AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE ZEDINJENIH DRŽAVAH. 1 (Official Organ of four Slovene Organizations.- The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. NajstarejSi ' in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STEV. (No.) 43 _CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. MARCA— THURSDAY, MARCH 3, 1932_____LETNIK (VOL.) XLf Japonci pri volji za pogajanja - Obtok zlata določa cene JAPONCI SPREJELI PONUDBO ZA PREMIRJE, KAKOR TUDI ZA MEDNARODN O KONFERENCO V ŠANGA-JU. — PONOVNA LJUTA BITKA NA CELI FRONTI. — DVOMLJIVOST O USPEHU NAMERAVANE KON-FERENCE. --——- Ženeva, Švica. — V tukajšnjih diplomatskih krogih se je zbudilo novo upanje, da bo i mogoče napraviti v kratkem konec sovražnostim med Japonci in Kitajci. Obema voju-jočima državama sta bila stavljena dva predloga. Anglija je stavila prvega, namreč, naj se sklene med sovražnicama premirje.- prugi predlog je prišel od Lige .narodov, v katerem se priporoča, naj bi se sklicala v Šangaju posebna konferenca, obstoječa iz tujezemskih velesil in zastopnikov Japonsko in Kitajske, na kateri bi se na lep način poravnal spor. Iz Tokio je prišlo poročilo, da je japonska vlada pri volji, da pristane na oba predloga. Kljub temu, da se Japon-1 ska z besedami strinja predlogoma, vendar je do izpeljave še dolga pot. V prvi vrsti bo težava glede premirja. Japonci namreč trdovratno zahtevajo, da se mora kitajska armada umakniti 121 milj nazaj od Šangaja, docim I proti temu Kitajci upravičenj ugovarjajo in zahtevajo, da se morate obe armadi istočasno pomakniti nazaj za enako razdaljo. Krivično bi namreč, bilo zahtevati, da bi se morali Kitajci na svoji lastni zemlji umikati tujim vsiljivcem. Japonci pa nasprotno računajo, da bodo dosegli svojo zahtevo, še predno bodo kaki koraki napravljeni od Lige narodov. Upajo, da bodo vrgli Kitajce nazaj za 12 milj še ta teden in tako postavili svet pred gotovo dejstvo. Kakor je videti, so resno odločeni, doseči ta namen. S podvojeno silovitostjo šo se namreč vrgli na kitajsko bojno črto. Tekom nedelje in ponedeljka so dobili z Japonske ojačenje 12,000 mož, ki so jih takoj postavili na fronto. Strahovit boj se je I nato razvil po celi črti v torek 1 zjutraj, ki je trajal celi dan.-Bila se je najhujša bitka, ka-koršnih še ni bilo tekom cele dobe, kar trajajo sovražnosti. Pod groznim pritiskom japon- 1 ske artilerije, aeroplanov, tan- 1 kov in pehote so se morali Ki-' ( tajci umakniti korak za ko,"a- ' kom. Umikanje pa.se je vršilo 1 povsem v redu in so gjv Kitajci.* uspešno krili s strojnimi pu- . škami. Kljub silovitemu nava- : lu Japoncev pa so Kitajci bili v torek zvečer še vedno v posesti mesta Tazang, katerega zavzetje so si postavili Japonci za svoj glavni cilj. Brez ozira na to, kake uspehe bodo Japonci dosegli s svojo sedanjo ofenzivo, se bo konferenca, ki jo je predlagala Liga narodov, bržkone vršila. Zelo dvomljivo pa je, ali se bo na njej kaj dos^lo.( Kakor' jc označeno v načrtu , za njof bo nje namen, poravnaj vse 'sporne itoeke me J Kitajsko .in Japonsko, .Glede tega pa so si ve: lesile ze zdaj navskriž. Japonska bo namreč zahtevala, da se na konferenci ne dotaknejo ODLOČILNO ZLATO \ i _ Skrivanje zlata povzroča padec cenam in posledica tega je trgovska depresija. —o — Chicago, 111. — Odlični tukajšnji ekonomist H. S. Davidson je ob neki priliki pojasnil, kako zelo so cene blagu odvisne od cirkulacije zlata, oziroma denarja, kritega z zlatom. Zaključek njegovih izvajanj -je, da padajo cene tem nižje, Čim več denarja se vzame iz cirkulacije, in s tetn sorazmerno je hujša tudi depresija. Središče trgovske depresije tvorijo manjši dobički. Ti do-'bički pa padejo na nič, ako cene padejo. Padec cenam torej depresijo indi-rekt.xw. zjaKa.i torej padajo cene, ako je to tako usodno? Odgovor na to je, da se višina cen ravna po množini i zlata, ki je v cirkulaciji, ki to-"rej ni vezano. Zlato, ali pa denar, ki je skrito, bodisi od privatnikov, ali pa izločeno iz prometa od kake vlade v ka kršnekoli svrhe, je mrtvo, in nanj se ne more dajati riika-kega kredita, vsled česar pada celokupno trgovsko življenje. ,.!)& je skrivanje zlata pravi vzrok zastoja trgovskega življenja, kaže zgodovina vseh prejšnjih depresij. PRVA VOLILNA PRAVICA GRKINJ Atene, Grčija. — Prvikrat v zgodovini Grčije so imele grške ženske volilno pravico preteklo nedeljo. Dovoljena je bila ta! pravica v mestu Pireji, blizu A-1 ten, ko so se vršile mestne voli- > tve. Zdi pa se, da Grkinje niso' posebno navdušene nad to pridobitvijo, kajti samo 200 se jih poslužilo pravice in šlo na volišče. -o- POZIV NA PLAČILO DO-1 HODNINSKEGA DAVKA Chicago, 111. — Dohodninski ^ komisar vWashingtonu je pre-j tekli ponedeljek izdal poziv na davkoplačevalce, naj svoje dohodninske davke za preteklo le-, to plačajo čim prej, ako mogo- ; če takoj. Zadnji dan za plačilo { .'je nepreklicno 15. marc. Dočim -se je druga leta do tega časa po- 3 i brala že večina davkov, so letos j nekateri davkoplačevalci mne- i nja, da bo lestvica za izjemne'] postavke v davkih iapremenje-ji 'na in zato čakajo s plačevanjem.' Komisar povdarja, da ne bo ni- , kakih- prememb, in želi, da bi , pričelo občinstvo takoj izvrše- ■ vati to dolžnost, da ne bo zad- , njie dni prevelikega navala. mKndžurskega vprašanja in se 1 Mjanazurija brez nadaljnjega ■ piišti; Japonpki. M'feh tem, ko ■ Francija ur Xnglija' glede tega : se oklevate^ je fra Amerika ■ odločno na stališču, da se tudi t to vprašanje vključi v konte-) renco. KRALJI SINI- ŽAJOPLAČE Trije vladarji vsled depresije pristali na nižje plače. Dunaj, Avstrija. — Tudi na kraljevskih dvorih se v gotovi meri občuti sedanja depresija. Več vladarjev je moralo vsled nje pristati na nižje plače. — Tako je jugoslovanski kralj Aleksander privolil, da se zni-( ža njegova civilna lista, ki je znašala do zdaj 18 milijonov dinarjev na leto. Zdaj dobiva kralj 14 milijonov, kar je okrog četrt milijona dolarjev, in poleg tega skoraj enako svoto v dokladah. Tudi ru-munski kralj Karl in bolgai'ski 1 kralj Boris dobivata nižje pla- < če. Prvi za 24 odstotkov, drugi 6 pa za 10,000 dolarjev. i --o—— i NAVDUŠENJE ZA KITAJ- j1 SKO j1 1 ! Chicago, 111. — Kitajski kon-' žul v tem mestu objavlja, da se . je do zdaj okrog 500 Chicažanov j , I priglasilo, da prostovoljno vsto- j . pijo v kitajsko armado. Konzul ] i nima nikakih tozadevnih po- . . oblastil od svoje vlade in zato|_ jim ni mogel drugega nasveto- ^ vati, kakor, da naj gredo na Kitajsko in se tam vpišejo. Ti prostovoljci so skoraj brez izjeme i 'vsi brezposelni. - j -0- ! 1 IMA DOBER SPOMIN Z \ 1 ZOBE Chicago, 111. — V decembru' -.1929 je bila Mrs. Goldberg od 1 dveh banditov oropana na svo-1 jem domu, 5057 Drexel blvd. ■ Policija je kmalu nato dobila ne-M:o tajno pismo, v katerem je bi-' "|lo omenjeno, da je bil eden ro-J i parjev neki James Murray. Od 1 tedaj za roparji ni bilo sledu, j Pretekli ponedeljek pa je policijski uradnik naletel pred sodiščem na nekega moškega, ki je ravno zalagal bond za nekega aretiranca. Podpisal se je moški z imenom James Murray. Policist ga je aretiral in poklicali so Mrs. Goldberg. Ta je nekaj časa motrila osumljenca in mu končno velela naj reče "A". Murray je ubogal in ženska je vzkliknila: "Da, to je pravi; poznam ga po zobeh." Murray je sicer protestiral, a obdržali so ga v zaporu kljub temu. KRIŽEMSVETA1, — Šangaj, Kitajska. — Prvi izgredi kitajskih beguncev, ki so bili pripuščeni v medna- I rodno naselbino, so se pripetili v ponedeljek, ko-je večja rano žica domačinov navalila na postojanko mornarice Zed. dr- 1 žav. Bili pa so kmalu razkrop- 1 Ijeni. : — Palm Beach, Fla.— Črn- ; ski sluga neke bogate družine i je v ponedeljek nenadoma ! zblaznel in pričel z nožem na- j padati ljudi ter je nevarno ranil dve 1 osebi. Nekemu polici- ; stU se je posrečilo, da g,a je obvladal, ko ga je ranil s strelom- — Kopenhagen, Danska..