V 30 dneh 30 številk
4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku
6 strani ob delavnikih
& strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev mesečno
nudi v Sloveniji samo
„GLAS NARODA"
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
L
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - €ek. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
0 novi kmetski zaščiti Trgovski pomočniki se organizirajo Obsojen slepar mednarodnega kova Bitka za šahovski prestol Gospodarska Mala antanta Naše klirinške terjatve in dolgovi
Št. 160 Izhaja vsak dan	V Ljubljani V torek, dne 8. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto L
Po padcu Adue
$rditi boji okoU Adue trajajo dalje
Tretja italijanska kolona pred Adigratom — Silno navdušenje v Italiii — Tudi Mussolini poide v Eritrejo?
O novi kmetski
zaščiti
Najnovejša uredba o zaščiti kmetov, ki smo jo v izvlečku objavili v nedeljski številki in bomo ostale važnejše določbe še objavili, čim prejmemo avtentično besedilo uredbe, prinaša zanimive novosti. Vendar že na prvi pogled lahko presodimo, da vprašanje celotnega problema tudi s to uredbo še ni rešeno. Poleg nekaterih važnih izboljšanj vsebuje uredba tudi zelo kočljive določbe in precej nejasnosti.
Velik napredek pomenijo določbe o ugotavljanju, kdo je zaščiten kmet in pa določbe o delnem odpisu dolgov onim, ki jih ne bodo mogli v celoti plačati. Največje neprilike je povzročala doslej okoliščina, da so politična oblastva v treh instancah lahko presojala, komu {j’-e zaščita ir. komu ne, kar je cela leta zavlačevalo rešitve. Odslej pa bo že v drugi instanci razsojalo prvostopno sodišče, ki bo gotovo ekspeditivnejše. še večjo ugodnost pa pomeni možnost poravnav, saj že samo visoka obrestna mera v prejšnjih letih, kakor pred vsem tudi indeks cen, ki je za kmetijske produkte nazadoval za polovico in čez, dokazuj eta, da so prezadolženi vsi kmetje, katerih imetje je bilo ob nastanku zadolžitve obremenjeno čez polovico teda-hje vrednosti.
Kakor lahko pozdravimo možnost poravnav oziroma odpisov, tako na drugi strani vzbuja resno skrb vprašnje, kdo bo upnikom, zlasti denarnim zavodom, ki so posodili tuj denar, povrnil poravnalne kvote. Uredba sicer določa, da bo država s posebnim zakonom poskrbela za odškodnino upnikom, vendar ni še niti zakona, še manj pa so znana sredstva, da bi mogli presoditi, če in v koliko se oškodovani upniki lahko zanesejo na državno pomoč. Ta negotovost utegne povzročiti med upniki močno razburjenje, saj doživljajo udarce krize tudi oni in nimajo torej nič več za izgubiti. Pričakujemo, da vlada s tem računa in da bo takoj izdala obljubljeni zakon ter poskrbela tudi za potrebna gmotna sredstva, tako da ne bo zaradi rešitve dolžnika upropaščen upnik. Zlasti velja to za denarne zavode, ki niso posojali svojega, temveč tuji denar, v prvi vrsti prihranke malih ljudi, katere je treba za vsako ceno ponovno zavarovati.
Med dolžniki bo vzbudila hudo kri določba o njihovi razdelitvi na štiri kategorije. Nikakor ne bodo mogli razumeti, zakaj naj oni, ki so se zadolžili pri zasebnikih (trgovcih, obrtnikih itd.), plačajo samo l»/o obresti, oni, ki so se zadolžili pri bankah in raznih ustanovah, pa naj plačajo 4 in pol °/o obresti. Oni, ki so se zadolžili pri kreditnih zadrugah toliko, kolikor bodo določile le-te same, oni, ki so dolžni privilegiranim denarnim zavodom, pa sploh niso zaščiteni, kakor da bi ti zavodi že ne uživali dovolj privilegijev. Vsekakor bi bilo bolje, osobito pa veliko pravičnejše, da bi bile za vse dolžnike enotne določbe in enake obveze, če je že diferenciacija z ozirom na upnike potrebna, tedaj naj bi država iz enakih dajatev dolžnikov, različno dotirala upnike. Poleg povsem neutemeljene kategorizacije dolžnikov z hiaterialne strani, povzroča to prav tako ali še večjo nevarnost po moralni strani. Težko si je misliti, da bi že itak zelo °majano plačilno moralo še bolj ne izpodkopalo različno plačevanje enih in Istih dolžnikov.
Končno dvomimo, če bo sploh možno ^ajti enotne in pravilne kriterije za ^ppnjevanje, koliko in komu naj se odpiše. Saj je znano, da je kriza porušila k86 osnove za objektivne cenitve. Niti ^atastralni čisti donos ne odgovarja več ^planskim razmeram, vrhu tega pa itak fukoli ni bil povsem pravičen, saj je ka-
sgoriziral samo zemljo po večjih okoli-
h, nj pa obsegal niti zgradb, niti po-
atneznih zemljišč, najmanj pa vsako-
«Uu pridelek. Pomisliti je tudi treba, c Zaradi pripisa obresti in nazadovanja
11 velika večina dolgov že zdaj prese-
Rim, 7. oktobra, (pr.) Doznavajo se podrobnosti o zavzetju Adue: Prvi oddelki italijanske vojske so vkorakali v Aduo včeraj dopoldne ob 10.30. Vse mesto pa je šele mnogo kasneje prišlo v italijansko oblast. Večina vojske se je utaborila pred mestom. Inženjerske trupe pa so sproti utrjevale položaje, ker je bilo pričakovati novih abesinskih napadov. Italijanski krogi izjavljajo, da še dolgo popoldne vest o zavzetju Adue ni bila definitivno potrjena, šef italijanske vlade je opoldne sam javil to vest kralju, ki se mudi v San Rossore.
Velike izgube na obeh straneh
London, 7. oktobra, n. Po zavzetju Adue poroča agencija Reuter naslednje podrobnosti: Preden je italijanska pešadija pričela napredovati, so italijanski bombarderji obsipali Aduo ponovno z bombami. Skupno z infanterijo je prodiral proti mestu tudi oddelek lahkih tankov. Abesinci so se branili z največjim požrtvovanjem, V rebrih Kasiorsika je prišlo do strašne borbe. Na italijanski strani je bilo 7000 ljudi. Abesin-cem je uspelo postaviti svoje baterije na dobre postojanke, tako da je mogla aktivno poseči v borbo. Izgube so bile na obeh straneh zelo velike. Italijani cenijo abesinske izgube na 600 mož. Končno so se morali Abesinci vendarle umakniti pred italijansko premočjo. Drugi armadni zbor italijanske vojske je prodiral po zelo težkem ozemlju in je povsod naletel na hud odpor. Posebno močan je bil odpor Abesincev v neki mali dolini v neposredni bližini Adue. Borba je bila kratka, toda zelo ostra.
Italijanske .čete. so svečano vkorakale v Aduo v nedeljo dopoldne z godbo na čelu.. Na glavnem trgu se je bila zbrala okoli tamošnje duhovščine večina prebivalstva. Mesto je precej trpelo od obstreljevanja topništva. Točno število izgub še ni znano. Z italijanske uradne strani izjavljajo, da so bile italijanske izgube neznatne, abesinske pa zelo velike.
Pred zavzetjem Adue so v soboto italijanske čete zavzele gorsko verigo Lamba-Auger z. velikimi težavami. Prebivalstvo Adue, pravijo v uradnih krogih, je bilo v začetku nezaupljivo do Italijanov, zdaj jih pa pozdravlja. Duhovniki in vaški starešine prinašajo v znak pokorščine častne darove poveljnikom italijanskih enot.
Boji na Jugu
Danes so uradno objavili, da so Italijani v soboto dopoldne bombardirali kraj Gorahaj, na katerega so italijanska letala vrgla okrog 300 bomb. Pet oseb je bilo ubitih, 15 pa ranjenih. O napadu na Gerlo-gubi, ki leži 30 milj jugozapadno od Ualu-ala pa poročajo, da je bilo tam ubitih 40 abesinskih vojakov. Nadalje so italijanska letala bombardirala tudi dve sosednji vasi.
V Ogadenu
V	pretekli noči je Abesincem uspelo ponovno zavzeti neke pozicije, ki so jih včeraj popoldne izgubili. Na vse zgodaj pa so Italijani ponovno izvršili napad z letali. Do letalskih napadov je prišlo ponovno tudi v pokrajini Ogaden.
Po poročilih z jugovzhodnega bojišča so Italijani koncentrirali svoje čete na meji pokrajine Ogaden, in sicer med Dolom in Jetom. Abesinska vojska se koncentrira ob reki Doriji in na vrhovih vzhodno od nje.
V	pokrajini Ogaden se razvija v glavnem četniška vojna. Italijani preiskujejo pokrajino z letali in obmetujejo posamezne točke z bombami. Abesinske sile v teh krajih so zaenkrat samo v pripravljenosti^ Italijansko prodiranje na tem ozemlju je zelo previdno in brez naglice. Vse kaže, da hočejo Italijani na podlagi dosedanjih izkušenj najprvo utrditi zavzete točke in šele nato nadaljevati ofenzivo.
V pokrajini Tigre
Havas je razširila naslednje poročilo iz Addis-Abebe: Poveljnik vojske v pokrajini Tigre Ras Sejum poroča, da so Italijani ža-
ga SO0/« vrednosti zadolženih objektov. To pomeni, da bo treba napraviti zelo veliko cenitev in poravnav, ki jih sodišča spričo obilice rednih poslov nikakor ne bodo zmogla v doglednem času, to ne glede na prejšnje pomisleke.
vzeli Vageto in Emgelo. Na obeh straneh jc bilo ujetih mnogo vojakov. Abesinske čete so obkolile oddelek italijanske vojske, ki so mu poveljevali štirje oficirji. Abesinci so ujeli vse vojake in zaplenili dve strojnici. Tretja kolona italijanske vojske je prodrla do Bijetharpariata, ki je oddaljen poldrugo uro od Adigrata.
Proti jezeru Tana?
Po vesteh, ki jih je prinesel abesinski kurir s fronte, še ni mogoče točno dognati smeri in gibanja italijanske vojske v pokrajini Volket. Pričakujejo pa, da se bodo na tej fronti kmalu pričeli napadi, da bi se tako olajšalo prodiranje tudi na črti Adua-Aksum. Po nekih znamenjih nameravajo Italijani prodirati proti jezeru Tana. 16 italijanskih letalcev je bombardiralo vasi Žbuji, Cerkuti in Tabehu. Ubitih je bilo šest ljudi. Na raznih krajih fronte koncen-
Milan, 7. oktobra. AA. — »Corierre della Sera« pravi v posebnem članku o prodiranju italijanske vojske v Abesinijo, da je italijanska vojska mnogo pripomogla k razčiščen ju mednarodne politične situacije. Politiki naj le govore in razpravljajo. Italijanska vojska pa bo med tem marširala in izpolnila svojo zgodovinsko nalogo.
Lov za besedami
Ženeva, 7. oktobra. w. Odbor šestorice, ki ga je imenoval svet DN, da prouči vprašanje o odgovornosti zaradi dogodkov, ki so se pripetili 3. oktobra v Vzhodni Afriki, je danes zaključil svoje delo. Angleški minister Eden, ki je sodeloval v odboru, je največ pripomogel k temu, da je odbor takoj uredil vsa vprašanja v smislu nalog sveta DN. Ko se jutri svet DN ob 17. spet sestane, bo imel na razpolago vse dokumente, ki so mu potrebni, da presodi vse okoliščine. Naloga odbora je bila v glavnem, da prouči dokumente, ki sta jih predložili obe sporni stranki, namreč proklamacijo generala de Bona, uradni komunike italijanske vlade in abesinske note, kolikor prihajajo v poštev glede na pričetek vojne v Vzhodni Afriki. Gre predvsem za to, da se dožene, ali je bil italijanski napad izzvan ali ne in kolika je odgovornost, ki jo je treba pripisati napadalcu v siriislu pakta DN. Odbor je svoje sklepe sprejel soglasno. Le čilski delegat si je pridržal pravico posvetovati se s svojo vlado.
Pododbor šestih je predložil besedilo poročila najprej odboru trinajstih, ki se je sestal danes dopoldne ob enajstih. Kakor je bilo pričakovati, je tudi odbor trinajstih odobril poročilo pododbora šestih. Poročilo bodo zdaj prebrali še na popoldanski seji sveta DN, ki se sestane najprej na tajno, nato pa na javno sejo ob šestnajstih.
Glavno tajništvo DN je med tem že objavilo besedilo poročila odbora šestih. Poročilo pravi med drugim, da si je odbor pred vsem zadal vprašanje, ali obstoji zdaj vojno stanje med Italijo in Abesinijo, in če obstoji, ali je prišlo do vojne v nasprotju s členi 12,. 13 in 15 pakta ÜN. Dalje poročilo riše dogodke 3. in 4. ok-
trirajo Italijani svoje čete. Vse kaže, da bodo skušali naglo napredovati. Abesinske položaje neprestano obstreljujejo s težkimi topovi.
Proglas abesinskega cesarja
Reuter poroča: Cesar Haile Selassi je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem ga poziva, naj si skoplje na višje ležečih krajih okrog prestolnice zatočišča pred letalskimi napadi. Že tekom današnjega dopoldneva se je začelo prebivalstvo seliti iz mesta. Oblasti so izdale tudi druge ukrepe, ki naj pospešijo izpraznitev mesta pred letalskimi napadi. Reuter pa tudi doznava, da so predstavništva tujih držav pri abesinskem cesarju po skupnem dogovoru predlagala svojim vladam, naj bi te zahtevale od Italije, da njene letalske sile ne bombardirajo Addis-Abebe in Diredave.
