Urgjtfljštin) In uprasnlštvo:
Maribor, Koroško ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od Tl.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listo:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
četrt leta . . . . .	3	K
Mesečno	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 IL
Inserati a H oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petit vrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 124.
Maribor, dne 25 oktobra i 912
Letnik 1V.
Ob dvanajsti uri«
Entschiedene Bekämpfung der ajUslavischen Beatreibungen, (ivelh ehe den Deutschen den Weg zur Adria ) absperren wollep. Die Stellungnahme ', der Alpendeutschen gegen den „Trialismus-' ist eine gemeinsame Angelegenheit aller Deutschen Österreichs. (Odločno pobijanje vseslovanskih 'teženj, jkii hočejo Nemcem zastaviti pot do Adrije. ’Boj alpskih Nemcev proti „trializmu“ je jsku-pna zadeva vseh avstrijskih Nemcev.)
Točka 18 |v ' programu ' nove i „mladonemške" stranke se tako glasi, kakor citiramo zgoraj. Sestavil jo je, kakor je daj sam razglasiti v jasnosti, celovški poslanec Dobernig, | predsednik avstrijske delegacije. Tiče se nas Jugoslovanov, zato nikakor ne smemo iti preko nje na dnev|n,i red. Res, da „mlado-nemška“ stranka v nemškem 'taboru ne igra še nobene odločilne vloge, viendar kaže sprejetje te točke v program „mladopemške“ stranke, da je bojno razpoloženje Nemcev, proti nam Jugoslovanom vedno večje, da so njihovi napori, prilli preko naših grobov do Adrije, vedno silne išL
Naj povdarimo samo dva momenta., ki jprideta človeku nehote do zavesti, ko čita zgorajšnja stavka. Prvič : 'človek se mora zgražati ' nad brezprimerno drzpostjo naših nemških sosedov. Nič ne trdijo, da je pot do Adrije že njihoMa vgotovljena posest, da bi bilo to nekaj, kar jim hočemo mi na krijvičeh nar čin vgrabiti. Ne. Iz sestave njihove programje točke se samo lahko jasno razbere, da hočejo oni p p t d o Adrije imeti.; Ker je dozidaj Še nimajo, ker jim dozdaj zastavlja to pot Še naše slovensko ozemlje, izvira iz zgorajšnjega citata i odkrito priznanje, da st' hočejo to pot z g r a d i!|t i. Nimajo še svojega mostu do Adrije, venojar proglašajo odločno pobijanje' i vsakogar, ki bi branil1 zgradbo tega mostu na, tujih tleh, za svoj princip. IR o p a n j e' | tujega ozemlja so s tem Nemci po. „m La d o -nemški“ stranki i| n p, o o d I i;|Č p e im svojem zasto(pnikui postavili", zal' svoje vrhovno načelo. Im za to ropanje z a -
PODLIOTEK,
Narodni grbi na Murskem polju«
ZIBral in napisal Janko VerbajnŠčak.
(Konec.)
Ime vasi: f Branoslavci. Ime grba: sum. — Sum, to je neka vrsta rib, živečih v n\aših potokih. Ta vas leži pod Branekom, močnim gradom, ki ponosno zre tja po Murskem polju! in svari vsakega nepoklicanca prestopiti j štajersko mejo. Nekdaj z močnim zidom obdan, je kljubovalr vsem naskokom sovražnika. Se danes si ljudstvo pripoveduje ’ o severni straini grajskega hribčka, daje prepojen s krvjo padlih Turkov, ' Ivsled česar ! noče ondi1 nikiaka trava rasti in tudi drevje jie pritlikavo. |V tem gradu so bili nekdaj uradi, tukaj je prebival tudi Gottweis, ki si je pridobil za! trg' Ljutomer I toliko zaslug. Med grajskimi posestniki ! najdemo tudi grofa Tomaža Ignacija Mauerburg, 1 ki j,e dne 3. oktobra 1678 kupil „Dvorec na Grla,vi.1“ Se nekaj o zaslugah za Mursko polje nepozabnega Gotitweisa. Letaj 1756 (55?) je pogorela vas Grlavas. Nesreča je bila velika in sedaj je nastopil Gottweis kot.rešilni angelj. Marsikateremu posestniku je izdatno pomagal s tem, da mu je ob svojem dal napraviti ali hlev ali streho na hišo itd. Tia je nasadil ob okrajni cesti v Ljutomer palme, ki so se še pred nekaj leti v dolgi vrsti dvigale pionos.no v zrak.
Ime vasi: Cven. Ime grba: rak.
Ime vagi: Mota. Ime grba: gosak.
Ime vasi: Gornje Krajpje. lime ' grba:	krap
(riba).
Ime vasi: Spodnje Krap je. Ime grba:: toplice. — Kakor v Kristancih. Na sredini vasi je mlaka, ki
h t e v a j o s o d e 1 o Jv a n ‘j a vseh avstrijskih Nemcev. V tem klicu tiči toliko politične nemorale in skvjarjenosti, dal mora priti vsakdo do prepričanja, dal je pravičen sporazum s temi Nemci nemogoč. Boj na nož, ta nauk sledi zg nas iz nemške enuncijacije. Vsemi, ki še doslej tega niso hoteli verjeti, mora postati sedaj jasna:	Neme.1! zahte-
vajo našo par, o d n 6 ! uničenje, našo smrt. Brez te ne morejo imeti pefe do Adrijp, pot do Adrije pa mora biti skupna, zadalča vseh avstrijskih Nemcev.
Drugič:	hrvaško-slovenskO združenje se je
zvršilo i ob 1 dvanajsti uri. iRavno vi\ zadnjem, najskrajnejšem j hipu, ko je nemški nasprotnik proklar mirai najnemorajnejša in najbolj barbarska načela za dopustna, smo se zdramili iz ubijajoče leKajr.gije, in se strnili v enotno falango. Razpršili smo vse predsodke,, odstranili vse zapreke j Yn si podali roke k skupnemu ((ein. !Mi salmi1' bi mogoče nie vzdržali nemškega navala. (Borimo se sicer že dolgo krepko in pogumno, toda naše moči so šibke in bi znale o-magati. Ob dvanajsti uri smo se pa spomnili naj svoje krvne brate onstran Sotle in ob sinji AdriJ' ter smo se združili ( v nepremagljivo armado. Diejanski združeni s Hrvati, kakor smo zidaj lin kakor bo o-stalo tudi za, vse čase, |se ne 1 bojimo ' n(iko(gar in nevstraišeno sprejemamo vsiljeni boj na celi črti, Ni bila in ne bo Adrija germanska
Pismo iz Zofije.
(Od našega poročevalca.)
(A. B.) Z'of ft j a, 22. oktobra.
Cerkev in domovina.
Duhovniki in menihi gredo vi Bolgariji, deloma kot vojaški duhovniki, deloma kot pomočniki pri „Rr dečem Križu“ na bojno polje ali v bolnišnice. Iz plovdivsko-zofijske škofije je šlo osem katoliških duhovnikov (med njimi trije kapucini), iz novopol|fekè škofije tudi nekoliko., V armadi služi namreč tudi precejšnje štel vilo katoličanov! (nekaj nad 3000 vojakov je katoliške vere), posebna" rojenih v Plovdivu in okolici, kjer so katoliške fare: iKarašlil. Bajtad-žij, Gercu, Seldžikovo, Duvanlij, Hambarlij in dr,
V Zofiji je nekaj katoličanovi med poštnimi, brzojavnimi in železniškimi uradniki. 'Vsi oni, j ki so
pa bolj zgleda kakor toplice, Živa* ljudska domišljija je primislila; KrapenČanom, dà imajo toplice in to se jih je tako prijelo, ila so si celo za grb vteeli te toplice.
Ime vasi: Niinska graba. Ime grba: niina, — Ljudstvo si pripoveduje, da je stài tukaj! nekdaj ženski samostan.
Ime vasi: Noršinci. Ime grba: rotovž.
Ime vasi: Podgradje. Ime grba: rovož (drugi o je dolgi zategnjen o). - Poleg porodnega grba še imajo tudi drugo zajbavo; če jim namreč na gostijah zmanjka meso, „gredo stope klat.1“' Dva ali trije moški. oblečeni kakor meattrji, ž 'dolgimi noži, gredo „stope klat“, drugi gostiivajščaki pa „ßtope lovit" in „držat. “
Ime trga: Ljutomer. Ime grba: medved. *
Ime vasi: Cezanjevci. Ime grba: bizovina. — Dobro mazilo za neporedrie otroke.pa tudi za pr» gostobesedne gostiivajščake.
Ime vasi: Radomerje. Ime grba: piškor (riba).
Ime vasi: Rinčetova graba. j Ime grba: slavi-ček. — Rinčetova graba je dolina na vzhodni strani Dolnjega grada, katerega razvaline I so se Še pred nekaj desetletji viritele. Od tod tudi ime, ker so nekdaj prebivali v Dolnjem gradu grofje Rinjctecheit.
Ime vasi: Pristava. Ime grba: mak.
Ime vasi: Resika. Ime grba: brod.
Ime vasi1: Stročja ves. Ime grba: med.
M a 1 o n e d e 1 j s k a ’ župnija.
Ime vasi: Bolenečnici. Ime grba: vesica. — Veslca, to je np, drog zamotana slama, priprava|, s katero prleške gospodinje pometajo peč, piredno denejo kruh v peč.
Ime vasi: Vogričovci. Ime grbaj: „jVsakši svoj mešter.“
Ime vasi: Gajšovci. Ime grba,: hudič na lanci.
Ime vasi: Berkovci. Im grba: kajer.
bili od Zofije poklicani v vojake, (so 1 bili ; poslednjo nedeljo (dan pred odhodom) v tukajšnji stolni cerkvi med sv. maš pri spovedi ih obhajjlu, Bilo je nad 50 vrlih mladeničev in krepkih mož ua| kolenih pred altarjem sv. Jožefa. Res, ginljiv pdizor. D apes je ravno teden od tega in marsikateri od njih je že v vojski morebiti, ranjen od turške kroglje ' ali hand-žarja, ali je pa že izdaihnil na polju časti v boju za sv. križ in za zla.lto svobodo rojenih' brjatov.
Skrb za ranjene vojake.
Poročila iz bojnega polja se glase jako ugodno ne samo od bolgarskolturške, jnego tudi od srbsko-turške meje. 'A hrabri Crnogorci ( so se tako pokazali vedno kot junaki v bojih proti /Turkom.
Zdaj se pripravlja vse, Ikakor ! v glavnem mestu, tako tudi v provincijalnih ( mestih, ža ! otožen sprejem ranjencev iz bojišča. (V Zofiji je več tisoč postelj pripravljenih. V Plovdivu tudi precejšnje število, Tam je odstopil jkatoliški 1 frajncoski „College“ svoje; šolske, in semeniške ! prostore z 200 postelji „Rdečemu Križu“ in ranjenim bodo poleg zdravnikov stregli vsi patri-profesorjii tega zavoda, jTkikajj je katoliška šola 1 s penzijona|lom dala na razpolago „Rdečemu Križu“ blizu 100 postelj, Bratje-u eitel ji iz reda krščanskih šol bodo stregli bolnikom.
Na klementiinski mednarodni bolnišnici tukaj so usmiljene sestre Hrvatice ) iz Djaikova '■ že 1 nekaj let vrle postrežnice bolnikov. Ker jih čajka zdaj veliko vleč dela, pride še nekoliko Hrvaških sester iz istegja kraja na pomoč ranjenim v zofijsko 1 in plov-divsko katoliško bolnišinico.
Šolske sestre tukaj, v Plbvidivu, iv Varni, v Jambolu, RuŠčuku in SliVtnu so dale vse Šole in še celo svoje celice na razpolago „Rudečemu Križu“ za ranjeno vojake. Iz šolskih sester bodo postale zdaj usmiljene samaritanke prav po krščanskih najčelih.
A vse sanitarno delo ( nadzoruje carica Eleonora samia, katera je z dušo in srefem za to dobro delo vneta in je že v rusko-Japonski vojski f opravljala pri ruski armadi službo usmiljene sestre. Iz te skromne usmiljene sestre je postala potem slavna bolgajrska carica, katera kdaj kot dolbri angeli skrbi za vse, |kar bi moglo vojakom, ( ranjenim v boju za sveti križ, olajšaj trpljenje | ing pripomoči;s k o-zdravljenfu. ’Zdravniki in duhovnikji I jobeh konfesij so na telesno in dušno pomoč f v vseh lazaretih, v večjih in manjših bolnišnicah.
Etbin Kristan in Amerika.
V	„Amerikanskem Slovencu“ priobčuje vlČ. g. Anton Sojar sledeče velezajnimivo odprto pismo na znanega pisatelja in . socialdemokratičnega voditelja: Etbina Kristana, ki potuje sedaj po Ameriki.
Gospod Etbin Kristan, vodja socialistov v Ljubljani, potuje sedaj po raznih slovepskih naselbinah v Ameriki, od vzhoda do zahodu, jod s e vjera, do juga,. Kakšen vtis ima on o Ameriki in o naših tukajšnjih „kranjskih socialistih“' | ne vemo. Upamo '■ pa, da bo še kedajj pisai o tem, kar je doživel. !Že zadnjič smo povdarjali, da mu želimo srečno in vspeš’ no potovanje po tej svobodni’ ] zemlji, po j kateri bi smel istotako svobodno potovati 1 nekdaj pričakovani ljubljenec celega 1 slovenskega \ katoliškega naroda, mil. gospod ! dr. Anton Bonaventura Jeglič, i Škof v Ljubljani	,
Naj ima gospod Kristan 1 pri svojem potovanju lep vspeh za izobrazbo in pouk našega raztresenega delavskega naroda v Ameriki! Ce je pa gospod! Etbin Kristan prišel sem v Ameriko sàmo z namenom razširjata socializem, pa ga zopet prosimo, naj on našim delavcem I oznanjuje celi, pravi, Čisti socializem brez vsake hinavščine in laži. (Marx. Engels, Lasalle ite.)
V	uvodu naj povem nekaj misli. Prosim, nikar našim ljudem J ne povejte, , da so bolj revni kot so, ker mi vemo, da je revščina v stari domovini desetkrat večja kot pri nas. lin če je že gospod Kristan poklican za to, da pomaga delavcem, (naj bi to najprvo doma poskusil s pametnim socialnem delovanjem na Kranjskem.
