m. mm.
i utUM. • rncMKi 21 mmn im,
CMM W VfMUj0V.
XUU. leta.

.Slovenski Narod* vdja: v Ljubljani na dom dostavljen                         v ttpravniitvn prejcnua:
c«!o let©......K 24-           cdo leto......K 2fr~
pol leta........12 — .         pol Uu........11 —
četrt leta........6"—           Cctrt leta........   5*50
na mesec.         ......    2*—     s     na mesec.......    .    1*90
Popili   naj j>e trankirajo. Rokopiii se ne \račajc. iretfBiftrai Knaflava  Klica at 3,  (v priutfjti  levo>, IsMob rt. 34.
lijeniti   veljajo:   ptterostopna   petit vs&la   z«i   enkrat  po 14 vta.,   za dvakrat po
12 vir-, 2« trilirat ali vcckrat po 10 vin. Pri večjth in&errijah po dogovora.
Upravnihtvu naj =>e pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to je administrativne stvari.
---------------Pa««JBtna itsvilaa valja !• rtat|M    ---------------
Ka pismena naročita brci i&tođobfic \poilat\c naroćnine SC ae ozifS. KarMtaa tiskara* (otelo* ftt. ti.
.Slovenski Narod" veija po poit?: ;                  za Avstro-Ogrsko:   *                                        za Nemfljo:
i  «*•>««*>.......    K 2*-        cefo leto        ......K 1*-
j   pol leta.......     »13-
! Četrt leta.   ......     ,   650          sa Ameriko in vsc drug« đežeto*
na mesec.......     *   230   j   cek> kto.......K 30" —'
Vprašanjem  gteo«  inseratov «a] se priloži  za odgovor  dopisnica atf  znirak* Cpravmlstvo:  VaaflOTa šlica St. 5, (spođaj. dvorfSče !ev/i, tiltlu si. »5
nova smer.
Ustanovljen je eiiotni ce^ki klub. ^ njem so združeno vse čei&e uarod-n stranke. Ta enotni klub reprezen-:u.ie veJiko |>olitieno poteneo i a ni •h oma, da bo ijrral v diiriHJgkeiii pur-amentu veliko vlo^ro.
Konstituiranje tega euotne*;a ce-
-kf-ga  kluba je prinosio m vso i>oli-
irtio javnost \vliko, uprav M_*n«*eno
^roM^nf^oi1 nje.      M nogo i e \ p. i    d u >e v ni
rulja   vm\L   ee>kih   Mnnk.  dr.   Kra-
uaf, je bil pri ti priliki politično ta-
.orekoO  ub^lavljen.   l>r.   Kramar je
♦11   kandidat   mladoi>ec*ku  .stranko  2a
a-fd^d>ivo enotnejra klr.ba, a glur*>-
ali so zanj sa ino mlauočeški |*oe*laii-
i, vsj drujyri  pa ^> irlasov;di /a biv-
^•gn ministra dr.  Fiedlerju. Trikrat
-♦> je morala vršiti vol i tov, predno jo
Indoeeski klub dovolil svojemu ela-
iu dr. Fiedlerju. da j«   prevz^l izvoli-
ov za predsjednika. A ne dovolj tega;
r. Kramar niti v parlamentarno ko-
l^ijo novi>pa  klubu  ni bil  izvoljon;
-ti dr. Kramar, ki jt? bil toliko let
• jsnjvski pr^^lsUivitelj češkejjfa naro
a. glavni  vinlja    **»>kih    >tr:nk  iu
ijibov )»rvi provoruik, y* bil  vrw-n  v
zatlj*   in je postal čisuj u&vaden po-
lanen*. To &e lahko imomtjr f*oJitiČuo
c!avljonj».
Xi dvoma, da so ,>ri  aiii o^Ihic
:'-«!it*>t*? igrale veliko vlo|ro, ali od-
'HiIdo je vendar bilo,    tla. je v v>eb
'■-kib strankah  nastala velika neza-
:»\oljuo>t n ]v»litiko dr. Kramara in
'.*. je  brtzplixlovitost   l;t     brezuspob-
ofct t^ |K»litikf provzroeil.'i padee <ir.
Kramara. A'se et^ki- »tranki* so naiu-
1 e*:   prišl**   do  spoznanj«.».   d:t   du>o<iji-
ja politika, ki so jo vodiit, ui rodila
■•oheiioga :»adn, Ha jifi ni pritu^knila
lihovoinu cilju  bližj«*,     niurv,^-    jih
■npravila v*  uaravii«*^t ot>iii»en  |»lr»-
'».i. Tako velik in mogo^ii uarod, ka-
>r so Ceh i, p;* *»<» dan*'*> i';ikti<"no bro;:
"'jva.
Ze nieseire m>iii st: ,* •  kit /.uio   \>o
:.-iiojf*, kako ras>r nezadovoljnosi  e**-
-ib strank z dosedanjo njihovo \hA\~
ko.  Zinsti je i>r^1alo xo očit ne leto*;
'.•leti, ko jo dr. J^usteršit- s svojo p<t-
tiko dosi'g-el ravno uasp/oije    tegpi^
u* so želclo če^ke stranke. Oebi  so
•teli  zlomiti  sedanji   vladni  (»isteiii,
'. ^u»tersio je pa doe>*.*pt'!, dti j#- l»il
n-lanjent z  breo |>oslan     domov   in
■Ih  tm jt* vladni sistem b« utrdil. <>d
krat je  bila   v   vseh  čeških   kr^jrih
—■-: večja nevolja proti  poli tik i    Slo-
^Tiske Enote ■ očividna in koneno je
prišlo do poloma. dr. Kramai* je pa-del.
Usudu tega izrednega inoia j« uprav tragična. Bil je miloga let eden prvih muj<očnikov v državi, mo7, ki je nastavlja! in cnUtavljal ministre, ki je ;oiel nujveeji vpliv ua vse javne zadeve, kateroiaii so ponu-jali mini?vtrske iiorlfel^H: in na kate-re^ra je ^rltnlala v?<t Evropa kot prfd-stiiviteija »l«ivan*kfj£a uaeijouiin/.iiAa v Avstriji. Dr. Kramai* je dalekovi-den i*olitik velike koneejH'ije- eden prvih taleutov. kar jih i majo itv>trij->ki Slovani iu zato jt: ob-žalovati, da je >e*laj i*atiel. Padel je pravzaprav kot žitev politike dr. 8u=>teršiča. Dvakrat so CViii promili, da je dr. i>r.-stvršič parlament razgiial, >«-tUi.i pa. v^ naredili kone*? tej politiki.
!Va\ iČDO et-neč izivdau sv»je»tva iir. Krauiafa, moramo le obžalovati, da jt^ bil ta mož pahnjen i vodiluega Uiestii, i*i*prav nismo vt^Ju*« sleilili njegrovim idejam in čeprav je dr.Kramar najvtč kriv, da so jj pri držav-nozborski volilni reformi ^lede slovenskih dežela zgodilo v**w to. kar so h leli klerikalni in v.v tako. ka kor no 7» teli klerikalei.
l*ndec dr. Kramara svtxioči, *ia hoče češka faliti ka krt-aiti v novo smer. Kiit^ra ^m^r je to, se da risrajai-ti iz iegzu ilu jt bil dr. Kiedle.r izvo-ljeo za načelnika enotne^ra čtrškejra klnb«. O dr. Fiedlerju pravijo, da je skoz in >koa nalen politik, ki hladno raouna 'i vsemi treuotuira; ok'*ino»t-mi, da bo znal češko politiko vo<liti tako, da bo C'ehoui priua.<ala dejanj-s.kih sadov. Morda sakUjo prenaglo tisi i, ki menijo, da je s«Miaj razbit a •Slovanska unija,« da so pr«Mri>:me v?^- \«zi nied severnim; in .uižnimi Sloviuii ii> da bo Fidler češk>> pr.li-tiko zapejjal ua i>ota gol,? oportnni-tete. Ali gotovo je, da doui iVška politika novo smer i u da r?*1 bodo vsled nje uajbrž ž« v do^Unlueiu Ct*su parlamentarne in politi«ino razinere znatno pre<lrubacile. Za Čehe to rnor-rlii ne 1k> >lal»<». a kako bo ta nova >mer eešk»* j*>litike vplivala na sbi-\i nske razmere, to je dm^o vpraša-n}*'. T>a f^omeni pad+H' tlr- Kramara strahovit udaren za dr. Šut-teršičn. o teai ni dvoma, s<aj j«> dr. Kramar p■-^tal v nekih ozirih uprtiv žrtev j>oliTi-ke dr. Šusteršiča. Nfinei >i f>lw>taj'>, da je pade<; dr. Kramara naredi! k< -i>ee skupnom u ptMoi^uiju Celiov in .Ing-o^l«>vanov, kon*x* <v*ko - jugosio-\aiisk»- solidarnosti. I "parno, da >e Nemei v svojih računih varajo, dasi ni  tajiti, <la j<: prisel  za mnojc-oletno
češko - slovensko oolidarnoot p*. krivili dr. Šusteršiča jako re»e.ii, uprav kritieen ča.s.
SlotenJflno no boroikih kolodvorlb.
V tej zadevi je hvoj čas |>o»l«nHc (»rafenaner v državnem zboru p«> ,ia>njeval skandalozne raziuere na Koroškem. Vsak se ha ftjjomiuja ua /lianu aretarijc tut e^lovškem kolo •Ivurn. V prvi vrsti je bil toroj tuđi ^Slovenski klnb<., |K>&ebuo \m dr. Ž^ii-steršič intV»nniian o vsuh teh kri-vieah.
Pred     kratkim  je   .>Mir-   zoiM>t
hvalil v eci sapi uarodnri »ielovanje ili. Hrejea, *iv. šnsier>"u\* in OraJVn-auerja. Toda resniea, da «lr. Sustersič tuđi v tem, za Sloveueu na Kon>škem t*iko važne.iu vprašauju, ničesar ni :>toril, Mi ne da. zakriti, če mora >>lirt nje^mo hvalo tuđi že tako deWlo tiskati. Kakt»r na Kmujskeiu dopušča vse narodne krivie^s tako. ©ziromn šc bolj, so mu narod u e pravice na Ko-roškem deveta briga- Kavnotako ka-kor prej. m» do^rajfijo tuđi s'.nlaj po kolodvorih na Koroškem ^lučaji, ki bi s^ v druifi državi sptob ne mogli Agofliti. Nekatere ?rosfn>«JiČTie na ee-lovškem kolodvoru uaravno&t psuje jo Slovence brez vzroka in ua slovensko zahtevo s»e sploh. ue ali n*dfco-kdaj dobi vozni list, tadi v popolno slovenskih  krajih. ZnaćiJni slučaj:
Dne *50. junija i. '. se je i>eljal pro«siKxi župnik Gahron iz I5ač v Beljak. V Bacah je zahteval vozni li-< kakor vedno slovensko in kakor to delajo tuđi drugi domačini. V prejšnjih časih se je vozni li.^t tuđi na -»lovensko zahtevo vedno dobil. Pri tej priliki pa je rekel u radnik Ilei-zojZ1 v ošabuem tonu: Arerlan>fen utid spr»H*hen 8ie deut^ch otler stei-£en Sin ohne Karte eiu.« Gospod žup* nik je |M>novi| še eukrtit svojo zahtevo. |H>ir,idiI se enkrat denar, iu ker ni dobil voznejra lista, je od£el v vlak. T*c»tem j»- sprevodniku takoj |>ovedaL da ni ma li>t<t. jK»rmdil zopet denar, toda sprevodnik inu je diktiral takoj kazen šest krou. Gospod župnik se je j»otem v Beljaku pritožil iu ni dobil do se*laj na to pritožb«i odjrovonu pač pu j»* dobil od t'inančne pnikura-lure tož^K> radi šestih kron. Ker jo stvar hturatelmt. bi seve«la pred nem-škiin >fKlnik«>ni ničt*>iar n*; opravil in   f>lač^l   t'inančni  prokuraturi   le se
LISTEK.