Na nasvet, naj zapusti prestolnico, je abesinski cesar odvrnil, da bo ostal v svojem cesarskem dvoru in da bo v danem trenutku sam prevzel poveljstvo svojih vojsk na bojišču. Cesar kaže veliko hladnokrvnost in opravlja neumorno svoje posle. Dnevno dela po 20 ur. V mestu vlada popoln mir. Ob gotovih urah neha v abesinski prestolnici vsako življenje. Po mestu krožijo samo. redarji in vojaške patrulje.
»Pariz Soir<< priobčuje vest iz Londona, da se Italijani niso ustavili pri Adui, temveč da prodirajo proti Aksumu. Na jugovzhodni fronti so Italijani zavzeli Dolo. Na jugu prodirajo italijanske čete proti Ualualu. Na meji s francosko Somalijo so Italijani zavzeli hrib Musa Ali.
Prispela je brzojavka iz Horn ra, ki pravi, da je abesinski cesar v zvezi z najnovejšim, prodiranjem italijanskih čet na tem delti bojišča zaporedni poveljniku abesinskih čet na ' ogadenski fronti, da začne ofenzivo.
tobra,. in sicer na podlagi teh-le uradnih dokumentov :
1.	) ugotovi se, da je 3. oktobra italijanski vrhovni komisar de Bono izdal na prebivalstvo italijanskih kolonij v Vzhodni Afriki proglas, ki pravi med drugim: »Da ne. bi vaših krajev opustošila vojna, sem zapovedal četam, da prekoračijo reko Mareb.«
2.	) navaja se uradna italijanska brzojavka iz Asmare, ki omenja prvi vojaški letalski pohod na Aduo in obstreljevanje pri tej priliki,
3.	) sklicuje se na italijanski komunike od .4. oktobra, ki govori o gibanju italijanskih čet, in na komunike od 5. oktobra, ki pravi, da so italijanske čete prispele do Adigrata in Endsa, na somatski fronti pa da se je vršilo letalsko obstreljevanje Goraheja. Dalje pravi, da določbe členov 12, 13 in 15 pakta zahtevajo, da mora vsak spor, ki bi utegnil privesti do prekinitve odnošajev med dvema državama, priti ali v arbitražo, ali pa pred svet DN.
Ob 16.30 se je sestal svet DN najprej na tajno sejo. Doznava se, da je na tej seji zahteval italijanski zastopnik baron Aloisi od-goditev debate o poročilu odbora šestih. Ob 16.45 so se sestali na tajno konferenco vsi člani sveta, izvzemši italijanskega zastopnika, da bodo sklepali o tej italijanski zahtevi. Svet DN je zahtevo italijanskega delegata odklonil.
Nov abesinski protest
Ženeva, 7. oktobra, w. V novi protestni noti na DN pravi abesinska vlada, da so italijanske čete s podporo 20 letal vkorakale včeraj^ v Aduo, po zavzetju Adigrata. Nota pravi dalje, da so abesinske čete. ki so zavzele postojanke zunaj Adue, še zmerom na sv'ojem mestu. Vse dosedanje boje so bojevale abesinske obmejne čete in manjši osamljeni oddelki.
Dalje pravi nota, da prave abesinske čete svloh še niso stopile v akcijo. Nota zaklhtčuje, da je italijanski napad očitno v kraju, kjer je meja točno zarisana in nesporno ugotovljena.
Dr. Beneš v Ženevi
PRAGA, 7. oktobra. CTK poroča: Dr. Beneš je danes odpotoval v Ženevo.
Diplomati razpravljajo. Italija
■i..	hiwiimmiiiibi«im.... ■
maršira
m m m-
Šestorica ie proučila dokumente o sovražnostih
Politični utrinki
Shod mz v Stovenigradcu
V	nedeljo je minister brez listnice dr. Miha Krek imel shod v Slovenj gradcu in je pri tej priliki gospod minister povedal tudi tole: Hočemo pokazati, da smo globoko izobražen narod, ki smatra državljansko svobodo svobodnega zborovanja in svobodo govora kot svojo sveto pravico. Kdor to svobodo zožuje pod tisto mero, ki je v življenju družbe nujno potrebna, ta tepta pravice naroda in državi odjeda zaupanje pri državljanih. Kakor je v ■mrtvem stvarstvu vsako bitje različno od dragega, tako ima tudi v družbi vsak posameznik svoj posebni obraz, svojo posebno misel. Kdor bi hotel nasilno te razlike izenačiti in vse ukleniti v eno uniformo, ta bi ribil vsako rast kulture in ustavil vsak napredek. Glede hrvat-skega vprašanja je v nedeljskem govoru gospod minister dejal tudi tole: Sedanja vlada je tako trdna, da v doglednem času ni mogoče govoriti o kakih njenih notranjih slabostih. Ima resno voljo in vse zmožnosti, da bo svoj program do konca speljala, to je do najožjega narodovega sodelovanja. K temu sodelovanju so vabljeni vsi, ki jim je blagor države na srcu, tildi Hrvatom so odprta vrata.
Proti politiki privilegiranega Jugoslovanskega patriotizma
V	nedeljo je imel v Čepinu minister za šume in rudnike Juraj Jankovič shod in je glede jugoslovanskega patriotizma povedal tudi tole: Vlada dr. Milana Stojadinoviča želi čisto in pravo demokracijo, to se pravi popolno enakost vseh državljanov. Jugoslovanstvo, ta veliki ideal preteklosti in lepa stvarnost sedanjosti, bi bil za malo kompromitiran v narodu, ker so privilegirani in patentirani politiki smatrali ta ideal kot trgovsko blago in mu odrejali ceno po času in prilikah. Mi ne priznavamo niti integralnega, niti sintetičnega jugoslovanstva, ker smatramo, da se to ne more diferencirati, ker je produkt čustvovanja vsega našega naroda in se zato tudi ne more uvrščati v kake posebne formule. Naravno, in za vsak zdrav razum je jasno, da je jugoslovanstvo močno, ako ga akceptirajo vsi Srhi, Hrvati in Slovenci, šibko pa takrat, če ga nosi samo izvesten mali del političnih ljudi. Ves narod je bil in tudi bo jugoslovanski, če se onemogoči politika privilegiranega jugoslovanskega patriotizma. Škof Strossmayer je bil eden največjih borcev za jugoslovansko idejo, ki jo je izpovedoval celo skozi katoliško cerkev, kar se vidi v ureditvi djakovske katedrale. Njegovi potomci so jugoslovanstvo negovali v tuji državi, pa se more človek vprašati, ali je mogoče, da v lastni državi njegovi potomci Hrvatje ne bi bili za jugoslovanstvo? Pred desetimi dnevi, je dejal dalje minister Jankovič, je kraljevska vlada izvršila ekspropria-cijo obširnih gozdnih posestev v korist vasi in kolonij, česar niso zmogle prejšnje vlade.
Stvarno Jugoslovanstvo
Kevija »Misel in delo«, ki jo izdajajo jugoslovanski napredni akademski starešine, objavlja v svoji zadnji številki (11./12.) uvodnik uredniškega odbora (drja. Stojana Bajiča, drja. Lava Čermelja, drja. Stanislava Lapajneta in drja. Alojza Zalokarja) pod naslovom »Stvarno jugoslovanstvo«, članek vsebuje tudi sledeče značilne odstavke:
»Mnenje, da bo mogla skupna država Srbov, Hrvatov in Slovencev skovati vse raztresene ideje, misli, pokrete v eno harmonično celoto, da bo torej država predstavljala sintezo vseh jugoslovanskih stremljenj, je bilo nekoliko pre-fanfastično.«
«Pravijo, da je naivno in romantično ono gledanje na državo, ki vidi v državi tvorbo, ki sega iz bivših generacij v sedanje in preko sedanjih v bodoče. Našim realnim politikom se tako gledanje zdi morda celo otročje. Toda pojmi o bistvu nacionalne države se v Evropi vendar nagibljejo k takemu ,romanticizmu*. In izgleda, da je tako gledanje celo tvorno in koristno. Zakaj ne bi tudi pri nas na državo gledali manj z očmi eferme politične situacije, ampak bolj z vidika organične tvorbe, ki ima svoje korenine v davnini in svoje cilje v bodočnosti.«
«Tako gledanje bi preprečilo, da ne bi cenili vsako stvar samo s trenotnega političnega stališča. Prepričani smo, da bi tako gledanje spravilo v znosne in koristonosne odnose vse panoge narodnega življenja, tako ne bi bilo treba kulturnim delavcem zatekati se v omejenost nekdanjih malih državic renesanse, tako da bi socialno usmerjena mladina ne iskala lažnih idealov izven svoje domovine.«
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. ut-
8.	oktobra, torek: »Med včeraj in jutri«. Red Sreda.
9.	oktobra, sreda: Zaprto.
10.	oktobra, četrtek: »Tuje dete«. Red četrtek.
Redio
Torek 8. oktobra
Ljubljana: 11.00 šolska ura: Ob obletnici smrti Viteškega kralja (prof. Grafenauer Fr.), 12.00 Ruske cerkvene pesmi na ploščah, 12.45 Vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13.15 Narodne pesmi (Akad. pevski kvintet), 14.00 Vreme, borza, 18.00 Resna glasba, radijski orkester, 18.40 Kraljeva pot iz Marseilla med zastave naših polkov na Oplenac (VI. Regally), 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila., 19.30 Nacionalna ura, 20.00 Prenos orgelskega koncerta iz stolnice, 21.00 Zborovski pevski koncert »Ljubljana«, 22.00 čas, vreme, poročila, spored.
¥ sredo sefa britanske vlade
London, 7. oktobra, n. Seja britanske vlade se bo vršila v sredo. Na tej seji se bo razpravljalo o tem, ali je potrebno sklicati parlament predčasno. Kakor hitro bo DN izreklo svoj sklep za sankcije ali proti njim, bo britanski parlament takoj sklican na zasedanje. V političnih krogih mislijo, da diplomatskih odnošajev z Italijo ni treba prekiniti in da jih ne bodo prekinili niti tedaj, če DN označi Italijo kot napadalca, ker mislijo, da takšen ukrep ne bi imel praktičnega učinka glede ustavitve vojne. Ker je zdaj ves spor v rokah DN, ne bo Velika Britanija sama ničesar ukrenila na Sredozemskem morju; če bo pa kaj storila, bo to rezultat kolektivne politike DN.
Kompliciran problem ...
Današnji londonski listi, kakor poroča Reuter, se mnogo bavijo z napovedano sejo sveta DN. »Daily Telegraph« pravi: Če pride skupščina DN, ki se sestane v sredo, do zaključka, da je bil pakt spričo vojne v Abesiniji prekršen, bo vsaka članica avtomatsko dolžna sodelovati pri gospodarskih in finančnih sankcijah proti napadalcu. Najbrže bo ustanovljen poseben odbor, v katerem bo zastopanih 15 držav, od teh 11 takih, ki so zastopane v svetu. Odbor bo imel nalogo pripraviti vse potrebno za izvajanje čl. 16 pakta DN. Velika Britanija pa sodi, da bi bile take odredbe vse premalo učinkovite in bi ne imele zaradi tega nobenega smisla. Kljub temu pa angleška vlada ne bo ničesar storila brez francoskega sodelovanja.
Laval je o priliki svojega poslednjega sestanka z Edenom v Ženevi naglasil, da smatra francoska vlada spor med Italijo in DN za nekaj zelo nevarnega. Velika Britanija se ne zavzema za vojaške sankcije. Toda Francija noče iti glede gospodarskih in finančnih sankcij predaleč; pristaja namreč samo na to, da se prepove v Italijo uvoz sirovin, ki služijo za izdelavo streliva. Angleška vlada pa je mnenja, da bi bile te sankcije preslabotne, ne glede na to, da bi zaradi njih nastale tudi velike tehnične težave. Italiji bi bilo treba onemogočiti tudi nabavo tujih deviz.
Zaprtje Sueškega prekopa
Pariz, 7. oktobra, r. Danes se je tu sestal na sejo upravni odbor sueškega prekopa. Čeprav razglašajo, da so na današnji seji upravnega odbora razpravljali samo o tekočih poslovnih zadevah, so vendarle prepričani, da so na seji govorili tudi o možnosti zaprtja prekopa. Doznava se, da računa upravni odbor s to možnostjo v zvezi s postopnim izvajanjem sankcij.
Navdušenje v Italiji
Pariz, 7. oktobra. Havas poroča: V Genovi je bila vest o padcu Adue sprejeta z velikim navdušenjem. Po vesteh so se zvrstile povorke fašistov, ki so vzklikale vojski. Javne in privatne zgradbe so bile zvečer osvetljene.
Tudi v Rimu so fašisti priredili velike manifestacije spričo vesti, da je padla Adua. Vse mesto je bilo naenkrat v državnih zastavah. Povsod so se pojavili sprevodi fašistov, ki so z godbo na čelu korakali po mestu, vzklikali kralju, Mussoliniju in vojski.
Vest.se je kmalu izvedela tudi po drugih mestih in zvečer je manifestirala že vsa Italija.
Poročevalec agencije Havas iz Asmare poroča, da je izzval padec Adue v vsej italijanski vojski veliko navdušenje. V vojaških taboriščih okrog Asmare so priredili vojaki in delavci velike manifestacije.
Mussolini pojde v Afriko T
London, 7. oktobra, n. »Daily Mail« poroča: V Eritreji se širijo vesti, da bo italijanski ministrski predsednik Mussolini v kratkem prišel v Asmaro in vzpodbudil vojsko k novim borbam. Mussolini se bo pripeljal z letalom najmodernejšega tipa, ki lahko razvije izredno brzino. Sam bo odkril spomenik Italijanom, ki so padli v krvavi bitki pri Adui 1. marca 1896. Spomenik je italijanska vojska pripeljala s seboj v Aduo kmalu potem, ko je mesto padlo.