Gospod Etbin Kristan! Kar se pa tiče nas a-mer iških Slovencev, nam boste pa popolnoma ustregli, če nam obljubite, da bodo v naš) ameriški lj.udo-vladi prišli še časi, ko bo delpjvec več zaslužil, kot danes in da bo bolj pò ceni živel, Američani' in pa
Vojska na Balkanu«
Velika bitka pri Odrinit. - Tarai premagani na celi érti. — Kirkkilisse padle. — Pristina padla. Skader pred padcem. — Grki zmagonosnu prodirajo.
Iz bananskega bojišča) { prihajajo razveseljiva boročila. [Balkanske države I zm$aygjonosno < prodirajo na celi črti. iTurki so povsod premagani in se morajo umikati. Na/ljutejši bioji ' se bijejo pri Ofclrinu. Kakor je bilo pričakovati, se je ravvila tu velika in krvava bitka ! med Bolgari in Turki,:. 'Silno in nev-strajšeno napadajo bolgarski junaki,\ krepko se upirajo Turki. [Boj je zato 1 zelo hud in na tisoče je mrtvih ; in ranjenih. 'Bitka še ni končana, odločitev še ni padla. 'Od dne 22. t. m. sem že divja boj z brezprimerno, srditostjo. |Naj zmaga kdorkoli;, izid bo imel za ves nadalnj!'. potek vojske j odločilen pomen. Včerajšnja ; poročila l so bila za Bolgare bolj neugodna. Sicer so bolgarske vesti govor/ile o bolgarskih zmagah, vendar so turška poročila bila tako polna zmagoslavja, da jim Je Človek nehote verjel. Današnja poročila pa povedo, da so Vie turške zmage samo plod bujne oidjentalske domišljije. Turki niso izbojevali nobene zmage, ampak so bili nasprotno tepeni na celi črti, 'Ofenzivni izpad, ki so ga napravili, so Bolgairi odbili in ena utrdba za drugo prihaja v roke Bolgarov, ki po napornih bojih prodirajo vedno bližje Odrinu samemu. Ce bo Bolgarom tudi v naprej bojna srečaj tako mila, kakor I dozdaj, potem je zavzetje Odrina gotova) stvar. Pospešil bo zmago Bolgarov padec trdnjave Kirkkilisse, If so jo včeraj zavzeli Bolgari, Kirkkilisse so tvorile z Odri-nom dolgo, enQitno obrambno črto, ki je silila Bolgare, da so morali svoje moči cepiti,. Z zavzetjem Kirk-kiliss so zavarovali svojo levo stran j in bodo lahko vso svojo moč koncentrirali na Odrin.
Iz srbskega I in grškega bojišča ' prihajajo vesti o zmagah nad Turki. 'Srbi so zasedjli več mest in drugih krajev I v Novempazarju 1 in Stari Srbiji.
N.rVjvečji vspeh so dosegli z zavzetjem Prištine. In Turki se umikajo pred vsemi srbskimi armadami in se zbirajo v Skoplju, kjer bo gotovo prišlo do večje bitke. Danes sicer poročajo Turki o neki zmagi naji Srbi pri Kumanovem, kar je pa brez dvoma neresnično. Bila je mogoče kakšna mala praska, o kakšnem večjem boju ne more biti govora, ker so (Turki zbrani pri Skoplju. Ravno tako kakor Srbi tudi Grki vspešno prodirajo.
Iz črnogorskega bojišča ni nobenih! posebnih novosti. Za precej gotovo se ‘smatra, da je Skader pred padcem.
* *
*
A k c i j a velesil.
V francoskih političnih krogih z napetostjo čakajo na kak odločilen rezultat na bojišču, naka/r bi lahko velevlasti začele z diplomaitlično akcijo, da se konča vojna. |Te dni so se pogajajnja med velevlast-mi nadaljevala! da pripravijo to akcijo. Poincare je sprejel Izvolskega, nemškega poslanika S.choena in angleškega poslanika Bertieja ter imel ž njimi daljši pogovor. Kakor poroča jJEcho de Pariz“, so velevlasti v tem edine,, da naj pride do diplomatičnega vmešavanj a ' še le tedaj, če se bo na eni ali drugi
strani vojskujočih se držav pojavil znak utrujenosti. Listi poročajo, da àé nadaljujejo pogajanja med ve-tovtastmi z dobrim vspehom.
Iz zunanjega francoskega ministrstva je baje list „Expres“1 izvedel, [da je intervencija velevlasti mogoča* neposredno po končani bitki pri Jedrenju. Vsè prizadete balkanske armade | bi imele tam take izgube, da bi bil ta trenutek ugoden zja posredovanje Evrope.
V domo yin ona boj!
V Ameriki ; je vzbudil 1 boj balkanskih držav proti Turkom med tamošnjimi Srbi, Grki, Bolgari in Crnogorci veliko navdušenje. (Mnogo jih odpotuje v domovino na boj, drugi darujejo v denarju za vojsko. „Amerikanski Slovenec“ od dne 11. oktobra prinaša več zanimivih dopisov iz raznih strani, v katerih se opisuje navdušenje'1 in ' požrtvovalnost! balkanskih : rezervistov. Priobčujemo jih neizpreinen-jene:
Garyl Ind,, 8. oktobra:	Navdušenje med bal-
kanskimi rezervisti je doseglo svoj vjišiek danes po veliki paradi, ki je začasni polkovnik Gerkovič naznanil, da se jih je 2.789' I zglasilo ' v jeklarniškcm mestu Gary. Krajevni srbski polk /ima 9891 vpisanih mož, bosanski bataljon 385, hercegovinski bataljon 298, liški bataljon 310, črnogorski bataljon 305, bolgarski in macedonski bataljon 310. in grškfi bataljon 400 mož.
Poroča se, Ida se utegne več oddelkov v jek-larnici zapreti Vsi od ! pomanjkanja delavcev, kajti
1.600 mož se ni hotelo vrniti na delo danes.
Memphis, Tenn., 8. oktobr,a: 300 Grkov j e priredilo tukaj sinoči domoljubno demonstracijo in posiamo grškemu poslaniku v Washington brzojavko, v kateri so v navdušenih besedah izrazili isvojo zadovoljnost, za domovino boriti se in umreti.
Granite City, 111., 7, oktobra: 110 Grkov se je zglasilo tu včeraj za .vojaško službo proti Turčiji, 200 dolarjev se je nabralo med 200 do 300 Grki iz M a disonni in Venice, ki so se udeležili.
St. Louis, Mo., 7. oktobra. \Na I domoljubnem shodu, na katerem se je molilo za poraz Turčije in pela narodna himna, ‘ je 2000’ Grkov včeraj dalo 12 tisoč Solarjev v gotovini v podporo Grkom v tej deželi za povratek v njihovo rojstno domovino za vojno na Balkanu.
Demante, dragotine, plačilne šeke, denar v gotovini in druge vrednote so sipali v klobuk na mizi pred konzulom Pasmezoglu, in delavci, ki so tvorili večino poslušalstva, so dali vse iz svojih žepov. 500 mladih mož se je vpisalo v rado vol j no armado.
Cleveland, O., 9. oktobra:	Cleveland ■ je : iz-
bran za zbirališče vseh Bolgarov in Črnogorcev v tej deželi, ki se hočejo radovoljno udeležiti balkanske vojne.
Dne 10. oktobra se pričakuje veliko Število domoljubov iz vseh delov dežele.
Stotnik L, Cehof, (eden izmed voditeljev' upornikov v zadnjem vstanku v Mjacedoniji, se je podal včeraj v Youngstown in Detroit nabirat svojih rojakov.
Kakih 800 dolarjev se je tukaj nabr.ajo za pre-vožnjo r&dovoljcev.
À v s ir o - 0|.r s k a ne za» e d e Sandžaka,.
Vest petrogradskega! lista „,/Novojje Vremja“, da bo Avstro-Ogrska zasedla sandžak Novipazar in sicer v, smislu med Rusijo in Avstro-jO/grsko sklenjenega sporazuma, se na kompeitentinem mestu demontira.
Razpoloženje v Rusiji' ipf pa( ruska diplomacija.
Peterburški dopisnik lista f „Kölnische Zeitg.“ poroča, da se je ustanovil odbor, ki zbira, v Rusiji prostovoljce za vojsko na Balkanu. Odbor je v najtesnejšem stiku ! z balkanskimi diplomati 1 v Petrogradu. Neki ruski diplomat i je poročevalcu1 izjavil, jda bi ruska družba ne trpela, da bi eivropske velevlasti Bolgarom stopile nasproti, alko bi Bolgari do Carigrada prodrli. Pod roko je že vse pripravljeno, da bo, če se to zgodi, cela Rusija v 48 urah v plamenu. Vlada se bo sicer tudi potem še z vso silo u-pirala proti navdušenju za vojsko, ftp (vi ministrstvu že sedaj čutijo, da jih bo potegnilo za seboj1 splošno navdušenje.
Ruski ministrski predsedniki Kokovcev je v Carigradu odločno nastopil, ker (TiurČija ovira prost prevoz trgovskih lajdij skozi Dardanele.
Sasonow je v razgovoru z avstrijskim poslanikom v Peterburgu, grofom Tlhurnom, odobriaval Sta-išče avstrijske vlade in izjlajvfl, da je prepričan o tem, da Avstrija ne zasleduje agresivne politike in da se z ostalimi državami zavzema za status cj|uo na Balkanu.
V Peterburgu je izšel nov list „Den“, konkurent „Reči.“ Novi list, ki so ga ustanovili moskovski finančniki, ' poroča iz ruskega zunanjega urada: Med Avstrijo in Rusijo ne obstoja pogodba, ki veže državi, da sta ob vojski na Balkanu nevtralni. Vojne operacije nas lahko nepričakovano presenetijo.-Te in slične vesti se razširjajo gotovo z namenom, da bi se nezaupanje med Rusijo in Avstrijo povečalo. Dvomimo, Če ie to pošteno in pametno.
R a| z n e vesti.
Dopisnik lista „Corriere della Sera“ v ' srbskem generalnem Štabu Guelfo Civini poroča, dia je vprašal nekega ranjenega častnika, kakor je bill ranjen. Častnik je vse obširno popisal, a on, Civini, je razumet od. vsega pripdvjedo^jamlja le, da ima v roki turško kroglo. Častnika pa to ne moti. ön pije svojo kavo mirno, kakor bi še i/lkj:to.r v življenju ne bil delal drugega, kakor sprejemal v roke turšlke kroglje.
Nemški general Inshofl, ki je b* tudi v turški službi, je izjajvil n apr am nekemu angleškemu poročevalcu, da je vojni položaj Turčije skrajno neugoden, vendar ne obupen. OČividno se je razvršče-nje čet izvršilo bolj počasi, nogo se je pričakovalo. Ta general- dostavlja svoji izjavi. Ida je turški generalni štab temeljito poučen o nemšiki vojni taktiki in da je prišel sedaj tudi čas, da se okoristi od tega in on i— general Inshoif — se nadeja, da se to tudi zgodi.
Enver b e j višji poveljnik Alban-
1 i	cev.
Iz Pariza1 poročajo, da prevzame Enver bej vrhovno poveljstvo Albancev, Id se udeleže balkanske vojske.
naši rojaki v Ameriki so pametni, (izkušeni ljudje. Dobro namreč vedo, [la delati; morajo ; dobro . tudi vedo, in bridko izkušajo, Ida je nekatero delo slabo plačano; dobro vedo, da bi živila) pri mais lahko bila bolj po ceni; dobro vedo, da v slučaju nesreče, bolezni in smrti bi se delodajalci mprajli na dela,vce več ozirati, ker naši delavci vedo, da je delavec ravno tako ustvarjen po božji podobi, kajkor delodajalec. /O, to naši ljudje vse vedo. /Ampak to pa tudi vsak Američan in vsak pameten Slovenec ' tuAM ve, da se bodo polagoma krivice' ! odstranjevale in razmere zboljševale lahko tudi v demokratski ali republikanski stranki, kadar bomo mi, državljani, Volili prave, poštene može, ki bodo delovali in resi še kaj storili za blagor delavskega stanu, Kar hočem reči je to:
Za zboljšanje razmer v Ameriki mi1 ne potrebujemo nobenega socializma. Tukaj v Ameriki ljudstvo voli, ljudstvo vlada in ljudstvo lahko potom postav kroti in ukroti truste — brez socializma. Ce danes še ne, enkrat bo že prišlo da tega, ne bojte se . . .
Torej delavec v Ameriki bo zadovoljen, če se mu zviša plača in znižajo živila. Ampak vi, gospod Kristan, socialisti iz naše ljube kranjske dežele, kaj pa vi obetate našim delavcem? Vi obetate preveč, vi ponujate > preveč in ( veste, „(kar je preveč, to še s kruhom ni dobro,“ In vsak! > prebrisan Slovenec v Ameriki Jao lahko razumel, da vse vaše lepe obljube so samo — gradovi svitli, zjidaini vi oblake.
Ce ste vi, gospod Kris ajn, izobražen socialist, povejte vi našemu narodu v Ameriki sledeče tri socialistične stavke. Narod sam naj pa sodi in presodi. če so ti socialistični stavki pametni.
Prvi socialistični stavek:
Delavec je vse, k'a p i t n 1 ji st ni nič.
Gospod Kristan ! Odkar svet stoji, je še vedno bilo tako: eden dela, drugi plača. To je zmerom bilo, je danes tako in tako bo zmerom ostajlo. Parne’ ten delavec pravi: Ker pridno delam, hočem in pa zahtevalm biti tudi dobro plačan. Le preklinjajte kapital, kakor ga hočete. Pes je, da je gora kapitala
no krivici tako visoko najkopičena in da se tega kapitala drži znoj in kri delavcai, res pa je tudi, da brez kapitala bi nikdar ne bilo Amerike, 'kakor je danes. Kapital je zidal skozi puščave ameriške železnice in ob železniških progah so v^rastia seljain vasi in mesta, začela se je 'trgovina, obrt, vzrastla je Amerika. ‘Vi pravite: klelo je vse. Mi' rečemo. Cast delu. - Tudi naš Ziveličar je delaj. - Ampak delo ni vse. Ce bi Vi, gospod Kristan, pred 500 leti pripeljali v Ameriko 90,090.000 delavnih Kitajcev — brez kapitala, še danes bi bila Amerika indijanska puščava. Kdo je zntišel Ameriko? Pobožni katoličan Krištof Kolumb. S čim jo je zjnašel? S tistim kapitalom, ki si ga je izprosil od španske kraljice Izap bele. Ce bi kapitala ne bilo, bi se tudi gospod Etb. Kristan nikdar tako „kamol“ ne vozil po ameriških železpioah.
