štev. 107.
O Llubljanl, u soboto, dne 9. mala 1908.
Velja po poŠti: sm celo leto naprej K 26-— Ji pol leta „ „ 13-sa tet rt leta „ „ 6-50 m en mesec „ „ 220
V upravništvu:
celo leto naprej	K	22 40
a pol leta „	„	1V20
<u četrt leta „	„	5 60
sa en mesec „	„	190
t.a poJIlj. na dom 20 h na mesec
Posamezne Stev. 10 h,
Leto XXXVI.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 k za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je y Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod
- dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vračajo; nefrankirana pisma s6 ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. —
--Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 14 strani.
Ljudsko šolstvo.
Dunaj, 6. maja.
Govor poslanca Žitnika.
Včeraj je proračunski odsek končal razpravo o ljudskih šolah. Pred sejo je bil razgovor, kako bi bilo mogoče vsaj do 15. maja rešiti proračun v odseku in do konca junija v zbornici. Ker noben sklep, ako ni soglasen, ne more vezati vseh članov, pritrjevali so vsi govorniki izraženi želji predsednika dr. Chiarija, naj bi posamezni govorniki govorili kar mogoče kratko. Ta razgovor ni bil brez uspeha, ker takoj so se črtali nekateri govorniki drugi so se omejili na bistvene opazke.
Prvi je včeraj govoril dr. Žitnik, rekoč: V razpravi o srednjem šolstvu mi je odgovarjal tovariš dr. pl. Hofmann ter naglašal, da mi Slovenci ne moremo zahtevati slovenske univerze in slovenskih srednjih šol, dokler ne izpopolnimo ljudskega šolstva. Rekel je mej drugim graški poslanec: Slovenski listi so poročali, da je bilo leta 1903. na Kranjskem 49c/o vseh šol enorazrednih, da 11.353 za šolo obveznih otrok ni obiskovalo šole in da je šolski pouk v Ljubljani najslabši, da primanjkuje učiteljev in da ima celo Dalmacija razmeroma več ljudskih šol nego Kranjska itd.
Kot kranjski poslanec moram najprvo zavrniti te trditve večinoma kot neresnične. Pri rokah imam tiskano poročilo dež. šolskega sveta o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Po tem poročilu je bilo koncem leta 1907. na Kranjskem 439 šol s 1031 razredi, in sicer: Javni meščanski šoli dve s 6 razredi, ljudskih javnih šol 391 z 923 razredi; enorazrednic je bilo 182, torej 46-5%, dvorazrednic 104, tri-razrednic 45, štirirazrednic 35, petrazred-nic 19. šestrazrednici 2, sedemrazrednica 1 in 3 osemrazrednice.
Šol za silo je bilo 29 in ekskurendo-šol 19. Poleg teh so na Kranjskem sedaj -1 zasebne meščanske šole z 12 rajzredi in 23 ljudskih šol s 96 razredi.
Šolskih otrok je bilo koncem I. 1907. skupaj 94.227. Od teh jih je obiskovalo javne meščanske šole 129, javne ljudske šole 72.543, ponavljavne šole 12.976, zasebne meščanske šole 280, zasebne ljud-
Santa Lucla
Ognjeni krst cesarja Franca Jožefa dne 6. maja 1848.
Santa Lucia! Mala vas na veliki vojni cesti, ki pelje iz Verone — osrednje točke in najmočnejše utrdbe trdnjavskega štiri-kota preko Villafranke k reki Mincio; ob planoti, ki se od Chieva do Tombe razprostira v ospredju trdnjave, kakor mogočna bastija, se iznad skoro neprodirne-ga murvinega gozda, ki se obdan z neštetimi kamenitimi nasipi razteza prav doli v ravan, dviga Santa Lucia s svojimi trdnimi kamenitimi zidovi in ograjami, važna vojaška postojanka, žarišče boja. Tu je stala 6. maja 1848 zjutraj, pričakuje sovražnega napada, brigada Strassoldo. Ob 7. uri zjutraj napadeta kraj, ki ga je branil bataljon nadvojvode Žigmunda in 10. lovski bataljon, obe italijanski brigadi Aosta in Regina, pri katerih sc je nahajal tudi kralj. Tu se sedaj razprede najzanimivejši boj cele te vojne. Skozi tri ure vzdrže vrle čete odpor, na katerem se razbijajo vsi napadi. Dve stotniji 10. lovskega bataljona sta branili prostor ob cerkvi. Na vseh točkah je videti pogumnega
ske šole 3456, obrtne, poljedelske in druge šole 1421, doma je bilo poučevanih 114 otrok, torej je bilo deležnih šolskega pouka 91.142 otrok. Brez vsacega šolskega pouka pa je bilo 3085 otrok, in sicer 67 gluhomutcev, 15 slepcev, 129 slaboumnih 22.3 pokvečenih in 2651 otrok, ki niso ali imeli prostora v šoli ali bili preoddaljeni ali nikamor všolani.. Torej če soštejemo 434 fizično nezmožnih otrok in 2651 onih. ki iz raznih vzrokov niso hodili v šolo, jih dobimo šele 3085 ali 3-27 c/o. Leta 1904. pa je bilo 3347 ali 3-78 % otrok, ki niso hodili v šolo. Zato v istini ne vem, v katerem slovenskem listu je čital tovariš dr. Hofmann, da pred petimi leti 11.353 otrok sploh ni hodilo v šolo.
Pri rokah imam tudi poročilo v ljud* skih šolah na Koroškem za leto 1904/1905, Tukaj čitam na strani 15., da 3-3 c/c otrok sploh ni hodilo v šolo. Torej so tudi v takozvani napredni Koroški enake razmere, kakor na Kranjskem.
Z vso pravico torej najodločneje zavračam predbacivanje, češ, da Slovenci nismo prijatelji šole. In tudi v imenu svoje stranke smem in moram z vso odločnostjo oporekati trditvi, da smo sovražniki šole, napredka in omike. To so prazne čenče. Seveda je razlika med omiko, ki jo daje dobra krščanska šola, in med omiko, katero nudi moderna ali takozvana »prost;« šola«, kakoršno je v zadnji seji zagovarjal tovariš Seitz.
Ljudske šole prvi in glavni namen je nravnoverska vzgoja, kakor govori tudi zakon iz leta 1869. Kako pa more šola dosezati ta namen brez verstva, brez temeljnih krščanskih resnic? Šola torej, ki ne vzgaja otrok v verskem duhu, tudi ne dosega svojega namena. Država pa je družini iztrgala otroka iz naročja ter si z zakonom prisvojila vso šolsko vzgojo Ako pa ima država to pravico, potem pa mora vestno varovati tudi naravno in pozitivno pravico staršev, ki zahtevajo z malimi, žalostnimi izjemami versko-nrav-110 vzgojo svojih otrok. Ako država tega ne stori, krši in žali naravno in drž. temeljno pravo. Celo duševni oče šolskega zakona, dr. Hassner, gotovo ne »klerikalec«, ie rekel dne 23. aprila 1869. v razpravi o šolskem zakonu: »Nihče ne more trditi, da ta zakon določa brezverske šole Vlada ni tako frivolna in tudi ne tako nerazsodna, da bi ne vedela, kolikega pomena je vera za vzgojo narodov, koliko to-
lažbe, moči in moralne podpore je v veri za posameznega človeka.«
In čitajte govor pokojnega naučnega ministra Konrada z dne 17. aprila 1883. Ta je govoril v javni seji mej drugim: »Skrb za versko omiko mladine je naša prva in sveta dolžnost. Ako tega ne storimo, potem se bojim, da nam bodo očitali potomci, ako nravno-verska vzgoja ne napreduje s. poukom in vednostjo. Verske vzgoje prvi namen pa je, da ves šolski pouk prešinja nravni duh. I11 ta glavna naloga je učiteljeva in ne katehetova.«
Celo dr. Beer je v svojem prvotnem načrtu zahteval versko-nravno vzgojo v ljudski šoli. Pa čitajte sedaj razna učiteljska glasila, ki pričajo o strašni surovosti, nevednosti in brezstidni frivolnosti dotič-nih člankarjev. Ali mislite, da prebivalstvo tega nc čuti, ne vidi iu ne sliši? Potem pa se še čudite, ako ljudstvo z največjo ne-zaupnostjo pošilja svoje otroke v šole takih učiteljev. Naglašam pa, da so še možje med učitelji, ki se nc klanjajo nečuve-iiemu terorizmu.