HmeSiani
upoštevajte!
V	smislu odločbe kralj, banske uprave v Ljubljani III No. 6380/2 z dne 5. avgusta t. L, točka 7 ima hmelj, tržni nadzornik nalog, da tedensko poroča kralj, banski upravi o stanju hmeljske trgovine in o vseh važnejših dogodkih, da nadzira način hmeljske trgovine in nemoralne izrodke sproti prijavlja v kaznovanje.
V	poročilu k No. 87 z dne 27. avgusta je prosil tržni nadzornik za širša, dalekosež-nejša pooblastila zaradi takojšnje odprave raznih nerednosti v hmeljski trgovini. Kralj, banska uprava je na podlagi te prošnje oz. poročila odločila:
»Sreskemu načelstvu v Celju. Na poročilo K. No. 87 z dne 27. avgusta t. 1. sporoča Kraljevska banska uprava, da se hmeljskemu tržnemu nadzorniku ne morejo dati v citiranem poročilu predlagana pooblastila, ker pri sedanjem pravnem stanju za to ni zakonite možnosti. Ker pa je potrebno, da se hmeljska trgovina uredi tako, da bodo onemogočeni taki nemoralni izrodki in nerednosti, ki se še sedaj dogajajo, naj hmeljski tržni nadzornik zbira gradivo in po končani sezoni stavi predloge za ureditev tega vprašanja po zakoniti poti.«
Ako hmeljski tržni nadzornik v hmeljski trgovini ni mogel torej v vsakem slučaju poslovati kakor je mogoče kazala stvarna potreba in sporočena pravica pridelovalcev, naj hmeljarji upoštevajo, da nadzornik zbira stalno vse tostvarno gradivo, katero bo predložil po končani sezoni nadrejeni oblasti zaradi končne ureditve hmeljske trgovine in onemogočenja nemoralnih izrodkov in nerednosti v tej trgovini v bodoče.
T. č. hmeljski tržni nadzornik:
Wernig Fr.
Kondilis
za monarhijo
ATENE, 7. oktobra. Atenska agencija poroča: Podpredsednik ministrskega sveta in vojni nti-niter general Kondilis je imel na nekem velikem zborovanju govor, v katerem je naglasil, da je vojni minister, odkar je bila proglašena republika leta 1924. Nato je postavil vprašanje: Zakaj sem jaz, republikanec in odločen branitelj republike, ki prej prav nič ni bil vdan dinastiji, prišel do tega, da vam sedaj govorim o obnovi monarhije? Do tega je prišlo zaradi tega, ker se popolnoma zavedam grške realnosti. Republika, kakor smo si jo zamislili, od leta 1924. do danes nikoli ni obstojala. Vrstile so se diktature. Diktatura pa ni v skladu z značajem grškega naroda. Zato smo dolžni
obnoviti monarhijo, ki nam dejansko najbolj
odgovarja. To Je stvar, ki jo vojaški krogi posebno žele, ker nočejo več služiti nikakemn drugemu namenu, nego le domovini. Restrav- j racija bo omogočila sporazum v oolitičnem svetu, tako da si bodo vlade normalno sledile druga drugi, ne da bi se druga proti drugi maščevala. Ako dejansko hočete srečo Grčije, po- j zovite cimprej vašega kralja na naš narodni prestol.
Komunisti mečejo bombe
ATENE, 7. oktobra, b. Komunisti so izvršili atentat na muzej kralja Jurija I. V poslopju so eksplodirale tri dinamitne patrone. Komunisti so s tem napadom demonstrirali proti obnovi monarhije na Grškem.
Šentiakohiani otvorišo svoj® sezono
v soboto 12. t. m. ob 20.15 uri z Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legijonarji«. »Legijo-narji« so predigra k »Rokovnjačem«, ki so lansko sezono doživeli na šentjakobskem gledališkem odru 12 razprodanih predstav. Pričakovati je, da bodo tudi »Legij onar ji« prav tako zanimali.
Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. V večjih vlogah nastopijo: E. Wrischer-Pe-trovčičeva, Bučarjeva, Černičeva, Šubičeva in gg. Hanžič, Karaš, Lavrič, Magdin, Moser, Milčinski, Urbič, Burger in Vizjak. — Uprava odra je poskrbela za predstavo za deloma novo scenerijo in nove kostime. Prav tako je nabavila nove udobne sedeže. Cene znižane od 10 Din navzdol. V nedeljo 13. t. m. se predstava ponovi.
TreSmie
V bolnišnico je moral 221etni Vid Golob iz, Križa, ker sta ga v Dolu ponoči napadla dva pretepača in mu s kolom prizadejala težke rane po glavi in očeh.
Vinogradniki, ne prodajajte letošnjih vin po sramotno nizkih cenah, ampak se držite določenih minimalnih cen. in sicer za mošt do 16° sladkorja 3 Din, do IS" 4 Din, nad IS® 4T)0 D:n. Ne dopustite, da bodo na račun vaših žuljev delali dobičke drugi. S prodajo raiši počakajte, kakor da bi kupčevali pod ceno' Povpraševanja bo še dovolj in o cenah odločujte sami! Ta o°' z.iv, ki ga nam je poslal v objavo ugleden dol-vinogradnik, radi objavljamo.
Vremenska naoowed
Novi Sad: Prevladuje jasno vreme P” vsej kraljevini. V zadnjih štiri in dvajset'_ urah je deževalo v Dravski in Savski bapo vini. Temperatura je ostala brez velikih J premem b. Mrzla vodica 7 C, Senta 32 C. •
Napoved za jutri : Lepo vreme v vs^ kraljevini, jutranja megla bo v dolinah, ^ rekah in kotlinah. Temperatura se bo nf ' liko zvišala. Sonce vzide ob 5.43, zaide ob 17.08.	. _ ju-
Dunaj : Lepo vreme, večinoma jasno, tranje megle.
Sresfca sadna razstava v Kočeviu
Združene kmetijske in sadjarske podružnice s sodelovanjem odločilnih činiteljev so priredile od 6. do 13. t. m. izredno poučno sadno razstavo v Kočevju. Priglašencev je bilo toliko, da je bivša kino dvorana hotela »Trst« premajhna za prevzem vsega sadja, ki je prispelo na razstavo. Razstavljeno sadje naravnost očara vsakogar, ki razstavo obišče. Gotovo ni zlepa daleč na okoli toliko najrazličnejših jabolčnih vrst zbranih, kakor je na tej kočevski sadni razstavi. Za sadjarske strokovnjake je ta razstava res pravi užitek, saj so tu zastopane ne samo naše domače, temveč tudi avstrijske, češke, nemške, južnotirolske in ameriške sorte. Ugodna sadna letina je namreč omogočila, da so vse te zanimive sadne vrste tudi bolj ali manj prav dobro dozorele.
Sadna razstava v Kočevju nudi tudi iz trgovskega vidika zelo zanimivo torišče, kjer najde vsak interesent vsa potrebna pojasnila, kje se ta ali ona jabolčna sorta v večji množini more kupiti. Agilen odbor pod vodstvom ing. Štiglica, učitelja Feter-
Shod Združene opozkiie v Užicah
BEOGRAD, 7. oktobra b. Včeraj popoldne je bil shod združene opozicije v Užicah. Shodu so prisostvovale ogromne množice naroda. Od združene opozicije so se udeležili shoda dr. Jo-ca Jovanovič, bivši minister Milan Grol, dr. l)u-kanee in dr. Smiljanič. Glavni govornik je bil .Toča Jovanovič, ki je v svojem govoru obrazložil glavna načela združene opozicije. Naslednji govornik dr. Milan Grol je razložil program združene opozicije in stališče opozicije napram sedanji vladi.
Širša konferenca MX
Beograd, 7. oktobra, b. Snoči je bila v Kragujevcu širša konferenca d KZ. Na teni shodu je govoril bivši minister Mihajlo Trifunovič, ki je razložil program nove stranke in apeliral na sedanje radikale, da složno pristopajo v novo stranko in odstranijo vse razpore, ki so dozdaj vladali med njimi.
Sporazum radikalov
Novi Sad, 7. oktobra, b. Na današnji konferenci radikalov je prišlo do sporazuma med obema sprtima skupinama. Predstavniki prvo skupine eo izvolili predsednika organizacije JRZ za Novi Sad, predstavniki druge grupe pa začasnega podpredsednika.
Kongres sodnikov in geografov
Beograd, 7. oktobra, b. Danes dopoldne je bil kongres sodnikov iz vseh krajev naše države. Kongres je otvoril g. Krapina iz Zagreba, ki je dal besedo bivšemu ministru dr. Marku Kožuhi. Ta je v svojem govoru poudarjal potrebo, da se zaščiti vse dolžnike napram njihovim upnikom. Nadaljni govornik je bil Voja Lazič, ki je v svojem ostrem govoru ožigosal obravnavanje kmetskih dolgov v naši državi.
Split, 7. oktobra, b. Na kongresu geografov v Splitu, na katerem so se zbrali profesorji geografskega društva, se je poudarjalo, da dosedanji pouk ne zadostuje potrebam srednje šole.
lina, načelnika kmet. podružnice Fiihrerja, tajnika Roma, odbornikov Vaukena, Jon-keta, nadgozdarja Niese ja in referenta Kopitarja, ki s požrtvovalnostjo sodelujejo na tej prekrasni sadni razstavi, je vsakomur
vedno na razpolaganje s potrebnimi pojasnili prav v vseh pogledih. Njim se mora samo čestitati, kakor tudi vsem razstav-Ijalcem, da je prireditev tako lepo uspela. Pri otvoritvi razstave 6. t. m., kjer se je zbralo vkljub slabemu vremenu obilo občinstva, so bili navzoči tudi sreski podna-čelnik g. O. Skale, referent za sadjarstvo kralj, banske uprave gosp. Flego ter tajnik Kmetijske družbe gospod Kafol, ki je posameznim sortam že prejšnji dan določil prava pomološka imena in imel popoldne na razstavnem prostoru za_ gospodinje zanimivo predavanje o domači porabi sadja. Za Kočevje je ta sadna razstava velika pridobitev, kajti na njej se je postavila podlaga za uspešno gojitev pravih najboljših sort jabolk za ves srez.
Žrtve nesrei. nezgod in pretepov
V	ljubljansko bolnišnico so pripeljali včeraj popoldne Pepco Tratarjevo iz Martinje vasi pri Mokronogu, katero je ponoči njen mož tako pretepel»da je dobila težke poškodbe na hrbtu in po rokah.
V	kamnolomu v Ihanu eo razstreljevali skale. Neki delavec je ravnal tako neprevidno, da je mina. prehitro eksplodirala. Hudo poškodovana sta bila dva delavca Kokalj Gregor in Janko Ivan, oba iz Domžal. Kokalj ima hude poškodbe po obrazu in levem očesu; Branko pa poškodbe na levi roki. Oba sta bila prepeljana s splošno bolnišnico.
Zaradi neprevidnosti se je poparil z vrelo juho 6-letni Viktor Kočar, delavčev ein iz Podgorja pri Kamniku. Otrok si je poparil obraz in so ga morali oddali v bolnišnico.
Na svojem «lanovanju v Mostah je padel lako nesrečno Župec Franc, da je zadobit poškodbe na glavi. Tudi on je moral v bolnišnico.
V	obrini nadaljevalni šoli na Prulah sta se včeraj stepla dva učenca in je pri tem dobil Leopold Ogrin, trgovski vajenec iz Most. od evoiega tovariša vbodljaj z nožem v trebuh. Poškodba Ogrina je precej resna in so ga prepeljali v splošno bolnišnico.
Mmeii
Žalec, 7. oktobra.
Povpraševanje samo za najslabšim, bolj rdečem, četrtovrstnem in slabo tretjevrst-nem blagom, za katerega plačujejo od Din 14'— do Din 13'—. Trenutno nezanimanje za boljše kvalitete pripisujejo nekateri spekulaciji trgovine, ki bi hotela priti poceni do boljšega blaga, drugi pravijo vendar, da so krivi židovski prazniki ter je ravno danes eden največiih in najstrožjih židovskih praznikov (der lange Tag). — Trgovina pa izjavlja, da za boljše blago ni naročil iz Amerike, če trto vrstni in tretjevrstni hmelj pa išče in rabi predvsem Anglija in Holandska. — Računa se vendar, da je letos nri hmeljarilh le še dobrih 10"/o pridelka na prodaj.
Italijanski poslanik v Londonu Grandi je obiskal pretekli petek angleškega zunanjega ministra Hoarea. Izročil mu je nove Mussolinijeve predloge glede Abesinije.
Vesti iz Stalile
GorHllka dežela v statistični luči
Prebivalstvo, zaposlenost, cene, industrija, t rgo vina, prome t.
Prebivalstvo. Statistiko prebivalstva smo že objavili. Dodati imamo še splošni statistični pregled, ki ga objavlja statistični urad in katerega podatki segajo do konca meseca avgusta. Tedaj je štela goriška pokrajina 207.645 v deželi bivajočih oseb. Naravni prira tek prebivalstva v avgustu je znašal 121, priselilo se je v tem mesecu 440, odselilo 449 ljudi, upadek torej 49. Porok je bilo 78.