— Iz Švedske prihaja poročilo, da je v mestu Svaerdsjoe nastal v tamkajšnji hiralnici požar, pri katerem je prišlo ob življenje deset starčkov in ne ki deček, ki je bil uslužben v [poslopju. -o- IZJEMA ZA UČITELJSTVO , ' Chicago, 111. — Zupan Čer-malc je izdal v ponedeljek odred-I bo, naj se prizanese učiteljskim močem, katere bi policija zasačila, da se vozijo z avtomobili, I za katere niso plačale mestne licence za leto 1932. Nimajo pač s čim plačati, ker jim mesto dolguje plačo za več mesecev. -o- IŠČEJO KRITJE ZA DEFICIT J Washington, D. C. •— Proračun federalne vlade za fiskalno | leto 1933 bo izkazoval okrog eno j in en četrt miljarde dolarjev primanjkljaja.Vlada zdaj išč-o žrtev, kje bi lahko zgrabila, da bi iztisnila dohodke za ta pri-j manj kij a.j. Predlagala bo v to . svrho, naj se upelje nov davek na blago, ki ga izdelovalci prodajo. Kakor računajo, bi to prineslo nad pol miljarde v blagajno. Nov davek bi bil naložen na vse produkte z nekaterimi izjemami, kakor so navadna živila, dalje učne in podučne knjige, časopisi in nekateri nabožni izdelki. Obleka bi nasprotno bila podvržena davku. — Davek se bo naložil izdelovalcem, plačal pa ga končno ne bo drugi, kakor občinstvo, ki bo kupovalo produkte. Katoliški Slovenci oglašajta svoje prireditve v "Amerikan- skeni SIcvencu"! , ZDRUŽITEV DVEH DRŽAV? Načrt, da se Poljska in Rumu j nija združite. j Varšava, Poljska. — Z vso resnostjo se razpravlja načrt, da bi se Poljska in Rum unija združile takorekoc v eno državo. Načrt gre za tem, da bi 1 Poljska postala monarhija in ' bi za kralja dobila rumunske-ga prestolonaslednika Mihaela. Ta naj bi se potem oženil s hčerjo poljskega diktatorja Pilsudskija, ki je zdaj stara 10 let, in tako bi se privedlo do združitve dveh dežel. Dokler bi Mihael ne postal polnoleten, bi zanj vladala njegov oče, kralj Kari, in Pilsudski. --o- PRIPRAVLJENOST AMERIŠKE MORNARICE Washington, D. C..— Mornariški department je v ponedeljek odredil, da mora odpluti večina ameriškega vojnega brodov-ja v Pacifiški ocean na velike . vojaške vaje, ki se bodo vršile j . tekom marca in aprila. Skupno i . bo tekom tega časa v pacifičnih vodah 141 ameriških vojnih la-■dij. i -o---I . NAMERAVANA SPRAVA V, KRALJEVI DRUŽINI Pariz, Francija. — Poročila ■ iz Rumunije govore, da se sku-. ša kralj Kari spraviti s svojo i.ločeno ženo, princesinjo Heleno, ijin se ponovno poročiti z njo. Po-slal je dva svoja odposlanca v Florenco, kjer zdaj Helena sta-i' nuje, odkar je bila na lep način .'izgnana iz Rumunije, in jima j dal naročilo, naj jo pridobijo, da c se bo vrnila k njemu. Baje bo . Helena privolila v vrnitev, bolj . zaradi sina Mihaela, kakor zaradi Karla samega. -o- V JOLIETU PODIRAJO MOSTOVE Joliet, 111. — V ponedeljek se je pričelo z izvajanjem načrta za graditev novih mostov, ki vežejo oba dela mesta. Pet starih mostov bo podrtih in zgrajeni bodo novi moderni, ki bodo 0-mogočali plutje parnikov pod njimi. Kot prvi je bil omenjenega dne zaprt za promet most na Jackson st. Sledil bo most na Cass st. 1. aprila in na Jefferson st. 1. maia. Velik požar pri Domžalah ] V vasi Vir pri Domžalah je • 9. febr. proti jutru nenadoma ■ začelo goreti v tovarni sanitetnih potrebščin Kocjančič in drug, kjer je bila prejšnje "a- , se Krmpotičeva tiskarna. Ogenj so prve opazile Stupjče-ve dekle, ki so tudi takoj •■>-, vestile lastnika Kocjančiča in j poklicale požarno brambo. Videle so, kako je skozi str.-> ho švignil plamen. Delavci so že popoldne pred požarom sli-' šali v sredini poslopja neko čudno prasketanje, katero j;h pa ni preveč vznemirjalo in tudi ni nihče posvetil temu kake pozornosti. — Gasilci, ki so prihiteli z Vira, Doba, Rado-imelj in iz Domžal, so imeli 'veliko posla, da so obvarov-di i v bližini se nahajajočo Koc- * jančičevo vilo in veliko sk'f- ' d išče materijala. Velika no-varnost je bila, da se ogenj * razširi na v bližini stoječa ^0- 1 spodarska poslopja in hiše. Sreča tudi, da je pihal nasproten veter. Gasilci so gasili od pol 2. ure zjutraj, pa do 9. me 6 dopoldan. Tovarna je pop»d- f t noma zgorela. Uničen je Seve. 1 , da tudi ves materijal in stro,]i 1 , kar je bilo v tovarni. Brez de ' la jo tudi ostalo 20 delavčev, 1 ki so si do sedaj služili tam ; . svoj kruh. Škoda na uničenem materijalu in zgorelem poslopju znaša skoro pol milijona dinarjev. "Jeruzalemski romar" Pred kratkim se je v Ljubljani pojavil neki France Kac, ki je iskal raznih potrebnih popotnih listin. Pripovedoval J je, da gre peš na božjo pot v ^'Jeruzalem samo iz hvaležnosti, ker se je baje zaobljubil • pri neki priliki, da če od svoje * slepote ozdravi, bo romal to 1 ,pot peš, kar je tudi nameraval j1 storiti. Zatrjeval je namreč. j da je bil slep in je na čudežen ^ način zopet izpregledal. Mno-gi so temu "romarju" nase'' i in mu tudi denarno pomag-li, 0 da bi se mu na poti preslabo j ''!r Zmrznjenec v snegu ' V Gračanici pri Banjaluki so našli otroci med sankanjem pod snegom zmrznjeno človeško truplo, v katerem je policija spoznala nekega Vehabi Haliloviča, okoliškega kmeta ki je moral ležati v snegu najmanj 30 dni. -o- Nevarna šala Neka dva 181etna fanta stž v nekem selu blizu Sarajeva pri staji svojega prijatelja za čela oponašati volkove. Ovct so se prestrašene razbežale gospodar je pa mislil, da st , res pravi volkovi in je v tem . pomeril v dve črni senci in u . strelil. Oba sta bila zarila ; 1 streli. Njuno stanje je prece s nevarno. I® Jugoslavife. TOVARNA NA VIRU PRI DOMŽALAH V PLAMENIH — DO POL MILIJONA DINARJEV ŠKODE. — V NEVARNOSTI SREDI ŽAMETOV.— SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE VESTI. DIREKTORJI DVOMILJARDNE KORPORACIJE Slika s Iprvega zborovanja direktorjev vladne finančne korporacije, kateri je na razpolago dve miljardi dolarjev za uppstavitev trgovine in industrije. Predseduje korporaciji Ch. G. Dawes, ki sedi v ozadju na desni strani. " Rfp&ff 2 " AMERiKANSKl SLOVENEC Četrtek, 8. marca 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC | Prvi in najstarejši slovenski F he first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. "y _, Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day und the day after holidays. Izhaja in tiskaj Published By: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: _ 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 0098 " Phone: CANAL 0098 Naročnina: " . . __ Subscription: Za celo leto------------------------------$5.00 For one year....................................?5-00 Za ool leta___________________________2.50 For half a year---------------------------- 2.0U Za četrt le a _______________ l.M) For three months........................... l-»0 Za Chicagoj Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Začelo leto.—.._____________________$«00 For one year------------------------$6.00 Za oolleta____________3.00 For half a year--------------------------- 3.00 U četrt letZII__________^ For *hre, months------------------------ 1-/5 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj din in pol pred dnevom, ko izide list-Za zadnjo številko v tednu fe čas do četrtka dopoldne.-Na dopise brez podpisa se ne ozira.-Rokopisov uredništvo ne vrača. _______—_—— POZOR._Številka poleg vašega naslova na listu znači, ( do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu.____J -Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office M Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. -- S. D.: Norrisov amendment Vsaka dobra stvar potrebuje precej časa, je star pregovor in njegova resnica se vidi posebno pri usodi ustavnega dodatka senatorja Norrisa o začetku uradovanja predsedmkain kongresa, kakor tudi o metodi izvolitve predsednika. Usta\a določa, da se mora sniti kongres vsaj enkrat v letu, in sicer se morajo pričeti zasedanja prvi ponedeljek v mesecu decembru. Po tej določbi se snide kongres prvikrat šele trinajst mesecev po volitvi. , , . ,___ ! To je'pa jasno iz sledečega: Uradna dobra vsakega kon-j -resa znaša dve leti in sicer od 4. marca enega do istega dne j drugega leta. Volitve za kongres se pa vrše v vseh državah,, izvzernši Maine, prvi torek po prvem ponedeljku v novembru. Do četrtega marca je v uradu še stari kongres, novi se more torej sniti šele decembra prihodnjega leta. 