Ponavljam: Delo mora biti, kapital mora biti. Pošteno delo naj bo pošteno plačano.
Ce ste vi, gospod ' Kristan, 'odkrit | socialist, povejte vi našemu narodu JV Ameriki drugi sociar listični stavek, ki še glasi:
Danes je hudo na s ve t/a ,, a k o bo soci-a H z e m ( z mag al, bomo imeli na s v. (e t u nebesa.
Gospod Kristan! ‘Dokler bo svet stal, toliko časa bo nekdo moral globoko pod zemljo rudo kopati, nekdo bo morai s krampom kopati grabne, nekdo bo moral v tovarnah pri razbeljeni peci železo topili, nekdo bo moral les sekati, nekdo bo moral sneg kidati, nekdo bo moral ceste pometati * in tako dalje in tako dalje in talko dalje, lin vse te stvari in vse to delo, prijatelj Kristan, to niso nebesa. Vprašanje je samo, kdo bo vse to delal. Neki socialist je nekoč predlagal, dai bi v vsa ta dela vpregli duhovnike. Dobro, ampak nas je premuto, bo moral še kdo drugi z nami vred vse to delati. In kadPIr bo prišlo do tega, kdo drugi bo moral raz un duhovnikov še prijeti za težka, umazana, dela, _ .lakirat se bo pa v socialističnih nebesih začel prepir in kreg in pridu-ševanje. Eden bo rekel: Prokleto, jaz sem volil za socialistična nebesa/, s&djaj mi pa vi prfavite, da mo-
ram v zemlji rudo kopati. Drugi bo rekel: Sleva, a saj za drugo rabo nisi. Tretji bo rekel: Držav/a si naj izbere enega, kogar hoče, in kogar država izbere, se mora državi upogniti. Četrti bo pomirjeval in predlagal: Država je jiahko krivična, dajmo raje voliti z listki. [Predlog je sprej/et. [Voli se z listki. Predsednik vstane ! in naznani, izid volitve tako-le : Rudeči moji sodrugi! Težka naloga rudo kopati je po ■ izidu volitev padla na sodruga — Kristana! In Kristan se bo pridušil v vseh, slovanskih jezikih v teh socialističnih nebesih, t— ! S tem priprostim vzgledom sem hotel pokazati, da je socjializem najveSji nasprotnik svobode, ker po socialističnih naukih je država vse, posameznik nič in posameznik niti ne bo imel pravice izbirati si a/Li zamenjati dela.
Ce ste vi, gospod Kristalu, odkrit socialist,, jaz zahtevam, da’ vi našemu narodu v Ameriki poveste naravnost tretji socialistični stavek, ki se glasi: Socializem ne pozna Boga.
Gospod Kristan, jaz odtočno zahtevam, da to poveste i našemu narojdu. [Jaz imam1 v rokah knjige najbolj slovečih voditeljev sodializma, j jaz vem, kaj so govrile mednarodne konvencije 1 socialistov, jaz vem, kakšne kgjige prodaijia in širi socialijštična literatura, Jaz vse to vem in lahko dokažem, daj socializem taji Boga. Pripoznajte to, [gospod Kristan, našim ljudem, prosim in zahtevam.
Ce vi, gospod Kristan, to stvar zajmolčite, ste vi sploh zajec, ki se boji velike mase viernega slov. naroda.
Ce pa pripoznate, da socializem res ne veruje v Bogai, potem ste pa obsojeni od našega vernega naroda in od zdrave človeške gameti. Ziakaj? Ce ni Boga, ni, ne dušfe, ni ne nebes, me pekla, be posmrtnega Življenja in ne — greha. Ce pa greha ni, potem pai, prijatelj moj, kradi, kolikor in kjer moreš; ubij, če te nihče ne vidi, (zakonske^ žene ni treba, uživaj prosto ljubezen. Kaj; pa otroci? Nič,
In tako bomo v socialističnih nebesih ' v> miru in brez greha ljahko kradli in goljufali, pretepali se bomo, tolkli in bili in ko bomo vsega siti — pa sa-mouin,or. . .	J	'	,
Usoda v o j n ie g a ko re spon d ent a,. (
Vojnega korespondenta Musattija, ki je bil že nekoč socialistični poslanec v Benetkah, so pri Podgorici prijeli in zaprli, ker si je upal brez, dovoljenja v bojno črto.
Bolgarsko-turška yojska.
Z ma g o no s n o prodiranje Bolgarov.—
I Kijrkkilisse p,a)d 1 e.
Boj za Odrin se bije na celi črti in je dozdaj donesel Bolgarom sijajne ) boijne vspehe. [Odločena faza v bitki pri Oc.Jr.nu in pri Kirkkiüssi se i (je pričela dne 22. t. m, (Napad na Odrin vodi general I-wapow. Severpa armada (prodira jota. pbeh; Straneh reke Tlundže z levim krilom po cesti Karaköii— Odrin, Istočasno1 je na I zahodnji strani Oidrina j pritiskala Marica-armada na turške bojne črte' j ota ! 'cesti proti Cataladči.
’Močna bolgarska kolona je pa ajtakirala južno od Marice močne turške pozicije v dolini (Arda proti Odrinu 1 in je zapletla Ì v boj jvse ondotne ! močne turške pozicije. Bolgari so naskočili vse stipine ob Ardi z nepopisno sigurno vztrajnostjo, kar je vzbu-dJilo pri turških četah presenečenje in zmešnjavo in so se začeli 'Turki redno umikati do Oidrina. Pustili so za seboj 100 mrtvih in 160 ujetih.
Dne 23, t, m. pri zjutranjem svitu se je zopet nadaljeval ljut boj na celi črtil. 'Bolgarska severna skupina je z bajoneti zla,vzela več utrdb pred Otìri-nom in je skupno z dragimi r kojonardi vedno bolj prodirala do odrinske trdnjave. Ob 11. uri predpoldne so stopili Turki z junaško hrabrostjo v ofenzivo
v.	severno-vzhodni smeri proti Arjxautköi. Četudi jih je artilerija iz odrinjske frdnjaive izvrstno podpirala, je bil vendar ta njihov napad odbit in so se morali umakniti1 z uničujočim)! izgubamii. Divji beg je bil za nje usodepoln. Bolgarske čete so jih zasledovale na celi črti, četudi so bruhale kroglje iz 1 trdnjavskih topov neprenehoma smrt ) med: I nje in so zavzele ' več : predutrdb. Bolgarske čete stoje sedaj neposredno pred forti Odrina. Izgube Turkov so neizmerne. Osolilo na begu je podrla bolgarska artilerija, (ki je bila izborno postirana, cele vrste iTtur-kov. —
Tudi napad na KirkkiMsse izborno napreduje. General Dimitriw pritiska na Kjirkkilisse ob zahodni strani ceste Timovo—Kirkkjilisse. (Odločilni jbofi na tej črti so se pričeli dne 23, t. m. in kakor se iz Stare Zagore dne 24. t. m. poroča, so padle Ki,rk-kilisse proti 11. uri predpoldne tega dne, (Tlgrki so se umaknili proti Bunar Hizar,
S padcem Kirkkiliss I so» dobili Bolgari bogat pie n. Mnogo zastav, Kruppqvih topov in veliko municije in mnogo ujetih, gqvori se o več tisočih, je padlo Bolgarom v roke,
Nla Bolgarskem ' vlada t vsled padca Kirkkiliss nepopisno pa/vdiišenje in veselje, (Ogromna mjnožiea ljudi nosi po ulicah Zofije ( zastave ' združenih balkanskih ' 'držav. Po vseh cerkvah 1 se razlegajo zar hvalne pesmi,, zvonovi zvonijo ; in celò mesto je v zastavah.
Kraljica E 1 e o n (oi r a z a ranjence.
Bolgarska kraljica Eleonora, ki je tudi v rus-ko-jiaponski vojni vodila bolnišnico | za ranjence, je neprestano na delu za organizacijo akcije „Rdečega Križa.“ Vsa dela se vršje pod pjenim osebnim vodstvom. Bolgari z največjim spoštovanjem in ponosom gledajo na svojo kraljico.
Bolgarski L ministre kiji predsednik zavrnil turško ošabnost.
Bolgarski ministrski) predsedniki je v svojem govoru o turški okrožnici, v kateri turška vlada zaničljivo pravi, daj note balkanskih zveznih držav ne zaslužijo njega odgovora, izjavil: Zla državo, ki se ima za svoj obstanek zahvaliti edino le milosti be-rolinskega kongresa,, se pač ne spodobi, da v takem tonu govori s tremi neodvisnimi državami,	*
* *
*
Sumi Marica.
(Bolgarska himna,)
Sumi Marica Okrvavljena,
Plače vdovica Ljuto ranjena.
Marš, marš, generalu naš,
Raz dva, tri napred Bugari!
Vojnici mili,
Napred da vrzajno,
Sa sički šili Balkan, da minemo.
Marš, marš, generalu naš,
Raz dva, tri napred Bugari!
Vidite, despoti,
Generala našeg,
Čujte, pjevajte Aleksandra marš.
Marš, marš, generalu naš,
Raz dva, tri na.pred vojnici!
Truba niz goru,
Zlasvira napred,
Ura! Ura!	i , ■
Ura! marš napred!	,	’
'Marš, marš, generalu naš,
Raz dva, tri napred Bugari!
Srbsko-turška vojska.
Pristina padla.
Srbska tretja armada ! pod poveljem, generala Jankoviča, ki ie prekoračila prelaz Prepolac, zavzela utrdbi Prepolac in Podujevo, prekoračila) : potem prelaz Ohilevo, 15 , kilometrov : nat ! severno-zahodni strani Prištine, je prodrlai dne 22. t. m., do Prištine, kjer se je takoj vnel vroč boj; konečno je pa bila posadka Prištine premagajna in srbske čete so Imele ob 6. uri zvečer vhod v mesto.
Z geslom: „Maščevanje za vojsko na Kosovem polju“ so sedaj prodirali Srbi proti Kosovem polju, n,a katerem so nesrečnega dne 6, juhijja 1389> v lju-tem boju zgubili svobodo in (državo. Padel je njihov car Lazar in ž njim na tisoče srbskih junakov, In konec je bil starosrbskega carstva. Zmagoslavni turški sultan Murat I. je priklopil srbsko carstvo turškemu cesarstvu,	'
Priština je glavno mesto in sedež turškega vilajeta Kosovo in je glavn/a turška orožarna rodovitnega Kosovega polja. Mesto je sedež pravoslavnega škofa,, ima več cerkev, 11 turških mošej, srednjo šolo, viee javnih kopališč in šteje 30,000 prebivalcev.
Tudi četrta srbska (armada 1 pod ! poveljem generala Žinkoviča! je zmagonosns i udrla v Navipßr zar; padle so utrdbe Novipaza/r, Sjenica, Nova varoš in slednjič trdnjavici Knatovo in Kočane, ki so komaj 10 kilometrov», oddaljena ! od velike trdnjave Priboj v najsevernejšem delu sandžakata Novipazfar.
Prva srbska armada pod poveljem srbskega prestolonaslednika Aleksandra, ki je po prehodu čez prelaz Egri-Palajnka zavzela Kumanovo, je prodrla do utrdbe Stracin, katero je vzela po vročem boju z naskokom. Srbske železniške čete so popravile vse mostove ob1 železniški1 progi Ristovac—Kumanovo, katere so porušile umikajoče se turške čete.
Druga srbska armada pod generalom Stepanovičem je pri Custendilu prekoračila/ mejo in že prodira proti Skoplju; do sedaj še najbrže ni naletela na poseben odpor, ker od tdd dosedaj še ni nobenih poročil. Naletela bo pač pred Skopljem na naj-odločnejši odpor.
Prodiranj e Srbov proti S k o p 1 ji u.
Srbske čete prodirajo sedaj, ko je padlo Kumanovo, 1 pred Skoplje, kjer bo prišlo v; najkrajšem ča(su do odločilne bitke.
Iz Carigrada pa prihajajo oČMdno izmišj/jene turške vesti, tki pravijo ; o neki veliki turški' zmagi pri Kumanovji,
Pred Kumanovem Turki ] sploh I nimajo 1 večjih vojaških Čet, ampak turški general ZjekM paša ima pred Skopljem do 80.000 mož. Proti Skoplju pa predirà srbski prestolonaslednik s 75.000,, general Ste’ panovič pa s 72.000 Bolgari in 30,000 Srbi, Do bitke pred Skopljem pride v najkrajšem času.
Junaška Srbkinj a,	’	%
Marina Veličkovič, rojena GrgaČ, (znana srbska junakinja, ki se je kot bolniška strežnica udeležila obeh srbsko-turških vojn, se je tudi zdaj med prvimi ponudila v vojno službo.
„Toda, saj si že stsjra, kako boš šla v bojno črto?“ so ji odgovarjali.
„O, jaz sem zdrava in še ravno tajko hrabra, kakor pred 36 leti. Vršila bom svojo dolžnost ravno tako kakor tedaj, ko sem bilja sedemnajstletna", jih je odločno zajvrnila, Marina.
„jAmpak pomisli, da si bila tedaj še dekle, sedaj si pa poročena; tvoja, dolžnost je sedaj, 'da ostaneš doma! ter strežeš! in pazišl’ nas svojega starega moža.“
-Cast in spoštovanje možu, toda domovina je prva na svetu. ’Mož naj si med tem Časom pomaga sam, če pa ne more, naj gledajo nanj sosede; a jaz, pri Bogu,-grem!“
„Ne zahtevaj tega, (Marina, dovolj |si se obdolžila. domovini; sedaj imamo dovolj, moških za ta posel.“
„Potem naj eden izmed njih vaiarne puško, da stopim jaz na njegov prostor,,! drugega ni; ali pa grem naravnost h kralju.'“
Nato so ji obljubili, da bo sprejeta.