Drugi razlog, da se še vedno nismo sprijaznili s tem šolskim zakonom, je jezikovno vprašanje. Obžalujem, da moram le površno govoriti o učnem jeziku v ljudski šoli. Sicer pa sem pred tremi leti tukaj v odseku nad dve uri opisoval za Slovence prežalostne razmere v obmejnih pokrajinah, posebno pa na Koroškem.
Pred vsem pa mi dovolite kratko opazko v zasebni stvari. Gospodje se gotovo še spominjate, da sem v svojem govoru o srednjem šolstvu odločno grajal razmere z ozirom na učni jezik. Rekel sem, da zahtevamo za Slovence slovenske srednje šole. Vendar pa z ozirom na praktične potrebe ne stojimo na stališču, da bi morala nemščina biti popolnoma izključena iz naših srednjih šol. Saj je tovariš in župan ljubljanski, Hribar, Korberjevi vladi izročil spomenico, v kateri navaja, naj bi se na slovenski univerzi nekateri predmeti predavali v nemškem jeziku. Ali naj se slovenski visokošolci šele na univerzi uče nemške abecede! I11 kak krik so zagnali slovenski liberalci proti meni, češ, da sem izdal narod, domovino. Zahtevali so celo, naj jim napravim veselje in odložim mandat.
Tudi »Novi Slovenski Štajerc«, glasilo poslanca, ki se sam šteje med zmernejše, prodaja tem povodom svojo neslanost. Tudi ta slučaj je jasen dokaz, da rav-
no časniki v Avstriji mnogo pokvarijo. Jaz sam sem časnikar in vem ceniti pomen časopisja za vsak narod. Rečem pa, da bi že davno imeli v Avstriji primerno rešeno jezikovno vprašanje in narodno premirje, ko bi razni nevedni pisači vedno ne kalili vode.
Ako pa sem mnenja, da na srednjih šolah nočemo popolnoma izključiti nemškega jezika, s tem večjo ogorčenostjo pa grajam in obsojam narodno potujčevanje nežne mladine v ljudski šoli iz pedago-gičnih in narodnih razlogov. Pouk v ljudski šoli v mladini tujem jeziku je največje barbarstvo, ikatero si morem misliti, jc pedagoška surovost, nečloveško trpinčenje in duševno ubijanje mladine. In to se godi v Avstriji, osobito s slovensko mladino, na podlagi §§ 6., 17. in 31. ljudsko-šolskega zakona. Po mojem trdnem prepričanju vsi ti trije paragrafi nasprotujejo S 19. državnega temeljnega zakona. Paragraf šesti določa, da o učnem jeziku razsoja deželni šolski svet zaslišavši one, ki vzdržujejo šolo. Paragraf 17. zahteva, da se morajo na vsaki meščanski šoli učenci naučiti nemškega jezika. Iu paragraf 31. izroča učiteljišča popolnoma naučili upravi! Vse te določbe pa izrablja vlada s pomočjo nam Slovencem neprijazne birokracije v ponemčevanje šolske mladine.
Šolske razmere na Koroškem so vladi dobro znane. Desetletja že se bore slovenski poslanci in koroški rodoljubi za slovenske šole, pa vedno brez uspeha. Razmere so neznosnejše nego v Turčiji ali v Rusiji. (Posl. dr. Steimvender: Oho!). Kaj pa naj rečem, ako slovenskemu rodu, ki je pred Nemci bival na Koroškem, vladni organi in nemški politiki odrekajo vso pravico narodnega obstanka. To je škandal in sramota za državo! Še leta 1849. so uradno našteli na Koroškem 121.746 Slovencev, leta 1861. še 116.495 in leta 1900. samo še 90.495. Ali v istini izumira slovenski rod? Da. ponemčuje ga nemški sistem. Leta 1861. so imeli koroški Slovenci 28 slovenskih in 56 takozvanih dvojezičnih ali utrakvističnih šol. Danes ste le še dve slovenski šoli in 84 dvojezičnih. Ali pa veste, kakšne so večinoma te dvojezične ljudske šole? Pedagogičen nesmisel! Kako pa naj uči učitelj v jeziku, ki ga sam ne zna! Kako naj slovenski otroci razumejo nemški pouk! In take šole trpi avstrijska vlada, ker to zahteva nemški mo-
polkovnika Kopala, ki se ga spozna po belcu, na katerem jezdi, kako navdušuje svoje k odporu. Okoli poldne opeša moč branilcev, ko tudi druga divizija prvega sovražnega armadnega zbora, Ferrari, prišedša od Villafranke, poseže v boj. V očigled nemožnosti, da bi se vzdržalo Santa Lucijo nasproti tolikratni premoči, zapuste čete, ki so branile vas, ta kraj. Tu pa pošlje Radecky pomoč in v popoldanskih urah se podprtim po uspehih stranskih čet posreči, iztrgati sovražniku zopet ta kraj trdega boja. Santa Lucia jc bila zopet naša in z njenim zavzetjem sc je odločila usoda sovražnika. V veliki zmešnjavi, deloma nalik begu, umaknile so se kraljeve čete nazaj k Minciu. Kralj, ki jc napad na Santa Lucijo sam vodil in sc kasneje podal v neko za Santa Lucijo ležečo graščino po imenu Feuilone, je dospel na obratno točko svoje klativitežke politike. Ta poraz kljub veliki premoči je omajal samozavest pijemontežke armade ter je bil kralju pač znamenje težkoč, ki so ga čakale pri izpeljavi njegovega nezvestega započetja.
Bramba Santa Lucije po brigadi Strassoldo šteje med najlepše bojne čine, ki jih ima pokazati armada; dvanajst slabih stotnij se je borilo tu proti trem, in kasneje proti petim brigadam, ter skozi tri ure odbijalo vse sovražne napade. Boj za Santa Lucijo spada med število onih,
pri katerih vojskovodjeva razsvitljenost ne premore ničesar, vse pa pogumnost čet.
6. maj 1848 pa je za nas iz nekega vzroka šc posebno znamenit; spomin, ki je zvezan s šestdeseto povrnitvijo tega dne, nam danes, ko praznujemo dijainant-ni jubilej cesarjevega vladanja, vzbuja čustva, ki nam prikazujejo cesarjevo osebo, obdano z žarom junaštva. Takrat so prisilili sramote polni dogodki v domovini več udov cesarske družine, da so si iskali v italijanski (naši) armadi, v katere taboru je po besedah velikega pesnika bila Avstrija, v armadi, v katere navdušenosti, smrtni neustrašenosti, antičnem junaštvu je bila utelešena misel krepke, složne skupnosti vseh narodov stare, v svojih temeljili omajane države, — sebe vrednega stališča ter se ondi rama ob rami borili z onimi, ki so bili pripravljeni dati svoje življenje za ohranitev države in vzdržanje podedovane posesti cesarske hiše.