JumiejsKa umetniško razstava.
(Konce.*
I'Vav t^iko ]>r>gTešanT(> med ^ta-re.j&imi še zivečiaii .slikarji Goričana profesor ja (1 v u i r: u , častnika in ^nanr^ra krajina rja L. Hcncsc h a , fjubljanskega slikarja \V e 11 a c, h a i. dr. Da so se na imši razstavi zgla-•h ti uli ti slikarji in ri^arji in se ne-
tieri dnigi.kHterih im»*ua ini v hipu ■avno nišo v sp4>niinn. bi ^ »»okazalo, o'« živimo \* dobi, ko >♦; je v na.> na polju umetnosti razprelilo prav ve-- lo življenje. In v tem vr^elem živ-i,jerjju smetno * tom večjo pravico vi-fleti jamstvu boljse bodoi-nosti, ker tuđi zunanje raz ni ere za .imetn<^t
- *r poča?si, toda stalno boljšaju.
Kakor se je k<meera prušlega sto-■» tja pre.poroiii!<> naše s|ikarstvc», tako je t-udi naši kiparstvo krenilo na lovu jx>ta. Odj'Mivedalo ^e je tradici-ionalnim šablonskim oblikom in za-»elo Btvarjati v modernem slomi, ki v primeri 6 etarej&im ysc  boJj po*
utlarja lepoto linije. Tuđi nas** naj-nifajšc: kiparstvo je uji razstavi le malo zasi-opano, zato ne ž njim na tem mestu ne bodemo ImiviIi obširneje. B c r ii e k e r , prvak naših kipaijev. Tim^tnik nenav^tdne nadarjeuosti in velike duševne jorlobino, je za^topan s starejj^ini delom. nam že znano ^>Dra-mo<'. P e r u z z i . R e p i č , Z a j e Jv. prav tako nit>o zastopaiii l;akor ni zastopaTi (i a n g I ali Al i s. In Ut je Škoda. B i z j a k je ruzMavil dvr prečej dobri portretni buMi iz mav-<-h: crevar ja Franea Jožefrt I. in pn Simona Greprorčiča, Ž n i d n r f»a prav «V*<ino iz lesa rezano stat neto "Marije. - \ekaj za na* novela je C i iz<* j e v a intnrzija: iz leđnih pio**-kev M'stnvljona  burvasUi krajina.
Ko smo tako prerom«li vso dol-k;o dobo r>^»jndesetih let in se med r>otoma ozrli /^loj sem, zdaj tja, se rtam sejiaj, ko smo na koncu svojega IKitovimja, spodobi, da se še, enkrat uh kratko rrzrenio na prehojeuo pot. Stopili smo nanjo na kraju, ki jo bil preeej pust in dol|<očaM»n. Samo niz-ko jrrmovje j<i je obrohljalo in oko ni imelo, na «Vmer bi radofttno počivalo. Kmalu pa se je okolica jela tepremi-njati in hodili smo mimo pisanih, veseli b vrtov, dokler nas pot ni doved-la v feolnčno tarko krajino, poonto a mladim, bohotno v^ovitajoftlm   cvet-
jt'in.   In  tako je  v  iifjših  sreih  >*slnj. ko se poslavljaiao, radovi.
H koncu tr%*ba n> oirk>uiti v raa-stavi sami. G. Jakopič jo -*voj paviljon znnalasč za to razfttavo popoln^*-nr^ji prenaredil. Prostorne dvorane v svojem paviljouu je s provizorni mi stemimi predelil tako, dn je nstvaril vee, i»rav intimno učiukujočih oddel-kov. Zlasti lepo se reprezentuje glavna sobana, ki je prearrajena v večji, reprezentaciji namenjen in inaujši, graleriji podoben oddelek. I>fx*im vine v veliki sobani sama več-ja ] »hitna i/za doln^ od Lanicusa do Šubica Janeza, hrani prvi oddelek lew 8obt> polej? slik nekatorib naših mladih in uajmlaj^ih obsežno zbirko skie bratov ^ubie, njen drngri odelok na Šubiceve vrstuike, noleg katerih vifte zopet nekateri mlajši. Dru^a le-va soba obse^ra Lajerjevo i u Langii-sovo solo in njune ostale sodobnike, v galeriji za jrlavno dvorano pa so izvečine manjse stvari bratov Sobio in njunih sodobnikov, pa zopet nekaj najnovejših. Iiključno naši moderni odmenjena je desna gobana. Kakor j& videti, se eeveda ni dal iiTf«ti princip, da bi »like vteeta strofco lojene po dobi, v kator m> nastale, ali ramvr-i^ene po dolab itd^ ker pri araaatra-nju pred ymm trate ffledaii na tog
več- »trojskov.       Da se je t»tvar tako Zjoro<jila, so priče ua razfK^lag'o.
T«» «> i*azmer»N ki v iiobeni kulturni državi ne bi bile mogoč>.„ ee bi t*e ne našli slovenski poslanci, ki tuke, stvari naravnot»t krijejo. To je sad kravje kupčije slovenskih kleri-kaluev z vlado na Kranjskeni.
Dnevne vesti.
■-j- C^este iu vodovoili. Ku^uajen iovek b«» ve»e rtvojc gor>fXMiarbtv j urejeval tako, dii \*o »iiimerno sredstvom, ki jih ima nu ra-zpola^r^ujo. Kdor več potn>&i, kakor ima, kdor ri-je v dolg:ov< , ta ni dober go-podar. Y«j ve v^iik uajprii>ro*»tejši knietič, >auio kranjski dež. o<ibor Le^ra ne ve. V sobotiieiu i■■ Slovencu<■- >e je o^rlat>ii dr. I^anifMi in te je pobuna 1. kaj je dt^-/.elni <Kll>*jr tekoia lan*-ke^a in leto^-njega leta ^toril za t**^»1^ in vodovode. Svoje dni je prejšnji deželni glavar Lk-tela ob koncu dežolnozborsk'* dol>e ihkIu! lak n-Mime. Tuđi Deteia. je lahko mnogo navodei. Tuđi prej-?-nji dež. c»tlbor je jako mno#o storil zu će**U? in votiovode. K^tzloček je \,u i*., da je prejsnji dei. odbor ravnai tako, kakor mora ravnati dober in rnziimen jro»podar, »edanji dei. odbor pa dela brezini>eluo. Prcj5Yiji d»-želni odbor je storil, krr se je dalo storiti *» sredstvi? ki jih je imel na razpola^ranje, sedanji deželni odbor pa dela, kakor bi denar na cesti ieža*. Na tak način brez ozira na sre<Lstva >e lahko vse naonkrat naredi. Dcželri oiibor je v tem kratkfin času, kar im,i aežflno gospodarstva v rokah, tak » im• racijonalno, tako n^>painetno in lako lievestno ravnai /. deželnhn f!c-narjem. da kmaiu ne bo uK>|cel nika-inor naprvj. \i U- 2aprav;l vsegu, kar je iniel na razp^jlairaiije. zapravil jv» eelo denar, ki bi .-^^ pra no smel dotak-niti, ki ni njegov, nego mu je >anm zaupan. Xič ni računa!, kaj in koliko more dežela plneevati. samo metal ju denar kakor da bi bih: deželna bhi-jcajna brez dna. Zaua&il vse je, da dt>-bi dovoljenje, napraviti k;ir deset milijonm dolga. he hitro velik dolgr napraviti, d*>ltr, ki bo poirl vsako leto kar pol milijona na «»bn%stih. to jo bila požrlavitna skrb tega nesre^neira deželnega odK^ra. Sedaj pa je vlada rekla, da ne dovoli napraviti Ui dule:. S tem jv prišla tležela v uajvečjo stisko in «V i*e ne najde iz luni ii to za frate, mora priti strahovit polom. I*r«»račun 7a leto 1011 iskazuje pri manjkljaj^: poldruici niilijon kroii, fakt i eno b<^ seve^?n š^  vi-čji,     n     labi
*la se prostor dobro in okusno porubi. In to se je Jakopieu prstv po^rečilo. Kdor bi rad studira 1 in prav t« nizntava je za studij ugodna, kakor doslej nobena — st» bo l.ihko in hitn:» orijentiral. To pa tem laglje, k»*r se nm prav nič ne bo treba gnesti in prorivati, i*az**n, ee se zgx>di čudež, d» začne na^a iuteligenoa vendarl*' po«očati razstavo, o katerih je sieer gnvor.ienji». da so ji živa potreba.
Opoiuha: V odstavku o bratili $ubit' se mi je pripetila noljuba potib^ta, kat ero naj tukaj popravim. Jane? Šubic nainreč od Wolfa ni od-nel ua Ehmaj, ampak v Benetke, no-setil Rim in Neapel in ne-le po%ne^ prižel na I)unaj. Pre»be \' Nt»ntjakob-ski evrkvi v Ljubljani nino Jan©2o-ve, ampak so .lurjeve, Carniola v Rudolfinumu pa je Janeaovo delo, docira je Juri na&Hkal one Jtiri medaljone v veži ljubljanske** muzeja (Cojz, Herberetein, Valvaaor, Vodnik in one fttiri krasne ale^orične i'i-gnre v muaejskem »topni*ču.
Koneno javljam tištim prijateljem domaće nmetnosti, ki so izrazili ieljo, da naj bi ti podlUtki Ml i v po-nebnem odtisku, da objavim o isti dobi naše nmetnosti isdatno rasširjen, poajlobljeo ia opiljsn spis v eaam na-ilk •esetoikoj.
«
Pfo-.|Knlorji    d«!ajo vedno    proračun?' fuko,     da  ublaže  in  redueirajo    pri-J*ji_iijkljaj kolikor .^* da, seveda U* ud pMliirju. l)v. Šu»ter>ie j.- Hpž. zbor telazil, ila dobi dežela z uovim Utoit^ («00.000 K  iz novi-ga    davka ua žg»* : Je. A ^-daj verao, du iz te^a nie nf Ih), da je dr. Šustenšič d* želni zbor le x>l'arbuli> in da je sploh še negotova. <•«.' bit država mog^la zviAati davek na ž^nuje.      da    b*,    dežela    ometijenib '.^KJ.OOO K dobila \^*aj č**z leto. Same* ),rim uijkljaj za 1.  1011   in tihi dolgr> vi, ki jih j*1 <Je2**lni <xl>#or napravil t. tem. da je porabil razliene fonde, ka ferih bi «se ne srne! dotakniti, sved<v (■:ita dovolj jasno,    da «toji kranjska itežela pred pol<>mora. C*  ne dobi da 7A}\u, v tej ali oni obliki po?>njila, po Um ne vfino, s ehu bo »fz nekaj me-M*t*ev  platVvala  učitelje  in  uradnikr* in s tim ceste in vodovode, s kateri n^i se jo dr. l^mpe v <*oboto bahaf.