Marina Veličkovič se je -v dveh zadnjih srbs-ko-turških vojnah odlikovala z izredno hrabrostjo in bila v bodrilo vsemu vojaštvu. Pkideljena/ je bila v krajgnjevaški brigadi divizij pokojnega duri j a Hor-vatoviča; sledila je vedno prvim vrstam in z vestno vnemo vršila svojo dolžnost. Mlada in vesela je hrabro brez strahu begala po bojišču skozi /ploho svinčenk od ranjenca) do ranjenca, ki jih je obvezovala in odpravljala v ozadje. ’Pri tem f je bila tudi sama ranjena,. ’Mnogokrat je bila z vojaki vred 1 po dva dneva brez jedi, a nikoli ni izostala iz Črte.
Leta 1876 je bila ’Madina odlikovana s srebrno kolajno za hrabrost, kolajno zfe vojaške vrline in Vojno spominsko kolajno.
Kljub svojim 53 letom je Marina Veličkovič že sledila tudi sedanjemu i vojnemu klicti domovine in zahteva za-se prostor v. prvih bojnih vrstah. — Junakinja!
R o oj o I j ni b n i h i |§ n i posestniki.
Belgrad, dne 22. oktobra,: Hišni posestniki v Belgrado so sklenili, da za dobo vojske j od družin vpoklicanih rezervistov ne bodo pobirali nikake najemnine.
Belgrajski odbor.
V Belgrado se je osnoval odbor, ki bo skrbel, Ila se čim bolj olajšja vojno gorje. Predsednik je metropolit Dimitrijev, podpredsednika ' pa ' dr. Bogdan
Gavrilovič, rektor belgr-ajskega vseučilišča, j in * belgrajski župan Ljuba M. Davidovič. (Odbor 1 ima tri odseke: za nabiranje darov vs denarju in blajgu, za izdelavo potrebščin za vojake in njih družine in pa odsek za preskrbo beguncev, iz Stare Srbije» Po deželi se osnujejo pododbori.
Brezžična brzojavna zveza! med Sr-j j bijoin Crnogoro,
Iz Belgrajda do Cetinja I bodo napravili brezžične tavzojavne postaje zlasti med obema glavnima taboriščema, srbskim in črnogorskim, tako da bosta obe glavni taborišči neprestano v brezžični brzojavni zivezi.
R a (z n e vesti iz Belgrada.
Belgradska občina hoče izdati ta mesec okoli
100.000	dinarjev kot pomoč za stariše siromašnih vojaških obvezancev.
V nedeljo je odpotovalo! f na bojišče (32 kores-pondentov v posebnih železniških \jozovih. Dva dolga vozova sta pripravljena kot spalnici, razen lega sta pa Še dva oddelka z|a pisarno. Vojni poročevalci imajo legitimacijo s fotografijo. Okoli roke bodo nosili trobojnico, na čepicajh pa namesto kokarde znak Srbske časnikarske zveze, ki so jih' v to svrho izdali.
Te dni so bili brzojavno pozvani!) iz Francoske štipendisti srbskega vojnega; ministrstva, dja se vrnejo v domovino ter vporabijo svoje znanje.
Skoro pripeljejo v Belgrad ! že tudi nekaj ero-planov.
Uprava Ženskega delavskega društva f je pozvala vso žensko mladino na višjih belgrajskih šolah, Ha delajo kot dobrovoljke | za ’ vojno, potrebne stvari.
V	.
Crnogorsko-turška vojska.
Pred S k a d r o m.
Iz črnogorsko-turškega bojišča pi v poslednjih dneh nobenega važnejšega dogodka. )Koion;a ' generala Martinoviča vedno > bolj pritiska ! na ' trdpjavo T.araboš pred Skadrom.
„Slovenski Narod“ prinaša: naslednjo vest:
Cetinje, dne 24. okjtobna. (Od našega posebnega poročevalca. Ob 7. uri 40 minut zinjtraj.) iCrno-gorci so danes zjutraj 'zavzeli FriČko goro,, ki obvladuje trdnjavo Taraboš. Padca Taralboša | je pričakovati še danes ali pa najkasneje jutri,
jI !	, Plava padla.
Severna kolona pod generalom VujkotiČem prodira neprestano j in ima vroče boje ' s T/urki ! in Albanci. Posebno ljut je bil boj za trdnjavo Piavo. In ta napad na Pla(vo je vodil brigadir Lakič-Pojsotič. Boj za Pijavo je bil strašen. Tjurki in Arnavti so se junaške brajnili. Z Albanci so se borile tudi Afjban-ke in jih je več padlo mrtvih s puškami v rokah. Dečki so donašali patrone! ( in orožje Ì in jih je bilo več ubitih. Mesto Piavo so Crnogorci osvojili, ko je že gorelo. V boju za Piavo je bilo ubitih nad 1200 ljudi.
Podrobnosti o z a v iz e t j u D e ö i č a .
Major Selthadine bej, turški poveljnik trdnjave Dečiči, je o zavzetju povedal to-le:
Prišel sem v Diediče še le pred štirimi tedni. Situacija je ondi taka-le: (Veliki in m»ili Dečiči so breg s tremi vrhovi. Utrdb razim kamnitih šalnc pa nimajo nobenih. Imel sem 120 mož. Vsa posadka: je ■štela 1 500 vojakov. ’Četrtin^ njih — osmanski Grki, Bolgari in Srbi — je pobegnila. 'Oni so za izbruh vojne vedeli preje nego pii mohamedanci.
Dne 9. t. m. nas naenkrat izmenadijo granate. Vedeli smo: voj ha je. Imel sem Štiri tope, med njimi tri zelo stare. Streljalo se je nas iz daljave kakih 5 kilometrov. Komaj smo mogli vspešno odgovoriti. Razen tega je naš bataljon 72. polka obstajal skoro iz samih rekrutov, Razpostavili smo za pečinami 400 mož v črti enega kilometra, po noči nam je pobegnilo še 100 vojakov. [Med tem so se v temi priplazili Črnogorci in Malisori — računam jih pa skupaj na2000 mož.
Dne 10. t. m. zjutraj se je pričel boj iz bližine. Črnogorci so hiteli od vseh strlani skupaj. (Kaj se je godilo desno in levo ob meni, ne'\ vem. 'Moj poveljnik Ahmed efendi pade. (Ostale izgube nisem videl. Vsak se je za pečinam) obupno boril za svoje življenje. Dvaniajstorica Črnogorcev se vrže na-me; izstreljam nanje svoj revolver 1 in ga hočem zopet napolniti. Tedaj se mi spodrsne, Ida padem v globel, kjer sem z ranjeno nogo obležajl. [Nihče ni1 z menoj brutalno ravnal; nasprotno, bili so, zelo viteški, podpirali so me in mi dali konja za jezdenje. Tukaj v Podgorici postopajo z menoj do sedaj jako korektno.
'* Položaj v severni Albani j, i.
Trst, dne 18. oktobra: 'Neki tukajšnji tvrdki, ki ima na Balkanu ( obširno kupčijo, jje neki njen trgovski prijatelj iz SkadAporočal o položnim v Severni Albaniji :
Trgovina popolnoma počiva,. Ra/čunov, ( ki zapadejo koncem meseca decembra, trgovci ne bodo mogli pokriti. (Vojska ne bo dolgo trajala. |Skadrs-kemu ivaliju je najstrožje ukazano, da mora do največje skrajnosti Skalier braniti in se ne sme udati, ker Turčija računa, da prijadrajo pred Bar francoske in angleške ladije, če prično Crnogorci Skater obstreljevati. Iz Preveze v Sk?/der došli trgovci zar trjp/iejo, )da so videli na morju že v višini Skadra križariti vojne ladije.
Po drugih informacijah so bile tiste vojne ladije laške, ne angleške ali pa francoske.
C r n o g o r ski kralj èasnilc^r jem.
Kralj Nikola jo poklical k sebi poročevalce tujih listov, katerim je rekel:, da bi bil srečen* ko bi bilo možno u rettiti brez prelivanja krvi vse, prepire med posameznimi državami. Turčija pa je vedno kršila mejo, ovirala Crnogoro v njenem razvoju. Preganjanje Srbov v Stari Srbiji, vstaja v Albaniji itd. so stavili posebno v zadnjih djveh letih pa hudo potrpežljivost Crnogore. Vsled postopanje Crnogore bodo gotovo oškodovani evropski kapitali, naloženi v Turčiji, a ne sme se pozabiti, da je civiliziranemu svetu še mnogo bolj pri srcu ( blagor malih balkanskih državic in krščanskega prebivalstva! Turčije. Dasi boli srce vsled prelivanja krvi — je rekel kralj — se nadejam, da se iz te krvi rdrcbi nova Soba svobode in civilizacije.
i fi r n ogorči izkažejo čast ujetim Turko m.
Po padcu Tuzija se nam opisuje sledeči zanimivi prizor:
Ko se je javilo, da'se približuje turška vojska, so ji šli nasproti do ržaniškega mosta: vrhovni poveljnik (prestolonaslednik 1 knez Danilo, 'generalni štab, črnogorska vojaška godba in na tisoče ljudstva. Navzoči so bili tudi {3—4 bataljoni | črnogorske vojske. jTurški vjetniki so prihajali počasi, večinoma sklonjenih glav in potrti. [Videlo se jim je, 1 da živo čutijo sramoto teh trenutkov. !Ko so se približali črnogorskemu prestolonasledniku, je naša godba zaigrala turško himno, turškim Častnikom sò se izkazale vse vojaške Časti. Ko je črnogorski poveljnik Bečič, ki je šel na čelu vjete turiške vojske, prestolonasledniku predstavil turškega' glavnega poveljnika, je Danilo slednjemu ' čestital inai vitežki o-brambi trdnjave. Nato je turšlkji ( poveljnik izročil sabljo, ki jo je prestolonaslednik prijel, nato pa takoj vrnil z glasno izgovorjenimi besedami, da so vsi okoli stoječi slišali: \,'Jjunafc si ip kakor junaklu ti vračam sabljo.“ Na|to se je knez Še dolgo razgovar-jal sli turškim poveljnikom in drugimi turškimi Častniki,
Podgorica je prenapolnjena turških vjetnikov: vojakov, pa tudi žena in otrok iz mestec 'in posadk. Ker bi ne bilo ugodno, če bi jih obdržali v Podgorici, jih odvedejo v Nikšič, kj,er bodo ostali do konca vojne.
Crnogorske žene.
S Cetinja se javlja ! „Kölnische Volkszeitung“, da je general Martinovič zavzel po hudem boju desni obronek hriba Taraboš. Pri tem je padlo do 1000 Črnogorcev. Na TiaraboŠu je moderna trdnjava, Id so jo Turki hrabro bralnih proti osmimi Črnogorskimi bataljoni. Se ko je trdnjava padla, so Turki streljali na Crnogorce z višin ob Skaderskem jezeru. V tem boju so črnogorske žene opravljale dela pravega junaštva in čudežev. [Oskrbovati so pomagale tren in pri Berani so celo pobirale" puiške mrtvih Turkov ter so streljale na sovražnike.
Grško-turška vojska.
Grki zmagonosno prodirajo, — Bitka pri Sarantialporon.u.
Do sedaj §e bilo grško i prodiranje še I vedno zmagovito. Po padcu turške ptrdbe Massone je prodirala grška armada pod -poveljem prestolonaslednika Konstantina do prelaza Sarantaporon, kjer se je vnela večja bitka, ki je končala s porazom Turkov. Umaknili so se z 22 bataljoni in 6 baterijami in so jo odkurili proti severu. Grška vojska jih neprestan no preganja na celi črti in je vjela več častnikov in vojakov in zaplenila več topov, Bitka ! je 1 bila i zelo krvava : in je zahtevala na obeh straneh mnogo žrtev, toda turške izgube so mnogo večje, nego grške. Grška armada zasleduje turške čete ’ trn i jih j skluša obkoliti. Ce bi se jta Grkom posrečilo, bi bil uničen cel oddelek turške armade, ki Šteje več tisoč mož, in mnogo topov,
V Atenah in po celem Grškem je poročilo o p d vi večji grški zmagi povzročilo veliko veselje.
Iz Aten se dne 24. L m. dodatno poroda: 'Položaj Turkov v nižini Aliajgpon, kamor so se po padcu Sarantaporona umaknili, i je 1 obupen. Pričakuje se, da se bodo mortali 1 udati na milost1 in | nemilost. Grki upajo, ' da bodo v sdc&mih dneh ' prodrli do Soluna.
Kreta.
Angleška vlada in bržčas tudi druge velevlasti nameravajo pustiti v miru ' kreČamsko vprašanje do sklepanja miru po balkanski vojski. Velevlasti bi intervenirala le v slučaiju, če bi izbruhnili nemiri na otoku.
m	m
*
Prebivalstvo.Turčiji e.
Ozemlje Turčije v Evropi in Aziji obsega skoraj 8,000.000 kvadratnih kilometrov in ima okoli 24 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo je različnih narodnosti, V evropski Turčiji so narodi slovanskega plemena pretežna večina. Srbi in Bolgari stanujejo v Macedoniji in Stari Srbiji. Grki po mestih, zlasti pa na otokih, slednjič še Albanci. (Tjurkov ni mnogo nad 1,000.000, večinoma v Carigradu, Po veri se razdeli prebivalstvo v evropski Turčiji: polovica je monamedancev, 40 .procentov je pravoslavnih, )Štiri procenti katoliških kristjanov in poldrug procent Židov. V Mali Aziji ima. Turčija 9,900.000 prebivalcev, od teh je 7,500.000 mohaimeifancev, ostali so kristjani. V Siriji je še 2,500.000 prebivalcev, ki so skoro vsi inohamedapci.
:	:	Vojni n a č r t T u r Ö i j je.
Listi pčročajo, da hoče Turčija i investi vojni načrt, ki ga je izdelal najboljši turški Strateg Goltz paša. Goltz paša je predlagal* da naj Turčija svojo glavno moč upor albi proti Bolgarski, Zlasti proti Jedrenju haj bi prodirala glavna armada Turčije, a pustila pa naj bi, da bolgarska armada : pride tik pred Jedrenje. Turčija naj posebno močno zavaruje vzhodni del Kirkilise do Carigrada, zlasti pa okrog Jambole. Druga armada naj sse izkrca pri Burgasu na bolgarska tla ter naj prodira v sredine Bolgarske, ki tej airmadi tako hitro ne more postaviti zadostnega Števila vojaštva nasproti. Posebna kolona se naj izkrca v Varni in na severovzhodnem obrežju v okolici Varne, QJ3 tam naj prodirajo proti jugu. Baje so se vršili1 v zadnjih dneh • brzojavni ) dogovori med Talaat begom in Goltz pašo ter je turška vojna uprava popolnoma sprejela 'najvedene propozicije Goltz paše.