Eden najbolj neustrašenih in najpo-gumnejših cesarskih princev je bil Franc Jožef. Na strani svojega strica, nadvojvode Albrehta, kasnejšega ztnagalca pri Ku-stoci iu junaka pri Mortaru, jc dospel zadnje dni aprila v Verono.
»Cesarska Visokost,« sprejel ga je Radecky, »kaj hočete Vi tukaj? Vaša navzočnost mi napravlja le težkoče. Ako Vas zadene kaka nesreča, kolika odgovornost zame! Ako bi bili vjeti, mogle bi
biti zgubljene vse pridobitve moje armade.«
»Gospod feldmaršal,« je odvrnil Franc Jožef, »morda je bila neprevidnost, da so me poslali semkaj; a sedaj, ko sem že enkrat tukaj, prepoveduje mi moja čast, da bi se vrnil brez vsakega uspeha.«
6. maja stal je Franc Jožef v polkov-niški uniformi huzarskega polka cesar Ferdinand št. 1 sredi najhujše toče krogel. Na zapadnem izhodu Santa Lucije, stoječ na lestvi, naslonjeni na zid, opazoval je princ tek boja. Okoli njega divja borba, pri njegovih nogah leži stotnija pešcev, obdana od žvižgov sovražnih krogel, v najhujšem ognju. Tu pride iz vaške ulice krepkega koraka s poveljnikom visoko na konju, bataljon v pomoč. Na vseh obrazili zrcali se zopet bojno veselje. Ko opazijo cesarskega princa, spodbudi jih ta zgled poguma iu zaničevanja smrti, da navale z vriskujočo navdušenostjo, ki vse potegne za sabo, po griču doli na sovražne množice, ki se umikajoč silnemu navalu spuste v beg.
V proglasu feldmaršala se med najpo-gumnejšimi pogumnih imenuje tudi ime mladostnega princa. »Posebno prijetno mi je, da morem javiti, da se je Njegova cesarska Visokost, nadvojvoda Franc Jožef, nahajal večkrat v najživahnejšem ognju ter kazal največji mir in hladnokrvnost. Sam sem bil priča, kako je na kratko od-
lah. Tretjina prebivalstva na Koroškem je še slovenska. Na učiteljišču v Celovcu pa slovenščina še obligaten predmet ni za kandidate, ki naj pozneje poučujejo slovenske otroke. Žalostno za nas, sramota za merodajne kroge.
Na Goriškem so šolske razmere sicer mnogo boljše, vendar ne povoljne. V Gorici morajo Slovenci še vedno s prostovoljnimi davki vzdrževati ljudske šole ker otroci ne morejo in tudi nočejo iz mesta v vojašnico, kjer jim je mestna občina po dolgih bojih odločila neprimerne šolske prostore.
Pri tej priliki opozarjam vlado na nujno potrebo, da se slovenski učiteljski razredi premestijo iz Kopra v Gorico. Prostori učiteljišča v Kopru so — mokre kleti in temna skladišča. Vsled vlage so zboleli tnnogi kandidatje ter od 1. oktobra do konca aprila vsled bolezni zamudili povprek po 56 šolskih ur. Vlade dolžnost je, da premesti to učiteljišče v Gorico. (Op. por.: Kakor čujemo, zgodi se to že z bodočim šolskim letom.)
O ljudskem šolstvu v Trstu sem obširno govoril pri drugi priliki. Vlada izdaje na leto nad 100.000 kron za nemške ljudske šole med Italijani na Tirolskem, v Pu-1 lju, Zadru in Trstu. Slovenci iz Trsta pa že nad 20 let prosijo za slovensko šolo, pa je še niso dobili in si morajo sami z velikimi stroški vzdrževati zasebne zavode. Ali ni to dvojna mera! Enake so razmere v Istri, kjer je še na tisoče slovenskih otrok brez pouka.
Ako pa primerjamo stroške za šolo s praktičnimi uspehi, potem se nc čudimo, da navdušenje za to šolo ne prekipeva. Opozarjam gospode, da tudi v tem oziru kranjska dežela ni zadnja v Avstriji. Leta 1905. je ves deželni proračun iznašal 3,617.705 K, za ljudsk. šolstvo pa 1,345.984 kron, torej dobro tretjino. Zato nam krivico dela, kdor nam očita malomarnost in nazadnjaštvo.	'
Da pa so uspehi ljudske šole nepo-voljni, vzrok je tudi učni red, ki isto zahteva od ljudske šole na deželi, kakor v mestu. To je naravnost nemogoče. Zato velja o sedanji ljudski šoli na deželi: Vidim pač drevesa, ne pa gozda. Eno in isto kopito ni za vsako nogo. Sklicuje se na izvajanja predlagam resoluciji:
I.	Vladi se naroča, naj vso pozornost obrača na šolstvo v Istri ter potrebno ukrene, da dobe otroci potrebni pouk v svojem materinskem jeziku.
II.	Vladi se naroča, da poskrbi tudi za potrebni pouk v poljedelskih strokah učiteljskih pripravnikov.
Končam z besedami: Nikdar in nikomur ne žrtvujemo svojega naroda za fra-zasta načela in puhle obljube!
Zopet Koroške sodne razmere. C. Kr. deželno sodišče u Celovcu zavrnilo s ovensKo vlogo.
O tem se nam poroča: Neki ljubljanski odvetnik je svoj čas vložil za slovensko stranko slovenski sestavljeno tožbe pri c. kr. deželnem sodišču v Celovcu. Tudi toženec je SLovenec ter stanuje v sodnem okraiu Feldkirchen na Koroškem. Tožba je bila brez ugovora sprejeta in se je o njej tudi razpisal prvi narok, kakor tudi potem narok za ustno sporno razpravo. Pri ustni razpravi je potem dotični
odvetnik, ko se mu je zabranilo slovenski razpravljati, razpravljal nemški. Po daljšem odmoru v postopanju si je tožitelj poiskal druzega zastopnika. Ta je vložil v isti pravdi predlog na povzetje postopanja ter navajal nova dokazila. C. kr. deželno sodišče je pa dotično vlogo nerešeno zavrnilo z razlogom, da se v slovenskem jeziku pisani pripravljavni spis vrne. da pa stranki ni zabranjeno, pripravljavni spis vložiti v nemškem jeziku.
V razlogih se navaja, da spadajo po razdelitvi opravil vse pravde iz sodnega okraja Feldkirchen v delokrog jednojezič-nega nemškega senata. Vsled tega, in pa. ker so prejšnjega tožiteljevega zastopnika podučili, da sme samo nemški razpravljati, bi bil moral tudi novi zastopnik vložiti pripravljavni spis v nemškem jeziku, ker bi vložitev slovenskih spisov pri prvem senatu povzročila tudi opravilne težkoče in neprilike.
»Z ozirom na to, se pravi v razlogih konečno, opiraje se nadalje na jezikovne naredbe za Koroško, in uvaževaje, da spada sodni okraj Feldkirchen, v čegar okrožju se nahaja stalno bivališče toženca, k čisto nemškim okrožjem Koroške, se je moral slovenski pripravljavni spis zavrniti.« — Tako razlogi! Tem puhlim razlogom bi se morali naravnost smejati, ako bi stvar ne bila tako resna! — Deželno sodišče v Celovcu je namenjeno za celo Koroško. Na Koroškem je dobra tretjina prebivalstva slovenska. Slovenci segajo tik do Celovca. Opravila pri sodišču 'so porazdeljena tako, kakor si jih sodišče samo hoče porazdeliti. Pri sodišču je tudi še senat, kojega člani morajo biti vešči slovenskega jezika. Čisto naravno bi torej bilo, da bi se vse slovenske tožbe, ki se vlože pri deželnem sodišču, odkazale temu senatu. Toda ne! Toliko logike nc moremo zahtevati od nemško-nacionalnih sodnikov. Slovenske tožbe se odkažejo čisto nemškemu senatu, čisto nemški senat pa slovenske vloge odklanja, ker bi vložitev slovenskih vlog pri nemškem senatu povzročala težkoče in neprilike! Občudovanja vredna logika, s katero se bode, ako se pusti v veljavi, odpravila zadnja trohica slovenskega uradovanja iz koroških sodišč.