'Ta določba je bila primerna takratni dobi — je preteklo poldrugo stoletja od takrat. — Naša unija je obstajala iz trinajstih držav, ki so imele skupno nekako 4 milijone prebivalcev Kongres je imel takrat presneto malo dela, rešil je lahko vse v prav kratkem času, ni bilo potreba kakih dolgih zasedanj. Pomisliti" treba, da takrat že ni bilo železnic in drugih prometnih modernih sredstev. Vzelo je tedne, včasih celo mesece, predno se je ugotovil izid volitev, in vzelo je zopet precej časa, predno so mogli izvoljeni poslanci priti v glavne mesto. kr ■ ( Te razmere so se že pred desetletji izpremenile. V mno- s gih okrajih ugotovi se izid volitev brzojavnim potom že par ur ] po volitvah. Izvoljeni kongresniki in senatorji pridejo lahko ■ od pacifičnega obrežja v Washington lahko v 4 dnevih, če se ; nečejo poslužiti zrakoplova. V sled teh okoliščin je razvidno, da se mora čas za pričetek zasedanja kongresa izpremeniti. ; To javno mnenje prevladuje med ljudstvom že leta in leta. ' Ena glavnih krivičnosti je, da daje stari kongres, kojega marsikateri član je bil poražen pri volitvah, še vedno zakone od decembra pa do marca. To so pa poraženi kongresniki in senatorji znali izrabiti in so napravili z administracijo večkrat kako prav lepo kravjo kupčijo. Ljudstvo je v šali imenovalo te poražene kongresnike "lame ducks", ti so pa svojo moč izkoristili v to, da so dobili od administracije kako mastno službo pri vladi. Vse to se je že davno vedelo, vendar je vzelo leta in leta, da' je prišla zadeva v tir, da bi se dosegla kaka izprememba. Zasluga senatorja Norrisa je, da je kongres privolil v to iz-premembo. Norrisov predlog obstoji iz treh delov. Prvi določa, da naj se snide kongres 4. januarja v letu po volitvah, no v decembru kakor dosedaj. Drugi del se tiče uradnega termina predsednika in podpredsednika, ki naj se ne prične več s 4. marcem, marveč s 24. januarjem. Tretji del Norrisovega predloga pa naj odpravi staro dasi častitljivo — sicer pa v naših časih jako nesmiselno metodo elektorjev. Po ustavi so ti elektorji, ki izvolijo predsednika. Po ustavi in po obliki je to še vedno indirektna volitev,, faktično je pa že davno postala direktna. Izid predsednikovih volitev naj bodoče ugotovi uradno kongres. Senator Norris se je trudil že leta in leta, da bi closegel to izpremembo. Senat je sprejel njegov predlog že sedemkrat, poslanska zbornica je pa predlog ali odklonila ali ga pa vrnila odseku v nadaljno razmotrivanje. Sedaj, ko kontroli- VABILO NA PROSLAVO d Chicago, 111. k V tem letu se vršijo proslave ^ 2001etnice Washingtonovega ( rojstva. Da ne zaostanemo za ^ | ostalimi narodnostmi, je skle- ^ nila Jugoslovanska centralna 'organizacija in Jugoslovanska Žena mesta Chicago, da tudi " mi častno proslavimo obletnico prvega predsednika naše nove j domovine. V nedeljo, dne 3. aprila ob 2. popoldan se bo tozadevno j vršila proslava chicaških Jugo- ' Slovanov v 131 Inf. Reg.Anno- ' ry na 16. cesti in Michigan Ave. Na programu bo več promi-nentnih govornikov, petje in rokoborba dvanajstih rokobor-jcev. Vstopnice so na prodaj ,'pri distriktnih tajnikih. Cisti 'dobiček bo razdeljen direktno med potrebnimi Jugoslovan' , mesta Chicage. Apeliramo na sodelovanje vseh chicaških Ju-j goslovanov. Pokažimo našo so-^ Udarnost v ameriškem javnem življenju. ) Za publikacijski odbor JCO. in Jug. Žena: Dr. F. Paulich. 1 --o- i- VESTI IZ SO. CHICAGE So. Chicago, 111. Prosim cenjeno uredništvo, da mi dovolite priobčiti par vrstic, ker ne morem drugače, kakor da tudi jaz poudarim in povem, kako smo srečni, da lahko pišemo in poročamo no vice v časopisje v svojem lastnem materinem jeziku, katerega nas je naša lastna mati učila in nam pripovedovala: ! sin moj, hči moja, Slovenec si, Slovenka si! In še to je. rekla, ko smo se poslavljali, da naj nikar ne pozabimo Boga in 1 Marije, naj se varujemo slabe ■ družbe in naj beremo dobre; katoliške liste, kjer je vedno J i , zdrava hrana za katoličana, in 1 ■ laglje boš prenašal skrbi in te- 3 • žave tega življenja. Naš naj- I - boljši katoliški slovenski list je 1 pa ravno A mer. Slovenec, ki 1 nas sedaj ob svoji 401etnici ! - prosi pomoči, da v času sploš- 1 3 ne depresije ne omaga. Skozi : dobo štiridesetih let je učil in : - vzpodbujal katoliške Slovence ! - po Ameriki k dobremu, jih vo- - dil in jim dajal vedno dobri-, nauke, in sedaj, po lOletnem, - toli zaslužnem delu, nas mora prositi pomoči, mesto da bi se 1 med nami ponosno dvigal ka- - kor nevenljiv spomenik. Amer 1 Slovenec je last celega našega - slovenskega katoliškega naro- da. Zato bi naj bila skrb vseh katoliških Slovencev obrnjena na tega našega pijonirja, ki je nam pripravljal pot. Ce bomo, dragi katol. Slovenci, zapustili list Amer. Slovenec, bomo s tem zapustili samega sebe, poleg tega tudi naše otroke, ki bi se poslej morda ne imeli ne kaj sklicevati, da so slovenskega rodu. Dokler pa držimo nat katoliški slovenski list, sme lahko na' svoj narod ponosn sami in so na nas ponosni naš otroci. Nikar nič ne pomišljui . mo, ampak storimo vsak po < svojih najboljših močeh svoje s dolžnosti napram listu, da si ; ga ohranimo in da tudi svojim . otrokom zapustimo za seboj -spomin, na katerega bodo lah- 1 ko s ponosom pokazali. i Ko tako ob prostem času > prebiram Amer. Slovenca, sc-i deč sklon i en čez njegove stra-i ni in prebirajoč razne dopise •jin novice iz vseh krajev, se mi vidi, kakor bi bili okoli-mene 1 zbrani prijatelji, da, kakor 5 bratje, ki pripovedujejo svojo ' dogodljaje in doživljaje, kaj 1 se je pripetilo tu kaj tam, kaj P so, ozir. bodo imeli tu ali tam. Prav tako se mi vse to dozde- ] va, kakor prijetno domače < kramljanje in četudi — z malo , izjemo — teh dopisnikov ne • poznam, vendar čutim, cla smo , si prijatelji, da smo kakor bratje in sestre ene družine, .. pa če se prav morda nismo še F nikoli videli. Podpiraj mo torej k list, kar nam je mogoče, četu- j • di bomo še nekaj .časa tožili o 2 i težkih časih, vendar upajmo, k : da se nam povrnejo boljši \ , dnevi. z Še nekaj bi rad omenil in v z i prvi vrsti- bi prosil našega no- y 1 vinarja, da mi oprosti, če ga tu I - imenujem,- da 011 veliko dela j i za našo naselbino. Če bi njega \ )jne bilo, bi bilo vse tiho in nič t i bi ne slišali, kaj se pri nas vse ! s - godi, bi ne slišali sami, še manj .5 - bi pa drugod kaj vedeli o nas. j I d Vsak človek je že tak, da se j i večkrat rad pogleda v ogleda-;] i lo, kako, izgleda- Tako tudi mi, 1 - čeprav vemo, kaj se vse pri i i nas zgodi, vendar še radi po- s 1 gledamo v ogledalo Amer.'s a Slovenca, kjer še enkrat, mor- 1 - da bolj natančno pogledamo 1 e svojo podobo in obliko. Zato ; 1, mu moramo biti hvaležni, da(i a nas predstavi javnosti sloven-p c skega naroda v Ameriki. Ker ] .- pa novinar tudi ne more vsega ; \ vedeti, bom sedaj jaz njega s a nadoYnestoval in sporočil novi-'; 1- co — za nekatere — za druge ! i pa zahvalo, ker me že dolž- r nost veže. 2 Dne 24. januarja se je nam- s reč zbralo lepo število žena in 1 mož, ki so bili precej čedno < oblečeni, obloženi pa tako, da 1 se je vsakemu že na zunaj vi- 1 delo, kaj s seboj nosi. Mi, seve- 1 da še nismo povečerjali, pa če . bi tudi bili, saj ni bilo drugega s kot kislo zelje pa krvave klo- ] base, kar nam je naša mati j pripravila. Predno smo se pa s j k mizi vsedli, je bila pa miza t i že tako obložena s tem, kar so ; 'prinesle njene prijateljice, da : jsmo kar gledali nad toliko postrežbo in radodarnostjo, s katero so nas obsule, da še nismo mogli vsega pospraviti pod! svojo streho. Po večerji poda j 1 rijo slavijenki Mrs. Mary Shif-j ,|rer v spomin njene 501etnicej i rojstnega dne krasen dar, na-jjkar so ji vse ženske čestitale, - da bi jo Bog .še mnogo let 0-i hranil. — Mrs. Teringer in s, hčerke, Mr. in Mrs. Benedik, - Mr. in Mrs. Werbek, Mrs. J Š Arch in hči, Mrs. Widic, Mrs.' ) Zupančič, Mrs. Hafner in sino- i vi, Mr. in Mrs. W. F. Kornpa-i re, Dr. Kompare, Mr. in Mrs - Frank Teringer, Mr. Joseph a Golob in Mr. Klobikar. — Ona e se jim je hvaležno zahvalila za i njih vdanost do nje, da so se • je ob njenem 50..rojstnem dnevu tako spominjali. Nikdar ni tega pričakovala, sedaj pa tako nenadno tako presenečenje. Zahvali se jim za krasen dar, katerega so ji darovale in obljubi, da bo vedno, kar bo v njeni moči, pomagala k ysaki dobri stvari in ostala za vedno } njim vdana prijateljica. Same -po sebi .je že razumljivo, da 1 smo bili raznih dobrot, ki so j jih imenovani prinesli s seboj, ] vsi deležni. Lepa hvala. ji Se bom omenil, kaj se mi je pripetilo, ko sem šel nekega večera na izprehod v Calumei park. Bilo je že precej temno, ko poslušam neko štorkljanje med drevesi. Ko vprašam, kdo je, mi pa pove, da je štorklja in da je pustila pri Mr. in Mrs.| Frank Teringer krepko hčerko prvorojenko. Enako, da se je zglasila tucli pri Mr. in Mrs. Zlogarju, prav blizu parka, kjer je pustila sina. Sedaj, pravi, se grem pa kopat v jezero, ker je letos taka topla zima. Ko pridem domov, že pride Mrs. Teringer, mati Mr. Franka Teringerja, in vesela pove novico, da je kar naenkrat postala stara mati. Casti-tamo ji in smo tudi takoj po-' skrbeli za krst, kjer sta bila za botra Mr. Joseph Shifrer in j Miss Mary Teringer.