Politični pregled.
Državni zbor.
Državni zbor ima vsak dan plenarno sejo, V prvi sieji v torek je predložil, klajkor smo kratko poročali, linajnčni minister proračun,, f ki je že prekoračil tretjo milijardo. ISpremijal je minister r proračun z daljšim govorom, ki pa ni vzbudil posebnega zajnimajnja, [Zbornica je za vse dogodke doma nekam apatična, vsa pozornost je obrnjena na Balkan. V seji v: sredo se je nadaljevala razprava o postavi proti kjužnim boleznim. r0ib' koncu je prišlo do kravalov, ker so pri čitanju interpelacije racd z at vor it-ve Komenskyjeve Šole na Dunaju vprizorile Čehinje na galeriji demonstracijo, Nemci so bili zelo razburjeni in je podpredsednik Conci pred časom med tumulti zaključil sejo, Včeraj je zbornica najprvo vrnila postavo o kužnih bolehnih odseku. Potem se je pričela proračunska debata. iPrfvj. | je ! govoril grot Stürgkh- Njegov govor je biti zelo brezpomemben in ni napravil nobenega vtisa. Cela zbornica, je ostala bi a/ Ina. Zdi se, da so Stnijglkhoviii dnevi šteti. Govorilo je potem še več govornikov, toda nobeden ni zainteresiral zbornice. Danes je zopet seja.
Med koroškimi poslanci je velika nevolja proti Stürgkhu. ker je brez njihove vednosti imenoval barona Friesa za deželnega, predsednika na Koroškem. Slovenski poslanci pa vestno stojijo na straži in o-pajzujejo nadalnji razvoj koroških razmer vsled ne-vega položaja..
Samoumevno, da hrvaško-slovenskai delegacija ni pozabila, Ikaj je nje dolžnost i zaradi neznosnega stanja na Hrvaškem. .Toda o tem je boljše nič pisati. in vse storiti. c
Češki radikalciso hoteli ( dvigniti tožbo proti justičnemu ministru Hochenburgerju. Tudi Hrvati in Slovenci'1 so bili voljni podpisati predlog | za tožbo. Toda nazadnje se je skuj al mladočeški klub, v katerem sedi tudi slovjenski liberalec dr, Ravriihar, in tako ni prišlo do nameravane akcije.
• *
Dr. Korošec je vložil interpelacijo zaradi krivičnega odmerjenja osebnoi-dohodnipske^a Idavfka.
Dr. V e r (s t o v š e k i je [ interpeliral f zaradi protizakonitega postopanja občine Studenci 1 v zadevi slovenske narodne šole.
Dr. Fr. Jankovič1 je vložil bujni predlog za podporo za po toči oškodovane posestnike in najemnike v občinah Kočice, Njadole in Dobrina v že-talski fari okrajnega glavarstva Ptuj. Zjahteva naglo in izdatno podporo in odpis davka.,
iB r e n č i ,Č je vložil biva nujna predloga za podporo1 za po toči poškodovane \ Ivjinogifadnike in kmečke posestnike v krajih i Stoperce, Sveča, Grbi-naj, Siitež, Sv. Bolfank, Naraplje, SkrMje, Blensko, Ptujska gora, Sv. Duh, Gorca), Popovci, MajŠperg, Vareja, Gradišče, Veliki vrh, Gorenski vrh, Bevski vrh, Turški vrh, Hrastovec, Zavrč, Gorjak, Stojnci, Hardek in Salovci v okrajih Ptuj in Ormož, kjer je toča meseca avgusja napravila grozilo škodo. — Poslanec zahteva nujno podporo, odpis davka in u-stavljenje eksekucij.
Dr, Fr. Janko|viČ je vložil danes dne 24. oktobra, ostro vprašanje na. finančno ministrstvo radi osebno(loho)hh,niškega davka. , Opozarjal ! je vlado na svojedobne obljube finančnega, ministra, da se kmečkim posestnikom ne bo nalagal ta davek'(razen onim, 'ki imajo vsaj 500, oziroma: 600 K čistega ka-tastralnega donosa. Tekoče leto pa se je predpisala osebna dohodnina malim J kmečkim posestnikom, ki imajo manj kot 100 K čistega kathstralnega donosa, nekateri celo 40 do 60 K, da, Apeffo takim, jpi; j so' v n n/emu, čeprav nimajo nobenelga postra|nskeiga zaslužka. Povrh tega življe deloma v goratih, nerodovitnih občinah, na primer) / na Veterniku, kjer je veliko ubogih, z otroci blagoslovljenih in zadolženih kmetov bilo obdajčenih. GbdlaČeni pa so tudi mali posestniki v krapih, kii so vsled raznih, leto z® letom se ponavljajočih uim, na primer toče, suše, zgodnjega mraza itd., bili oškodovani in l4l so deloma:celo državno podporo vsprejeli. IT.a najčin krivičnjega ob-dajčenja se sicer pojavlja skoro v vseh okTiajniih glavarstvih, a nikjer tako hudo in v taklem številu kot v brežiškem' okrajnem glavarstvu, kjer" gospodari komisar Fischereder. — Interpelacija) se obrača proti temu sistemu sploh, a posebno Še [proti nečuvenim slučajem v nekaterih okrajih-
Berchtold.
Dne 22. t. m. je dospel avstrijski minister za vnanje posle, grof Berchtold, s svojo soprogo v Pi-zo. Avstrijska gosta je pričakoval ha kolodvoru, italijanski minister za vnanja dela San GiulLino,, vojvoda Mvarnski in več visokih oseb. Pred kolodvorom je bila zbrana številna množica,. Po oficijelnih pozdravih se je odpeljal grof Berchtold v Grad Hotel. Popoldne se je odpeljal grof Berchtold s svojo soprogo v spremstvu ministra Giuliana", ip drugih dostojanstvenikov v San Rossoro. ÌNjato je Rerchtolda sprejel kralj Viktor Emanuel tv ' posebni : avdijenci, med tem ko je sprejela kraljica Helena njegovo soprogo. Berchtold je izročil kralju lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa, Berchtolda je odlikoval kralj pri tem s posebnim redom.
Med avstrijskim ip italijanskim vnanjim ministrom se je doseglo sporazumljenje glede vojne na Balkanu.
Hrvaško-slovensM Muh.
,„Slovenec“ poroča:
V tako resnih časih, kakor živimo, je naravno, da je Hrvaško-slovenski klub na Dunaju primoran, z vso resnostjo in razumnostjo slediti dogodkom in iskati potov, kako bi se zlajšalo gorje, ki teži ogromen del našiega naroda.	1
Zboroval je včeraj (dne 22. t. m.) S kratkim odmorom ves dan. V klubu prevladuje bojno razpoloženje, tako proti vladi, kakor tudi proti strankam, ki so krive recimo! vnebovpijočih razmer n,a Koroškem, pa tudi na Štajerskem. [Hrvaška ! ječi pod u-darci Čuvaja, ki je ostudno orodje Mažarov. Nihče ne more očitati, da ni hrvaško-slovjenska delegacija storila vsega, kar je bilo mogoče, rda se osvobode Hrvatje. Seveda, z interpelacijami, naj bodo Še tako ostre, ne dosežemo, kaft" želimo, Jz nujnimi predlogi, ki bi prišji v razpravo še le čez pol leta, ali še kasneje, ne pospešimo ničesar, a vprašanja na zborničnega ! predsednika) i [prepuščamo ' velikodušno Biankiniju, ki se res pošteno trudi, vso stvar osmešiti in kompromitirati. Resna stranka ne more delati s tako malenkostnimi sredstvi v tem za nas Vse u-sodnem vprašanju.
Resnemu delovanju naših poslancev se gotovo posreči, najti pravo pot, ki nas priWde do skupnih ciljev.
Dunaj, rdne1 23. oktobra: (Hrvaško-slovenski klub I se je pod predsedstvom j poslance! Spinčiča v večurni seji temeljito posvetoval b političnem položaju. Splošno so se čule pritožbe zbper nečuveno postopanje finančnih in davkarsiklh oblasti vi iztirjeva-nju davkov. Soglasno se je nato konstatiralo, da se v politiki merodajnih faktorjev opaža sistematično proti-jugoslovajnsko smer, 'zlasti pa so se ustvarile popolnoma neznosne razmere v justjčni in naučni u-pravi. To daje upravičenega pohoda za prepričanje, da ima ta politika naravnost j namen, ustvariti med Jugoslovani na umeten način iredento.
Spričo Še vedno i trajajiočega tiranstva na Hrvaškem in vpliva osvobodilne vojske nia Balkanu je treba postaviti za bodoči razvoj z|elo resno prognozo, katera' nalaga zastopnikom Jugoslovanov dolžnost, ,v skrbi za bodočnost tirati f izključno jugoslovansko politiko, ki se ne bo na nobeno 'drugo stvar ozirala.
Raznoterosti.
Cč. duhovščini se še enkrat vljudno naznanja, 'd'a se „Nedeljski listi in evangeliji“ ne dobijo v tiskarni sv. Cirila, ampak se bodo dobili,, [ko bodo dogotovljeni, v kn.-šk. ordinarijatski pisarni. Na tiskarno naj se torej ne piše po nje.
3. november posvečen prodaji srečk Slov. Straže. Nedelja, dne 3. novembra naj velja za vsakega našega somišljenika in somišljenico kot dan za splošno prodajo srečk Slov, Straže, Posebno mladina pojdi na delo! Srečke se naj po več skupno naročajo pri Slov. Straži v, Ljubljani ali pa pri podružnici Sl. Straže v Mariboru.
Smrtna kosa. V gorišlki bolnišnici je umrl dne 23, oktobra zjutraj zn alni gospod župnik Kosec, ki je bil pred nedavnim Časom operiran. R. i. p.
ä Mohor j ani! Darujte pri sprejemu knjig za Slovensko Stražo! Župnije tekmujte!
Južna železnica. Vožnja) na progi Zidanmost —Zagreb i jie tako idealno lepa in mična, da) je res večna škoda, da ves svet tega ne izve. [Zveza nad vse ugodna; do letošnje spomladi na primer sta šla iz Zjagrebja od poldne do polnoči dva vlaka, samo, da drugi [še le devet ur zai prvim! Na! vedno dreganje in sitnarenje dr, Benkoviča so zdaj med oba vrinili še en vlak, to se pravi! tovorni vlak ima St daj tudi par vozov za ljudi, toda že takih, da jih po večini za nobeno ceno ,ne spozjnaŠ za osebne vozove, če bi ne 'bilo to na steni zapisano, ali pa če ti sprevodnik ne pokaže vanje. Najlepše pa je, daj nad vse kulantna južna železnica ta vlak in še dva dolgočasna mešanca za*računja pri vjozni ceni kot — o-sebne vlake. Ce bi kje drugod med kulturnimi narodi ali tudi kje v kolonijjah med zamorci vozili tako počNsni vlaki in s tajko grdo opravo, menim, ria bi občinstvo vse v zrak spustilo. A za nas Hrvale in Slovepce je vse dobro, kaj ne, ti predična uprat-va južne železnice?!
Tako delajo. Na občnem zboru Narodne stranke v Celju so se izvolili v odbor strajnke vsi odbor-
üiki liberalne Zadružne zveze y Celju in uradnik te zveze Stibler menda radi tega, ker je — baje — ta celjska Zadružna zveza nadstrankarski zavod. Ti gospodje 1 snujejo sedaj jpolitiSna društva ? po Spodnjem Štajerskem, mesto da bi svoje posojilnice spravili v red. ‘Z,adnje tedne je bilo v Celju več vlagateljev; Vošnjakovo posojilnice 'Vi Šoštanju, iz Sv. Andraža, Mozirja, Slovenjgradea iti k, ki so vpraševali, kaj naj storijo, da pridejo do svojega denarja. Vlagatelji morajo i šest mesecev prej ' (vlogo odpovedati; ko mine odpovedni rok, pjd vkljub temu ne dobe denarja. Posojilnico v Šoštanju spravljajta v red dr. Kukovec in Stibler. Liberalci imago vse stare, močne posojilnice v svojih rokah, ■ bahajo se s tem, da je vsa ^inteligenca“ v njihovjem taboru, a ne morejo niti posojilnice v Šoštanju urediti. Kje je pa ona toliko hvali sap a liberalna požrtvovalnost? Kam daje celjska Zadružna zveza svoj denar ? I Baj,e ima mnogo tisočakov „dobro naloženih“' v 'Lastnem domu in v zadrugi, ki izdaje „Narodni List*“, *v. političnih institucijah, a na to ne misli, da škoduje postopanje posojilnice v Šoštanju vsem posojilnicam. Članice celjske jZtadružne zveze, zgajnite se!
Hioliko Slovanov živi na sketu? Profesor Flo-rinsky ; je I izračunal, rda živi na svetu li50i,OOQ.OOO Slovanov. )Od teh je 10,000.000 Cehov, '6,985.000 jih živi v Avstro-O grški, 10.000 v Bosni in Hercegovini, 126.000 na Nemškem, 6i5i.OOO' na Ruskem, 810,000 v Ameriki in 64.000 pa v ostalih evropskih in azijskih državah. K ! temu ! številu 1 je pa Še prištevati
2,740.000	Slovakov.
Jukič pomiloščen. Kakor poročajo iz Zagreba, je cesar znanega napadalca na hrv. bana Čuvaja, bivšega dijaka Jukiča, ki je bil obsojen na smrt na vislicah, pomilostil v dosmrtno ječo.
Sodnijska imenovanja. Za sodnika v Ptuju je imenovan dir. Anton Štuhec, lza( okrajnega sodnika je imenovan dr, (Jožef Oswatitsch v MaiTboru zai Rogatec, za sodnika v okrožju grajskega i nadsodišča sta imenovana; avskultanta Alojzij N en dl in J. Kralj, avskultant Jaklitsch pa za sodnika v Soštalpju. — ZSa sodnika v Velikovcu je imenovan avskulìgnt dr. Prane Pürstbauer.