Uelo. Na javnih delih je delalo 519 delavcev, napravili so 12.079 ur dela. V industriji je bilo zaposlenih povprečno po 4220 delavcev na dan in napravilo skupaj 700.194 ur dela ter zaslužilo 1,030.886 L. V tem je obseženo 156 delodajalskih tvrdk. V primeri s prejšnjim mesecem pomeni to upadek, ki ga je pa pripisati počitnicam. Gradbena delavnost se je poživila zlasti v Gorici, kjer je bilo izdanih gradbenih dovoljenj za 872 prostorov, kar pomeni rekord. Posredovalnice za delo so vpisale na novo 1331 brezposelnih, namestile jih pa 1235. Notranje preseljevanje radi dela se je v tem mesecu prvič zaključilo z presežkom doseljencev nad izseljenci. Presežek znaša 13. število brezposelnih še ni ugotovljeno, zadnji tostvarni podatki segajo nazaj v junij, ko je bilo v deželi 3674 brezposelnih.
Hov dodatni seznam lavnih vod na Gorižteem
Uradni list objavlja nov seznam vod, ki so dozdaj veljale za zasebne, a se bodo odslej dalje smatrale za javne. Za vsako večje izkoriščanje teh vod in vodic bo potrebna koncesija ministrstva javnih del. že leta 1923, ko je bil raztegnjen italijanski v°dni zakon na nove pokrajine in je izšel prvi seznam javnih vod, je bil ta seznam zelo obširen in je obsegal poleg rek in potokov tudi skoraj vse potočiće, zaznamovane v katastru. Od tedaj je elektrifikacija dežele dobila velik razmah in izredno važnost ,radi česar morajo tehnični elaborati seči tudi po naj neznatne j ših vodah.
Uvozna dovoljenja do konca leta
Za letošnje četrto tromesečje oktober-novem-her-december daje finančno ministrstvo, nadzorni oddelek nad valutami, uvozna dovoljenja za blago iz inozemstva pod enakimi pogoji kakor v prejšnjem tromesečju. Ker se dovoljenja naslanjajo na normalni uvoz iz leta 1934,^ morajo uvozniki, svoji prošnji za uvoz priložiti bolete iz lanskega četrtega tromesečja.
*
Cene. Cene so poskočile v avgustu rižu, vinu, oljčnemu olju, siru in premogu, znižale Pa so se domači turščici, klavnemu govedu in jelovini. Te cene so se pri prodaji na drobno Poznale samo pri rižu. Pri drugih živilih, ki so se v nadrobni prodaji podražila, je podražitev sezonska, tako pri zelenjavi, fižolu in surovem maslu. Indeks cen živjjenskih potrebščin v Gorici se je neznatno zvišal, namreč za *103. Delavske mezde v industriji in v poljedelstvu so ostale neizpremenjene. Potrošnja je ,'la večja zlasti glede mesa, mleka, vina in električne luči.
, Obrt in trgovina, promet, število trgovskih '-U’dk je narastlo za 8 in znaša 4441, število trgovinskih obratov pa za 16 in jih je zdaj 0/43. Industrijskih in obrtnih podjetij je 2942, . Vatov- pa 3285. Izvoznih faktur v inozemstvo e bil0 19 v skupni vrednosti 83.736 L. Pro-šetni davek je dosegel' 207.210 L, rekordno jj^vilko. Skonti (820.002 L) in posojila (4 mi-lia 6	L) pri podružnici Banke d’ Ita-
VJo v Gorici so tudi dosegli vrhunec. Hranilne 1>2fe Pri Montu so se v avgustu znižale za ili] . . 60 L in podobno tudi pri poštni hra-P}-otlcl> za katero pa še hi podatkov. Meničnih Z:\ ,.KStov je 207, precej manj ko v juliju, 'h +,“r,ni ™.e?e!c 128.029 L. Bila sta dva mala
trije veliki konkurzi.
Trgovski pomočniki se organiziralo
so se udeležili g. Šilar, Lozar, Vrisk in drugi. Pravila so bila soglasno odobrena in jih je tudi že potrdila kr. banska uprava.
Pri volitvah upravnega odbora so bili soglasno izvoljeni gg. Franjo Melker, Ciril Lampič, Alojzij Sitar, Ivan Vrisk, Rudolf Pibrovc in Anton Pogačnik. V nadzorstvo sta bila izvoljena Edo Lozar in Josip Blagovič.
Soglasno se je tudi sklenilo, da ima prispevati vsak Pomočniški zbor za vsakega včlanjenega člana na mesec po 0 50 Din, kar bodo Pomočniški zbori pobirali skupno s svoio doklado.
Občni zbor, ki je trajal dve ure, je pokazal vso resnost nove akcije, ki so jo započeli nekateri idealni odborniki obstoječih Pomočniških zborov, katerih je v Dravski banovini 5, medtem ko so 23 kraji, kjer obstojajo trgovska združenja, pa nimajo pomočniških zborov. Nova Zveza si je kot prvo nalogo nadela to, da bo v vseh krajih ustanovila Pomočniške zbore, ki so povsod nujno potrebni. Upravni odbor Zveze želi, da bi mu vsi odločilni činitelji šli na roko. da takoj izvede organiziranje vseh trgovskih pomočnikov. Vse trgovske pomočnike pa prosi, da se sami prijavljajo Zvezi, katere naslov je: Zveza pomočniških zborov združenj trgovcev v Ljubljani, palača Delavske zbornice, II. vhod,
II.	nadstropje.
kazale 11 sleparstev, seveda je pa še mnogo oškodovancev, ki se niso prijavili.
Ko so orožniki v Hočah letos 18. maja razkrinkali velikopoteznega sleparja, je ta začutil, da so mu tla v naši banovini prevroča in se je za to preselil v okolico Karlovca. Tudi tam je nadaljeval svoje sleparsko delo. Prišel je na drugo idejo in se ljudem predstavljal za sodnika, tako da je lahko na ta način posredoval pri raznih pravdah in pri tem zaslužil lepe denarce. Ko pa je prišla tiralica za njim tudi v Karlovac, je Trstenjaka tamkajšnja policija aretirala in ga izročila mariborskemu sodišču.
Obtoženec je pri današnji razpravi krivdo zanikal, pa je bil kljub temu obsojen na dve leti robije ter na izgubo častnih in državljanskih pravic za dobo 3 let.
Ljubljana, 7. oktobra.
V nedeljo 6. t. m. se je vršilo v Ljubljani zelo važno zborovanje zastopnikov trgovskih pomočnikov. V prostorih Trgovskega doma se je vršil ustanovni občni zbor Zveze pomočniških zborov združenj trgovcev za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Tega važnega zborovanja so se udeležili zastopniki trgovskih pomočnikov iz raznih krajev. Med udeleženci pa je bil tudi zastopnik Zbornice TOl g. dr. Ivan Ples.
Občni zbor je olvoril in vodil predsednik ljubljanskega Pom. zbora g. Franjo Meiicer. M Tajnik pripravljalnega odbora g. Vladimir Kralj vos je podal pregledno sliko o stanju trgovskih pomočnikov in o veliki nalogi, ki jo bo imela izvršiti novoustanovljena Zveza. Zastopnik Zbornice g. dr. Ples je pozdravi! v imenu zbornice ustanovni občni zbor in izrazil svoje zadovoljstvo nad delom obstoječih Pomočniških zborov, ki »o si nadela hvaležno nalogo, ustanoviti važno organizacijo, ki bo združevala vse trgovske pomočnike v Dravski banovini. Obljubil je s sirani Zbornice vso podporo, ker I bo_ v interesu trgovskega stanu, če bodo tudi 1 vsi nameščenci organizirali, in tvorili enotno organizacijo.
Tajnik g. Kravos je nato prečita! pravila Zveze, nakar je sledila živahna dehala, katere
Letošnja bitka za šahovski prestol se bije na Nizozemskem in ves svet jo spremlja z napeto pozornostjo, kajti v zadnjih dneh je svetovni prvak na mnogih turnirjih precej popustil in ni igral več v stilu nekdanje svoje sile. Dr. Euwe pa se je leto dni skrbno pripravljal na dvoboj, tako da ni mogoče v naprej določiti končnega izida te zanimive bitke. Sile so močno izravnane, nekateri celo dajejo dr. Euweju prednost. Prva partija šahovskega matcha za svetovno prvenstvo je bila odigrana 3. t. m. v Amsterdamu. Dr. Euwe je moral kloniti, svetovni mojster in prvak je odigral uvod v trdo borbo v stilu, ki spominja na njegove prejšnje čase. To partijo prinašamo našim čitateljem; v kolikor nam bo mogoče, bomo sproti objavljali poročila o tem napetem dvoboju in po možnosti tudi vse interesantnejše partije.
češkoslovaška obramba damskega gambita
Beli: Dr. Aljehin. črni: Dr. Euwe.
1. d2—d4, d7—d5, 2. c2—c4, c7—c6, 3. Sgl—f3, Sg8—f6, 4. Sbl—c3, d5Xc4, 5. a2 —a4, Lc8—f5, 6. Sf3—e5, Sb8—d7, 7. Se5 Xc4, Dd8—c7, 8. g2—g3, e7—e5, 9. d4X e5, Sd7Xe5, 10. Lel—f4, Sf6—d7, 11. Lfl —g2, Lf5—e6, 12. Sc4Xe5, Sd7Xe5, 13. 0— 0, Lf8—e7, 14. Ddl—c2, Ta8—d8, 15. Tfl —dl, 0—0, 16. Sc3—b5, Td8Xdl, 17. Tal —dl, Dc7—a5, 18. Sb5—d4, Le6—c8, 19. b2—b4!, Da5—c7, 20. b4—b5, c6—c5, 21. Sd4—f5, f7—f6, 22. Sf5—e3, Lc8—e6, 23. Lg2-d5, Le6Xd5, 25. TdlXd5, Dc7-a5, 25. Se3-f5, Da5—el-f-, 26. Kgl-g2, Le7-d8, 27. Lf4Xe5, f6Xe5, 28. Td5—d7, Ld8—f6, 29. Sf5—h6-f, Kg8—h8, 30. Dc2Xc5 in črni preda.
Smrtna nesreča protoiereia Ćudića
Slavonska Požega, 6. oktobra
V soboto popoldne se je pripetila smrtna nesreča v Velovu pri Slavonski Požegi. Pri preizkuševanju konja se je smrtno ponesrečil Mane Čudić, vojni svečenik in župnik celjske parohije.
Pokojni Cudič se je mudil nekaj dni v Beogradu. Udeležil se je slavnosti v vojaški akademiji ob napredovanju naših najmlajših podporočnikov. Ob tej priliki je bil namreč napredoval v artiljerijskega podporočnika tudi njegov sin Vlado. Ker je pokojni protojerej pred leli prebival v teh krajih, je vedel, da goje v teh krajih dobre konje, in je prišel v Slavonsko Požego kupit konja za svojega sina. Odšel je v Vetovo s sinom in njegovim tovarišem Brankom Čačičem. Pri kmetu Stijepanu Grbicu eo našli primernega konja in ga hoteli preizkusiti. Vpregli so ga v voz, katerega je vodil sam pokojni Čudić. Ob njem sta sedela sin Vlada, njegov tovariš podporočnik Čačič in. kmet Grbić.
Med vožnjo je Čudić spustil vajeti, tedaj se je pretrgal jermen, voz je zdrknil in zadel konja v noge, konj se je splašil in se spustil v dir. Vozečim ni preostalo drugega, kakor da so poskakali z voza. Protojerej Čudić je skočil tako nesrečno, da mu je pri padcu počila lobanja. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je izdihnil. Njegov sin Vlado in podporočnik Čačić sta morala tudi ostati v bolnišnici, njune poškodbe pa niso hude.
Pokojnji Čudić je prišel pred devetimi leti v Celje kot vojaški svečenik in župnik celjske parohije. Največ zaslug si je pridobil za gradbo nove cerkve Sv. Save v Celju. Letos je bil imenovan za protojereja. V 47. letu starosti ga je nepričakovano ugrabila smrt. Bil je odličen mož z globoko srčno izobrazbo. V Celju so ga vsi spoštovali in ljubili. Zapušča vdovo in sinova Vlada in Danila. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Kipar Aloizii Gangl umrl
Iz Prage je prispela te dni žalostna vest, da je umrl naš priznani kipar g. Alojzij Gangl, star 77 let.	.=
Pokojnik se je uveljavil kot umetnik tudi pri nas, saj imamo njegova dela tudi v Ljubljani, tako Vodnikov spomenik in pa ornamentiko na opernem gledališču. Pa tudi izven mej naše ožje domovine se je proslavil pokojni kipar Gangl. Izdelal je ornamentiko tudi na katedrali v D jako vem.
Alojzij Gangl je bil doma iz Metlike in je bil stric našega sokolskega staroste br. Engelberta Gangla. Pokopali so ga v Pragi. Slava spominu kiparja Alojzija Gangla.
Zadnia pol.
Josipa Čada
Ljubljana, 7. oktobra.
Ob najkrasnejšem jesenskem popoldnevu je nastopil včeraj popoldne pokojni Josip Čad svojo zadnjo pot v večnost.
Pred njegovo domačijo se je zbralo veliko število njegovih prijateljev in znancev, posebno številno so bili navzoči njegovi stanovski tovariši. Ob 15. so se pripeljali oo. frančiškani, ki so opravili pogrebne molitve, nakar je operni pevski zbor čustveno zapel zalostinko »Človek glej«. Razvil se je dolg žalni sprevod. Za žalno zastavo in križem so nosili viški gasilci venec, sledil je cvetlični voz. obložen z venci, duhovščina in krsta s pokojnikom. Za globoko užaloščeno rodbino in sorodniki se je vrstila dolga vrsta pogrebcev, med katerimi smo opazili predsednika gostiln, zadruge g. Majcna, članstvo ljubljanskega Sokola z dr. Murnikom in starosto br. Kajzelom, viškega Sokola s starosto br. Borštnikom, zastopnika viške občine g. vet. svet. Rebeka, ter zastopnike raznih gospodarskih in kulturnih organizacij.