— Ce njegov oče to bere, se naj lepo k Bogu ozre in ga za odpuščanje prosi za vse, kar je napravil. '— Tako se množijo naše slovenske družine v So. Chica-'gi. Denarja seveda na vseh koncih in krajih primanjkuje. Pravemu poštenemu človeku je težko sedanje čase, ko ne more dobiti dela, da bi preži-| vel sebe in svojo družino, ki ga prosi za vsakdanji kruh, ki jim ga ne more dati. Na eni strani revščina, na drugi strani I pa vidimo, kako se vozijo '.brezskrbni bogatini po zraku p ne meneč se za revščino in te- t žave ubogega delavca. To so sadovi modernega strupa, ki razjeda narode in države. Na eni strani bogastvo brez primere, na drugi pa nepopisna revščina. Bog ve, kakšen konec bo vse to imelo. . Tudi po lemontskem hribu 1 smo nedavno hodili z Mr. Ga- 1 brielom Benedik, ko naju je ! iz pogovora predramil močan i strel kakor iz kanona. Smejala i sva se, ker sva mislila, da na- ] ma na čast streljajo. Ko sva pa j srečala in pozdravila Rev. F. 1 Benedikta ter ga vprašala, za- . kaj danes kanoni pokajo, naju povabi, da greva gledat, ! kaj tam na hribu delajo. Ko i prideva na hrib, vidiva, da že j vsi tisti hrasti, pod katerimi jsmo se v poletni vročini senčili, ležijo na tleh razdejani in brez življenja. Mladini so darovani, da se ji na tem prostoru uredi igrišče. Ali bo današ-; nja mladina pripoznala. kaj j se vse za njo žrtvuje? Bo li? .' Ce ne bo, je to prej ko ne v njeno in našo narodno pogubo. Obrnimo se še k Mariji in ji v spomin današnjih slabih ča-1 sov obljubimo postaviti sveti, 1; križev pot ob poti na hrib, do i-kapelice. Obljubimo to v se-31 danjem postnem času in ne - framujmo se te misli, kakor . i tudi ne, obračati se k Njej v i - v vseh naših potrebah, ki je ! '. naša Mati in nas želi vse pripeljati pred svojega Sina. To naj bi bilo moje poročilo za sedaj, ob koncu kampanje za obstanek našega katoliškega dnevnika,' Amer. Slovenca, r _Da pa ne bo naša naselbina r v tej kampanji brez vsakega I novega naročnika, vam poši- £ ' ljam, cenj. upravništvo, eno- ^ i letno naročnino za v stari s kraj. — Pozdrav. M. S. s -o--1 IZ URADA DR. ŽENA IN i MATER 1 i Chicago, 111. Članice omenjenega društva ' se opozarjajo na četrtletno ; skupno sv. obhajilo in na shod , v nedeljo, 6. marca. Ne pozabite s seboj prinesti znakov in ; pa knjižic za društveno pesem, Omenjeno nedeljo je tudi sprejem novih članic in sicer zvečer. Vse tiste, ki ste me že vprašale, kakor tudi druge, ki morebiti želite pristopiti v naše vrste, odgovorim, da je hvalevredno, da nas- bo več. Katere se še niste priglasile, vas prosim, da se priglasite pri g. župniku, našem duh. v di-telju, ali pa pri nižje podpisani. Lahko to storite pismenim, ustmenim ali tudi telefo ič-nim potom, da se potem vse potrebno uredi. Telefomčna številka je Canal 4199. Sjse-stre, opozorite svoje prijateljice na to. Vse one, ki še niste sprejele društvenih knjižic, ste pro-'e-ne, da se zglasite na( seji. — Vse one, ki spremenite naslov, ste tudi prošene, da to spc.o-čite tajnici. Opozarjam še, da bom članicam na razpolago isti Večer poprej pred večerno pobožnostjo že od 6. ure m. 1 prej. Prosim vas, da se lepo (razvrstite, da potem seja ne trpi predlogo. — Pozdrav. Magdalena Brišar, tajnica, 1857 W. 21st Place. -o- PISMO IN ZAHVALA IZ STARE DOMOVINE Breznica, Jugoslavija P. n. upravništvu Amer. S 0-1 venca v Chicagi, 111.: — Neka - ko dve leti že dobivam vaš > list, ki ga tu v župnišču z vt-1 sel jem prebiramo, a še dane-5 1 ne vem, kdo ga za me plačuje, - kajti jaz ga nisem naročil, ga 1 ne plačujem, a mene tudi mh-. če ne tirja, kar mi je sevedv, - jako ljubo pri tukajšnjih pič- - lih in skromnih življenjskih , razmerah; mora torej biti on-3 di neki dobrotnik, ali pa kon- 2 sorcij lista sam tako veliko«:'u-i šen. — Vedno mi ta usluga - prihaja na misel in me opomi-n nja • k hvaležnosti. Zdaj su ..'. se vendar potrudil, da tem potom sporočim svojo zahvalo neznanemu dobrotniku s pri-stavkom, da sem zanj opravil eno sv. mašo, pa da se ga tuii vedno spominjam, pa naj bo tisti dobrotnik ena sama oseba, ali pa ves konsorcij Amar. Slovenca, namreč njegovo lastništvo, uredništvo in u-' pravništvo. Želeč vsem od srca obilo božjega blagoslova pri te'"» delu za vero in jezik ameriških Slovencev, beležim z odličnim spoštovanjem hvaležni Peter Koprivec, župnik. -o- PODJETEN 10-LETNI BAN-. DIT Chicago, 111. — Neko garažo na Le Moyne st. in vse kar je v njej je stražil srdit "bulldog". Mali, 10 letni Carl Munno s 613 i So. Racine ave. pa je posebne vrste tič. Ne samo, da se ni u-strašil tega hudega psa, marveč se je celo sprijateljil z njim.U-kradel je nato vse, kar je mogel iznesti iz garaže, in še psa povrhu. Ukradene stvari je spravil v neko drugo garažo in v njo zaprl tudi ukradenega psa, da j je stražil ukradene stvari. Po-I licija pa je ua nekak način izvohala celo zadevo in podjetni j fantek bo dobil plačilo za svojo - korajžo. g i A -e- ŽIVLJENJE V VATIKANSKI DRŽAVI Prebivalci cerkvene države i-majo dvakrat cenejše življenje kakor Rimljani in sploh Italijani. Življenjske potrebščine na vatikanskem ozemlju so proste carine in davkov. Plačajo na pr. za kilogram kave do 25 Din, v Rimu pa stane skoraj 90 Din, za kilogram sladkorja v kockah 5 Din (v Rimu stane do 18 Din), Tobak in cigarete so na vatikanskem ozemlju cenejše za 60 odstotkov itd. Kratkomalo potrebuje Italijan liro, Vatikanci pa shajajo s centezimi. Pod takimi razmerami bi lahko cvetelo tihotapstvo. A stražniki pred vrati ob stolnici sv. Petra poznajo 0-sebno vse vatikanske prebivalce in tihotapski zaslužek je onemogočen. Samo kardinali, ki stanujejo izven Vatikana, imajo kot cerkveni državljani pravico prinašati v Rim za osebno porabo namenjene potrebščine, nakup-« i ljene na vatikanskem ozemlju. [rajo demokrati poslansko zbornico, je bil predlog sprejet brez p težkoč, z večino 335 proti 56 glasovom. S tem je bil prvi ko-ij rak storjen; sedaj bo šel predlog, ako ga konferenčni odbor potrdi in predsednik podpiše, kar je gotovo pričakovati, na : posamezne države, da ga ratificirajo. Dodatek določa, da se tudi odpravi takozvani "electoral college". Uradna doba za predsednika se bo v prihodnje pričela 15. januarja, mesto kakor dosedaj 4. marca. Kongres se bo sestal 3. januarja. Takozvano "lame duck" zasedanje kongresa bo se torej le končalo. I r^W^iS^^^fk^^ i TARZAN IN NJEGOVE ZVERI (78) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ^(mmWrnii Ko a£a Tarzan in Mugambi začela teči po sledu, /.ačujeta ne galpŠ od sebe v gozdu fclic. Visok koščeni moz se jo prikazal in dal znamenje z roko, da naj počakata. Z začudenjem ga je Tarzan sprejel, kajti doslej še vedel ni, da šc kdo živi na osamljenem otoku poleg njega in njegove družbe. "Kdo si Ti in kaj veš o moji ugrabljeni ženi?", ga je hitro vprašal Tarzan. Mož je dospel do Tarzana in začel: "Vse vem", je bil prvi odgovor. "Vaše žene so ugrabljene in ako jih hočeta še kedaj videti, morata hitro stopiti, kamor vaju pope)jem. Mogoče je že sedaj piratska ladija izven obrežja, vendar, poskusimo in hitimo?' — Tarzan je sumil na resničnost moževih Ijcsecli, zato je v ostrem tonu stavil vprašanje: "Zakaj si pa prišel to javiti nama?" — "Zato," je začel odgovarjati visoki mož: 1 KI l/m wflb ''MMWmi l^ll'lfifjf C-opyijtht. 1W9, by Bi1»m lli«. Uurroi^lM. lor- All t't'"' r«.1.rv»ll^ ff »fljj)t/^i " . . zvedel sem, da je Kitajec Kajšang, pirat, in pa V^ši mornarji, da so ugrab.ili Vašo ženo in Mosiilo. Kajšang je prdvi hudobec. Zapodil me je iz taborišča in me hotel ubiti. Zdaj pa se bom maščeval jaz nad njim. Pojdimo, da ne zamudimo!" — Ko so dospeli do obrežja, je bilo resnično prepozno, ladija je že bila od obrežja in Ivana in Mosula je že bila odvedena na krov ladije. Zopet nova žalos/na usoda. . . i ^j'^/l WBiof_1 / 0 ■ # Usoda je hotela da so resnično dospeli zopet prepozno do obrežja. Piratska ladija je že bila v obratu ,in se pomikala od obrežja. Žalostno so zrle nazaj na obrežje Ivana in Mosula. Kaj sedaj? Nov hud udgree za Tarzana Po tolikih naporih so mu ugrabili zopet ženo in pred njegovimi očmi odljaja. Pač ne rnala muka. Zakril si je obraz in skoro bi bil jokal. Toda v Tarzanu vstane novo upanje. Kakor lev je stresel svojo glavo in se obrnil proti džungli . . . ^oo-ooooooooooooooaooooooooooo OOOOOOOOOU 1 KNJIGA DOLENJSKA 6 !i. i '! V": m: l1BK; i: 1 i ■■ i J! j! Hi li!. < 1H:; i; S Hi;! 