— Kranjcu ni treba vee v Ame-riko, oznanja dr. Lampe in dostavlja* Novo ^^p*xlar^ko g-ibanje daje vsa-kemu zaslužka — krump   v    roke m j^amet rabi.« I>a ?hl' dr.  Lampe le o* ženira takih trivijalnosti,    ki    na po «li<i K" kažejo, d*t uima praveffa poj nia o vzrokih iz^eljevanja. Kaj mirii dr. Lanip**, dn hodijo Ijudjo v Amert-ko,    ker «k)mu ni prilike,    prijeti im kramp ?     Xej    vpra^a    irat^reifakoU Kmeta,    \kl    mu l>o povedai,    koliko krampov  je na razpohisranje, pn  }\h 7K»bedeu neee v roke vzeti.    Kmet Tf: skoro    ne dobi    hlape«,    ker    gTed«. 15u<lje rajši  v  Ameriko.  kakor d>i b* doma  kramp sukali. Tuđi  |>odjetnik* Ž4» skoro ne dol**    domaćih delavoev, utigo   morajo    f^oriibljati  Maee>donre-Vse to inia svoj jako priprosti vzrok: i«a Kranj»kem  domae  nekvalificiran delavpc ne za.shiii dovolj, zato gre ra > v Ameriko, in hodil bo tja >e dol* ero. toliko e^sa,    dokler    bo mojrel \ Ameriki   mnoffo  vee zaslužiti,  kakor doma, pa naj dr. Lamj^* zidu se tol! ko oesf    in    vodov»»oVv  in elek^rara. Vzrok.    izseljevanju   ni  ]K>manjkanje prilike za  zuslužvk.  neco  p^vnuinjka nje dobro plaćane prilike in teh rm ii*er dr. LamjK' h*» dol^o ne bo odpri* \i\.     KranJ4-i  bodo n« hali     hotliti    \ Ameriko    kadar    bodo    lahko dotn^ vsaj toliko zaslužili,    dn    jib    dobr? amerikiiDski     /a>lužki  ne   hodo    vee uiikali.
-*- Iirt> e«-4-lexia et  pontificf-. Pri jatolj Anton Kobi    i Breiru    pri Br» ruvnici je prav    dobi*r   le^ni trjrover in iiigur    in    tuđi srn^erijsko bla^» znn dobro pro«-{ujati.    Pole*    te|ra >•• tuđi d«x>^Ini    T»«>slan»v  in je znslovnl ^ot  jmrfH*: v;«le<* o uo\*ein ee>tneirn za
P opra v e k. G. Jakopiču je tiskarski škrat storil jrrd>» krivico. Doeim sem uainrtv napija I, da m> Ja-kopu* ne at rudi iskat i, kako bi v svoje krnjim vdahnil eim uajvec du-^\mo**ti, je >krat stavek spacil tako, da i*e je eitalo, da ^ Jakopie d^ trudi iskat i itd. Čitatelj naj ta, meni skrajno neljubi rH">«Tf^>k bla^ohotno popr«vi.
Kr. KobaL
Untezen In joRtn.
Znani, tuđi /*> \ nekau^rili slovenskih klerikalnih **pi^ih eitirani prof. P^orel iz Curiha je imel tu v So fij^ki dvorani predavanje o Ijubeznf in o zaikonu. Za Dunaj je bilo to pre davanje nekaka senzacija tn Ijudje hc« «e uprav trgali za vMopuiee. \ on dar fia je bilo to predavanje za p*^lusakn-vitekako razočaranje.
Fore! jt* *oeijahu hijri>*nik, ki Ikk*« ** poukom o bintvu in namenn ljubezni vfsdiuoinu \^endar »amo brez-mUelno živeee elovestvo, spraviti fo večje uravne po|iolnobti. To je vzvi »en namen, ali kar je ForeJ poveilai na tem svojem predavanju, to u i bilo me novela, to je bilo *• prej stokrat
»onu, namrrt wmmo v«tod oMUufce, d* bodo v Ljubljani pičke cenejle, če bo ruesto plače vtJo stotisoče za cee te na kuietih. Piske so bile prva Kobijeva inisel pri cestnem zakonu, piske mo-rajo zavzemati ined njegovimi ideali jako odlično inesto. Piske bodo cenej-še, je rekel, in mislil je pri tem, da )>o Ljubljana » to obljube potolažona. Zdaj je prijatelj Kobi učakal vc«el <Ian. Papež mu je pode li I red »pro eeelesia et pontifice«. Sicer bo moral prijatelj Kobi plaćati lepo takso xa ta red, ali veseli ga to odlikovanje protovo in mi mu na njem prav od srca čestitamo. Iz dejatva, da je ;>apež pode IH gospoda Ko biju ta red, miio spoznali da ima naš prijatelj z Bregn pri Borovn u I posebne zasluge pro eccle8ia et pontifice, za cerkev in za papeža. Skoda da nara ni znano, kakšne so te velike zasluge za oor-kev in za papeža, ki si jih je pridobil tx. Kobi. Vprašali smo ruzlicne podu-i'-ene klerikalce, a ti Ijudje zavidaja #. Kobija za njepov plehasti red in nie ne povedo. Naposled smo stvari prišli vender na sled. Gosp. Kobi si je pridobil za eerkev in za pnpeia nepozabljivo zaslutro *» tom, da je na-pravil red v hotelu »Union« in gn lako povzdijniil« da je zadnjie že du-najski Steidler, peveo »mit der sehir-fen Pappen« v njem nastopil in zbra-*ao obeinstvo kratkorasi 1 s tako mast-uimi pesmieanii, da jo Se čviček v ^odih  same  sramežljivosti  obledel.
+ Obljuba dela dolg. Od Sv. Trojice pri Blokali se nam piše: pTed mrsecem je priredil Gost inčar pri nas <;hod. Modroval je o raziičnih rečeh, poučeval naše kinete, kako morajo znojiti svoja zemljišča in posebno razlapral novi lovski zakon. Izreke! je jpanje, da priđe kmalu čas, ko bo -mel tndi kmet zajca jesti. Razlagal \e tndi novi obeinski zakon, po katerem bodo vsi liberalei ferdamani. Najbolj je pa imponiral Gostinear poslušalcem v krčmi pri Andreju Pirmann, kjer je kakor kak general pri inspieiranju prev?.en.:al razne pri-tožhe in na pritožbo Janeza Štruklju ,z Struklave vaši, Franeeta Štmklja iz Beča je v in Jožet'a Štritofa iz Caj-uarjev zoper logašk ga okrajuega glavar ja, da se pri njciu z nobeiio prošnjo nie ne doseže, ponosno izja-vil: Bom pa jaz vašega glavarja na Dunaju prijel. - Pritožniki sedaj *akajo, kdaj izpolni Gost luča;• svojo »bijuho; prav radovedno čakajo in trdno upajo, da jih Gosiinčar ni ime! za norca.
-f Kdo nastavlja Iju južni /elez-nici aradnike. Postopanjt; e. kr. priv. tužne železnice na Spominjem Štajer-**kem je nad vse skandalozno in vred-uo najostrejše kritike. Južna železiii-*a je namrec popolnoma v službi »podnještajerskih Nemeev in renega-tov. Nemški »Volksrat« hna pri na-Uavljanju uradnikov in drugega personala južne železnice prvo in zadnjo besedo. In tako se izganja slovenske ielezniške urednike enepra za drugim 12 slovenske Štajerske. Danes smo že tako daleč prišli, da je na Tirolskom ▼eČ slovenskih uradnikov pri južni železnici, kakor jih je na Spodnjem štajerske ni. V zadnjem času sta bili xldani mesti postajnih načelnikov v Ptuju in na Praererskem. Ptujski župan Ornig; je rekel zadnjič na Pra-t3rerskem: »Načelnike postaj do?očam iaz!« In res se je moral v Ptuju od-povedati svojemu mrsta nemški načelnik, ker ni Ml Ornipov kričač. Za Pragersko je bil slovenski postajni načelnik že iirienovan,tfKla to imenovanje je bilo preklirano — in je bil vsled protesta Ornigove^a imenovan zagrizen nemJki  kriČač. Južna želez-
Ha je potrebna, ali novih tdej ni po-Hal Forel nobenih.
Mini se je zdelo, da je Forel ca-\o sam nekako izpodnesel podstavo svojemu prizadevanju. Priznaj je namrec, da i majo mofiki nagnenje */a mnoproženstvo. Priznal jn izrecno, da je to nagnenje prirojeno, da je lastno vsem narodom, da je bilo vedno moč-no razvito in da se ne bo nikchir za-trlo. MoŠki imajo t«ko razvito poli-jramsko nagnenje, da lahko najbolj kristjanski Ijudje vsakemu Turku de-lajo konkureneo. Za izgled tega nag-nenja je prof. Forel povedal, da je neki njegov znanec v času petili let f»srečil s svojo ljubeznijo — 2CKIO */ensk. Seveda je ua svetu tuđi mnogo moških,ki jim zadostujo ena Ži;na,ozi-roma, ki jim je še ta prevee, ali ee je poligamsko nagnenj^ moškega spol?i tako mogočno,kakor mxM prof. Forel, kako more misliti, da bo kdaj nastal ča«, ko se bodo uresnieili njegovi nazori o dealnem zakonu, Pri tem niti ne uvažujemo, da imajo tndi ženske prečej razvito nagnenje za menjavn-nje moskih in da je to v gotovih niž-jih slojih prav običajno.
Problem, o katerem je razprav-ljal prof. Forel, je puč zanimiv, ali jako težak in ko smo odhajali iz dvorane, smo imeli vtisk, da nas tndi prof. Forel ni nič primaknil idealu vgeh seksualnih filo/ofov idealnemu popolnoma   monogamskemu   zakonu.
Na Dunaju, 26. novembra 1910.
alem je postala a tem propa*«toriea vsenemške misli in najvočja na-sprotniea slovenakega |irobtvabitva, V* interesu prometa in Taraosti J»» tla uradniki popolnoma rasnmejo jestk prebivalstva, med kateHin aluzijo. Zelezniea p» kot taka iiaa pae drug namen, nego pa da milija in podpi-ra germaniliranje. Oposarjuio vse naie ]x^lanee na to šmaodalosao po-stopanje uprave južne ieleaniee, posebno pa na slučaj poatajulh na^elni-kov v IHoju in na Pragerakem.