Štajersko.
Mariborske novice.
Na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru se vrši od dne 18. do dne 23. novembra 1912 živinski tečaj, Njatančnejša pojasnila daje šolsko ravnateljstvo.
Sram jih je. V poridéljkovem fjstu smo poročali o ustanovitvi liberglnegai društva za mariborski okraj, ki se je vršilo v nedeljo fv, Mariboru pri zaprtih vratih. (Najedli smo tuđji, \i|mena odbornikov tega pod ključem, rojenega društva, (kakor nam jih je navedel najš izvestitej. Med drugimi smo navedli kot liberalnega odbornika tudi trgovca Weixla. Ker vemo, . [da je ta mož velik liberalec pred Bogom, trn pred ljudmi, fse nam ni zdelo \ nič Čudnega, če bi bil enkrat pokazal svojo pravo barvo in sprejel tudi kakšno liber apno čast in šaržo. Včeraj je naš u-rednik srečal gospoda Weixla in ga je vprašal, kako se kaj počuti kot libertini odbornik. Na njegovo veliko začudenje Je pa WejixJ 'začel \ razburjeno zim trjevati, da on ni odbornik omenjenega društva, da on z vso stvarjo nima nikakega stika. Ne beležki bi tega dogodka, če bi ne bil značilen za zaupanje, ki ga vžijva liberalna stranka v lastnem taboru. Kaže namreč, kako se priznani liberalec, kakor je Weixl, sramuje, (če se ga spravlja (V ( zveza l z ' liberalno stranko. Jerum, jerum.
Zanimiv nočni dogodek se je nudil sinoči nekako proti : 10, uri ha iGlavinem trgu. Mariborski zdravnik dr. Majciger se je vračal iz svojega vinograda V Krčevini. Oblečen je bil * v infanterijsko Častniško uniformo. Na glavi ga je pa dičil ,„|šturm-hut.“ ' Mož je bil silovito težak, $ako da sta ga morala en podčastnik, in en civilisti peljati' držečega pod pajzduho, domov. Mož je klical, korajžno stopajo : '„So marschiert man nach Bulgarien;“1 J Krik in šunder je privabil na Glavni trg večjo množico ljudi; tudi okna so odpirali stanovalci in poslušalji jfa-naiške čine na nočnem sprehodu se nahajajočega in bojno razpoloženega ' oficirja zdravpikaj. („Marbur-gerci“ svetujemo, naj svoje simpatijie do T.urkov izkaže dejanski in zbere med junaškimi (hm, hm) mariborskimi Nemci i in nemškutarji prostovoljno četo za Turke, katerim itak Slaba prede. 'Dr. Majciger bi ne bil napačen načelnik, zlasti Če bi še dalo še spraviti krčevinske vinograde > nekoliko ( bližje Balkanu!
Dramatično društvo v Mariboru opoziahja sl. •občinstvo na prihodnjo gledališko predstavo „Mati“, dramo v treh dejanjih. iFr., Melškovo 1 delo, izvirna nov»ost. Kako naj vzgaja mati svoje otroke,; ( dal ne bodo renegati, to nam predočuje ta igra. Vsakdo bo jako zadovoljen s to igro. ÌTiem potom zajedno obveščamo siajvno občinstvo, da bo odslej garderoba prosta. Vsak posetn|ik predstave mora odložiti obleko v garderobi, ker obešanje oblek ! v dvoranah ni dovoljeno.
Naši liberalci. V pondeljek smo navedli nekatere odbornike novega liberalnega društva „Maribor.“ Da se ( bomo poznali ; in 'da ne bo nihče pri’ krajšan, navajamo danes še enkrat po „(Slov. Nar»“ celi liberalni odbor: 1 odvetnik dr. Ivan Gllhser, odvetnik dr. Vladimir Sernec, uradnik Franc Pišek,
uradnjk Ivan • Kjeižar, uradnik Franc P.ajnhajrt, učitelj Davorin lisjak, Karol Geme, ^učitelj iv». Robnik), železničar Ivan CerfluSek» Feliks Robič,* uradnik Slavko Weixl, trgovski pomočnik Franc Miajer in trgovec Vilko Weixl. (Ti so bili v nedeljo izvoljeni. Nastane samo vprašanje, Če pe bo kateri izmed njih j» Wetxlovem vzgledu glej drugi dopis! — zatajil /überalno stranko ter zatrjeval, da nima a liberalnim „Mariborom“ nobenega stika- fJe to več kot verjetno, ker liberalu a stranka nima pri nas nobenega kredita, če prav jo pride še enkrat) blagoslavljat dr, Kukovec in če se Plifko in Kejžar še tako pehata. Ce je stvar tako za nič, kot libertina stranka, potem Še pri liberalcih več ne vleče.
„Slovenska Straža“ ima v, pondeljek svoj družinski večer pri g. Kirbišu.
Št. Iljske novice.
Št. H j y Slov, goric a) i. {Naše bralno društvo in podružnica „Slovenske Straže“ priredi v nedeljo, dne 10. novembra, v Slovenskem domu popoldne po večernicah Slomšekovo slavnost. (Slavnostni govor bo ; imel ,velečastiti gospod profesor dr. Josip Hoh-njec iz Maribora.
Trgatev smo sedaj že na celi črti končali, le naš gospod Bajuman še dela 'izjemo, Viino iz grozdja, ki se je še le te dni pobralo, bo izvrstno. Zadnji topli dnevi so dali grozdju mnogo sladkorja.
Ptujske novice.
Ptujska krajna skupina Avstrijskega mornar-kega društva. V torek, dne 8. t. m, je nadzornik o-rožulili tovafren. P. vitez pì. Lauffer, v gostilni O-sterbergerjevi, kjer se je zbralo mnogo udov in ne-udov, prav zanimivo predaval o c. in kr. avstrijski mornarici. Govornik je v prostih besedah, zajbeije-nih s prijjetnim humorjem, podal majhno sliko o naši pomanjkljivi mornarici. Po svetlopisih je pokazal paizpe ladije starega in novega tipa naše države, a tudi angleške, francoske, ruske in laške velevlasti* Po pravici j je opozoril ha velik pomen, ki ga ima močno vojno brofdovje ' dandanes ne samo za vojsko, marveč tudi za naše gospodarsko in kulturno življenje. Prav tako je, kazoč na zgodovino, jasno nar* slikal od nekdaj vrlega duha ! našega > mornarskega vojaštval( od najvišjega poveljnika do prostega mornarja. Kot dokaz v to < je spomnil i na zgodovinsko znamenite pomorske bitke pri HelgoJanclu in Visa v letih 1864 in 1866, kjer je slavni Tegetthoff z nezadostnimi, pomanjkljivimi pripomočki slavno zmagal močna ladijevja. (Tudi je v svojem govoru opisal morsko potovanje križarke „Panther“ v Avstralijo in v vzhodno Azijo • ter avstrijsko misijo i v Abesinijo, Končno je občinstvu po svotlopisih : predoči! vožnjo ob krasnem * dalmatinskem obrežju. (Z burnim ploskanjem je občinstvo odobravalo navdušeni govor, ki je vzbudil v poslušalcih zanimanje za avstrijsko c. in kr. mornarico in mornarstvo, — Pred tem predavanjem je krajna skupina ptujska sklicala izvanre-den zbor, kjer je načelnik dr. Evgen vitez pl. Ne» toličzka razjasnil narodno-gospodalrski1 in državo o-hranjujoči 'pomen ladijevja, Nato se je soglasno Še sklenila peticija), > ki jo je stavilo ( osrednje 1 vodstvo Avstrijskega mornarskega društva, il. One ladije, ki jih je vsled dosegle maksimalne starosti izločiti iz operativnega ladijevja — ta maksim^na starost pa znaša glede na načela, ki jih ivpoštevajo vse druge pomorske države : za bojne lallt j e in velike križarke 20, ' za torpedne čolne, tbrpedovke in podmorske čolne 12 do 15 let — se imajo nadomestiti z modernimi ladijami; to nadomestitèv je kot naraven, rpdno se ponavljajoč trošek vračuniti v ordinariju mornarskega budgeta. II. C. in kr. mornarici je v po-sebnelm ordinariju dati na razpolago i ona sredstva, ki ji dopuščajo: a) za opetovano kot eminentno važno označeno službo v inozemstvu priskrbeti primerno Število modergih, ugled monarhije / dostojno zastopajočih (križarjev, ne da bi se zaradi tega taktične zveze operativnega ladijevja; ! morfale ] slabšati in trgati; | b) pripraviti suksesivno, naj daljšo vrsto let razdeljeno pomnožitev po Števcu določenih zalog naiših posameznih laidijinih tipov, ida se naša očet-njaiva glede na stremljenje vseh drugih držav po po-množenju maritimnih silnih pripomočkov ohrani saj v onem skromnem relativhiem i razmerju sil, ki je vladalo i dosehdhb. Ta peticija, se bo predložila avstrijski zbornici poslancev I in gosposki zbornici ter avstrijski in ogrski delegaciji, ter končno tudi drugim kompetentnim uradom in korporacijam.
Turek v naši deželi je Šnops. ¥1 Četrtek so pripeljali oh Sv. Lovrencjai v Slov-i goricah v ptujsko bolnišnico posestnika ženo Katarino Puško. PE-jani mož jo je s sekiro po glavi udrihal in ji zadal Štirj globoke, smrtnonevarne rane. |Tiako kolje naše ljudi ptujski šnops. Na boj proti kugi lijz Ptuja!
Krasno vreme je kaj Ugodno, da se pospravijo poljski pridelki in seje oziminta. Ajda precej dobro kaže.
Vinske cene za letošnji mošt so povoljne. — Kupci zelo povprašujejo po_ vinu. (Vinogradniki, he prenaglite se pri prodajanju,
Celjske novice.
Društvo (za varstvo in oskrbovanje otrok za celjski okraj je imelo dne 20. t. m. svoj redni občni zbor, : katerega je otvoril drujgtjvdni predsednik gospod dr. Schwab s pozdravom na navzoče. (Tajnik, učitelj gospod! Janko Kramer, je poročal, dajte imel odbor v preteklem poslovnem letu 15 sej. Rešil je 18
slučajev, v enem najnujnejšem je oddal siroto v deško vzgajališče v Waltendorf, spravil na nogah popolnoma pohabljenega dečka na kliniko | v Gradec, kjer je čisto ozdravel, pruštvo je nadalje prevzelo v popolno oskrbo siroto, podpiralo otroke z obleko in obuvalom in jim preskrbelo poštene službe. O gmotnem slanju društva 'je poročal blagajnik gosp. prof.
J.	Bra/Čko. Koncem tretjega poslovnega leta je bilo v blagajni 788 K 45 vin. Dohodkov v preteklem letu je bilo 333 K 62 vin., stroškov 211 K 48 vin., tedaj je v gotovini 910 K 59 vin. *— Po, občnem zboru se je vršila tombola, ki se je prav dobro obnesla. {Da je temu tako, so največ in v prvi vrsti pripomogli č. gospod i vika/r Gorišek, I e. kr, deželnosodni svetnik Erhartič in njegovi hčerki gospodični Milenfa in Marija. ki so se z vso vnemo in res Veliko požrtvovalnostjo zavzeli za to mladinoljubno prireditev. (Najiskrenejša jim zahvala! (Dosegel se je lep vspeh, ki bo društvu omogočil, da marsikje poseže vmes v korist bedne mladine. iTiudi celjski okraj ima dovolj zanemarjene in revne mladine, I ki je vredna — v narodnem in kulturnem pogleoju j— rešitve iz gmotnega propada in gnusne bede. Naše mladinsko društvo se lahko ponajša, da je v štirih letih svojega obstanka v socialnem in kulturnem pogledu za to zanemarjeno mladino že marsikaj storile. Žal, da ravno tistim, ki bi bili poklicani, Isdtelovati I pri občnem narodnem delu, dostikrat manjka iskrena volja za to- Danes je pač najti še malo umevanja ( za to našo organizacijo, ki si je ne moremo drugače razlagati, kakor s tem, da so naimeni in cilji te odločno moderne organizacije, za v narodnem in družabnem pogledu velevažno mladinsko skrb, širšemu občinstvu še malo znani. Je pač treba za vsako stvar trajnega in sistematičnega dela, in za to ne gre, u-strašiti se. (Naše društvo 1 je dokazalo, da se z vs» trajnostjo j in malo požrtvovalnostjo I da tudi ’ neugodnih razmerah veliko storiti. DJa je naša prireditev v gmotnem pogledu ! tako dobro uspela, gre v prvi vrsti zlahvala gospodu ( veletržca ( Petru Majdiču, ki je za to prireditev daroval plug. Bodi mu na tem mestu izrečena najlepša zahvala. ¥semj ostalim človekoljubnim1 darovateljem , daril, / bodisi v blagu aji denarju, hajprisrčnejš(a; zahvala. (Zlahvala tudi vrlemu taburaškemu zboru' za njegovo i sodelovanje pri humanitarnemu delu,
Celje. Ko se je v naših liberalnih krogih zaznalo, (da je Stibler ! pri svoji kompetenci propajM, je zavladala v liberalnem taboru velika žalost. Žalostili so se razni koritarji, ki so aspiriraii n H, Stib-lerjevo mesto, žalost pa je navdala tudi pne, sicer maloštevilne posojilničarje,, ki vedo, da so vse Stib-lerjdve ustanovitve ponesrečene, da ima celjska zveza takozvano kmečko zadružništvo le na papirju, radi tega, ker bode Stibler še nadalje vodil liberalno Zadružno zvezo kot privesek Narodne stranke. Mi sicer nimamo povoda se žalostiti, da, bo Stibler še v bodoče vodja liberalnega zadružništva, f)ač ' pa moramo globoko obžalovati, da se pri zadružnem delu ne gleda na to, da bi se odpravili stari liberalni grehi, katere je zakrivila Narodna) stranka ravno toliko kakor prvaki, ker je dr. Kukovec že dolgo vrsto let v odboru Ziaidružne zveze ip je on, tudi sodeloval pri (podelitvi posojil1 raznim slabim zadrugam. Cel slovenski narod bo namreč občutil posledice liberalnega gospodarskega dela, a gospode pri Nar. stranki — to nič ne briga.