11! Hi III!! Hi:! i! i i! i:! BB.: i;; Bi;::.HI j: ]■■;::: ^ Mili ^B i J K i Bi lili! 1K 6 je zanimiva za vsakega, posebej pa je zaniimva za O Dolenjce, ker opisuje njih rojstne kraje kot mesta, 9 trge in vasi. Slike kažejo dolenjska mesta in trge § še iz Valvazorjevili časov dosedaj, kar je nadvse za-6 nimivo zlasti za one, ki iz teh krajev prihajajo. Za- 0 to bi jo vsaj vsak Dolenjec moral imeti v svoji hiši, 9 da bi vsaj njegovi otroci tu v Ameriki videli na sliki 2 kraje, odkje prihajajo njihovi slovenski starši iz g teli krajev. — Knjiga je lepa in stane d* 1 CA 9 s ^poštnino ......................... ..............._.........i. JU g Naroča se od 1 KNJIGARNA AMER, SLOVENEC. X 18.'+9 West 22nd Street : Chicago,, III. ^^ooo<>o-o<>o-CK><>o-ocK>oo-croo OOOOOOOOOO OOOO o AMERTRAN3KI SLOVENEC Četrtek, 8. marca 1982 imeli veliko finejši čašomer, ki ( ga je v jutranji uri zbudil z br- j nenjem, torej nekakšno budilko, j Mehanizem je bil meter visok, s poldrug rtieter širok in ga je ] gnala voda. ] -o--i SERUM PROTI ZASTRUP < LJENJU KRVI s Znani raziskovalec raka, prof. : Freund z Dunaja, je odkril, da < uničuje krvni serum zdravih < ljudi precej hitro vse klice, ki i povzročajo zastrupljenje krvi. To dejstvo ga je privedlo na i misel, da bi izdeloval iz krvi zdravih ljudi serum za zdravlje- > ,nje krvnega zastrupljen j a. Ta 'serum je že preizkusil in je imel |ž njim popoln uspeh v 11 prime-Jrih od 12, čeprav je šlo za pri-jmere, ki bi jih smatrali za brez-, upne. -o-- DEBELI LJUDJE j Za naj debelejšega človeka dosedanjih časov velja Anglež Da- : nijel Lambert. Leta 1809 so u-gotovili, da tehta 658 funtov. Umrl je, ko mu je bilo 40 let. Njegov telovnik, ki ga še danes , hranijo in ga razkazujejo kot svojevrstno posebnost, meri v |šrini 180 cm in je trikrat večji iod normalnega telovnika, j o— j NEBOTIČNIKI V STARIH ČASIH I j Ljudje navadno mislijo, da so ' j "nebotičniki" plod moderne tehnike. To pa ne drži. Mi vemo, da 'so zidali v Carigradu že med 1. 300 in 1. 400 po Kristusu po 14-16 nadstropij visoke hiše. Tudi v starem Rimu so zidali hiše po 15 nadstropij. Te se pa bržkone I nišo posebno obnesle, ker je državna oblast — senat prepovedalo zidati več kot 20 metrov visoke stavbe. Tudi v nekdanjem mestu Kartagini so zidali že po 8 do 10 nadstropij visoke stavbe, j -0- i TRAGEDIJA NA POKOPA-• j LIŠČU j V mestu Zlabing pri Brnu se je nedavno zgodila tragedija, ki se jih malo takih zgodi. Ženo ne-jkega kmeta je zadela kap. Ugo- gaapggaiaagaa tfitffliiinmminiinnnntw ywHpj ZA VARNOST IN PRIPRAVNOST JE BANKA ZA VAŠO SOSEŠČINO IN V NJEJ Metropolitan State Bank ROLL OF HONOR" BANKA "Kaj 'Roll of Honor' banka pomeni za me kot vložnika pri Metropolitan State Bank ?" Kolikokrat se stavi to vprašanje. Pomeni mnogo. V resnici, pri izbiranju banke se mora polagati največjo važnost na varnost in ta zavod daje svojim vlagateljem dvojno protekcijo, in sicer s tem, da iz lastne volje vodi svoj rezervni sklad (previšek in nerazdeljeni dobiček) tako visoko, da je 50% večji, kakor njen kapital. Ta rezervni sklad je nad petkrat večji od legalne zahteve, ki jo določa illinoiški državni bančni department. To je vaše izredno sredstvo varnosti. Ena banka izmed peterih je lahko usposobljena kot "Roll of Honor" institucija. Ta "Roll of Honor" banka se poleg tega, da vam daje več protekcije, kakor je zahteva zakon, tudi trudi v vsakem oziru, da vam da posebne vrste vljudno in prijazno postrežbo. KADAR POTREBUJETE SANČNO POSTREŽBO, Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo. Merchants & Miners Bank ga svojčas učil, je bila stara, i prve strani so manjkale in tudi £ drugače nisem mogel razbrati, r kakšen jezik obravnava." I -o--1 NIČ NOVEGA POD SOL M- i CEM Ben Akiba ni bil s svojim izrekom, da ni nič novega pod solncem, nikjer bolj upravičen nego v področju tehnike. Večina moder, izumov je obstojala ' že v starih časih, dasi v nekoliko spremenjeni obliki in omejena na ožji krog ljudi. Seznam teh izumov otvorimo . lahko kar z avtomobilom.Avto J, na bencin sega sicer le nekoliko desetletij nazaj, toda "samodr-' či" so obratovali že veliko prej.1 Med avtomobile, ki so jih naj Angleškem poznali že pred sto1 leti, bi navedli lahko voz, ki ga j je v 17. stoletju zgradil spreten j urar, Hautsch po imenu, in se j je premikal dobro z meha-' Inizmom ure. Celo kralj Ludo-1 vik XIV. je imel takšen voz. A že staroegiptovske slike nam kažejo vozilo nekega faraona, ki se je pomikalo ' samo naprej/ "Kurili' so ga s peskom, ki je padal v curku na njegov me- j (iianizem in ga na ta način gnal j, ; Taksameter, prepravo, ki pri j modernih taksijih samodelno | ' meri pot in navaja ceno, so . so poznali istotako v starem ve- j ku. Njegov izumitelj bo bržko-. ne največji tehnik tedanjih časov, Grk Heron. Ta stari taksa-' meter je bil izdelan na istem principu merjenja po obratih koles kakor moderni taksameter in ga opisuje tudi Rimljan Vitruvij. Brezžična telegrafij a je eden najbolj modernih izumov, a ven-1 dar so, kakor piše Ajskilos v eni svojih dram, že stari Heleni poznali brzojavljanje vesti na velike razdalje s pomočjo svetlobnih signalov. Neki bistroumni Grk v Colibijevh časih je celo izumil cel abecedni sistefh po vzorcu Morsejevih znakov za prenašanje vesti s svetlobnimi žarki. Prvo žepno uro je sestavil Pe-1 ter Hele. Bila je okrogle oblike in je tehtala pol kilograma — a 1 že starogrški modrec Platon je ; ZA PRAZNIKE Velika noč se bliža. Gotovo se bodete tudi letos spomnili svojcev s primernim denarnim darom. Naša tvrdka, ki že nad 12 let pošilja denar v stari kraj ■ točno in zanesljivOj Vam nudi sledeče . cene: ! 500 Din .........................$ 9.60 1,000 " ............................ 18.70 2,000 " .......................... 37.30 3,000 " .................:........ 55.75 5,000 " .......................... 92.80 i 100 Lir ............................$ 5.90 200 " .................-.......... H-50 300 " ............................ 16.50 l 500 " ............................ 27.10 1,000 " ............................ 53.20 3 -rx . v««. 1 Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium Sixth Street, Calumet Metropolitan State Bank Pod nadzorstvom države in chicaške Clearing House v 2201 WEST 22nd STREET, CORNER LEAVITT ST. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4030-W. Pri večjih cenah sorazmeren popust, j — V navedenih cenah so všteti vsi j stroški in prejemnik prejme denar na j svoji pošti brez vsakega odbitka. Pisma, Money Order itd. naslovite . na: LEO ZAKRAJŠEK (GENERAL TRAVEL SERVICE) 1359 Second Ave., New York, N. Y. $200,000 $300,000 Kapital ......................................... Previšek in nerazdeljen dobiček. Slovenske razglednice za Velikonoč so že na razpolago. Naročite jih pravočasno, da bodo Vaši :lomači v starem kraju ob času prejeli Vaša voščila za praznike. Prodajamo jih Zastopnikom in trgovcem, ki jih naroče vsaj en ducat damo poseben popust. KNJIGARNA AMF.R. SLOVENEC 1849 Wets 22nd Street, Chicago, 111. Druga knjiga Tarzanove povesti "Tarzanov povratek" je ravnokar izšla. \ Tiskali jo nismo nič več, kakor prve knjige, zato vsi tisti, ki ste kupili prvo knjigo, takoj se požurite in pišite po to drugo knjigo, ker drugače jo ne bote dobili. , iJii« NAZNANILO Slovencem v Chicagi in okolici naznanjam, da z dnem 1. MARCEM 1932 otvarjam zopet mojo čevljarsko delavnico in po-pravljalnico. Rojakom se priporočam za naklonjenost. Skušal bom kakor popreje rojake zadovoljiti z dobrim trpežnim delom in z zmernimi cenami. Se priporočam Joseph Kravcher ČEVLJARSKA POPRAVLJALNICA 1852 West 22nd Street, Chicago, 115. Tel.: Roosevelt' 4487 Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v AMERIKANSKEM SLOVENCU imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. KNJIGA STANE 45 CENTOV S POŠTNINO. Naroča se pd Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111 "AMER. SLOVENCA" ne čUa samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. HllllltJK mm«r< »o««« KIMIHU jiummvj IIHItll«1 Nitimu Himen Mami' humtc: [mini [imun: OPOMBA: Nekateri imajo navado, da naročajo taka mala naročila po C.O.D. Vsem bodi povedano, da tako mala naroČila po C.O.D. ne pošiljamo. Naročilom priložete za zgorajšno svo-to poštne znamke, ali pa poštni Money Order. Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. • - - w j | H Iz življenja in sveta. j ___O______| ________________________________________________________________________________________________.'■■»mimHMHmiiMrm»mimnm.mimm|n; ZGODBICE O UČENJAKIH n Znameniti angleški naravo- d sloveč Newton, čegar ime bo ži- c velo, dokler bo znanost igrala še kakšno vlogo v življenju, je ži- ^ vel j ako skromno in priprosto v podeželski hišici blizu Londona. Za družbo ni maral, ker je bil P vedno ves zatopljen v svoja pre- ^ mišljevanja, pač pa je j ako rad imel svojo mačko.