+  Triaikemu    »8loreaeeveni u«< dopisniku In onim kalerlk tlea.    Pi-
sejo iuvui is Trsta:    Trsa£k; Hrpihiiil; ljubljanskoga   »Slovenca«,      katcre^ra <«seba naa aicer prav nić ne briga a št» inanj zanima,    je nedolgo temu ten-dencijozno    in    škodoieljnim   »veseljem«    poroda 1    v    svoi    ljubljanski >Leibjournal«,    kako    stoji N. D. O. nekako pred ix>lomom    in o na^Ulib l-repirih v narodnem taboru. Ker je bil »somišljenik« S. L. S. za to svoje tendeneijoano blebetanje  (^d  pokliea-ne strani, kakor tuđi v »Slovenskeru Narodu« jx> zasluženju okrean in ker mu jo bilo med    drugim tuđi rečeno, da zaman drži  na  stežaj odprta  kle-likalna vrata tam v nliei S. Fraiu*e-s<'o% kajti tam bo tuđi nadalje prostor \v za sicer redke klerikalne razdirane in — omejeue dekle, se spodtika v ••>Slovencu« na to zadnjo opazk*\ eoš: grdo je žalil  dekleta,   ki t»e  ta.ni  zbi-:ajo z »omejenimi deklami«.    —    Lo I*očasi dragi »moralni pridigar«! Od-jTovor na ta klie je nam    zelo lahek. Dopisnik  »Slovenca«     in     »somišlj*k-idk« S. L. S. se gotovo še dobro spi»-viinja   (vsaj    upamo)     kak^no    grdo komedijo so bile uprizorile od klerikalnih razdiraoev    našeuvane   dekle '•insko leto o |)riliki občnegiv zbora v zavodu sv. Nikolaja in kako so ie te :n*dile ter psovale svoje neutrudljive i'obrotnice. ki staje že leta in leta na •eln tega    dobrotvornoga   zavoda. — Z razni mi    žaljenji    in psovkami so ;r.\iio one iste dekle, katere so zavodu  in    vodstvu    na j već    hvaležnosti vlolžne,    nastx^pile proti svojim skrb-ti i m dohrotnicam    in    proglasile     — vsled hujskanja zlih duhov — zavod sv.  Nikolaja  liberalnim,   edino  zato ker se tam čita — »Edinost«    in ker se vodstvo    ni    hotelo slepo pokoriti lovanožrcu    Na^rlu    in    fanatičnim :>jecrovim hlapcom.    Ako tuđi so dolične dekline le posredno    krive ne-hvaležuega in prdega dejanja — ker l'lavni krivci so vsekakor klerikalni dražbarji -— so jih vendar le ne more drugaee imenovati,    kakor   ubogo /a|>eljane. in omejen? reve. Kajti, ko bi ne bile omejene,    ko hi znale    sa-mostojno misliti in stvari  presojeva-u. bi se ne bile dale zapeljati v tako rehvaležno počet je,    marveč    hi bilo •»okažalo  zdražharjem   — -  fige.     Zato T a zatrdimo še enkrat, da je le ome-lencg'a eloveka moči dovesti do take-•ra  ffrde^a  in  nchvaležnega     koraka, kakršne^a  so  lansko  leto storile  ne-katerc nehvaležne in zapeljane dekli-co v zavodn    sv. Nikolaja!    Ako    pa kdo ni omejen,    mora pač biti hndo« bon, ker dnurace bi kaj takegra ne |x>-"•el. Torej aut aut! Mi sicer iz vse pa >rco želimo,    da store »sonrišljeniki« S. L. S. knlikor    le    moproee dohrpga našim v Trst došlim in službe iskajo-"im  revnim dekletom.  Ponćujejo naj :ih in zabavnjo, na tem polju je doli ■•ovolj. Iskati pa pri tem svoje posebne namene,    hujskaU    nevedne  ljudi uroti svojim riobrotnikom, ne te<ja — vi nadkrščani — tesja Krf«tus ni uČH! fcto    volja tndi > Slovenčcvenm    do-pirniku. Naj le vernje, da se nikdo tr-/Mških Slovencev zanj ne bo nit   zme-ri!, ako ne ho po nepotrebnim drezal o-koli sebe in prnskal tam. k.W sra ne — srbi.     Vsakater    ra/Hirae    hu  T>a prejkoslej po z^ftiuženiiT in brezobzir-no okrean, ki hi ne|M>k1ican hotel ih»-lati  »zgraaro«  med nnmi.    To    naj    si S'ovenćev« dopisnik  le zapomni.
A ntir«zd i rac.
Umri je »noći v starosti (50 let g. Josip S i m o n ć i c, sluga tukajšnje realke. Pokojnik je hil splošno priljubljen in vReskoz blaga in poštena duša. ki je opravljal svojo službo sko-raj 20 let. Bodi mu blacr sponi in!
—  Zjflaievanje    nabornikov gre h koncu. Mladeniče, ki pridejo    spo-mladi k naboru, to je leta 1888., 1889. in   1H90.  rojene mladeniče, opo^arja-mo, da je le se do 30. novembra čas za zprlaSevanje.       Nabornik,    ki    opusti ztrlasitev,   se   kaznuje   z   prloho   10   do 200 K, ali pa z zaporom. Iz zaneHlji-vepra vira vemo, da se je doslej komaj polovica mladeničev zglasilo %a    na-bor.
—  Porok«. V Boboto se je porobi 1 o. in kr. polkovni zdravnik pedpolka st. 27, Gospod dr. Matija 81 a v i k z prospo Reziko vdovo Tavčar, roj©-no L e v c.    Poroka je bila v kapeli ffarnizijBke bolnišnice; poročil ju je frosp.  vojaftki  knrat Maračič. — Čestitamo!
Tatvine. Posestnikova hči Ivana Peenik iz Dravelj, je dne 22. novembra opazila, da ji je nekdo ix zakle-njenefra predala ukradel vložno knjižico me«tne hranilnice ljubljanske, l^laseče se na 570K. Sledečega dne je šla njena ma(i v Ljubljano, ter izvm-dela, da je na dotično knjiiico dne 11. *
novembra neka ienslm vidifnila 400 kron. Osamili m> takoj neko ondotno pocestnikovo ieno9 ki je v zadnjem &mu mnogo kupovala, plače** 1 a dol-gove in aploh ndajala denar, kakor to ni bila njena navada. Prijali so jo ter oddali dedUinemu iodii£u — Nadalje i/B v caso od 14. do 20. novembra hajtarioi Ani Orehek na Dobrovi iz zaklenjene omare ukradena rujava ogriujaAa in dve svileni, rdeee in be-lo crtani ruti. Tatvine je os u mijena dekla Marija Vodlan, pristojna v UengeŠ, ki je pustila 16. novembra službo pri Orebkovi ter odšla nema-no krmi
Napad. Dne. 13. novembra iveeer je prišel Tomaž Režen, korporal pri 17. pešpolku, iz Jahačeve goitihie v Kranju ter hotel šesti na voz, da *e odpeJje Pri tem ga je brez povcnla na pade 1 eevljarski pomoćnik Alojzij Kalinšek ter ga z nožem sunil v levo roko. Ranjencu je dr. Savnik rano za-šil ter ga. za silo obvezal
Zmranila. Kakor poroeajo i/. Ha-dovljiee, je dne 21. novembra našel bajtar Janez Ma rok iz Đohinjske Bele, ko je šel na planino jk> mrvo, 681etno bajtarjevo ženo ,Tero Župan iz Slamnika kakib 10 minut od njeue-ga stanovanja mrtvo v buegu. Pole^ trupla je ležala ročna kor bića, v ka-teri je bil četrt litra žgauja. Dne 17. novembra je šla Župan od doma ter rekla, da gre v Gorje. Od te#a etu&L so jo potresali. Njeuemu možti, ki je na obeh nogah hrom, se to ui zdelo prav nie čudno, ker je zelo rada pila in je časih ni bilo cei te-den doniov. Skoraj gotovo je Šla Župan dnu 18. novembra v snegti iz Uorij pijana donio v, ter med potjo obležala in zinrz-nila.
Napaden in    težko    poskmlovan.
IVed par dne vi je šio ponoći več to-varniških delavi'ev z Javornika proti Savi. Na državni cesti blizu tovar-niške hiše št. 62 no bili brez j>ovoda napadeni. Pri tem je tovarniški dela-vec Jožef Kaplan potepnil nož ter Janeza Volka težko ranil na glavi in desni roki. Volka so morali prepelja-ti v bolnišnico.
Volkovi v Koeevju. V Novih Lu-zih so volkovi napadi i psa nekega voznika, in sicer prav pred hlevom. Voznik jih je iznenadil ravno pri de-lu, ko je šel ua vse zgodaj knnit konje. Po&kušal jih je s kolom pregna-ti. Sicer so zbežali, toda kmalu so se vrnili ter vzeli psa s se boj. Ko je šel kmet ves ustrašen po puško, so volkovi zbežali. Zasledovanje je bilo brezuspešno.
Roparji in morilci na Videmskl pošti obsojeni. Tam v poletju smo poroćali, kako »r> maskirani roi>arji iidrli nekega večera v poštu i u rad v Chiavibii poleg Vidni«, ustrelili z re-'.olverjom in še zabodli z nožem «»ošt ■ rega uradnika Piemonte, ki je ostal i"»a niestu mrtev in teško ranili slupro Ladolo. Roparji so že praznili blagajne, ko jti lirun privabil v poštne prostore ljudi in stražarje, ki so za-jeli roparje ravno ko so hoteli niti po nekem stranskom izhodu. Te cliii se ,:e vršila proti morilcern in roparjem. ki se zovejo Bares, Tubaro in Mari no, v Vidni u porotna razprava. N-podlagi krivdoreka porotnikov so bili hndodelci obsojeni in sic^r: Bares na 30 l«'t, Tubaro 25 let, 11 mesecev in 15 *lni ter Marino na 12 lot in 9 mc-secev. Ohsojfiici so povseni miru.) sprejeli obsodl>o.
Slovenskim trgovcem. Pred kratkim je ix»toval i>o Savinski «ioli-ni i»otnik Kovačič od tvrdke Hus-wald. ki prodaja ka\vno prime«. Ko K' mu je v Žalcu v neki trgovini reklo, da se od njega blaga ne bode potrebo val o, ker se je Kolinska kavna nrimes ljudem t^iko priljubila, da jo večinoma vsi kupujejo, ga to .seveda ni najbolj razveselilo. Gospod i č se j«» močuo razburil zaradi njemu neljuln? koiikurence, eeš, da e<?z denet lot Ko-linske tovarne ne1 bo več, ter da se njena kavna primes slabša kot druge itd. Pri tem je kazal knjigo, koliko so pri njemu ljubljanski trgovci naročili. ćeš, da niti v Ljubljani no-čejo kolinske kavne [>rimesi. Mi kot prodajalei na Sttijcrskem smo prepričani, da je blago dobro, Ijudje jra zahtevajo in v kratkom prišlo je več ffospodinj. ki so izrekle hvalo, da smo jim ponudili to kavno primes, b ka-tero so zelo zadovoljne. Mi smo in borno fce naprej glodali, da prodaj a ino pridelke domačinov in npamo, da se bode tuđi pri vseh slo\-enskih trgovci h to iipoStevalo. Dorti^nemu pa lahko dokažemo, da ee čele hoćemo v desetih let ih ali š« poprej lahko pri Sloveneih pi.ie kava 1** k Kolinsko ka\iio primesjo in da se lahko v desetih letih njegovo prorokovan je na-sprotno spolni. Torej trpovei po^kn-site in prepričani boste, kakor smo mi, da vaše odjeoialce lahko z na&o kavno primesjo zadovoljite in s tem podpirate »»V in svoj narod. — Pro-ctajalka v Žalcu.
Poftar. 20. t. m. je pogorelo gospodarsko poftlopje poeeptnika Jošefa Hrebernika pri 8v. Trojici pri Slatini. Živino so k sreći reSili. Najbrte j« kdo saigal.
Ufeaea pogniajou Konomn ma-§mm atptanbra Je t^inil !■ Otl|a 16-
letni atenee Franc Sorsek. D©6ek go> vori sloveoflko in nemiko, je prečoj velik, oble^eĐ v svetio letno obleko ib pelerino. Pri sebi ima kakih 80 kron. kretni Hst in pa šolsko izpriče-valo.
1% Sovodaja. Tukaj&no Knietij-sko iiobraiftvalno đruitro je na svojem rednem obtaecn iboru dne 20. novembra izvolilo 6ledeći odbor* M. Šifrar, predsednik; Fr. Kalan, pod-predaednik; odborniki Iv. Bojrataj, L. Reinhart, Iv. Treven; nametnik i in računski pre^ledniki M. Guicl, L. Telban, L. Treven, Fran Jezeriek.
Oaemoffoeena   rubeien.   Kkseku torja   okrajnega     t>odiftča   v    Sk>v. Gradcu sta imela naloffo, Jr/žefu Ko-i i ker ju v Starem trg-u zarubiti hišno opravo. Komaj sta eksekutt>rja pove-dala, zakaj «tu prišla, je Kori ker za grabil ra-zy>elo7    ki je. stalo    na inizi ter ga vrf-fel proti enemu obeh  ekse kutorjev. Na to je hotel s kolom napasti aodni ose bi, vsled eesar sta morala eksekutorja  brez vsakeg'a  uspe-ha odi ti
2epni tatovi so se i>ojaviH v Ko-baridu na semnju. Bili so trije lepo oblečeni možakarji Zasačili so jih v gnječi,  ko fo segnli  v tuje žep«».