Izobr. društvo v Celju priredi v soboto, dne
2.	in v nedeljo, dne 3. novembra v vrtni dvorani hotela „pri belem volu“1 žaloigro „Mlinar in njegova hči.“ Začetek je v soboto zvečer ob 8., v npcüeljo ob
3.	uri popoldne.
Odlikovanje. Držalvjni p^avdirnjk dr. Bjaiyer je odlikovan z redom železne krone*
Umrl je v Celju bjivši mesar Jože Baumann v 52. letu svoje starosti.
Dela za upeljejvo električne luči v mesto Celje so v polnem teku. Dne 8. novembra se vrši oblastveno komisijoniranje ; nameravane napeljave I od We-stenove tovarne do mesta.
Okoliški občinski zastop je v svoji zadnji seji sprejel proračun za leto 1913. Dohodkdv izkazuje K 9815, izdatkov pa K 51.621 K; prijmanjkljaj torej K 41.866, in se pokrije s 75! % no doklado / na v občini predpisane cesarske ! 'davke I ter z doklado na užit-ninski davek. — Heleni Pleterski se je podelila gostilniška, koncesija.. — Rešile1 so se še razne lovske in domovinske zadeve.
Povožen dninar. V eni zadnjih noči je Šel 64’ letni dninar Jože Stingle iz Gabepja po cesti) domov na Spodnjo Hudinjo. Nasproti se mu je pripeljal težko naložen voz, katererrtn se ni mogel fyeö ogniti. Voz ga je podrl na tla in kolesa so mu šla čez glavo. Smrtno poškodovanega in nezalvesJRnejgai so odpeljali S tingle ja v cef.jsko bolnišnico, kjer je kmalu nato, ne da bi bil prišel k zavesti,, nmriL
Trboveljske novice.
Poroka. Poročil 'se je / gospod ' H\an Zupan, rudniški uradnik, iz gospodično Angelo Germadnik. Bilo srečno!
Drugi kraji.
Hoče. (Zahvala.) Velečastjiti1 gospodje Spar-hakl Janez, * župnik v pokojiu, Franc Koroštec, nadžupnik pri Sv. Križu tik Slatine ! in Plepelec (Jožef, župnik pri Sv. Emi, so 'darovali za zastavo mladeniške Marijine družbe v Hočah 7 K. (Bog; ! jim1 povrni.	; i ! i ! ii '1
Hoče. 'Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 3. novembra popoldne poučno zborovanje in Slomše-kovo slavnost. Pridite vse.
Zgornja Poljskava. W torek popoldne je štiriletna deklica Marija Pdlegek, želarska hči na Poko-šah, blizu Zgornje Poljskave bila v ofružbi pastirjev na paši. Pastirji so si zakurili, po nesreči je pa deklje prišlo z obleko v dotiko z ognjem, vsled Česar se je obleka vnela. N;a krik, katerega so zagnali par stirji, je priletel na pomoč dekličin oče Franc Pole-gek, ki pa je pri gašenju goreče (obleke zadobil hude opekline na levi roki. Oltroka jp sicer rešil gotove smrti, zadobil pa je vse eno po celem telesu hude opekline, 'Oba ponesrečetatcai ! so morali odpeljati v bolnišnico.
Jarenina. 'Martin Horvat, viničar pri posestniku Jožefu Gunglu v Jarenini, je v ponedeljek popoldne z voli na njivi vlačil. 'Naenkrat1 sol sej Voli splašili in brana, za katero je Horvat držal, se je prevrnila na drugo stran. Horvat, kateri je hotel to braco izpustiti, se je spodtaknil in padel na brano, ter se je na obeh rokah zdatno ranil, ker so se železni zobje zasadili globoko v meso. Horvata so odpeljali v bolnišnico.
Sv. Križ Ha Murskem polju, 'V> 1 nedeljo po vseh svetnikih, dne 3. novembra, ustanovimo pri nas Dekliško1 zvezo' ini žensko' podružnico I „Slovenske Straže.“ Govorit pride slavni organizator slovenske mladine, velečastiti gospod prpfesor dr. Josip Hoh-njec iz Maribora. Sporeda prvi del se vrši v cerkvi ' in sicer ob HlO. uri ; pridiga gospod?! dr. Josjipa Hohn jeca, potem slovesna sv, maša 1 na namen kri-ževskih mladenki z njihovim skupnim sv. obhajilom. Drugi del se vrši v društveni ctvforani in se začne ob eni uri popoldne z govorom gospoda dr. Hohnjeca ter se nadaljuje po veČerničrih. Vrstijo se govori, petje, deklamacije domačih in tujih deklet. Vabijo se raizen 1 vseh križevskih deklet i posebno tudi njihovi stariši, da bodo videli, za kaj se gre, in pa sosedne zveze, da pridejo navduševal svojo najmlajšo sestrico. Prireditev je sevecäa vstopnine prosta,
Žalec. V Žalcu se je ustanovila nova rajfaj-zenovja hrànillnicta in posojilnica}, ki se pa) imenuje Kmečka hranilnica in posojilnica v Žalch. Načelnik je vrli gospod Franc Nidorler, po domače Gorjup v Vrbjih. 'Novo zadrugo priporočamo (vJsem našim so-mišljenikom-
Gornjigrad. Sedaj doposlane stanovanjske pole treba bo kmetom vestno izpolniti, da dobi davčna oblast ( prave ( podatke, po katerih more potem spomladi postopati, ko zahteval napoved osebne dohodnine. Oblast je letos natisnila na te pole naslednja, dozdaj neobičajna vprašanja: koliko pisanic ste posekali, in pa koliko redite živine, in kaj ste odprodali ter z|a kako ceno. Neopravičeno je vprašati po glavah živine, mesto po prirastku enoletnem ih po teletih. Glede teh vprašanj' še bo pri napovedi dosti prerekanja, kjer oblast ne pomisli, da kjmet rabi živino za obdelovanje in če kaj odproda, ga reja prej več stane, kot je dobil.
Brežice. Gospod Avguštin Sek^ opusti Svojo tukajšnjo tiskarno in trgovino ter se preseli v Bože-go v Slavoniji. Tako ostanejo Brežice zrjnaprej1 brez tiskarne, i— JMesina v Brežicah“ 'še; vea|no razveseljuje oko domačinov in tujcev, to je: / prazen prostor z razvalin ami par starih koč sre$i mesta; pet let menda že tuhtajo, kaj bi naj tje postavili. Ker so zaceli sedaj nemško šolo drugod zidati — edina letošnja stavba v Brežicah! — se obljublja, da pride tjekaj unadno poslopje. Pa se: menda nikomur ne mudi. 'Sicer bi pa bila škoda, če izgine ta prostor, ki lahko toliko pripomore pri vzgoji — lepočutja bre-žke mladeži . . .
St. Jurij ob Taboru. /Jesenska ' sapa " nam je odnesla trgovca gospođa Firma, koji je pred dvema, letoma prišel iz Dobrne ’ k nam sreče iskat. Da 'bi trgovina še bolj šla, jje napravil f tuJM v Kapli pri Radiškfu fili j alko, kjer so žganjepivei led/, prišli na svoj račun.. Pravili so, da je šlo zlasti v Kapli prav dobro. Sedaj pa je naenkrat 1 vsega konec. Kolika žalost! Koliko žalujočih! Trgovci, ml|narji', mesarji in drugi hodijo poparjeni 'ipred ! zaprtimi ! durmi. Pa ne mislite, Ida molijo za odišlega Firma. Kje je F;,rm zdaj vesel? Hitro, hitro mine čas; ah', ne bo ga več pri najs!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Naši vrliM vojjašM novinci so zložili ob slovesu za „’Slovensko Stražo“ 2
K.	Slava,!
Razgled po svetu.
Napad na smodnišnico. jlz Olomuca poročajo: Na vojaško stražo pri smodnišmjci v Bystrovtanu sta streljala dva individua. Vojak na straži je pa na to tudi ustrelil. Eden od napadjalcev je bil najbrž zadet. Ko je ostala straža prihitela na pomoč, sta napadalca izginila).
Dolga pot, Z Dunaja poročajo: Pred dnevi so našli paganti XII. okraja) nekega! popolnoma izmučenega dečka, ki je izpovedal, da se piše J, Rissi, da je 12 let star in da je pred enim tednom pobegnil od svojega brata v Trstu. Iz ìT/rsta se je peljal deček, ki je imel kaiTäh 20 K pri sebi, v Ljubljano. Od tam je šel peš ali se je pa vozil ria lojtrnci do Maribora, oc? koder je Šel peš! na Dunaj.
Navihani odvetnik in navphiajni IdijefeV Neki revež se je moral i zarafM nekega malega prestopka zagovarjati pred sodiščem. (Dozdaj še ni bil nikdar
kaznovan. Da bi sodišče poštenost nji ego v ega klijenta Še bolj uvidelo, si je dovolil odvetnik sledečo mar lo zvijačo: „Tukaj imate dva fr,anka“, je rekel svojemu klijentu, !„s temi pojdite ! na policijski komisar-rijat in recite, jdla ste pašel denar na cesti. jZahte-vajte pa pobotnico;“ Tako se je zgodilo in odvetnik je spravil pobotnico v žep. Svojega klijenta je prav izborno zagovarjal. Opisal je njegovo nedolžnost in zaklical:	Klijent, gospodje, ki najde na cesti dva
franka in jih odda na jpolicijskem komisfcfrijatu —“ Tu ga je pa prekinil sodnik z besedami: „Hočete reči en frank — “ „Ne, dva franka).“ Sodnik je dal odvetniku : pobotnico; bil je označen 1 samo en frank. „Dobro, dobro, zmotil sem se“, jje nadaljeval < iznenađeni odvetnik. „Moj dokaz je tem boljši. Kori izmed nas, ki Ibi našel na cesti en frank, bi si 'dal li toliko dela ter ga nesel na policijski komlsarij(at?! Le-ta mož je bil tako vesten , ..Obtoženec je bil oproščen. Odvetnik je speljal sodnika, klijent pafod-vetnika.
Kako visoko stoje objafld ? Učenjaki so iznašli, da vsi oblaki ne stoje enako visoko, dasi se nam to dozdeva. Eni plajvajo semintja in sicer dospo časih na 120 mitrov nad zemeljsko ivišino, dočim se lahko oddali j o za 12.000 metrov visdko nad zemeljtskim površjem. Razmerno najnižje so oblaki po zimi, ker se drže navadno le višine 2690 metrov. Takozvani jan-Čki pa stoje vedno prav visoko! ' in sicer po leti do
15.000	metrov, po zimi 11.500 metrov nad zlemljo. Te takozvane ovčice ! poznamo I najlažje 1 pred solnčnim zahodom, ker rudeče žarijo, dasiravno je ostalo nebo že potemnelo.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd- milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijab, v parfum, in sličnih trgovinah. ;> Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tu-} bah po 70 vin. se povsod dobi.	67
večer. Se celo v panjih ! si lahko opazil jsti pojav„ Pri rastlinstvu si dobil isti ufiis. OHiideje so se zaprle, kot ob prihoiJu večera. Po znanstvenih poročilih so prav lahko opazovali luno. [Tjemperaiural se je znižala z;a 6 tri četrtine stopinji. Dvignil se je tudi veter, M je postajal vedno močnejši. [Ta veter se je; opazil dozdaj pri vseh solnčnah mrkih* Razlagajo ga na ta način, ker se spodnje zračne plasti Naenkrat ohlade. Važna opazovanja | so se izvršila pri brezžičnem brzojavu. Znano je, dja| se po noči lahko dalje brzojavi, nego po dmejvi,:! Svetloba je po mnenju fizikov največjaI sovražnica! brezžičnega!! brzojava. Pri mrku so se opazili isti pojavi. Verjetno je, da je pri vzhajanju solnca povečana \ zračna)! elektriciteta vzrok temu pojavu.
Sala kraljevskih sinov. Sufragetke preganjajo-aingleške ministre pri vsakem njihovem koraku. Ti ubogi ministri niso nikjer varni pred sufragetkami. Ko je bil minister Winston Churchill gost kralja na dvoru Balmoral, je bil prepričan, da je venütor saj v tem trenutku rešen nevarnosti. Toda kdo opiše pa njegov strah in iznenađenje, ko je; zjutraj našel na svojih vratih pritrjen list s sledečim napisom: „Votes for women.“ Začetkoma ni nihče vedel,, kako je drzna sufragetka prišla v dvor in rarvno pred ministrova vrata. Končno se je pa izkazalo, da so listek prilepili kraljevi sinovi, princ Albert in princ Henry. Ko sta dobila mlada politika primeren ukor in ko sta se opravičila n apr am ministru, ( je bilo zlopet: vse dobro.
n Pri vsakem športu
je važno, da se človeško truplo ne ohladi prenaglo. Primerno je tedaj, če se omeni, kako se je o tem izrazil neki športni® z bogatimi izkušnjami, kateri je imel vedno pri set/i sloveče Faysove sodenske pastile. Rekel je : /„Rabim jih, kakor Amerikanec svoj gumi za žvečenje,, toda z boljšim vspehom, Iker utešujejo žejo.“ Nasvet je dober |n je želeti, da se ravnajo po tem nasvetu tudi naši Šport ljubeči čitatelji.
Za smeh.
Pivčeva modro,st.
Odkod Izvira rodbina Bonaparte. V „Biblioteca Marciane“ v Benetkah so pred kratkim zasledili v knjigi „Iscrizioni Patrie“ I zanimivo poročilo o izviru rodbine slavgega cesarja Bonaparte. JTa rodbina se je prvotno ! nazivala Pajrcisa, oziroma Dalla Parte. Bila je zelo mnogoštevilna, vsled česar se je pozneje razdelila v dva dela). En del se je imenoval Buona Parte, drugi del pa Mala Parte, ali: Dobri del in Slabi del. Dni, ki se je bolj držal cerkve, je pripadal k Buona Parte, drugi del pa Mala Parje, Najstarejiši Bonajparte so bili doma iz Tjreviza. Se danes se lahko bere na biši nasproti cerkve sv. Andreja napis: „Pom Bcnapartov.“ Poglavar te rodbine je bil Nicolo Bonaparte,, ki se je iz iTnejviza preselil v Florenco. Od tam, je bil pa izgnan, ker se je pridružil Gibelincem. Iz Florence se je rodbina Bo-najpartov preselila v San Miniato, od tam v Sarza-no in niato na Korziko. Iz te rodbine je bil Napoleon I., ki je bil torej čistokrvni Italijan.
