.
sem si zaželel. Osnovno šolo sem končal brez problemov, ne jaz ne kdorkoli drug ni niti slutil, da bom nekega dne zabredel v kriminal. Pravzaprav je bila moja edina napaka ta, da sem si izbiral družbo starejših od sebe. Dan, ko seje vse obrnilo narobe, je prišel ob koncu osemletke. Imeli smo zaključni izlet, starši me nanj niso pustili. To meje močno prizadelo, prvikrat sem naredil nekaj proti volji staršev. Enostavno sem zbežal od doma, toda nisem šel na izlet s sošolci, pač pa sam in na svojo pest. Podal sem se na morje. Iskal sem prijatelje in jih našel. Ko sem uvidel, da so to ljudje, ki te poznajo le takrat, ko te potrebujejo, ko imaš denar, je bilo prepozno. Bil sem v Lanterni pri Poreču, v avtokampu, kamor zahaja veliko Ljubljančanov. Tu sem bil že nekajkrat poprej s starši, kraj sem poznal. S seboj sem imel šotor. Prijavil sem se, plačal takso in pričel uživati. Vrstniki so kmalu videli, da imam denar, pričeli so se lepiti name. Dotlej nisem bil navajen na veliko zapravljati, nisem ne kadil ne pil, z njimi seje pričelo življenje na veliki nogi. Prižgal sem prvo cigareto, popil prvi kozarec alkohola. Takrat sem prišel do čudnega spoznanja: vinjen sem lahko počenjal stvari, ki jih sicer nikoli ne bi. Spoznal sem, da sem labilna osebnost, alkohol mi je postal droga. Veliko sem pil, takšno življenje je zahtevalo precej denarja, tega pa je pričelo zmanjkovati. Kolegi so bili izkušeni, izhod so našli v tatvinah. In ker sem takrat še živel v prepričanju, daje prijateljstvo nekaj svetega, da je za pravega prijatelja potrebno narediti vse, nisem dosti razmišljal, ko so me vzeli s seboj na tatinski pohod. Seveda je bil zraven tudi alkohol, toda spominjam se, da so me dali na stražo, medtem ko so oni kradli po prikolicah in šotorih v kampu. Veliko tega se je nabralo, od denarja do oblačil, slednja sem jaz potem prodajal. Odtlej denarnih kriz ni bilo več, obmorski dopust smo veselo nadaljevali. Takrat sem tudi spoznal, da tatvine niso
nič hudega, še posebej, ker nismo imeli opravka s policijo. Toda vsega lepega je enkrat konec, potrebno seje bilo vrniti domov, še posebej, ker sta oče in mama prijavila moje izginotje. Iskala meje policija, glas o tiralici je prišel tudi do Lanterne. Podvizal sem se domov, nakar so me poklicali še na socialno in mi izrekli ukrep varstvenega nadzora. Ali z drugimi besedami: vsak teden sem se moral javljati socialni delavki in ji poročati, kje in
Silvo Škufca
HUDIČ
Hudič podari mi nasmeh za sovraštvo, ki ga v srcu skrivaš. Moč podari mi in zlobo, svojo daj mi ti podobo.
Človek hoče maščevanje, zdaj povedi me v nič, da slišim ljudsko trepetanje, saj postal si moj vodič.
Zaradi črne jeze v srcu misli jezno butajo ob prsi mojih mladostnih spominov.
V mislih se poraja sum, želje se z mržnjo kregajo, v meni je pravi monstrum.
Prek žil se ogenj mi je vnel in ko hudič zavohal bo ta dim, me za svojega bo vzel.
kako sem preživel minule dni. Zdelo seje, daje bilo dogajanje na morju le zaokroženo poglavje mojega živjje-nja, ki se ne more več ponoviti. Zal, so bile to le pobožne želje. Spominjam se, kako sem kasneje v Ljubljani, ko sem hodil v poklicno avtomehanično šolo, nekajkrat skušal ponoviti tisto, kar smo počenjali v Lanterni, toda za kaj takega enostavno nisem imel poguma. Prav občutek, da sem bojazljivec, ki ni sposoben kraje ali vloma izvesti sam, meje potem glodal. Tako dolgo, da sem pričel iskati ljudi, za katere sem slišal ali prebral, da so že imeli opravka s policijo, da so bili zaprti, skratka, iskal sem osebe, ki so že zabredle na kriva pota. Prijela se meje neustavljiva želja, da odkrijem svet kriminala. In našel sem ga. (Se nadaljuje)
10
DOLENJSKI LIST
S^f^2226M6^ipnl£H992
FOTO: M.BEZEK-J
Z računi nič več kar po domače
Pri nakupu blaga ali plačilu storitev ni dovolj le plačati, plačilo mora biti tudi črno na belem zabeleženo z računom, sicer lahko tako prodajalec kot kupec plačata kazen. Akcija v Metliki je pokazala, da vsi ne poznajo pravil
Pred časom smo lahko iz sredstev javnega obveščanja zvedeli, da bodo morali po novem račune izdajati prav povsod: v prodajalnah, gostinskih lokalih, različnih delavnicah, tudi na primer v frizerskem salonu. Kupec ali stranka, ki jo bo inšpektor zalotil, da bo zapuščala lokal brez ustreznega dokazila o plači-
lu, bo morala plačati kazen, prav tako pa tudi tisti, ki mu je usluge sicer že plačala. V akciji, ki smo jo opravili po različnih belokranjskih lokalih, seje pokazalo, da so tako tisti, ki usluge nudijo, kot njihovi odjemalci v glavnem seznanjeni s tem, da morajo bodisi izdati ali sprejeti in hraniti račun, sicer je Razen, če jih seve-
da dobijo, neizbežna. Kako globoko bi morali poseči v žep, pa niso natančno vedeli.
Belokranjce lahko potolažimo, da se jim vsaj za sedaj ni česa bati. Kot je povedal tržni inšpektor Stane Judnič, z republike niso dobili še nikakršnih navodil, kako ukrepati in na kakšen način sploh loviti občane ter preverjati, če imajo pri sebi račune ali ne. Priznal je, da prav zaradi tega tržna inšpekcija še ni začela preverjati. A tudi sam si ne predstavlja, kako bi takšno delo, ki bi bilo lahko precej delikatno, potekalo. Sicer pa po njegovem mnenju povsod tam, kjer morajo, račune tudi v resnici izdajajo. Vendar je v poročilu o delu tržne inšpekcije za preteklo leto zapisano, da vsi obrtniki niso izdajali strankam računov za opravljene storitve. Dvomimo, da vsi od novega leta naprej to prav vzorno počno.
Da jih tržni inšpektor še vsaj nekaj časa ne bo nadlegoval s preverjanjem računov, je za Belokranjce velika sreča. Drugače bi bili, tako kot seveda tudi vsi drugi Slovenci, v precej veliki zadregi, če bi morda hoteli zaščito pred njimi poiskati na Zvezi potrošnikov v Ljubljani, o kateri smo nedavno lahko slišali precej pohvalnega. Toda če ima potrošnik srečo, lahko po telefonu zve le, kdaj je na voljo pravnica, ki bi mu vedela svetovati. Med čakanjem nanjo pa bi ga lahko inšpektorji, ki se s čakalno dobo ne bi strinjali, že zašili.
Zasebniki bolj pozorni
In kako se pri izdajanju računov po novem obnašajo v belokranjskih prodajalnah, lokalih, obrtnih delavnicah? V trgovinah z živili navadno račun položijo kar v nakupovalno košaro ali vrečko. Vsekakor pa vsaj na kupljena živila, od strank pa je seveda odvisno, ali ga bodo vzele s seboj. Človek dobi občutek, da so do teh listkov še za kanček bolj pozorni v zasebnih prodajalnah, saj jim je očitno veliko do tega, da ne bi zaradi malomarnosti — bodisi kupčeve ali prodajalčeve — morala plačati kazen tudi stranka, pri kateri bi seveda izgubili ugled. Vendar so
povsod izjeme. Zgodi se, kot na primer v eni od metliških družbenih mesnic, da mesar ob nakupu mesa stranki ni dal računa. Se več, zneska niti ni odtipkal na registrski blagajni. V prodajalnah s tekstilom kopijo računa navadno zavijejo kar skupaj s kupljenim blagom, medtem ko ga v trgovinah s čevlji skupaj s škatlo položijo v nakupovalno vrečko. Pravijo, da to počno že od nekdaj, ko ni bilo še nikakršnih navodil o inšpekcijskih pregledih. Če tega ne bi storili, bi gotovo marsikateri račun ostal na prodajnem pultu, a le z računom je moč uveljavljati morebitne reklamacije. V metliški lekarni na primer pa stranke marsikdaj celo opozorijo, naj le vzamejo s seboj račun in ga skrbno shranijo. Ob nedavnem izpolnjevanju napovedi za odmero dohodnine je marsikdo že spoznal, kako prav so mu prišli shranjeni računi od zdravil, ortopedskih pripomočkov, gradbenega materiala, knjig in drugih učnih in športnih pripomočkov ter še česa, s katerimi je lahko uveljavljal olajšave v napovedi za odmero dohodnine.
Bolj »razgibano« je v gostinskih lokalih. Poznavalci pravijo, da v družbenih lokalih bolj vestno izdajajo račune za popito in pojedeno kot v zasebnih. Ponekod, na rimer v metliškem Jurčku, so tako temeljiti, da redne goste včasih že kar jezi, ker morajo med denarjem »izbirati« listke z računi. Tudi v črnomaljski restavraciji Grad, ki jo ima v najemu zasebnik, prinesejo račun k mizi, medtem ko v metliškem hotelu, sicer pod družbeno upravo, navadno znesek zaračunajo le zase, listka pa gostu ne pokažejo. Marsikje stranke niti ne pomislijo, da bi dobile račun, kaj šele, da bi ga zahtevale. Tudi zato ne, ker preprosto niso navajene, da bi jih tudi v gostinskih lokalih »bombardirali« z računi.
Brez računa je cenejše
In kako je z obrtniki? Koliko računov za svoje delo v resnici napišejo, je težko preveriti. Marsikdaj se zgodi, da obrtnik stranko vpraša, ali hoče račun ali ne. Storitev, za katero ni potrebno izdati računa, je cenejša in navadno se stranke odločijo za takšen način plačila. Ta, sicer precej lažna solidarnost, pa — posebno
če gre za gradnjo ali obnovo hiše — stranko udari kot bumerang, ko mora, kot smo že omenili, napisati napoved za odmero dohodnine, saj za dela, za katera nima računov, ne more uveljavljati olajšav. Sicer pa je vsak Slovenec toliko pretkan, da hitro izračuna, kaj se mu najbolj izplača, za pravi red na tem področju pa bo morala poskrbeti predvsem država. Za mnoge je zvenelo precej čudno, da bodo morali odslej dajati račune tudi frizerji, saj doslej stranke tega niso bile navajene. Metliški frizer za moške prizna, da račun v resnici napiše, da pa je od stranke odvisno, ali ga bo vzela ali ne. Prisiliti je ne more, pravi, sicer pa se mu tudi ne zdi povsem normalno, da bo pred vrati čakal inšpektor in od ljudi zahteval račune. »Na kakšen način pa bo dokazal, da se je človek prav tisti dan strigel, in to prav pri meni?« se sprašuje obrtnik.
Ob vsem tem ostaja še ena dilema, za katero tržni inšpektor prav tako ne ve, kako ji bo kos. Dvakrat na mesec je v Metliki živinski in živilski sejem. Na slednjem je moč kupiti marsikaj: od čevljev, oblek, rož, sadik in suhe robe do sadja, različnih kovinskih predmetov in česa. Skratka vse, kar je moč dobiti tudi v prodajalnah, pred katerimi bi lahko stal tržni inšpektor in zahteval račune za kupljeno blago. Toda pri prodajalcih za stojnicami ni moč opaziti, da bi imeli bloke, v katere bi pisali račune, kaj šele registrske blagajne. Da o tem, da na blagu, ki je na prodaj, skoraj praviloma ni cen in se cene lahko oblikujejo precej prosto, ne zgubljamo besed. Opazovalcu se mimogrede utrne misel, da veljajo dvojna merila: medtem ko te lahko tisti hip, ko stopiš iz trgovine, »aretira« inšpektor, zahtevajoč račun, so lahko tisti, ki prodajajo ali kupujejo na sejmu, brez skrbi. Mar to pomeni, daje najbolje, če se vse prodajalne preselijo na sejem? Ali pa bi bilo morebiti bolje, da tisti, ki sprejemajo takšne odločbe, najprej poskrbijo za red na vseh področjih. In ker tega vsaj za sedaj še ni, je razumljivo, da tržni inšpektor sploh ne preverja, kako dosledni so občani. Pri tem naredi najmanj krivic.
M. BEZEK-JAKŠE
Ni dvoma, da smo bili teh nekaj zadnjih let priče zgodovinskemu dogajanju, dogodkom, ki bodo “tali zapisani med najpomembnejšimi v zgodovi-ni slovenskega naroda. Tega se mnogi niti niso za-vedali, ko so se dogodki bliskovito vrstili eden za drugim. Na odru zgodovine so se v štirih letih iz-menjali prizori od sojenja četverici, s katerim se zaci'e pri nas dokončno tajati led in se začenja slovenska demokratična pomlad, do desetdnevne vojne za Slovenijo in mednarodnega priznanja nove evropske države. Televizija, radio in časopisi so sproti beležili dogodke, odmevali so že tudi v ■tmetniškem ustvarjanju in izšlo je kar nekaj knjig, ki slikajo za Slovence tako usodne dogodke. Temu bogatemu gradivu se bo čez dva meseca pridružila s« ®a knjiga, ki pa bo drugačna. Razkrila naj bi, seje dogajalo v zakulisju, torej tiste stvari, ki so širši javnosti manj ali sploh neznane. Da ne gre za Prazne obljube, zagotavlja ime avtorja novega dela ' knjigo Premiki, ki se že tiska pri Mladinski knjigi, je namreč napisal slovenski obrambni minister Janez Janša.
Z njegovim imenom je tako ali drugače povezano veliko tega, kar seje dogajalo pri osamosvajanju Slovenije. Janša je stal dejavno ali pasivno v ■*#» mnogih dogodkov in jih je skusil tako re-koč na lastni koži, poleg tega so mu bile zaradi položaja, ki gaje prevzel v novi slovenski vladi, dostopne tudi informacije, do katerih nima dostopa vsakdo. Pričevanje takšnega človeka je gotovo vredno zanimanja. Janša je na tiskovni konferenci, ki sojo pripravili prejšnji teden, povedal, da v svojem sicer osebnem pristopu pri opisu dogodkov in odločitev piše tudi o stvareh, ki so zaradi različnih razlogov ostale skrite očem javnosti, hkrati pa postavlja nekatera dejstva na drugačno mesto, zato je ojegova podoba dogodkov nekoliko drugačna, kot si jo je ustvarila javnost. Nekaterim v slovenski politiki najbrž ne bo všeč tisto, kar bodo lahko prebrali v knjigi, vendar Janša zagotavlja, da svoje pi-snnje argumentira in ilustrira z dokumeni, med
Ministrovi spomini na sodobnost
Slovenski obrambni minister Janez Janša je napisal knjigo Premiki, ki bo najbrž dvignila nekaj prahu, saj v nji navaja številna javnosti doslej neznana dejstva in dokumente ter izrisuje nekoliko drugačno zgodbo slovenskega osamosvajanja, kot smo je vajeni
njimi tudi z nekaterimi ključnimi, ki bodo v knjigi prvič objavljeni in ki osvetljujejo, zakaj so dogodki krenili po znanih poteh. »Gre za dokumentirano kroniko obdobja, v katerem sem tudi sam odigral delček vloge. Ne gre za pripoved starejše generacije mlajši, marveč za stvari, ki jih vsak lahko sam preveri v dostopnih dokumentih ali v svojem spominu,« je dejal Janša.
Glavni poudarek v knjigi je dal vojni za Slovenijo in reorganiziranju Teritorialne obrambe, piše pa seveda tudi o drugih temah, ki skupaj tvorijo slovensko osamosvojitveno zgodbo: o aretaciji in zaporu, delovanju Odbora za varstvo človekovih pravic, o pripravah na volitve, nastanku Demosa, novi vladi, vračanju slovenskih vojakov iz JLA, o delu obveščevalne službe, dogodkih v Pekrah, pripravah na vojno, vojaški agresiji, Brionski deklaraciji, o umiku JLA, zatonu Demosa in mednarodnem priznanju Slovenije. Prvič je v tej knjigi podrobneje opisano obodobje od maja do septembra 1990, ko je bila slovenska Teritorialna obramba razorožena in je bilo treba poiskati drugo pravno in organizacijsko podlago za zavarovanje prvih
korakov osamosvajanja Slovenije. Podrobneje je popisan tudi kasnejši zaplet z Beogradom, ki se je odločil, da bo na silo preprečil osamosvajanje Slovenije. Janša razkriva, da so že v začetku maja 1991 začeli pripravljati vojaške načrte za zasedbo slovenskih meja. Hkrati s stopnjevanjem pritiska Beograda in tujine, ki ni bila naklonjena slovenskim prizadevanjem, seje med strankami in politiki ter tudi v javnosti večala negotovost, ali je pametno na načrtovani dan v juniju prevzeti dejansko oblast. Nekatere opozicijske stranke so bile odkrito proti, vendar je bila na koncu dosežena skupna odločitev, da gre Slovenija v dejanski prevzem oblasti. Nasprotja med politiki pa so se kljub temu še zaostrovala; bili so sicer za osamosvojitev, niso pa bili vsi za to, da bi prevzeli tudi mejni nadzor in carino, brez česar pa ni mogoče govoriti o samostojni državi. Knjiga daje odgovore, kako so premostili te razlike in dosegli konsenz.
da bo prevzem oblasti 26. junija 1991, tajno pa so načrtovali, da bi morala slovenska skupščina na-
Zanimiva je podrobnost o datumu razglasitve nostojnosti. V javnosti se je hote ustvarjal vtis,
Napis IVAN, DA VID, JANEZ, FRANCI, O VAS BODO GOVORILI ŠE NAŠI ZANAMCI, ki so ga postavili protestniki pred nekdanje vojaško sodišče na Roški cesti v Ljubljani med zdaj slovitim sojenjem četverici, je imel prav, vsaj kar se Janeza Janše tiče.
rediti ta korak že prej, na dan, ko ne bo pričakovan, med 15. in 20. junijem. Vendar se je zaradi stvari, ki tudi zdaj ovirajo doseganje konsenza v slovenskem notranjem političnem življenju, usklajevanje in sprejem potrebnih zakonov tako zavleklo, da so nazadnje lahko določili 25. junij kot dan sprejema ustreznih sklepov, torej le dan prej, kot je bila pripravljena na ta ključni korak javnost in seveda vsi tisti, ki so mu nasprotovali. Točen datum je bil stroga državna skrivnost, a Beograd je zanjo vseeno zvedel. JLA je imela vse načrte tempirane na 27. junij ob 1. uri ponoči, in ko so zvedeli za dejanski datum, jih niso več mogli spremeniti. Če bi se osamosvojitev res dogodila 26., bi bila zvezna vojska in policija na mejah prej, kot bi mejo prevzela slovenska policija. Potem bi bila seveda Slovenija tista, ki bi morala posredovati s silo. Tako pa je bila stvar obrnjena in agresorje bila jugoslovanska armada.
»Vedeli smo, da bodo hoteli zasesti slovenske meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, ker smo dobro poznali njihove načrte. Priprave so tekle že od 5. maja, ko so podvojili enote na mejnih stražnicah, ko so preigravali drugo stopnjo štabne vaje
Okop, vendar ni bilo jasno, kakšen bo dejanski ukaz: ali prodirati ne glede na posledice ali ne. Nekateri so menili, da svet in Evropa tega ne bodo dopustili. Iz dokumentov, ki smo jih med vojno zaplenili, pa je zdaj jasno, kakšen je bil ukaz: priti na cilj za vsako ceno,« je na tiskovni konferenci povedal Janša.
Manj znana so tudi pogajanja z JA, ko je bil že sprejet sklep o njenem umiku iz Slovenije. Iz teh pogajanj so naši pogajalci iztržili največ, kar se je dalo, to pa zato, kot odkriva Janša, ker so imeli natančne informacije o tem, koliko je vrh armade pripravljen popustiti. Pred vsakim pogajanjem je bila natančno poznana taktika generalov, ki so se prišli pogajat.
Eno od dejstev, ki ga Janša v svoji knjigi postavlja na pravo mesto, je denimo tudi, kdaj in kje se je začela vojna za Slovenijo. Formalni začetek predstavlja ukaz zvezne vlade o prevzemu nadzora na slovenskih mejah z vojsko in zvezno milico. Vse to je bilo pripravljeno že poprej v načrtu Meja in za te namere so vedele pomembne tuje države ter jih, kot vse kaže, takrat tiho podpirale; danes to dejstvo najbrž ni najbolj prijetno zanje. Dejanski začetek vojne pa v več publikacijah postavljajo napačno, opozarja Janša. Najpogosteje se omenja kot začetek prodor tankov iz vrhniške vojašnice proti Ljubljani in potem do Brnika, Janša pa v svoji knjigi dokazuje, da se je vojna za Slovenijo začela 27. junija 15 minut čez polnočjo, ko je oklepna enota JLA prestopila mejo na Kolpi pri Metliki. Tudi prvi strel v vojni je počil v naših krajih, in sicer istega dne zjutraj ob zapori, ki jo je na Pogancah pri Novem mestu postavila novomeška enota, streljal pa je oficir JLA Prodanovič.
Janševa knjiga bo prinesla še veliko takih zanimivih in neznanih stvari, vendar kaj dosti več ta čas seveda ni v interesu ne pisca in ne založbe, da bi povedali. Koliko prahu bo knjiga zares dvignila, pa bomo še videli.
MILAN MARKELJ