V iM>8tni urad vlomlli. V Tolmi-nu so vlomili neznani tatovi v tam-kajsnji poštni urad ter odnesi i haje preevj denarja.
Konean žtrajk. Iz Trsta poroeajo: Štrajk brivskih pomoćni kov, ki je trajal od 15. t. m. je končan. Po-moeniki, ki so Z'ihtevali ]>oj>olcn nc-fleljski lmčitek in so zaradi tega tuđi ta štrajk uprizorili, so svojo zahtevo izpremenili v toliko, da so zahtevah mesto n^deljski^ra počitka ponedelj-ski počitek. Toj njihovi zahtevi p brivska zadru.era  ttidi  ugodila.
Predsednik visjega deielnejra sodi šč a v Trstu stopi v pokoj. Dunaj-ski »Reichsposti« poročajo, da stopi predso<lnik višjega deželnega sodišča v Trstu, Avgust Jakopič, v najkraj-šem času v pokoj.
Štrajk tržaških li var je v končan. Iz Trsta poročajo: Danes zjutraj so se po vrnili vsi livarji na delo, ker je bil končno dosežen kompromis med njihovo delavsko organizacijo in 2ve-/o delodajalcev. Delavcem so zvišali mezdo za 20 vinarjev in doloćili minimalno mezdo s li K 50 vin. Štrajk livarjev je trajal 10*2 dni, in sicer od 10. avgusta do 28. novembra.
Interesantna kodna razprava v I'rstu. Pred tržaškim deželnim so<li->čem se prične v torek, 29. t. m. sod-no-kazen^ka razprava proti 16 ra^-bijalccin in vandalom, obtoženim, da so dne 4. septembra, o priliki izleta ».uljske X. D. O. v Trst demolirali kavarno 5>Miner\-o« na Aequedottu, tazbili sij>e na Jadranski, 2ivnostoT!-^ki in Ljubljanski kreditni banki ter na trgovini Gorenje**. — Obtoženi so tndi radi napadov na mirne osebe in ^o drugih zločinov. Kot branitelje s* .ic prijavilo 17 italijanskih odvetni-kov. Kat oficijelen branitelj je dele-ijiran ćelo nek hrvaški odvetnik. — Razprava, za katero se zelo zanima ves Trst. bo trajala približno tri dni. Seveda homo o teku in iziđu te vel~-zanimive razpmvo  tuđi  mi poročal:.
Čini nekdanje babice. Iz Trsta poročajo: Kake štiri meseee po želez-ni^ki nesreći pri Miljah je Beatrica Damiani, stara 32 let, iz Trsta, vložila pri tukajšnjeni železniakem ravnateljstvu prošnjo za odškodnino, čeA, da je povodom one nesreće bila pobila po raznih delih telesa. Ta prošnja, vložena štiri meeece po nezgodi, se je zdela železniSkemu ravnateljstva nekoliko sumljiva in izročilo jo je poli-eijskeniu ravnateljstvu v svrho po-trbnih poizvedb. Damiani se je na vabilo zglasila pri policijskera ravnateljstvom z detetom v naročjn, ki je bilo staro mesec dni. Izjavila je, da je vse, kar je v svoji prošnji uavedla, resnične, a pridala je tuđi nekaj okolnosti, ki se nišo popolnoma Rtrinjale s poglavitno trditvijo. Policija jo je odslovila, pridržavSi si, da bo stvar poizvedovala še nadalje. Tuđi dete, ki g-a je Damiani nosila v naročju, je povzbudilo sum, ker je ona trdila, da je to dete njeno, docini se je poizvede-lo, da je javno mnenje trdilo na-sprotno. Med tem, ko ao se vršila ta poizvedovanja, je okrajna sodnija v Pulju zapi-osila tukajšnje policijsko ravnateljstvo za poizvedovanja v sle-deči stvari: Neka Rozalija Mallcy, 8janujoča v Pulju, je dne 22. oktobra t. 1. v tržaSki bolniSnici porolila dete moškegra spola, ki je bilo krfičeno na ime Josip. Dva dni po porodu je pri-l&a k Mulllevevi, ki »e je seveda še nahajala v bolnišnici, neka ženska, ki se je predstavila kakor Marcela de Kotsi. Rekla je Mullevevi, da strast-no ljubi otroke in da jo je okrajno sodifiče v Pulju, kakor pristojna nad-vantvena oblast pooblastilo, naj vzaipe njenega novorojenčka v svojo oskrbo in ga vigoji. Mulleyeva, vi-devši resnost, s katero je govorila ona ženska, se ni dolgo premišljala in ji je izročila dete. Okrajna sodnija v Pulju je saupnim potom isveđela o tej stvari in naprosila je sato triaiko policijo* naj poiive, da-li biva v Trstu kaka Harala dt Bosmi ia naj at jati niliMMafi dti«, kat—o aaj #• am-
isroći v oskrbo kaićem u »irotf-Mq, dokler sodnija ne ukrene druga č»*. Policija j« dognala, da v Trstu n« biva Marcela de Bossi.  PaS pa se je
Hum   takoj   ohmil   na     Damianijevo, zlasti, ker ono dete, ki je jt* pri zašli Sanju na policiji nosila v uaročju, .i« po starosti mlgovarjalo starosti    clo-tičnega deU*ta. Tuđi druge okolnosti ho čim dalje  bolj opravičevah* sum, da je Damiani in dozdi-vna de Ro*m ena in ista ose ha. Tuđi *e je uvidclo kmalu, da je ta ženska hotela golju-fati ž«-lezniški erar.  Pozvana na policijo, je po dolgem ostavljanju priznala vse.  Kekla je., da jo imeJa m timno razmerje s tu bivajočim trgov skim pomoćnikom, Ljubomirom    M . kateremu je natvezala,   da \hj njom platane mati. Pri tem se j<» posluž« vala tiste^a »furkeljca*,  kakor    n« srećna nrbska kraljica Draga. Ko \m je prišla v >*deveti mesec«, s<» j«^ podala v Pulj, čež, da gre porodit.    In prišla je nazaj  v Trst res s pravim, pravcatim detetom.  Zvijačna žensku je  hotela tako prisiliti   ljubimca, ali da jo |K>roči, iili pa da ji placi iju ali mente. Za alirneute pa naj  l»i  poskr bel tuđi erar, ker se je baj** nahajaki v onein  nesrečiiem  vlaku, kar  pa ni nič re«. Kavno pred tednom s»o ji od-vzeli dovoljenje za iz vrše van je babič-ne obrti, in to radi gotovih nečednih raanipulaeij.
Posl. dr. Iveevie    ponesrečil.     1 Zadra poročajo: V petek je na spre i»odu ponesrečil dež. poslanec dr. Iv će vic. Izpodrsnilo mu je.  Poškodovai se je na obeh nogah.
Rabijatna vojaka. Včeraj «ta >*' jra bila dva    vojaka    27. pešpolka a i.eki žgaujariji    nekoliko preve^"*- iu« vlekla ter se začela z gesti prepirati. Pri  tem je eden    potegu i 1 bodalo ter 7.ačel z njim po lokalu rogoviliti. Bo dalo niu je odvzel     nek  domobrane: in ker 5e ništa mirovala, so poklicali st:*ažnika in voja^ko patruljo,    ki ; oba rogovileža aretova^i.
Ukraden  mlekarski  vozlček.   Ko }r    v Roboto    vjosestnica Ivana fck» janeeva   pustila na Marijinem    tri. inlekarski vozioek,    na    katerem    v imela    pet    kovinafitih po*od za mlc-l;o,    pletenico jabolk  iu vrećo    otro bov ter šla po opravkih v mesto, ji i<i bi! med tem    časom    voziček z vsein skupaj  ukraden.  Voziček  ima  črki  T ft. in je vreden 63 K.
Ukradena odeja. V noboto popoi-('ne je bila trgovcu Igrnaciju Kossler ju ukradena    izpred    prodajalne    ni Pocačiirjevem    trgm     zelena ode ja   ' dolgro dlako, vredna 29 K.    Odejo    i neznan tat prodal nekemu jxwftostnik'; na Marijinem trpu za 4 K.
Delavsko gibanje. Včeraj se je ;• južnoga kolodvora odpeljalo v Am. riko    40 Macerloneev in  10 Hrvatov nazaj je pa |)rišlo 30 Hr\-atov.  V 8») boto je šio v Ameriko    14 Maeedon-cev, nazaj je prišlo pa 34 Hrvatov. 11 Hrvatov so je odpeljalo na Reko.
Izgubljeno    in najdeno.    Vdov Marija Tekavčeva je izgubila denar nico z manj^o vsoto denarja. — IV laveo I^eopold Broj je izirubil srebrn žepno uro. —    Solska učenka Gabri jela  Pireeva je  izgiibila žensko ročno delo. — Solska učenka Rene Sal^ jeva  je  izgubila  denarnico  z  nianjio vsoto denarja.  —  Pojest ui kov a  zeiiii Marija  Vulmarjeva    je   izgubila  dr narnieo,    v kateri je imela -0 K d« nar ja. — Antonija Herčeva je izgn \n\a manjfto vsoto denarja.    — Dela vcc Fran Kosec je nasel za vi tek ro< negu dela. — Oi^njičar  Alojzij  Pru l;aska je uašel črn dežnik. —    Solski učenec Karei  Košem je uačel srebr i;o žepno uro. — Xa južneni kolodvi*-ru je bil  izgubljen,     o<!nobno najde.i dežnik,  zavitek  slaclkorja,    črn     klobuk, niklasta verižiea in sprehajalnn palica.
Društveno noznonlla.
Akad. tehn. društva »T»b«r« \ Gradcu priredi svoj II redni občni zbor ilne 1. grudna 1910 v društvenih prostorih (Scho'nauKasse 17, I.) ob S. zvečer z običajnim t>i>oredom.
Akad. društvo »Slovenija« n.t Dunaju prirc<li iz red ni občni zbor une 28. listopada 1910. Lokal: 1. AuerKprejkfgrasse 6,   (Mataloni).
Podporno    društvo za slo>cnskr visokošolee    na Duuaju    je raxdelil>* mefteca novembra uitni revne vifroko solee 1075 K,    v nadi,    da se oglasi več je število podpornikov,    dobilo j»-pa letos samo 88 K.    Veliko potreb uib  prosilcev  se je moralo vsled  po manjkanja sredstev odkloniti.  Da ^' V>eda naših ubofrih dijakov ^aj neko liko olajfea, prosimo \^e tište, kateri w> prejeli poloinice, a s*» do *cdaj ni so odzvali, kakor tndi drugre rcijakc. da poftljejo vsaj    malo pod poro tem" prepotrebnemn društvu. Prosimo torej nujne pomoči!    Darove sprejenui blagajnik   Ivan Luzar,    nadrevidem jnž. žel. v p.,    Pnnaj    III.    Keisner-Mrasse 27.
Kupujte jatranjo izdajo „Slovenskega Naroda".
liiaAiMLfc-^
Presveta.
Slovensko     deželno     ffled&llttt.
utri, v torek, drugie opera »Tdnu-iauser« za nepar - abonente. V vlogi \>nere gostuje #a. Jeanette pl. Foe-Iranspergova. — Operno osobje pripravlja Humperdinkovo opero »Jan--o in Metka« za božičue dneve, ope-otno Ka Ini a novo opereto »Jesenski nanever«, dramsko pa H. Ibsena dra-no »Stebri družbe«.
Na glcđališkem listu za jutri je
čipaka. Predstava je v abonneinentu
,.r velja    jutri, v  torek,    predstava
••Tannhuuserja« za vse abonlrane »c-
ježe in lože (nepar).
Slovenski ]ug.