-Da bi mogla ^ žival neovirano hoditi iz hiše in v hišo, je dal vrata izpodrezati ^ toliko, da se je mačka lahko pla-žila skozi odprtino noter ali pa ven. Nekega dne pa je Newton opazil, da prepeljava mačka za ^ seboj dva mladiča. NeWton je ta- ^ koj na vratih izpodrezal še dve j. luknji, za vsakega mladiča po ^ eno, da bi mogla tudi ta dva ne-ovirano hoditi noter ali pa ven. }] Ko so pa Newtonovi znanci o- . pazili na vratih tri luknje, so se * mu smejali in so mu rekli, da je ^ bilo pač nepotrebno zpodrezavati ^ še dve luknji, ker mladiča lazita K lahko iz hiše ali v hišo skozi rav- ' no tisto luknjo, kakor starka. Jl Newton se je nekoliko zamislil, z potem pa je odgovoril: "Lej no, s na to pa res nisem mislil!" Nam gre "na smeh, če beremo ta dogodek iz življenja tega zna- 11 menitega učenjaka, pred kate- !i rim se je priklonil celo kralj, ko ga je na ulici srečal. Čudno pa 7 to ni. Mi, navadni vsakdanji £ ljudje pazimo le na vsakdanje ^ malenkosti in smo za te zelo občutljivi; učenjak pa je zatop- c ljen samo v svoje probleme in malenkosti niti ne opazi. Tako 7' si prav lahko razlagamo učenj a- ško raztresenost in nepazljivost. * I O berlinskem naravoslovcu E. F. Augustu pripovedujejo, da T je hotel nekoč določiti čas, ki ga potrebuje kamen, da pade na ) dno globokega vodnjaka. Spustil pa je v vodnjak namesto kamna svojo drago precizijsko uro, ka- ( men pa je obdržal v roki. Drugo- 1 krat pa je hotel meriti hlapen je ^ vode v Berlinu. V ta namen je postavil na streho svoje hiše 1 skledico vode in hodil vsak dan ' gledat, koliko vode manjka. i Manjkalo jo je neverjetno mno- 5 go. Mož si tega pojava ni znal razložiti', dokler ga niso opozorili njegovi prijatelji, da hodijo ] nastavljeno vodo pit — berlinske kavke! * Učeni zdravnik Koch, ki je odkril bacil jetike, je prav dosti- : krat iskal svoja očala povsod, i samo ne na svojem nosu, kjer jih je navadno imel. V poštni predal pa je večkrat vrgel svojo listnico, namesto pisma. Neki angleški zdravnik pa je skočil iz drvečega vlaka sredi vožnje. U-bil se na srečo ni; pozneje pa je pripovedoval, da se mu je zdelo, da je doma in da je le hotel iti iz ene sobe v drugo. * V Franciji je delal fizik Renault dolgo let na tem, kako bi "vklenil" elektriko, ki je v zraku, v človeško korist. V svojem laboratoriju v Grenoble-u (Francija) je kazal stroj ki je. delal neprestano že tedne in tedne, ne i da bi mu dovajali elektriko iz $ kakšne elektrarne. , i Renault se je odpravljal oditi i v Pariz, da bi svojo iznajdbo po- ; kazal širjemu krogu strokovnja- i kov in je res tja tudi odšel. Ko i pa je en dan pred napovedanim predavanjem še enkrat pregledoval in preiskušal svoj aparat, če je v redu, je nenadoma počilo, soba se je napolnila z dimom in Renaulta in njegovega pomočnika so našli mrtva. Njegova iznajdba pa je ostala neznana. * V Angliji pa je neki Soller iznašel strahovito učinkuj očo raz-streljivo "erason". Tega razstre-j liva je zadoščalo že mala kepica, pa je nastala v zemlji po eksploziji takšna jama, da je imela v njej večnadstropna hiša dovolj prostora. Angleška vlada je hotela iznajditeljevo skrivnost odkupiti, da ne pride kakšni drugi državi v roke, to-i da tik pred podpisom pogodbe je Follerjev laboratorij zletel v zrak, s tem tudi skrivnost razstreliva. • Shaw se je šetal z mlado damo, ki je govorila navdušeno o literaturi. "Veste," jo je hipoma prekinil Shaw, "strašno sem lačen. Stopiva v naslednjo restavracijo na kosilo." "Moj Bog," je rekla mlada dama razočarana, "ali more biti tako velik pisatelj res tako prozaičen?" "Vidite," je odvrnil Shaw z blagohotno ironijo, "od svoje proze vendar živim!" * r Amerikanec James Stephens je iznašel neko snov, "ferrono-vo" (novo jeklo), ki je bilo prav tako trdo kot jeklo, toda le eno tretjino tako težko in polovico cenejše. Neka velika jeklarna mu je dala za preiskušanje vse svoje podjetje na razpolago. Duševni napor pa je bil prevelik— možu se je omračil um in je v umobolnici umrl. O bistvu njegove iznajdbe ne ve nihče ničesar. * Prof. Dorpfeld, znani strokovnjak za staro Grško, je imel nekoč predavanje, na katerem je citiral velike odlomke iz Odiseje v izvirnem tekstu. Ko se je malo ustavil za po-žirek vode, se je oglasila neka dama: "Moj Bog, če pomislimo, da so morali stari Grki ves dan poslušati takšno govorjenje! To je moralo biti grozovito naporno." * Znameniti jezikovni genij, kardinal Menzofanti je govoril 58 jezikov in je bil na to zelo ponosen. Nekega dne ga je nagovoril neki delegat v estonskem jeziku. Kardinal mu je ročno odgovo-i ril v tem jeziku in je dejal: "Ljubi prijatelj, zelo bi vam ■ bil hvaležen, če bi mi hoteli po- • ivedati, kateri jezik govorim ta 1 hip. Slovnica, iz katere sem se tovili so smrt in jo pokopali. Ko jn: je grobar zakopal grob, se mu n je zazdelo, da sliši iz krste pra- g sketanje po deskah in stokanje. Namesto da bi krsto takoj odprl, se je prestrašil in zbežal v mesto. Prihiteli so ljudje, pa tu- Z« di oni niso odprli rakve, marveč y so čakali zdravnika. Ko so po- ^ zneje krsto odprli, so ugotovili, da je nesrečna žena res oživela, ' da pa se je pozneje zadušila in j* umrla. 1 -0--s LANSKI IZUMI Iz Nemčije poročajo, da je 'bilo lani prijavljenih 70.000, do- ^ voljenih pa 20.000 patentov. ■ Med njimi je tudi patent za "r dežnik s svetilno napravo, pa- g tent za palice s kadilnimi pribo- c rom, patent za pisalni stroj, ki -reproducira človeško pisavo, pa- ? tent za blaga, ki se dado ogre- y vati električnim potom, patent y za svetilko s hladilnikom, patent ža balon na tračnicah, patent za , zvečni molitvenik, patent za pi- f štolo proti dozdevni smrti itd. ^ 300 zaprošenih patentov se na- f naša na gumbe za ovratnike, o- g ; troške zibelke in podobne reči. |} -o--j OTROCI — IZUMITELJI? J Prve parne lokomotive niso tekle same od sebe, temveč so morali odpirati oziroma zapirati !na njihovih cilindrih dve pipi, j * i cim je bat dospel do zgornjega 1 ■ ali spodnjega konca. To delo so1, i zaradi njegove preprostosti o-. pravljali večinoma otroci. Mali " - Humphry Potter se je pri njem i grozovito dolgočasil, kar ni nič > čudnega, in je premišljeval, kali ko bi se mu izognil. Opazil je, - da je dvoramni vzvod nad stro- - jem vedno v določenem položa- - ju, ko bi moral odpirati in za-l pirati ventilne pipe. Mala glava ) jo je takoj uganila: Zvezala je 1 . vrv z enim koncem na ventilno ročko, z drugim koncem na določeno mesto vzvoda — ventili so se sami odpirali in zapirali, e Izumil je bil veliko stvar, ki je i ostala v principu do danes ista, - dasi se je oblika spremenila. Kaj - se je zgodilo pozneje ž njim, nam ne poroča nobena zgodovi-na. Bržkone je samo — delo iz-' gubil. -o- RUSKA CERKEV Moskovski "Cerkveni koledar ( za leto 1932", nudi edinstven j vpogled v življenje pravoslavne ; Rusije pod sovjeti. Leninov roj-' stni dan in obletnica oktobrske- i ga prevrata sta zabeležena v j njem med ostalimi cerkvenimi! prazniki. Sv. sinoda Cerkve ru-. ske patriarhije (uradni naslov; 'moskovske cerkvene oblasti) u-j pra vi j a 275 škofij, ki štejejo do 30.000 pri sovjetski upravi kot javna društva prijavljenih župnij. Letno poročilo omenja kot glavne težkoče pomanjkanje cerkvenih prostorov in duhovniškega naraščaja, ne da bi razpravljalo o vzrokih. Verniki so zelo vdani in vztrajni. V posameznih krajih so bile ponovno odprte poprej zapečatene cerkve ali celo zgrajene nove. Ponekod se zelo občuti propaganda "e-vangeljskih kristjanov" (baptistov), ki bi zahtevala odločnejšo borbo. Največji cerkveni do-|godek v letu 1931 je pomenila proslava 1500 letnice III. oku-menskega sobora v Efezu dne 6. NA PRODAJ i perutninska farma, ob jezstf-A; nikake izmenjave. — Našlo" : ,6 A, Box 176, Packwauke«, Wis. julija. Duhovniki so priredili predavanja o tem dogodku. Koledar prinaša razpravo nadškofa Pavla v Jarosjavlju o Nestori-jevem krivoverstvu, ki je bilo obsojeno v Efezu. -o- SPORTSKO MESTO Največjo sportsko mesto y Evropi je glavno mesto Norveške Oslo. Tam imajo prostore za zimski sport v neposredni bližini mesta. Poleti pa uganjajo poletni sport — skoraj istočasno pa ne skrbi za obe vrsti športa nobeno drugo mesto kakor Oslo. |--- |DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen sredi ob sredah 9 do 11 dop.; ob sobotah 1 do 4 pop. Hlavatyjeva Lekarna 1858 W. 22nd St., Chicago Tel. Canal 0151—016 U SLOVENSKA LEKARNA Izvršuje zdravila točno in zanesljivo po zdravniških predpisih, Prodaja vse druga zdravila in toalete. Sfrftfa 3 " Suniiin . ,^ALTE$ SCOTT IVA