Kako puhli so ostali razlogi, se razvidi iz sledečega. Pri vseh dvojezičnih uradih in osobito sodiščih je uvedeno načelo, da sme vsaka stranka vlagati vloge v svojem lastnem jeziku, ne glede na tp, kje ima bivališče nasprotna stranka, in rte glede na to, če ga nasprotna stranka razume ali pa ne. Tako se pri sodiščih na Kranjskem vloži nebroj nemških tožb proti slovenskim strankam, ki ne razumejo naj-manje nemški. Istotako se pa dogaja, da se proti nemškim, italijanskim ali ogrskim tvrdkam vlagajo slovenske tožbe. Ako bi prišlo v poštev bivališče toženca, potem bi se morale pri naših sodiščih vlagati proti Madžarom madžarske tožbe, proti Italijanom italijanske itd., moralo bi pa tudi celovško sodišče zavračati vse nemške, proti Slovencem vložene tožbe. To bi seveda dovedlo do naravnost neznosnih zmešnjav. Ravno radi tega sc je uvedlo pri vseh uradih in sodiščih načelo, da se smejo vlagati vloge v vsakem deželnem sodišču in da se mora izvršiti tudi rešitev v istem jeziku, v katerem je pisana vloga. V katerem deželnem jeziku se pa vloge in tožbe vlože, to je odvisno od vlagatelja, nikakor pa ne od onega, proti kateremu se naj vsled vloge uvede uradovanje. To na-
čelo je zajamčeno vsakemu državljanu v članu 19. temeljnega državnega zakona in to načelo se je tudi pri vseh dvojezičnih uradih uvedlo.
Ker je deželno sodišče v Celovcu namenjeno za celo Koroško, morajo tudi za to sodišče veljati ravno ista načela. Do sedaj so bila res tudi za deželno sodišče v Celovcu ta načela merodajna. To izhaja že iz porazdelbe opravil pri c. kr. nad-sodišču v Gradcu, kjer je radi kompetence drugega senata izrečno določeno, da ima ta senat reševati prizive in rekurze kranjskih in spodnještajerskih sodnih dvorov, od celovškega deželnega sodišča pa samo one, v kojih se je pri deželnem sodišču v Celovcu razpravljalo v slovenskem jeziku.
Razlogi sklepa c. kr. deželnega sodišča celovškega torej nimajo prav nobene pravne ali stvarne podlage, ampak jih je pripisovati onemu sistemu, kateri se skuša v novejšem času na Koroškem udomačiti in kojega smoter je, slovenščino popolnoma izpodriniti iz koroških sodišč.
Država plačuje lepe svote onim, ki se uče albanskega jezika, da bi ji bili v slučaju potrebe v Albaniji na razpolago. Ljudstvo pa, ki je že sto in sto let v okrilju habsburške države, ki je za blagor te države prelivalo svojo kri v neštetih bitkah, temu ljudstvu pa postavlja po rodu. duhu in jeziku tuje uradnike, temu ljudstvu hoče vzeti zadnjo trohico jezikovnih pravic — letos, ko naj avstrijski narodi slovesno obhajajo šestdesetletnico vladarjevo, in sedaj ko imamo v državnem zboru slovansko večino. — Ta načrt se ne sme izvesti, ta načrt se tudi ne bo izvedel, kajti naše potrpežljivosti je konec!
Kmetijsko poučno potovanje no češko
ki ga priredi letos c. kr. kmetijska družba, obeta biti jako zanimivo in poučno.
Udeleženci bodo imeli priliko videti ne samo krasno urejena velika posestva, na primer sloveče veleposestvo kneza Schwarzenberga v Hluboki, ampak videli bodo tudi vzorna srednja in mala kmečka posestvr, zadružna podjetja, od katerih bo gotovo najbolj zanimiva kmetijska elektrarna. ki dobava gonilno moč za gospodarske stroje cele vasi.
Sploh je spored tako sestavljen, da bodo udeleženci imeli priliko iz vsake kmetijske stroke kaj lepega videti.
Poleg splošnega kmetijstva se jim bo razkazavalo zlasti še živinorejo, perutni-narstvo, konjerejo, dalje obdelovanje barja, hmeljarstvo, ribštvo, vrtnarstvo, sadjarstvo in vinarstvo. Iz gospodarsko-teh-ničnih strok bodo pa videli pivovarništvo, cukrovarništvo. tehnično uporabo sadja, mlekarstvo, kletarstvo itd. Da bodo imeli priliko pokusiti izborno češko pivo in v znanih kleteh kneza Lobkovica pa sloveče melniško vino, to se samo ob se ume.
Glavna in gotovo najbolj interesantna točka vsega potovanja bo seveda Praga in njena krasna letošnja jubilejna razstava. Zelo zanimiva bo gotovo za vsacega ude-' leženca vožnja po kanalizirani reki Vltavi j iz Prage v Melnik. ki je nima ne samo v j Avstriji, ampak daleč na okrog para.
Ta del reke Vltave, ki prej zaradi svoje plitvosti in mestoma strmega padca ni bil dostopen velikim ladjam, se je kana-liziral, to je napravil plovnim tudi za velike ladje.
Da je bilo to združeno z napornim delom in ogromnimi stroški, je nmljivo.
Treba je bilo strugo zožiti, poglobiti, in kjer je bil padec strm, napraviti posebne vzdigovalne naprave. Ladja se spusti v takozvano vodno komoro, kjer jo voda vzdigne v visočino gornje zajezene vode. S tem združene naprave, zlasti jezi itd. so občudovanja vredni, posebno zaradi tega, ker so češki inženirji poprej proučevali enake naprave na Angleškem, Francoskem, Nizozemskem in drugod in kar je bilo najnovejšega in najbolj praktičnega, to so doma uporabili.
Že iz tega, kar smo tukaj navedli, sledi, da niso slovenski kmetovalci doslej še podvzeli tako vsestransko zanimivega in poučnega potovanja, kakor bo potovanje na Češko.
Zato je pa tudi upati, da bo udeležba prav velika. Še celo nekateri bosanski posestniki so prosili, če se smejo pod vodstvom gospodarskega uradnika bosanske deželne vlade pridružiti temu izletu. Izlet bo trajal dvanajst dni in bo veljal z vsem skupaj največ .200 K.
Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1., ob tri četrt na štiri popoldne, z Jesenic ob tri četrt na osem zvečer z brzovlakom, ki pride ob 8. uri 22 minut zjutraj v češke Budjejovice, kjer se bo pričelo z ogledovanjem.
Da se udeležencem pravočasno preskrbijo stanovanja (zlasti v Pragi), je želeti, da se čim prej mogoče zglasijo pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in navedejo, kje želijo vstopiti. Kdor hoče, da mu preskrbi c. kr. kmetijska družba vozni listek za celo progo, ta mora poslati obenem 50 K predplačila in navesti, ali se želi vrniti iz Kutnegore, kjer se konča z ogledovanjem, čez Prago in Linc-Jesenice nazaj, ali se pa želi peljati iz Kutnegore po severozapadni železnici naprej čez Znojilo na Dunaj in odtod domov.
Razmere u Stari Srbiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
P r i z r e n, 4. maja 1908.