Žalni sprevod je šel skozi Rožno dolino in Glince na viško pokopališče, kjer so pokojnika položili k večnemu počitku. V cerkvi in ob odprtem grobu so mu pevci poslednjič zapeli »Blagor muc in »Usliši nas«, nakar je padla gruda na krsto. Časten spomin Josipu Čadu!
Ptuj
Zborovanje čebelarjev v Ptuju. V soboto so se sestali v Ptuju čebelarji ter si z zanimanjem ogledali lepo čebelarsko razstavo. Po ogledu je imel dr. Hribar, vodja bakteriološkega zavoda iz Ljubljane, zelo zanimivo in poučno predavanje o kužnih boleznih čebel. Predsednik čebelarske podružnice za bivšo štajersko oblast župnik Peternel pa je tovariše seznanil o modernem čebelarstvu in o prezimljenju čebel. Sestanka se je udeležilo kljub poznemu obvestilu okrog 50 čebelarjev.
Avtomobilska nesreča. V so03to okrog 1. ure ponoči je nameravala napraviti neka vesela družba izlet z avioni -• V čavn p ' Ptuju, Na ostrem ovinku pri vojašnici pa je šofer 'zgubi! cb-ast nad avtomobilom :r. se je zaletel z vso silo v brzojavni drog, nato pa zdrsnil v občosti:’' jarek, kjer je na sreči obtičal. Tri izletnik'3 so morali takoj odpeliati v bolnišnico '< "«de v domačo oskrbo. Avlo pa je precej razbit.
Ptujski mali harmonikarji bodo zopet pričeli' s poukom. G. učitelj Baš bo zopet pričel s poukom in sprejema prijave na mestni deški šoli do 10. t. m.
Nesreče. Šeruga Andrej, 60-lelni viničar iz Gorce je premikal v kleti sode, napolnjene z vinskim moštom. Po nesreči mu je sod zmečkal sredinec in prstinec na levi roki. — Ko.se je v soboto zvečer vozilo domov gospa Götzl Ivanka, soproga civilnega geometra iz Orešja, je padla s kolesa, in sicer tako nesrečno, da ji je počila lobanja. Z rešilnim avtom so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer se je šele naslednji dan zavedla.
Obsoian slepar
mednarodnega kova
Maribor, 7. oktobra.
Danes dopoldne se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval g. dr. Tombak, 31 letni posestniški sin Davorin Trstenjak iz Ivanjkovcev.
Obširna obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Sever, mu očita 11 dokazanih velikih sleparij, pri katerih je svoje žrtve oškodoval za nad 30.000 Din. Trstenjak je svoje sleparske podvige napravljal predvsem na podeželju in si izbiral žrtve med kmeti.
Tako se je obtoženec predstavljal zdaj kot revizor Narodne banke, pa zopet kot uradnik Jugoslovanske zlatarne v Celju. Kupčeval je na debelo s hranilnimi knjižicami in so mu na ta način nasedli celo nekateri župniki. Drugje je zopet nakupoval zlato za Jugoslovansko zlatarno, pri čemer je seveda tudi zelo dobro zaslužil. Varnostne oblasti so Trstenjaku do-
Bitka za šahovski prestol
Aljehin ali Euwe?
»Šahovski kralj« Rus dr. Aleksej Aljehin tokrat že v tretje brani šahovski prestol, ki ga je zasedel po nenavadno težki borbi s prejšnjim šahovskim prvakom Kubancem Jose Roni Capablanco v matchu v Buenos Airesu leta 1927, ko je porazil svojega nasprotnika 6:3 ob 25 remis partijah. Svoj naslov šahovskega prvaka sveta je moral braniti že dvakrat proti svojemu rojaku E. D. Bognljnbovu. Prvič je moral Bogulju-
Mojster Aljehin
bov kloniti leta 1929 v razmerju 11:5, drugič pa leta 1934 8:3 ob 15 remis partijah. Letos je prvaka sveta izzval mladi nizozemski profesor matematike dr. Maks Euwe — ki je že v letu 1926., ko dr. Aljehin še ni bil svetovni prvak, v matchu z dr. Aljehinom pokazal izredno odporno igro, tako da je takrat dr. Aljehin zmagal prav tesno 3:2 s 5 remiji.
Najhitrejsa zenska na svetu je 17 let stara Američanka Helen Stephens iz Missou-rija. Zmagala je nedavno v 100 m teku v rekordnem času 11.6 sekund. Na olimpi-adi 1936 bo vsem tekmovalkam nevarna konkurentka. Slika jo kaže pri startu (druga levo) na športni prireditvi v Newyorku, kjer je odlično zmagala.
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval književnik Sike Miličić: Obisk Ravanici in Manasiji.
X Najtoplejši jesenski dan. V Beogradu je kazal v nedeljo termometer 33 stopinj. To je bil najtoplejši jesenski dan v prestoli«. Oživela so celo kopališča. Večina Beograjčanov pa je šla v okolico na oddih.
X 22. žrtev rtanjske katastrofe. V bolnišnici v Boljevcu je umrl v najhujših mukah rudar Randžel čirkovič iz Bogdinaca. Tako je čirkovič 22. žrtev rtanjske katastrofe. Pokopali ga bodo v njegovi rojstni vasi.
X Naliv v Zagrebu. V nedeljo se je vsula v Zagrebu silna ploha. Nižje ležeče ulice so bile mahoma pod vodo in voda je vdrla v kleti. Gasilci so morali priti na pomoč in črpati vodo iz več kleti v Zlatarski, Gun-duličevi in Selski ulici.
X Poroka. Včeraj se je poročil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani inž. Pavel Domi-ceij z gdč. Jelko Fettichovo, hčerko ljubljanskega advokata g. dr. Fetticha. Mlademu paru iskrene čestitke!
X Vse pošte, telegrafi in telefoni imajo v sredo zaradi spominske svečanosti običajno nedeljsko službo. Vsi drugi javni uradi pa ne uradujejo ta dan.
ßSiesioija * zadnje cesarstvo v Afriki!
Ves svet govori in gleda na njo! ZATO 150 TUDI NAJVEČ.JA SENZACIJA IN AKTUALNOST
ibiiiniii 1111
film, ki Vam bo pokazal kakšna je ta država in njeni prebivalci. — Premiera tega najnovejšega od Dr. M. Riklija, • vodje Ufine ekspedicije dovršenega reportažnega filma bo v kinu SLOGA. (Ljubljanski Dvor)
ŽE V NEKAJ DNEH!
Liubliana
DNEVNA PRATIKA
Torek, 8. oktobra. Katoličani: Brigita. Pravoslavni: 25. septembra, Eufrozim.
DEŽURNE LEKARNE
Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvetska cesta 5; Bohinec «led., Cesta 29. oktobra 31.
*
*	Ljubljanski klub »Jeglič« sporoča, da se današnji sestanek ne bo mogel vršiti zaradi proslave prve obletnice smrti Njeg. Vel. kralja Aleksandra Zedinitelja. Prihodnji sestanek bo v torek 15. t. m. v prostorih hotela »Miklič«.
*	Uprava policije opozarja radi točnega ravnanja vsa društva in druge organizacije na to, da je kr. banska uprava Dravske banovine odredila, da se ne smejo vršiti od 8. oktobra od 12. ure dalje pa do 10. oktobra ob 12. u:i nikake konference in shodi. Dovoljene so samo komemoracije obletnice smrti blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
*	Bežigrad spominu kralja Mučenika. V nedeljo dopoldne je bila za Bežigradom lepa pietetna svečanost. Pred arzenalsko delavnico v Kobaridski ulici so zasadili spominsko lipo in vzidali spominsko ploščo blagopokojnomu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Žalni svečanosti je kljub slabemu vremenu prisostvovalo mnogo občinstva, med njimi tudi divizionar g. Peter Nedeljkovič. Posebno lep vtis je napravilo na občinstvo, da so opravili obred blagoslovitve katoliški, pravoslavni in muslimanski svečenik. (Na Viču 26. maja 1.1. ni bilo obrednika; op. ur.). Pevsko društvo Bežigrad je zapelo dve žalostinki, nakar je imel lep govor kapetan Stojanovič. Godba je nato zaigrala državno himno, nakar je bila lepa svečanost zaključena.
*	Filmsko predavanje SPD. Opozarjamo, da bo ga. Ana Escher predvajala svoje alpinske filme pod okriljem SPD v četrtek 10. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Pokazala nam bo alpinske predele Španije, Sierro Nevado in Pireneje, grški Olimp in eksotično gorovje na polotoku Si-naji. Predvajanja bo zaključila z alpinsko tehničnim filmom, ki bo pokazal plezalne spretnosti znamenitega italijanskega alpinista Comicija. Planinci, ne zamudite tega pestrega večera. Vstopnice (stojišča po 3 Din, sedeži po 6 Din) so na razpolago v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1.
*	Rezervni oficirji iz Ljubljane in naj-bližje okolice se udeleže žalne svečanosti ob prvi obletnici smrti blagopokojnega Vite-; škega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki bo 9. t. m. ob 17.15 uri na Kongresnem trgu. Rezervni oficirji v uniformi z žalnim trakom na rokavu se zbero z aktivnimi oficirji na prostoru med Zvezdo in katafalkom,
'oni v civilni obleki z društvenim znakom in žalnim trakom na nasprotni strani za og-njegasci, ki tvorijo špalir. — Odbor.
*	Film »Abesinija 1935« na Madjarskem prepovedan. Kakor smo doznali, je mad-jarska cenzura prepovedala predvajanje novega Ufinega filma »Abesinija 1935«. — Film »Abesinija« je sedaj v Zagrebu in v Beogradu deležen največje pozornosti. Vse predstave so skoro že teden dni razprodane, tako da se bo premiera filma v ljubljanskem kinu »Sloga« najbrž zavlekla se za nekaj dni.
*	Film o pripravah na olimpiadL leta 1936 v Berlinu je danes zadnji dan na spo-
redu v kinu »Sloga«. Vsi tisti, ki so ga doslej videli, so bili z njim zelo zadovoljni. Kaže nam mrzlično pripravljanje Nemcev v vseh športnih disciplinah in tudi zimski sport je pri tem v veliki meri obsežen. Vse telovadce, športnike vse panog, opozarjamo, naj si ga danes ogledajo, da bodo dobili pojm, kako marljivo in vztrajno se pripravlja Nemčija na to veliko mednarodno prireditev. Ker so kinematografi v sredo zaradi žalovanja za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem zaprti ves dan, se film »Olimpiada 1936 v Berlinu« predvaja v Slogi danes zadnjikrat.
Opozorit^miiateHe! Če se znižalo prejemki,
se morajo znižati tudi izdatki
Zaradi znižane naročnine dnevnika Ji US MIOM“
od prejšnjih Din 25'— na
12"" mesečno
ima lahko danes prav vsakdo v Sloveniji dnevnik v svoji hiši
h’Breššte: ^&sravs „Glasa naraäa“, Ip^šjana, Sle&siičr.šk
*	DVOJE POMEMBNIH ZNAČILNOSTI daje »Glasu naroda« njegova zadružna osnova: 1. nizko naročnino, ker zadruga Narodna prosveta, izdajateljica lista, noče na račun naročnikov kopičiti nobenega dobička, temveč hoče nuditi najširšim plastem naroda cenen in dober dnevnik, 2. neodvisnost dnevnika, ker more vsakdo postati soodločajoč član zadruge- izdajateljice. -
*	Uprava občine Vič poziva vse občane, da. jutri na dan prve obletnice tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja razobesijo na svojih poslopjih žalne zastave ali trobojnice na pol droga in od pol 19 dalje razsvetlijo svoja okna. — Uprava nadalje vabi občane k žalni svečanosti pred spomenikom ob 19. uri in k cerkveni žalni svečanosti, ki bo ob .9 v župni cerkvi, čuvajmo Jugoslavijo!
*	Prodaja živil v Ljubljani iz krajev, okuženih z nalezljivimi boleznimi. Mestni fizikat ljubljanski z mestnim tržnim nadzorstvom opozarja prodajalce živil, da ne smejo prodajati v Ljubljani živil iz krajev, okuženih z nalezljivimi boleznimi. Prodajalci iz neokuženih krajev pa smejo radi
kontrole po tržnem uradu prodajati živila do preklica, ako se izkažejo s potrdilom županstva, da blago ni iz kraja, kjer je razširjena nalezljiva bolezen. Živila iz okuženih krajev se bo zaseglo in uničilo.
*	Trgovine bodo na obletnico smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra v sredo 9. t. m. vse dopoldne zaprte, odprte pa samo od 14 do 16, ko se potem zapro, ker se vrši ob 17. uri na Kongresnem trgu spominska svečanost, katere naj se vse ljubljansko trgovstvo udeleži. V večernih urah naj se izložbe ne razsvetlijo, v splošnem naj bodo ta dan trgovine zaprte z žaluzijami. Trgovine z živili pa smejo po 18. uri do določenega časa imeti svoje obratovalnice zopet odprte. — Uprava Združenja trgovcev.
*	Abonente reda Sreda opozarjamo, da imajo to-tedensko predstavo v torek 8. okt. V sredo je gledališče zaradi žalnega dne zaprto. Za njihov abonma se vprizori izvrstno uspela izvirna hrvatska drama »Med včeraj in jutri« v režiji g. Jermana. Na premijeri je imelo to delo nadarjene hrvatske pisateljice lep uspeh.
*	Opozarjamo vse prijatelje našega gledališča, kateri še niso abonirani za sezono 1935-36, da se priglasi za abonma sprejemajo še vsak dan v pisarni gledališke uprave v dramskem gledališču.