priloga dolenjskega lista
1111

O butarah in pirhih
Dobili smo spet velikonočne praznike, nič pa nam ne more povrniti bogastva šeg in običajev, povezanih s tem časom. Cvetnonedeljska butara seje marsikje še ohranila in pisanice znamo še izdelovati, prvotni pomeni pa so že zdavnaj
zabrisani
Dolenjski lesni ali kravji žegen
Najpomembnejša med krščanskimi prazniki sta božič in velika noč, katerih praznovanje tudi dolgoletno nasprotovanje in omejevanje s strani uradne oblasti ni moglo povsem zatreti. Nekatere simbole teh praznikov, na primer božično drevesce in velikonočno šunko, je bilo moč videti tudi pri tistih, ki so se sicer proglašali za nevernike. Slabo vest v zvezi s tem so si tešili z izgovorom, da spoštujejo stare običaje, kar je seveda zelo blizu resnice. Oba praznika sta namreč nabita z ljudskimi šegami in običaji. Nosita sicer izročilo o Kristusovem rojstvu, smrti in ponovnem vstajenju, njuna umestitev v pričetek zime in pričetek pomladi pa sovpadata s še starejšimi poganskimi obredji.
Zadnja leta smo kot praznik starih običajev tudi že uradno najbolj poudarjali božič. Morda zato, ker gaje lažje povezati s poganskimi običaji, vendar je za poznavalce slovenskih narodnih šeg in običajev tudi velikonočno obdobje zelo zanimivo, zlasti pa raznoliko, saj, raztegnjeno na dober teden — če vzamemo le čas od cvetne nedelje do velikega ponedeljka — skoraj vsak dan pomeni nekaj novega. Na cvetno nedeljo je blagoslov pomladanskega zelenja, velika sreda je čas ropotanja in regljanja, »strašenja boga«, na veliki četrtek utihnejo zvonovi, saj »odletijo v Rim«, na veliki petek je čas božjega groba, pasijonskih iger in procesij, na veliko soboto zjutraj je blagoslov ognja in vode, popoldne pa velikonočnih jedi, na veliko nedeljo je slavje vstajenja in zavžitja velikonočnega žegna, veliki ponedeljek pa čas sprostitve, obdaritve in obiskov. Ob vsakem se je v slovenskih krajih izoblikovalo nešteto zanimivih različic in posebnosti. Seveda bi velikonočni čas na kratko lahko opredelili tudi s tremi temeljnimi nasprotji: smrt — vstajenje, zima — pomlad, post — užitek.
Kot zunanja simbola velikonočnega praznovanja sta se med Slovenci najbolj uveljavila predvsem butara in velikonočni pirh ali pisanica. Prvi sodi k blagoslovu rastlinja na cvetno nedeljo, ponekod imenovanemu moški žegen, drugi pa k blagoslovu jedi na velikonočno soboto, imenovanemu tudi ženski žegen. Butara simbolizira rast, letino, pridelek, jajce pa plodnost, rojstvo, novo življenje, prirastek pri živalih in ljudeh.
Butare imajo po Sloveniji kaj različno obliko in velikost. Ponekod so majhne, dajo otrok zlahka nese v eni roki, drugod velike, dolge in težke, dajih mora nesti po več fantov skupaj. Na Dolenjskem so butari včasih pravili leseni ali kravji žegen ali pušelj, v Beli Krajini pa drenek. Posebnost je bila ljubljanska butarica, narejena iz barvanih oblancev, ki jo je danes moč dobiti že skoraj povsod po Sloveniji.
V okolici Novega mesta je med kupljenimi »ljubljanskimi butaricami« iz oblanja in cvetja, ki jih je moč kupiti na tržnici, bilo zadnjo cvetno nedeljo videti še nekaj »pravih« dolenjskih butar. Tudi tukaj so včasih tekmovali, kdo bo imel večjo in lepšo butaro in kdo jo bo nosil bolj pokonci, toda sramota za fanta bi bila, če bi je ne mogel nositi sam, zato si jo je naredil pač svoji moči primemo. Gradivo za butaro so ponavadi nabirali nekaj dni prej, saj je bilo strogo določeno, kaj se lahko v butaro poveže. Osnovno gradivo so tvorile šibe mačic. V pomladnem gozdu je bilo treba nabrati še bršljan, najraje takega z jagodovimi vršički, tri enoletne leskove palice, brinje, žingerle, virh in dren. V soboto zvečer je dobila butara svojo podobo. Ma-čično šibje so povezali v snop, v vrh pa vtaknili šopek iz drena, virha in žingerla, okrašenega s pušpanom in oljčno vejico ter varovanega z ostrim brinjem, da bi se ga nepoklicana roka ne mogla dotakniti. V sredino snopa so nagačili sena, v seno pa vtaknili različno sadje: jabolka, suhe hruške in slive, včasih tudi pomarančo. Vinogradniki so dodali še trtni ključ ali kar ključ od hrama. V tako pripravljen snop so potem zatikali bršljanove vejice, začenjši z najlepšimi zgoraj, dokler ni bil snop popolnoma zakrit z zelenim listjem in je postala butara prav košata. Tako pripravljena butara je bila seveda težka, zato je bilo treba privezati nanjo še posebno vrv ali pas, da si jo je nosilec lahko oprtal na rame. In ker je bila pot ponavadi dolga, mladina iz različnih zaselkov in vasi pa med sabo tekmovalno razpoložena, je bilo treba v eno roko vzeti še
Dečki z butaro pred cerkvijo v Šmihelu
močno brinjevo palico, da so bodice odganjale tiste, ki bi poskušali z zli nameni priti v bližino domačega ponosa.
Butara in vse, kar je bilo v njej, je imelo seveda svoj namen. Vsebine so bili deležni ljudje in domače živali. Varovala naj bi jih pred boleznimi in nesrečami, mačične šibe so zatikali na polja in jih kurili v pečeh, vse za srečo in blagostanje. Brinjeve vejice so kurili in s prijetno dišečim dimom okadili bivališča. Oljčne vejice so zataknili za božje slike in razpela. Zelenje je v domove prineslo blagoslov in obet dobre letine.
Anina adlešička pisanica
Pomembna sestavina velikonočnega žegna so jajca, ponavadi obarvana, ki jim pravimo pirhi.
Prvotno so bila jajca obarvana rdeče, zaradi posebne simbolike in moči, ki sojo pripisovali tej barvi, pozneje tudi drugih barv. Že zgodaj so pričeli pirhe poslikavati in po njih pisati. V Sloveniji in izven njenih meja je postala zlasti poznana belokranjska pisanica, kije posebej umetelno izdelana in jo prištevamo med slovenske nacionalne spominke. Včasih sojih na veliki teden izdelovali pri vsaki belokranjski hiši, seveda na različnih koncih različne. Po načinu bi jih lahko ločili na metliško-suhorske drsanke in črnomaljske pisanice. Slednje izdelujejo danes še v okolici Adlešičev, kako, pa smo se pozanimali pri eni od bolj znanih izdelovalk pisanic, Ani Cvitkovič iz Dolenjcev.
Žan je vedno imel dobre vampe
Vidrihov Žan je pri dvainosemdesetih letih še kar spreten, tako za šankom kot v vinogradu. Sedajle, na pomlad, komaj najde čas za klepet, toliko je opravila. »Večino bom kar sam okopal,« se pohvali, ko ga zjutraj, predno krene v goro, le najdem doma. Vendar je v njegovem glasu tudi nekaj grenkobe. Saj, dela rad, vendar ko pride čas, prične človek razmišljati tudi, kako bo naprej, kako sad svojega dolgoletnega truda ohraniti in preliti rodu v dobro. Tam pred hramom v vinogradu Na rupah, od koder je tako lep razgled po dolini Krke, bi rad kdaj posedel brez skrbi in z občutkom, da bo to, kar je ustvaril, tudi obstalo. Saj ne gre samo za otipljive zadeve, gre tudi za druge vrednote, za sloves, ki si gaje v tem prostoru pridobila nekdaj Bojančeva, sedaj pa Vidrihova gostilna na Otočcu.
Le kdo bi vedel, kako bi se Vidrihovemu očetu z Otočca življenje obračalo, če ne bi njegovih staršev leta 1912 premamilo domotožje in se ne bi podali čez veliko lužo nazaj v staro domovino. Žanu je bilo takrat poldrugo leto, njegovi sestrici pa dve leti več. Rojena sta bila v Imperialu, v ameriški državi Pensilvaniji, a svojega rojstnega kraja potem nista nikoli več videla. Oče je bil doma iz Smolenje vasi, mati pa iz Podpeči na Notranjskem. Spoznala in poročila sta se v Ameriki, kjer je oče tesaril, mati pa je vodila nekakšen penzion, v katerem je delavcem kuhala in oddajala prenočišča. Prihranke je oče pošiljal svoji materi, kije zanj na Lešnici kupila hišo z nekaj zemlje. Ko je mlada družina prišla iz Amerike, je tukaj že imela skromen dom. Oče se je leto pozneje spet odpravil čez ocean. Še sreča, tako seje vsaj izognil vsem tegobam prve svetovne vojne. Vrnil se je čez sedem let in je že nameraval od-
peljati s sabo vso družino, ko je zbolel in bil operiran. S tem je bilo konec njegovih ameriških sanj, za družino pa se je pričelo precej težko obdobje.
»Med šolskimi počitnicami sem hodil pomagat na grad Bajnof. Moram reči, pa naj imajo nekateri še toliko pripomb čez graščake, njegov lastnik Grm je imel gospodarstvo dobro urejeno in plačal je pošteno, kar mu je kdo naredil. Ce bi takih ne bilo, bi bila revščina še hujša. Za delo je bilo težko, saj so se ponujali za kopače v Trško goro iz celega Podgoija, izbrani pa so bili le najboljši.« Tako se spominja tistih časov po prvi svetovni vojni Vidrihov oče. Pravi, daje bilo težko tudi za uk. Tako rad bi bil kovač, a ga ni bilo mojstra v bližini, ki bi ga lahko sprejel. Zato se je šel na Kamence učit za čevljarja. Tudi to obrt je vzljubil. Leta 1938 seje poročil z Bojančevo Reziko. To je bila ena od treh hčera šentpetrskega gostilničarja Jožeta Bojanca in
vnukinja daleč naokrog znanega šentpetrskega župana in gostilničarja Franca Bojanca, člana sedaj že prislovične novomeške gostilniške četverice, v kateri so bili poleg njega še Penca, Štembur in Windischer.
Ko je prišel na Bojančevino, je moral Žan postaviti čevljarski stol v kot in se posvetiti drugim poslom. V hlevu, kjer je bilo prostora za petnajst glav živine, je bila ena sama, pa še za to je bilo treba takoj kupiti krmo, kajti skednji in kozolci so bili prazni. Toda s pridnim delom seje gospodarstvo kmalu dvignilo in gostilna je po pravici postala vredna svoje nekdanje slave. Seveda ne kar tako. Mnogo skrbi, truda, potrpežljivosti in ustrežljivosti je bilo potrebno za to.
»Z gosti sem se vedno dobro razumel. Ni bilo ne lakote ne žeje, ki bije pri nas ne potešili, ob kateremkoli času. Pri nas je imel gost vedno prav. Ne pa tudi izzivalci in srboriteži. Tem smo morali včasih pokazali vrata. Je pa tako, da seje treba s človekom vedno najprej pogovoriti. Ce ni šlo, smo pač uveljavili svojo pravico. Jaz sam se dveh močnih nisem nikoli ustrašil, če pa je bilo le preveč, sem skoz okno poklical sosedovega Toneta, kovača. Takoj je vedel, koliko je ura, in tisti, ki so hoteli razgrajati, tudi,« pravi Žan, ki tudi ugotavlja, da so bili včasih ljudje bolj nagnjeni k pijančevanju in razgrajanju, sedaj pa so se kar nekako umirili.
Gostilna je bila vseskozi odprta tudi med vojno, ko so bili časi najtežji in so Žana Italijani odpeljali v taborišče. Rezika jo je takrat vodila sama. Vidri-hova gostilna je ostala. Še danes uživa ugled gostilne, kjer se dobijo najboljši vampi. Žana pa vendarle skrbi, kako bo naprej. Res je, da so se ljudje umirili, imajo pa tudi manj denarja, da bi se v gostilnah poveselili. Malo je tudi takih, ki bi hoteli tako, kot sta Žan in zdaj že pokojna Rezika, dati vse na stari sloves in tradicijo. Pet otrok sta imela. Vsi so pri dobrem kruhu, sedaj so na potezi že vnuki. Se bo pri katerem od njih oglasil klic Bojanče-vega rodu?
TONE JAKŠE
Ana Cvitkovič pri pisanju pisanic
Anaje kmečka gospodinja, kije v mladosti izdelovala pisanice le za domače potrebe, pred kakimi dvajsetimi leti pa jih je pričela izdelovati tudi za trg. »To nam je nekako v rodu,« pravi Ana, kije izdelala že preko deset tisoč pisanic. Delaje z njimi precej, materiali pa so zadnje čase dragi in težko jih je dobiti, tako da bi že odnehala, če ne bi v sebi čutila odgovornosti, da pri tem le vztraja, že zato, da bi ta lepi običaj ne izumrl. Pisanja je naučila tudi svojo snaho, tako daje pri hiši zagotovljena tradicija.
»Jajce najprej previdno spiham, nato nanj napišem, kar hočem imeti belega,« pripoveduje Ana.
»Potem namočim lupine v rdečo barvo, ki jo dobim iz rdečega krep papirja. Tam se nekaj časa odmakajo, da se obarvajo. Na rdečo barvo nato napišem vse, kar naj bi bilo rdečega. V loncu v mrzli vodi raztopim črno barvo in lupine s pomočjo pokrovke potisnem vanjo in počakam, da tekočina zavre. Vmes je treba tekočino večkrat stresti, da se barva enakomerno posede. Iz že toplih izcedim vodo in jih dobro zbrišem z volneno krpo, suhe nalahno namažem z jedilnim oljem, da dobijo lesk, nakar skozi odprtino s posebno iglo potegnem volnen končič, ga zavozlam in na drugi strani naredim cofek. Tako je adlešička pisanica gotova. Je pa to redkost že tudi v našem kraju, saj nas je samo še nekaj žensk, ki to delamo. Mlade niso zainteresirane, saj imajo službe in nimajo časa za to. Za take pisanice je treba veliko vaje, veliko volje in ljubezni. Adlešička pisanka ima kakih dvajset ali celo več različnih variant.« Toliko in še več nam je o adlešički pisanici, priljubljeni med domačini, zdomci in tujimi turisti, povedala Cvitkovičeva Ana.
Taka pisanica je trajen spominek. Na veliko noč bo v lonce romalo veliko jajc brez takih pretenzij. Olepšala bodo praznično vzdušje in postala predmet deških iger kot v starih časih, tudi za priljubljeno sekanje pirhov. Nova oblast, kije uvedla velikonočni praznik, je poskrbela tudi za zagato. Naš denar je trenutno namreč brez kovancev. Tako bodo morali botri sekati pirhe z jugoslovanskimi dinarji, ali pa, na veselje mladeži, z nemškimi markami.
TONE JAKŠE
Roke, polne skrivnih moči
Gre za zdravje in bolezni. Slavica Krajnc vam vrača zdravje. Tako pravi in tako zatijujejo. Terapija da ni zmeraj uspešna, velikokrat pa se obnese. Tako pravi in tako zatrjujejo tisti, ki so prišli k njej, utrujeni prisluhnili njenemu glasu in se pustili obdelovati njenim rokam, potem pa spočiti vstali in po nekaj obiskih ozdravljeni pozabili, da so bili sploh kdaj bolni.
Kako vrniti zdravje obolelelemu telesu, je vprašanje, staro toliko kot človeško zavedanje, da je človek bolan. Slavica Krajnc pravi, da se to da narediti tako, da človek drugemu človeku s pomočjo skrivnostne energije vrne izgubljeno moč, in potlej se vse zgodi po nenapisanem pravilniku, ki tiči kdove kje v človeku. Za omenjeno vračanje je
pomembno, kako poteka zdravilni postopek. »Človek, ki pride na tako zdravljenje, mora biti prepričan o uspehu terapije. Če mi s svojo mislijo pomaga, je več možnosti za uspeh,« postavlja kot prvo zapoved Slavica Krajnc, bioenergetičarka in rediestezistka, ki ima prostore na Cesti 4. julija 40 v Krškem.
Sodeč po pismih, ki jih hrani v predalu, so ljudje prepričani o zdravilni moči njenega zdravljenja brez zdravil. In ker je tako, lahko s precejšnjim zadoščenjem reče, da počne nekaj koristnega s svojo energijo, ki jo kot po zgledu malce skrivnostnih orientalskih mojstrov naravne medicine prenaša po pacientovem telesu, kot bi človek z magnetom prenašal po papirju risalni žebljiček. Med tistimi, iti zdaj zaupajo v zdravilni učinek gibov in lahnih dotikov Slavičinih rok in verjamejo v bioenergijo in radiestezijo, so ljudje z različnimi težavami. Oglašajo se ljudje z razbolelimi hrbti, z dihalnimi težavami, z neznosnimi glavoboli in duševnimi stiskami. Nekateri, ki že imajo za seboj zdravljenje v Slavičini ordinaciji, v pismih sporočajo zahvale in svoja opažanja o bolezni pred terapijo in po njej.
»Starejši sinje bolehal za bronhialno astmo od 15. meseca starosti. Zdravili so ga ambulantno in tudi v bolnišnici. Do prvega srečanja s Slavico je jemal vsak dan zdravila, in to osem let. Po srečanju s Slavico so se mu težave zmanjšale,« piše v enem od pisem, ki gaje napisala neka ženska. Podobno je zapisala mati otroka, kije imel vnetje srednjega ušesa, ko mu je bilo 9 mesecev. Zdravniki bolezni niso mogli odpraviti, ampak se je ponavljala in otroka so dali tudi v bolnišnico. »Tudi to ni pomagalo,« piše ženska, »in sina smo peljali k Slavici. Zdaj bolezni ni več in moj otrok več ne trpi.«
Neka ženska je Slavici pisala, kako se počuti po tistem, ko seje Krajnčeva z bioenergetsko metodo lotila njenih težav, s katerimi seje zbudila nekega jutra. »Tisto jutro sem se zbudila z občutkom, kot bi me prizadela kap. Oglušela sem na levo uho. Tudi bruhala sem. Zdravnik, ki sem ga obiskala po tistem, mi je rekel, da se bom morala sprijazniti s tem, da na levo uho ne bom več slišala. Po drugi terapiji Slavice Krajnc zdaj slišim, čeprav se mi zdi glas nekam zamolkel in nekje globoko.« S pismom in sliko se je v znak zahvale Slavici oglasila S. G.
»Od mladih let mi je nekaj dušilo in stiskalo dušo vse do takrat, ko je božja roka bioenergetika zgrabila in odstranila to zlo iz mene. Že po prvi terapiji sem zadihala svobodno,« piše S. G.
Kaj se v resnici dogaja ljudem, ki pišejo taka pisma, in kaj počne Slavica Krajnc, mlajša ženska odločnih potez, ko polaga roke na ležečega človeka tako nalahko, da skoraj ni dotika? Je ta terapija slepilo v stiski ali gre za resnično in nikoli pojasnjeno moč človekove energije? »Imam znance med zdravniki, ki z vso resnostjo gledajo na moje delo, na mojo sposobnost, da sem bioenergetik,«
Takole poteka zdravljenje pri Kranjčevi
pravi Slavica kot v podporo sebi in ljudem, ki so pisali - kakor po spreobrnjenju - omenjena pisma.
Mogoče bo bližje odgovorom na taka vprašanja človek, ki bi odkril - namesto da se sprašuje, kako vrniti zdravje obolelemu telesu - kako naj prisluhne skrivni govorici telesa. Nekaj ljudi, ki pišejo v revijo Auro, je namreč prepričanih, daje v ozadju vsake bolezni »namen, da nam telo nekaj sporoči«. Manca Košir, kije pred kratkim sodelovala v Krškem v poduhovljenem pogovoru, imenovanem Korak k resnici, je tudi prepričana o nečem podobnem. Očitno seznanjena z veliko tistega, kar pišejo o odnosu med dušo in telesom, je malce drzno izjavila: »Telo se upira neiskrenosti. Iskren človek ima več možnosti, da bo zdrav. Biti iskren, pomeni najprej biti podoben samemu sebi.«
Kje je v takih predpostavkah mesto za bioenergetika? Po močno udomačenem prepričanju naj bi bioenergetik popravil, kar je telo »skritiziralo« preko bolezni. Med bioenergetikovim poskusom, da bi to naredil, in človekom, ki se po obisku pri »drugačnem zdravniku« počuti zdravje polno nepojasnjenega in nedokazanega, čeprav morda resničnega. Za bioenergetike se zdi, kot bi delali nekje vmes med naključjem in genialnostjo. »Zame bioenergetik ni genij, če ugotovi, kako je nekdo bolan. Bioenergetik jc genij, če človeka ozdravi,« je prepričana Slavica Krajnc.
M. LUZAR
priloga dolenjskega lista
>TO. Ml
NAGRADA V LJUBLJANO IN METLIKO
Žreb je izmed reševalcev 13. nagradne križanke izbral ANTONA BOŽIČA iz Ljubljane in MINKO OMERZEL iz Metlike. Božiču je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Omerzelova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, da nam čim-prej sporoči svojo enotno matično številko (EM-SO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 27. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 15!
REŠITEV
13. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 13. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SP. ISIDORA. OBNOVITEV, UMETNOSTNO, ORKA, POEN, DRSANJE, KOJA, TANKER, SRAKA, IZIDA, LAN, NOS, LATIN, ANALITIKA, ATI, VADI, KNA, AJD, TARA.
NEKAJ MISLI JOSIPA VIDMARJA
Vsaki narodno še tako pisano sestavljeni državi daje trdnost samo zavest državljanov, da žive zadovoljno in svobodno.
Nobene vojske, nobeno nasilje, terorizem, nobena oblast ne morejo izkoreniniti lepote iz zemeljskih tal in iz človeških src.
Svoboda je velikanska stvar za življenje vsakega od nas, še bolj pomembna pa za obstoj narodov.
Znosno naše življenje, če resnično premišljujete o njem, skoraj nikoli ni in ne more biti, ker smo vsi zapisni odhodu.
nagradno križanka ©
				UTER	PREPONA	ZLOGO- TVOREN GLAS	AVTOR J. UDIR	PREVOZNO SREDSTVO	REPUBLIKA SLOVENIJA	ENODNEVNA MRZU-CA	MAJHEN LESEN ZAMAŠEK	MOJZE- SOV BRAT	PASMA |
	m • m	« •			>			PRIPADNIK SKUPINE SESALCEV RIM. CESAR						
	Ul	?			NAJZGOR-NJA PLAST OZRAČJA JOULE									
ril				>					EPOPEJA				
■				DUHOVNIK ZANIČLJIVO'				EFEKT	KLIMAKTERU				
m	-				KRALJEVO BIVAUŠČE					ŠESTI DEL				
				>								KOŠEK ZA JAGODE	VENERA
DOLENJSKI UST	HODNIK NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI	REKA KI SE IZLIVA V BELO MORJE	EL MERSKA ENOTA				KATRAN MUSLIMANSKA VERSKA KNJIGA				SLAVKO DOKL		
			FR KIPAR (AUGUSTE)								VEUK GORSKI VRH		
POSMEH						IZDELOVALKA KISA STARODAVNA PRESTOL-NICA JAPONSKE							
NEIZMER- NOST										GLAS KEM SIMBOL ZALITO			
VRSTA				GERM. MIT. OREL KEM. SIMBOL ZA BARIJ				STARODAVNO PLEME NA BALKANU VARNOSTNI					
OGIBEK					RAVNINSKI PREBIVALEC			SVET					
ZNAN ZOLAJEV ROMAN					ITAL TISKOVNA AGENCIJA					SRBSKO M. IME			
poti k zdravju
Za mizo uživaj a s pametjo!
Veijetno na svetu ni ljudi, ki bi bili bolj mahnjeni na zdravo prehrano, kot so Američani. Tehtajo grame, štejejo kalorije, merijo maščobe, tekajo za bio živili, poslušajo radio in televizijo in berejo časopise, kaj je in kaj ni primemo zaužiti, če naj človek ostane mladosten in zdrav. Skratka, z jedjo imajo vse manj veselja in vse več skrbi, še posebno, ker si rezultati raziskav o škodljivosti oziroma neškodljivosti posameznih živil pogosto nasprotujejo. Danes denimo priporočajo margarino kot odlično živilo, ki preprečuje nabiranje maščob na ožilju, naslednji dan jo obtožijo krivde za srčne in možganske kapi. In podobno z drugimi živili.
Kot bomba je udarilo v splošno mnenje nekaj prispevkov v časopisju in na televiziji, kjer so strokovnjaki razkrili presenetljivo dejstvo, da Francozi lepo uživajo v vsakdanji prehrani, jedo vse tisto, ks&r si Američani ne upajo in čemur se odrekajo, fondi je okusno in dobro, pa imajo »Žabarji« kljub temu precej najši odstotek srčnih in možganskih kapi. In ko so iskali razlog, zakaj slastne pečenke, suhomesnati izdelki, paštete, siri in surovo maslo Francozom ne mašijo žil, so ga našli v vinu in masti 12 gosjih jeter. Redno pitje vina pri obedih in uži-vanje jedi, zabeljenih z mastjo iz gosjih jeter naj bi odpravljalo škodljive učinke maščob.
Ameriški trg, ki diha pod močnim vplivom reklame in javnih medijev, seje seveda takoj odzval. Močno je poskočila prodaja francoskih vin, pojavili so se celostranski oglasi, ki so ameriške potrošnike vabili, naj uživajo več francoskih vin za daljše, srečnejše in bolj zdravo življenje. V štirih tednih je prodaja rdečih vin v veleblagovnicah porasla za 44 °dst., dvignila seje tudi prodaja žganih pijač. Obe-taloseje bolj veselo in prijetnejše življenje za vsak-dunjo mizo. Toda veselje sladokuscev, ki so že upali, da bodo slastno jedli brez grozljive sence srčnih obolenj nad polnimi krožniki,ni bilo dolgotrajno.
Strokovnjaki so opozorili na nekatera prezrta dejstva, ki so porušila hitro zgrajeni mit. Francozi so ob svoji slastni prehrani in ljubezni do vina morda za mizo res srečnejši od Američanov, vendar pa zaradi tega niso nič bolj zdravi in prav tako ne živijo kaj dosti dlje. Povprečna življenjska doba Francozov je le za eno leto daljša. Resje, da imajo manj srčnih obolenj, jih pa zato pesti več drugih bolezni, ki so povezane z uživanjem alkohola. Statistika tudi kaže, da Francozi v vsakdanji prehrani ne zaužijejo kaj dosti več maščob in v povprečju približno enako količino količino kalorij kot bolj vestni Američani. Nekoliko presenetljivo je, daje nted prebivalstvom v srednjih letih starostne dobe

za polovico manj smrti zaradi srčnih obolenj, saj bi ob bolj mastni hrani in pogostejšem uživanju prekajenih živil, kar je značilno za tradicionalno francosko kuhinjo, pričakovali več tovrstnih obolenj. Kljub temu so srčna obolenja na prvem mestu med vzroki smrti tako v ZDA kot v Franciji. Pogosteje pa Francozi umirajo za rakom, posebno pljučnim, kar je očitna posledica razširjenih kadilskih navad.
Američanom ni mogoče očitati, da so norci zaradi svoje zaverovanosti v zdravilno moč nekaterih živil, v tem primeru vina in maščob iz gosjih jeter, kar naj bi prav tako Francozom čistilo krvne žile, niti ni mogoče odvzeti zrnca soli francoskemu načinu prehrane in pitja vina. Analize v znanstvenih inštitutih za prehrano kažejo, daje mast iz gosjih in račjih jeter po sestavi podobna olivnemu olju, za katero je dokazano, da ne povečuje holesterola v krvi. Prav tako je ugotovljeno, da zmerno uživanje alkohola ščiti pred srčnimi obolenji. Številne študije so pokazale, da ljudje, ki zaužijejo kozarček vina ali dva dnevno, živijo dlje kot popolni abstinenti ali tisti, ki radi globlje pogledajo v kozarec. Podporo tem študijam dajejo laboratorijske analize, ki ugotavljajo, da alkohol povečuje količino »dobrega« holesterola in deluje tako, da naredi krvničke, ki se nalagajo na stene žil, manj »lepljive«, zato pri | njih težje pride do oženja in mašenja krvnih žil.
Statistika je sicer vsemogoča, a hkrati tudi pravična. Manjša obolevnost srca in ožilja pri Francozih ne more biti zgolj posledica uživanja jedi, zabeljenih z račjo in gosjo mastjo, in tudi ne vsakdanjih kozarcev vina. Mast iz jeter vodnih ptic uporabljajo v prehrani predvsem Gaskonjci, torej le manjši del francoskega prebivalstva, in prav tako vina ne uživajo vsi. Po najnovejših podatkih uživa vino vsak dan samo 10 odst. žensk in 28 odst. moških. To je vsekakor premalo, da bi lahko vinu ali jetrni masti pripisali tolikšne blagodejne učinke. Razlogi so veijetno drugačni in kje drugje.
Poznavalci menijo, da je razlog najverjetneje v načinu prehranjevanja. Francozi užijejo v povprečju prav tako mastno hrano in prav toliko kalorij kot Američani, a so v povprečju bolj vitki in pesti jih manj srčnih obolenj predvsem zaradi tega, ker jedo drugače. Ne poznajo tako imenovane fast food (hitre hrane), pri mizi si vzamejo čas, redno jedo vsaj tri obroke na dan. Za ljudi, ki žele z redno prehrano kaj storiti za svoje zdravje, je torej najbolje, da spremenijo način prehranjevanja, predvsem naj bo redno, z vinom in alkoholom sploh p naj bodo previdni, pravijo poznavalci.
M. MARKELJ
zanimivosti iz sveta