Ustanovitev novega mesta v Ameriki, Neki novi-jorški sindikat, ki razpolaga z mnogimi milijoni dolarjev, je pred kratkim ob izvirku reke Brazo nakupil sveta, da sezida, novo mesto in novo pristanišče, ki naj se po željah sindikata razvije v rivala za Galveston in New-Örleans. Ta sindikat dela na to, da bi osvojil ves promet na jugozahodnem panamskem kanalu in hkrati gre njegov načrt za tem, da bi izkoristil ogromne zaloge žvepla, ki se nahajajo baje ob izvirku reke Brazo. Več javjnih poslopij bo dogotovljenih že do 1 dne 20. novembra t. 1. Velik, eleganten hotel je že obsežen iv stavbnih kon-tralctih. Ceste bodo asfaltirali, napravili steze in polja parcelirali — Še preden pridem kolonisti; Ob izvirku Braza se nahaja že pristaniški nasip, ki so ga napravili pred nekaj leti in je stal 20,000.000 dolarjev. Ob koncu pristanišča je voda globoka dovolj, da lahko vozijo največje ladije. Nova družba upa da, bo kurz novih železnic kmalu krenil proti novemu mestu.
Količina vode, ( ki jo rekje izjbvajo ’ v morje v dobi enega leta, iznaša po izračunan ju Fritscheja
15.000	kubičnih kilometrov. Kri ' nekatere neke (Je-nissej, Sena, Amur. Eufrat, Tigris, Mackenzie) je težko določiti gori omenjeno količino. Vendar je R, Fritsehe izračuni!, da iznaša skupno število ozna-čenih rek 1700 kubičnih kilometrov. Amazonka izlije v enem letu 3153.60 kubičnih kilometrov vode v morje, dočim druge reke izlijejo k večjemu 2000 kubičnih i kilometrov. [Seveda : so to pravcati veletoki, če pomislimo, da izlivajo komaj okoli 25 kubičnih kilometrov reke, tki jih smatramo j vendar ' za ; velike, kakor: iLaba, Don, Loire, Visla, dočimI izpuščajo: Odra, Memel, Seine in Dnjes er komaj 10 kubičnih kilometrov vode v morje. Zierrilje pa: iznosijo vse reke v morje 1 kubični kilometer na leto.
Solnčni mrk. ’Solnčni mrk v aprilu tega; leta je omogočil marsikatero zianimivo znanstveno opazovanje. Daši je bil precej kratek, se je marsikaj še lahko tako opazilo, kakor pri drugih mrkih. Kure-tina se je podala' k počitku,/ ptiči so prenehali peti in. so si poiskalisvoja.gnezdeca. V zooloških vrtovih so se živali tako obnašale, kakor da bi bil ,že
„,Kjer sta dVe reči pregrešni, se mora manjša, vzeti; zato jaz pijem Šnops namesto vina.“
\ Skrb za bodočnost.
Sodnik: „Kako se upate prositi za ponesrečeno družino, ko nobene nimate?“
Zjatoženec: ,„ J|a, po veliki noči se mislim ženiti in ker vem, da zakon ne bo brez otrok, sem pa hotel že naprej nabirati Ì za svojo — ' ponesrečeno, družino.“
Dober odgovor.
Angleški diplomat je bil povabljen k sedanjemu ruskemu carju Nikolaju na obed. Prevrnil je kozarec, rudečica ga je polila, vse je bilo v zadregi. Nikolaj, sicer jako dobrodušen, se hoče m-ajlo pošaliti in pravi:
„Ali je pri vas na Angleškem taka navada?“
„Da, včasih1 se pripeti kaj tj/kegai, a na Angleškem tega nihče ne opazi.“'
Vsi, ki ste skrbni možje in ofetje ! =.................. =
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Liniment mazilo»
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog.. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko..
Mestna lekarna pri c. kr, ,Orlu" v Mariboru
Gla%nl trg tik rotovža. m
IV najstarejši narodni manufakturni |j
trgovini se vsled smrti gospoda p
Karola Vanič, Celie
............ .........i
I Narodni dom
prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko iin žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
s®* po zelo znižani ceni!
Velika množina različnih
II ostankov pod lastno seno.
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. sl
28	Fer. 2. Ss. Simonis et Jadne App. dapl. 2. cl. c. r.
oia. ut ppr. lo. Ad Laud, et Hör. Ps. de Dom. rei. ppr. lo. In M. Gl. (omitt. imper.) Or. Praef. de Apost. Cam 2. Vesp. Fest. Compì, de Dom.
29	Fer. 3. Oe en, C. vir. oia. iuxta Dir. (Ad Laud. Suffr.
et ad Prim. Preo. I, lo.) usque ad : Vesp. de Fer. curr. (Or. Dom. praec.) et Suffr. Compì, de Fer. et Preo.
Fest Comm. Éeliq. Dioeo. Lav. transf. perpetuo a 5. Nov.
30	Fer. 4. De en, o. vir. oia. ut in Psaìt. et heri not. LI.
1. N. de Fer. 2. praeo. M. ut heri (iuxta Dir.) Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. eurr., a cap.) de seq. (in P. L.) Compì, de Fer.
31	Fer. 5. Vigil. Oo. Sanct. (ieiun.) S. Wolfgangi Ep. C.
dupl. c. a. Invit. Hym. et Resp. de Coi. Ant. Ps. et V. de Fer. curr. LI. 1. N. de Fer. 3. praeo. rei. ut ppr. le.; 9. L. hom. et com. Vigil, in L (et Hor. oia. de Fer. curr. a cap. de Coi. Or. ppr.) et M. Sacerdotes tui. Gl. Or. ppr. ult. Ev. Vigil. Vesp. de seq. (ppr. le.) sine com. Compì, de Dom.
1	Fer. 6. Fest Oo. Sanctorum dupl. 1. cl. c. Oct. c. a.
Off. ppr. Ad Laud, et Hor. Ps. de Dom. rei. ppr. In M. Gl Cr. In 2. Vesp. Fest. (ppr. lc.) dieto Bened. Dno. dicuntur Vesp. Defanet. (ut ppr. le.) Compi. (at suo lc. in fine nov. Psalt adnot.) cum Ps. de Fer. curr.
2	Sabb. Comm. Oo. Fidel. Defunct, dupl. c. nig. Omissis
Off. et Miss, diei curr., fit (ìam hoc anno 1912 ab omnibus, in ss. Ordin. eonstit ) tant. Off. cum Missa pro Def., prout in App novi Psalt praescribitur. In M. ppr. Or. unica et Seq. Vesp. de seq. Dom. (oia. de Sabb., Ant. ad Magaif. et Or. ppr.) com. S. Victorini Ep. M (0,. Deus, qui nos., h. a. simpl.) et Oct. Compì, de Sabb
3	■*« Dom. 23. p. Pent, et 1. Nov. De ea, sem. c. vir
Invit. (Adoremus Dominum.) Hym. (Primo die . .) et rei. de Psalt. et ppr. lc. Com. S. Victorini Ep. M. èt Oct. in L. (Hym.: Aeterne rerum. .) et M. Gl. Cr. In 2. Vesp. Dom. (ppr. lc.) com. seq., Oct. ac Ss. Vitalis et Agricolae Mm. Compì, de Dom.
Prostovoljna javna dražba.
posest ra vi. št. 69 k. o. mesto Celje, obstoječega iz
hiše v Celju v Graški ulici štev. 8
z vrtom, ki leži tik sa hišo se vrši v psmdeljek, dne 26. oktobra 1912 predpoldne ob 10. uri v pisarni c. kr. notarja gosp. Lovra Baša v Celju.
Hiša je enonadstropna leži v središču mesta v najbolj prometni ulici. V nji sta dva trgovinska lokala z vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Vrhu tega je še poseben trakt Ina dvorišču z stanovanji in oskrbniškimi lokali. — Izklicna cena znaša 56.000 K.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati v pisarni c. kr. notarja gosp. Lovra Baša v Celju, Rotovška ulica v navadnih urah, kjer se dobijo tudi nadaljna pojasnila.	210
Lepo enostropno
v Mlinski ulici v Mariboru z
lepimi in obsežnimi
v Cvetlični in Marijini ulici v Mariboru proda po Ceni dr. R. Pipuš v Mariboru.	1151
hišo stavbišci
	Ne pozabite	
«a ®	Volno, sukno (štofe), cajge, modno periino blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini	Z m t i
5 6		i
	M. E. Šepec, Maribor.	1
!	Grajski trg. i<m» Burgplatz.	
Le pristna s to le Gl|
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
j je najboljša za zobe. j
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Deček,
■	15 let star, z dobrimi
spričevali želi vstopiti kot mizarski učenec h kakemu slovenskemu mizarskemu mojstru. — Več upravništvo „Straže“.
Mizarskega učenca
pridnega, sprejme mizarski mojster na Dunaju. Naslov in pogoje pove Ferdo Leskovar, tajnik Bpodnješt. ljudske posojilnice v Maribora.
Službo organista
se odda pri Sv. Križu nad Mariborom. — Nastopi se lahko takoj.	213
Pozor ure !
S
VeSika zaloga ur, dragoee-«osti, srebrnina in optičnih stvar» pa vsaki osni.
fii sa ilroksi illusi?, ssulk tastiti Oraaefens od 20 de 200 It.
Niklasts remont.-u?»	K	#'60
Pristna srebrna ura	„	?•—
Original omega ara	.	IS-—
Knbinjska ur»	,	i' ~
Bndiljka, niklasta	A	if-—
Poročni prstani	‘u,	2,—
Srebrne verižic	„	9*-~
— Večletna jamstvr —
tet Dietinger
M Mratel
urar lo očalar 447
Maribor, awpwkz zrn- 2#
Ss>?«|9*# zlatnine is
Hotel Trabesinger
v Celovcu
Veiikovška cesta
št. 5
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. *"!f§8$£
Lojzka In Pepca Leon.
IB Šolske potrebščine
E
-------------------------------ir
kakor zrezke, svinčnike, peres-I LllSf 1131 Zü80£j3 nite peresa kameatke labCco, | ljudskošo,skih zvezkov risank radirke, gobe, črnilo, torbice, 4	,	,, ,	,	’ z.
barve, Soplče, banane brale J rlsaln,h skladov ler vseh tls'
itd. ima v najvebji izberi na | k°vin za urade...............- -
11 zalogi tvrdka :. t Zaloga raznega papirja.------------------
JL
L* Goričar & Leskovšek | Zvezna trgovina * Celje, Graška cesta 7.
Goričar & Leskovšek
Celje, Rotovška ulica št. 2.
za ženske in sukno za možke obleke, zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna
R. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Svoji k svojim I
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip-vnana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dorr.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Hajnlfje cesse! postrežba točna! filai! dobiček! Pobro ime!
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p''sem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
AJ 1ö7ßf Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
AO 4 0. prj večjih naročilih zdatno znižane cene.
SSt A. THIEREYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega b&lsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vneéju jeter in vranice, pri slabem tek;, in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5-60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Naroči se: Lekarna k
Dobi se v vseh
Ni treba si glavo treti !
H Hajboljše špecerijsko blago,
zanesljiva kaljiva vsakovrstna
■	semena
g voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pr H	staroznani tvrdki
fftilan Hočevar Celje
tik farne cerkve.
Podružnica Ljubljanske
Kreditne Banke
Centrala: Ljubljana« Podružnice : Spljet, Celovec,
Trst, Sarajevo, Gorica.
Celju
Delniški kapital: 8 milijon kfOR.
Rezervni zaklad Č6Z K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po SMUT“
od dne vloge do dne dviga. v, ... Rent davek plačuje banka iz s*®je$a. ClStllt
Ii ftr Prevzamem vsa dei* Jjf cekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, kateia izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Gospodska ulica 5
Založnik in izdajatelj: Konzorcij .Straža“,
ni urednik1: Lav. Kempe> te,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Katoličani ! Slovenci! Kupujte srežke Slovenske Strale.
Izvrstne a v vsakem ožini nedosegljive peči is železa. «inaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
„Slov. Straža“ v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod
, .Ljudsko zavarovanje“ na Slov. Stražo v Ljubljani.____________________111
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni inštalater
Ivan Rebek Celie
Poljska ulica št. 14.
Malisno štupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno zrnje, ko-::	rnzno slamo od storžev, ::
smrekove storže, vinski
kamen, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo
Veletrgovina* s špecerijo io ss deželnimi pridelki
Anton Kolenc
Greško ulica st. 21.
debele!
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se pr©. dohovščlfli in slav. občinstvu Za obilen Obisk ; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Oflž" za na-bavo kompletnih krojev in vso telovadno opravo Orlovske znake itd. Imam nadalje veliko zalogo zlili* Skega črnega- in modnega bfaga, fiz solidnih tovarn.
Cene nizke! Delo solidno in vestno! =	Postrežba točna !
Pristna srebrna ura	K 7'—
Pristna srebr. ura ženskaK7~— Pristna srebrna verižicaK 2'—
Pristna srebrna verižica__
damska K 3 40
sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-rapasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in
zlatar
piote Bure! Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
Trgovina s špecerijskim blagom! Pozor Slovenci ! | Trgovina i moko in dežel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, njzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troske postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. ;
Ivan Ravnikar
Graška cesta 21.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na drobno! Točna in. solid-Tia, postrežba, I Na debelo !
Se priporoča zadrugami, občinajm, korporacijam in zasebnikom za cenjena napočila^ namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kar kor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za *aj,eb-nike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briickenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo faitroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Edina štajerska narodna steklarska
H« debelo I	trgovina	Ha drofeno I
Franc Strupi, Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
registica«® zadruga z sseomtjen© zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo : navadne po 41/a°/, proti tri mesečni odpovedi po 43/.,0/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaeega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila se dajejo
pupilarni varnosti po vknjižbo in poroštvo Nadalje izposojuje na
le članom in sicer: na vknjižbo proti 5°/0, na vknjižbo sploh po S'/Wo, na po 58/4°/o in na osebni kredit po 6%.	.	_
zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.