NH O E — ZGODOVINSKI ROMAN — . Prevedel V I a d i m i r Levstik "To je kratek odlog takojšnje smrti, ki mi bo malo pomagal," je dejala Rebeka. "Ali je bilo to vse, kar si mogel storiti za dekle, ki si nakopičil gorje na njeno glavo m si jo spravil na rob groba." "Ne, dekle," je rekel Bois-Guilbert, "to ni bilo vse, kar sem nameraval. Da se ništa vmešala ta fanatični bebec in bedak Goodalriški, ki se kot templovec dela, kakor .da-ravna po zakonih navadnega človečanstva, bi posel viteza-branilca ne bil padel na precšptorja, ampak na kakega redovnega brata. Tedaj bi jaz sam—zakaj tak je bil moj namen — ob zvokih trobente prijahal na borišče kot tvoj branilec, preoblečen v klativiteza,ki išče prigod,, da preizkuša svoje kopje in ščit; in če bi Beaumanoir izbral ne enega, ampak dva ali tri izmed bratov, niti malo ne dvomim, da bi jih s svojim edinini kopjem pometal s konj. Tako, Rebeka, bi bila tvoja nedolžnost dokazana, za svoje zmagovalsko plačilo bi se pa zanesel na tvojo lastno hvaležnost." "Gospod vitez, to je prazno bahanje," je rekla Rebeka, "če se hvalite s tem, kar bi storili, ako se vam ne bi bilo zdelo bolj prikladno, da ste ravnali drugače. Sprejeli ste mojo rokavico; moj branilec, če ga bom vobče našla, zapuščena stvar, se bo moral na borišču srečati z vašim kopjem — in vendar, vendar se delate mojega prijatelja in zaščitnika!" "Tvoj prijatelj in zaščitnik tudi bom," je resno odvrnil templovec, "a čuj me, s kolikšno nevarnostjo, ali bolje, s koliko gotovostjo o-sramočenja; in ne grajaj me, če povem svoje pogoje, preden žrtvujem vse, kar mi je bilo doslej dragega, da rešim življenje židovske de-vojke." "Govori," je rekla Rebeka, "ne razumem te," "Prav," je dejal Bois-Guilbert; "govoriti hočem tako odkrito, kakor le kdaj kak skesan grešnik svojemu duhovnemu očetu v izpovedni«. Rebeka, če ne pridem na boi;išQe, izgubim slavo, čin in zrak, ki ga diham, to je, spoštovanje svojih bratov in upanje, da postanem kedaj naslednik mogočne oblasti, ki jo, zdaj.u-pravlja bebasti pobožnjak Luka de Beaumanoir in ki bi jo jaz čisto drugače uporabil. Taka je moja neizogibna usoda, razen če se z o-rožjem postavim zoper tvojo stvar, Preklet naj bo Goodalricke, ki mi je nastavil to past, in dvakrat preklet Albert de IVIalvoisin, ki mi je ubranil, da nisem vrgel rokavice praznover-nemu in od starosti bebastemu norcu v obraz, za to, da je poslušal tako nezmiselno obtožbo zoper bitje toli visokega duha in mile podobe, kakor si ti!" "Kaj bi zdaj zveneče besede in laskanje!" je odvrnila Rebeka. "Odločil si se, ali naj preliješ kri nedolžne ženske, ali naj spraviš svoj zemeljski položaj in svoje posvetne upe v nevarnost. Kaj ti pomaga, da še govoriš o tem? Odločil si se." "Ne, Rebeka," je rekel vitez z mehkejšim glasom in stopil bliže k njej; "nisem se še odločil, ne — čuj, na tebi sami je, da odločiš I Ako stopim na borišče, moram ohraniti svoj bojni sloves; in če to storim, tedaj umreš na grmadi, zakaj ni ga viteza, ki bi se mogel z enakimi upi ali z možnostjo zmage spoprijeti z menoj, razen Rikarda Levjesrčnega in njegovega ljubljenca Ivanhoeja. Kakor dobro veš, je Ivan-hoe nezmožen, da bi nadel oklep, Rihard pa je jetnik v tujini. Ako nastopim, tedaj umreš, tudi če bi tvoje dražesti zapeljale kakega vročekrvneva mladeniča, da bi se v tvojo obrambo pokazal na borišču." "In čemu je treba, da to tolikrat ponavljaš?" je rekla Rebeka. "Čemu?" je ponovil templovec. "Dobro je, da si pgledaš svojo usodo z vseh strani." "Nu prav, tedaj obrni list," je dejala Židinja, "in daj mi, da vidim drugo stran." "Ako nastopim," je rekel Bois-Guilbert, "tedaj bc&Umtrla ipočasne in okrutne smrti, z mu-kanp,. enakimi trpljenju, ki pravijo, da čaka krivca na onem svetu. Ce pa ne nastopim, tedaj sem oiiečaščen vitez, obtožen čarodej stva in občevanja z nejeverniki-; moje ime, ki sem ga tolikanj proslavil, bo ljudem v očitek in za-smeh. Tedaj izgubim sloves, izgubim čast, izgubim upanje veličine, kakršno še cesarji komaj dosežejo; žrtvovati moram goreče-častihlepje, načrte, visoke kakor tiste gore, ki pravijo o njih pogani, da segajo do neba. In vendar, Reb.eka,'.' je dodal in se vrgel k njenim nogam, "tO'veličino,bom ižrtvoval,. te; slave se od-rečern,, ta oblast mi bo- za-.malo, čeprav je- že napol v dosegu .mojih roki če mi rečeš: Bois-Guilbert,; sprejmem te za: svojega ljubega." "Ne misli na takšno brezumje, gospod vitez," je odvrnila Rebeka, "ampak hiti k regentiji, kraljici materi, in k princu Johnu, ki zaradi časti angleške krone ne moreta odobriti namenov vašega Velikega mojstra. Tako mi pomo-reš, ne da bi šaril kaj žrtvoval in ne da bi dobil pretvezo, s katero bi mogel zahtevati od mene kako nagrado." i , -.m •;•.:.. J . •<■ r , v > v:: : j; . .< 1 '■ "Z njipp se ne pogajam," je nadaljeval, držeč za rob,njene obleke, "samo do tqbe, se obračam ; in ka.i bi ti moglo braniti, da se odločiš zame ? Pomisli, tudi če, bi, ti bil spvražnik— smrt je hujša, in moj edir)i, tekmec, je, spirt." "Tega zla ne tehtam," je rekla Rebeka, boječ se', da ne bi'razjarila divjega viteza, vendar pa trdno odldčena, da rie bo' he izpodbujala njfe-gove strasti, ne delala, kkkor da jo h'oce ižpod-bujatiJ "Bodi niož:, bedli1 kristjan! Če te-fces vera nagibljfe k usmiljenju,"ki' ga je v 'vaših ustih več nego v vaših dejan'jiH/ i-eŠi me te 'strašne smrti, he'daTbi 'iskal nagrade, ki bi'fepremenila tvoje velikoduŠjev nizko kupčijo." I I/'? 1 . i'J J ■> .•■■) : V. ' i .. ' < M' <■ ■ ."Ne, dekle!" je re^el ponosni templovec in skočil na poge, "takp me ne boš preverila! Če se,, ^drečejn fsedanji, slavi in bodočih. časteip, ^e jim odrečsem zakadi, tebe in zato pobegneva skupaj. Pp^}pš§j me, Rebeka," je.rekel in glas pjiju je spet postal mehkejši; "Anglija in Evropa še nista! ves' svet. Ne manjka se prostranstev in poprišč, ki šo riiojemu' cadtilllepju' dovblj široka. ' V Palestino poj deva, k1 mojemu prijatelju Konradu, markizu' Montserratškemu; kakor jaz, je tudi on prost OtrPČjih1 pomislekov, ki uklepajo prirojeno svobodnost nagega razuma. Rajši sfe žveževa š Saiadinom, kakor da j bi trpela pdrog teh svetdhliričev, fti jih prezi-: rava. Utrl si bom nova pota do veličine," je nadaljeval, spet naglo stopaje po sobi,-, "in Evropa bo čula glasni korak njegov, ki ga je izgna-: la iz svoje družine. Milijoni križarjev* ki jih pošljajo v pokolj, ne morejo toliko storiti v o-brambo Palestine in sablje tisočev, in desetti-sočev Saracenov ne morejo tako globoko zasekati poti v deželo, za katero se borijo narodi, , kakor jo bosta moč in politika moja in tistih bratov, ki bodo vkljub staremu svetohlincu o-stali z menoj v dobrem in zlem. (Dalje prih.) "Gorenjska" To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral v ak Slovenec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mile rodne vasice, trga in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in planine. V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov in vasi. KNJIGA "GORENJSKA" ima nad 250 pokrajinski^ slik, ki izstavljajo gorenjska mesta, trge in vasi, pestra polja in livade in div.n| gorenjske gore in ,planine. AKO SO BILI GORENJCI PONOSNI. , na svojo lepo Gorenjsko dOBedaj, bodo odsedaj ie bolj, ko jim bo ta lepa knjiga oživela sladke '1 spomine na svoje prelepe domovinske kraje. ' i Knjiga fe krasno %elo in-'vsebuje skupno nad 350 strani, krasno CS* 2fefll A A A ilustrirana s pokrajinskimi slikarji prelepe Gorenjske. — ^IwIMp V** W NAROČA SE OD: 't i^fcsiasiaBiii Knjigarna ; Amerikanski Slovenec 184» WEST 22nd STREET, CHICAGO, JUL NaroČite jo, dokler je g zalogi! RAZPRODAJA VIKTOR PLOSC bo kmalu zaključena, ker zaloga pohaja. POSLUŽITE SE PRILIKE dokler je vam na razpolago in nabavite si po izredno nizki ceni slovenske Viktor plošče, dokler razprodaja ni preklicana. , r *.