*	Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana, poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v gostilni Mrak na Rimski cesti v torek 8. t. m. ob 20. uri. Udeležba strogo obvezna po naredbi iz Beograda. — Predsednik Jankovič.
10^0 SE.OOA
Ljubljanski Dvor	Telefon 2730
Danes ob 16., 19T5 in 21T5 zadnjikrat
Militi princ
Veseloigra po komadu »SVEŽI VETER IZ KANADE«
Doris Kreysier. Harald Paulien. Paul Hörbiger m drugi
tfTiCT Nov zvočni tednik in film o «rcy Jv|7 ogromnih pripravah za ߣj jg* * športno olimpijado leta 1936 zE! v Berlinn kot dopolnilo
V sredo zaprto radi žalovanja, v četrtek
Kiecsira: Pesem t neba
Nova kopija!
Maribor
Za pomožno aktiio
Maribor, 7. oktobra.
Bliža se zima in z njo skrb revnih staršev, kako preživeti sebe in otroke. Mnogi nimajo ne hrane ne obleke in obutve, so brez kuriva in nekateri celo brez strehe. Kako naj v takih razmerah pošiljajo svoje otroke v šolo? Kaj bo z našo mladino, bodočnostjo naroda, ki dorašča v takih okoliščinah?
Ko smo v jeseni leta 1931 ustanovili Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora, nihče ni slutil, da bo gospodarska kriza trajala tako dolgo. Smatram, da je to glavni vzrok, da so dohodki zbirke v pretekli zimi padli v primeri s prejšnjo za polovico. Posledica je bila, da so se poleg sredstev Pomožne akcije izčrpala tudi vsa sredstva mestnega proračuna, ki so bila v ta namen na razpolago.
Iz teh razlogov sem primoran apelirati na mariborske prebivalce, zlasti pa na premožnejše med njimi, da z izdatnimi prostovoljnimi prispevki omogočijo mestni občini, da bo mogla izvršiti svojo težko nalogo in nuditi
brezposelnim najpotrebnejšo podporo. Ta bo obstajala predvsem iz naturalnih dajatev in zaposlitve pri javnih delih.
Zavedam se, da je sedanji čas za zbirko zelo težak; vendar pa ne moremo preko dolžnosti, da preživimo čez zimo naše siromašne prebivalce, ki zaradi pomanjkanja dela nimajo nikakih dohodkov za preživljanje. Pomislimo samo na posledice, ki bi nastale, če bi prepustili družine brezposelnih njihovi usodi! Ne le iz človekoljubja, ampak tudi kot Mariborčani in jugoslovanski državljani smo dolžni, da omogočimo uspeh započete akcije.
Ker je potreba velika in nujna, prosim takojšnjega in čim izdatnejšega odziva. Prispevki naj se pošiljajo na mestno blagajno z označbo »za Pomožno akcijo«, naturalije pa Socialno političnemu oddelku mestnega poglavarstva.
Pričakujem, da bodo prebivalci mesta Maribora v polni meri upoštevali moj apel in se mu odzvali. — Dr. Alojz Juvan s. r., predsednik mestne občine mariborske.
Ena izmed najnovejših slik iz Abesinije, ki kaže vojake cesarja Hailea Selassiea s svojimi zastavami. Zastave so zeleno-rumeno-rdeče z judejskim levom v sredi, roa temi zastavami se Abesinci bore za svojega cesarja in domovino.
'A Maribor spominu blagopokojnega: kralja. Mesto Maribor se bo poklonilo spominu viteškega kralja Zedinitelja Aleksandra L. ki je padel kot žrtev svoje velike ljubezni do naroda in domovine, na najsvečanejši način. Jutri v sredo bodo ob 10. uri v vseh mariborskih cerkvah službe božje. Istega dne ob pol 19. uri bo na Glavnem trgu spominska žalna svečanost. Mestno načelstvo poziva vse hišne posestnike, da v sredo zjutraj razobesijo s svojih hiš žalne zastave. Hišni posestniki na glavnem trgu- pa naj ob času komemoracije razsvetljijo okna svojih hiš. Žalna manifestacija naj bo dokaz velike ljubezni in globoke vdanosti mesta Maribora do pokojnega kralja, kraljevskega doma in države in naj vsak meščan smatra za svojo dolžnost, da se žalne svečanosti udeleži.
A Starokatoliška cerkev. Sv. maša zadušnica z dodatnimi molitvami za blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bo ob 9. uri v Narodnem domu. Verniki in narodna društva vabljena.
A Smrt vrlega moža. V soboto je v Rušah preminul 70 letni Alojz Janko, oče znanega ljubljanskega igralca in pevca Vekoslava Janka. Blagopokojniku bodi ohranjen lep spomin, žalujočim pa naše sožalje.
A Odhodnica. Nacionalne organizacije pripravljajo generaloma Hadžiču in Putnikoviču poslovilni večer, ki bo 19. oktobra v telovadnici inžinerske podčastniške šole. Ob tej prilik-' priredi tudi Sokol I. odhodnico svojemu za služnemu prosvetarju dr. Cerkveniču.
A Odkritje Kelneričevega spomenika. Spomenik, ki ga namerava postaviti mariborska podružnica Narodno strokovne zveze tragično preminulem Kelneriču, je dovršen in ga je j zelo lepo izdelal mariborski kamnosek Kocjančič. Odkritje bo še v oktobru.
A Narodno gledališče. V torek 8. oktobra in sredo 9. oktobra je gledališče zaprto. V četrtek 10. oktobra ob 20. uri: •»Izdaja priNo-vari«. Premijera. Red A.
A Drava narašča. Te dni je Drava narasla j visoko nad normalo. Po njej plavajo debela debla in je verjetno, da so na Koroškem divjale te dni hude nevihte.
A Dva napada. Sinoči je na Radvajnski cesti napadel ključavničarski pomočnik Zdravko B. brez povoda trgovskega potnika Franca Stoparka. S pestmi ga je obdelaval tako dolgo, da je obležal nezavesten. Iz rok pobesnelega napadalca so Stoparka rešili šele stražniki. Nezavestnega so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Zdravka B. pa so stražniki aretirali. —- V Slivnici pri Mariboru pa so nekoliko vinjeni fantje napadli 21 letnega posestnikovega sina Ivana Peklarja, ko se je vračal z vasovanja. Z noži so mu prezadejali tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborski bolnišnico.
A Izdane in izbrisane obrtne pravice. V mesecu septembru je bilo v Mariboru izdanih 14 novih obrtnih pravic. V istem času pa je bilo odjavljenih 7.
A 1 .t /> ,ispeh Dramskega studija. Sinoči so j
elani mariborskega Dramskega studija uprizo- 1 rili v Nar. gledališču Schöncherrjevo dramo »Otroško tragedijo«. Gledališče je bila kar dobro zasedeno in so bili nastopajoči ža res dobro izvajanje deležni živahnega priznanja. Strokovno oceno bomo še objavili.
A Grajski kino. Danes premijera krasnega ■ filma, polnega lepega petja in mladostne ljubezni »Pot do srca«. V glavnih vlogah Charlotte Susa in Hans Söhnker.
A Kino Union. Danes najlepši film zadnjih let »Epizoda« s Paulo Wesselyjevo in Karlom L. Diehlom v glavni vlogi.
Ceiie
B Spored spominske svečanosti v Celju.
Ob 8. uri bo cerkveno opravilo v Marijini cerkvi, nato pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Ob 10. uri bo svečana komemoracija pred poslopjem mestnega poglavarstva, ob slabem vremenu pa v istem času v veliki dvorani Narodnega doma. Pričetek naznani gasilski rog, nato _ sledi pesem »Umrl je mož«, govor in državna himna. Konec zopet naznani gasilski rog. Cerkvenih opravil in komemoracije se udeležijo zastopniki vseh vojaških in civilnih oblaste v, uradov, zavodov in ustanov, vse organizacije, državni in samoupravni uslužbenci ter šolska mladina. Zvečer v sredo med 18. in 19. uro naj bodo razsvetljene žalne izložbe. Pripravijo naj se po možnosti že prej ta večer. Na vseh poslopjih naj se izobesijo črne zastave. Zaradi komemoracije je promet med 10. in pol 11. uro ustavljen v mestu. Trgovinski, obrtni in industrijski obrati morajo biti zaprti dopoldne po odredbi ministrstva. Občinski predsednik vabi ves narod, da z ljubeznijo so- ' 'delujejo pri teh svečanostih, ki naj bodo viden izraz globokega sp 'tovanja in hvaležnosti tvorcu Jugoslavije.
■	Surov napad v gostilni. Nek brezposeln delavec iz črete pri Celju je v nedeljo ponoči v gostilni Posedel v Trnovejah hudo poškodoval 32-letnega Mirnika Ivana, delavca pri Westnu, Cerarja Tomaža, delavca pri Majdiču, ter čaterja Franca, delavca pri Westnu. Ko so se napili sladkega mošta, je vse tri tako obdelal in premikastil-da imajo hude poškodbe in se^ zdravijo v bolnici. — Iz Grajske vasi pri št. Jurju o» Taboru pa nam poročajo, da je pijan oa šmarnice Cizej Franc tako poškodoval svojega brata Ivana, da je včeraj prispel bolnico in bo zgubil levo oko.
■	Delo dobe pri Borzi dela: 1 dekla-2 gost. služkinji, 1 služkinja, 1 vzgojiteljic^
1 postrežnica, 1 hlapec in 2 delavca za gatev grozdja. Glavna bratovska skladnic v Ljubljani pa nam je sporočila, da do službo pri Barskem rudniku: 4 risarji, l §ejn meter, 2 rud. nadzornika, 1 knjigovodja več kotlarjev ter strojnikov. _
■	Pred letom dni se je obstrelil 28-1	.
Mulej Franc, mesarski pomočnik iz za ^ v nje pri Celju. V nedeljo 6. oktobra J bolnici umrl.
Gospodarska Mala antanta
Poleg mednarodne politične Male antante obstoji še gospodarska Mala antanta, ki se je nadela nalogo, da čimbolj učvrsti medsebojne gospodarske in trgovinske odnošaje držav-zavez-nic ter ustvarja enoten gospodarski teritorij na Balkanu in Podonavju. Nekajletna prizadevanja so rodila že lepe uspehe, vendar pa še daleč ni dosežen cilj, ki si ga je zastavila ta meddržavna gospoda rsko-trgovinska ustanova, v kateri sodelujejo najboljši in izkušeni gospodarstveniki. Brezhibno in čvrsto izmenjavo blaga med državami gospodarske Male antante precej ovira enostavno dejstvo, da je njih produkcija isfo-smerna in prevladuje več ali manj agrarna proizvodnja. ki je zlasti v Jugoslaviji in Romuniji Še navezana nujno na izvoz, medtem ko pa je agrarna proizvodnja v ČSR skoraj zadostna za domačo potrošnjo. Zato je popolnoma razumljivo, da se radi tega razloga med temi državami ne more razvili tolika zamenjava blaga, da bi absorbirala večino presežka agrarne produkcije in seveda tudi industrijske, ki je zlasti v ČSR nujno navezana na izvoz. Vendar pa je kljub temu gospodarska Mala antanta velikega pomena v razvoju in napredku posameznih držav zaveznic, posebno z ozirom na skupni «tospodarski nastop v mednarodnem svetu, za kar si toliko prizadeva sedanji kmetijski mini-
ster ČSR dr. Milan Hodža. Prav iako pa seveda ni mogoče prezreti pomembnosti glede tujskega prometa in glede poenostavitve tarifnih in ca-ranskih predpisov. Skupen gospodarski nastop in sodelovanje držav Male antante je zatorej pomembno tako s političnega kakor gospodarskega vidika. V tem sodelovanju se krepijo sile posameznih zaveznic, kj se morejo tako nasloniti na trden blok, ki pred mednarodnim svetom čuva interese vseh treh zaveznic.
14. t. m. se bodo spet sešli v Beogradu gospodarski predstavniki vseh treh dižav zaveznic na skupno posvetovanje gosjrodarske Male antante. Teden pred tem se bodo že pričela pred posvetovati ja in sestanki komisij za plovbo, normalizacijo, izenačenje meničnega in čekovnega prava in postno unijo. Na sedanjem zasedanju se bodo sestale tudi industrijska komisija in komisija za turistiko. Slednja bo razpravljala o uvedbi še večjih ugodnosti v medsebojnem tujskem prometu. Tokrat je ua programu tudi sklepanje o ustanovitvi posebnega propagandnega odseka Male antante. Vsekakor pa bo glavna skrb zasedanja veljala proučitvi predlogov za poglobitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo, kar je pravzaprav osnovna naloga gospodarske Male antante.