Za nevesto poskrbi tolpa
Vedno se najdejo ljudje, ki znajo iz nesreče drugih kovati lepe denarce. Tako v južni kitajski pokrajini Guangdong deluje nekaj sto posebnih tolp, ki se ukvaijajo z nenavadnim poslom - ugrabljajo in prodajajo mlade ženske.
Žrtve so v glavnem mladoletna dekleta, ki jih od doma zvabijo z obljubami o lepšem življenju in lahkem zaslužku, končajo p kot po sili neveste osamljenih kmetov, ki si ne morejo najti žena in so pripravljeni plačati lep denarce za ugrabljene nesrečnice. Kupi ugrabljenih deklet so ostareli ali podeželani s kakšno telesno pmanjkljivostjo, ki nimajo nobenih pravih možnosti, da bi prišli do neveste in gospodinje. Na kitajskem podeželju je namreč podobno kot še marsikje p svetu, zelo težko najti nevesto. Brez njih so tudi mnogi mladi in zdravi kmetje, kaj šele fantje, ki so že v letih ali telesno niso privlačni. Mladih deklet življenje in delo na kmetih ne privlači, zato se selijo z vasi v večje kraje, kjer se jim nasmiha manj napmo življenje, posledica p je ta, da je moških precej več kot žensk.
Za vse
500. obletnica ne bo praznik
Letos bo Amerika slavila pmembno obletnico, 500. obletnico odkritja ameriške celine. 12. oktobra leta 1492 so namreč tri ladje Kolumbove odprave p 36 dneh plovbe prek Atlantika na zahod prisple do prvega koščka kopnega Novega sveta. Otok so imenovali San Salvador. Zgodovinaiji si danes niso edini v tem, za kateri otok gre, p vsej veijetnosti p gre za otok Gua-nahani v Bahamskem otočju. Tistega dne so torej Evropjci prvič stopili na ameriška tla in ta datum je ostal zapisan v zgodovino človeštva kot eden najpmembnejših mejnikov.
Vendar se ga vsi ne morejo spminjati z veseljem in pnosom. Kolumb ni samo odkril novega sveta na zahodu, marveč je p svoje tudi zapečatil njegovo usodo. Zahodna civilizacija je v naslednjih stoletjih p odkritju brezobzirno zatrla avtohtone kulture, ki so cvetele na ameriških tleh, in tako rekoč vsilila tamkajšnjemu prebivalstvu pplnoma drugačen način življenja. In to ne s prepričevanjem in boljšim zgledom, marveč z grozovitimi pkoli, uničevanjem in teptanjem vseh pravic. Belci in njihov prihod v Ameriko so zato ostali zapisani v rodovnem spmin
avtohtonih ameriških ljudstev kot velika nesreča.
»Ne moremo slaviti spmina na naše mrtve. Ne moremo slaviti lakote in bolezni, katerim so bili izpostavljeni,« pravi Indijanec Ember Igua-ran iz Venezuele, ki vodi parlament pravih Američanov. Ustanova združuje predstavnike Indijancev iz 18 ameriških držav, sestala p se je v začetku tega meseca v glavnem mestu Paname. Indijanski parlament je sklenil, da Indijanci ne bo praznovali 500. obletnice Kolumbovega odkritja Amerike. Beli priseljenci so domače ameriško prebivalstvo napadali, preganjali v rezervate in pobijali vse od svojih prvih korakov na novi celini, to p so počeli pod izgovorom, da jih civilizirajo. Indijanci so pl tisočletja trpli, zato nimajo razloga za veselje.
Zlato iz
kraljevega groba
Iskalcem zakladov je hitreje začelo biti srce, ko so zvedeli, da se je nekomu le nasmehnila sreča in je naletel na zakopan zaklad. Tokrat so zlati zaklad odkrili pravi možje, ameriški, evropki in prujski arheologi, ki že celih štirinajst let raziskujejo najdišče Batan Grande v Peruju. Na tem mestu leži kraljevsko grobišče pripadnikov pred-inkovske kulture Sican. Grobovi v Batan Grade-ju so bili več desetletij prizorišče nezakonitih iz-kopvanj. Po starodavnih gomilah so rili huaquerosi, plenilci grobov. Kot ocenjujejo strokovnjaki, so roparski »arheologi« izkopali kar nekaj ton dragocenih predmetov in jih prodali zasebnim zbiralcem in nekaj tudi muzejem. Tokrat so grob pred 900 leti umrlega sicanskega velmoža odkrili arheologi in v njem našli veliko dragocenih in umetelno izdelanih zlatih predmetov in nakita iz dragega kamenja. Seveda ima zaklad veliko večjo vrednost kot samo zlato in drago kamenje, njegova prava vrednost je znanstvena, saj bo pmagal zgodovinaijem odgrniti tančico skrivnosti s sicanske civilizacije, ki so jo doslej zelo slabo pznali.
Izkopanine dokazujejo, da so bili Sicani vešči metalurgi, trgovci in pmorščaki. V obdobju od 10. do 12. stoletja so nadzorovali obsežen obalni pušča vsi pas in rodovitne rečne doline na severu Peruja. Njihova civilizacija je izginila s pjavom Inkov, ki so širili svoje kraljestvo z andskih planot. Dandanes še živijo ptomci Sicanov, vendar so to predvsem revni kmetje. Pravijo pa, da so dragocenosti, ki jih arheologi odkrivajo v grobovih, pravzaprav njihova last. Najbrž bi p zlatu iz sicanskih grobov rad segel še kdo, zato odslej izkopavanja ptekajo pod nadzorom oboroženih plicistov.
f-------------k
praktični KRIŽ A
_zJ
Močne prsi
Nazadnje je bil govor o zapvedih, ki jih je treba upoštevati, če želi ženska z obleko prikriti preveč obložene boke in stegna. Gre za tipično žensko težave, seveda pa so pstave in s tem težave še drugačne, na primer s prevelikimi prsmi. Pri močnih prsih je za začetek zelo pmembna izbira nedrčka. Biti mora dovolj velik, s šivi na pravem mestu in spodaj nekoliko podložen. Zgornjega dela oblačila ne smemo pudaijati z naborki, pntljami, velikimi ovratniki, reveiji, žepi, ramena pa naj bodo po-udaijena. Bluza je lahko nekoliko večja, da mehko padajoče prekrije prsi, gumb na ovratniku naj bi bil zapet, posebno če velike prsi spremljajo ozki boki. Se vedno velja, da so za premočne dele telesa primernejše temnejše barve. Ce močnih prsi ne gre razkazovati, pa jih na diskreten način lahko poka-žemo, npr. v dobro krojenem bodiju z udobno lahko jop.
Šunka v testu
Za pripravo šunke v testu ptrebujemo prekajeno šunko, 50 dag moke, 3 dag kvasa, 5 dag masla, 1 - 2 del mlačne vode, 2 dag sladkorja, 2 rumenjaka, malo soli. Kvas, sladkor in moko zmešamo z nekaj žlicami mlačne vode, pustimo, da vzhaja. V mešanico dodamo rumenjake, stopljeno, vendar ne prevroče maslo, vodo in vzhajani kvas, dobro premešamo in pustimo na toplem. Vzhajano testo razvaljamo na prst debeline in vanj zavijemo oprano in posušeno šunko. Z ostanki testa lahko testo okrasimo. V testo zavito šunko premažemo s stepnim jajcem in pečemo v pečici pri 180 stopinjah Celzija. Šunko pečemo toliko ur, kolikor kilogramov tehta. Poleg lahko pnudimo kuhana jajca in rdeče vino.
Pisanice
Kakšne pisanice boste naredili pred veliko nočjo? Belokranjske pisanice, izpisane z voskom in pbarvane z različnimi barvami, bi pripročili tistim, ki imajo spretne roke in veliko časa. Enako velja za drsanke. Mnogi kupijo barve v prahu, na pbarvana jajca p nalepijo še sličice z zajčki, palčki, piščanci... Vse to ni preveč estetsko, postaja p tudi vse dražje. Še najbolj naravno, preprosto in poceni bo, če jajca skuhate v vodi, v katero ste namočili tudi rdečo lupino čebule. Na surovo jajce lahko pložite tudi različne liste rastlin, kijih najdete v naravi, jajce p zavijete v kos najlonske nogavice, ki jo zavežete.
Trava ali mah in plevel?
Tudi pri nas smo v zadnjem času vse bolj pozor-ni na to, kakšen videz ima okolica stanovanjskih hiš in blokov. Seveda brez nege tudi travnate povr-šine ne uspvajo dobro. Zdaj je pravšnji čas za spmladansko ureditev trat. Večina trat pri nas je že v nekaj letih zapleveljenih in zamahovljenih, da p do tega pride, je vzrokov več. Glavni vzrok so predvsem zbita in nezračna tla. Temu se da izogniti, in sicer tako, da travno pvršino temeljito in močno pregrabimo z železnimi grabljami ali vilami. Danes se dajo dobiti v trgovinah že posebne priprave za te namene. Po zračenju trate pognojimo z NPK gnojili. Zavedati se moramo, da so tam, kjer so slabe možnosti za rast trave, toliko boljše za plevele in mahove.
Tudi avtomobil cvete
Tudi avtomobil spmladi zacveti. Pri starejših opazimo rjaste mehurčke in lise na laku, zlasti na pragih in ob stikih blatnikov. Popravila se lotimo sami, še bolje p bo, če delo prepustimo strokovnjakom. Tudi lastniki mlajših letnikov naj ne bodo brezskrbni. Temeljit pregled laka bo gotovo odkril ranice, drobne kot proseno zrno, zlasti na prednjem delu vozila. Te lahko zacelimo sami. V dokumentih bomo našli številko barve našega avtomobila in v specializirani trgovini kupili za te namene že pripravljeno posodico laka s čopičem vred. Skrbno nanesemo lak na ranjeno mesto, ko se posuši, p celotno površino zloščimo. Naš poseg ne bo viden, zato p bo učinkovit Upoštevajmo priložena navodila!
	(2	priloga dolenjskega lista 1	13	
,	y^yvwv>A/'y>AA/‘^v/'y'y'>A/W' yvy
preteklost u gosteh
BELOKRANJSKE PISANICE — Dandanes poskušamo ohranjati nekatere običaje naših dedov in pradedov z obliko, ker se vsebina, razumljivo, času primerno spreminja. Tako smo, žal, skoraj povsem pozabili tudi na obdarovanje s pisanicami. Verjetno so prav izjemni primeri, da pride zdaj še kakšen fant na veliko soboto k dekletu po pisanico, kar je bila prej razširjena navada. In kako so bile na velikonočni ponedeljek samo priljubljene med mladino različne igre s pisanicami, predvsem znano sekanje! Kljub izginjanju tovrstnih običajev pa imamo Belokranjci srečo, da nam nekaj ljudskih umetnic, ki to nedvomno so, še ohranja pri življenju eno najlepših vej naše ljudske umetnosti. Tradicija krašenja velikonočnih jajc se v Beli krajini nadaljuje in prav je tako! (Pripravila: kustodinja Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj)
Učenjaki delajo bankovce—Učenost čislajo mnogi zgolj zato, ker
mislijo, da znajo učenjaki delati bankovce, in duhovščino visoko čislajo, ker ima lepe dohodke in kakor trdijo ve, kateri broji bodo prišli v loteriji, pa tudi točo zna odvrniti od svoje posesti.
Skrunitev krvi — Če dekle, kar se sem ter tje zgodi, nečepovedati, zanosivši in rodivši, kdo jo je, ali pa če taki hčeri oče brani omožiti se, brž govorica jame širiti se, da jo je napolnil oče, tudi lahko brat. Taka oskrunitev krvi na Dolenjskem ni redka, ima se za greh ali ne za prav poseben in strašanski
Nazadnje nobeden nič nima — Dobre duše, posojajo, dokler imajo, eden drugemu, ker na povračilo nihče nič ne misli, nazadnje nobeden nič nima.
Dolenjke so korajžne — Dolenjske holke so predrzne, daje strah. Če pride v hišo kak čvrst zal dečko, ga obsipljejo kakor ose in silijo vanj, da nehote mora jih grabiti Cizeje mu še naprej pomaljajo. Če ima kaka dečva otroka, jih ni dosti sram, še manj pa če rodi večkrat. Tudi če je borna kot miš, ne tožari, marveč še govori, imam saj koga, da mi bo v bolezni stregel Korajžne so Dolenjske res, da bog pomagaj!
<l$GDBA
vaša zgodba/vaša
3
>co
d. f. Veliki petek
Veliki teden trepeta v predpomlad-no prebujanje narave, obuja svete obrede v slabo obiskovanih cerkvah in burilsrca vspomine. Milaimapravna veliki petek v okrajnem mestu važen seminar, nekakšen študij o idejnosti pouka, strogo obvezen za prosvetne delavce vseh šol v okraju. Sicer pa je veliki teden obvezen pouk. Ko je bila še sama šolarka, se je v tem času veselila velikonočnih počitnic z dražljivimi starosvetnimi običaji
Iz svojih rosnih let še pomni veliki petek je dan žalosti za zemljo in ljudi, zvonovi so zavezani, povsod mora vladati tišina, še ptički ne pojo; gorje, če bi kdo zavriskal! zakuritije treba z lesom iz lanske cvetne butare.
Na veliki petek popoldne so jo krušna mati umili, gladko počesali in zakmašno oblekli. Šli sta božji grob molit in bogca poljubit, sicer ne bi smeli jesti velikonočnega žegna. Drob-nela je po kolovozu med opustelimi polji k fari. Da, v cerkvi bo naredila natanko tisto, kar bo storila mati Tudi novčič bo spustila vjerbctščekpoleg križa. Če bo pridna, bo dobila cukren pirhek.
Skoraj bi zajokala ob lepih spominih.
Odkar si sama služi kruh, je vse drugače; kot da ni ne božiča ne velike noči So pa drugi prazniki, ki ji ne sežejo do srca. Saj skuša razumeti drugačni časi drugačne potrebe Iskreno mora služiti novi stvarnosti, a pozabiti ne more, res ne more. Zmeraj nekaj pogreša.
Ob devetih so bili prosvelarji večinoma že zbrani v temačni avli moderne šole. Med zadnjimi je prišla Mila. Vstopila je z velikim petkom v spominu in tesnobo v srcu. Šumeh je kot v čebelnem panju. Iskab je sedež, samo prednji dve vrsti še nista bili zasedeni a tja gor ne gre. Kot da bi na njej pisalo nekaj prepovedanega, se je bala.
Začetek se je zavlekel Končno je predavatelj le prišel in se opravičil
M
O
D1
SO
<4
m
uk
so
Mili se je zdel pameten in pra vičen, bojazen je malo popustila. Morda tudi on nosi spomine na veliki petek, prav gotovo pa na velikonočni žegen; če ima še mater, ga bo ta čakal pri njej. Dolžnost je kruh tako zanj kot zanjo.
Začel je z idejnostjo pouka. Mila ne ve natančno, kaj pomeni la idejnost Zdi se ji kot zaseda, iz katere bo planil vanjo nepoznan sovražnik.
Govorec govori mimo, dobro pripravljen. Govori o boju za znanstveno resnico, za socialistično etiko. Govori o konkretnih stvareh: o pravici vseh otrok do izobrazbe, o učnih načrtih, ki jih je treba pribgoditi novi stvarnosti V Mili popušča napetost; o vsem tem kar naprej posluša in bere.
Zdaj je govor o zunanjih sovražnikih napredka. Religija! Opij za ljudstvo! Mila se napne kot struna. Zdaj zdaj bo pokazal nanjo: med nami je, ki še ni razčistila tega vprašanja; glejte jo, odjeda kruh vrednješim in kvari naše otroke!
Nič podobnega se ni zgodilo. Predavatelj je mimo zaključil Religija je posebna oblika družbene zavesti, ki je širokim množicam prav tako potrebna kot druge kulturne dobrine.
Mik se oddahne, hvaležno pogleda govorca, prepričana je, da bojedel velikonočni žegen. Skoraj rada ga ima, človeka, ki ne izničuje vere staršev.
Pa se ponovno vznemiri duh Od religije je treba ločiti klerikalizem. Mih otrpne v poslušanju, a ne razume razpravljanja, dokazovanja; kot da tudi govorec ne dojema, pa jemlje besede iz praznega in jih meče v prazno.
Prostor je nabit z dolgočasjem. Iz spodnjih prostorov vdirajo mamljive dišave.
Na koncu so vsi povabljeni na malico: kranjske klobase z gorčico.
Mih se dokončno sprosti in nasmehne vase: tele klobase so najbrž najučinkovitejši prispevek k idejnosti pouka.
Svojega deleža ne vzame.
i M
ena j
a
er*
03
03:
Cfl<
“1
N
cm
o
Oj
CP
03
<
03
UK
03
N
cm
o
Oj
cP
03
<1
03
UK
03
N
cm
o
Oj
cP
O
<
03
CK
03
N
cm
a
CP
$
00
CG<
PISCEM VAŠIH ZGODB Vsem, ki ste poslali prispevke za rubriko Vaša zgodba, sporočamo, naj ne skrbe, če svojih zgodb ne zagledajo hitro v časopisu. Nabralo se jih je kar nekaj in počakati je treba nekaj časa, da pridejo na vrsto. Malo potrpljenja torej, medtem pa kar marljivo pišite in sodelujte z nami ter ne pozabite napisati svoje enotne matične številke ter morebitne številke tekočega ali žiro računa, da bomo honorar lahko kar najhi- ^ treje nakazali!
!N
a
’ cP 00
s
00
i
Cankarjeva
Zgodovina
umetnosti
Izidor Cankarje bil elitni duh, intelektualec evropskih obzorij, umetnostni zgodovinar, kritik, pisatelj, prevajalec, urednik, diplomat in društveno dejaven človek. Če je v leposlovju poznan predvsem po izrednem esejističnem romanu S poti ter kot urednik prvih zbranih del Ivana Cankarja, pa je v umetnostni stroki poznan kot pisec prav tako izrednega dela - Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi. Kolikor ga pač še poznajo, saj je bil Izidor Cankar tako kot nekateri drugi slovenski razumniki v povojnem obdobju potisnjen ob stran, njegovo delo pa bolj ali manj hote spregledovano. Da gre za strokovnjaka, ki lahko živo in tvorno govori tudi današnjemu času, najlepše dokazujeta prvi dve knjigi njegove Zgodovine umetnosti, ki sta pred kratkim izšli pri Slovenski matici.
Gre pravzaprav za reprinta izdaje iz dvajsetih let brez vsakršnih sedanjih dodatkov, novih spremnih besed ali uvodnih študij. Knjigi prihajata pred bralce natanko takšni, kot sta bdi ob času svojega prvega izida. Dih časa se v zunanji podobi knjig pozna v dobrem in slabem, prvo v izvrstni in estetski knjižni opremi, drugo v primerjavi s sedanjimi tehnično inferiornimi reprodukcijami slikovnega gradiva. Sporočilnosti knjig pa se čas ni dotaknil. Cankarjeva umetnostnoteoretična misel je prav tako živa, kot je bila pred 65 leti, in prav tako zanimiva ter samosvoja. Njegova Zgodovina temelji na načelih sistematike stila, ki jo je Cankar razvil že poprej v drugih teoretičnih spisih, tu pa teorijo uporabil za razvojni prikaz zahodnoevropske likovne umetnosti od starokrščanske dobe do poznega srednjega veka. Načrta, da bo zgodovino zahodnoevropske umetnosti prikazal skozi razvoj stila vse do 20. stoletja, žal ni uresničil, od načrtovanih petih knjig zadnji dve nista nikoli izšli, tako je ostalo neobdelano obdobje baroka in umetnosti 19. stoletja. Reprint tretje knjige bo Slovenska matica izdala v naslednjih mesecih.
M. MARKELJ
je tudi pesniška zbirka Božidarja Rozmana Prah molčanja — slap besed, ki smo jo zasledili v novomeški knjigami.
Da ta knjiga nima kolofona in druge podatkovne opreme, je le ena njenih večjih slabosti, boleha namreč še za drugimi in drugačnimi hibami. Predvsem moti preobsežnost Rozmanove zbirke, saj je v njej kar okoli 150 (!) pesmi, za tri zbirke. Seveda more bralec to ugotoviti šele, ko se z branjem pretolče do konca. Če se lahko. Avtor, ki mu seveda ne gre odrekati pesniškega daru, bi isto povedal in dosegel, če bi knjigo prezračil, jo skrajšal vsaj za po; lovico, opustil pa zlasti pesmi, ki že na prvi pogled potrebujejo pesniško pilo.
Vendar zbirka je, kakršna pač je, in že njen obilni rokopis nekako pove, da so pesmi nastale v hlastnosti in da so se sproti tudi povezovale v cikle. Rozman nekje pravi, daje njegova pesem krik, natočen v kozarec, in da se ob naglem ohlajanju takoj spremeni v ostrorobi kristal. Pesem pa je kristal le navidezno, v resnici je novorojeno bitje, ki prosi, da bi bilo sprejeto. V bivanje prehaja prek komunikacije z nekom, ki naj te »misli in nemisli« vsrka in z njimi živi. Pesnik se trudi veliko povedati o svetu, »bordelu življenja«, in pri tem mu je za vodnika Mefisto. Iskanje/raziskova-nje je slast, svet pa ostaja nerazvozlan rebus.
Temeljno gibalo Rozmanove poezijeje potovanje. Potuješ pa lahko, če si povsem svoboden. Čeprav pomanjšan v »zrno v prahu«, samo svoboden. Pa tudi sam in samoten. Samotnost je pri drugih pesnikih nekaj bolestnega, pri Rozmanu je to predvsem narcisnosL Tudi zato je pesnik manj prepričljiv, njegov glas pa manj slišen, kot bi nedvomno lahko bil.
' L ZORAN
TELEGRAMI
— Pri Znanstvenem in publicističnem središču sta izšla delo ČAS TELEVIZIJE Brede Luthar in SOCIALNA FILOZOFIJA Hansa Finka.
Slap besed
Med samozaložniškimi knjigami, ki, odložene na knjigamiške police, čakajo, da jih kdo odkrije in kupi ali vsaj prelista, so pesniške zbirke v večini. Zal so nekatere tako pomanjkljivo opremljene s podatki, da bralec ne zve niti osnovnega: kdaj in kje so izšle oz. bile natisnjene. Ena takšnih
— Založba Ganeš je izdala priročnik TEČAJ MIŠLJENJA Edwarda de Bona.
— Državna založba Slovenije je izdala strokovno delo dr. Franceta Rozmana SVETOPISEMSKE OSNOVE.
— Pri Založbi Mihelač je izšla razkošna fotografska monografija LEPA SLOVENIJA, ki predstavlja naravno in kulturno dediščino ter lepote Slovenije.
Marija Pezdirc:
V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE
Vse to
v petindvajsetih letih življenja in sedemnajstih letih vladanja. Toda njegove reforme so bile prevelike in življenje prekratko.
Po njegovi smrti je v Egiptu znova zavladalo mnogoboštvo, njegov naslednik je sedež države vrnil v Tebe, Ehnatonovo prestolnico so zapustili uradniki in meščani in počasi jo je začel zasipavati pesek. Ohranilo se ni niti njeno pravo ime Akhtenataton (Obzorje sončnega svoda), ki jo je posvečalo bogu Atonu. Že stoletja se območje, kjer je v puščavskem pesku pokopano nekdanje prestolno mesto, imenuje Tel — el —Amarna, po plemenu, ki seje tu naselilo dosti kasneje.
Arheološka izkopavanja so razkrila, da je bila Ehnatova prestolnica prvo mesto v zgodovini, ki je bilo grajeno sistematično. Imelo je mrežasto tlorisno shemo in je bilo po izvedbi veličastnejše od kateregakoli drugega mesta ob Nilu. Kot gradbeni material so uporabili iz blata oblikovane opeke, ki so jih sušili na soncu, le templji in kraljeve palače so imeli posamezne detajle oblikovane iz bolj trpežnih in bolj plemenitih materialov. Tako izbira materiala kot mrežasti načrt mesta govorita o tem, da se je z gradnjo mudilo, pojasnjuje pa tudi slabo ohranjenost izkopanih ostankov mesta.
Predmeti, ki sojih arheologi izkopavali v Tel — el —Amami, so shranjeni in razstavljeni v muzejih širom sveta, odkopane stavbe in ulice je znova prekril pesek, na svojem mestu so ostale le v kamnito pogorje nad nekdanjo prestolnico vklesane grobnice, bogato okrašene z reliefi in vredne ogleda.
Pot do Tel — el — Amarne je prava avantura, polna zabave in peska. V vasici ob Nilu, od koder vozi barkača na drugi breg, obkrožijo avtobus otroci. Na vse možne načine skušajo pritegniti pozornost
biskovalcev, zahtevajo obvezen bakšiš, prosjačijo
za žvečilne gumije in kemične svinčnike. Vrišča in prerivanja je veliko in kar nekaj odločnosti je potrebno, da se prebiješ do betonskega stopnišča, ki vodi do reke. Tam zasidrano barkačo čuva z vso odgovornostjo in pomembnostjo član »vaške straže«, oblečen v ponošen olivno zelen vojaški plašč, obut v zaprašene vojaške čevlje in s puško na rami. Ko nenadejani obiskovalci zmotijo monotonijo poznega popoldneva, si šteje v dolžnost, da odganja preveč vsiljive otroke. Vendar pa njegova prizadevanja niso najbolj uspešna. Otroci se na ukaz »uradne« osebe res umaknejo za korak ali dva, toda kmalu pozabijo nanj in pridejo bližje. Je kateri od živahnih kuštrav-cev njegov, morebiti sosedov? Težko delo mu je določil Alah: odganjati otroke, ki lahko pri tujcih dobijo toliko dobrih stvari, z nabranim bakšišem pa se mora preživeti cela družina. Mašalah — naj se zgodi po Alahovi volji!
Barkačin motor zahrope, zaropoče, ladijski zvonec zazvoni in že se počasi odtrgamo od brega. Ladja enakomerno reže Nilove valčke, nasprotni peščeni breg je vse bližji. Na njem že čaka nov sprejemni odbor vaških otrok. Deklice ponujajo darilca, v košarice iz bilk ovite drobcene limone. Seveda pa je sprejem vsakega darilca, tudi prazne košarice, obveza, ki ji mora slediti povratna gesta, droben kovanec, bakšiš. Tudi tu si člana »vaških straž« nadeneta strašno pomemben in mrk videz ter odganjata otroke. Pri
tem sta še manj uspešna kot njun kolega na drugem bregu. Otroci ju predobro poznajo in seju ne bojijo.
Natlačimo se v traktorske prikolice, ki nudijo veliko udobje — tapecirane klopi in streho. Ko se na vsako vkrca tudi oborožen spremljevalec — puščava je polna razbojnikov! —in zasede ključen položaj, se lahko odpeljemo.
Motorji zaijovejo in počasi se odzibamo po glavni vaški cesti. Za nami se spusti v dir krdelo dečkov, le nekaj najbolj urnih lahko sledi vedno bolj hitri vožnji. Za svojo vztrajnost pričakujejo bakšiš. Zaripli obrazki, ki komaj še lovijo sapo, postajajo vedno bolj obupani, ker bakšiša noče in noče biti. Toda najbolj vztrajen je že čisto na robu vasi le dočakal bankovec. Z olajšanjem se odtrga od prikolice, pljuča globoko zajamejo sapo, oči svetlo zažarijo, prsti pa stiskajo bankovec. Celih pet funtov! Tudi oborožen spremljevalec odobravajoče zabrunda. Tek le ni bil zastonj!
Za vasjo kreneta traktorja na prašno pot, katere obris bolj slutimo kot vidimo v puščavskem pesku. Preko ravnine pleše veter z drobnimi vrtinci peska mogočen oblak prahu se dviguje za traktorjema. Pod nami je pokopana Ehnatonova prestolnica, danes prazna peščena ravnina, omejena z živim Nilom na eni in mrtvimi griči puščave na drugi strani.
Domišljija pričara svetlo, sončno mesto. Po glavni ulici, široki kar 55 metrov, se vije sijajen sprevod, svečeniki pojejo hvalnice soncu, ki siplje nanje obilje
svetlobe in tcilote. V zraku plava opojni vonj kadila in dišav, zve ,ijo zvoki flavt. Lepe deklice plešejo, radovedneži v senci sončnih zaslonov ploskajo v ritmu. Številne stojnice ponujajo okrepčilo, v vabljive gore nakopičene lubenice, melone, fige, grozdje, granatna jabolka, na glinenih pladnjih se ponujajo perutnina, sladice in kruh. Vsepovsod veseli, zadovoljni obrazi, ki vzklikajo mlademu kralju in njegovi lepi ženi, kraljici Nefreteti. Prešerno ljudsko slavje je na višku. Srečno je ljudstvo, ki zida templje namesto vojašnic.
Toda kako dolgo? Ehnatonova prestolnica je živela slabih petnajst let. Je bilo v tem času dosti priložnosti za slavja? Ali ni bila glavna cesta preširoka in sonce, čeprav božanstvo, premočno? In Ehnaton, veliki reformatorje imel dosti časa za praznovanje? Po njegovi smrti je država potonila v globoko krizo in zamajali so se temelji tisočletnega kraljestva. Zgodilo seje celo, daje starodavni prestol ostal brez naslednika. Ljudstvo je doživljalo hude, negotove čase. Sovražniki Egipta so kot hijene prežali na lahek, a neizmerno bogat plen.
Traktor poskoči, zahrope in se ustavi. Najprvo izstopijo domači spremljevalci, pregledajo teren in dovolijo izstopiti tudi drugim. Pred nami se dvigujejo strmi griči, vanje so v živo skalo vklesane grobnice Ehnatonovih odličnikov. Do njih vodi dolg niz betonskih stopnic. Z vsako se iz nekdanjega mesta živih dvigujemo v nekdanje mesto mrtvih. Toda že tisočletja ni več razlike med njima!
Prijazen čuvaj, oblečen v modro galabijo in pokrit s prašnim turbanom nedoločne barve, odklene mrežasta vrata grobnice, prižge generator, in skrite neonske luči razsvetlijo temen prostor. Na stenah oživijo v skalo vklesani, z živimi barvami obarvani reliefi Faraon Ehnaton steguje roke proti veliki žareči krogli in daruje bogu Atonu.
1 4 priloga dolenjskega lista 1 r^l
Z novim motorjem v deveto sezono
Brane Rokavec, član AMD Trebnje, pričakuje veliko od nove _________sezone__________
TREBNJE — Dobro pripravljen in z veliki obeti čaka svojo že deveto tekmovalno sezono Trebanjec Brane Rokavec, ob Alojzu Pavliču ta čas eden najbolj izkušenih slovenskih cestnohitrostnih dirkačev. Prvič bodo letos slovenski motociklisti vozili svoje državno prvenstvo, nič čudnega, da so želje in cilji vseh temu primerni. Prva dirka bo na sporedu že 26. aprila v Portorožu, njen razplet bo ponudil dobršen del odgovora na to, koliko so si blizu resničnost in želje.
»To sezono bom tekmoval v dveh razredih, z 80-kubičnim motorjem bom vozil mednarodne FIM dirke, z novo 600-kubično hondo pa dirke za državno in evropsko prvenstvo,« razlaga Brane, katerega generalni sponzor bo tudi letos firma Color Medvode. Rokavec načrtuje nastope na trinajstih preizkušnjah, od tega jih bo pet za državno prvenstvo (v Portorožu in Mariboru ter dve gorski v Dolskem pri Domžalah), pet z oznako FIM — zanesljivi so nastopu v
Nuemburgringu, Hockenheimu, Mostu v ČSFR in Hungaroringu — ter tri dirke za evropsko prvenstvo, najverjetneje v Salzburgu, Hockenheimu in Mostu. In uvrstitve?
»Na mednarodnih FIM dirkah naj bi se uvrščal med prvo peterico, na državnem prvenstvu mi je cilj osvojiti vsaj tretje mesto, medtem ko bo za evropska prvenstva dovolj že, če se mi bo uspelo uvrstiti v kvalifikacijah na glavno dirko.« Če bo res tako, potem bo to ena uspešnejših Rokavčevih sezon. V lanski je največji uspeh dosegel s tretjim mestom na mednarodni preizkušnji v češkoslovaškem Mostu.
Brane Rokavec: »Letos načrtujem nastope vsaj na trinajstih dirkah, prva bo že 26. aprila.«
Uspešen kolesarski vikend Krke
Glivar peti na dirki v Italiji, zmagoslavje pionirjev v Novi Gorici, Gimpelj šele v zadnji etapi dirke po Umbriji ob rumeno majico
NOVO MESTO — Izredno pester in za novomeško KD Krko tudi nadvse uspešen je bil zadnji kolesarski vikend. Članska vrsta je tekmovala v Italiji, pionirska v Novi Gorici, medtem ko so mladinci vozili na etapni dirki po Umbriji.
135 kilometrov je bila dolga nedeljska deljsko pot v Novo Gorico prvič uporabili
cestna preizkušnja v italijanski Flagogni, na startu pa je bilo prek 100 kolesarjev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Končno razvrstitev je dal 3 kilometre dolg vzpon pred ciljem, v katerega je prvi prikolesaril italijanski reprezentant Rebellini, drugouvrščeni tekmovalec na lanskem svetovnem prvenstvu. Takoj za njim je bil na cilju Valter Bonča, medtem ko je bil najboljši Novomeščan Srečko Glivar na petem mestu, Igor Turk pa štirinajsti.
Po svoje nadvse zanimiva je bila pionirska odprava Novomeščanov, ki so za ne-
USPEH IGRALCEV GOJA
JEZERSKO — Novomeški igralci goja so se imenitno odrezali na tradicionalnem mednarodnem turnirju, kije bil med 10. in 12. aprilom na Jezerskem. Nastopilo je 26 igralcev, zmagal je Zakotnik (Kranj), medtem ko je bil Bizjak drugi, Čeferin tretji in Matoh (vsi Novo mesto) četrti. Uspeh je tolikanj večji, ker gre za najmočnješi turnir goja v Sloveniji, močnejši je celo od državnega prvenstva. Ob tej priložnosti je bil na Jezerskem odigran tudi hitropotezni turnir, na katerem je Novomeščan Jukič osvojil sedmo mesto. Prihodnjo soboto, 24. aprila, bo v Novem mestu 1. državno ekipno prvenstvo v goju.
novo prikolico za prevoz tekmovalnih koles, izdelano v novomeški Tovarni posebnih vozil. Ni pa bila atrakcija le prikolica, tudi vseh dvajset novomeških kolesarskih upov seje imenitno odrezalo. Med pionirji A, ki so morali prevoziti 35 kilometrov, je zmagal Aš, drugi je bil Ribič in tretji Andrej Filip (vsi KD Krka), medtem ko je najboljši Novomeščan Macele padel in upov na zmago je bilo s tem konec. Med pionirji B je bil najboljši krkaš Mišmaš na tretjem mestu.
Mladinci pa so minuli teden preživeli v italijanski Umbriji, kjer je bila tradicionalna etapna dirka, ki velja za eno najmočnejših mladinskih preizkušenj. Novomeščan Andrej Gimpelj je nosil rume-
Že tri točke prednosti Studia D
Novomeški nogometaši kar s 3:0 zmagali v Kisovcu — Uspešen t _	Radijcem bo k peti zmagi pomagal Pop Design
i — Uspešen tudi Avtobum —
KOČEVJE, NOVO MESTO — Pre-zgodaj je karkoli napovedovati, toda po dosedanjem razpletu prvenstva v II. nogometni državni ligi je ekipa novomeškega Elana—Studio D daleč najbližje končnemu cilju, svojo prednost pred zasledovalci je povečala že na tri točke. Radijci so tekmo 17. kola odigrali že v soboto pred številnimi gledalci v Kisovcu, med katerimi je bil tudi avtobus novomeških navijačev, pa so domači enajsterici prizadejali prvi poraz na domačem igrišču. Predstavniki in trenerji iz nasprotnih taborov, med njimi tudi Avtobuma in Ilirije, ki so si tekmo ogledali, so lahko upravičeno za-
skrbljeni zapuščali Kisovec; bolj od rezultata (0:3) jih je lahko skrbela imenitna forma ključnih mož novomeške ekipe, zlasti Glihe, Bracoviča, tudi Mesojedca, Petroviča, Milanoviča.
Primož Gliha je bil gotovo osrednja figura sobotne tekme. S tremi zadetki iz treh priložnosti je dokazal svojo pravo vrednost. Prvič na letošnjem prvenstvu pa je imel nekaj dela tudi Gordan Mohor; opravil ga je zanesljivo, kar je vsekakor dobra napoved pred naslednjima težkima obračunoma, ki čakata Novomeščane. Edini, ki slednjim po spomladanskih do-
Pionir potrdil peto mesto
Gladka zmaga novomeških odbojkarjev v Slovenski Bistrici — V soboto doma s Fužinarjem — Zanimivo _______________v ženski ligi
Vsa sreča, da se odbojkarsko prvenstvo bliža h koncu, kajti prazne tribune na tekmah državne superlige zagotovo niso dobra reklama za ta šport. Vsega 20 ali 30 si jih je v soboto v Slovenski Bistrici ogledalo tekmo za uvrstitev med 5. in 7. mestom, v kateri sta se pomerila Granit Preskrba in novomeški Pionir.
V Mariboru poraz in razbit nos sodnika
Podbočjani bodo morali za obstanek v ligi odigrati še tretjo tek-___________mo____________
Slutnje so se uresničile. Košarkaiji ™dboč|a bodo morali za obstanek v tueči skupini državne superlige odigrati še tretje srečanje, drugo tekmo v soboto so namreč dobili igralci Miklavža in tako izenačili izid na 1:1.
Mariborčani so vodili vse od prvih m>nut, dokaj zanesljivo prednost so si Priigrali že do odmora. Pričakovali je bilo, da bodo v nadaljevanju Podboč-jani upravičili vlogo favorita in rezul-|at obrnili sebi v prid, toda zgodilo se je nasprotno. Gostitelji so prednost še Povečali, v 25. minuti je Miklavž vodil že s 45:30 in kazalo je, daje tekma odločena. Potem pa je vendarle prišlo do preobrata, v pičlih petih minutah so Podbočjani dosegli devetnajst točk, Mariborčani pa vsega 4 in izid je bil 49:49. Namesto da bi nadaljevali v enakem slogu, so gostje zatem znova Popustili, igralci Miklavža pa so prišli do odločilne prednosti desetih točk in je do konca tekme niso več spustili iz rok,
Sobotno tekmo je po svoje obeležil še neljub incident, do katerega je prišlo 4 sekunde pred koncem, ko je ljubljanski sodnik Godec dosodil osebno napako nad Podbočjanom Francem Rozmanom. Slednji se je s sodnikom Pričel prepirati, takoj zatem pa ga je, kot pravijo poročila iz Maribora, udaril v glavo. Godec je končal v mariborski bolnišnici, kjer so ugotovili zlom nosne kosti, upati je le, da ta obsojanja vredni incident Podbočja-n°m ne bo pustil hujših posledic.
Pioniijevci so po pričakovanju osvojili nov par prvenstvenih točk. Zanj se niso pretirano naprezali, dresi so bili po končani tekmi skoraj suhi. Gostitelji so za nameček zaigrali brez Šterna in Lečnika, tako da je bila Novomeščanom pot do zmage, ki zagotavlja končno peto mesto na lestvici, odprta.
Veliko bolj zanimivo je v ženski super-ligi, kjer imajo po sobotnem uspehu Gori-čank nad Partizanom Tabor vse ekipe, ki se borijo za uvrstitev med 5. in 7. mestom, slednje pa pomeni po sedanjem tekmovalnem sistemu seveda izpad, po osem točk. Resda so Kočevke po zaslugi najboljše razlike v dobljenih in izgubljenih nizih v najboljšem položaju, zagotovo pa jih čaka v soboto naporno delo v Ljubljani, kjer igrajo s Partizanom Tabor.
sežkih uspešno sledijo, so Kočevci. Tudi ti so zabeležili četrto zaporedno zmago, v nedeljskem derbiju v športnem parku Gaj so bili z 1:0 boljši od kranjskega Triglava. V prvem polčasu so bili boljši Kočevci, v drugem pa Kranjčani, toda zmaga je vendarle ostala doma; edini zadetek je s prostega strela dosegel Komočar.
Nedelja prinaša dva nova derbija: prvi bo v Novem mestu med Studiom D in Taborom Jadranom, ki je jeseni odpravil Novomeščane kar s 3:0, drugi pa v Ljubljani, kjer se bosta pomerila Ilirija in Avtobum; ilirijani so jeseni zmagali v Kočevju z 1:0. Tako Ilirija kot Avtobum sta v dobri formi, prednost pa je vendarle na strani Ljubljančanov. Da bo boj ogorčen,
• Nedeljsko nogometno popoldne v Novem mestu bo vsekakor izjemen dogodek. To zagotavljata kvaliteti ekip, kot sta Studio D in Jadran Tabor, novomeškim igralcem pa bo na poti do pete zaporedne zmage pomagal ansambel Pop Design, zraven bodo tudi mažoretke, da vseh presenečenj ne odkrijemo prezgodaj. Le to lahko dodamo, da je žrebanje vstopnic z bogatimi nagradami postalo že tako tradicija.
je jasno, poraz pomeni slovo od sanj o morebitnem boju za prvo mesto. Povsem jasno pa je, da bo vrsta Nedeljka Gugolja v nedeljo zaigrala še na peto zmago, prvič pa se bo novomeška enajsterica gledalcem predstavila v popolni postavi. Dva meseca po registraciji bo imel pravico do prvega uradnega nastopa v zelenem dresu Skop-janec Bajram Sen, ki je nekaj sezon igral na belgijskem prvenstvu. Ne glede na to čaka radijce težko delo, spomniti se velja le jesenskega rezultata, kije hkrati najtežji poraz elanovcev na letošnjem prvenstvu.
Zato upamo, da tudi tokrat ne bo odrekla podpora s tribun, katerih podoba postaja vse bolj prvoligaška.
TENIŠKA ŠOLA V NOVEM MESTU
NOVO MESTO -SL majem se bo na teniških igriščih v Portovaldu pričela teniška šola, ki jo organizira TK Novo mesto. Namenjena bo otrokom vseh starosti, od 6. leta naprej, vsem, ki želijo pridobiti osnovno ali izpopolnjeno znanje igranja tenisa, delo v šoli .pa bo organizirano v več skupinah. Sola bo potekala nepretrgoma od l.maja do 1. oktobra, in to trikrat tedensko po eno uro, predvideni čas za to je med 13. in 16. uro. Poleti bo šola organzirana v dopoldanskem času. Najpomembneje je seveda, da bo strokovni del teniške šole vodila poklicna trenerka iz Bolgarije, Nina Stančeva, vse ostale informacije pa je moč dobiti pri sekretarju TK Novo mesto, Marku Remsu, telefona 28—236 (doma) in 21—826 (GIP Pionir), kjer seje moč tudi prijaviti.
TK Novo mesto hkrati obvešča svoje člane, da se bo igralna sezona pričela naslednji teden, letna članarina pa znaša 120 DEM. Za tiste, ki jo bodo poravnali do 15. maja, velja 20-odstotni popust.
DRŽAVNI PODPRVAK — Mladi Andrej Zorko (na posnetku), član SD SOP Leskovec, je na prvem državnem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško prijetno presenetit z enakim rezultatom kot zmagovalec (183 krogov) je osvojil drugo mesto. Leskovški uspeh so dopolnile še mladinke z uvrstitvijo na sedmo mesto, posamično pa je bila Ur-Spel
ška Arh 16., pionirka dvajseta.
spela Arh pa
BREZPLAČEN TEČAJ ZA NEPLAVALCE
NOVO MESTO — Športna zveza Novo mesto organizira brezplačen plavalni tečaj za odrasle neplavalce, ki se bo začel konec aprila in nadaljeval v maju. Tečaj bo potekal ob večernih urah v bazenu grmske osnovne šole. Prijave bodo zbirali do konca aprila na naslov: Športna zveza Novo mesto, Poštni predal 30, ali na tel.: 22-267.
V	rokometnih superligah nič novega. Ribniški igralci so prejšnji teden odigrali kar dve prvenstveni tekmi, obakrat pa ostali praznih rok in tako dokončno potrdili, da so lahko ob koncu v najboljšem primeru le predzadnji.
Srečanje 19. kola so »lesarji« odigrali na Ptuju, vse do 15. minute je bil izid izenačen, nato pa so si gostitelji priigrali prednost in je do konca tekme niso več izpustili iz rok. Veliko bolj negotovo je bilo v Ribnici, kjer so inlesovci vnaprej odigrali tekmo 20. kola, ker odhaja ekipa Andor Jadrana na gostovanje v tujino. Ribničani so bili na pragu presenečenja: pet sekund pred koncem tekme so imeli žogo in napad ter lepo priložnost za izenačenje, vendar je Miheličev strel vratar gostov ubranil. Sicer pa so Ribničani svojo priložnost za kaj več zapravili že v prvem polčasu, ko so v petindvajsetih minutah igre dosegli vsega štiri zadetke.
V	ženski superligi so igralke Opreme bile boj za uvrstitev
med 5. in 8. osmim mestom in bile v Ljubljani na pragu dragocene zmage. Večji del tekme proti Krimu so namreč vodile, sredi drugega polčasa že s prednostjo šestih zadetkov, toda gostiteljicam je vendarle
no majico v dveh etapah, v zadnji pa mu je športna sreča obrnila hrbet: zavoljo okvare kolesa je izgubil precej časa, rumeno majico je tako moral prepustiti drugemu.
Mlajši mladinci pa so v nedeljo nastopili na 60 km dolgi cestni dirki v italijanskem Vidmu. Najboljši Novomeščan je bil Derganc, na šestem mestu, zmagal pa je tudi na dveh gorskih ciljih, medtem ko je bil Gašperlin deseti. V ekipnem seštevku si je Krka prikolesarila lep zmagovalni pokal.
Počitka pa za kolesarje ni. Že ta teden potujejo na tradicionalno dirko Po ja-
• Dolžni smo sporočiti še deset dni staro, a razveseljivo novico, kije prišla iz Avstrije. Na veliki mednarodni dirki v bližini Gradca je Novomeščan Milan Eržen dosegel svoj doslej zanesljivo največji uspeh. Ugnal je namreč vso konkurenco, pri čemer je potrebno zapisati, da je bilo na startu kar 300 kolesaijev iz kolesarsko najrazvitejših držav Evrope.
. dranski magistrali, ki bo med 18. in 20. aprilom. Ekipo Krke bodo predstavljali Glivar, Eržen, Gimpelj in Markovič, medtem ko bo v slovenski mladi reprezentanci, ki jo bo vodil Janez Jagodic, vozil Uroš Murn.
S KEGLJAŠKIH STEZ
•	Pred dnevi se je na mariborskem Pohoiju končalo letošnje državno prvenstvo za starejše pioniije in pionirke. Staro-trško zastopstvo se je imenitno odrezalo: Marija Šterbenc je bila druga, Ingrid Mihelič tretja in Daq'a Kapš četrta, medtem ko je bil najboljši dolenjski predstavnik Klemen Ivanc iz Ribnice enajsti.
•	Na aprilskem hitropoteznem turnirju belokranjskih šahistov —bilo je v Starem trgu ob Kolpi —je med 18 igralci zmagal Andrej Štubljar, kije zbral 13,5 točke, sledijo pa: Bedič 13,5, Dragoš, Bubnjič, V. Kobe 13, Petrič 12 itd. Naslednji mesečni turnir bo 11. maja v OŠ Podzemelj.
TURNIR
V MALEM NOGOMETU
ŠKOCJAN — NK Polana organizira
2.	maja turnir v malem nogometu, ki se bo pričel ob 9. uri. Organizator bo sprejemal prijave pol ure pred pričetkom tumiija, ta pa bo potekal na škocjanskem igrišču, imenovanem Ljudski vrt
KOČEVJE-NOVO MESTO 95:66 (52:37)
KOČEVJE — V drugi kvalifikacijski tekmi za vstop v II. slovensko ligo so košarkarji Kočevja brez težav ugnali Novomeščane, najboljši strelec pri gostiteljih je bil s 23 koši Stefanišin, pri gostih pa Car z 29. Tretja tekma bo v soboto v Novem mestu.
ZMAGA SEVNIŠKIH ŠAHISTOV
ŠEMPETER — ŠK Savinjčan iz Šempetra je v nedeljo, 12. aprila, pripravil tradicionalni dvoboj ekip Šempetra in Sevnice. V vsaki ekipi je nastopilo po deset igralcev, ki so se med seboj pomerili v ekipnem sistemu pospešenega šaha, v ekipnem dvoboju po Scheveniškem sistemu ter v hitropoteznem šahu. Skupni seštevek je bil 99:61 za Sevničane, zanje pa so zaigrali: Povše, Mesojedec, Sibilja, Smerdel, R. Blas, Kolman, Grilc, Lazič, Cvirn in Derstvenšek.
ZAHVALA
TRIATLONCEV
NOVO MESTO — Minuli ponedeljek je bila v novomeški Krki slovesnost, na kateri so se člani Triatlon kluba Novo mesto s filmsko predstavitvijo nastopa svojega tekmovalca Igorja Kogoja na lanskem svetovnem prvenstvu na Havajih zahvalili za pomoč vsem, ki so novomeško udeležbo na tem tekmovanju omogočili. Ob tej priložnosti so triatlonci na čelu z Andrejem Šventom predstavili tudi projekt, imenovan »Oživitev reke Krke«, v katerega okvir sodi tudi najdaljši triatlon v Sloveniji. Obsegal bo 2 kilometra plavanja po Krki, 80 kilometrov kolesaijenja in 21 km teka, končni cilj pa bo na Otočcu.
ODLIČNI ORGANIZA TORJI1N TEKMOVALCI — Squash klub Novo mesto in Fit Top Mengeš sta bila minulo soboto pod pokroviteljstvom novomeškega izvršnega sveta organizatorja prvega državnega prvenstva v Mengšu. Prireditev je podprlo 20 sponzorjev iz vse Slovenije, med njimi tudi Hrast, Novoles, Velema, Krka in Ergo Dvor. Nastopilo je 54 tekmovalcev iz šestih slovenskih mest Pri dekletih je zmagala Slabelova (Fit Top), medtem ko je v moški konkurenci sla vil Janežič (Fit Top), drugi je bil Bežan (Veržej), odličen tretji pa Goran Vučkovič (Novo mesto), kije v odločilnem dvoboju ugnal Adlešiča (Fit Top) s 3:0. Med ostali uvrstitvami Novomeščanov velja omeniti še peto mesto Mitje in sedmo Sebastijana Turka. Na posnetku del novomeške ekipe (stojijo): Goran Vučkovič (drugi z leve), Marija Zupan, Sebastijan Turk, Irena Berkopec in Robi Zupan, (čepita) Mitja Turk (levo) in Miha Legan, lastnik na Dolenjskem edine squash dvorane na novomeških Mestnih njivah.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
Se trinajsti poraz Inlesa
V nekaj dneh dva nova prvenstvena poraza Ribničanov — Opremi točka v Ljubljani _______
uspelo izid izenačiti. Obe točki bi si Kočevke lahko zagotovile še v zadnji minuti, a napada niso izkoristile in priložnost za zmago je splavala po vodi.
V prvi moški republiški ligi so bile oči Dobovčanov, ki so doma brez večjih težav ugnali Šešir, uprte v Radeče, kjer pa je vodilni Eurodas vendarle iztržil zmago, ki bržkone že pomeni naslov prvakov. Uspešni sta bili tudi ostali dolenjski ekipi: Novoline je doma ugnal Dol, Krčani pa Veliko Nedeljo. Obe ekipi si tako delita peto mesto.
PLAY OFF KONČALE NEPORAŽENE
MARIBOR — V zadnjem kolu play offa v II. republiški košarkarski ligi so No-vomeščanke zabeležile novo zmago. Z 51:50 (21:24) so ugnale ekipo mariborskega Murkoma in tako osvojile prvo mesto. Sedaj lahko le upajo, da jim bo ta rezultat prinesel tudi nagrado v obliki napredovanja v višji tekmovalni razred. Strelke na sobotni tekmi so bile: Zupančič 5, D. Verstovšek 16, Žagar 9, Čavlovič 2, Birsa 3, J. Verstovšek 16.
odbojka
SUPERLIGA, moški, uvrstitev med 5. in 7. mestom, 15. KOLO: GRANIT PRESKRBA—PIONIR 0:3 (-13, 4, -10)
Pionir: Jovič, Babnik, Travižan, Mestnik, Petkovič, Goleš, Družinec, Žunič.
LESTVICA: 5. Pionir 14, 6. Fuži-nar 10, 7. Granit Preskrba 4.
V	naslednjem kolu (15. aprila) igrala Pionir in Fužinar, Granit Preskrba je prosta.
SUPERLIGA, ženske, uvrstitev med 5. in 7. mestom, 15. KOLO: LIK Tilia prosta.
LESTVICA: 5. LIK Tilia (20:33) 8,6. Partizan Tabor (22:40) 8,7. HIT Casino Nova Gorica (16:39) 8.
V	naslednjem kolu igrata Partizan Tabor in LIK Tilia, HIT Casino je prost.
rokomet * 1 * 3 * * 6
SUPERLIGA, moški, 19. KOLO: DRAVA—INLES RIKO 19:16 (11:9)
Inles RIko: Sinanovič, Djokič, Mohar, Šilc, Marolt 1, Tanko, Lesar 4,Mihelič 1, Mate, Jurič 6, Manček 4, Gelze.
20.KOLO: INLES RIKO—ANDOR JADRAN 17:18(6:10)
Inles Riko: Gelze, Djokič 1, Mohar
1, Marolt, Tanko, S. Mihelič 1, Lesar 9, A. Mihelič 1, Mate 1, Jurič 1, Manček, Sinanovič.
LESTVICA: L Pivovarna Laško 35... 10. Presad 14, 11. Inles Riko 9, 12. Preddvor Infotrade 9.
Ker je Inles Riko tekmo 20. kola odigral vnaprej, je v soboto prost, ostali pari so: Omnikom Rudar—Infotrade, Nova Oprema—Presad, Kolinska Šlovan—Pivovarna Laško itd.
SUPERLIGA, ženske, za uvrstitev med 5. in 8. mestom: KRIM— OPREM A KOČE VJE 22:22 (10:13)
Oprema: Jesensko, Lindič, Guštin
3, Vuk 3, Križman 2, Jerič 6, Klančar,
Bejtovič 3, Dragičevič 5, Kersnič, Pe-lek Jančič
LESTVICA: 5. Krim 7,6. Oprema
6, 7. Primož 4, 8. Burja 1.
V naslednjem kolu igrajo: Oprema Kočevje—Burja Centrocoop, Primož—Krim.
SRL, moški, 21. KOLO: DOBOVA—ŠEŠIR 28:23 (14:12), KRŠKO—VELIKA NEDELJA 26:20 (15:11), NOVOLINE—EMENS DOL 24:16 (13:7), RADEČE PAPIR EURODAS 17:18 (10:11) itd.
LESTVICA: I. Eurodas 35,2. Dobova 32, 3.Šešir 29, 4. Grosuplje 24, 5. Krško, Novoline in Ormož po 22 itd.
košarka
KONČNICA ZA OBSTANEK V SUPERLIGI, rdeča skupina. 2. KROG: MIKLAVŽ—PODBOČJE 72:62 (35:26)
Podbočje: Vego 9, Davidovič 2, Rozman 8, Leskovar 6, Krajcar 11, Krivokapič 9, Krošelj 9, Vavpotič 8. Odločilna tretja tekma bo v soboto.
nogomet
II. SLOVENSKA LIGA, zahod, 17. KOLO: SVOBODA—ELAN STUDIO D 0:3 (0:2)
Strelec: Gliha (3)
Elan Studio D: Mohor, Kobe, Kolenc, Milanovič, Petrovič, Kramar, A. Primc, B, Mesojedec, Gliha, N. Primc, Bracovič.
AVTOBUM—TRIGLAV 1 K) (1.0) Strelec: Komočar Avtobum: Škodlar, Raular, Majerle (Potočnik), Pejovič, Malnar, Raj-šel, Murn, Razboršek, Fugina (Muh-vič), Stojilkovski, Komočar.
Osuli izidi: TABOR JADRAN— ILIRIJA 0:2, VODICE—SLAVIJA SET 1:2, SOLINAR—BRDA 1:1, ALPINA—BRANIK ŠMARJE 2:0, BILJE—JESENICE 1:1 LESTVICA. L Elan Studio D 26, 2. Slavija SET 23,3. Ilirija, Triglav in Avtobum po 22,6. Tabor Jadran 20, 7. Svoboda Kisovec 19 itd.
V naslednjem kolu igrajo: Elan Studio D—Tabor Jadran, Ilirija—Avtobum, Slavija SET—Bilje, Brda— Vodice, Jesenice—Svoboda, Tri-hlav—Alpina, Branik Šmarje Solinar Piran.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Z resnico proti klevetam in lažem
Odgovor na Dvornikove pripombe na poročilo s tem naslovom
Marjan Dvornik je v dolgem spisu v zadnji številki Dolenjskega lista nanizal svoje pripombe k poročilu Z resnico proti klevetam in lažem, ki sem ga napisal z letne skupščine občinskega združenja ZZB NOV Novo mesto. Mislim, da je bilo moje poročilo korektno in da sem v njem vsebinsko točno povzel glavne stvari iz poročila in razprave na borčevski skupščini. Doslej mi nihče mi očital napak ali spodrsljajev v tem poročilu.
Dvornik pa na začetku svojega pisanja zahteva »razjasnitev osrednjega poudarka, ki ga (moj zapis, op. p.) naslavlja na vodstvo novomeške občine in na slovenske krščanske demokrate«. Kaj misli z osrednjim poudarkom, ne vem, vsekakor pa jaz v tem poročilu ne na vodstvo novomeške občine ne na slovenske krščanske demokrate ničesar ne naslavljam. Vse, kar sem »zagrešil«, je to, da sem napisal poročilo o tem, kaj se je na tisti skupščini dogajalo. Kot možak, ki se poskuša tudi kot dopisnik Slovenca, bi Dvornik moral vedeti, da v novinarska poročila ni dovoljeno vpletati svojih komentarjev in daje to v nasprotju z novinarsko etiko. S tem, da mi očita »prikazovanje dogodkov skozi filtre združenja«, kar daje »zunaj resnega analitičnega pristopa«, in da tako pisanje »služi le za dnevnopolitične namene«, mi ne očita samo, da sem se prekršil zoper novinarsko etiko, ampak tudi, da se grem nekakšno umazano politikantstvo.
Dokler mi Dvornik tega ne bo dokazal na podlagi tega, kar sem napisal, ne pa na podlagi svojih fantazmagorij, bom imel te njegove obdolžitve za navadno obrekovanje, natolcevanje, kršenje etike javne besede in za služenje dnevnopolitičnim namenom.
ANDREJ BARTEU
Kdo se izgovarja
Skop odgovor pošte
Telefon je v vsakdanjem življenju že nujen, človeku je v marsičem spremenil življenje na boljše. Žal pa ta prednost zaradi monopolnega obnašanja nekaterih PTT podjetij prinaša tudi mnogo slabe volje.
Za mesec januar sem dobila račun za telefon, kije znašal 3.050 SLT. Menim, daje odločno previsok za en klic v tujino (v Nemčijo, približno 10 minut) in še nekaj krajših medkrajevnih klicev. Mojo prvo telefonsko reklamacijo so me na novomeški pošti osorno zavrnili, češ da se le zgovaijam in izmikam plačilu. Na pismeno reklamacijo, ki sem jo poslala 17. februarja, sem po mesecu dni dobila kratek odgovor, da niso ugotovili nobene nepravilnosti, zato reklamacijo zavračajo. Istočasno so me tudi opozorili, da imam priključen neatesti-ran telefonski aparat.
Sprašujem se, kako lahko organizacija PIT reklamacijo zavrne le z nekaj besedami in mojo zahtevo po razčlenitvi računa enostavno presliši. Za priključitev neatestiranega telefona pa je odgovoren tisti, ki ga je priključil. To pa nisem bila jaz, ampak delavec PTT Novo mesto, ki je s priključitvijo telefona potrdil njegovo ustreznost.
Marje monopol organizacij PTT res tolikšen, da ima naročnik le dve pravici: da telefonira in da brez besed plača?
IRENA LEŠNJAK
OB PODRAŽITVAH
Ni naključje, daje vlada g. Peterleta le nekaj ur po neuspelem glasovanju o konstruktivni nezaupnici objavila vest o podražitvi moke in kruha in napovedala podražitve elektrike in ptt storitev. Da bi kaj takega storila pred glasovanjem o kandidaturi g. Bavčarja, vladi seveda niti na misel ni prišlo. Zgodilo se je natanko tisto, na kar so opozarjali mnogi, ki so se 8. aprila v skupščini pridružili kritikam sedanje vlade. Račun za neuspehe sedanje vlade se znova izstavlja najbolj ogroženim, ki jih je vedno več, in nič ne kaže, da bi imela ta vlada resno namero to preprečiti. Veliko več ji je do ohranjanja oblasti. Skrajno mero slabega okusa pa presega sam ministrski predsednik, ki za povsem razglašeno delovanje vlade krivi ministre, torej svoje podrejene. Na delež lastne odgovornosti za tako stanje pa niti ne pomisli, kaj šele, da bi ponudil svoj odstop. Samo to bi bilo normalno za parlamentarno demokracijo. Zato je za verižno vlaganje konstruktivnih nezaupnic kriv predvsem predsednik vlade sam. Z eno samo gesto, z njegovim odstopom, bo tudi v našem parlamentu naenkrat več resnosti pa tudi možnosti, da prej pridemo do novih volitev.
VIKTOR ŽAKELJ predsednik SSS
Pomagajmo Hudem v Bosni in Hercegovini
Poziv k solidarnosti
Že nekaj dni gledamo, poslušamo in beremo o tragičnem stopnjevanju napetosti in nastajanju nove krvave vojne na Balkanu. Špet krvavi Hrvaška, klobčič vseh nasprotij nekdanje SFRJ pa se zdaj v BiH poskuša presekati z libanonizacijo.
Račune pijanih ozemljskih strasti in strasti po totalitarni oblasti za vsako ceno pa plačujejo nedolžni ljudje, tisti, ki zaman poskušajo dopovedati vsemu svetu, da hočejo živeti skupaj, v miru in demokraciji, v svoji suvereni državi, da nočejo smrti in sovraštev, razdejanja in revščine, kijih vojna prinaša predvsem njim.
Pozivam vse humanitarne organizacije, prostovoljce, mirovnike, ženske skupine v Sloveniji, ki so pripravljeni pomagati, da vsaj olajšamo, če že ne moremo preprečiti, bolečine, lakoto in brezdomstvo, da se organiziramo za solidarnost in pomoč ljudem v Bosni in Hercegovini in dosežemo, da tudi vlada z
• RDEČI KRIŽ ORGANIZIRA AKCIJO »ZA BIH« — V zadnjih dneh se zateka v Slovenijo vse več beguncev iz Bosne in Hercegovine, med njimi je največ mater z otroki, starejših in bolnih. Te je Rdeči križ že oskrbel z najnujnejšimi oblačili in prehrano. Ž odborom, ki so ga ustanovili državljani BIH, ki živijo v Sloveniji, pripravlja Rdeči križ Slovenije prvo pošiljko pomoči za BIH v hrani in zdravilih. Vsa podjetja in institucije, ki se želijo pridružiti tej akciji, naj to sporočijo Rdečemu križu Slovenije, Mitje 19, Ljubljana, tel: (061) 161-200, fax: (061) 215-865. Denarna sredstva lahko nakažete na račun št.: 50101-678-51579 s pripisom »za BIH«.
vsemi odgovornimi resorji pomaga utreti mednarodne koridorje solidarnosti do obleganih bolnišnic v odrezanih in z vojno ogroženih mestih Bosne in Hercegovine.
SONJA LOKAR predsednica odbora za delo in socialno politiko
Dokončen propad velikana ob Savi?
Odprto pismo strokovnih delavcev, ki jih skrbi nadaljnja usoda podjetja Videm
Strokovni delavci »Vidma« že dalj časa na različne načine opozaijamo na zelo problematične dogodke, ki se vrstijo v »Vidmu« zadnja tri leta. Tokrat pa smo dolžni organizirano in javno opozoriti na razmere v podjetju, s čimer želimo prispevati k začetku sanacije razmer v podjetju.
Z veliko zaskrbljenostjo in nemočno spremljamo propadanje nekdaj vodilnega podjetja v papimo-celulozni industriji, znanega tudi v svetu. Tako je »Videm« zaključil poslovno leto 1990 s preko 55 milijoni DEM izgube. V tem letuje prevzel mesto direktoija g. Franc Čargo in v svojem volilnem programu med drugim obljubil: pozitiven rezultat poslovanja ob koncu leta 1990 s 6-procentno rastjo bruto akumulacije, povečanje proizvodnje za 8%, rast letne produktivnosti za 10%, kar je ob nekaterih »dodatnih spodbudah« posameznikom kljub nezaupanju zavedlo Delavski svet, ki je dal Čargu izjemno soglasno podporo.
Pod vodstvom vodilne ekipe se je propadanje nadaljevalo tudi v letu 1991 in se zaključilo s preko 65 milijoni DEM izgube, hkrati ko je padla količinska proizvodnja od 222,5 tisoč ton na 138,4 tisoč ton, izvoz se je zmanjšal za 35 milijonov USD, s tem da seje pojavil velik deficit v bilanci pokritja uvoza z izvozom v višini 7,8 milijona USD. Nič bolje ne kažejo rezultati v prvih mesecih letošnjega leta. Med tem ko se negativni trend nadaljuje kljub opozorilom, da to vodstvo pelje podjetje v katastrofo, pa ni prave reakcije odgovornih, saj je na primer občinski izvršni svet v svoji izjavi dal vso podporo vodstvu »Vidma« za nadaljevanje »začrtane poti«. Sklicevanje na objektivne okolnosti, kot sta izguba trga in vojna, so stereotipni izgovori za vse težave
»Vidma«, kot daje vojna veljala samo za »Videm«.
Iz poročila gospodarske zbornice smo pred kratkim zvedeli, da so vsi ostali proizvajalci papirja in celuloze v Sloveniji leto 1991 zaključili brez rdečih številk razen »Vidma«. Podjetja, ki imajo bolj zastarelo tehnologijo proizvodnje celuloze, kakršno je »Videm« že pred 17 leti izločil iz proizvodnje, so v danih razmerah poslovala uspešno. Niti v enem od teh podjetij ni prišlo do nenadnega odpuščanja delavcev, kot je to s 350 delavci »Vidma«, čeprav ga vodi management, ki seje šolal po vsem svetu. Za svetovanje so bile najete razne svetovalne firme in zunanji svetovalci, kar pa je, po rezultatih sodeč, najmanj koristilo »Vidmu«.
Kriza podjetja, ki se je začela konec leta 1989, je bila posledica napačnih odločitev na komercialno-fmančnem področju, saj je bilo namerno zniževanje cen naših proizvodov na tako imenovano svetovno raven pri nekaj tisočpro-centni inflaciji na jugoslovanskem trgu poteza, kije ne bi napravil noben dober gospodar, ali pa bi bil to del plana sedanjega direktoija, kako znižati vrednost podjetja, da bo vredno 1 dolar. Tako so pri porastu tečaja USD za 2168% in rasti drobnoprodajnih cen za 2655% po-rastle cene proizvodov »Vidma« le za 1400%. Z znižanjem cen si je nakopal tudi veliko jezo slovenskih papirničar-jev, kar se nam maščuje še danes v slabem poslovnem sodelovanju.
Direktor »Vidma« gospod Čargo nadaljuje z metodami, ki jih je zastavil že njegov predhodnik, kateri mu je dajal vso podporo tudi za poslovne poteze, škodljive podjetju. Vsi, ki so opozarjali, da se dela škoda, in to tudi dokazali, so bili klicani na odgovor in odstranjeni.
Z razpustitvijo delavskega sveta in
transformacijo »Vidma« ter formiranjem upravnega odbora, ki mu bojda kot zastopnik slovenske vlade predseduje Marko Kos, je bilo pričakovati, da bo znani strokovnjak iz Litostroja v vlogi predsednika UO pozitivno vplival na dogajanja. Tudi Ljubljansko banko, kot sedaj kaže, največjega upnika »Vidma«, v UO zastopata dva direktorja iz sistema LB, ki jima pa, izgleda, glede na dogajanje v Vidmu ni velika skrb, kaj se dogaja z denarjem; le-ta je seveda večinoma last varčevalcev, saj bomo največji ceh več ali manj plačevali vsi prebivalci Slovenije. Odločilnejši korak v razčiščevanju stanja v »Vidmu«, je prispevala šele Ljubljanska banka, kije v časopisu Delo prvič javno prikazala stanje v »Vidmu«, kar je bilo tudi za nas, strokovne delavce, pravi šok, saj je predstavnik Ljubljanske banke povedal, daje »Videm« zadolžen za 150 do 200 milijonov DEM.
Z ustanovitvijo mešanih družb, preko katerih gre večina nabave in prodaje surovin in proizvodov »Vidma«, se je preko provizij iz podjetja odlila še tista borna akumulacija, ustvaijena v shiranem podjetju. Vrh neuspešnega gospodarjenja je investicija v papirni stroj 1, ki še devet mesecev po končani montaži ni v stanju izdelati kvaliteten papir. Investicija, vredna preko 70 milijonov DEM, do sedaj in tudi v letu 1992 še ni dala od sebe nobene koristi. Razsipniš-ko trošenje denarja je tudi glavni razlog, da na tovarniškem dvorišču leži že drugo leto uvožena oprema v vrednosti preko 22 milijonov DEM za beljenje celuloze brez klora, za katero je v svetu danes veliko povpraševanje.
Glede na kritično stanje, kakršno je v podjetju »Videm« in se glede na primerjalne rezultate iz leta 1990 in 1991 nadaljuje, saj je izguba vi. 1991 že za četrtino večja kot 1.1990, delavci »Vidma« zahtevamo odstop vodstva in ugotovitev odgovornosti za nastalo katastrofalno stanje podjetja. Zahtevamo, da se pred uresničitvijo njihovega programa preobrata poslovanja v podjetju, kjer predlagajo, da pozabimo na preteklost, razčistijo naslednja vprašanja oz. odgovornost:
1.	za katastrofalne poslovne rezultate, nastale v letu 1990 in 1991;
2.	za nestrokovne in škodljive organizacijske spremembe;
3.	za prikrivanje slabega poslovanja-blokade informacij, ki bi delavcem prikazale resnično stanje in za njihovo zavajanje;
4.	ugotoviti je treba vzroke za ne-
Poziv slovenski javnosti za pomoč
Odprto pismo odgovornih delavcev ob stavki in kritičnem položaju v podjetju Adria Caravan
V zvezi s stavko, ki teče v Adrii že od 23. 3. 1992, želimo podpisani dati nekatera dodatna pojasnila. To smo dolžni storiti zaradi enostranskih in netočnih izjav g. Marjana Anžurja v javnih medijih kot tudi zaradi čuta odgovornosti za usodo Adrie, v kateri delamo na odgovornih mestih nekateri že prav od ustanovitve.
Vzroki za stavko so posledica delno trenutnih, v večji meri pa trajnih, tako preteklih kot prihodnjih razmer v Adrii. V trenutne razmere štejemo neizplačilo OD za februar, kar večini zaposlenim že ogroža življenjsko eksistenco, saj zaradi nizkih, večkrat samo zajamčenih OD v zadnjih letih niso mogli ustvariti nobene akumulacije. Naravnost groteskno je dejstvo, daje večje število delavcev iz od Novega mesta bolj oddaljenih krajev javljalo stavkovnemu odboru, da ne morejo priti na stavko, ker nimajo denarja za prevoz (z avtobusom ali vlakom)!
Stakovni zbori so pokazali, da delavce še bolj kot plača zanima usoda Adrie (kar je razvidno iz stavkovnih zahtev). Delavci se dobro zavedamo pomembnosti odločitev, ki se pripravljajo v zvezi z lastninjenjem Adrie. Skrb za lastnino je toliko večja, ker je lastnina v Adrii sestavljena tako iz lastnega znanja kot fizičnega premoženja.
Morda res ne moremo oceniti vrednosti lastnega znanja, dejstvo pa je, da imamo razvite lastne produkte, da imamo evropsko trgovsko mrežo, svoje blagovne znamke kot tudi kvalificirane strokovnjake in delavce.
Vse to smo ustvarili delavci Adrie v 25-letih sami, ceno pa smo plačali s svojimi vedno nizkimi OD.
Zato je upravičen strah, da bo vse to naše bogato znanje dano tujcem, in to zastonj.
Glede cenitve vrednosti fizičnega premoženja, pa ravno tako obstaja
strah pred ponovno prevaro. Žalostne so izkušnje ob pravkar končani delitvi IMV v Revoz, Adrio in TPV. S to delitvijo je Adria izgubila vse pisarniške prostore, prototipno delavnico (že pred-tem obrat Suhor, kjer proizvajajo podvozja prikolic) in prodajno mrežo podjetij v tujini, v zameno pa je dobila
delovne presežke iz Revoza in TPV ter začasno tudi devizne dolgove IMV-ja (cca 25 mio USD).
Žalostno, a resnično je dejstvo, daje Adria bolj znana v Evropi kot doma, kar pa je seveda »zasluga« krovnega vodstva Adrie, ki nikogar v občini niti v R SLO ne obvešča o pomenu in problemih Adrie. Vse razlage krovnega vodstva, dane na stavkovnih zborih in strokovnih kolegijih, da projekt Eurofi-nance ne pomeni prenašanja vitalnih poslovnih funkcij v tujino, da ne pomeni ukinjanja delovnih mest v Sloveniji in da pomeni organiziranje po evropskih normah, pa je mogoče komentirati in oceniti tudi nasprotno.
Vemo, da je potrebno izboljšati obstoječo organizacijo, vendar dvomimo, da to nalogo lahko ponovno zaupamo sedanjemu vodstvu, kije ni bilo sposobno izpeljati v 7-letih, kljub angažiranju eminentnih, a dragih tujih in domačih organizacijskih institucij, kot so: Proudfoot (cca 2 mio USD), TiiV Bayem (cca 600.000 DEM), ZOP in VEKŠ, saj je rezultat popolna neorganiziranost podjetja.
Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo podrobneje razložiti naštetih problemov, še manj številnih drugih, vendar upamo, da smo s tem pismom javnost prepričali, da veliko stvari ni čisto takih, kot so bile prikazovane do sedaj, še posebej v osebnem intervjuju g. Anžurja v Delu 8. 4. 1992.
Pravilna je ugotovitev, da je povod za stavko dolgoletna negotovost Adrie, ki se že spreminja v agonijo. Krivda zato pa je na krovnem vodstvu IMV in Adrie, ki v vseh letih ni pripravilo realnega sanacijskega programa oziroma takega, ki bi ga podprle in sprejele banke in drugi odgovorni subjekti v občini in v republiki. Pisan in realen program za reševanje tako kompleksne problematike, kot je v Adrii, pa je potreben v vsakem sistemu, tako domačem kot tujem.
Projekt Eurofinance, ki obstaja kot zaupen material, napisan v tujih jezikih, je bil odgovornim delavcem Adrie predstavljen samo v ustni obliki. Vsi drugi akti in pogodbe s tujimi partnerji pa še do danes niso bili dani »na svetlo«.
Na trditev, da Dolenjska banka nakazanega denarja ni prenesla na račun Adrie, je banka argumentirano odgovorila tako stavkovnemu odboru kot vodstvu. Veijetno bo banka ta odgovor sporočila tudi širši javnosti in navedla vzroke za svoje ravnanje.
Aboten je napad na vodstvo občine Novo mesto o »vehementni« trditvi župana, da obstoji »slovenska varianta« rešitve Adrie, je pa razumljivo eden, verjetno zadnjih poiskusov za obstanek na mestih predsednika UO in generalnega direktorja IMV.
Predstavitev »slovenske varijante« bo kmalu podana bolj javno in argumentirano, kot je bil projekt Eurofinance.
Golo natolcevanje je tudi izjava, daje projekt Eurofinance IS občine Novo mesto najprej podprl, sedaj pa podporo umaknil, saj je bil z njim seznanjen samo ustno.
Demagoška je seveda izjava, da IS občine Novo mesto ne soglaša z dvojnostjo funkcije predsedbnika holdinga IMV in predsednika UO Adrie, ki ju opravlja g. Anžur in ki so pravno sprejemljive, resnično pa je, daje IS ugotovil, da pravno ni sprejemljivo, daje g. Anžur predsednik skupščine Adrie in predsednik UO Adrie, kar priznamo kot njegov unikatni izum.
Domneve o divji privatizaciji v grupi Adria pa je možno potrditi ali ovreči samo na osnovi analize pisnega elaborata Eurofinance. Že na osnovi do sedaj danih razlag pa je mogoče izraziti dvome in predvideti naslednje posledice:
•	centraliziranje prodajno-finanč-nih funkcij po hitrih korakih lahko vodi v razpad prodajne mreže in v pravne spore, še posebej gl*le ekskluzivnosti, ki sedaj pogodbeno obstaja z več solidnimi kupci;
•	prenos poslovnih funkcij v Al lahko povzroči stečaj firme Adria Deinze, v tem primeru pa bodo banke kot kreditni upniki kredite takoj vnovčile (zneski so zelo visoki!), kolikor jih seveda ne bo pokrila Al, ki ima minimalen ustanovni kapital;
•	če banke, upniki firme Adria Deinze, ne bodo uspele izteijati danih kreditov, bodo vnovčile garancije slo-
uspešnost investicije papirnega stroja 1 ter razčistiti, zakaj je bila s firmo Beloit sklenjena tajna pogodba;
5.	ugotoviti je treba odgovornost gospoda Čarga za opustitev vsake inovativne dejavnosti in samovoljno razpustitev komisij ter kakšni so efekti iz konzultantskih uslug firme KDA za raziskave tržišča, za kar je Videm plačal 5,5 milijona DEM;
6.	zahtevamo revizijo poslovanja »Vidma« v letih 1990 in 1991 od nevtralne institucije;
7.	objaviti je treba bilance mešanih podjetij VDI, Sava papir, Vigram itd., pozitivne učinke, ki jih je »Videm« imel na račun teh firm, investicije v razna predstavništva v Jugoslaviji in tujini, efekti, stroški, bilanca; financiranje različnih objektov od lovskih koč do gostinskih lokalov, jahting klubov itd;
8.	treba je ugotoviti oziroma razčistiti: odgovornost vodilne ekipe, kije zelo drago in pomembno študijo finske firme držala nedostopno večini strokovnjakov Vidma, samovoljno ukinjanje delavskega sveta in prilaščanje lastninskih pravic nad družbeno lastnino, odgovornost g. Čarga, kije osebno prekoračil pooblastila in zahteval, da se na spisek presežka delavcev postavijo protizakonito delavci po kriteriju simpatičnosti; nadalje odgovornost za odlašanje javnim priznanjem in razreševanjem presežkov, saj je centralni delavski svet že poleti 1990 sprejel »kriterije za ugotavljanje presežkov delovne sile« skupaj z »metodologijo za ugotavljanje delovne uspešnosti« in so bili seznami presežkov, ki bi jih razrešili z dokupom in odpravnino, izdelani že avgusta 1990; napačno poslovno politiko pri nabavi lesa.
9.	kje so nova delovna mesta za presežke delavcev, za katere smo vedeli, da obstajajo že mnogo prej, nesposobno vodstvo pa se želi skriti za študijo Jakko Poyry?
10.	treba je razčistiti delitev in podcenjen odkup kadrovskih stanovanj, ugotoviti odgovornost za odločitev o priključitvi in neuspeh Titovega Drvarja, kije pripomogel k slabim rezultatom Vidma.
Podpisani tega pisma bomo izkoristili vsa sredstva demokratične in civilne družbe, da se v korist vseh zaposlenih, v interesu poslovnih partneijev in upnikov uresniči zahteva po odstranitvi vodstva podjetja, ki je glavni krivec za katastrofalni položaj in bankrot firme.
Na koncu postavljamo vprašanje vladi Republike Slovenije, zakaj ni pravočasno ukrepala in je dopustila, da je podjetje dejansko propadlo. Pri tem je razpolagala z dovolj podatki o stanju v podjetju.
PODPISNIKI PISMA
venskih bank (zneski so visoki!).
»Revolucionarne poteze« centraliziranja vitalnih funkcij v Al bodo kmalu imele katastrofalne posledice za oskrbo že sedaj motene proizvodnje. Povsem upravičeno zbuja dvom trditev o hitri pridobitvi svežih finančnih virov v tujini.
Ob ugotovitvi (Eurofinance), da ima grupa Adria dovolj dobra jamstva (zaloge in terjatve) za najetje tujih kreditov, pa teh ni potrebno najemati, pač pa vnovčiti zaloge in terjatve; to pa lahko naredimo sami.
Neizpodbitno je dejstvo, da je g. Anžur v kompleksu IMV začel Adrio reševati zadnjo. Razlaga, da so bile druge enote IMV-ja ob njegovem prihodu bolj potrebne pomoči, pa pomeni, da je v sedanje brezizhodno stanje pripeljal Adrio sam.
Zato mislimo, da je njegovo vztrajanje na ključnih mestih Adrie neupravičeno, slovensko javnost pa kot v naslovu prosimo za hitro pomoč. STANISLAV LUK§IČV direktor razvojne direkcije; JOŽE ŽLOGAR, direktor finančne direkcije; DARINKA BREGLEC, direktor strateške nabave; FRANCI ŠTUPAR, direktor direkcije za kakovost; ANTON KASTREVC, vodja Jehnične priprave; MARIJA PAPEŽ, vodja računovodstva; DUŠAN SKERBIŠ, vodja prodaje domači trg; FERENC BANČOV, vodja izvoznega področja; FRANCI ZUPANČIČ, vodja PPA; IVAN JAKLIČ, vodja plansko-nabavnega sektorja; ANTON KRALJ, direktor obrata Novo mesto; ALEKSANDER LUKEŽ, direktor TAP Brežice; JOŽE GABRIČ, direktor podjetja »Podgorje«, Šentjernj; FRANCI GREGORČIČ, direktor podjetja »Plastoform«, Šmarjeta; SILVESTER KRAMARIČ, direktor podjejja »Leso«, Črnomelj; ZDRAVKO ŽALEC, vodja centra AOP; SONJA GOLE, vodja finančne službe
• Misel, da je politika trud za skupni blagor, je delno resnična Bolj resničen del politike je boj za oblast, za moč. (Kermauner)
Kitajsko zdravljenje ni prevara
V eni uri se mi je spremenilo življenje
Zahvaljujem se časopisu Slovenske novice, ki je 27. decembra lani objavil članek z naslovom »Tisoč in en način zdravljenja po kitajsko«. Članek sem pozorno prebrala. Bila sem zelo bolna in vedela sem, da me uradna medicina ne more pozdraviti. Ko sem zvedela za gospo Wang Aiping, sem se v trenutku odločila, da grem k njej. Tu seje moje življenje v eni uri spremenilo, da še sama ne morem veijeti. Naj najprej naštejem bolezni, ki sem jih imela pred zdravljnjem pri gospe Wang: slaba prekrvavitev glave, boleča ušesa, boleče in zasluzeno grlo, slabe ledvice, slaba jetra, slabi živci, depresija, izpadanje las, preslabotno delovanje ščitnice, debelost... Zdravniki so me zdravili z raznimi zdravili, proti koncu leta sem bila tudi trikrat na fizioterapiji zaradi hrbtenice. Skupno sem bila sedem tednov na bolniški. Hotela sem že zaprositi za invalidsko upokojitev. Potem so izšle Slovenske novice...
Tretjega januaija sem vzela zadnjo tableto voltarena in zadnjo tableto stugerona forte. Četrtega januarja sem bila na prvem informacijskem tretmaju pri VVang Aiping v Kinu Šiška. Po 30 minutah sem začutila povečan pritisk v glavi, zajel meje val toplote po vsem telesu, vsa sem se preznojila. Od takrat sem skoraj vsak dan na tretmajih. Doživetja so enkratna. Vsak tretma je drugačen. Spim veliko manj kot prej, ko pa se zbudim, se počutim spočita. Po treh mesecih imam boljšo prekrvavitev glave, tudi z ledvicami in hrbtenico nimam več problemov, shujšala sem za 8 kilogramov. Prenehala sem piti kavo in alkoholne pijače, kajenje pa sem močno zmanjšala.
ANČ
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Iz Svobodne misli
Nisem za udarce, ki bi nasprotnika spravili na tla
Z zaničevanjem drugega se borijo le strankarji
Kakor sem po eni strani nesrečen, da je imel moj konkretni oče v življenju takšno nesrečo in da se je projekt komunizma tako izpridil, pa sem po drugi strani ponosen, da sem se poskušal meriti s svetom, ki sem ga odklanjal, mu jemali mero, ga poučevati, zanikati in potrjevati, trpeti od njega in vendar ne postati zagrenjen. Partija je tako mojemu očetu kot meni naredila veliko krivic. A ko danes gledam vase, ne najdem nejeze ne zamere. Nekoliko žalosti, ker je vladalo toliko zla, a naj zlo kar naprej obujam in nosim kot želo v srcu? Partiji in lumpenistom odpuščam zlo, ki so ga prizadejali drugim, saj vidim, da so ga tudi sebi; in sem ga drugim tudi jaz. V proizvajanju zla smo navsezadnje več ali manj vsi barabe. Partija je zame preteklost. Od tedaj, ko je izgubila na volit-vah, gledam nanjo vse bolj kot na fazo, ki seje končala. Zato moram biti do nje čim bolj nepristranski Ljubiti jo, ne, to ne bi šlo. Tudi prav ji ne dajem. A kar naprej demonizirati jo? Ne.
V razmerju do nje bi bil rad kristjan: razumevajoč, strpen, odpuščajoč, miren. Ne bo šlo brez sodb, te pa so tudi obsodbe. A sem za obsodbe intelektualnega značaja, čeprav tudi moralnega. Nisem pa za udarce v ta namen, da bi nasprotnika spravili na tla. Tako se borijo z zničevanjem drugega le strankarji pa naj so člani ene same »odrešilne« ali več strank. Zanje je cilj — vrednota — oblast. Za inteleklualca-pisalelja, še bolj pa za vsakega človeka v njegovem bistvu je cilj odrešenje. Pa naj ga razume še tako narobe: kot sla ga razumela moj oče in komunizem.
Kot sem za rehabilitacijo slovenske desnice, sem tudi za rehabilitacijo slovenske levice. Sem za rehabilitacijo človeka, kisanja, se bori, upa, ljubi, pada, greši, a v svojem prizadevanju za absolutnim ne popusti.
TARAS KERMAUNER
ZA BOLJŠI SLUH
SIEMENS
Slušni aparati
}
test sluha in nasvet.
r OPTIKA Novo mesto
Komandanta Staneta 12
Vsako sredo od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure
Boj za svobodo je najvišja vrednota
Vsi spomeniki na Rogu so priče naše zgodovine, toda pred očmi nam žalostno propadajo
V soboto, i 1. aprila, je bila v novem objektu na Bazi 20 seja Okrožnega odbora aktivistov OF nekdanjega novomeškega okrožja, katere sta se udeležila tudi dr. Tone Starc, podpredsednik novomeške občinske skupščine, in Boris Dular, predstavnik socialistične stranke. Vodil jo je Bogdan Osolnik, ki je naprej govoril o usmeritvah za delovanje okrožnega odbora v skladu z osnutkom novega statuta in programa ZZB NOV Slovenije. Med drugim je omenjal tiste točke temeljnega programa OF, ki so pomembne tudi dandanes. Mnogo je pozabljenih in osamljenih ljudi, ki so bili nekoč tesno povezani z NOB in s Fronto. (Kos kruha, ki gaje dala kmečka mati lačnemu partizanu, je prav gotovo enakovreden škatli nabojev, ki sojo iz mesta aktivisti poslali na bojišče, je v razpravi podčrtal Jože Penca-Dečko). S temi ljudmi, na katerih je slovensko ljudstvo zgradilo svojo partizansko vojsko, zlasti v oddaljenih krajih nimamo več pravih stikov.
Se huje je, da danes umirajo mnogi starejši ljudje, nekdanji aktivisti OF in borci, pod težkim duhovnim pritiskom, da so se »bojevali na napačni strani«, kar vedno glasneje pridigajo tisti, ki hočejo razvrednotiti pridobitve NOB.
»Nočemo se spuščati v spore iz preteklosti, saj tudi med borci obstajajo različni pogledi na posamezna dogajanja iz let NOB, moramo pa v najširšem smislu ohraniti enotnost nekdanjega boja za svobodo in se javno zoperstavljati tistim, ki o tem lažejo in hočejo spreminjati zgodovino. V najhujših časih smo bili sestavni del svetovne protifašistične zveze in ne dovolimo, da bi
naš boj primerjali z dejanji tistih ljudi, ki so sodelovali z okupatorji iz kakršnihkoli vzrokov! Boj za narodno osvoboditev priznava ves svobodoljubni svet za najvišjo vrednoto, in nimamo se ničesar sramovati. Priznati pa moramo, da smo glede tega včasih celo sami pretihi in preskromni.
Zgodovinskemu pričevanju se generacija borcev ne more odpovedati
Ugotovitve predsednika odbora so aktivisti nekdanjega okrožja podprli z močnimi dokazi in zahtevali, da morajo vsa sredstva obveščanja biti do teh vprašanj predvsem poštena in nepristranska. Pluralnost tiska v nobenem primeru ne sme iti na račun zapostavljanja borcev.
Znova seje na srečanju razvila razprava o nazivu »udeleženci« NOB Slovenije. Pojavila seje v zadnjih mesecih, ko teko med organizacijami ZB razmišljanja o osnutku novega statuta ZZU NOB Slovenije, ki razširja dosedanje ime »Zveza združenj borcev NOV«. Organizacija naj bi po novem zajela v svoje vrste tudi nekdanje zapornike, izseljence, taboriščnike in ukradene otroke, skratka vse, ki so kakorkoli povezani z bojem za osvoboditev. Posameznikom se zdi, da mora republiško vodstvo ZZB še pretehtati dosedanja mnenja iz občin o pridruženih in podpornih članih organizacije, izraz »udeleženci« pa mnoge moti. Vsi pa hkrati le pritrjujejo mnenju, da mora biti Zveza borcev enotna organizacija vseh, ki so v prete-
Dolga je pot do resnice
Tako pravi Brane Burnič v eni svojih pesmi
KOČEVJE — »... v senci ledenika, tam kjer se veter ustavlja...« je naslov pesniške zbirke 25-letnega Roberta Burniča iz Kočevja, ki je izšla te dni v samozaložbi v nakladi 500 izvodov. O sebi in svojih pesmih je Robert povedal:
»Po poklicu sem mizar, sicer pa še pisec besedil, bobnar in idejni vodja ansambla 'Gottschee’ iz Kočevja, kije lani, po sedmih letih nastopanja skoraj razpadel, saj osem mesecev nismo igrali. To je moj pesniški prvenec, v katerem je le 30 izbranih pesmi. Za izdajo pesmi sem se odločil, ker je vse kazalo, da bo ansambel .Gottschee' za vedno razpadel, mnogi pa so menili, da ne bi bilo prav, če bi spomin nanj povsem izginil, saj je to ansambel, kije na širšem Kočevskem na glasbenem področju napravil največ. V zbirki so namreč predvsem pesmi, ki sem jih napisal jaz in s katerimi je ansambel nastopal.«
Pesmi so uporniške, temne, žalostne in politične. V njih je skratka vse tisto, kar ima mlad človek med osemnajstim in petindvajsetim letom starosti povedati svetu. Tako je
Robert v pesmi »Svoboda je rojena« med drugim zapisal: Revolucija, ki še vedno traja,/ prepovedala nam je občutljive teme./ Padel je še zadnji uporni angel,/ a mi smo ostali mladi/ in brez perspektive!
To so pesmi upornega mladeniča, upornega ansambla, ki je razočaran nad sedanjostjo, upa na boljše, a hkrati dvomi, da bo kdaj lepše. Že pred leti je ta ansambel zapel: Država je sranje,/ država ima puf,/ država ima vojsko/ in še vedno je na dnu. Zaradi te pesmi, ki jo je napisal član ansambla Franc Turk, so imeli precej sitnosti, tožilstvo jo je prepovedalo, da je proti-državna, in zagrozilo, da bodo imeli opravka s sodiščem, če bodo tako nadaljevali.
Robert Burnič se je ob zaključku zahvalil vsem, ki so pri izdaji njegovih pesmi največ pomagali, predvsem Zvezi kulturnih organizacij in Delavski godbi Kočevje. Pesmi je možno kupiti za 210 SLT v kočevski knjigarni in prodajalni Alfa in omega (kino Jadran).
J. PRIMC
Jože Penca
Do te točke so prišli proti koncu ■Jjarca 1943. To izhaja iz poročila Štaba divizije Isonzo štabu XI. armadnega zbora, datiranega z 2. aprilom 1943. V poročilu štab divizije Isonzo odgovarja njihovo pismo z dne 24. marca. Iz odgovora se da razbrati, daje v prvi polovici marca ordinariat ljubljanske ško-hje zaprosil preko visokega komisarja Graziolija, naj bi vojska vzela v okvir žične mreže tudi škofijsko posest v Kostanjevici. Štab divizije Isonzo je preko komandanta posadke v Kostanjcivci izvedel, da to ni mogoče, ker so prišli z mrežo do višine vsi Zaboršt, s sekanjem gozda pa že do višine kote 280, kar je yeč kot dober kilometer naprej. In ne nazadnje: da ne bi bilo oportuno ugoditi sugestijam »ekscelence ljubljanskega ofs«, ker bi to pomenilo le^o mreže, ki bi bila popolnoma nadvladana s položaji na nasprotni strani. Za dokaz in Podkrepitev stališč so priložili še mapno skico, iz katere je razvidno, da je tako večina obdelovalne zemlje te posesti in gozdni areal v Malem bošrtu znotraj mreže.
Od Zaboršta naprej je potekala trasa rahlo v smeri zahod -severozahod, v yi5ini kote 280, to je nekje v višini križišča žice s potjo z Dolnje Prekope proti Kočariji in Vodenicam, kjer sta bili dve oporni točki s po 12 možmi, pa se glavna smer prelomila v smer zahod jugozahod in tekla skoraj v ravni črti do
višine Orehovice oziroma gradu Vrhovo. Znotraj žice je ostala Ledečna vas, Brezje, Dolnja Stara vas; Volčkova vas m Sela so ostale zunaj. Jugovzhodno od Šmarja je prekoračila cesto Šentjernej — Pleterje. Na križišču ter vzhodno in zahodno od njega so delali v velikonočnem tednu, t. j. nekje med 18. in 25. aprilom.
Za časovno utrditev del pri Šmarju bi se verjetno našlo tudi kakšno italijansko poročilo. Avtor pa se bolj nagiba k ustnemu viru.
Ko je ob~koncu marca ali v začetku aprila skopnel sneg tudi na severnem pobočju Gorjancev, je štab Belokranjskega odreda ukazal gorjanski četi pod poveljstvom Maksa Valeta, naj se premakne z Buličev južno od Trdinovega vrha na severno plat Gorjancev. Tako bi bila opazovanje terena in zaščita bolnic, ki so bile na južnem pobočju Trdinovega vrha, manj utrudljiva in bolj uspešna. Četa se je naselila v grapi Pe-dirjevka v baraki, kije bila zgrajena poleti 1942 za bolnico. Za svoj osnovni namen ni bila nikoli uporabljena, pa tudi v veliki ofenzivi je Italijani niso odkrili.
Za velikonočne praznike bi si bili partizani, ki so bili po večinrdomačini, radi privoščili kaj več dobrot, kot jih je lahko nudila četna kuhinja v Buličih. Odločili so se, da bodo legistom, ki so patrulirali po vaseh, kot Italijanom, ki
so pletli žico, iznenada dali dobro lekcijo in jim za nekaj dni vzeli voljo, da bi se spuščali kam dalje od Šentjerneja in Brezovice, kjer so bili nastanjeni.
Zgodaj zjutraj na velikonočno soboto je Maks popeljal svojo četo v zasedo. Položaje so zavzeli vzhodno od Vrhpolja tako, da so imeli neoviran pogled na Gregorko, t. j. rahlo valoviti svet med Šmarjem, cesta proti Pleterjem in Dolenjim Vrhpoljem. Ko so se kmalu po šesti uri pojavili legisti in Italijani, da bi začeli z delom, jih je toča krogel popolnoma zmedla. Nastala je panika in zmešnjava ter neorganiziran »umik« proti Brezovici in Šentjerneju. Šele čez čas so odgovorili s strojnicami in mi-nometalci, vendar brez škode za partizane. Preplah pri Italijanih in Legistih je bil toliko večji, ker do takrat pri svojem delu sploh niso bili resno moteni, ogenj iz zasede pa je naredil vtis, da gre za veliko močnejšo enoto, kot je v resnici bila.
Ko so se partizani vrnili v četno taborišče, so se dogovorili, da bodo obiskali svoje domove: eni v soboto zvečer, drugi v nedeljo čez dan in tretji še v nedeljo zvečer. Tako jih bočimveč lahko deležnih pirhov in šunke in bodo nekaj prinesli še za tiste, ki so bili iz bolj oddaljenih krajev.
Daje napad dosegel svoj namen in je bilo v posadkah po bunkerjih v Malem borštu stanje zelo nervozno, potrjuje
klosti kakorkoli sodelovali v uporu proti fašistom in nacistom.
Na seji so ocenili, da obstajajo naloge, kijih ne more rešiti ne republiška in ne občinska organizacija ZB. Gre za neposredne, žive stike in sestajanje z ljudmi, za pogovore z nekdanjimi aktivisti in borci, zlasti na vasi in v še manjših krajih, do koder delovanje ZB ne prihaja. Te stike, ki terjajo posebno tenkočuten odnos, je treba poživiti, to pa pomeni, da mora oživeti tudi tako delo nekdanjih aktivistov, ki so to še vedno, pridružujejo pa se jim tudi mlajši ljudje, ki spoznavajo pomen preteklosti v njenem najbolj plemenitem delu.
Na srečanju se niso izognili vprašanjem o zniževanju oz. ukinjanju nekaterih pravic borcev za socialno in zdravstveno zaščito. Vedno znova je treba poudarjati, da pri tem ne gre za nobene prednosti (privilegije). V državi smo bili glede te skrbi že zdaj na precej nižji stopnji, kot je to urejeno za udeležence zadnje svetovne vojne npr. v Ameriki ali drugod po Evropi.
Bomo zapuščeni Rog kazali tujcem v taki obliki?
Bridke besede sramu, razočaranja in začudenja so na seji sprožila obvestila o spomeniškem varstvu obeležij, posebej še Baze 20. V najbolj zgoščeni obliki lahko povemo zdajle o Rogu tole:
Za spomenike na celotnem roškem območju smo vse premalo naredili! Skoraj pol stoletja bo že minilo, pa še vedno ni urejeno niti lastništvo objektov v roških hostah, niti nimamo katastrskega opisa tega območja. Barake in drugi objekti, ti enkratni pričevalci nastajanja slovenske države in dokument našega boja proti ubijalcem ter uničevalcem Slovenije, propadajo zaradi vlage, slabo zaščitenih streh, sten in vhodov. Celoten kompleks Roga in Baze 20 je brez gospodarja in oskrbnika, zaradi česar posamezne barake že propadajo. Kljub obljubi ministrstva za kulturo ni denarja za oskrbnika, čeprav je tak človek pred leti zanesljivo varoval Bazo 20, bil pa je hkrati tudi vodnik po tem zgodovinskem prostoru.. Vmes je tudi (verjetno) nekaj zanikrnosti in slabega gospodarjenja, da Baza 20 in Rog danes nista več to, kar sta že bila.
O teh vprašanjih je obširno poročala že revija Svobodna misel 27. marca, nekdanji aktivisti pa so v soboto terjali, da gre zdaj za nujno usklajeno akcijo, ki naj steče že jutri. Potrebni so določeni sprejemljivi, se pravi uresničljivi koraki, pri katerih mora sodelovati tudi občina Novo mesto. Ta bo o nekaterih vprašanjih (lastništvo objektov na Rogu) razpravljala že na svoji prvi seji te dni. Tudi Dolenjski muzej je takoj pripravljen dobiti sposobnega človeka, ki bi skrbel za Bazo 20. Samo to je tudi rešitev za partizanski Rog.
V milih zimah se barake same ne podirajo...
O pomenu Roga za novejšo slovensko zgodovino ne kaže izgubljati besed. Čakati na nadaljnje mile zime, v katerih se ta ali ona baraka ne bi sama podrla, bi bil zločin. Objektom na Rogu je treba znova vdihniti življenje, saj smo pred polstoletnico rojstva Baze 20. Tu, na
Rogu, so bili zasnovani tudi vsi dokumenti za Kočevski zbor slovenskih odposlancev, zgodovinski pomnik naše državnosti. Smo pred 50-letnico rojstva »•partizanskega roga«, ko bo tu leta 1993 verjetno osrednja pokrajinska proslava, vendar z republiškim pomenom. Marjan Osolnik je spomnil na 50-letnico ustanovitve Zaščitnega bataljona vrhovnega vodstva NOB, pri katerem so bile zavezniške misije. Predstavnike zaveznikov bo slovenska država prav gotovo povabila na slavje na kraju, kamor so nam zavezniki med NOB z letali odvrgli prvo vojaško pomoč. Njim in tujim diplomatom mlada država prav gotovo ne bo mogla ob teh slavjih pokazati zanemarjenosti Roga, katerega vloge v nastajanju naše državnosti doslej še vedno nismo dovolj ovrednotili.
Aktivisti so v soboto zahtevali takojšen skupen načrt za obnovo in nadaljevanje vzdrževanja Baze 20 in celotnega Roga, kar mora biti skupna skrb občine Novo mesto in republike. Omenili so tudi grde goloseke ob cesti do Baze 20, ki kazijo pokrajino in prav gotovo niso jamstvo za načrtno nego gozdov.
Obsodili so še klečeplazenje nekaterih strank, ki se zdaj spotikajo ob agrarno reformo, speljano med NOB že pred pol stoletjem, ki je pomenila odpravo srednjeveškega tlačanstva in suženjstva slovenskega kmeta pohlepnim tujcem. Danes se posamezni oblastniki pripo-gnjenih hrbtov spet klanjajo pred tujimi kapitalisti in jim dovoljujejo sanje ter upanja na vrnitev gozdov. Nesocialistična Finska npr. takih zakonov ne pozna — gozd je tam vseljudsko bogastvo, nad katerim zasebnik ne more vladati po svoji pameti in potrebah svojega žepa.
TONE GOŠNIK
Ogorčeni nad premestitvijo sejma s »plača«
Ohranjajmo tradicije!
Občani iz ožje in širše okolice Metlike smo ogorčeni nad odločitvijo metliških veljakov o premestitvi sejma iz starega dela mesta Metlika na novi prostor, t.j. pred poslovni center ob križišču v Metliki.
Najstarejši občani, kar jih premore občina Metlika, pomnijo, da se je po metliško sejemski dan venomer odvijal na prostoru, ki ga domačini poznamo pod imenom »plač«, to je na stičišču treh trgov v Metliki, in sicer: Trg svobode^ Partizanskega trga in Mestnega trga. Že desetletje in desetletje je pomenil za domačine iz širše in ožje okolice sejemski dan nekakšen praznik vsakih 14 dni, saj so se na ta dan ljudje stari in mladi, podali na »plač« in se med seboj pogovorili, sklepala so se prijateljstva, kupili so kakšno potrebno reč, v bližnjih gostilnicah kaj popili ter se, razbremenjeni vsakdanjih skrbi, vračali v popoldanskem času domov. Na plač je lahko prišel tudi najbolj nebogljen starček ali starka, saj je prostor tako blizu in prometno varen.
Po preselitvi sejma na novi prostor mora vsak, kdor ga hoče obiskati, po najbolj prometni cesti in skozi semaforsko urejeno križišče, na katerem se stari ljudje posebno težko znajdejo. Večina ljudi je prepričanih, da sejem v novi del mesta, ki premore komaj dva stanovanjska bloka, tudi estetsko ne sodi. Ker je semanji dan na placu v Metliki več kot stoletna tradicija, menimo prizadeti občani, da je bila odločitev o premestitvi sejma popolnoma nepotrebna.
Nezadovoljni občan
Iz Ameriške domovine
Slovenci po svetu smo razočarani nad Sloveni-jo, pravi v svojem komentarju Vinko Levstik
Precej dolg komentar »Slovenci v svetu smo upravičeno razočarani nad političnimi dogodki v Sloveniji« izpod peresa Vinka Levstika, Gorica, Italija (znanega kot enega izmed šestih preostalih na listi vojnih hudodelcev), je objavila Ameriška domovina 19. marca. Objavljamo zelo skrajšano le nekaj odlomkov:
V trenutku, ko je njihova Demokratska stranka dala nezaupnico Peterletovi vladi injostem naredila manjšinsko, bi morali vsi našteti ministri (Rupel, Bavčar, Kacin, op. pis.) dati ostavko...
Notranje ministrstvo je žal ostalo podaljšana roka udbe, ki seje le preimenovala... Pravzaprav minister Bavčar drugačen ne more biti, saj je bilo njegovo najožje sorodstvo v vodstvu Ozne in pozneje Udbe na Primorskem... ne morem prezreti njegovega pomočnika Boža Trudna, ki seje zares potrudil in pojasnil, kaj vse so ukrenili, predno je prišlo do registracije Nove slovenske za-
veze ali »domobranskega društva«.
Sodna preiskava, ki seje začela v letih 1981/82 proti meni in še petim ljudem, je bila zrežirana s strani Udbe... Zaradi tega grozi meni in še petim ljudem aretacija in sodni postopek, če se vrnemo v domovino. Nekatere priče v tej preiskavi so že izjavile, da so morale pričati pod pritiskom in grožnjami Udbe... Sedanje pravosodje pa še ni preverilo resničnosti takratnih lažnih pričevanj proti meni.
Obnašanje predsednika vlade Peterleta se mi zdi poniževalno. Nujno bi moral odstopiti že pred enim mesecem, čim je ugotovil, da je v manjšini. Namesto tega seje skušal poniževalno pogajati o sestavljanju nekakšne koalicijske vlade s prenovitelji, nasledniki Zveze komunistov, ki so mu rekli ne. Obrnil seje še na Školjčeve »komsomolce« in Žakljeve socialiste, ki so mu oboji dali »košarico«... Peterle naj bi že enkrat nehal s tem poniževanjem in samosmešenjem...
Nesojena meja pod Gorjanci
____Po preteku pol stoletja odstiranje mahu s projekta »Italijanska meja«
dogodek, ki sta si ga privoščila dva partizana na velikonočno nedeljo zjutraj. Z izpostavljenih točk na Velikih Vodenicah sta, drug od drugega oddaljena kakšnih tristo metrov, na hitro oddala po več strelov, kot da je prisotna močnejša patrola. Iz bunkeijev so odgovorili z intenzivnim ognjem iz strojnic, ki se dolgo ni umiril.
Po tej motnji so bili Italijani veliko bolj previdni pri svojem delu. Trasa od Šmarja proti Tolstemu vrhu je potekala rped Dolenjim Vrhpoljem in zaselkom Žvabovo, čez Jelše in Vinodol na Tični-co ter naprej pod gradom Vrhovo, ki so ga zasilno popravili in je služil za oporišče enotam, ki so postavljale žico. Sam Tolsti vrh je bil s svojimi 357 m nadmorske višine sploh ena najbolj dominantnih točk na vsej trasi. Italijanska vojska je okrog cerkve posekala vinograde v globino do sto metrov in zgradila utrjene oporne točke v obstoječih zidanicah ali pa v novo postavljenih bunkerjih. Tu so se naselili konec maja. Cankarjeva brigada jih je sicer skušala pregnati, vendar ji to ni uspelo. Žična ovira je potekala po južnem pobočju Tolstega vrha, kjer so posekali vinograde v več kot sto metrov širokem pasu in zgradili betonirane bunkerje. Eden od njih stoji še dandanes in ga lastnik vinograda uporablja kot vinsko klet. Temu enak stoji tudi v sosednjem Dolenjem Suhadolu in ga lastnik še uporablja za klet. Za zaščito osebja, ki je postavljalo žično ograjo in bunkerje, so skrbele posebne enote s patrolami in stalnimi dnevnimi zasedami po terenu pred traso, kjer so delali. Ena takih zased je imela svoj stalni poljsko urejeni bunker na Golobnici nasproti Tolstega vrha. Partizanom Gorjanske čete je nekje uspelo
nabaviti nagazno mino, ki sojo ponoči nastavili v tla bunkerja. Ko je drugo jutro prišla posadka, je vse zletelo v zrak.
Kako so potekala dela na sektorju Šmarje — Tolsti vrh oziroma kaj in kakšna dela so bila na vsej trasi opravljena do konca maja, je najbolj razvidno iz poročila, ki ga je dal štabu divizije Isonzo načelnik inženirskih enot te divizije o svoji inšpekciji na vsej trasi 29., 30. inv31. maja:
1)	Žična mreža: zgrajena cca 12 km. Količki postavljeni v celoti, z žico prepleteni — dve tretjini pasu (pomanjkanje žice). To pomeni razdaljo od začetka pri Kostanjevici do 1 km dalje od Šmarja. Dela pri postavljanju bodeče žice so zastala proti koncu aprila, ker posadka v Šentjerneju ni bila sposobna dovolj zaščititi inženirce in civiliste, ki so bili vključeni v gradnjo.
2)	Utrjevalna dela: a) odsek reka Krka — kostanjeviški grad — zgrajeni trije mejni prehodi (pošto di blocco) na cesti Kostanjevica — Sv. Križ, Kostanjevica — Čemeča vas in Kostanjevica — Orehovec ter sedem opornih točk za po tri strelce. Vse zidano in pokrito. V teku so finalna dela in maskiranje;
b)	odsek Zaboršt — Ledeča vas: 1 oporna točka sezidana, v teku so dela na strehi in izdelava opazovalnega stolpiča, 1 oporna točka iz drevesnih debel je gotova, 5 utrjenih barak, prav tako iz debel, je postavljenih, v teku so dela na strehah in opazovalnih stolpičih. Na dveh mestih bo treba postaviti dve blin-dirani čuvajnici;
c)	odsek Ledeča vas — Šmaije — ena oporna točka iz debel skoraj končana, 3 oporne točke — zidane — v gradnji, 1 baraka zidana, baraka za prehod Šmarje — Pleterje in ena zidana
oporna točka — oboje v zaključni fazi.
3)	Sekanje gozdov — med Kostanjevico in Prekopo, ki ga opravljajo lastniki sami, poteka sorazmerno dobro. Med Ledečo vasjo in Volčkovo vasjo pa je bilo narejeno malo ali skoraj nič, ker ni zaščite. Lastniki se bojijo represalij od upornikov, ki prihajajo v majhnih skupinah in z dominantnih točk motijo gozdne delavce s posamičnimi streli ali rafali iz brzostrelk. Žično ograjo čuva na sektorju Kostanjevica —Ledeča vas ena četa M. V. A. C. iz Kostanjevice, nastanjena na Prekopi, sektor Ledeča vas — Smaije pa en vod M. V. A. C. z Brezovice.
4)	Preskrba z materialom: — stanje je pereče. Za vsak kilometer ograje rabijo 20 ton materiala iz Novega mesta ne glede na lokalne izvore lesa in kamenja.
5)	Odsek Šmarje — Tolsti vrh: za časa svoje inšpekcije se je dogovoril s komandantom 3. bataljona 24. polka, da se bodo takoj, ko se bodo dovolj utrdili na Tolstem vrhu (bilo je po napadu Cankaijevc brigade), lotili gradnje mreže od Tolstega vrha proti Šmarju in sproti nameščali posadke v jakosti enega voda v sistemu poljske obrambe, dokler ne bodo zgrajene čvrste oporne točke.
»Ko bodo v prihodnjih dneh končani mejni prehodi pri Kostanjevici in Šmarju, bi bilo prav, da jih zasedejo karabinjerji in finančna straža,« končuje svoje poročilo podpolkovnik Pelissier.
General Gambara ni bil zadovoljen s hitrostjo odvijanja del. Ko je bil v začetku marca v Rimu na poročanju, je Mussolinija seznanil tudi z zapiranjem italijansko-hrvaške meje. Verjetno mu je obljubil tudi kakšen določen rok.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Ameriško pismo
Mi, gledani z zornega kota izseljenca
Ameriška pisma potujejo zdaj počasneje. Zadnje smo prejeli 16. marca, napisano pa je bilo 25. februarja. Priložen je povzetek pisanja in poročanja o Sloveniji in Jugoslaviji po najuglednejših in največjih ameriških časopisih in TV programih. Povzetek smo še skrajšali in se glasi zdaj tako:
•	SLOVENIJA JE PRIZNANA DRŽAVA od skoraj vseh evropskih držav. To priznanje pa je še vprašljivo, saj je niso priznale ŽDA in Združeni narodi. Američani z Bushom na čelu so še vedno prepričani, da sta Slovenija in Hrvaška zakrivili vojno v Jugoslaviji, in ZDA še vedno menijo, da bi bila konfederacija koristnejša od odcepitve. Seveda bi ZDA Slovenijo takoj priznale, če bi imela toliko nafte kot Kuvajt ali Saudska Arabija, zdaj pa je zanje Slovenija nepomembna državica.
•	PREDSEDNIK PETERLE JE PROSIL kanclerja Kohla za 2 milijardi mark posojila, česar ne bo nikoli dobil. Pri meddržavnem posojilu je potrebno zagotovilo, da bo denar vrnjen, Slovenija pa nima deviznih rezerv. Nemci na račun Slovenije ne bodo zvišali davkov, saj imajo že znotraj svoje države po priključitvi Vzhodne Nemčije dovolj težav. Podobno velja tudi za posojila iz drugih držav. Busch pa pravi, da dokler se boste med seboj pobijali, ne boste dobili dolarja pomoči. Naše (Ameriške) banke so izgubile nadzor nad dolgovi v bivši Yugi in po republikah. Ena najslabših je Zagrebška banka, dosti boljša pa ni niti Ljubljanska. Yuga je bila že leta 1981 pred bankrotom, a je bila rešena s pomočjo ZDA. Ogromna polomija je bila s Titovo politiko neuvrščenosti, ko je dobival ogromna posojila, nato pa jih dajal revnim državam Azije in Afrike, nikoli pa jih ni dobil vrnjenih, še obresti zanje ne.
•	SLOVENIJA BO PREŽIVELA, če bo imela dobre gospodarstvenike. Potrebovala bo pomoč vse Evrope, pa ne le nekaj let, ampak več generacij.
•	BREZ AMERIŠKE POMOČI Slovenija ne bo postala članica vrste mednarodnih organizacij, kar je zanjo zelo pomembno. Amerika si na Balkanu želi trdne države, ne pa norcev, ki se bodo kar naprej streljali med seboj.
EMIL MILAN ČERNE, Cleveland
Nepovratni denar, ki ga ni bilo
Odgovor Štefaničevih delavki Belta in vsem, ki so jim zavidali nepovratna republiška sredstva, ki jih nikoli niso dobili — Le subvencija obresti
V 15. številki Dolenjskega lista se v rubriki »Halo, tukaj bralec Dolenjca« avtor in delavka iz Belta sprašujeta, kam je šlo 8 milijonov SLT nepovratnih sredstev, ki sojih Štefaničevi iz Draga-tuša prejeli lani. Resnica pa je, daje novinarka Silva Čeh v Delu 28. marca letos napisala neresnico o osmih milijonih SLT, ki naj bi jih lani dobilo naše podjetje od republiškega sklada za razvoj malega gospodarstva. Kot dokaz prilagam uredništvu DL tudi fotokopi-
Oživelo tudi Novolesovo glasilo
Obveščanje je nujno
Neobveščenost zaposlenih je povzročala in še povzroča nezadovoljstvo, samovoljne razlage in različne pripombe, kar vse vpliva na delovno uspešnost. Temu želimo narediti konec. — Novo-les se letos usmerja iz sanacije v razvoj pod geslom NOVOLES SPET ZARES. Zato bomo obnovili vse tiste potrebne dejavnosti, ki vodijo k temu cilju. To pa je tudi pravo in pravočasno obveščanje...
Tako razmišlja Bojan Bencik, član uredništva časopisa Novoles, v uvodniku prve številke obnovljenega glasila podjetja, kije pred dnevi izšlo v 1400 izvodih. Gospodarske in druge stiske zadnjih let so razredčile vrste glasil v podjetjih. Pred desetletjem jih je bilo v občini in pokrajini že 20, zdaj (spet) izhajajo štiri, Najbolj zvesta si je ostala tovarna zdravil: njen Utrip Krke je preživel tudi mračne mesece »varčevanja za vsako ceno« (pri čemer je povsod najprej treščilo v stroške za obveščanje!). Krkino glasilo je vseskozi redno izhajalo. Tudi Labod ima približno tako preteklost, prejšnji mesec pa je oživel še Pionir. Zdaj je glasilo Novoles četrti podjetniški časopis, občasnih pa je še nekaj.
Glavni in odgovorni urednik Novo-lesa je Tomaž Kocuvan. Skrbi za čistejši, delavcu vedno razumljiv jezik in večji domiselnosti pri sestavljanju naslovov člankov bo uredništvo moralo namenjati več prizadevnosti. Ponatisi fotografij so v časopisu izredno slabi, kar žal kazi zunanjo podobo glasila, ni pa tudi vprid njegovi vsebini.
Lahko smo zadovoljni, da se znova prebuja spoznanje: brez obveščanja predvsem ni — odločanja! Najnovejši štrajki v Novem mestu nas med drugim prepričljivo poučujejo tudi o tem.
TONE GOŠNIK
• telefonske centrale, sekretarske garniture •
• klasični in brezvrvični telefoni •
•	iskalniki oseb, prenosni telefoni •
• osebni računalniki in mreže •
• modemi, oprema za prenos podatkov •
•	celovite rešitve telekomunikacij •
• leasing opreme •
Naš novi naslov je:
Teling
Teleinformacijski sistemi in storitve, d.o.o., Kranj 61000 Ljubljana, Josipine Turnograjske 6 Telefon: (061) 152 822, Telefaks: (061) 219 634
TELING
Novo ime s tradicijo