Tu — v Prizrenu — kraju, ki ni obsežen v reformni akciji — so razmere v zadnjem času postale neznosne. Sicer nikoli ni bilo dosti bolje. V inozemskem časopisju je bilo nekaj čitati, pa malo. V Turčiji nikjer ni dobro, v Prizrenu pa je pravi pekel. V Stari Srbiji vlada popolna anarhija. Vsled neprestanih umorov, uboj-stev, požigov in plenjenja se je v nekoliko letih od tu izselilo že 100.000 Srbov, deloma v Črno goro, deloma pa v Srbijo.
Spričo takih razmer ni čudno, da mnogo uglednih Srbov prestopa zadnji čas k izlamu. Najbogatejše in najboljše rodbine so se poturčile, da so varne pred zverinskimi Arnavti. Pred nekaj dnevi je prestopil k izlamu eden prvih srbskih veljakov v Suhem Grlu, Maksim Veselinovfč s štirimi sinovi. Seveda so nasilna potur-čenja bolj pogosta. Tako je zloglasni razbojniški vodja Šaban Budalič iz Orehovca s četo napal dom uglednega Srba Kujund-žiča v Veliki Oči, odvel s seboj hčerko, jo prisilil, da je prestopila k veri prero-kovi in se z njo oženil. Starši so se mnogo trudili, da jo otmo. toda zaman — oblasti so z razbojniki dogovorjene.
Cerkve so dozdai tudi Turki in Arnavti spoštovali, zadnji čas pa s slastjo počenjajo bogoskrunstva. Ne dolgo temu so Arnavti vlomili v eno najstarejših srb-
daljenost tik njega udarila krogla iz sovražnega topa, ne da bi se najmanj zganil.« Enako poroča korni poveljnik, feld-maršallajtnant d'Aspre: »Izmed onih, ki so prostovoljno bili v bitki navzoči, moram omeniti neustrašenost Njegove cesarske Visokosti nadvojvode Franca Jožefa, ki se je meni pridružil. Zdelo se je, da nevarnosti niti ni opazil; le s težavo se mi je kasneje posrečilo ga odstraniti, in to le, ko sem Ga prosil, da se z eno kavalerijsko divizijo postavi v ozadju, da mi v predstoječem umikanju z atako napravi pot.«
V svojih menioarah pravi Schonhals, feldmaršalov generalni pobočnik: »Bitka pri Santa Luciji je zato zgodovinsko zanimiva, ker je ondi sedanji avstrijski cesar dobil pošteno zaslužene ostroge. Sicer ga je od tedaj dozdevno od prestola ločila še dolga vrsta let, toda vendar je vsakemu vojaku krepkeje bilo srcc, ko je videl cesarskega mladeniča jezditi po bojnem od krogel razoranem polju in ustaviti se mirno v najgostejšem dežju krogci, tako da sta ga morala oba korna poveljnika prositi, da bi nekoliko več pažnje posvetil ohranitvi svojega življenja. V času, v katerem smo tedaj živeli, smo živo čutili veliko vrednost bojevitega vladarja; kaj čuda, če nam je v sijajni prikazni prestolonaslednika na polju smrti pri Santa Luciji vzšla zveza upanja.«
Pri listu slave, ki so si ga pogumne čete sivega feldmaršala dne 6. maja 1848 priborile, ima torej Franc Jožef velik delež. Da jc bil navzoč pri armadi, v kateri edino je bila utelešena ideja mogočne, skupne domovine, iz najglobjega prepričanja in s krvjo in železom zvarjene, utrjene po stoletjih zgodovinskega razvit-ka in v najglobji notranjosti ustaljeno, čustvo skupnosti vseh narodov — to je dalo boju za obstoj države višje posvečanje. Eden za vse, vsi za vsakega, in z združenimi močmi! Tedaj v dežju in grmenju krogel, obkoljen od smrti, ki je pobrala marsikaterega izmed vrlih te armade, tedaj v strašni vadljalni igri, v moreči borbi okoli Santa Lucije, — je pač v srcu mladostnega princa dozorelo spoznanje, kako silna je moč številno sicer majhne, a po navdušenju za stvar, ki se jo je spoznalo za pravično, mogočne, pa zmago-nosni sili skupne ideje takorekoč zraščene trume odločnih mož. k žrtvam pripravljenih. Tedaj, ko je z mirnim očesom gledal dol v bojni metež ter videl izvrstne, sijajno izvedene napade Pijemontezov, njih neustrašene navale, kako so se razbijali v nič ob živem zidu staroav-strijske junaške pogumnosti, — v teli urah največje duševne in umske napetosti, bližnjo smrt pred očmi, jc pač bil položen temelj njegovemu geslu.
Pri Santa Luciji je Radcckega mala truma priborila zmago nad trikratno premočjo — z združeno močjo vseh za en smoter, en cilj.
Pismo Boltatusa Pepeta.
Gespud redehter!
Ti šment, ti, kuku sa naš telu-vadci raz-dražil u nedela iz sojmo fajn nastopam leberalne časnkar-ske krote! Nhn tudl-zok, ke mu pranja Sluvensk Narud« že ccu teden kar brenči ud same jeze.
Sej tu pa tud ni špas, gespud redehter! Nej pumislja! Du zdej sa mislcl le-beralci, de maja use mlade fante u štant.
in sam šc stare terejalke sa nam blaguhotn prepusti, zdej pa vidja naenkat taka lepa garda; fante ravne ket kunopla, in pu-staune, de jli je vesele za pugledat, ke nisa leberalci, ampak pušten, pametn in kurajžn mladenči, ne pa frakarsk pudrep-nki, ke se sam tekat lcberaln prvaki zajne am uzameja, kedr jh nucaja pr kašn desetletne za lampjone nost.
Tu je za leberalce res mal narodn. Če u šlu tku naprej, kokr du zdej kaže, uja hmal lcberaln generali mogl, kedr uja mel kašn jubeleum. lampjone Preduvičevem pujskem na repke prvezat, de jh uja ulačil pu mest naukul. Preduvič mislem, de na u mou nč zoper tu in de jm jh u dau rad na razpulagajne. Sukolu pa na uja več mel, zatu ke sc že zdej use krha pud dohtar Murnikuva kumanda. Gespudična Kaj-zeluva jm je že fige pukazala in zdej more tud pr leberalneh frajlah Drenik sani »ajns« toučt. Sukoli greja pa čez dali bi iz lima. En sa se preselil v Trnou, druh ii Udmat, trek u Šiška; zdej pa snujeja ne-cefridn iblansk Sukolci še v Kravi dulin in pa u Kuri vas sojga Sukola. Le tku naprej in leberaln tudlzok u ud jeze poču. pol pa na u inogu dat nubene štime več ud sebe.
Ta lepa unifurma našeli telovadca strašn lcberaln tudlzok u uči bode, pu-sebn ga tu jezi, dc je lepš ket sukolska. Sej sa že Dreniku ata tekat, ke sa še pr iblan-
skih cerkev, sv. Petra pri Novem Pazaru. Pobrali so vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Kar za njih ni imelo vrednosti, so polomili, razsekali in uničili, tako da je notranjost cerkve docela opustošena. Oskrunili so tudi rakev metropolita Arse-nija, ki ga tamošnje ljudstvo časti kot sve-i tega moža. Srbi so bili vsled tega silno razburjeni. Turki so hoteli nasipati peska v oči ter uvedli preiskavo, a krivcev se, kakor na Turškem navadno, ni moglo najti.