Naie klirinške teriatve in dolgovi
Poročilo Narodne banke od 2. t. m. objavlja med drugim tudi stanje naših klirinških terjatev in dolgov. Po tem poročilu znaša naša naj-yečja klirinška terjatev napram Nemčiji. 2. t. m. je ta terjatev dosegla višino TIS milijonov Din. Do tega datuma so bila izvršena plačila našim izvoznikom do avize št. 7515 od 16. aprila. — Pravtako je zadnje tedne porastel tudi italijanski klirinški dolg in dosegel vsoto 147 milijonov Din. 2. t. m. so bila izvršena plačila do »vize št. 74.567 od 22. julija. Tudi v kliringu z Bolgarijo se je naš aktivni saldo dvignil na 653.000 Din, z Romunijo pa na 3'8 milijona, 'ločim znaša dolg Turčije 510.000 Din. V Grčiji imamo na podlagi obtoka neizkoriščenih kompenzacijskih bonov in blokiranih terjatev pri Grški banki terjatev v znesku 61 .'4 milijona dinarjev. Skupni saldo naših klirinških terjatev v inozemstvu je znašal v zadnjem tednu:
Država:	v milijonih Din
Nemčija	315'0
Italija	1470
Grčija	6P4
Romunija	3'8
Bolgarija	07
Turčija _________________05
Skupaj
528-4
V lej vsoti pa še niso vštete terjatve iz plačilnega prometa z Romunijo, ki so bile koncem junija 58 milijonov Din. Tako znašajo torej vse naše terjatve napram navedenim državam okoli .580 milijonov dinarjev. Poleg teh klirinških terjatev pa imamo v nekaterih drugih državah klirinške dolgove. In to predvsem v ČSR okoli 153 milijonov Din, v Švici 10 mil., v Franciji 85 mil., v Belgiji 9 mil. in na Poljskem 4 mil. dinarjev. Skupno znaša torej naš klirinški dolg okroglo 260 milijonov Din, kar pa ni niti polovica naših terjatev. Kaj pomenijo te naše terjatve napram tujim državam, občutijo posebno naši izvozniki, saj je to večinoma njih vloženi kapital, odnosno kapital naših producentov. To je v pretežni večini kapital, ki so ga vložili izvozniki v inozemsko trgovino, a je zavoljo klirinških predpisov in deviznih omejitev vsled predolgega čakanja na klirinška izplačila tako-rekoč ohromel in odtegnjen našemu gospodarstvu. Todazadevno so se že večkrat pojavili predlogi o kompenzacijskih trgovinskih zaključkih, da bi se na ta način izognili neljubemu in škodljivemu čakanju na izplačila v kliringu. V tej zvezi se je zlasti že dosti razpravljalo o trgovinskih odnošajih z Nemčijo, ki je naš največji klirinški dolžnik.
Gospodarske vesii
= Novi čekovni zakon V ministrstvu pravosodja je bil te dni dovršen zakon o čeku, ki ga bo minister pravosodja predložil ministrskemu svetu. Predvideni zakon bo znatno olajšal čekovno poslovanje in odstranitev različne neprijetnosti, s katerimi je bilo zvezano dosedanje čekovno poslovanje.
= Elektrifikacija varaždinske okolice. V okoliških vaseh, Biškupcu in Jalkovcu, je bila dovršena elektrifikacija. Za električno razsvetljavo se je prijavilo veliko število podeželskih konsumentov, a tudi cene toka so prav Ugodne.
= Hrvatski gospodarski banki d. d. je bila odobrena zaščita. Vsa plačila so odložena na C let, obrestna mera za stare vloge pa znižajta na bruto.
= Na progi Tuzla—Dobo j je bila postavljena nova železniška postaja, ki se imenuje Kreka-solana.
= Turistični promet. Po podatkih turističnih ustanov je obiskalo našo državo v času ob 1. januarja do 1. avgusta 560.842 tujca v Prirm-ri s 543.181 lanskega leta v istem razdobju. Največ je bilo čehoslovakov, in sicer
38.239, Avstrijcev 33.160, Nemcev 13.750, Italijanov 6104, Madžarov 5785 in Francozov 4208. V to statistiko so seveda všteti tudi domači turisti in letoviščarji.
= Svetovna produkcija avtomobilov. Svetovna produkcija avtomobilov je znašala v zadnji kampaniji, ki je bila zaključena koncem letošnjega julija, 4 milijone 457.000 voz ter je porasla v primeri s produkcijo prejšnje kampanije za 23-6%.
= Insolvence v septembru. Po podatkih Društva industrijcev in trgovcev v Ljubljani je bilo v letošnjem septembru v vsej državi 13 konkurzov in 9 prisilnih poravnav.
= Podražitev sirovin zavoljo vojne. Porast tečajev na ameriških blagovnih borzah je zelo vznemirljivo vplival na borzah v Londonu in Liverpoolu, ki se silno zanimajo za vesti iz Abesinije. V pričakovanju skorajšnjega pomanjkanja sirovin je špekulacija precej oživela, tako so stopile cene ameriškega bombaža na 15 točk, podražila se je pšenica, naj-žvrstejše pa je notiral sladkor. Na londonskih tržiščih je bil v preteklih dneh promet naravnost ogromen. Poleg živil so se znatno učvrstile tudi cene kovin.
Kulturo
Mečev koncert
Naš priznani plantet in klavirski virtuoz prof. Ivan Noč je koncertiral prvič 1. 1923. in žanje «d tedaj naprej uspeh za uspehom, pokazal k pa svojo umetnost tudi na koncertih na Dunaju, Berlinu, Pragi in v Švici. Spored njegovih koncertov je slej ko prej dobro izbran. Nekaj pa opažam pri vseh njegovih dosedanjih koncertih: Težke pasaže ima prvovrstno naštudirane, dočim lažjim posveča premalo pažnje.
Bachova fuga za orgle, ki jo je virtuoz privedli sam za klavir, je izredno ugajala. Beethovnova sonata v As-duru se mi je zdela nekoliko dolgovezna. Lepša bi bila izbira kaj krajšega, saj je klasičnih del več kot dovolj.
G. prof. Noč pa je briljiral v Chopinovem Vfdčku v As-duru in smo ga vsi poslušali z v,dikim zanimanjem ter nagradili s spontanim ?Plavssom. Izgleda tako, da "je g. Noč navdušen ’hterpret Chopina, ker so zavzemale baš tega Skladatelja skladbe dobršen del programa, hi preludijev so posebno ugajali 1. 3. 4. in 6., d etud pa bolj druga od prve, dasi sta bili
«edve sijajno podani. Izmed Lizstovih skladb p' je bila najbolj všeč Polo peza v C-duru.
'"dika je bila vzhičena ob virtuozovi igri j’" koncertanta in ni po končanem sporedu ho
l\n oti ti «•timranf» f 01' IP V m Ji t nu o 1 a rl ti t pL'
^ »spustiti dvorane ter je zahtevala dodatek. ,, koncu svojega skromnega poročila, ki sem in “Sesala zaradi tega, ker je bil moj oče «j Večer zadržan s pevsko vajo pri' *Lj. Zvonu«, dovoljujem pripomnili dve stvari: veii. D°®et tega lepega koncerta bi bil lahko 'p »koda. da nam konservatorij in šola Ofijjš; ne Matice nista na zavodu obdržala tega *>ik0®DeR9. pianista .v profesorskem zboru. Mar-hifij1^11 Njegovih učencev in učenk, med katere o 1®» spadam, žaluje za njim.
'krajno neestetična je hita na koncertu O1» z »Boscndorferjevim« klavirjem tvrdke
Alfonz Breznik, ki se v vseh svojih reklamah vkljub protestom Glasbene Matice izdaja kot bivši učitelj Glasbene Matice.
Kje je tu doslednost in logika od obeh strani?
V vsem je pa g. prof. Nočev koncert oalavil v vseh navzočih zelo ugoden in dojemljiv ulis.
Vojka Zupanova-Prelovčeva.
*
Breda šček: Čez Pohorje sinje. Besedilo dr. Ivo J. Rudolf, uglasbila Breda ščekova. 8 samospevov s klavirjem. Loče 1935. Cena 25 Din. Naša skladateljica Breda Ščekova stresa skladbe kar iz rokava. V lej produktivnosti prekaša celo najplodovitejšega našega Adamiča. V pričujoči zbirki je poklonila našim solistom, ki so gotovo željni nove hrane za svoje udejstvovanje in uveljavljanje 8 samospevov s spremljevanjem klavirja. Preprosto eo pisani in tudi pianistom z malimi izjemami ne bodo delali težav. Ambicija skladateljice je vsega zavidanja vredna in zbirko interesentom prav rad priporočam v nakup in izvajanje. Z. P.
= Vinski sindilcat v ČSR. Vinogradniški kongres v Bratislavi je predložil osnutek za češkoslovaški vinski sindikat kot zaščitno organizacijo vinogradnikov in po možnosti tudi vinskih trgovcev. K temu predlogu so zavzele gostilničarske zadruge pozitivno stališče, vendar le za slučaj, če bo ta sindikat prostovoljna organizacija.
= Primanjkljaj v državnem proračunu USA. Končni primanjkljaj državnega proračuna USA za leto 1935—35 znaša 3 milijarde 282 milijonov dolarjev. Za bodoče p' ni .-čun-sko leto je napovedal predsednik ßocjuwelt še večje skrčenje državnih izdatkov, obenem pa tudi povečanje davkov, imovitejših slojev.
= češkoslovaška banka v Palestini. V Haifi v Palestini je bila ustanovljena češkoslovaška banka s kapitalom 50.000 funtov. Služila bo trgovinskim odnošajem med ČSR in Palestino.
—' Porast sovjetske industrije. »Izvestja« poročajo, da beleži sovjetska industrija v letu 1935 največji dosedanji porast. V sedmih mesecih 1. 1. je produkcija presegla predvidevano količino, in sicer za 1!>7%. Prav poseben napredek je doživela težka industrija, ki je porasla za 24-8%. V celoti je dosedanja produkcija šestkrat prekoračila produkcijo v 1. 1913.
— Popust za prevoz koksa. Po rešitvi Generalne direkcije drž. železnic so odobreni popusti za prevoz plinskega koksa na naslednjih relacijah: od Ljubljane gl. kol. do Celja 10.30 Din za sto kg, do Hrastnika 6.90, do Golnika 5.20, Lesce-Bied, Podnart-Kropa 4.70 in Tržič 5.80 za pošiljke najmanj 10.000 kg.
= Opozorilo uvoznikom blaga iz Francije. Naša trgovinska bilanca s Francijo je tudi letos silno pasivna. Francoske klirinške terjatve je treba postopno zmanjševati, vendar pa se tega vsi uvozniki ne zavedajo v zadostni meri. Ker se opaža, da vplačila v kliring za plačilo uvoženega francoskega blaga ne ustrezajo statistiki zunanje trgovine, opozarja Narodna banka vse uvoznike francoskega blaga, da je plačevanje tega blaga dovoljeno samo z vplačili dinarjev na francoski kliring. Vsakršno drugo plačilo francoskega blaga se kaznuje po zakonu o kazenskih sankcijah za devizne prestopke.
Borzna poročila
DEVIZE
Curih. 7. oktobra. Beograd 7, Pariz 20'2350, London 15T>4, Newyork 307'50, Bruselj 5L8750, Milan 25, Madrid 41'9250, Amsterdam 207'65, Berlin 123’45, Dunaj 57‘40, Stockholm 7755, Oslo 75'55, Kopenhagen 67T5, Praga 12'73, Varšava 57’90, Atene 2'90, Carigrad 2'45, Bukarešta 2’50, Helsingfors 6‘6250, Buenos-Aires 0‘8425.
Ljubljana, 7. oktobra. Amsterdam 2956'73— 2971-33, Berlin 1756'08—1769'95, Bruselj 737'75— 742*81, Curih 1424*22—1431*29, London 213'55— 215*61, Newyork 4342*15—4378-47, Pariz 288*14— 289'58, Praga 181T9—182-30, Trst 355-03-358T1.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 7. oktobra. 7% inv. pos. 78 r. Vojna škoda 355—357, okt., nov., dec. 357 r, 4% agr. obv. 45 r, 7% Blerovo pos. 67—69, 8% Bierovo pos. 77—79, 6% begi. obv. 60—61‘50, Agr. priv. banka 227—230. Dunaj-Zagreb 861—871—866, Dunaj-Beograd 865—855, Grčija-Zagreb 31‘65— —32*35—32, Grčija-Beograd 31*85—31-J5, Priv. klir. Lond. Zagreb 234*25—235*85—235*05, Priv. klir. London-Beograd 234-50 pon., Priv. klir. Madrid-Zagreb 555—565—560, Madrid-Beograd 570 pon,, Trb. 100, Šećer. Osijek 120—135.
Sokolsko društvo Vič priredi jutri ob 19. pred spomenikom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja žalno svečanost, na katero vabi vso viško javnost. Članstvo se udeleži svečanosti v kroju z žalnim Irakom na levem rokavu surke, ostali pa v civilni obleki s sokolskim znakom, ovitim v črn flor. Po žalni svečanosti se društvo korporativno udeleži žalne svečanosti na Taboru. Svečanosti na Kongresnem trgu pa deputacija društva s praporom. Maše zadušnice v župni cerkvi se udeleži društvo v celoti v kroju. Zdravo!
Glede prodaj in nakupov stanovanj ,,	služb
,,	posredovanj	kapitala
„	posojil
raznih informacij
poslužite se vedno učinkovitih
MULI« OGLASOV
„GLASA NARODA“
ki je najcenejši in zato
najbolj čitan dnevnik
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši tnesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane pelilna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri uaročilu.
INSTRUKCIJE v nepiščini daje gospodična^ začetnikom in konverzacije odraslim. Cene primerne. Naslov v upravi lista.
PES volčje pasme, siv, ki sliši na ime »Roltk se je zatekel od petka. Najditelja se naproša, da nemudoma sporoči proti nagradi na naslov v upravi.
KATEREMU podjetju je potreben Knjigovodja-bilaneist-korespondent v slovenskem, srho-hrvatskem in delno v italijanskem jeziku, upravni organizator, strojepisec, vešč vseh pisarniških strojev in sploh vseh pisarniških del, naj se obrne na upravo »Glas naroda« pod »Desna roka šefa«.
ZASTOPNIKA s kavcijo Din 10.000*— išče trgovsko podjetje s predmeti velikega konžuma. Mesto je stalno z dobrim zaslužkom. — Ponudbe na upravo pod »stalno mesto«.