V k ir ISKRA TELEKOM ’
(061) 152 822
jo obvestila ministrstva za malo gospodarstvo z dne 11.2.92., v katerem piše, da smo dobili odobreno delno subvencijo za obresti od posojila, ki ga bomo najeli pri banki ali kateri drugi instituciji. Za vse to pa smo morali priskrbeti zemljiško-knjižni izpisek, sodno cenitev nepremičnin, vknjižbo na nepremičnine ali zavarovanje ter anuitetni izračun in dinamiko plačevanja posojil.
Novinarka Dela je neprofesionalno objavila netočen podatek o subvencionirani obrestni meri za najeto posojilo. S tem je zavedla bralce Dela, zato se ni čuditi, daje poklicala na uredništvo DL delavka Belta s trditvijo, da so Štefaničevi iz Dragatuša dobili lani osem milijonov SLT nepovratnega denarja. Delno je torej bila delavka zavedena, sicer pa je tudi sama spremenila subvencijo v nepovratna sredstva in dodala, da so bila izplačana v preteklem letu, kar ne piše niti v Delu. Vendar pa zagotavljamo, da do danes nismo najeli posojila v višini 8 milijonov SLT ter s tem nismo izrabili niti subvencije za obresti. Predvsem pa nismo dobili nikakršnega nepovratnega denarja.
Razpis za pridobitev sredstev za razvoj malega gospodarstva je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 18/91, na katerega se je lahko prijavil vsak obrtnik, kije izpolnjeval pogoje in predložil program razvoja. Osnovni pogoj pa je bil kreditna sposobnost in lasten denar za naložbo. Nikjer niso bila omenjena nepovratna sredstva, ampak samo posojilo, jamstvo, sovlaganje in subvencioniranje obrestne mere. Za program, ki smo ga oddali in ki je dobil dobro oceno in podporo pri strokovnih službah skupščine občine Črnomelj in pri Ljubljanski banki, smo dobili od republiškega sklada za razvoj malega gospodarstva odgovor, da imamo na voljo
OBETI ZA
POLJANSKO DOLINO
PREDGRAD — V krajevni skupnosti Poljanska dolina ob Kolpi si želijo hitrejšo gospodarsko rast. Upajo, da bodo zastavljeni okvirni načrt bodočega razvoja za 16 vasi in zaselkov nekoč le uresničili. Ko bo zgrajena obrtna cona v Predgradu, bo dobilo večje število delavcev zaposlitev. Upajo tudi, da se bo kmalu uresničila njihova želja po boljši cestni povezavi z ostalimi kraji, ko bo obnovljena cesta od Brezovice proti Rajndolu, ki je še vedno makadamska. Zavzemajo se, da bi za bližnje vasi in zaselke ob Kolpi zgradili kanalizacijsko omrežje in pričeli graditi čistilne naprave, kar naj bi preprečilo onesnaževanje te reke.
V. D.
subvencijo za obrestno mero do 7 odst. od najetega posojila. Ker pa so posojila z devizno klavzulo in 20- do 25-odst. letno obrestno mero, bi bila kljub subvenciji obrestna mera še vedno od 13 do 18 odst. Tako dragega posojila si nismo mogli privoščiti in ga torej tudi še nismo najeli.
Tako delavka iz Belta kot vsi. ki jih je vest v Delu o nepovratnem denarju za Štefaničeve tako vznemirila, bi lahko vsa pojasnila dobili pri nas doma, bodisi po telefonu ali osebno. Vabimo pa vas tudi v gostilno Župančičev hram ali našo novo trgovino, kjer vas bomo z veseljem postregli.
ŠTEFANIČEVI
Dragatuš
SLEDOVI ŠE VIDNI
RAŠČICA — Pred tablo, ki označuje začetek vasi Ponikve, dober kilometer za znano Trubarjevo domačijo na Raščici, na desni strani istoimenske reke, stoji stara hiša z gospodarskim poslopjem. V njej biva Vanda Zakrajšek, sedemdeset letna ženička. Ob hiši teče bistra in čista reka, ki v vasi Ponikve ponikne. Na dvorišču hiše so stari zidovi, ki spominjajo na nekoč veliko in uporabno žago in mlin. V predvojnem času so Zakrajškovi še imeli podjetje. Hlode iz bližnjih gozdov Turjaškega grofa, so bili »hrana« za številne žage, ki so jim na Raščici rekli kar Venecijanke. Med vojno so Italijani odpeljali več kot šesto kubičnih metrov sežaganega lesa. Toda vojna je zahtevala tudi življenja gospodarja žage in njunih dveh sinov, žaganje je zamrlo. Daje bilo pri Zakraj-škovih zares veliko »podjetje«, je na dvorišču še danes videti. M. G-č
Beseda o šoli
22. april, dan odprtih vrat šmarješke osnov-_________ne šole__________
Rad se ozrem okoli in vprašam, ali smo dobra šola, ki pozitivno vpliva na otroke. Kakšni smo na osnovni šoli Šmarjeta kot vzgojitelji in učitelji? So naše zmožnosti izkoriščene?
Kdor ni nikoli občutil nemira mladih na šoli, ne more razumeti, daje učiteljem vsako leto nova dogodivščina, nenehno raziskovanje, nastajanje, dozorevanje in odkrivanje.
V letošnji letni načrt šole smo z velikimi črkami zapisali, da bomo praznovali dan šole na dan Zemlje, kije 22. aprila. Vsak dan lahko preberemo o topli gredi, o ozonski luknji, o ovoju prahu, ki obdaja Zemljo. To nam je narekovalo projektno delo, ki nosi naslov Naš kraj, lep in prijazen. Šmarjeta je namreč kraj s čistim ozračjem in tišino, s toplimi vrelci. S projektno nalogo bodo učenci spoznavali svoje okolje: kmetijstvo, domačo obrt. ljudske pesmi, običaje in še kaj. Učenci pa bodo poleg naštetega spoznavali tudi metodologijo proučevanja in raziskovanja pri različnih predmetih. Nalogo bomo predstavili v telovadnici šole, razstavili bomo tudi različno orodje in pripomočke, ki jih ljudje v okolici uporabljajo pri vsakdanjem delu. V kratkem nameravamo izdati brošuro o projektnem delu. Zato vabimo vse, da nas obiščete na dan odprtih vrat šole in se seznanite, da je učiteljevo delo eno najtežjih opravil, poleg tega pa še težko izmerljivo.
JOŽE PEČNIK, dipl. org. izob.