<• j TA RAZPRODAJA velja samo za Viktor plošče in za samo v tem oglasu navedene in označene plošče. Za plošče, ki niso navedene v tem oglasu, ta razprodajna cena ne velja. Razprodaja je v veljavi samo do preklica. - SEZNAM PLOŠČ, I SO NA RAZPRODAJI: V-23000—"Hruškovo drevo", štajeriš "Stari pečlar", valček, igra na harmoniko Ahačič V-23005—"Na velikonočno nedeljo", prvi in drugi del, pevci '.Adrije", z orkestrom. V-23007—"Empajris," "Samo da bo likof", Tojer Trio in Adrija V-23008—1"Pod dvojnim orlom", krasni marš; "Dunaj ostane Dunaj", citre in Trio. V-23010—"Dva Gorenjska slavčka" :; "Spoiivjn na Bled", ženski duct, spremljevanjc klavir j ji V-2-300-11—"Pozdrav pd d«ma" n Zbirka valčkov", krasna komada igrana od slovenske-. j ga orkestra V-23012—"To je nemogoče", dvokoračen ples • ,. "Tajna ljubezen," lep valček, oba komada igrana po -orkestru ' ' ■ V-2301S—"Kar imam to ti dam," lepa polka ■••;■ "Vesela dekleta," valček, oba kcjjnada igra Hojer Trio V-23014—"Po gorah je ivje" "Mfegla v jezeru," poje moški kvartet Jadran. V-230t5"-"Flabauer štajeriš" ..... "Prav vesela polka," igra Ilbrigov trio na citre V-230.1jJ—"Krasna Marička," šotiš "V divni dolini", igra znamenit Landler Orkester Y-23Q2ij—-"Ples j/ skednju," prvi in drugi del. Pri obeh komadih sodelujeta peve! Adrije in Hoyer Trio V-31413;—"Domače vejelje" "Vesela polka," igrana na harmoniko in kitaro KATERAKOLI v tem oglasu navedena Viktor plošča stane tekom te razprodaje samo !■■ ■ 1 ; - i ■•■ •>' 1 !! ■ r {•» -- 49 centov Pri naročilu samo eno ali dveh plošč, priložite 7.a vsako ploščo 5 centov za poštnino. 4 , Kdor pa naroči tekom te razprodaje katerekoli navedene tri plošče iz navedenega seznama v tem oglasit tjobi . 3 PLOŠČE ZA 99c j , ) • J It . . ' I" , ■ K , ■ ;.,'-. Pri naročilu teli plošč skupaj plačamo poštnino mi. KER tako radikalnega znižanja cen slovenskim ploščam še nikdar ni bilo, je v vašem interesu, da vaše naročilo takoj pošljete, dokler so plošče na roki in dokler ni razprodaja preklicana. Stranke naj naročilom priložijo potreben znesek. Po C. O. D. naročil v tej razprodaji ne bomo pošiljali, ker pri pošiljanju po C. O. D. so preveliki stroški. Pomnite, da ta razprodaja je v veljavi samo do preklica in za samo v tem oglasu navedene plošče in nobene druge. POŽURITE SE IN OKORISTITE SE S TO RAZPRODAJO. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. IZŠLA BO 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku. "The Apostle ofChippewas" katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bil predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor 'povest. . ." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ." TA KNJIGA je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja .veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec HIS MASTER 5 VOICE ''Dobri! in usmiljeni- Bog mu bodi milostljiv! Pa povej, kako se je dogodila nesreča." "Takole: V nedeljo zjutraj smč se odpeljali iz Ljubljane Janežič, Veber in jaz. Po kratkem odmoru v Bistrici smo se napotili na Kokrsko sedlo, o katerem ste nam nešte-okrat v šoli govorili. Tja smo dospeli zvečer. V koči smo se prijetno zabavali in veselo prepevali, posebno dobre volje je bil Veber, ki je prepeval skoro same slovenske poskočnice. Včei'aj zjutraj smo nadaljevali pot na Grintovec, kjer smo se celo dopoldne solnčili, fotografirali in zabavali. Tedaj pa je postajal Veber nekam otožen, slovenske popevke so se mu zde!« prežive in prevesele, zato je pričel peti svoje domače, vojvodinske pesmi o "tudjini" in o "majki". 1 Z Grintovca smo odšli proti Češki koči, toda sredi pota tako da so neopravičljivi, kateri te ne ljubijo . . . Kaj pa ljubim, ko tebe ljubim? Vprašal sem zemljo in rekla je: Nisem tvoj Bog, in vse stvari na njej so izpovedale isto. Vprašal sem morja in brezna in živali, ki se gibljejo na zemlji, in odgovorile so: Ni smo tvoj Bog, išči nad nami! Vprašal sem pihljajoče sapice in govoril je zrak z vsemi svojimi prebivalci: Moti se Anaksimenes, nisem tvoj Bog! Vprašal sem nebo, solnce, mesec in zvezde in rekle so mi: Tudi me nismo Bog, ki ga iščeš. In rekel sem vsem stvarem, ki obkrožajo moje telo: Rekle ste mi o mojem Bogu, da ve niste, povejte mi kaj o Njem. In zaklicale so z velikim glasom: On nas je naredil. Moje vprašanje je moja po- zornost in njihov odgovor je njihova lepota." Iz daljave se čuje vriskanje in petje. Turisti se vračajo. Na večer se zbirajo v planinskih kočah • kakor otroci v očetovi hiši. Na planinah kraljuje vseobsegajoča bratska IjUbav, — Tam ne poznajo zavisti in ne-vošcljivosti, tudi ne sovraštva in strankarskih prepirov. Naj bo Nemec ali Lah, Francoz ali Anglež, na planinah je vsak moj evangel j ski bližnji. Kdor je prebil vsaj en večer v planinski koči, ve, da ne pretiravam. Bistriški dom je zgrajen v okusnem planinskem slogu. — Podstav je zidan, vse drugo je leseno. Stene so vse z deskami qbij;£. Tudi notranja oprava govori o slovenskem planinskem duhu. Ko sedimo v prostrani obednici pri vrčku penečega se piva, se nam zdi, da smo v Ljubljani v unionski dvorani ne pa ob izviru Kamniške Bistrice. Tako je vse u-dobno, snažno, okusno! Polagoma se je obednica ru: polnila. Pri sosednji mizi sta sedela dva hribolazca, ki sta bila nekoliko pred nami tja dospela. Gospa srednjih let in še dosti prikupijive zunanjo sti je prebirala "Planinski Vestnik" in se kratkočasila z jdovtipi iz "Kikiriki", gospod |pa je z vidnim zadovoljstvom ;pušil trabuko. Po kratkem medsebojnem pozdravu smo začeli pisati razglednice tet obnavljati bolj ali manj važno jdoživljaje preteklega dneva. smo zgrešili markacijo. Veber je'trdil, da vidi pod seboj pot, ki naj bi bila prava.. Da bi se razgledal, je sedel na neko skalo, toda skala se je v istem trenotku utrgala in z nesrečnežem zdrknila v 40 m globok prepad, kjer je našel Veber prerano smrt. Janežič je ostal pri ponesrečencu, jaz pa hitim v Stahovico po skalaše, da čim prej prenesemo truplo na bližnje Jezersko." "Bog z vami!" Srečno lego ima Bistriški dom. Ni je izlepa planinske postojanke, ki bi nudila turistu za ceno neznatnega truda toliko izrednih prirodnih krasot, kakor jih nudi izvir Kamniške Bistrice. Potrebovali bi najmanj dva dni. ako bi si hoteli ogledati vsaj glavne posebnosti v bližini doma. Za streljaj od doma je Bistriško jezerce, v Kurjo dolino vodi Kovaška luknja, nad idilično kmetijo pri Uršiču zija ogromna Zijalka, ob poti v Zoišbvo kočo pa žge Žagana peč. Najzanimivejša je pa Nandetova jama v težko pristopnem kraju na daleč od kapelice. V njej je bival svoje dni "rokovnjaški papež" Gro-ga, ki mu je bilo pravo ime Nande. Kaj vse se je tu godilo, • o tem nazorno o tem nazorno pripoveduje Jurčičev roman "Rokovnjači". Sedemo na zeleno jaso. Kako prijetno se počiva tu v večernem hladu! Na zahodu že ugašajo solnčni žarki, planinski velikani nemo mole v temno nebo, vedno bolj blede sivi vrhovi in širna snežišča, gozdovi se pogrezajo globlje in globlje v nočno tmino. Kmalu se razlije nočni mir čez okolico. I^e tuintam zažubore glasneje valčki nikdar mirne Bistrice in zašepetajo vitke jelke, kadar jih poboža hladni vetrec, ki je prihitel na svojih hitrih krilih iii jim prinesel pozdrav od sestra, ki samevajo visoko gori nad zevajočimi prepadi, ob robu neplodnih, skalovitih in snežnih pustinj. Na nebu pa migljajo milijoni lužic, katere je prižgala vsemogočna roka Stvarnikova. V tisti sveti tišini smo nekaj časa nemo zrli v ta čarobno bajni svet, potem pa smo začeli razgovor. Bilo je kot tedaj, ko sta sedela nad Ostijo ob po gledu na sinje morje mati in sin in s3 'razgovarjala 'o božji dobroti in vsemogočnostk Tudi pred naše duševne oči je stopala veličastna harmonija stvarstva. In ko smo končali razgovor, smo dali besedo velikemu Avguštinu- Ta je odprl "Izpove^' in jej^čeli , (t ; j "Gospod, ganil si s svojo besedo moje srce in ljubil sem Ko pa so se pridružili še trije mladi gospodje, smo postali pri kapljici rdečega cvička že turistovsko zaupljivi. V prijetni družbi bi bili skoro pozabili da smo ob vznožju 2559 m visokega Grintovca. Šele ko nas je kukovica na stenski uri opozorila, da se bo skoro poslovil 11 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL;. te. Pa iiidi nPbft'iii z6lnl;id,;in vse, kar je na njih, mi z vse strani govori, naj te ljubim, in ne nehajo oznanjevati vsem, stari in napočil novi dan, smo zlezli v podstrešje. I Čudovito lepe so planine v jutranji zarji: krasnih stvari je na milijone, a vse skupaj se strinjajo v eno samo krasoto. In človek gre na svoje delo, gleda to milino, posluša lepo to glasov, občuduje veličan stvo neba, misli in moli: Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime! Take misli so motile mojo zbranost, ko smo ob tretji jutranji uri hiteli v bližnjo kanc-lico. Pa nismo bili prvi. Ob nu šem vstopu sta dva gospoda že molila gratiarum actio — zahvalne molitve po sv. ninši. Lična kapelica je priporočena varstvu Lurške Matere bož-|ie.; Kip v naravni velikosti; obdaja trajni? venec iz plV.'-vr-k. prav tako spleten venec okro-ža tudi glavo. -o--- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajtfc ga! AMERIKANSKI gLOyENEC * Iz mojega potovanja po Jugoslaviji I A. Grdina in dr. fr. Trdan Četrtek, 3. marca 1932