—  Razmerje med hrvaško-srb-sko koalicijo in banom je vsled zadnjega komunikeja koalicije, v katerem odklanja banovo zahtevo, da bi sabor votiral   vladi   indemniteto   ter   izvolil nove delegate v peštanski  parlament, postalo tako napeto,  da je vsak sporazum malodave izključcn. Ban dr. To-mašić se s koalicijo ne bo veC pogajal in   je    ta   po>el   prepustil   takozvani „osječki skupini",  kateri sioji na čelu poslanec dr. Neuman. Dr. Tomašić je odšel na oddih v Benetke.   Kakor za-irjujejo v političnih krogih, bo ban po povratku iz Benetk sabor razpustil ali pa  bo   sam   odstopil.   V   slučaju   raz-pusta   sabora   bodo   se  nove   volitve vršile sele  v marcu  ali aprilu.
—   Slovenci na proslavi zagreb-škega gledališča. Na proslavi  lOOIet-nice rojstva velikega Ilira Stanko Vraza in 501etnice zadnje  nemške  predstave v Zagrebu so bili zastop3ni:  „Slovenska Matica", „Glasbena Matica14, „Akademija" in „Slovan\ „Slovensko Matico" sta zastopala predsednik dr. Fran llešič in odbornik Fr. iMaselj-Podlim-barski, „Glasbeno Matico"  dr. VI. Rav-niar  in  prof. Jeršinović,   „Akademijo** prof. Reisner,   „Slovana"   pa Dragotin Hribar.   Na kolodvoru so  jih   sprejeti „Bratje  hrvaškega  Zmaja %   v  katerih imenu jih je  pozdravil  veliki  mojster E. pl. LaszkONvski.   Za pozdrav  se  je v imenu Slovencev zahvalil   dr. llešič. Xa proslavi hrvaškega narodnega gle-datišča   ni   bilo   zastopano   slovensko glcdališče, kar je napravilo na Hrvate zeio mučen vtisk.
—  Bosanski sabor in zagrebško narodno gledališče. Hrvaško narodno gk'daiišče namerava prirediti prihodnje poletje ciklus predstav v Sarajevu. Ža to  se   je   obrnilo   na   bosansko   vlado za primerno   pudporo.    O   tej   prošnji je v soboto razpravljal bosenski sabor. Referent Srb Nežie je  predlagat,  naj se prošnja odbije,   Hrvat  Gjurkovečki pa je stavil protipredlog, naj se prošnji ugodi   ter   gledalisču   dovoli   9000   K podpore. O stvari se je razvila živahna debata. Končno se je sprejel predtog, da se   dovoli   zagrebškemu   gledališču podpora v znesku 9000 K. Za ta pred-log so glasovali vsi   hrvaški pvsland, vsi mohameđanski in dva Srba.
—   Koliko prebivalcev  ima  Sarajevo?    V Sarajevu  je  bilo pravkar končano   splošno   ljudsko   štetje.    Po uradnih podatkih šteje mesto Sarajevo sedaj 51.054 prebivalcev.  Vojaška po-sadka pri tem ni vračunjena.
—   Nov  srbski   dnevnik.    Kakor mtio  že javili,   ustanovi   znani  srbski pisateij   in   dramatik   Branislav   Nušić nov  srbski  dnevnik v Belgradu.    List se  imenuje   „Tribuna*.    Prva številka tega   lista   je   izšla   včeraj   v   nedeljo. kakor čitamo v srbskih časopisih.
—   „Pangermanizem   in  njegovi cilji". Pod tem naslovom je izdal so-trudnik    belgradskega    „Novega   Vremena" kjigo, ki obsega ta-le pogiavje: I. Kaj je pangermanizem? II. Pajkova mreža.      III.    Avstrijsko-nemški    blok. IV. Od Vltave do Evfrata.   V. Kaj naj storimo? O pangermanizmu se govori mnogo in — premalo. Mnogo,  ker se 0 tej pošasti razpravlja na vsakem slo-vanskem sestanku,   ker se   o njej piše mnogo na Francoskem in Angleškem, a zelo  malo v slovanskem   časopisju,
Društvo za srbski jezik in književnost se je osnovalo v Belgradu. Predsednik tega društva je vseučiliški profesor Pavie Popović, tajnik pa Pavle Stefanović. Društveni se-stanki se vrše vsakega 10. v mesecu. Prvi tak sestonek je bil pretekli če-trtek. Na tem sestanku je predsednik Popović predaval o novi metodi v proučevanju dubroviške književnosti.
—  Društvo holgarskih fasnikar-jpv t Sofiji je inu-lo v eetrtek svoj obc-ni zbor. Za predsodnika je bil iz-voljen   Abraše v,     za   puilpreriseri-uika   Ikono ni o \\  za  tajnika K u-penkov,  za   blagajniku    S.  Uri-n t o v, za arhivarja pa Cankov.
Po đounnsKem svetu
—  Kosti siavnega češkega    voj-skovodie Jana Žiška našli v caslavi.
Truplo Žizkovo, ki je'ieta 1424. umri v Pfibvslavi, so najprvo pripeljali v Hra-dec nad Labo, od tani pa čez trideset let v Časlavo ter ga pokopali v teda-nji fami cerkvi Sv. Petra in Pavla. Na ^rob so položili kamen, v katerem je
til vsekan žilkov obrti t kdihom. P* nesretni vojni na Beli Gori 162t je dal mincmojster kutnofonki VjUem t Vresovic Zižkov grob unttiti. Te dni so popravljali omenjeno cerkov sv. Petra in Pavta. Delavci so pri tem našli člove&ke kosti in pa listino s pečatom mesta Časlave, v kateri se po* trjuje, da je v tem grobu pUcopan Jan Zižka.
Književnost
•    Slovenski kmečkl koledar   za
kto 1911. lTredil Vekoalav Spindler. Izdala in založila Narodna založba v Celju. Ceua 1 K, po poAti 1 K 20 v. Ta priljubljeni koledar ima prav *a-nimivo in razno vrst no vsebino. Po-legr običajnih koledarskih podat kov i-rinaša ćelo vrsto zabavnih in poučnih člankov in mnogo zanimivih ilustracij.
— Spake. Spifuil dr. V. Korun. Založila >Kleinmayr k Raniberg«. Cena! — O tej, najnovejši knjigi sna-veizH in priljubljenoga humorista priohčimo v kratkem daljio oceno.
»Carniolia«, izvestja uaizoj-skega društva za Kranjsko, ima v svoji številki sledečo vsebino: Viktor St os ka: Slikar Andrej Herr-lein; Jos. \Vester: Kulturno-zgrotlo-vinski paberki iz let 1842 do 1B49: dr. .los. T o ni i n Š o k, K političnomu programu Antona Auersperpra leta 1860. Avg. Žiffon, Se nekaj Copo-vega; A. A š k o r c : Ljudsko šol-stvo v ljubijanskem okrožju 1. 1810; Fr. Koiuatar: Das Sohlonsarhiv in Anersperpr (koneo); J. Hatuor: Verzoiehnis der bisher Jn-Krain be-obuohteten Grossschmetterlinge. — Slovstvo. — Mali zapiski. — Društveni vestnik. — Kot prilo^o ima tri slike Andreja  Herrleina.
Izpređ Mttxi
Iz pred tukajsnjega porotnega sodi&ča
Kmalu so »a izsledili. Xa zat<rz-ni klopi sodi 21 let stari Matija Je ranOiC\ samski zidar iz Zjror. Hrušiee, ilostnltij >e nokaznovau, zaradi hudo delstva uboja. Poklicanih je bilo 5 prič. Dne 15. avgusta- t. 1. zvečer so U- na ha ja lo v $ro^tilbi pri Brieeljnu ^ §tepanji vaši već fantov. med nji mi tuđi obdolženee, ter delavca Anton J urica n in Pa vol Lončaru", oba zaposlena pri gradbi Oruberjevega kanala. 2i* pazn*> v noči je nastal me<l ianti prepir radi domaće 'lekle. fio-»tilničar, ki se je bal tepeža, je spra-vil proste na prosto. Tuđi Juričan in Loncarie sta sla skupaj. Xi» dalee od hiše, kjer sta stanovala, je >kocii nekdo nenadno proti njima ter zače! mahati z nekim trdini orodjein. Pobii ji najprvo Loneariea, na to pa Sv Juruana. Prvi je stekei domu. slcd-nj^tra so pa ti rupo jutro našli nezii-vestnegra na Povšetovem podu v Šte-panji vaši. Umirnjoeega so pripelja li v deželno bolnico, kjer je še tišti ciau umri. Pri raztele?>enju se je do-frnalo, da je Juričan bil udarjen na desno stran glave in sieer s tako moejo, da mu je poč'ila lobanja, kar jt povzročilo otrpnenje inožganov ter je nastopila smrt. Pa tuđi Lončarw j?« zadobit na plavi tri poškodbe. veu-dar nis»o bile k sreći nevarne. Xekaj časa vse je ugibalo, kdo da je storilee; a orožnikom se je posrećilo pa. kmahi izsle^liti v osebi današnjega obdol-/er*ea. Sprvii jt Jerančič svoje dcj;-1 nje tajil, končno je pa priznal, da j je pobil s takozvanim »lajkselnoin-in kakor se on zagovarja zaradi teg"; . V.er je bil mnenja, da ga hočeta n.' pod i ti. Po pričah se ja pa dogiial >, <\r nta ta dva mirno korakala proti (ininu. da se je napad izvrši 1 nenado-ma, hrez povoda in to zaradi tepa, k«-r pa je pnala jeza in mržnja do tujcev.
Keopravičen zapovor obtožene4?v nm ni poinaffal. Porotniki «O jara so-pla«>no spoznali z.'i krivo.ffa in sodišče mu je privodilo tri leta težke jeie.
Knzc nske obravnnve   pred   ileželnim sodiščem.
Surovi fant. V Sustersičevi po-etilni na Klancu se je nahajalo već postov. Pri eni mizi je sedelo petero Pn cUmeljskih fantov med njimi tuđi kovaški pomcKMiik *21 let stari Tino Cvek. Prišli so izzivat in vprizoriti rietep. Najbolj oblastno se je vedel Cvek. Da bi se ohranil mir v postil-ni, je bil končno primoran krčmar 3 pomočjo drugih postov nemirnežo potisniti na prosto. Okoli polnoĆi stopi erost Jožef Košnik pre<l gostil-no. Nenudoma pa je napadel Cvek ter mu porinil nož tako globoko v hr-bet, da je oštrina zadela pljuea. Ob-r'olženee. ki svojo krivdo taji, je bil obsojen na 1  I eto težke jeee.
Nevarui delavee. Martin Butina i/ Kozinja je delal v Oruberjevem nrekopu v družbi drugih rojakov. Tam zaposleni Demeter Rajč«vi^ je ?»a njepa in tuđi drupe delav*^ pripravi!, da, w> z dolom prenehali. ker iiin je obljubil boljAe delo na N«m-skem. Ker jih pa Rajčević po preteku 3 dni ui peljal v Nemčijo in jim tuđi ni dal nrednima. so jeli delavci firodr-Djati. Dne 18. oktobra m j^ Raj6«vić
nafcaj*) v Erheinlkovi «oatilnif ka mor io prtili ludi ra«jarjeni delavei. Tedaj pa »topi Butina pred nje^a^ ter mu nastavi odprti noi % opaako da naj plaea za samuj^ne tri dni. V amrtnem strau je Rajfević takoj potegu i 1 »voj moSnjiček in gm iK>ložil na miio. Notri je bilo nekaj eez 4 K, ka-tere je dal Butina za pivo. Ker ao za ^lišane priee ta dogodek v eeleni ol>-segu potrdile, je bil But inja ormojen lia 2 inesiMa težke ječe.