Odgovor borcev z Otočca
Še: Protestno pismo z Otočca (DL 26. marca)
Ko smo 26. marca v Dolenjskem listu prebrali odgovor na naše protestno pismo, objavljeno 19. marca, smo ugotovili, da zborov krajanov sploh ni bilo, čeprav je bil na Otočcu sklican za 24. februar. Statut in krajevni praznik naj bi obravnavali na seji sveta krajevne skupnosti že 22. januarja 1992.
Zelo je dvomljiva navedba, da za krajevni praznik na Otočcu ve le malokdo in da ga svojčas niso sprejemali na zborih krajanov. To ni res. Statut in z njim krajevni praznik smo sprejemali na 9 zborih krajanov, kolikor je bilo takrat volilnih enot. Povsod je bilo tudi povedano, kaj pomeni KS Otočec krajevni praznik in kakšne ter katere so bile žrtve.
Njegovih devet križev
Jože Longar iz Gorenjih Ponikev je praznoval
Jože Longar seje rodil 14. marca leta 1902 v številni družini kot zadnji, petnajsti otrok. Dokončal je le osnovno šolo. V službi ni bil nikoli, že kot fantič seje oprijel kmečkega dela. Z veseljem je pomagal vsem sosedom. Rad seje udeležil vsakega sejma v domačem kraju, zanimal se je za vse.
Še vedno zelo rad bere, najbolj pa je navezan na Družinsko pratiko in tako ve za godove vseh sosedov in poznanih ljudi. Ko pa dobi Dolenjski listje zanj praznik, želi si le mir, da ga lahko celega prečita. Zelo veselje tudi revije Iz sveta tišine.
Jožeta imajo vsi radi in veseli so, da nečakinja Fanika lepo skrbi zanj.
Jože ima še vedno bister pogled in bere brez očal, prav tako ima še vedno dober spomin, malce ga je zapustil le sluh. Tudi pogovarja se zelo rad.
Nikoli ni bil poročen, nikoli ni kadil niti pil, pa tudi težkih bolezni ni imel. Skozi življenje seje preživ-
ljal le z delom na kmetiji in s pomočjo svoje nečakinje Fanike. Zadnjih deset let prejema tudi socialno podporo. Letos so se nanj spomnili tudi pri Rdečem križu in mu prinesli paket. Jože pa je še bolj kot daril vesel obiskov. Nečakinja Fanika ga je za devetdeseti rojstni dan razveselila še z domačo torto.
FANIKA MALIŠIČ Grm 11 68210 Trebnje
Meritve zraka v Novem mestu
Izmerjene povprečne 24-urne koncentracije SOj v mikrogramih na kubični meter zraka
Datum meritev	MERILNA MESTA				
	Center	Žabja vas	Ločna	Drska	Bršljin
6. 4.	94	23	21	15	23
7. 4.	108	24	24	12	17
8. 4.	141	42	24	16	32
9.4.	III	33	29	27	31
10. 4.	85	22	31	18	21
11.4.	114	36	25	32	30
12. 4.	117	41	28	16	17
^ M
ti/rOcl/TUAjtocr
DAN ŠOLE
V ZNAMENJU GLASBE
2. aprila smo na naši šoli praznovali dan šole. Obiskal nas je Lado Jakša, kije pravi virtuoz. Igra na klarinet, trobento in še mnogo drugih inštrumentov. Zaigral nam je nekaj znanih skladbic in nam povedal mnogo zanimivega. Izvedela sem, da je napisal glasbo za nadaljevanko Waitapu, ki mi je bila zelo všeč. V nadaljevanju so se predstavili naši mladi flavtisti in učenci 5. razreda, ki so sami uglasbili pesem. Predstavil pa se je tudi pevski zbor. Zapeli so nekaj pesmi, in da ne bi mislili, da se učijo samo peti, so tudi zaplesali. Ta dan je bil zelo prijeten.
BRANKA AHLIN 6. r, Nov. krožek OŠ Šentrupert
KO BOM VELIKA, BOM MAMICA
Ko bom velika, bom skrbela za otroke. Toda oni me bodo morali spoštovati. Ob sobotah bomo skupaj vse pospravili in uredili. Ob nedeljah bi šli skupaj k maši, ob ponedeljkih pa bi poslala otroke v šolo. Ves teden bi redno obiskovali pouk, popoldan pa bi prebirali Dolenjski list, Pilov list in Cicibana, pisali bi domače naloge. Ob petkih bi poslala otroke k verouku. Stanovali bi na vasi, da bi otroci uživali v prečudoviti naravi, v miru in bi se lahko po mili volji igrali. Bila bi dobra mamica. Otrokom bi pomagala, da bi zrastli v poštene in pridne ljudi.
INES ZGONC 3. r., OŠ Krmelj
Mejna povprečna 24-urna koncentracija SO,: 125 ug/m3 Kritična povprečna 24-uma koncentracija SO2: 375 ug/m3 Mejna koncentracija je tista, ki je po Odloku (U. L. RS. 30/90) še dovoljena. Pri kritični koncentraciji so potrebni izredni ukrepi.
Res nam je žal, da svet KS Otočec ni čutil dolžnosti povabiti na sejo sveta zastopnika ZZB ob tako važnem vprašanju, kot je ukinitev krajevnega praznika, ki nas spominja na žrtve okupatorja. Zveza borcev je na svoje zbore in druge prireditve vedno povabila predstavnike sveta KS. V tem primeru bi se lahko doma pogovorili in ne bi bilo potrebe po razlagi in polemiki preko časopisa.
Še bolj pa je žalostno, da so v svetu KS Otočec člani iz povojne generacije, ki z dogodki iz NOB nimajo nobene zveze (imajo pa jo njihovi sorodniki in predniki) in zato o dogodkih iz NOB nič ne vedo, kar tudi ni res. Nekateri so hodili po drugi svetovni vojni v šolo v Otočcu, kjer so slišali o teh dogodkih. Sodelovali so na proslavah krajevnega praznika pri Beceletovi jami, na kurirčkovi pošti, na pohodih z rezervnimi oficirji, bili so na proslavah ob spomenikih na Otočcu, Starem gradu in Golušniku.
Za krajevni praznik oz. za poboj žrtev v Beceletovi jami in jami v Žlebeh ve cela Slovenija. Tja so prihajale cele skupine šolskih otrok, mladine in drugih Ij udi ne samo z Otočca, ampak iz cele novomeške občine. Dolenjske in tudi z Gorenjske. Člani Zveze borcev so skupinam na njihovo željo tudi govorili o dogodkih v teh jamah in okolici. V Beceletovi jami se je junaško bojeval proti Italijanom Vinko Paderšič-Batreja. Z zadnjim nabojem sije sam vzel življenje. Proglašen je bil za narodnega heroja. Pokopan je na pokopališču v Otočcu. Novomeško društvo jamarjev nosi njegovo ime. — Toliko za osvežitev spomina članom sveta KS Otočec.
Ne moremo se znebiti vtisa, da se je sprememba praznika kot predlog obravnavala le v ozkem krogu ljudi, ker nekateri delajo na tem, da se izničijo tradicije NOB. Ali nismo dobili po drugi svetovni vojni v naši krajevni skupnosti nove avtomobilske ceste, novega mostu čez Krko, novega gasilskega doma, v katerem imajo prostor člani sveta KS in pošta? Napeljana je nova elektrika, del vodovoda in položeno je bilo veliko asfalta. Koliko je obnovljenih in na novo zgrajenih hiš, stanovanjskih naselij, moderno turistično središče Otočec itd.! Vse to ni nič primernega — razen cerkve iz leta 1452. Za tako spremembo praznika je glasovalo le 50 navzočih, kar naj bi pomenilo dvetretjinsko večino! Volilcev na Otočcu pa je več kot tisoč. Podatkov iz Ždinjc vasi in s Pahe ni.
Na koncu pripominjamo, da smo na seji ZZB 2. aprila sklenili, da bodo člani Zveze borcev ohranili spomin na dosedanji praznik 23. september in ga bodo proslavljali tako kot doslej. K proslavi bomo povabili organizacije in posameznike tudi zato, da mlada generacija ne bo pozabila na žrtve, internacije, zapore in zločine, ki sojih skupno z okupatorjem povzročali tudi nekateri domačini.
V imenu odbora ZZB Otočec predsednik: MIRAN ŠPICAR
OTROCI ODRASLIM - SREČNO — Učenci črnomaljske osnovne šole Loka so pretekli teden zapeli in zaplesali med deli mladih likovnih ustvarjalcev, ki jih je med tukajšnje šolarje pripeljal Petrol skupaj z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom iz Ljubljane. Ob podpori vseh teh je namreč lani potekala akcija »Otroci odraslim - srečno«, ki se je je udeležilo 100 osnovnih šol in krožkov iz Slovenije in zamejstva, za prvo razstavo najboljših likovnih del mladih pa so izbrali prav šolo v Lok L (Foto: M.B.-J.)
VSAK BO POSADIL DREVO
Pred šolo je šolska posest, na kateri je že dalj časa rastlo samo grmičevje in trnje. Ker je zemljo škoda pustiti neobdelano, smo se odločili, da bomo zraven šolskega vrta imeli velik šolski sadovnjak. Parcelo smo dalj časa urejali. Preorali smo jo, pognojili in pripravili terase. V četrtek pa je na našo šolo prišel strokovnjak za sadjarstvo in nam povedal nekaj več o sadnem drevju. Posadili bomo 1200 sadik različnih vrst jabolk, in sicer: gloster 240 sadik, idared 480, jonagold 240 in elstar 240. Vsak učenec bo posadil svoje drevo in bo na njem tudi listek z njegovim imenom.
BORIS GORIŠEK 6 a, novin. Krožek Vrabčki OŠ Artiče
SVEČANA PRISEGA
V soboto je bila v učnem centru v Cerkljah prva svečana prisega mladih slovenskih vojakov. Nanjo so prišli starši in prijatelji mladih fantov. Udeležila sem sc je tudi jaz, z očkom in mamico. Na prostoru pred tribuno so že bili postrojem vojaki. Najprej jih je pozdravil član predsedstva dr. Matjaž Kmecl. Spomnil jih je, da so oni prva redna generacija, ki bo prisegla slovenski vojski v slovenskem jeziku. Obrambni minister Janez Janša jim je poslal pozdravno pismo in jim zaželel obilo dobrega dela. Po izrečeni svečani prisegi so vojaki pristopili k podpisu svečane prisege. V krajšem kulturnem programu so sodelovali pevski zbor iz Krškega in godba na pihala iz Kapel. Na koncu so jim starši in prijatelji stisnili roke in čestitali. Nato smo si skupaj z njimi ogledali prostore, kjer se učijo in spijo. Vsem vojakom želim, da bi sc kar najlepše imeli in da bi jim čimprej minil vojaški rok ter da bi se zdravi in srečni vrnili v svoj domači kraj.
JOŽICA KOZAR 5. r., OŠ Cerklje ob Krki

REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA RIBNICA pddelek za družbene dejavnosti in občo upravo
V skladu s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Ribnica razpisujemo natečaj za organizacijo šolskih prevozov za šolsko leto 1992/1993 na relacijah:
1 ■ Ortnek — Žlebič — Jurjeviča — Breže — Grič — Breg — Ribnica, šola
2.	Grič — Breg — Ribnica, šola
3.	Podpoljane — Ortnek — Žlebič — Zapotok — Sušje — Ribnica, šola
4.	Jurjeviča — Breže — Ribnica, šola
5.	Zapotok — Sodražica — Podklanec — Sodražica
6.	Pusti hrib — Sv. Gregor — Sodražica
7.	Kračali — Sodražica
8.	Sodražica — Ribnica, šola — Ribnica, delavnice — Nemška vas — Otavice — Ribnica, delavnice.
Na razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki so v stanju zagotoviti nemoteno organizacijo prevozov na navedenih relacijah. V ponudbi navedite svojo časovno razporeditev (upoštevajte urnik šol, interesne dejavnosti), prevozna sredstva, s katerimi razpolagate, ter kalkulacijo cene, vezano na cene meseca marca, preračunano v DEM.
Razpis bo zaključen do 10. maja 1992. Po izteku tega roka bomo vse zainteresirane obvestili o naši odločitvi.
Na razpis pošljite pisne ponudbe na gornji naslov najkasneje do izteka razpisa.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
Objavlja na podlagi 7. člena Pravilnika o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev za razvoj obrti in podjetništva, regresiranje obrestne mere ter zagotavljanje depozitnih sredstev v občini Novo mesto
RAZPIS
ZA DODELJEVANJE POSOJIL, REGRESIRANJE OBRESTNE MERE IN DEPOZITNIH SREDSTEV ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA V OBČINI NOVO MESTO
VSEBINA IN POGOJI RAZPISA:
1.	Sredstva se bodo dodeljevala za posojila, regresiranje obrestne mere in depozite.
2.	Nameni financiranja: nakup opreme, nakup, graditev, prenova ali adaptacija objektov, nakup, urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč za gospodarsko dejavnost.
Sredstva se prednostno dodeljujejo: proizvodnim dejavnostim, ki zagotavljajo nova delovna mesta; ki uvajajo sodoben tehnološki proces na osnovi novih programov; ki dopolnjujejo programe ostalega gospodarstva; ki so energetsko varčne; ki so izvozno usmerjene in dejavnostim; ki so na posameznih območjih občine deficitarne.
3.	Za sredstva lahko zaprosijo: obrtniki, podjetniki oz. podjetja v zasebni lasti in občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma dovoljenja za izpolnjevanje pogojev za opravljanje podjetniške dejavnosti na podlagi priglasitve v sodni register in izpolnjujejo pogoje za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja.
4.	Doba vračanja posojila: sredstva za razvoj se dodeljujejo v obliki posojil z dobo vračanja 2—5 let, odvisno od vrednosti investicijske naložbe, višine posojila in dohodkovne uspešnosti dejavnosti, ki jo prosilec opravlja.
Krediti se odobravajo z valutno klavzulo in obrestno mero, ki zagotavlja realno ohranjanje glavnice.
5.	Prosilec lahko ob izpolnjevanju pogojev razpisa pridobi sredstva za subvencioniranje obrestne mere.
6.	Sredstva za razvoj se prosilcem lahko dodelijo za depozite po realni obrestni meri z valutno klavzulo. Višina depozita je odvisna od možnosti pridobitve kredita pri bankah. Depoziti se dodeljujejo po realni letni obrestni meri z valutno klavzulo.
7.	Znesek sredstev za posojila, subvencioniranje obrestne mere in depozite določi Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto.
Višina dodeljenih sredstev je odvisna od lastne udeležbe in ne sme presegati 20% predračunske vrednosti naložbe, s tem da imajo prosilci za ostali del predračunske vrednosti zagotovljena lastna sredstva in druge vire.
8.	Višino obrestne mere za posojila in subvencioniranja določi s sklepom Izvršni svet.
9.	Rok za oddajo vlog je 30 dni po objavi razpisa. Vlogo, skupaj s potrebnimi prilogami, prosilci oddajo na naslov: Skupščina občine Novo mesto, Sekretariat za družbeni razvoj, Novo mesto, Novi trg 6.
Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.
10. Vloga za dodelitev sredstev mora vsebovati:
—	ime in priimek ter stalno prebivališče prosilca;
—	dejavnost in naslov obratovalnice;
—	poslovni načrt z opisom programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov varstva okolja in porabe energije, predračunske vrednosti in virov financiranja ter predvidenih rezultatov programa.
11 • Vlogi mora biti priložena naslednja dokumentacija:
—	potrdilo o vpisu obratovalnice v register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevo za izdaio obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasil vpis v sodni register ter izpolnjuje pogoje za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja;
—	potrdilo o plačanih družbenih obveznostih;
—	dokazila glede na namen sredstev; overjena kupoprodajna pogodba pri nakupu poslovnih prostorov, gradbeno dovoljenje, potrdilo o priglasitvi del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli načrtovana dela in najemno pogodbo, ko gre za novo gradnjo, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov;
—	predračun, račun ali kupoprodajno pogodbo pri nakupu opreme ali nadomestnih delov;
—	izjavo prosilca o zaposlitvi novih delavcev in rokom za dokončanje investicije.
Informacije in navodila za oddajo vlog dobijo prosilci pri Sekretariatu za družbeni razvoj občine Novo mesto, Novi trg 6, Novo mesto, telefon 21 -040 int. 291. Na tem naslovu je prosilcem sredstev razvojnega sklada na voljo tudi pravilnik sklada.
Cenjene stranke obveščamo,
da je VVolfcommerce d.o.o., Ljubljana
— sklad vzajemne pomoči občanov in podjetij
iz Slovenije (krediti) odprl
zastopstvo za Dolenjsko v Novem mestu.
Zastopstvo ZARJA d.o.o. poslovna enota Novo mesto,
Prešernov trg 3,
odprto od ponedeljka do petka od 15.30 do 19. ure. Tel. (068) 25-646
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Smo delniška družba dinamičnih in usposobljenih ljudi, ki delajo v izredno stimulativnem okolju.
K sodelovanju vabimo dinamične, mlade in usposobljene sodelavce, ki imajo visoko izobrazbo naslednjih smeri:
—	ekonomska
—	pravna
—	strojna
—	elektro
—	matematična
Zainteresirani naj svoje ponudbe pošljejo skupaj s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d. Novo mesto, Cesta herojev 1. Omogočili vam bomo opravljanje pripravništva, najbolj perspektivnim pa bomo nudili stalno zaposlitev.
SIMBOL PRIJAZNE USODE!
PETROL TRGOVINA LJUBLJANA TOE BREŽICE				
OBJAVLJAMO JAVNO LICITACIJO RABUENIH OSNOVNIH				
SREDSTEV DNE 21.4. 1992.				
Zap.št	Naziv blaga	Inv. št	Iskl. cena	kom
1.	hladilnik Končar	38528	4.000,00	1
2.	hladilnik Gorenje 170 lil	40025	2.000,00	1
3.	hladilnik Gorenje 170 lit	40026	2.000,00	1
4. do 8.	stol kamp od inv. št 44909 do	44913	300,00	5
9.	miza kamp	44914	400,00	1
10.	miza kamp	44915	400,00	1
11.do 25.	stol kamp od inv. št 44916 do	44930	300,00	15
26.	skrinja za hlajenje pijač	38525	1.500,00	1
27.	blagajna H-2	15061	1.000,00	1
28.	skrinja za hlajenje pijač	39964	1.800,00	1
29.	blagajna H-2	02547	1.000,00	1
30.	črpalka Schveelm	43759	2.000,00	1
31.	črpalka Schveelm	43734	2.000,00	1
32.	aparat za menjavo olja	25149	500,00	1
33.	aparat za menjavo olja	23418	500,00	i
34.	črpalka Bennett	19237	1.000,00	1
35.	črpalka Meba	37482	1.000,00	1
36.	prodajni pult	35730	1.000,00	1
Licitacija bo dne 21.4.1992 ob 10. uri na upravi TOE Brežice, Tovarniš-				
ka 2. Ogled je možen eno uro pred pričetkom. 10% kavcijo plačate ob				
ogledu oziroma pred pričetkom licitacije.				
Prometni davek plača kupec.				
Licitacija bo po sistemu videno — kupljeno.				
PETEL, d.o.o.
Šentjernej, Trg Gorjanskega bataljona 2, p.p. 39
razpisuje prosta dela in naloge
— samostojnega projektanta ali obdelovalca projektov
Delo je primerno za arhitekta, gradbenega inženirja ali tehnika. Zagotovljeno je delo s sodobnimi, računalniško podprtimi orodji. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjega dela sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO
razpisuje prosta delovna mesta:
I.	INŠPEKTOR - SVETOVALEC
Pogoji:
—	dipl. ekonomist
—	36 mesecev delovnih izkušenj
—	izpit iz kontrolnega postopka
—	aktivno znanje slovenskega jezika
—	prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
II.	SAMOSTOJNI INŠPEKTOR
Pogoji:
—	dipl. ekonomist
—	24 mesecev delovnih izkušenj
—	izpit iz kontrolnega postopka
—	aktivno znanje slovenskega jezika
—	prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
Delovno razmerje se sklene za obe delovni mesti za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva v republiki Sloveniji, podružnica Krško, Cesta 4. julija 42, 68270 Krško.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
IVI Kmetijska zadruga Črnomelj
objavlja po sklepu upravnega odbora JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih sredstev:
Izklicna cena
1.	avtomobil Zastava — furgon
tip 80—12, letnik 1988	1.017.200,00 SLT
2.	elektromotor za sušilnico	28.000,00 SLT
3.	frigovat (aparat za polnjenje plina),
nov	101.720,00 SLT
r*
Licitacija bo 21.4.1992 ob 9. uri pri Mehanični delavnici, Belokranjska ulica, Črnomelj.
Prodaja po načelu »videno — kupljeno«, varščina je 10% izklicne cene.
Cena je brez prometnega davka.
f	AGRO d.o.o.
Trgovina na debelo in drobno Srebrniče 4
razpisuje prosto delovno mesto
prodajalec — svetovalec
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	končana agronomska fakulteta, splošna usmeritev (poljedelstvo, varstvo rastlin, sadjarstvo, vinogradništvo in hortikultura);
—	končano pripravništvo, zaželene so delovne izkušnje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Agro d.o.o. prodajalna Sejalec, Cesta komandanta Staneta 3. Inf. po tel. 24-132
Novoteks, Konfekcija, izdelovanje konfekcije, Novo mesto,d.o.o., Foersterjeva 10
Upravni odbor podjetja razpisuje na podlagi 38. člena statuta za mandatno obdobje dveh let prosto delovno mesto
direktorja družbe
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri (VII. stopnja) ter vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca;
—	da ima višješolsko izobrazbo ustrezne smeri (VI. stopnja) ter vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca;
—	da aktivno obvlada nemški ali angleški jezik;
—	da predlaga program dela podjetja.
Izbrani kandidat bo imenovan za dve leti s polnim delovnim časom.
Prijave na razpis, skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 8 dneh po objavi s pripisom »za razpis« na naslov: Novoteks Konfekcija, d.o.o., Kadrovska služba, Foersterjeva 10, 68000 Novo mesto.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Novoteks Konfekcija,
izdelovanje konfekcije Novo mesto, d.o.o., Foersterjeva 10
objavlja po sklepu upravnega odbora z dne 8.4.1992
LICITACIJO
za naslednje vozilo:
1. tovorni avtomobil Z-650 BD reg. št. NM 170-971
Vozilo je vozno, prvič registrirano 29.9.1981 in dodatno opremljeno s spoljerjem na strehi ter ogrevanjem goriva.
Izklicna cena: 589.000,00 SLT
Licitacija bo v sredo, 22.4.1992, ob 12. uri na sedežu podjetja na Foersterjevi 10.
Ogled vozila bo od 10. do 12. ure istega dne.
Na licitaciji lahko sodelujejo vsi ponudniki, ki bodo na blagajni podjetja plačali 10-edstotno varščino.
Vozilo bo treba plačati in prevzeti v treh dneh po končani licitaciji. Prometni davek in prepis plača kupec.
Vsa potrebna pojasnila dobite po telefonu 068-22-427.
SLOVENIJATURIST
\/ He/, pojdite znatni!
ŽG TTG SLOVENIJATURIST LJUBLJANA, Pivovarniška 1
daje v najem ali odproda »kiosk« na železniški postaji Semič. Kiosk je proizvod IMGRADA in opremljen za opravljanje gostinske dejavnosti.
Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 068-21-353
VI NAM - Ml VAM
S posebno rubriko VI NAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. Ml vam ponujamo rešitve, na vas je, da jih uresničite.
Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure.
Servis fotokopirnih strojev CAllOH, RO©®®
Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004
Prodaja fotokopirnih strojev, telefaksov, rezervnih delov, potrošnega materiala CčVtlOTl elektronskih pisalnih strojev, računalniške opreme ter fotokopirnega papirja


»ČISTA SLOVENIJA — MOJ PONOS« Akumulatorska delavnica BLAŽO TASEV, NOVO MESTO Partizanska 11 tel. (068) 23-826
se vključuje v akcijo pomladnega čiščenja in obvešča vse, ki se žele znebiti odpadnih akumulatorjev in svinčenih odpadkov, da po ugodni ceni odkupuje vse vrste odpadnih akumulatorjev, tudi industrijske akumulatorje za viličarje.
Prodaja pa tudi vse vrste novih akumulatorjev proizvajalcev VESNA MARIBOR in TOPLA MEŽICA po izredno konkurenčnih cenah,
Delovni čas: od 7. do 16. ure sobota: od 7. do 13. ure
tj? • I
BETONAL TREBNJE
proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona
cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betone in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila nudimo 5% popusta!
Tel. (068) 44-003
■MHH
Vir' .	'*'?**£
HB
AKTIVNE POČITNICE NA ROGLI
Tudi letos organiziramo aktivne počitnice za učence od 7 do 16. leta. Letošnji program smo še popestrili: angleščina, nemščina, gorska kolesa, tenis, računalniki, jahanje, plavanje in veliko novih doživetij. Poseben avtobusni prevoz iz Ljubljane.
Inf. DOBA, Maribor, Razlagova 16, tel. (062) 24-273 in 28-927.
iiMllfl
m
METEOR d.o.o.
ČRNOMELJ
tel.: 068-51-588 061-487-239
vam nudi asfaltiranje dvorišč, dovoznih poti ter cest in kompletno zunanjo ureditev
HHH1i
TilTa
TEHNIČNA TRGOVINA
Novo mesto, Bršljin 21, tel/fax: 068/27-197
> . ,
Trgovina KREMEN, nasproti avtobusne postaje, vam nudi po konkurenčnih cenah: vse izdelke JUBA • jupol 30 kg po 2.196 SLT • jupol 8 kg po 744 SLT • sanitarno keramiko »inker« v beli, roza in svetlo modri barvi
Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure tel.: 068/ 28-049
Pridite in se prepričajte!