Zlasti po cerkvenem premoženju se sline cedijo Turkom in Arnavtom. Tako je oblastnija v Peči šiloma zavzela veliko posestvo stare srbske patriarhijc v Peči in pred očmi uradnikov so Arnavti šiloma odgnali iz samostana na Visokih Pečanih čredo govede. Prisilili so celo menihe, da so jim dali pet slug, ki so jim plen gnali v gorovje in ki se do danes niso vrnili od ondod. V selu Vročevi v novopazarskem okraju skušali so Turki vlomiti v cerkev. Ko se jim to ni posrečilo, vlomili so v cerkveno hišo, v kateri je trgovina nekega Srba ter iz iste ponoči odnesli vse blago.
Med tem ko razbojniki, koncesijoni-rani od oblastnij, napadajo celo srbske molivnicc, pa skušajo oblastiiije same uničiti tudi srbske šole, tako da se vzame narodu vse. Pričeli so pravi lov na srbske duhovnike in učitelje in zaprli so vse srbi ske šole v obsegu raško-prizrenske epar-hije. V ječi je veliko število srbskih duhovnikov in učiteljev, med njimi tudi metropolitski namestnik, prota Jovan Kara-matijevič in njegov sin. pop Jevstatij. Prvoimenovanega so Turki zvezanega in z močno stražo gnali od Prištine do Nove Varoši. Čc se tako postopa z zastopnikom metropolita, lahko si predočite križe in težave ljudstva. Tako postopanje razjarilo je celo to mirno, vsled trpljenia in bede pobito ljudstvo. Srbi iz Nove Varoši poslali so vaseljenski patriarhiji in turškemu ministrstvu za pravosodie in vero v Carii grad ter Hilmi paši spomenico, v kateri zahtevaio, da se konča strahovanie nedolžnih srbskih duhovnikov in učiteliev. Ta snomcnica je imela precej uspeha. Ze so izpustili mnogo učiteljev iz zapora, med niimi tudi znanega srbskega pisatelja Stevana Samardžiča. Uoa sc. da izpuste kmalu na svobodo tudi ostale nedolžne Srbe in da bo v kratkem mogoče zopet odpreti srbske šole in cerkve. Ker ic večina duhovnikov v zanorih. so skoro vse srbske cerkve zaprte. Vsled tega je mnogo otrok nekrščenih in mnogo mrličev pokopanih brez cerkvenega blagoslova.
Zapiranje učiteljev in duhovnikov ni v nikakoršni zvezi s kako »srbsko zaroto«, kakor je neresnično razkričano v inozemstvu. O zaroti ni niti govora in Turki zaprtih Srbov tega tudi ne dolžijo. Ko je srbski konzul iz Skoplja obiskal Hilmi pašo, da bi se zavzel za Srbe, mu jc isti izjavil, da se jih je zaprlo samo zac volio tega, ker niso predložili nekih podatkov, ki se jih je od njih zahtevalo. To je sicer Ie izgovor. Pravi razlog je na vsak način ta. da se je hotelo ljudstvo prestrašiti ter žc v naprej onemogočiti morebitno gibanje med Srbi, ki se navadno vsako leto pojavlja, kadar hribi oze-lene.
Med tem ko se tako preganja pravo-slavje, se ne godi tudi dosti bolje katolikom. Med Arnavti katoliki, takozva-nimi Fondi, in Arnavti muslimani teče žc
od zadnje zime kri. Fonda ne sme nikamor sam, če mu je življenje drago. Ako ga dobe muslimani, zapadel je smrti. Fond, katolikov, je manj po številu od muslimanov, ki jih strahujejo. Vas Ramac v djakovački nahiji je čisto katoliški kraj. Muslimani so napali z veliko premočjo Ramac, zažgali vse hiše in mnogo ljudi, med njimi tudi otroke, pomorili. V Smolincu so muslimani 20 katoliških hiš spremenili v prah in pepel. Število ubitih katolikov je veliko. V Djakovici so katoliki izpostavljeni velikemu nasilstvu. Tudi v Peči ni mnogo bolje, ker so tam katoliki v manjšini in se nc morejo upirati muslimanom, Arnavtom in Turkom. Sreča, da vsaj vojaštvo koli-kortoliko ščiti katolike.
Prizrenski muslimani so malo bolj človeški; oni ne ubijajo ljudi, pač pa hočejo materijelno uničiti Fonde. Tu so imeli muslimani iz cele nahije, Turki in Arnavti. shod ter sklenili, da z bojkotom uničijo Fonde; v čijih rokah je skoro vsa trgovina teh krajev. Sklenili so, da muslimani od katolikov ničesar ne kupijo, niti jim kaj prodajo, da se muslimani izselijo iz katoliških hiš in katolike izženejo iz svojih. Kdor bi prelomil prisego, plačal bo globo .30 turških lir v zlatu (750 kron). Vsled tega sklepa, ki se ga Turki strogo drže, postalo je stališče katolikov skoro nemogoče. Ako ne pride do sporazuma bodo se morali katoliki izseliti, kajti v tem boju se ne morejo dolgo vzdržati. Katolikom v Biuču, v Gornji Moravi, pri Gilja-iiu je dovoljeno, da si zgradijo cerkev. Pa kaj jim pomaga carska irada (dovoljenje), ko jim tega ne dopuste Arnavti in Turki zbog katerih ne smejo pričeti zidati cerkve, da bi v njej po obredih svoje vere molili Boga. Morete si li misliti večjih kri-žev od teh ? Pa to še niso vsi! O drugih Vam sporočim prihodnjič.
itfrflsKe miti
i Liberalni mučenik. Veliko smeha jo tu napravil g. Gangl s svojim spisom v »Učiteljskem Tovarišu«. »Za brate svoje, slovenske učitelje namreč, bi 011 rad prebil vse gorje in vse krivice,« tako vzdihuje in obenem obžaluje, da mu krona mučeni-štva še ni prisojena. Marsikateri od drugod bode občudoval toliko požrtvovalnost nasproti trpečim kolegom in vzkliknil: To je junak, ki se ne vstraši trpljenja in preganjanja za brate, res v naših materijalnih časih redka prikazen! Slava Ganglu! Mi pa, ki moža bližje poznamo, smo se smejali oholim bombastičnim izbruhom. Saj znamo, da je taka požrtvovalnost le na papirju, ki vse prenese, kar na njega napišeš. Kako je pa v resnici? Poglejmo nekoliko golo reelnost!
i Prihod Ganglov v Idrijo. Razpisano je bilo mesto učitelja na pripravljavnem tečaju s plačo X. čin. razreda, tudi leta, katere je že prej doslužil, se mu bodo štela kot petletnice. Zares prav ugodno stanje. Zahtevalo se je pa od prosilca, da ima izkušnjo za meščanske šole, Ic ako tacega ni, se bode oziralo tudi na druge. V resnici se je oglasil tak mož, a prosil je tudi g. Gangl, ki nima skušnje za meščanske šole. Kaj se zgodi? Gangl res dobi službo, njegov stanovski brat, vse bolje klasificirali — saj je sedaj ravnatelj meščanske šole — pa obtiči na cesti. Ko bi bil Gangl res gorel tolike ljubezni do stanovskih tovarišev, kakor sedaj vzdihuje v »Uč. Tovarišu«, bi
bil moral pač prepustiti mesto sotovarišu, saj 011 je zamogel šele takrat misliti, da se bode na njega oziralo, če ne bo nobenega prosivca s skušnjo za meščanskega učitelja. A službica je dobro plačana in tolike požrtvovalnosti se pač ne sme tirjati od prvaka, da bi sposobnejšemu kolegu odstopil lepe kronce. Zato se pa lahko sedaj ponaša, »da mu ne morejo do živega.«
i Ganglnovo poznejše obnašanje do sobratov. Na realki je prvo leto poučeval v petju vodja tukajšnje rudarske šole. Ko je bilo drugo leto treba spremljevati na harmoniju petje realcev pri nedeljskih mašah, je g. vodja opustil to službo, saj je videl, da so tovariši bolj potrebni kakega postranskega zaslužka in tudi bolj zmožni orglanja. Je res plemenito ravnal. Nastavil se je novi učitelj petja g. Š. Kmalu pa se je zameril našim liberalnim prvakom in odstranili so ga. Iskali so novo moč. I11 dobili so jo v osebi g. Gangla, če tudi je sam spoznal, da ni vešč svoji nalogi. To so tudi dijaki in ljudje spoznali. Ko so imeli še nedeljsko službo božjo pri sv. Trojici, so se mimoidoči norčevali iz orglanja in petja, saj je znano, da je med dijaki več precej v glasbi izurjenih.Sedaj imajo mašo pri sv. Križu, bolj na samem, a dijaki in tudi drugi povejo, da ni nič boljše. »Kakor bi suho slamo vezal, tako sc sliši preludi-ranje in pesmi so vedno iste, zategneno iu dolgočasno se vlečejo.« Tako splošna sodba. Mi tega Ganglu ne zamerimo, saj ne more vsakteri imeti več darov, a zamerimo mu radi tega, ker ne pripusti sposobnejši moči tega opravila. V novejšem času je tudi med liberalnim učiteljstvom več moči, ki presegajo Gangla glede glasbene teorije in prakse. Imajo borne plače in radi bi sprejeli kak postranski zaslužek. Zato je bil splošni smeh po mestu, ko so čuli, kako bi rad Gangl nosil »vse gorje in krivice za svoje brate«.