Hranilne knjižice
prodate ali kupite najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore, Ljubl jana,
Gledališka ul. 12 Telefon 38-10
HauKOfU
Mu&cla"/


TISKARNA


y
E R K u n
UUBUAiA, 6REGRRCICEYAÖL 2 3
'H'fl—III  	WW JJIHH !■ III lilll JI ■IIIW'HJWI
LASTNA KNJIGOVEZNICA ROTOTISK - TELEFON 25-52
Utopovi „TITANIK"
originalno 30odstotno blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma odgovarjajoče najboljšim svetovnim tujim izdelkom (nizozemskim in nemškim)
eiEtlcovo belilo
vseh vrst: zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto let kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljšim tujim izdelkom
I>obi se v vseli trgrovlnatii fcotsrve po vsej Juposlavifi!
Čudne postave v Angliji
Francoska igralka in pevka Guilbert je nedavno objavila spomine francoskega akademika De Jouyja, ki so ga leta in leta imenovali »pariški puščavnik«, čeprav je stanoval v najlepšem delu Pariza. Pozneje se je preselil v London in tudi tam je dobil naslov »londonskega puščavnika«. — V Londonu se je ukvarjal z registracijo angleških navad in običajev, kar je pozneje tudi objavil.
Prevarani možje so prodajali žene
Iz tega njegovega spisa izvemo o nekem čudnem angleškem zakonu, ki so ga odpravili šele v začetku tega stoletja. Ta postava je določala, da se je mogel prevarani mož ločiti od svoje žene le tako, da jo je prodal. Prodajali pa so ogoljufani možje svoje žene na živinskem trgu. Anglež, ki s svojo ženo ni bil zadovoljen, ali pa tudi oni, ki je imel v rokah dokaze o njeni nezvestobi, ji je čisto mirno in brez posebnih
Kako si ohranim možem ljubezen
Dandanes, ko se epidemija ločitve zakonov vedno bolj širi, je odgovor na zgornje vprašanje veleaktualen. Zveza ženskih klubov v Virginiji zasluži torej vse priznanje, da je našla na to vprašanje odgovor, ki ne more zgrešiti svojega cilja, da si namreč žena ohrani zvestobo in naklonjenost svojega zakonskega druga.
Recept se glasi:
Pridi že k zajtrku lepo in čedno oblečena. Ne prigovarjaj svojemu možičku, da mora s teboj zvečer ven; če pa že to mora biti, naj bo kvečjemu enkrat v mesecu; kadar pa je mož doma, ga ne nadleguj.
Poravnaj najprej vse račune za gospodinjstvo, preden zahtevaš od njega zopet denar.
Nikar ne sili moža, naj ti pomaga v gospodinjstvu.
Ne vabi prijateljic, da bi hodile tvojemu možu grenit nedeljske popoldneve.
ceremonij povedal, da jo bo privezal na vrv in odpeljal na živinski semenj. V resnici so možje v sijajni opremi na vrvici vodili na živinske sejme svoje nezveste žene, kjer so jih privezali na kole in jih prodajali javno in po vseh določbah postave pod nadzorstvom kraljevskih sodnih slug. Cena za nezveste žene je bila skrajno nizka in ni nikdar prekoračila par šilingov (10—15 Din). Kdor je kupil lepotico, jo je moral javno peljati na vrvi v sredo živinskega sejma in tu šele mu je dovolil kraljevski sodni sluga, da ji je smel sneti vrv z vratu.
Ista postava za nezveste može
Prav ista postava je veljala tudi za nezveste može, toda žene so se svoje pravice prav redko posluževale in niso svojih mož nikoli vodile na sejem. Bile so pač pametnejše kot moški, ker so si mislile: »A kaj, dedec je dedec, vsi skupaj pa niso nič prida!«
Poslušaj moža, če je slučajno zgovoren.
Vprašaj ga vedno, kaj on pravi k tej ali oni stvari.
Bodi z možem ljubezniva in prijazna in nikoli mu ne kaži svoje slabe volje.
Drži moža v veri, da si ti ubogo bitje, njemu pa reci, da je velikan po postavi, da je lev po moči in Napoleon po genialnosti.
Poiiciiske naredbe šolski mladini
Vse občinske in državne šole so dobile velike table s prav važnimi policijskimi predpisi za mladino osnovnih in sploh najnižjih šol. Vendar pa mi še nismo tako daleč, temveč je to storila švedska, ki je prva na svetu pri varstvu otrok, saj imajo tam tudi največjo zagovornico zaščite otrok, slavno pisateljico »Tisočletja otroka« Ellen Key.
Švedska policija je torej izdala naslednje naredbe za mladino nižjih razredov: 1. Učencem je prepovedano hoditi po sredi ulice ali poleg trotoarja. 2. Najstrožje je prepovedana hoja čez ulice z enega trotoarja na drugi povsod, razen na krajih, ki so za šolsko mla-
dino posebej označeni za prehode čez ulico in kjer ob trotoar jih na vsaki strani stoji stražnik, varuh reda na ulicah. 3. Prepovedano je valiti žoge, obroče itd. po ulicah. Vsak učenec, ki se ne podvrže tem naredbam, bo strogo kaznovan.
Pri nas bo seveda treba to prepotrebno naredbo uveljaviti najprej in prav počasi pri odraslih, saj vsak tujec ve, da še ne znamo hoditi po mestu. Sicer smo že poskusili s tem poukom, a je spet ostalo vse pri starem. Celo za konje smo dobili dva vrtiljaka na Ajdovščini in Marijinem trgu z mednarodnimi znaki, le za ljudi še nimamo nikjer naznačenih prehodov čez ulico. Uredite torej končno že tudi promet pešcev vsaj pred pošto, na Ajdovščini in Marijinem trgu posebno pod Miklošičevo cesto!
Ali se gladina Jadranskega morja zvišuje?
Srbna opazovanja in proučavanja so pokazala, da se razmerje med morjem in suho zemljo neprestano izpreminja, čeprav v neznatni meri. Da ne navajamo drugih primerov, omenimo, da so pred nekaj leti našli v Žavljah pri Trstu poleg studenca, ki tam izvira, vrč za zajemanje vode iz rimske dobe dva metra pod višino morske gladine. Takih dokazov je mnogo. Radi tega so nekateri strokovnjaki sklepali, da se je v zadnjih dveh tisoč letih morje dvignilo za dva metra. Po tem računu se morje povprečno dvigne po en milimeter na leto in če bo šlo tako naprej — tako so sklepali — se čez kako tisočletje lahko zgodi, da bo morje zalilo nizko istrsko in beneško obalo, kar bi pomenilo veliko nevarnost za obe pokrajini.
Inženjer Luigi Picciola iz Trsta, ki dobro pozna ta zemljepisni problem, ima o tej stvari drugačno mnenje. Po njegovih nazorih se morska gladina v teku stoletij ni izpremenila, morje se sicer dviga in zopet pada, toda samo v mejah plime in oseke, stalne izprememba pa od rimskih časov dalje ni bilo. Saj pljuska morje ob stebre rimskega mostu pri Pesaru že od rimske dobe do danes vedno enako visoko. Pač pa se pogreza po njegovem mnenju zapadna istrska obala vsako leto za 1 milimeter in tako je prišel tudi rimski vrč pri Žavljah dva metra globoko pod morsko gladino. Zato se ni bati, da bi morje zalilo obalo, če se le zemlja sama ne pogrezne v morje.
Po starem običaju in šegi so izvolili te dni za novega londonskega župana, ki mu pravijo Lord-Mayor, tekstilnega trgovca Sira Percyja Bincenta. Slika kaže (levo) starega župana Stefana Killika in novega župana (desno) po volitvah pred magistratom.
Izumirajoči narod
V srednjem delu severne Sibirije živi peščica ljudi kot ostanek nekdanjega velikega in močnega rodu svoje skromno življenje. To so Ostjaki, ki žive ob bregovih pritokov reke Jenisej. Ta rod dandanes izumira. Ostjakov je le še kakih 700 in zato se ruski učenjaki, posebno jezikoslovci trudijo, da proučijo in zabeležijo navade, življenje in jezik teh ljudi. Zanimivo je, da so učenjaki dognali tudi vzroke, zakaj Ost. jaki izumirajo. Ugotovili so namreč, da je življenje rodu odvisno od uspeha zimskega lova. če je zimski lov dober, so ljudje do naslednje zime dobro preskrbljeni. Kadar pa zimski lov ne zadovolji, se začne splošno gladovanje in umiranje od lakote. Ostjaki prično loviti meseca januarja in lov traja do aprila. Največ polove sobolov in jelenov, če pa pritisne hud mraz (do 50 stopinj pod ničlo), ne morejo loviti sobolov in jelenov, pač pa se v takih slučajih lotijo medvedov.
Zanimiva slika iz pristanišča na Malti, ki je glavno oporišče angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju. Anglešk'a matična podmornica »Cyclops« s podmornicami »Oberon«, »Otway«, »Oxl ey«, »Regent«, »Negulus« in »Rover«.
Vam« Blahc
ZBESNELI

Polagoma je postal Jens Podumjin-Kneževic nekam zamišljen in kakor zakrknjen. Vedno pogosteje se je zapiral sam v svoj laboratorij in prosil Kid. naj ga ne moti, češ, da ji bo vse razodel in pojasnil, ko pride do resničnega uspeha. Med delom svojih sanj pa želi ostati sam, ker so poskusi tvegani in niti malo ne ve, v koliko mu bodo uspeli. Dasi nerada, se je Kid vdala tej želji in je šele pred dobrim pol letom izvedela, da se Jens peča s problemom plastične kinematografije. Povedal ji je, da na podlagi poskusov z veliko verjetnostjo računa pozitivnega uspeha. Odslej sta zopet delala skupaj in je Kid pozabila na ves svet.
—	Zakaj tako molčiš, jo je prekinila Inge iz zamišljenosti.
—	Kar tako, čudno se mi zdi in skrbi me.
—	Ne razumem, kaj naj bi te skrbelo. Saj si mi vendar še včeraj zatrjevala, da deluje Jensova iznajdba brezhibno.
—	Veš, Inge, pri Jensu deluje vse brezhibno, vendar se mi zdi na njem hkratu vse tako zagonetno in mrko, kakor da bi gledala v morje.
—	Pa to je vendar naravno, Kid! Plehki ljudje vendar še niso nikoli ustvarili nič velikega.
Kid je skomignila z rameni:
—	Ne vem če me razumeš, Inge. Toda zdi se mi in vsaj nocojšnje sanje so mi vzbudile te misli, da nam vendar ne zadostuje, če živimo samo znanosti in iskanju. Včasih bi si želela tiste tople prisrčnosti, ki ničesar ne išče in v ničemer ne razglablja, ampak vživa ob samem dejstvu, da živi.
—	Mislim, Kid, da ti tudi tega ne bo manjkalo in ti niti danes ne manjka. Ako pa ti, si skoraj gotovo sama kriva.
Kid je prekrižala roke v naročju in globoko vzdihnila.
—	Tako čudni so ti Slovani. Mislim, da ni nikdar mogoče popolno zbližanje med nami in njimi. V nas, se mi zdi, je vse kakor sistem, vse je urejeno, vse se nam javlja z matematično jasnostjo. Pri njih pa je vse vprašanje in zagonetka. Preden se otrese enega problema, se loti stotero drugih, a se hkratu sam v sebi vsem skupaj upira.
—	Sicer morda prečmo gledaš slovansko dušo, Kid, vendar si pogodila nekaj njenih bistvenih lastnosti. Vsekakor se mi pa zdi, da so tudi te potrebne in utegnejo človeštvu celo koristiti.
Nato s porednim nasmeškom:
—	Sicer pa združitev takega upornega iskanja z matematično sistematičnostjo ne morejo roditi nič slabega.
Kid je zardela:
—	Srečna si Inge, da lahko vedno ostaneš dobre volje.
—	Saj me poznaš, Kid! Po mojem je življenje pol sonca in pol smeha, vse drugo pa nam bo navrženo.
Dekleti še nista končali jutrnje toalete, ko se je
spodaj začulo brnenje avtomobila. Kid se je sklonila skozi okno.
— Papa se je vrnil.
In je brez ozira na Inge odhitela na vrt, kjer je tovarnar Per Larsen pravkar stopil iz avtomobila.
Drugo poglavje.
Inge je stopila k oknu in je še videla, kako j® Kid hlastno objela očeta, ki je bil videti nekam utrujen in zaskrbljen. Potem se je spustila na divan i*1 je razmišljala o Kid, o Jensenu in o sebi. Bledo se j® še spominjala časov, ko je bil njen pokojni oče družabnik tovarnarja Larsena. Tudi v njem se je baj® pretakalo nekaj slovanske krvi. Zato je bil kako* sedaj Jens vedno nemiren in z ničemer zadovoljeU Vse njegovo življenje je potekalo do malega v kemičnem laboratoriju in ni prihajal k družini včasih P® ves dan. Zato se ga Inge skoraj ne more spomni1’! po obrazu, dasi ji je bilo ob tisti strahoviti nesreč1 šele 12 let.
živ krst ni nikdar izvedel, s čem se je pokojni Kur’ Berkson pravzaprav bavil zadnje dni svojega žaljenja. Usodnega dne je prinesel baje domov ne^ kemikalije in se je zaprl v svojo delovno sobo. luS je živela tedaj v penzionatu in samo tej okolnosti s ima zahvaliti, da je ostala živa. Kako se je zgodil ’ niti ne ve, spominja se le, da so ji v penzionatu ^ zirno sporočili vest, da je njen oče nevarno obolel, iv je hotela domov, je bilo stotero izgovorov, dolce(S polagoma ni iz”edela strašne resnice, da nima ^ niti očeta niti matere, niti koga drugega svojih « svetu. Berksonova vila je z vsem, kar je bilo v m ^ ob ponesrečenem poskusu Inginega očeta, zlete zrak.	v
Izdaja »Narodna Prosveta« » Ljubljani, zadruga ■ o. predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mibalek. vsi t
Ljubljani-