mm?
radiatorji JUGOTERM vseh dimenzij:
naprimer 22/650-1000 ............. 8LA65tfO	s	popustom	  7.618,00
naprimer 22/650-1200 ............ JOt+58^00	s	popustom	  9.142,00
naprimer 22/900- 400 ............... £^86»0	s	popustom	  4.219,00
POPUST VELJA ZA VSE DIMENZIJE, za trgovine pa priznavamo rabat
gorilci THERMOMEC ............... 38.630,1» s popustom ............... • 36.698,00
UGODNO peči, cisterne, bojlerji, pipe, kabli, barve — laki, bela tehnika, MONTAŽA CENTRALNE KURJAVE. VODOVODA
<^NOVOail6STok
L_
Kettejev drevored 37
■ I

PIONIR nudi pripravo toplih in hladnih obrokov — malice in kosila v restavraciji Pionir v Bršljinu z možnostjo dostave naročniku. Organiziramo slavnostna kosila, jubileje, poroke na lokacijah po vaši izbiri. Naša posebnost: priprava kosil za na dom, cene naših storitev pa so sprejemljive in ugodne.
Informacije:
za usluge v Novem mestu (068) 21-826, int. 1346, za usluge v Krškem (0608) 21-786
50TLER
Pod Trško goro 49, tel. (068) 22-815
sposojanje poročnih oblek in
prodaja jeans izdelkov
Delovni čas: od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure sobota: od 10. do 12. ure
VI NAM — Ml VAM
SODOBNO STANOVANJE - STANOVANJE IZ OPEKE
topel kotiček pozimi, hladen kotiček poleti, ugodna bivalna klima, ugodno za zdravje, dobro počutje
•	DOBER IN RACIONALEN NAKUP
-	nakup pri proizvajalcu
-	nakup vsega gradbenega materiala na enem mestu
•	VARČEVANJE S ČASOM IN DENARJEM
•	APRILSKI 10% POPUST ZA LASTNI PROIZVODNI PROGRAM, tudi za:
-	člane stanovanjske zadruge
-	lastnike kartice ADUT
>
cement, apno, peski, mivka, strešniki, potrošniki, bloki, betonsko železo, armaturne mreže, izolacijski materiali, Samotni dimniki, keramične ploščice, fasadni materiali, tlakovci, kulir plošče, stopnice in okenske police, stavbno pohištvo, lesene obloge, ladijski pod, peči za centralno ogrevanje, cisterne...
OPEKARNA NOVO MESTO
Zalog 21,68000 Novo mesto, tel.: 068 / 22-855,84-644, fax.: 068 / 21-490
Saloni pohištva in keramike vam nudijo od 15.4. — 30.4.1992 veliko akcijsko prodajo z dodatnim velikonočnim popustom od 10 — 45% za takojšnje plačilo.
Še posebej priporočamo proizvajalca »BOR« in »GORENJE« Oprema 45% popusta.
Izredne cene uvožene keramike, predvsem GRANITOGRES-neobrabljive keramike za visoko frekvenčne prostore.
Ugodne kreditne pogoje in prodajo na čeke.
PRIPOROČAJO SE SALONI »MIKO« v Novem mestu, Krškem in Sevnici. ŽELIMO VAM PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Kmalu slovo »Kiperbušu«
V ribniškem ITPP-ju bodo izdelovali plinske kombinirane bojlerje za centralno ogrevanje — Iščejo nove
RIBNICA — Nova tehnologija in izdelki, ki so prilagojeni ekološkim standardom, so pogoj za vstop in obstoj na zahtevnih evropskih tržiščih, zlasti sedaj, ko se je jugoslovansko tržišče zaprlo. Tega se dobro zavedajo tudi v ribniškem ITPP, v industriji termičnih aparatov in žičnatih tkanin, v kateri se bodo to leto poslovili od znane peči na trda goriva - »Kiperbuša« ter kupcem ponudili novejše in sodobnejše izdelke.
V kratkoročnem planu predvidevajo izdelavo plinskega kombiniranega boj-leija za centralno ogrevanje in sanitarno
vodo, ki ga bo delno finansiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, v razvoju bo sodelovala še Strojna fakulteta iz Ljubljane in seveda samo podjetje. Prvi rezultati testiranja na prototipu so pozitivni, saj gre za 89 odst. izkoristek pri ogrevanju.
Kljub likvidnostnim težavam podjetja, ki zaposluje 179 delavcev, so predvideli še eno investicijo in sicer nabavo tkalnega stroja za tkanje težkih žičnatih tkanin. V investicijo bodo vložili lastna sredstva, seveda pa pričakujejo tudi zunanjo pomoč.
Invalidi, predstavimo se!
Ljudje nas ne poznajo, ker smo tiho_
Pred kratkim sem se udeležil okrogle mize na temo: Ortopedski pripomočki nekoč, danes in jutri. Pripravil jo je Svet invalidskih organizacij Slovenije. Ob tem sem se spomnil, da smo invalidi tudi sami krivi, če nas družba slabo pozna m nas nekako ne sprejme medse. Predlagam, naj se vsa društva in zveze invalidov združijo in na enem mestu zberejo članke in strokovne prispevke. Vse to naj bi objavili v časopisu ali reviji, ki pokriva celo Slovenijo.
Spominjam se, da so pred leti nekje za Bežigradom želeli odpreti v bivšem vrtcu ustanovo za prizadete otroke, pa se je temu okolica razen redkih izjem uprla. Ne vem, kako so problem rešili, vem pa, da do tega ne bi prišlo, če bi bili
ljudje pravilno obveščeni in poučeni.
Vsak dan se zgodi nekaj prometnih nesreč in marsikdo mora na žalost po nesreči začeti življenje znova. Ti prehodi gotovo ne bi bili tako težki, če bi imeli časopis, ki bi ljudem dajal tudi nasvete in pojasnila. Bolje bi se znašli tudi svojci in prijatelji ponesrečenca.
Časopis pa bi bil tudi priložnost za pisanje o športu invalidov. Tudi med invalidi so športniki z dobrimi rezultati, ki pa ne uživajo takšnega blišča kot »zdravi« športniki.
Želim si, da bi se začeli o tem pogovarjati in razmišljati v Zvezi društev invalidov Slovenije ter da bi v ta namen združili svoje moči in sposobnosti.
ALOJZ ČOKL Stična 17
PRAVI CAS ZA NAKUP
KOMERCIALNEGA ZAPISA Z VALUTNO KLAVZULO!
6-mesečna vezava, 9% obresti in možnost predčasne vnovčitve!
Vplačila in izplačila po menjalniškem tečaju!
KOMPAS CONSULTING
DELNIŠKA DIVtBA
telefon: 061 317 760, 122 235 in
KOMPAS MARIBOR, CEUE, KOPER, NOVO MESTO
(•ENTER'
LJUBLJANA
Poslovalnica Novo mesto, Bršljin 2
Tudi popoldne do 19. ure in ob sobotah do 13. ure.
Zelo ugodne cene striropora, lepenke in varilnih trakov. Široka ponudba keramičnih ploščic.
Najcenejše šestvalne salonitke.
Mi vas pričakujemo:
.Center Ljubljana I Poslovalnica Novo mesto Bršljin 2
V SPOMIN
Dne 8. 4. 1992 je minilo že deset let, odkar je v Ljubljani preminil
dipi. ing. Herbert Schoeppl-Heri pi. Sonnwalden
gospodar na gradu in posestvu Gracerjev tura pri Orehovici, Šentjernej
S plemenitostjo svojega značaja je v času druge svetovne vojne reševal življenja ljudi in njih imetja pred tujci v krajini med Krko in Gorjanci. Kot izobražen, dobrohoten in potrpežljiv človek je ostal v spominu vsem, ki smo ga spoštovali in imeli radi.
Ostal nam bo v blagem in lepem spominu.

62230 LENART Ptujska c. 6
OMETI IN FASADE STYRIAN
ponudba z dobavo materiala in s stro|mm vgrajevanjem:
NOTRANJI OMETI
nasyporex............................... 495	SLT
na opeko ............................... 595	SLT
NOTRANJI TERMO OMETI
debeline 3 cm........................... 595	SLT
debeline 4 cm........................... 850	SLT
FASADNI OMETI
apneno-cementni..................
termo ometi, 4 cm ...............
780 SLT 1500 SLT
INFORMACIJE IN NAROČILA: tel. (062) 724-123 fax 724-707
Protest
razočaranih
GRADNIK — Prebivalci Gradnika ter okoliških vasic Sodjega vrha, Omote in Praproč v semiški krajevni skupnosti so, jezni in razočarani hkrati, sredi preteklega meseca na občinski izvršni svet naslovili protestno pismo s svojimi podpisi. V njem zahtevajo, da tudi nje uvrstijo v vrsto čakajočih za dobrino, ki jim je že dolgo obljubljena. Gre za asfaltiranje 6 km makadamske ceste od Štrekljevca do Gradnika in naprej proti Krvavčjemu Vrhu.
»Prebivalcem se zdi, da so najbolj opeharjeni zaradi tega, ker so jim pomoč pri asfaltiranju obljubljali že mnogi, tudi gojenci višje skojevske šole, kije bila med vojno na
Gradniku, pa je ostalo le pri obljubah,« pove Jože Govednik s Sodjega Vrha, eden tistih, ki se trudijo za razvoj štirih prej omenjenih vasi. »Od tod se ljudje ne izseljujejo, kar se kaže tudi v tem, da v štirih vaseh živi okrog 35 otrok, od tega približno polovica šoloobveznih. Kar 6 avtobusov vozi po tem makadamu vsak dan otroke v šolo in odrasle v službo. Asfaltirana cesta pa bi jim bila lahko nagrada za zvestobo in za to, da so se pripravljeni žrtvovati za razvoj domačije, vasi in podeželja nasploh,« pravi Govednik.
»Lani smo dobili 1 km asfalta na občinski cesti, medtem ko smo prav toliko vaških poti asfaltirali popolnoma sami. Tudi za telefon in gradnjo gasilskega doma smo morali seči v svoje žepe. V vseh letih, kar plačujemo občinski samoprispevek, smo porabili izredno malo občinskega denarja. Prav zato pričakujemo, da nam bo pri asfaltiranju ceste pomagala občina, saj gre za 5 km občinske ceste, en kilometerpa naj bi bilo republiške. Za nas same, ki pa bi seveda pomagali po svojih močeh, je to prevelik zalogaj, prav tako za krajevno skupnost,« potoži Govednik. Kaže pa, da njihov protest ni bil povsem zaman in da bodo kmalu stali v vrsti za denar.
M.B.-J.
•	Popularnost je drobiž slave. (Hugo)
•	Kadar se na pločniku umakneš, si razširiš pol. (Kitajski pregovor)
• Patriotizem pogosto ni nič drugega kot to, da zemljo bolj cenimo kot načela. (Nathan)
Gradbeni material za vašo hišo in zunanjo ureditev vam ponuja
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Podjetja BEGRAD Črnomelj
Svojim kupcem smo pripravili velikonočni popust in pestro izbiro gradbenega materiala po ugodnih cenah.
Naša ponudba je tokrat obogatena še s strešno opeko BRA-MAC, stavbnim pohištvom in parketom.
Če urejate okolico hiše, pri nakupu posvetite pozornost proizvodom iz lastnega programa (robniki, tlakovalne plošče, stopnice, zidaki za oporne in ograjne zidove.).
Ne odlašajte z obiskom pri nas, saj vam nudimo tudi plačilo v obrokih.
Vse informacije na tel.: (068) 51 -130.
N
$	EMERCOR d.o.o.
£ Ljubljana, Miklošičeva 13
N
5	PURANE — visokokvalitetna težka pasma — stare 4 tedne, primerne za nadaljnjo rejo, pro-
s damo. Informacije in naročila po tel. 061 /133-328 ali 110-275.
toBakum
d.o.o.
export-import
Trdinova 13, Novo mesto
♦
♦
♦
naročila in inf. tel.: (068) 23-826 fax: (068) 26-681
Eden od generalnih zastopnikov za prodajo akumulatorjev
l^^l
Maribor
♦
♦
♦
♦
: Gradite:
■Z///####//#///#/##/#/###/###/#/##//#//////////##/###////#/#//// ■
0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0
'0
t
Želite lepo kopalnico, lepa in trdna tla v poslovnem prostoru, tlakovano dvorišče iz tlakovcev v barvni kombinaciji in še ugodne cene povrhu?
Vse to vam nudi GRAMAT GRIL v Grosuplju in na Selih pri Dolenjskih Toplicah!
Na zalogi imamo tudi uvoženo italijansko keramiko in granitne greze, domačo keramiko in raznovrsten gradbeni material. Novost so tlakovci s slojem kremenčeve betonske prevleke, kar daje izredno kvaliteto in zelo lep videz.
Pokličite in nas obiščite! Ne bo vam žal!
0
0
0
0
0
0
0
0
■ 4
Gramat Gril Grosuplje: tel. (061) 771-127 fax: (061) 772-126 Dolenjske Toplice: tel. (068) 65-695
SPOŠTOVANI BODOČI MLADOPOROČENCI
Ker boste tudi Vi svečani dogodek proslavili v krogu domačih in prijateljev, Vam v naših lokalih — v restavraciji Kandija, Hotel Metropol ali v enkratnem ambientu Krkinega hrama na Trški gori nudimo bogat kulinarični izbor naših mojstrov kuhinje. Prilagodili se bomo Vašim željam in potrebam.
Za mladoporočence smo pripravili lepo poročno darilo.
Informacije in rezervacije: Gostinstvo Novo mesto, Hotel Metropol, telefon: 068/21-321, Miro Škufca ali Karlo Zrim.
Qy\a	f'voti — v6e	/
GOSTINSTVO
NOVO MESTO
1 C* KRKK ZDRAVILIŠČA, i „ „
lili
FENIX
INFORMATIKA
NOVO MESTO PARTIZANSKA 19
■	i
TEL.: 26-126 FAX: 25-145

»E**
Panasonic
TELEFONSKI APARATI, TELEFAX1, „ F ^ /IJ
AVTOMATSKI ODZIVNIK,	A (j y z	FIir
HIŠNE CENTRALE	^Jfg S f L A, ,	T k 1

E*"'

UGODNOSTI: LEASING na 35 obrokov PRI NAS LAHKO KUPITE OPREMO TUDI ZA DINARJE!
i/#//////#/«/#//##////#//##//#////#///#///
V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR -KIN0 — službo isce - službo dobi - stanovanja - motorna vozila -.kmetijski stroji -
PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 16. aprila — Bernarda Petek, 17. apnla — Rudolf Sobota, 18. aprila — Konrad Nedelja, 19. aprila — velika noč Ponedeljek, 20. aprila — Neža Torek, 21. aprila — Borut Sreda, 22. aprila — Kajtimir
LUNINE MENE
17. aprila ob 5.42 — ščip
kino
BREŽICE: 16. in 17.4. (ob 20. uri) ameriška akcijska drama Smrtna obsodba. i7. (ob 20. uri) ter 18. in 19. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Skodrana Suzi.
ČRNOMELJ: 17. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ameriška Nind-
ža-IV. 19.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Hladen kot kamen.
KRMELJ: 18. 4. ameriški akcijski film Mladoletni vohun.
KRŠKO: 16. 4. (ob 19. uri) Revija glasbenih šol Posavja Dolenjske. 19.4. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film
Rpl. nčniflk
METLIKA: 17. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Hladen kot kamen. 19.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ameriška nindža — IV.
NOVO MESTO — Od 16. do 19.4. (ob 17.30 in 20. uri) ameriški fantastični pravljični spektakel Hook — Kapitan Kljuka.
SEVNICA: 17. in 19.4. ameriški akcijski film Mladoletni vohun. 20. in 22. 4. ameriški erotični film Razposajene igre.
TREBNJE: 17. (ob 19. uri) in 19. 4. (ob 17. uri) ameriška komedija Tam, kjer je srce.
Dolenjska banka d.d. m	Novo mesto
AudioTEKS — najkrajša pot do informacij'
v sodobnem svetu je hitra in kakovostna informacija postala eden izmed najpomembnejših dejavnikov za pravočasno in uspešno odločanje.
V Ljubljanski banki Dolenjski banki d. d. vam med prvimi v Sloveniji nudimo možnost sodobnega in enostavnega posredovanja finančnih informacij preko home — ban-king sistema AudioTEKS.
KAJ JE AudioTEKS?
Home — banking sistem AudioTEKS je avtomatski bančni informacijski servis, ki komitentom banke posreduje informacije preko telefonskega ali telefaks omrežja. Za uporabo sistema je potrebna relativno preprosta in cenena oprema, zato so storitve sistema dostopne vsem komitentom banke.
KATERE INFORMACIJE NUDI AUDIOTEKS?
Sistem AudioTEKS nudi preko telefonskega omrežja naslednje informacije:
—	stanje vašega tekočega, žiro ali deviznega računa
—	menjalniške tečaje tujih valut
—	obrestne mere
—	borzno ponudbo in povpraševanje . — razna sporočila.
Storitve sistema AudioTEKS bomo uvajali postopoma. Začeli smo s stanji vašega žiro in tekočega računa.
KAKO UPORABLJAMO AudioTEKS?
Uporaba sistema AudioTEKS je povsem enostavna. Ko zavrtite številko našega avtomatskega informacijskega servisa, vam AudioTEKS pove navodila za nadaljnji postopek.
Po izboru ustrezne vrste informacije vam sistem pove željeni podatek, iste podatke pa vam lahko AudioTEKS posreduje preko telefaksa v pisni obliki.
KAKO Sl ZAGOTOVITE STORITVE SISTEMA AudioTEKS?
Za uporabo storitev sistema AudioTEKS izpolnete zahtevek za izstavitev osebne šifre, ki ga predate v vaši matični enoti banke. Osebno šifro boste prejeli v zaprti ovojnici skupaj z navodili za uporabo sistema. Na okencu vam bodo na voljo tudi žepni tonski oddajniki z navodili za uporabo.
Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije zglasite v katerikoli enoti Ljubljanske banke Dolenjske banke d. d. Novo mesto.
/O ljubljanska banka
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.	'A
Z UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan % V (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, V 'A Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Loskovšek-Svete, Zdenka A ž Lindič Dragaš, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in 'A y. Ivan Zoran.	*
y. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 50 SLT, naročnina za 2. trime-A seč/e 590 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva % ipd. 1.180 SLT;za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuja valuta v 'A JZ tej vrednosti) na leto.	v!

m/ vivuinjzu/ na miv. .	/j
M OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 750 SLT, na prvi ali A % zadnji strani 1.500 SLT; za razpise, licitacije ipd. 800 SLT. Mali oglasi do deset	'A
J/ besed 550 SLT, vsaka nadaljnja beseda 55 SLT.	O.
V
'/j oeseu ddv oli, vs<ma nauaiin/a uoscua
A ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št 52100-603-30624. Devizni račun A 'A št 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d Novo 'A y. mesto).	v!
JJ NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Tele-'A foni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propa-Ž ganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale JZ 24-006; telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na A podlagi mnenja (št. 23—92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije A spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13 točke tarifne A številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
A časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska {jj pravica, Ljubljana.
i'/AA/////////////AA//AA///////Ay//AAA^
I
kmetijski stroji
NOV, NERABLJEN kombiniran univerzalni stroj S-l 1 Mio Standard Osijek prodam. Ivan Bregar, Bela Cerkev 26, Šmarješke Toplice.	1727
UGODNO PRODAM samonakla-dalko za seno, nemško, obračalnik za seno, cisterno (22001) za gnojevko, kardanski mešalec za gnojevko, kosilnico BCS in traktorsko škropilnico. ® (068)84-647.
1751
TRAKTORSKO FREZO BATUJE,
novo, nerabljeno, prodam. ® (0608)75-575.	1768
TRAKTOR IMT 539 ugodno prodam. * 57-247.	1783
KOMBANJ ZMAJ, delovna širina je 3,60 m, prodam. ® (068)42-144.
1792
KROŽNE BRANE, 3 kom, 20 diskov, nove, prodam. ® (068)41-116.
17%
MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA, star tri leta, prodam. ® 20-507, v četrtek popoldne.	1802
ZELO ugodno prodam starejša trak-torj: zetor 3511 S, fiat Štore 404. ® (068) 47-857.	1817
KOSILNICO FIGARO z vozičkom prodam. ® (0608)75-599.	1821
TRAKTOR ZETOR 5211, star 6 let, in zadnjo traktorsko kosilnico prodam. Janez Agnič, Desinec 8, Črnomelj, ® 52-141.	1836
PRODAM motokultivator GORENJE muta universal (95000 SLT). ® 068/76-373.
kupim
V METLIKI ali okolici kupim starejšo hišo ali gradbeno parcelo. ® (068)28-254.	1767
motorna vozila
MZ ETZ 250, letnik 1987, registriran, dodatno opremljen, prodam. ® (068)50-113.	1718
126 P, november 1987, prodam. ® 24-591.	1721
126 P, letnik 1980, ugodno prodam. ® (0608)33-339.	1722
FORD ESKORT, letnik 1986, po delih, in pony kolo prodam. ®44-945, dopoldne, ® 24-064, popoldne. 1733 LADO, letnik 1987, in čoln Maestral 9, z motorjem 4, prodam. ® (068)20-328.	1739
PRODAM ali menjam lancio beta tre-ri, letnik 1981, registriran do 17. julija 1992. ® (068)23-881.	1744
FIAT 126 P, letnik 1981, prodam. ® 42-% 1.	1745
GOLF, 1984, prodam za 5700 DEM. ® (068)78-084, po 14. uri. 1748 AUDI 100 GL 5 E, letnik 1978/79 , prodam ali menjam. ® 27-501.	1755
R 4 TL, letnik 1983, prodam. ® 73-346.	1758
ZASTAVO 750 prodam za 600 DEM. ® 85-017.	1759
126 P, letnik 1982, prodam. Nadu, Malkovec 1, Tržišče.	1760
ŠKODO FAVORIT, staro eno leto, z vgrajenim katalizatorjem, prodam, o 22-214.	1762
126 P, letnik 1981, registracija do 10/92, poceni prodam. 4 27-485 popoldan.
GOLF JXD, 1988, prodam, c 42-385.	1766
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Cena po dogovoru. Jože Boltes, Gabrje 63, Brusnice.	1769
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam ali menjam za 126 P, letnik 1988/90. Branko Božič, Lutrško selo 29, Otočec.
1771
Z 101, letnik 1981, registrirano za eno leto naprej, prodam. Slavko Kavčič, Družinska vas 56, Šmarješke Toplice. 1772 BMVV 316. prevoženih 37000 km, letnik 1987, prodam, e 25-440.	1773
LADO 1300, letnik 1986, nanovo registrirano, prodam. Bobič, /s 50-229, zvečer.	1778
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do januarja 1993, prodam. S 23-481, popoldne.	1780
Z 128, letnik 1986, dobro ohranjeno, 60000 km, prodam, e 20-521.	1781
KOMBIBUS IM V, letnik 1986 prodam za 1700 DEM. Ogled: VGP Čatež, Topniška, ® (0608) 61-038 ali (061) 195-n	1784
VARTBURG, letnik 1979, dobro ohranjen, registriran, prodam. ® 27-841.
1785
OPEL KADETT 1,2 S, letnik 1983, prodam. Evdžcnič, ® 28-556.	1788
Z 126 P, letnik 1988, prodam za 2600 DEM. a (0608)61-879.	1790
ŠKODO, letnik 1980, z vsemi rezervnimi deli, prodam. ® 87-408.	1798
LADO NIVO, letnik 1984, obnovljeno, registrirano do 8/92, prodam. Cena 3500 DEM. ® 20-507, v četrtek popoldne.	1800
GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam. ® (0608)60-252.	1805
Z 750, ohranjeno, prodam. ® 41-070.
1808
OPEL KADETT, letnik 1980, prodam. ® 78-103.	1809
R 4 GTL, letnik 1991, in R 4 GTL, letnik 1986, prodam. ® 24-140, zvečer.
1811
R 4 GTL, letnik 1986, prodam. 76-309.	1812
126 P, letnik 1982, in 126 P, letnik 1983, oba dobro ohranjena, prodam. Jakša, Cesarjeva 37, Novo mesto. 1815 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ® 58-214 ali 50-102, zvečer.
1820
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Anica Mali, Šmihel 44 a. Novo mesto. 1822
PRODAM Regato 100 S, letnik 86,ali zamenjam za cenejše vozilo. - 068/ 25-115.
PRODAM LADO karavan 1500, letnik 91 (7000 DEM). ® 068/24-620.
PRODAM GOLF, letnik 77. ® 45-312.
Z 750, letnik 1985, prodam ali menjam za letnik R 4 od 83/87. ® 42-571. ,	1827
Z 850, letnik 1985, traktor IMT 540 in 15 eolski gumi voz, ohranjeno, prodam. Malkovec 20, Tržišče.	1828
OPEL KADET, letnik 1976, lepo ohranjen, prodam. ® (068)21-704.
1829
126 PGL, letnik 1988, prodam. ® (0608)61-879.	1832
R 4, letnik 1984, registriran celo leto, rodam. Janko Hočevar, Zloganje 32, kocjan, ® 76-546.	1834
PRODAM zastavo 80.10, letnik 85 (12000 DEM), in zastavo 35.8, letnik 85, s podaljšano kabino (9000 DEM). ® 068/24-620.
KRAJEVNA
SKUPNOST
ŠENTJERNEJ,
Trg Gorjanskega bataljona 8, Šentjernej
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za zbiranje ponudb za gradnjo mrliške vežice v Šenljer-neju.
Razpisni pogoji se dobijo na sedežu KS Šentjernej, Trg Gorjanskega bataljona 8, Šentjernej; tel.: (068) 42-050. Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi v Dolenjskem listu.
obvestila
NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578.	1619
ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662.	1656
IZDELOVANJE IN POPRAVILA usnjene konfekcije in galanterije, Cvelbarjeva 5 (pri gostišču Breg).	1743
HERBALIFE,naravna hrana za boljše počutje, hujšanje, čiščenje in krepitev telesa. Informacije v soboto, nedeljo na ® (068)23-943.	1814
HUJŠANJE brez diete - shujševalni pas vam to omogoča. Naročila na ® (061)218-941.	1839
JARKICE, ijave in bele piščance za dopitanje, bomo prodajali od 25.4. dalje. Prevolšek, Čatež, ® (068)48-366.
1840