i Sem z enako volivno pravico za deželni zbor! kliče zadnji »Naprej«, in bodri svoje pristaše proti izkoriščevalni družbi. Kaka je enakost pri socialnih demokratih, pa ravno predzadnji »Naprej« osvetljuje. Za mogoči štrajk so plačevali v obrambeni tond po 1 kron na mesec rudarji. Ko so pa nekateri spoznali, da štrajka ne bo, so prenehali s plačevanjem, češ, saj takega fonda sedaj ne bo treba. Nabralo se je neki 1700 K. Na shodu 20. aprila naj se pa določi, kam bo šel nabrani denar. A na ta shod je imel pristop le oni, ki je plačal dve kroni, oni, ki je samo eno krono daroval, ni smel glasovati, celo na shod ne priti. Tako je vabil na shod »Naprej« v 8. številki. isti »Naprej«, ki v 9. številki zahteva splošno in enako volivno pravico. To je enakost v soc. dem. smislu. Naš Kristan se igra z rudarji, kakor z otroci. Zato pa razsodni možje majajo z glavami nad takim postopanjem in naj bodo še tako navdušeni soc. demokrati, ne pričakujejo rešitve od take bratske enakosti.
i Naš občinski odbor še ni razpisal dijaške Kavčič-Pcrove ustanove, dasi je prejšnji dijak aprila meseca pretečenega leta zadnjo svoto potegnil. Ali menijo, da ni pri nas dijakov, ki bi bili potrebni ustanove. Je pač čas, da višja oblast malo pogleda v gospodarstvo naše občine.
Slovenci na Dunaju.
Slovenska služba božja bo v nedeljo, 10. maja s slovesnimi litanijami M. B. in
skmo Sukole kumanda pelal, reki enkat, de se nhn gespe zdeja tak kokr afna, če se u sukolska uniforma ublečeja. Sam tu niša prou mogl pugruntat Dreniku ata, kuku b ta uniforma prenaredl. Puskušal sa pol še use sorte: nateknil sa s na glava ene klubuke, ke sa bli bi retam pudobn, kokr klubukm, ampak nč se jm ni pusrečl in se je vidi, de nimaja ta prave guste. Naš teluvadci sa pa prec pugruntal uni-furma, ke je taka, de se čluvek kar srce pusmeja, če ja vid. in de sa sami ta nar bi zagrizn leberalci reki, de sa naš teluvadci desetkrat hI fejst fanti, kokr lebe-raln Sukolci, kulkr jh je še. Tu na gre leberalnmu tudlzoke iz glave, zatu je pa zdej že en cen tedn tak dirndej.
Teluvadba našeh tcluvadcu tud na da tudlzoke gmaha nc pu noč nc pu dneu. Zineri ja ma pred učmi, ke kej tacga še nckol ni vidu; zatu se pa zdej tud tulaž iz tem, de uja enkat še usi te teluvadci pršli du spuznajna, de jh leberalci hI 1111-caja in de uja h Sukolcm prstupil. De se tudlzok mot, tu ni nubenga dvoma, zatu ke naš teluvadci rad prepesteja prenašajne lampjonu leberalnem Sukolcem in kedr teh na u več zadost, pa Preduvičuvm pujskm.
Še bi kokr unifurma in kokr teluvadba našeh tcluvadcu pa gre leberalnm tudlzoke pu glau — maša, ke sa ja mel pr fleč-
kajnarjeh. Revež jc žc res čist zmeden, tku de sc jc žc začeu tam praskat, ker ga prou nč na srbi. Ta srumak je že čist pu-zabu na use tiste maše, ke sa jh mel Sukolci 'na Rožnpohe, pud Tibuli, pr ker se je šc sam Preduviču Ilija štreku na enmo fukse, in pu iblansk ukolc; puzabu je clu, kuku je sam gespud dohtar Taučar kleču u Zagrebe pred ultarjam na Jelačičuniu trge, ker sa mel Sukolci maša, in prosu Boga, de b dau leberalcem prau 11111 in pamet in pa več sreče. Sevede jc bla ta mu-litu pretnal udkritusrčna, zatu ga pa tud Buli ni uslišu in je pustu leberalce zabite šc zdej, kokr sa bli nekdi.
Tu use nej leberalu tudlzok pumisl iu zravn nej se še spounc na tist sukolsk večer u rank čitalnc, ke sa ga mel glih tist večer, kokr je umeru gespud knezuškof Pugačar. Tekat je blu pouhn Idi u čitalnc in niuska je špilala, de je blu vesele; ke sc pa Sukolci ukul devete ure zvedl, de je škof umeru, sa pa prec veselica ustavi, muska dam puslal in gnar, kc sa ga Idje za iistupnina plačal, pa ubdržal.
Tiste čase je biu še iblansk Sukol, kokr se šika. Ldem je uči udpiru, de sa u Iblan tud še Sluvenci in ne sam nem-škutari. Zdej sa tist čas menil in iblansk Sukolci se sam tekat še pukažeja na dan, kedr jh nuca ta al pa un leberaln čvekač, de mu delaja reklama in zatu sa res pu-
trebn pusebn zdej. ke ni več Nučiča u Iblan, de b iz sojino oslam pu mest reklama zajtie delu.
Naš teluvadci sevede pesteja, nej ka-šlaja leberalne uši, kulkr se jm lub; sej vs ta kaši je le znainne, de maja strah pred nim, kar je pukazu pusebn Sukole Drenik, ke se cen ta dan ni upu iz hiše, ampak je puslou tistga, ke u Šišk teluvadba kazi. ke mu pranja Apflkostn, gledat, če je tud ta lep Tonček u rdeč srajc; kokr ga je pa res zagledu, ja je pa ubran prekc dum nazaj, kokr tekat i/. Marčanuve štarije, kc sa ga naš teluvadci nadrevl iu tak neprijetn duh se je šini ukul nega, de se je mogli jt še tist večer u šišensk ba-jar kopat. In usega tega je biu uržali ta lep Tonček.