•      *      *
Prmvda Grli. Iz Sloven. Bistrice se nam piše: Dne 24. novembru se je koneala pred mariborskim okrožnim sodi&cern kazenska pravda proti me* »arju in jiofK^tnikii, Henriku Orilu iz Slov. Bistrice. l>ržavno pravdniStvo jo zastopal nadpravnik Verderl^er, obtoženea odvetuik dr. Ro«ina iz Maribora. Obtoženee je bil po )K>ldrugo leto trajajočem kazenskem pre^auja* nju edino zaradi prestopka po ^ 522 k. z. v denarno g^lobo ol>«oj?n, v obta lem oproščeu. Henrik Oril je bil do »pomladi leta 1909. eden naj ugled-nejžih meAdanov v Slovenski Bistrici. Bil je načelnik konkurenenega odbora, elan občinskega odbora, okraj-nega za^topa in uaeelnik l>olni^ke blagajne, vse, do kler se je — klaujal županu Albertu Stigerju. Sponi lađi leta 1909 so s«> vršile obeinske volit ve v Slovenski Bistrici, pri katerih se jt» Gril dogovori 1 zaradi kandida tov v III. razredu z nekaterimi Slo-venei, seveda pn»ti volji žu}>ana Sii-f^erja. Od tepa trenotka je začel Sti-j?er proti mesar ju Orilu bojkot. — Nemee v južneni Stajerju poene, kar hoće. Nekaj |>ozneje> se ;e spustil >* boj v imenu Stigerjeve klike obeiu. odljornik Sa^rcHlitsch, znan po tvojem strastuem intrigiranju proti Bi striški |x>sojilniei. Na tožbo, kattro je bil Gril prisiljen vložiti zoper Ja-godiea za voljo žaljenja easti, >o se zhrali Stiger, notar Wiesthaler, -Ta-gotlič in neki na pol zmešani Jager v f>osvetovanje; poslediea je bila: ob-dolžitev Orila hudodelstva goljufi-je. Oril je rad kvartopiril, tiuii hazardne igre. Ker $ra ni bilo mopoč i od druge strani zgrabiti, obdolžili so era goljufivega kvartanja. So*1nik Mathiasehit8ch in držsivno pravdni-štvo so, kakor hitro so izvedeli o imenovanih obdolžitvah, zaćeli z veliko goreČnostjo preiskavati in zasli-šavati in konee je bila obtožba zaradi goljufije. Goljufalo se je haje v 11. slučajih. Obtožba je bila oprta na klasične priče. Občinski odbornik iz Bistrice, Juri Jugodič, o^emkrat kaznovun, župan Bauman iz Poljčan, I4krat kaznovan, suspendirani otl-vetuik Liaunig-, zaradi hudodelstva poneverjenja kazno van, Jožo Jager iz Poljčan, 27krat kaznovan. to so bili junaki, na katere se je oprlo mari ljorsko pravdnifitvo. Pri prvi ob-ravnavi, o kateri se je v »Slovenskom Narodu« pisalo, je bil obtoženee ob-sr»jen; najvisje sodižče jo razso<lbo, kakor smo včeraj poroeali, razveljavilo in končno je bil Gril pri novi, trdo v noe trajajoči obravnavi opro-ščen. Neht)te moramo vprašati g. nadpravnika Verderberja: Kaj sta imela ob času teh preiskav opraviti pri državnem pravdniku Albert Sti-ger in notar \Viesthaler, ki sta ga to-likrat obiskovala; kdo povrne Grilu neiziuerne duševne muke ter nobroj stroškov, katere nm je provzroeilo to neopravičeno poldrugoletno proganjanje? Ali se srne res v Avstriji tako ravnati z zasluženim in poštenim državijanom * Pri obravnavi je ime-noval državni pravdnik to pravdo »politisehe Hetze« — sam sebt1 po zo-beh.
Razne stvori.
:;: Poskušen saniomor dr. Cripne-
na. Iz Ijondunu jH»ročaji>, da se je pc-skusil dr.Crippon v zadnji noei usrar-titi. Paznik, ki j<> Cripponn stražil, je našel namreč ikk! njegovo oblekn lazbito steklo očal, ki jih je nosi! Crippen. Sodi se, da si je hotel Crip-pen prerezati z razbit im steklom žile, da na ta način uide sramotni kazni.
* Izlam. Po najnovejših raziska-vanjih prof. Hartmanna ima izlam v Evropi 13 milijonov privrženeev. Ena tretjina stanuje v Turciji, dve tretjini pa na Kuskem in v kavkaskih pokrajinab. Azijskih inohame-đancev jo nad 158 milijonov, a friških pa 52'/^ milijona. Čut pristejemo Se 56.000 profetovih eastilcev v Ameriki in 18.000 v Avstraliji, do-bimo okroplo 224 milijonov mobanie-dancev.                  .   ,
Telefonsko In brzojavna poroflla.
Proračunski odsek driavaeta  ibora.
S. — Duitaj, 28. novembra. Da-načnji »Nenwi Wiener Tagblatt« po-roća, kakor da «c bo proračunski od-sek državnoga zbora mstal Se ta te-<ton in da bo nadaljeval fentsmlno debato o italijanbki pravni fakulteti. S tem vpradanjem se bo pecala tuđi parlamentarna komfori* enotne** 6t *
škega kluba, ki je sklicana za juiri k r.osvetovanju, na kar priđe eelo vpra-^anje pred ?)arlamentarno komihijo »Slovansko i£uote«. Češki agrare i iiameravajo zopet zasiti svoje cJ;*-?e v proraeun&keiii mlsek«. katero s-i iu I i ja meneea prepustili Kloveiibkim klorikaleeiu. Tuđi na slovenski klerikalni strani bajo ui nikukega iihviIu-^enja vee za obstruki'ijo, tako «!a l#o razprava o italijanskein fakulMiirM vprasanjii v proraeunbkeiu orlM^ku T.rav mirno kout-ala. Po za!:ljiK-itvi Iebate o italijanskem pravuein \rn*Jt-'anju so prieue nosvt-tovanjf o pm-:aeunskein provizoriju 7& 1.  11.U1.
Spor med cra&kimi    burši i u rektor.
jeui.
O. — Gradecs 28. novembra. Mi roktorjem (n'^kefra vccučilišoa in U'hnike ter med nrmskimi burši y prišlo tlo kojnlikta. V soboto se je vr-^il takozvani rektorski komerz, pri katerem jo dijak-govornik iiie^io (!.i !i napil profc^-orjein in rrktorje*:ia, i»apil časti, svoboiU in domovini. Po-iediea te; napitnice je bila, da ao s'? rektorja in profesorji dvig-nili h svojih si^dežev in demonstrativno zaputili komers. Med burbi ji* iiitstai \ sl»*d t»\tra spor. Kni ^o za, dru^ri pr<>-i roktorjenia, katerim očitaju, d:i ta oba preveo klerikalna. Kakor /.nano, je rektor vseuč-ilišća profesor 'h"odovine tlr. Baut-r.
Mou.sijrnor Wei**s aretiran. O. — Grade«-, 28. uovem-bra. Iz ^t. MiiJila poročajo, <la j;* bil tamkaj tretiran prtdsoduik koio>ike eentral-ue zadruge iiu>n<ig-nor Wei«s, ki je -vojeeasno ^ svoj im i špekulacijauii uri vedel to zadrugo na. rab propada. MouMfiruor Weiss je ž»* bi val nad tri tedne v gost i Ini Etzler, kjer se ga je inatralo za potujočega iffralea. Ob-"eval je /. 11 avadnimi ljudini in obrtnik i ter prav i>ogT>?;tnkrat i#Tal z nji-ini karte. Vreraj pa je prišel v ,^jstil-iio Etzler neki Laneremavr, katovi ^a ;e takoj spoznat. Ta je i>oslal v*iled \*£'a tuđi po orožnike. Weiss je začet-koma tajil, da je on Nkitni duhovnik, loda pozn*».;e je prizmi I. Orožni.štvo f?n je odvedlo ^' z:inor.
O^rski ininihtr^ki svet« M. — Budimpešta, 2*. novembra. Včeraj jo bil ogr^ki ministrski ^v(4t. v kat**rem !>e je vz^lo na znrnje, da je eesar i>odelil zakonski predlogri o banenem privilegiju svojo pred-siinkcijo.
liolezen srbskega prestolonasledniki.
O. — Helffrad, 2S. novembri*.. Stanja i»restoltms»slcdnika Ak-k^ai;-dra se je tako zboljšiilo, da so se o I aanes opustili oftcijalui buletini o stanju njegove bolezni. Kralj Peter je odlikoval dimaj.^ke^a interaista tlr. Chvostek:i z redom sv. Save II. razreda.
Kriza v turšeni mini^rstvii.
M. — Berolin, 2S. uovnnbra. Iz Carigrada se poroča, da naineravajo Hakki paša in z njim ves turski kabinet denrisijonirati. Z cinije sirani t>e pa te vesti denientujejo.
Kk^pozr tur^keifa  miftisiri*  /imaajth
sadev.
M. — Carigrad, 28. novembra. Ekupose, ki  >?r  razvije turlki     njiin-
f»ter zunanjib zad*-v prtd tnrSkim parlamentom, konstatira, da je raz-merjt* Tur«* i je do vaeh drugih tlržav prijazno t*»r lakira, d t bi Tureiju imela kako alianeo « to ali ono drža vo. Zln«ti prijateljsko je razmerjo na-pram ICiimuuiji in Srbiji, pa tuđi / Hol^-irsko je H.'duj dobro. V«vti o ru munsko - turski voja£ki konvenciji 8O popolriOi ,.< neosnovane. •■-■ (iledf kretskejTii vpraiiinja'iMJiidarja, da b«» jrltde tejft-a Turci ja v« dno 1«« v dotiki z evrojihkiini velesilami in i\n noe« iuieti tozadevno z Grwko niknketra opravka.
llolezen grofice ToUte.
M. — Var?iava, 28. novembra. O stanju grrofiee Tolste se j<> veera.i konstatiralo izboljšanje. Ob^»lela arro-fiea govori vedno le o svoj»in mrt' veni &oprogu, ter obžaluje jukaje, da se je v jezi loeil tkl nje.
Zadnje pismo dr. Crlppt'novo.
O. — London, -8. uoveiiibra. Kek tuk^j^nji li^l priol>čuj^ zaduje pismo, ki ga je \iif*n\ usmrćeni f!r. Crippen niiss L** Neve. X tem [>i8Uiu dr. Crippen ponosno ziitrjuje sv^jo nedolž-nost ter iz javlja, da je 1*11 po uedolz-nem obsojen iti da lx> inural po ne-dolžncm prihodnjejra dne biti nsinr-
J/Jajatelj   in   odgovorni   urednik: Rast« Piistoslem^ek.
Uivsnsko delžliD glriaiilte v liiiljanL
k. 44. (h lett: nepar.)                   ML pnfet 9H
V torek, 29. novembra 1910,
Gostovanje Roncertcs pfvns gospe
: Heaaette pl. focdransptrgove:
Drugič « sejtonit
tannhAuser
Operd  v  tr,-h   deianrih    Besedilo  spisai   in uglas&il Rihard Wtgcer. Pozovem! Anton
Štritcf. R.-lu-er in KajTv.  i\ p:of. Frid. Reiner.
Blagajnica se odpre ob 7. uri.
Zacetek ob '   8. uri.                 Konec po 16.