Ulica 21. oktobra 19 b
Črnomelj
tel. (068) 51-396
•	satelitske antene z montažo in garancijo 43.500 SLT
•	daljinski telefoni dometa do 20 km 29.700 SLT
Trgovina na področju Brsljina zaposli:
1.	Poslovodjo za prehrambeno trgovino z izkušnjami
2.	Prodajalko z izkušnjami s prehrambenimi izdelki, končana trgovska šola
3.	Prodajalko — začetnico
Nudimo nadpovprečen OD
Informacije: 068/20-406
Šifra: »Trgovina«
VEDEŽEVALKA v Novem mestu 25. 4. 92 Tel. (065) 26-839
/T
VALILNICA HUMEK. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, rjave nesnice in graha-stc. Inf. po telefonu (068) 24-4% ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. (P3-81MO)
r~	\
ZAVORNI SERVIS obvešča, da popravlja zavore na vseh osebnih vozilih.
—	rezervni deli zagotovljeni
—	takojšnja vgraditev v vozilo
—	konkurenčne cene
,Rajnušče 6, tel. 43-633	^
KRAJEVNA
SKUPNOST
ŠENTJERNEJ
oddaja v najem enosobno stanovanje na Trubarjevi c. 13, Šentjernej. Interesenti naj svoje vloge oddajo v roku 8 dni po objavi na naslov KS Šentjernej, trg Gorjanskega bataljona 8,68310 Šentjernej.
KOMPRESORJI - 50 do
500 litrov
SNEGOLOVI — enostavna montaža
PANTI — varilne spone (različne)
Vse po ugodnih, konkurenčnih cenah Tel. (068) 84-647
preklici
PAVLA PER iz Pahe, Otočec, opozarjam Zvonko Mrak, Velike Brusnice, in Mitro Petrovič iz Ločne, da javno prekličeta laži, ki sta jih govorila o meni, v nasprotnem primeru ju bom sodno preganjala.	1774
posest
HIŠO na Radoviči, ob cesti, takoj vseljivo, prodam. S (061 )24-823.	1 ATT
HIŠO na Ratežu pri Novem mestu, 4. faza gradnje, kletni prostori prirejeni za obrt ali lokal, prodam. ® 28-850, 21-218.	1595
STANOVANJSKO HIŠO v Črnom-
lju, Železničarska cesta 26, ugodno prodam. * (068)51-595.	1600
HIŠO v Brežicah, v tretji gradbeni fazi, prodam. ® (0608)77-342.	1724
HIŠO, z vrtom (10 x 11), v okolici Novega mesta prodam. ® (064)871-095.
1729
GRADBENO PARCELO na Hrastu (1000 m2), 10 DEM/1 m2, prodam. ® (068)50-090.	1731
V BELI KRAJINI prodam kmetijo (lOha gozda, lOhazemlj). Hiša je stara, z gospodarskim poslopjem. ® (061)224-6%.	1732
STAREJŠO HIŠO in travnik na Dolnjih Kamencah prodam. Iztok Lopa-tič, Ljubljanska 16, Novo mesto. 1735 MEŠANI GOZD v bližini Trebnjega,
ob avtocesti, prodam. ® (063)776-192.
1737
HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi, obrtni prostor izdelan, prodamo. ® 28-850,21-218.	163
STAREJŠO HIŠO z manjšo kmetijo, 1,5 ha, na Suhoiju pri Metliki prodamo. Inf. ® 061/454-383.
GOZD IGLAVCEV na Globelnem, v bližini lovske koče pri Pristavi, mešan gozd v Beznicah pri Ravneh prodam. ® (0608)21-003.	1738
SREDNJO KMETIJO, z zemljo (4 ha) ali brez, 6 km od Otočca, ob avtocesti, prodam. «(068)349-130.	1741
NA LEPI razgledni točki v Smolenji vasi, 4 km iz Novega mesta prodam gradbeno parcelo (1740 m2) z vso dokumentacijo. Primemo za obrt ali gostinski objekt. Cvetka Šušteršič, Šukljetova 13, Novo mesto.	1753
VIKEND HIŠICO v bližini bližini Trebnjega, primemo za bivanje, po ugodni ceni prodam. ® 28-706.	1756
ZIDANICO, z majhnim vinogradom, v Semiški Stari gori, na lepi sončni legi, prodam. Cena 16000 DEM. ® (068)25-900, od 19. do 21. ure.	1757
GRADBENO PARCELO, v velikosti 14 a, na Potoku pri Straži, prodam. ® 22-661.	1777
PRODAM starejšo stanovanjsko hišo, 5 km od Trebnjega. Cena 20.000 DEM. Prodam tudi 47 a veliko njivo. ® (061)851-061, od 9. do 13. ure. 1779 POSESTVO, v Podulcah št. 11, Raka, prodam. Interesenti naj se javijo na ® (041)440-579.	1782
NJIVO (8 a) na Vinjem Vrhu, primerno za vikend, elektrika na parceli, prodam. Možna menjava za terensko vozilo do 5000 DEM. Muhar, Orešje 14, Šmarješke Toplice.	1786
NA BIZELJSKEM prodajamo parcelo s starejšo hišo. Cena okoli 20000 DEM. Informacije na ® (061)341-568.	1787
STAREJŠO HIŠO, v bližini Novega mesta, prodam. ® (068)73-663.	1794
ZEMLJIŠČE (polovica travnik, polovica gozd) na Jagodniku — Nova gora, primerno za vikend ali vinograd prodam. ® 20-507, v četrtek popoldne. 1803
ZAHVALA
Pomlad je tu, vse že brsti, vinograd te kliče, a tebe več nL
6. aprila je v 62. letu starosti po hudi in težki bolezni za vedno odšel od nas dragi mož, očka, dedek, brat in stric
IGNAC MIKLAVČIČ
iz Novega mesta
V globoki žalosti, prežeti z neutolažljivo bolečino in grenkobo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob smrti našega dragega moža in očka sočustvovali z nami, nam pomagali v teh najtežjih trenutkih žalosti, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo kolektivom ZG-Prometna sekcija, Adria caravan, GlP-Pionir Marketing, Društvu upokojencev, Draštvu invalidov, gospodu Lapu za opravljen obred, pevcem iz Šmihela, govornikoma za ganljive besede ter osebju intenzivne nege Splošne bolnišnice, še posebej dr. Moreli in dr. Janežu. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Tončka, hči Milka in sin Miro z družinama
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame
JULIJANE KOBE
smo dolžni iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Agrotehnike Ljubljana, Vektorja! Ljubljana, Splošne bolnišnice Novo mesto, Kmetijske zadruge Črnomelj, Mercatoija Metlika in vsem številnim Metličanom. Ne nazadnje se zahvaljujemo g. proštu za lep obred slovesa, govornici krajevne skupnosti in metliški godbi. Posebno se zahvaljujemo tudi osebju Zdravstvenega doma Metlika, infekcijskemu in internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala za cvetje, izraze sožalja in za množično spremstvo na njeno zadnje počivališče.
Vsi njeni
Metlika, 16. aprila 1992
■ ZIDANICO s parcelo, na Otavcu pri Crnomlju, ugodno prodam, t (068)58-690.	)807
IZREDNO! Ugodno prodam gradbeno parcelo pri Smarjeti. t: 24-149. do-poldne.	1816
PARCELO z gozdom, skiipnc površi-ne 2 4 ha, v Vrčicah ob partizanski magis-8em>ču) ugodno prodam, s (068)23-241, od 15. do 20. ure. 1818 STANOVANJSKO HIŠO, v Novem mes.tU; velikost 105 m2 stanovanjski prostori, 61 m2 poslovni prostori in 94 m2 vr-Kl Informacije na ,£ (063)857-584 ali (063)831-502.	1819
HIŠO v Brežicah, starejšo, na 3000 m2 zemlje, lepa lokacija, prodam ali menjam stanovanje v Ljubljani ali na morju. m/^?f«azne kombinacije (na obroke). %: (061)106-180.	1823
V SEVNICI ugodno prodam starejšo vostanovanjsko hišo, telefon, garaža. Jin.av Po d°g°voru. (061)214-791 in (061)312-351	1835
_ prodam
^NE PUDLJE, mladiče, prodam. ®' (068)85-011.	1596
OTROŠKI VOZIČEK DINO, nov. Prodam za 12.000 SLT. S 26-736.
BREJO KOZO in plemenskega kozla
Prodam. * (064)44-559.	1717
(068)25^' ŠiVa‘ni Str°J Pr0dam17r9 GOSTINSKI kotni sank, malo rabljen, prodam a (0608)33-905.	1725
.__OVERLOCK PFAFF, entlarico,
nitno, novo, nerabljeno, z garancijo, “godno prodam. (064)215-650.
1734
25-0(X?RAIV* dVE strc5n' okni- 11 068/
PRODAM tračno žago, cirkular in trojno žarečo peč. e 068/23-789.
diatonično harmoniko (be,
«, as duri) prodam. * 52-652.	1736
DOMAČO SLIVOVKO, večjo koli-Cln<''predam. ® (0608)33-516.	1742
PRODAM kompletno opremo za bis-rrS;oxA?otor ^0 ter pletilni stroj, 'fa: (068)42-378, od 16. do 20. ure. 1746
OSLA, težkega 150 kg, ugodno prodam. (064)401-214.	-	1752
PRODAM mizarsko tračno žago ali menjam za kombinirko Mio hobi in jugo 45 AX, letnik 1987.	1761
CVIČEK, večjo količino, prodam. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej.
1770
PRODAM leseni nadstrešek (šupo). vključno s kritino, velikost 30 x 12 m, prodam. Bobič, 's 50-229, zvečer.
1776
NEMŠKI OLJNI GORILEC, malo rabljen, ugodno prodam, r 25-827.
1791
PRODAM malo rabljene kuhinjske elemente, 5 m za 450 DEM. t 20-507, v četrtek popoldne.	1801
UGODNO prodam 3000 kg hribovskega sena. — 26-550, popoldne. 1804 PRODAM večjo količino sena. i (0608)32-836.	1826
MALO RABLJENO SPALNICO z jogiji ugodno prodam. : (068)51-095.
1830
PIŠTOLO 765 prodam. Josip Pavi-čič, Stiplovškova 6, Brežice. 1831 OTROŠKO KOLO BMX prodam e 40-048.	1833
KOLO na 5 prestav prodam. S: 22-349.	1837
ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380 I, novo, še nerabljeno, prodam za 27.000 SLT. Blažič, Ždinja vas 1, Otočec.
1838
razno
V	NAJEM za košnjo oddam travnik v Gotni vasi. : 24-878.
TRGOVINO z mešanim blagom v Brežicah prodam. S (0608)77-342.
1723
ODDAM vpeljan gostinski lokal. Informacije od 8. do 10. ure. S (068)20-375.	1764
V	NOVEM MESTU oddam poslovni
prostor (120 m2), opremljen, s telefonom in pohištvom, primeren za pisarne in predstavništvo. *(061)451-504.	1789
V CENTRU TOLMINA prodam opremljen kiosk za prodajo slaščic in toplih, sendvičev, lahko tudi kot bife ali tra-
fika. Možnost premestitve. : (065)81-489.	1825
službo dobi
KUHARICO ALI KUHARJA redno ali honorarno zaposlim, i 23-770.
1726
KV KLJUČAVNIČARJA in NK delavca v kovinski stroki zaposlim. (061)785-092.	1740
IŠČEMO pogodbene sodelavce za delo na področju Dolenjske in Bele krajine. Zastopamo mešano zavarovalno družbo D.D.PRIMA Maribor podprto s tujim kapitalom. Pisne prijave s polnim naslovom in telefonom pošljite_do 20. aprila 1992 na naslov: P.M.P., Šlandrova 10, 61231 Ljubljana, s pripisom Dolenjska.
1747
ČE VAS ZANIMA prodaja zavarovanja, pokličite na e. (061 )881 -361,17. aprila 1992 od 16. do 20. ure, in 18. aprila 1992 od 8. do 20. ure.	1749
HONORARNO DELO! Potreben lasten prevoz. Informacije v petek, 17. 4. 1992, ob 18. uri gostilna pri Bartusu (Mežnaršič), Metlika.	1754
ZASLUŽEK 50.000 SLT mesečno nudim. Lasten prevoz. Informacije v petek ? 23-640.	1775
SIMPATIČNA DEKLETA dobijo delo za šankom. z (068)22-366. 1795 IŠČEMO akviziterje za prodajo čistil NOLI. -. 84-855.	1799
DEKLE za delo v gostinstvu zaposlimo. : (0608)60-252.	1806
DELO V TUJINI! Informacije (april 92) dobite na: — fax v ZDA (516)928 0113, — fax v Angliji (0872)870071, — telex v Angliji 93121 33724 (GSG), -pismeno v Sloveniji AGENCY BOW 29 JOB SEARCH OVERSEAS PO. BOX 13 62105 Maribor.	1810
PIZZERIJA z okrepčevalnico, v lepem kraju Zgornjega Posočja, takoj zaposli 3 prijazna dekleta za strežbo. Lahko tudi brez prakse in izobrazbe. Stanovanje in hrana sta preskrbljeni. OD in delovni čas po dogovoru, s: (065)81-489.	1824
stanovanja
STANOVANJSKO PRAVICO za dvoinpolsobno novo stanovanje. 64 m2. prodam. Mirjana Stopar, Slavka Gruma 88, Novo mesto.	1720
STANOVANJE v Zagrebu, 53 m2, center, telefon, plin, zamenjam za Novo mesto ali Brežice. Informacije: Rozika Košir, Krška 3, Kostanjevica na Krki, : (0608)60-137.	1728
V TREBNJEM prodam enosobno stanovanje (43 m2). Cena 1000 DEM/1 m2. KI (068)45-176, vsak dan. 1730 STANOVANJE — garsonjero v Novem mestu najamem. S 24-819.	1750
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam v najem. : 28-412.	1765
TRISOBNO STANOVANJE v Trebnjem, s telefonom, centralno in delno opremo, prodam najboljšemu ponudniku. ® (068)45-105.	1793
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE (68 m2), v ulici Majde Šilc, v 1. nadstropju, toplovod, centralna, telefon, zamenjam za hišo v bližini Novega mesta. 3E 27-996.	1797
ODDAM STANOVANJE (50 m2), možni poslovni prostori, v centru Novega mesta. 3f (066)74-378, zvečer. 1813
ženitne ponudbe
MOGOČE PRIMEREN FANT, 40
let, želi spoznati_žensko od 25 do 40 let. Delam v tujini. Šifra: »POMLAD«.
1478
ZAHVALA
Družini NOVAK iz Dol. Karte-ljevega 28 B se zahvaljujemo za pomoč in venec ob smrti Franca Strgaija. Obenem se iskreno opravičujemo, ker so bili v zahvalnici pomotoma izpuščeni.
Jože Gartner z družino
Težka človeku ni zemlje odeja, vzamejo v sebe ga njene moči...
Po težki bolezni nas je zapustila
MARIJA
KOZOGLAV
iz Mirne Peči, Trg 42, profesorica matem. na novomeški gimnaziji
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki steji nesebično in požrtvovalno pomagali v času bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste nam bili v oporo in ste sočustvovali z nami ter počastili njen spomin.
Brat Anton z ženo Marijo in sorodniki
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra in teta
ANČKA
BUKOVEC
upokojena kuharica iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župnikoma za lepo opravljen obred, govorniku g. Murnu, pevcem Dušana Jereba in vsem ostalim. Še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, 6.4.1992
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
TONE ZUPET
ključavničar iz Škocjana 20
teiiP£na hva u vsem ciohrim sosedom za vso pomoč, sorodnikom, prija-7/trav f* podarJer>o cvetje, svete maše in sveče. Posebna hvala tudi ■ s venemu domu Novo mesto. Hvala Gasilskemu društvu Škoc-od rt VS° °^anizac'j° pogreba, Franciju Smrekarju za lepe besede pri koma a« ®ro“u 'n vsem ostalim društvom. Iskrena hvala gospodoma župni-spremstvo od doma in lepo opravljen obred. Hvala vsem cerkvenim pevcem. Vsem še enkrat Bog plačaj!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
MARIJA
ŠTUBLER
iz Brezovice pri Suhoiju
in^vs^00? ^hvaljujcmosorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem sem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili njem zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku, govornicama in pevkam. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE
BRKOPEC
z Gor. Težke Vode
* lskrcno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za 'praženo sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste jo v tako velikem tevilu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pev-cen>’ govorniku in duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Delo, trud, trpljenje, tvoje je bilo življenje.
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
ANTON OVEN
iz Šentlovrenca
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, ki ste nam v bolečih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega pospremili v tako velikem številu k preranemu grobu. Posebna zahvala dr. Humarju, patronažni sestri Mojci, sosedom, g. župnikoma za opravljen obred, sindikatu in sodelavcem Tesnil Trebnje, Društvu upokojencev Velika Loka in pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 81. letu starosti je zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
MARIJA PAVLIŠIČ
roj. Kambič
iz Črešnjevca pri Semiču
K počitku, kjer čaka vstajenje, smo jo položili na domače pokopališče 9.4.1992. Vsem, ki sojo imeli radi, seje spomnili in jo spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno hvaležnost izražamo sosedom in drugim za dobrohotno pomoč ob smrti drage pokojnice.
Vsi njeni
ZAHVALA *
V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, babica in prababica
KAROLINA ZAGORC
rojena Cimerman
iz Pristave pri Šentjerneju
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvala tudi pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Jože in Franci z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustil naš nenadomestljivi mož, oči, brat, svak in stric
SLAVKO HROVAT
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam nesebično stali ob strani, in duhovnikom za lepo opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo kolektivu pljučnega oddelka za nego, pomoč in razumevanje.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 83. letu starosti je dotrpela naša draga mama, stara mama, sestra in teta	i
KRISTINA BREZOVAR
roj. Jarc
iz Hmeljčiča 19
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in številnim znancem, ki so darovali cvetje in vence, izrekli sožalje ter našo mamo pospremili do njenega zadnjega doma. Najtopleje se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, posebno Progarjevim in Bojančevim, sosedi Jelki za tople besede slovesa pred domačo hišo, delavcem Cestnega podjetja in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA*
Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom:
je čas rojstva in čas umiranja, čas, da se sadi in čas, da se vsajeno izruva.
Tiho nas je zapustila v 90. letu naša dobra mama, stara mama, tašča, sestra in teta
FRANCKA BEVC
iz Ul. talcev 5 v Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremili v njen zadnji dom, ji podarili cvetje ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala g. proštu Jožefu Lapu za opravljeno pogrebno svečanost, sodelavcem Novolesa, Uprave inšpekcijskih služb, Zvezi lovskih družin in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej hvala!
Vsi, ki smo jo imeli radi
DOLENJSKI UST
23
Stane Muhič
Staneta Muhiča so reke in potoki že od nekdaj privlačili Kako tudi ne, saj je zrasel ob takrat še bistri Dobličici! Dobro se spominja, kako so za pitje uporabljali vodo iz bližnjih potočkov, za ostale gospodinjske potrebe pa so jo dobivali iz Dobličice. Bolezni, ki bi jih povzročila onesnažena voda, se niso bali Takrat je bila vo-^ da še zaneslji vo čista. Za Doličico S po ustnem izročilu celo velja, da je J bilo prav po zaslugi bistre vode v \ njej nekdaj toliko rako v, da se je v S A vstro-Ogrski z njimi gostila du-J najska gospoda.
S Toda vse to so le lepi spomini, J ki jih zasenči današnja umazanija
^ belokranjskih rek in potokov. \ Muhič, po srcu varuh narave, te-^ ga ni mogel več prenašati in pred s desetletjem se je včlanil v črno-* maljsko ribiško družino. Takoj je \ postal član komisije za varstvo N okolja, sedaj pa je že četrto leto ^ predsednik družine. V teh letih je ^ spoznal, da se ribiči ukvarjajo z S vsem drugim, še najmanj pa z ri-J bičijo. »Od občine smo dobili v > upravljanje Dobličico, Lahinjo od ** izvira do Vranovičev ter Kolpo od ^ Dola do Krasinca. Torej bi morali S biti ti vodotoki dobrina vseh J občanov, postali pa so sramota, ki ^ se je očitno sramujemo predvsem S ribiči,«potoži »VDobličici se ri-' be še drstijo, a zaradi umazanije S zarod nima veliko možnosti za J preživetje. Lahinja je do Črnom-v Ija sicer čista, potem pa se vanjo
zliva vsa črnomaljska kanalizacija in vprašanje je, če bo sploh še prišlo do velikih pomorov rib, kakršni so se zvrstili v zadnjih dveh letih. Rib preprosto ne bo več. Tudi Kolpa je postala žrtev kanalizacije, celo iz novega viniškega mejnega prehoda so speljali odtočne cevi naravnost v reko. Poleg tega je Kolpa čez moč postala mejna in tako imamo v upravljanju kar dvanajstino slovenske južne meje,« našteva Stane.
Kako se spoprijeti z vsemi temi teža vami Muhič še sedaj ne ve natančno. Naj pokaže s prstom na krivca, ki bo moral poravnati vso škodo? To bi z veseljem storil toda kaj, ko jih ne bi mogel objeti niti z obema rokama. »Krivci smo mi vsi z našo moderno civilizacijo vred Vodotoki so naše ogledalo, a kaj, ko je voda že tako motna, da se le s težavo vidimo v njih,« opozarja.
Zal njegovi pozivi o preprečevanju človeškega nasilja nad naravo nemalokrat naletijo na gluha ušesa tistih, ki iščejo odsev svojega obraza drugje, ne v čistih vodah. A Muhič s svojimi ribiči vztraja. Z njimi popravlja vodne objekte, obvešča in opozarja pred onesnaževanjem javnost, strokovne službe, odgovorne, organizira čiščenje voda, pokopava mrtve ribe. Rezultat vseh teh naprezanj pa je skoraj ničeln. »Ima še smisel vlagati ribji zarod v reke, če kaj kmalu priplavajo j trebuhi navzgor bodisi zaradi prekomerne onesnaženosti ali 'lovljenja’ rib z dinamitom?« neredko kljuje v njem. A dolg, ki ga čuti do narave, je zanj preveč obvezujoč. Ve, da narava ne bo več odpuščala, če bomo z njo prekrutl Vprašanje pa je, koliko časa bodo pripravljeni odpuščati tudi takšni, kot je Stane, brezdomec s svojo ribiško družino, odrinjen na rob, v podnajemniško sobico, v kateri ni moč razpostaviti niti vseh priznanj, ki so jih dobili. Tako kot ribe se tudi črnomaljski ribiči borijo za svoj prostor pod soncem. Bo kdo rekel dobro besedo tudi zanje?
M. BEZEK-JAKŠE
m JELOVICA
Zložljive
vrtne
garniture
Za pravočasne plačnike naročnine štiri nagrade
NOVO MESTO — Ob koncu prve letošnje nagradne igre za pravočasne plačnike naročnine za 1. trimesečje smo obljubili lepe nagrade tudi ob izterjavi naročnine za 2. trimesečje. Redno plačilo naročnine namreč omogoča nemoteno izhajanje Dolenjskega lista, pozornost naročnikov pa kaže nagraditi
Veliko naročnikov je svoj dolg poravnalo takoj po prejemu položnice, za prvo nagrado, ki bo enako kot vse naslednje podeljena z žrebom, pa se bodo potegovali vsi ki bodo naročnino za 2. trimesečje poravnali do torka, 21. aprila.
In kakšne so tokrat nagrade? Pri Jelovici lesni industriji iz Škofje Loke, je Dolenjski list kupil osem lepih lesenih vrtnih garnitur; štiri kot rečeno, bomo podelili ta mesec, preostale pa ob izterjavi za naslednje trimesečje. Nagrade že čakajo p prodajalni Jelovice v Novem mestu, Ob potoku 5.
»Boš videl kaj dela Dolenfc!«
Za Slakovo zamisel in dolenjsko rešitev je veliko mero pozornosti pokazala tudi TV Slovenija — Prireditev bo pred kamerami prvič povezovala tudi Dolenjka
NOVO MESTO — Še štirinajst dni nas loči od doslej največje dolenjske prireditve, kateri je prvič veliko pozornosti izkazala tudi slovenska televizijska hiša. Po ideji dolenjskega rojaka Lojzeta Slaka, doma z Jordankala pri Mirni Peči, kije ponesel slavo dolenjske harmonike skoraj po vseh celinah sveta, bo 30. aprila v Športni dvorani prireditev »Boš videl kaj dela Dolenj’c«.
Slakovo zamisel bodo pomagali uresničiti tudi Dolenjci. Tako bodo poleg Alpskega kvinteta, Otavia Brajka in
NAJDEBELEJŠI OREH — Prav v Kočevski Reki raste tale oreh, ki ga je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine zavaroval To je namreč nai-debelejši in največji oreh v Sloveniji Še posebno je zanimiv zato, ker raste na skrajni meji kjer oreh z ozirom na klimatske pogoje in nadmorsko višino še uspeva (Foto: J. Primc)
Alfija Nipiča nastopili še ustvarjalci Modre kronike, plesalci folklorne skupine Kres in pevci Šentjernejskega okteta. Prireditev bo tokrat prvič vodila Dolenjka, napovedovalka Studia D Renata Mikec. Ob sebi bo imela ta čas najbolj popularnega voditelja radijskih in televizijskih oddaj Janeza Dolinarja.
Posebnost na prireditvi, ki jo bo v celoti posnela Televizija Slovenija — na malih ekranih jo bo mogoče v polurnih oddajah videti kar osemkrat — bo scena. Osrednji objekt bo pravi stari dolenjski hram, ki ga bo za to priložnost postavil Šentruperčan s Homa Matevž Ramovš. Ostali del prizorišča bo tudi vinogradniško obarvan. Tudi bo stala stara preša, cvetoče drevo, dolenjska ograja, ob njej pa predstavniki starih dolenjskih obrti: sodar Lenart iz Ledeče vasi pri Šentjerneju, lončar Pungerčar iz
DOMAČE TRNJE
•	Opravilo, ki je skupno vsem politikom: umivanje rok.
•	Javni dolg je posledica tajnih računov.
•	Od začetka demokratizacije do demokracije je dolga kolona — vojaških in pogrebnih vozil
•	Nihče si ni mislil da bomo prišli v Evropo — skozi papeževo rezidenco.
M. BRADAČ
DRUGA GODBA
LJUBLJANA — Med 20. in 30. majem bo v Ljubljani »Druga godba«. Prireditev, ki jo organizira glasbena mladina Slovenije, bo dobila prostor v Križankah.
Liter goriva kar za 120 km
Takšna je poraba poštarskega motornega kolesa, _____predstavljenega prejšnji teden v Melu_
Grče pri Šentjerneju in pletar Koželj z Reve pri Dobrniču.
Ta dan bosta v dvorani dve dveumi prireditvi. Na vsaki bo na tribunah in za mizami v parterju le določeno število ljudi. Zato si velja vstopnice za to prireditev, katere pokrovitelji so tudi Dolenjski list, Studio D, Športna zveza, Krka-Gostinstvo Novo mesto, generalni pokrovitelj pa Bramac iz Dobruške vasi, kupiti že v predprodaji. V Novem mestu jih prodajajo v recepciji hotela Metropol, v Trebnjem v Dolenjkini samopostrežbi, v Črnomlju v Integra-lovi turistični poslovalnici, v Krškem pa v recepciji hotela Sreipič.
J. PAVLIN
ZMAJARSKI KLUB
ŠENTJERNEJ — Tu so se nedavno sestali zmajarji, ki ustanavljajo Klub za prosto letenje Novo mesto in ki so doslej z zmaji leteli v krškem klubu Krila. Na šentjernejskem sestanku so se domenili, da bodo organizirali tečaj letenja z zmaji. Teoretični del usposabljanja bosta vodila Aleksander Štamfelj in Andrej Bahor, izvedbo praktičnega dela tečaja pa Jože Simončič in Franc Pave. Glavna dejavnost Kluba za prosto letenje Novo mesto je prosto letenje, ustanovitelji pa ne bodo imeli nič proti, če se bo kdo od članov navdušil tudi za motorno letenje. Čeprav omenjeni klub šele nastaja, njegovi ustanovitelji računajo, da se bodo udeležili več letošnjih ligaških in drugih tekmovanj, med drugim naj bi leteli na državnem prvenstvu. Klub ustanavlja okrog 20 ljudi. Tisti, ki bi se jim radi pridružili, se lahko prijavijo na naslov Klub za prosto letenje Novo mesto, poštni predal Šentjernej, 68310 Šentjernej.

biscotrha
hosnu Ijram
(lornjr tfrlfpoljr 74
vas vabi, da preživite prijeten večer s skupino
POP DESIGN
v nedeljo 19. 4. 92, od 20. ure naprej
Vabljeni!
NOVO MESTO — Prvič v tem delu Evrope je bilo prejšnji teden javnosti pred Melovo prodajalno v Bršljinu predstavljeno motorno kolo japonske Honde, prirejeno za poštno dostavo, katerega osnovna značilnost je, da prevozi 120 kilometrov pri hitrosti 30 km/h z vsega enim litrom goriva. Nič čudnega potem, če se je v prodajalni Ludvika Mežnarja trlo poštaijev iz vse Slovenije in tudi sosednje Hrvaške, prišli so celo iz Avstrije in Italije.
»Zanimanje za vozilo, namenjeno poštarjem, je ogromno, tako da že pri-
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«
Kaj cveti okoli Keramike? — V Črnomlju se okoli zadnjega »haloja« krešejo iskri-____ce — O katerih zdravnikih pisati in kje dobiti nagrajene cvičke_
»Pomlad je, vsi pospravljajo smeti, kmalu bo vse vzcvetelo, pri nas pa že cveti,« nam je v poetičnem tonu zapela bralka iz Bršljina in že skoraj pričarala pomladno razpoloženje, toda prosila nas je, naj njenega imena raje ne objavimo, kajti nadaljevanje njene zgodbe ni nič kaj romantično. Š cvetjem v okolici je namreč mislila na smeti in navlako, ki jih Keramika v Bršljinu pridno kopiči okoli svojih proizvodnih prostorov, kar je okolju v škodo in omenjeni tovarni v sramoto. Ogledali smo si prizorišče in se prepričali, daje govorila po resnici.
Kaj več korajže, vsaj kar se imena tiče, ni imelo niti dekle z novomeške tržnice, ki se ji razmere tam ne zdijo ravno čiste. Pravi, da upravljavec nima nikjer izobešenega cenika za najemanje prostora, listki, ki jih uslužbenec poljubno odtrga, pa so kaj slabo potrdilo o plačanem znesku. V Novem mestu je cena za 3 m stojnice 800 tolarjev, kar je za mlade, ki se komaj uveljavljajo, veliko. Tudi zato, ker so mize vse razmajane in zanič, kot tudi vse ostalo, pa bi bilo glede na to, koliko za prostor iztržijo, verjetno lahko vse veliko bolje. V Ljubljani je s popustom 20 odstotkov, kolikor ga imajo tam odjemalci s sloven-
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. m 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
skim državljanstvom, najem enakega prostora sto tolarjev cenejši.
Ponovno nas je poklical bralec L. K. iz Črnomlja ter se razburjal, češ da je dežurnega novinarja prejšnji teden nekoliko zaneslo. Resje, da gaje povabil na pijačo, nista pa si še bila na ti, niti v svoji kritiki glede mačje hrane v trgovini on ni mislil vseh prodajalk, novinarje zapisal v množini, ampak čisto določeno, torej bi moral zapisati v ednini. Še najbolj pa je po njegovem udaril mimo v citatu o jagodnem izboru in ledenem vinu, kiju bralec sploh ne pozna. Pravi, da sta v zvezi s komunalci govorila le o pivu, vendar pri tem ni mislil na izsiljevanje, kot naj bi se dalo tudi tolmačiti iz napisanega. Kaj reči na to? Nauk bi se glasil: »Nikogar prezgodaj ne vabi na pijačo!«
S tem pa črnomaljska zgodba še ni končana. V zvezi z isto zadevo nas je klical Jože Mišica, tudi očitno razburjen, in velel, naj ga napišemo kar s polnim imenom, saj res nima česa skrivati. Jezi se na L. K., za katerega je tudi navedel polno ime, češ da točno ve, za koga naj bi za kraticami šlo, in sicer v zvezi s tem, kar je bilo napisano v tej rubriki prejšnji teden, saj je on takrat vozil pesek na omenjeno pot, ni pa mu nihče obljubljal piva, niti ga on ni iskal, kot naj bi bilo razumeti iz teksta, še manj pa zahteval kaj drugega ali izsiljeval. Poklicni voznik pri Komunali je že dvajset let, na njegovo delo do sedaj ni bilo pripomb.
Ljudje so nezadovoljni z marsičim in vidijo marsikaj, sami pa si javno ne upajo povedati dosti. Dežurnemu novinarju zaupajo, vendar le dotlej, dokler jih ne vpraša po imenu. Nekako v to zvrst bi sodil tudi razgovor z bralko Marijo iz Novega mesta, ki meni, da v časopisih vse prevečkrat pišemo o enih in istih zdravnikih, drugih, ki javnosti skrito prizadevno in strokovno pomagajo ljudem in rešujejo njihova življenja, pa niti ne omenjamo.
KLIC V SILI
NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Marija Jaklič.
Na koncu se posvetimo še klicu A. S. iz Krškega. Bralki Alojziji Stopar iz Ljubljane, kije v tej rubriki nedavno tega potožila, da ob ocenjevanju vin ne objavimo, kje je moč nagrajene cvičke tudi dobiti, sporoča, da imena nagrajenih vin z ocenjevanja na Velikem Trnu 2. aprila letos in naslove lastnikov lahko dobi pri Francu Zagrabnarju na telefonu 0608/75-607 ali na številki 068/31-775.	T. J.
pravljamo podobno predstavitev v sosednji državi Hrvatski. Motorno kolo je težko vsega 82 kg, ima avtomatski tristopenjski menjalnik, štiritaktni motor s prostornino 49 ccm, v posodo za gorivo pa je moč natočiti štiri litre bencina, kar je dovolj za blizu 500 kilometrov vožnje,« ponosno razlaga Ludvik Mežnar, katerega prodajalna sije z zastopstvom za Hondo, Yamaho in Suzuki pridobila velik ugled tudi izven državnih meja. Prejšnji torek so si obiskovalci lahko ogledali kar petnajst različnih modelov motorjev, od tistih 50 kubičnih za najmlajše, do 500-kubičnih in tekmovalnih. Da razstavljene opreme najznamenitejših svetovnih proizvajalcev za vsakdanja in tekmovalna motorna kolesa, tako tista za motokros kot cestnohi-trostne dirke, ne omenjamo posebej.
Razumljivo pa, daje največja pozornost tokrat veljala poštarskemu vozilcu, našel se je celo nejevernež, ki je tisto o porabi sklenil preizkusiti na kraju samem. S testne vožnje, na katero je odšel s pol litra goriva v tanku, se po šestdesetih kilometrih ni več vrnil.
B. B.
ZA CELO VAS — V vinogradu Zupančičevih s Sel pri Štravberku nad Otočcem je Angelca Bašelj iz Šmarjeških Toplic, mama Milene in babica Lee Zupančič, pred bližajočimi se velikonočnimi prazniki izkopala korenino hrena velikana (na sliki), kakršne nihče v družini še ni videl. Hren je dolg skoraj meter, tehta pa 2,1 kilograma, tako da ga bodo imeli za k velikonočnim dobrotam dovolj Zupančičevi in Bašljevi, pa še ga bo ostalo. (Foto: Z. L.-D.)
PAŠA ZA OČI — Petnajst različnih modelov razstavljenih Hondinih, Ya-mahinih in Suzukinih vozile, od tistih za najmlajše do tekmovalnih, je privabilo veliko radovednežev, največ pa si jih je nejeverno ogledovalo poštni čudež, ki 120 kilometrov prevozi z litrom bencina (Foto: B. B.)

studio
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
A NSA M BEL MEH — Trije člani ansambla Meh z Rake so z dolgoletnim igranjem v raznih ansamblih in s snemanjem kaset nabrali dovolj izkušenj, da so postali dobri glasbeniki. Odločili so se, da ustanovijo svoj ansambel Harmoni-kaš, basist in pevec je Srečko Rozman, Robi Kerin je klaviaturist, basist in pevec, Alojz Novak pa kitarist in pevec. Narodne in zabavne viže igrajo na raznih prireditvah in plesih, seveda po konkurenčnih cenah. Pripravljajo se tudi na snemanje lastne kasete.
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MOJCA ZUPANČIČ iz Vavte vasi.
Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je la teden takšna:
1 (3) S frajtonarco po svetu — P. FINK 2(1) Bodi z mano — NAGELJ
3	(4) Praznik je pri nas — ANS. F.FLERETA
4	(2) Ko v meni pesem se rodi — ANS. J.ŠUMAHA
5	(8) Dolenjska — MODRA KRONIKA
6	(6) Dolina se budi — SLOVENSKI KVINTET
7	(5) V gozdu za vasico — ANS. S.PLUTA
8	(7) Maškare ANS. T. VERDERBERJA
9	(—) Moji plavolaski — ANS. T. ISKRE 10 (10) Kjer spod gora privre Završnica — ALPSKI KVINTET
Predlog za prihodnji teden: Lovska stava — SPOMIN

Glasujem za: Moj naslov:
Kupone poSljiie na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto


:
:
•
:
:
KOMU NA,
Namesto prijaznih pisem dobivam zadnje čase same položnice. Denar je treba nakazati elektrikar-
•	jem, petetejevcem, komunali, založ-| bam, društvom, radijcem, televizij-
•	cem in drugim. Storitve je treba e plačati, razumem, in to do točno do-
•	ločenega roka. Red mora bili, ni l kaj. Pa si vseeno mislim: bo kdaj
prišel čas, ko bom lahko poslal položnico tudi jaz? Pa ne za storitve, ker jih nikomur ne delam, ampak J zgolj za šlampavosti, kijih naredijo *' drugi meni
4 • Porabo vode plačujem redno, da je kaj, a je ne morem piti, kerje pre-
4»
'OSLJEMO POLOŽNICE
da ti manjka kolešček v
več onesnažena. V samopostrežni
trgovini kupujem pijačo naše in vaše mladosti, kar je precej zasoljeno, a še vedno boljše kol kakšna trebušna ali črevesna bolezen. Ima me, da bi račun poslal komunali.
• Niso me še zalotili, da ne bi plačal vseh prispevkov, ki sijih zmišlja-jo oblastniki in zadevajo vzdrževanje cest. Ko mi je zadnjič luknja v asfaltu presekala gumo in zračnico, sem zdrvel na pošto, da bi poslal cestnemu podjetju položnico, s katero bi mi povrnilo škodo, ki je nastala zato, ker ne vzdržujejo cestišča, pa sem se napol poti premislil: težko je živeti preostanek življenja z
etiketo, glavi
•	Ko so štrajkali elektrikarji, je dobila žena histeričen napad, kajti meso v hladilni skrinji se je pričelo mehčati, in če ne bi pravočasno posvetila lučka, bi zalogo, ki me je veljala dve mesečni plači, vzel hudič. Svojo boljšo polovico sem tolažil z rešitvijo, v katero nisem verjel: meso naj kar zasmrdi, račun zanj bom poslal Elektrogospodarstvu.
•	Telefonski priključek me je veljal polletno plačo, pa se vseeno nemalokrat zgodi, da me sogovornik ne sliši, četudi imam odprta vsa
1000000000000000000000J
okna v stanovanju. Petetejevci se	•
izgovarjajo na slabe linije, premalo	J
zmogljive centrale, najzanimivejše	0
pa je to, da nikoli ne pozabijo poslati račun.
•	Ali pa radijci, televizijci Že ves povojni čas obljubljajo krajanom na sončni strani Gorjancev slišnost in vidnost vseh svojih programov.
Pa so to le pravljice za lahko noč. Zadeva je še vedno pri besedah in preteklo bo še veliko s pecebejem prežete Lahinje, preden bodo besede postale meso.
•	Razmišljal bi lahko še naprej, ce-
lo naslove, na katere bi lahko poslal položnice, poznam, a kaj, ko bi bil denar, porabljen za poštnino, vržen v stran.	„	_
TONI GAŠPERIČ

• 0 0 • 0 * 0 i*00