Pričinja predstava lio i tetrtek 1. ceccohra,
MetGoroioskno poroiilo-
26.   Ž.pop.  7317       10    si jug       snef
.    9. z\\    734 7       CT3   s»l. scver    oblačno
27.     7. zj. i 7381         14   s! jvzh
w   2. pop   739*1 i      2 4   brezvetr.         , ,    9. zv.   739 5;      13   si. szah.         ,
2S.!  7. zj.    738*4       0 3   slab jus
Srednja predvčeraj^uja temperatura CHr*. norm. 1 3J in včerajšnja 1-3°, norm. M#. Pada vina v 24 urah 8 0 mm in 1)0 mm
Zahvala.
Povodom bolezni in prerane smrti nepozabnega nam soproga* in oceta, gospoda
JAKOBA MARNA
nadučitelja v p.
se čutimo za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in ztasti za veličastno spremstvo k zadnjemu počitku vsem in vsakemu posebej dolžni izreći najtoplejšo zahvalo.
Zlasti izrekamo najtskrenejšo zahvalo častiti duhovščini, c. kr. okr. iolskemu nadzorniku go«p. F. Gabri^ku, častitemu domaćemu učiteljevu s!av. obćmskemu odboru za častno spremst\'O ob krsti, vsem gg. tovarišem in tovarišicam pokojnika iz bližnjih in daljnih kraiev, gg. ptvcem zj ganljive žalostinkc, darovateljem krasnih vencev in šopkov ter zlasti vsem domaćinom, ki so umrlemu tako <!astno izkazap svojo Ijubezen, dalje prijateljem in znancem, ter sptoh vsakemu,   ki je Ijubljenemu pokojni kn iz-
kazal radnjo Čast. — Vaše soćutje nam je \sjj malo tola^bc ia. prcbndko izgubo.
NA VIČU, dnt 28. novembra 1910.
3926                                          Žalujoči ostali.
§JWINKA KOCJANb
^    Sv. Petra cesta 18f pritličje.     ^
^ Priporoča svojo največjo iibiro vseh vrst trebušnih P^ pasoVt najboljSih gmnastih nogavic, vse gumaste Pl potrcbSčipc za novorojenčke in priprave za babice.   M
■V Otwopit«v dne 1. decembra. ~W*
Nadejaje ae obiloega poaeu, se najtapleje priporoča
3,»                             MIMKA KOGJAM.
fpjkij!wi.
mešaite stroke želi i, llimlri 1 L
ttastopiti   službo.    Nastopt   tahko   tuđi takoj.                                             3917
Več povc upravništvo a»Sl. Xar.«
Kupijo se
iobro obranjene štelaže in pniel
u vgffiio j ttkitinaii ii pali
?<!muđbe pod .Sreća" na upr. .Sk>v. Naroda**
Ifa»ro4aj  ]•
»hiša
v Ljubljani, sredi mesta, v prav dobrem t-tanu ia   & posebno   ugodnimi   pogojL Naslov po* c, upravniStvo »Sloven->krga Naroda«.                                3901
Prešernove slike
pndaja H nflja pa putiti ptfzstU Iv. Bonač v Ljubljani.
Cea« stilu 5 km.      2073
Zlatnina
primano okusnih vrorccv in  po mernf   ceai  ia  đarila   o  prtUkt
Ssv.Miklavža
*e dub; rr:  kataru?
I. VECCHIET
v Ljubljani,            :15$
nasproti   glavne    pošte.
KuNiA
i^orai   Bova  :n   v   aajlcpši   policiji  se
prav ceno proda.
Obstoji  iz:   10 zob, J kuhinj in 2 kleti t*r kra&nim satnim vrtom. — Plačljiva tući   na obroke-            3*21
fotormari^     pošilia:
Bina ffiftt mma m llaH
taneiia novost!
600 komadov samo 4 K!
Preki. poziač. Gb urr j prce ura ankenca & vertž., natančno tdoća *> 3le!nim jamstvom, mod. s»vi1. tnoska kravata, 3 fini žepni roba, racski prsian z irru. arag. kamenom, ciak^ ra smotke 2 j^ntarjem, eteg damska broška (novost), prekr. zepno toaletno ogledalo, usnj. denamica, ^ennf :io.2ek s> pripravo, par mani. gumbov, 3 nanr^ni gumbi, vsc doublc ilato t» paL zaponko. lep .ilbum b 36 noj-lepšimi slikacii ^vcla. o šaljivih predmetov v veseli ćtanm «n mladim, prav liori&tcn pismovnik, 10 korcipomi. prtdm. in ko(0 razl. stvari. V^c skupaj t. ero, ki jt sama ;       VTcdna denarja, j>tanc »amo 4 K.       :
3922    Centralna raspo«U|alalC4
F. LIBAN,   Krako«   *i. F. 3.
';. Utan in iunaStva:. ]
stialopieia piapoiSaka I
Roman,              "           ■
Oma   tO  vian   ▼•nao  K t-M,   • I r^----=     poifo 20 rta. ▼•«.     == ■
Ta mični in zabavni roman se vrši -:a zadnje velike vojne nčd Avstrijo tu med Turpijo. Ozadj*; romanu je zgodovinsko, y središću pa stoji s»in-Ijiva ljube ženska zgodba. Kdor v^anit knjigo v roke, jo bo čiui z največjim sanimanjem m pravim užitkom.
.Narodna knjigama* I
v Ljubljani.        /. I
sukna,   plahu,
:: modnega in ::
tnannfaktumega
blaga.
f rane Sonvan sin, Cjubljana
Mostel trg Mov. 22 bi 23.
fiHHima meinum     *»      lanUiMilE
Najveća zaloga ::   preprog.    ::
Popolnc opreme :: za neveste. ::
ra* fjipfifflli
V konkursno nia^o tvrdke F. l^jovic in sinova v Litiji spadajoće blago, in sicer:
manufakturno, žpecerlisho ter snlontcrilsKo
bode ><■■ potom prostovoljne rasprodaje od Une 29» nofombra naprej v trgovini te tvrdkc \ Litijt na tr^u dopoldne in popoldne oddajalo proti gotovemu takojsnjeinu plačilu. Oddajalo se bo blago tuđi v celih ko^ih odno^no v zavojih po več komadov skupaj.                                                                                                                                                 3912
V Litiji, dne t?5. novembra 1910.
Advokat dr. J. Jamšek v Litiji,
kot upravitelj konk. r*ia»* F. Lajovic in sinova.
„S, prodajalkt
im   trgovino   :>   paptrjem io  gaUntenj«
sprejme takoj ^?
ft. lq\il, IjtUjau )Ctt)ii trf 11
Prulhlnpec
(Stallmeister) t dobrimi  izpntcvmh *!o-
venskrga   in nem?kega   jciikm   ^rnoien
se sprejrnc-                                         390:
Ponudbe c navedbo piačc na trrdkri
nil« Tuitarlial v Koć^vju.
Hikdar ueč! |
|
ne pKmenjjuir n.jia, odkar rab«^ llfg       I
masaero  Uttftao mloćao sito «   i
i#S«nim   kOD|lćkom      n^mka   lesen    I
konji^čK)   tvrakć    tJergmann   &   Co.,    1
Dečin na L.t   k^r je to   eaino   najbolj    J
učinkujoce    medicinalno    mito   proti    ]
bolnčnim pegam in za negovanje bpe,    |
mehke in ne2nc polti.  Ko^ po 80 vin.    J
itr dobiva po vs,eh   Itkarnah,  drogeri-    f
jah, partum^rijah itd                  II    V^S    j
Kontorist
(začetnik) popolnoma ve^č »lovenščine, oems^ine   tn   brva^cine,   ab>olvent  trg.
^ole iAče slnibe.                       6boo
Dopisi  pod IVJ, tm %lu na  uprav-ništvo j*SIov. Naroda^.
Lopa, aioMovaaa       m\
mulu soba
> posebnim vhodor.%   se Ođda   tak&l
a*i  -   !.   decembrom   na   Cojzovi eeati št. d, I. nadatropje, vrata S.
Velika   zaloga                      lo:>
domoHih in touarnišUih Mu
Naročila po nieri se izTršujejo točno in solidno v ia^ni dciavnic?
MATEJ   OBLAK,  Kongresni trg st. 6.
im Mm in nota Ma*
jfajbegatejša in velikanska tovar-niska žalo ja po a;js!jih cenah.
Bulilke........od K 3*—  uprti
nikeloajt? m.........5—   .
srrtrne ne.......„7'—   .
smlii stnii. naiMiiiii . . , 68—   ..
i   Vse   novosti   in   velika   i zbira
I  briljantov,   srebrna   in   ehina
I  srebrna namizna oprava, nm* 1              stavki|  vaze itd.
Cenikt s koiedarjem in lepi plakati (kras ra *>ostilne. tuđi po pošti zastonj.
/jt obilen obisk be priporoča in ^agotavlja ^—                    najbolj>o postre^bo                                    3020
F^re.  ČUDBN
s     samo aasprott fraailikaaslM c«rfcv« v L|aUIaaL      sj
Ne segaj v tujino, ker dobiš dobro doma!
Sv. Miklavžll
Ako  hoćeš  preskrbeti   lcpil%   dobrih m kortstoih dani,   I oglej bi novo ure je no prodaj alnico                                                ■ ^
Antona Šarca I
kjer dobiš vse ga v ucbilju,   ka kor platna za ljube,   bomtažt-   I H
vine, Švicarskih vezeni«, vsakovrstnega lepega, dona fzdelanega   I H
perila, nogavic, posebno zepnih robcev v najvecji izbili   I H
po zelo aizkiti cenah.                         3313   I H
== Opreme za  neveste. = 11
!!3^ai^^v^ pralnica in likalnica. 11
0V*    Po poSti poslu* perilo se vrve v kratke« tasa.    "••   I H
■■    Ne segaj v tajino, ker dobiš dobro doma!
Ravnokar je izilo v naši  zalolbi:               30\
Dr. V. Korun       SPAKEp satire in drogo,
184 str. 8*, Cena broiirane K V60, *exmne K 2*4O
IS tako žgoćim sarkazmom, ironijo in *amop«r*ifl»io i« w%* kmalu kffo Oftvetil siliešno^tl naiega dejanja in itehanja kakor 4r* Korvn v svojih Spakah. Kar pa njih čitanje napravlja velciabavno, J* Ifioleg duhovitosti poant in iera^itosti jejtika arlast« bl*go<lc|«n humor,    ki       *   edino   isjemo    — vejc    is    n^ih.    In   ravno   xatov   kor
se sna pioatelj naiinv navadam in raarvadam tako pre»rint imt* jati, jo vidoti, kakor da bi hotel reći: „Takile smo v»i, ki »mo krvavi pod koso! In   naravno,   da smo; kor   atcer bi   ne  bili Ijudje.'1
3g. pl Xleinnayr I ped. Jambe^g v tjublj»if Kongresni trg II I
Pozor gg.  trgovci  in  obriniki!  "98
Nojkrp^e in najhvalcžnejšc danio je
„Reklamni koledar"
/ahtevajte \zorce in cene, \   ?ulogi imam  najiiraMicj^v -----—    vrste v ceni od 20 vinarjev nddalje. ------------
Majvecja izbira božičnih in novoletnih razglednic ter najraznovr«tiiilt okraskov za boziftno drevo.
^   ,v                         IV. BONAČ, LJUBLJANA.
1419 dame in otcofic,   Sfuzc,  opečnja  Anfa,
A ione   fiafje,   noent   ce&lfi,   voc  v   na/-večji  i^fčti  in   >iaf6ofjSi   fta&ovc&ti  v
mc3n i in Spcctn i tz<jovin i C/\ ^ VtciCtvlC £ju$tjanaj   naspzoti   ataunc  pošfc.
Največja                              %
luin okiski prodaja
v konfekciji za dame in deklice ter izgo-tovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
::            Primema koristna darila!            ::
«11
^Anglesko skladi&6e oblek
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg štov. 5. {