Eh, »čuk« je use glih za naše leberalce en liedu neprijetn tč iu niarskašne prglauce u še delu našem leberalem, če Buli da. Le putrp, ti prelub moj tudlzok, in nckar prec na stres use soje jeze. ke ja aš šc velik iiucu. Če se uš že zdej tku re-penču in napehvou. ke se je satu en mat našeh tcluvadcu pukazal, na u nckol douli, pa uš počil, kc pršle uja cele armade in tekat u še tista sapa. kulkr ja maš. ušla. Leberalci uja pa pol tist toj prazn meh naloži na rama in šli u Filadelfija afne guncat. Boltatu Pepe iz Kudeluga.
v nedeljo 14. junija, obakrat v cerkvi sv. Antona XV. Pouthongasse 16, ob Vj3. popoldne. — Vabilo na koncert, ki ga priredi slov. kat. izobr. društvo »Straža« na Dunaju v nedeljo 10. maja 1908 v koncertni dvorani »Zur schonen SchUferin«, VI. Gumpendorferstrasse 101, s sodelovanjem društvenega pevskega in tamburaškega zbora. Spored: 1. M. Bajuk: Na vasi. Koračnica po narodnih napevih. Tamburaški zbor. 2. SI. Katkič: Z Bogom more. Hrvaška narodna pesem z varijacijami za brač in tamburaški zbor. 3. St. St. Mokranjac: II. rukovet srbskih narodnih pesmi. Mešani zbor. 4. M. Bajuk: Sanjaj sladko! Se-renada za brač in tamburaški zbor. 5. J. Aljaž: Ne zveni mi! Mešani zbor. 6. A. Hribar-Korinjski: Huda žena. Deklama-cija. 7. a) Zirovnik: Pojte, pojte drobne ptičke, b) Bajuk: Meglica, c) Zirovnik: Ogljar. Narodne pesmi za mešan zbor. 8. M. Bajuk: Bom šel na planince. Potpuri za tamburaški zbor. 9. P. H. Sattner: Nazaj v planinski raj! Mešani zbor. 10. Farkaš: Junak iz Like. Koračnica za tamburaški zbor. Po koncertu prosta zabava s plesom. Vstopnina: Člani 20 v, nečlani 40 v. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Kdor še ni plačal za leto 1908 članarine, plača lahko na večer pri blagajni. V juniju — v nedeljo 14. junija — priredi »Straža« po službi božji prijateljski sestanek v društvenih prostorih, VI. Liniengasse 38. v juliju pa se pripravlja lep izlet v okolico. Ta vabila veljajo i za mesec junij. Društveni odbor.
Občni zbor Austro-flmerlkcne u Trstu.
Dne 25. aprila se jc vršil v Trstu IV. redni občni zbor Austro-Amerikane. Vlado je zastopal dvorni svetnik dr. Peter pl. Rešetar. Odobrilo se je poročilo odbora, nadzorništva, bilanco in račun dobičkov in izgub. Odpiše se 1,604.431 K 57 v od vrednosti ladij in nepremičnin; zavarovalnemu zakladu se odkaže 500.000 K. rezervnemu 78.936 K 80 v. posebnemu rezervnemu zakladu 194.949 K 81 v. kot tantieme nad-zorništvu 40.484 K 94 v. Sklenilo se je razdeliti 7% dividendo, t. j. po 14 K od delnice. Plačevalo se bo dividende od 2. maja t. 1. pri društveni blagajni, pri tržaški »Banca Commerciale« ter dunajskem »Bank-Vereinu« iti njenih podružnicah. Nadalje se je sklenilo, da se najine posojilo štiri milijone kron v 41/L,% delniških za-dolžnicah v svrho nadaljne izpopolnitve društvenega ladjevja. Obratovanje se je v preteklem letu znatno zvišalo. Potniških voženj je bilo 75 (prošlo leto 72). tovornih pa 171 (proti 138 leta 1906). Tržaški promet izkazuje 2,137.300 metrskih stotov in 25.583 potnikov (proti 1,917.592 met. stot.
17.92>> osebam v letu 1906). Skupni promet z vmesnimi pristanišči znašal je 6 mil. 584.368 met. stot. in 55.724 potnikov proti 5,985.250 111. stot. in 37.255 pot. v 1. 1906.) Družbene ladje so prevozile 1,378.820 morskih milj proti 1,179.6(10 v prošleni letu. Dne 31. oktobra 1907 se je otvorila nova črta za potniški in blagovni promet v La Plato, kamor odhajajo ladje že vsake tri tedne. Ladijevje obstoji iz 33 tovornih in osobnih parnikov dolge vožnje. Vse društvene ladje obsegajo 142.057 kosmatih to-nelat. Potniški parnik »Martha Washing-ton« (z dvojnim vijakom) ima kosmato tonažo 8145 ton ter je največja ladja avstrijskega ladjevja.
Cementarne u Šmihelu pri Jt. Petru.
Glede pripravljanja za cementarno v Šmihelu se trosijo po Ljubljani vesti, ki niso resnične. Govori se, da ue bo zadosti vode. Izkušeni možje pa so preiskali v največji suši, da znaša moč deveterih studencev. ki bi sc vjeli nad tovarno. 11 litrov na sekundo, iu je ves svet podoben strehi, ki ima, kakor posamezne žlebove, hudournike, ki bi s primernimi nasipi žc sami zadostovali za velikansko množino potrebne vode. Nadalje se govori, da se je zatrosilo za sedanje predpriprave 200.000 kron, kar pa ni res — to je le prodajna cena, ki jo je ob priliki postavil Karol Le-nasi. Resnični stroški: za nakup zemljišč, nasip za železnični tir, odkritja kamnoloma, preskušnje, priprave za »Brems-berg«, planiranje sveta, rampa, načrti itd. znašajo okrog 80.000 kron, ki so že popolnoma pokriti. Toliko bodi povedano, da se ne bo sumila kaka dobičkaželjnost in napad na narodno imetje. — Ugovarja se ustanovitvi cementarne radi konkurence. Vse druge cementarne v kontingentu ne morejo imeti, razun naravne vodne sile, toliko ugodnosti,kakor gori imenovana.Ze tisti dobiček železnične vožnje do Št. Petra bi prevagiral nasproti edini tej ugodnosti! Vse druge ugodnosti pa ima cementarna v Šmihelu v obilnejši meri, kakor
druge. Ne bojimo se pomislekov kapita-listov-mogotcev; oglasilo se je že toliko domačih podjetnikov, ki bodo, dasi v manjšem obsegu, pa vendar krepko zastavili započeto delo In je ohranili v — domačih rokah.
Športne uestl.
Šah.
Povodom jubilejne razstave v Pragi
se bo vršil mednarodni šahovski turnir. Izmed znamenitih šahistov, ki se ga bodo udeležili, omenimo sledeče: Alapin (Petro-grad), Duras (Praga), Dus-Hotinurski (Moskva), Janovski (Pariš), Maroczy (Budimpešta), Mieses (Lipsko). Prokes (Praga), Rubinstein (Lodz), Marshall (New York), Schlechter (Dunaj), Spielmann (Monakovo), Teichmann (London), in last not least najboljši slovenski šahist Vidmar.
Rokoborba.
Ciganjevič-Hackenschmidt. Imenitna ta dva rokoborca bi se imela boriti 9. junija v Londonu za mojstrstvo v prosti ro-koborbi in sta deponirala vsak 200 funtov šterlingov, to je 4800 kron. Sedaj pa poroča Ciganjevič svojim dunajskim prijateljem, da se Hackenschmidt ne mara udeležiti tega boja; Ciganjevič dobi torej brez tekmovanja 4800 kron. Hackenschmidtu leži na srcu najbrž zadnji boj z Gočetn in predno ga v zopetnem boju ne premaga, ne misli na resno konkurenco. Sicer pa 5000 kron lahko utrpi, ker je zaslužil v zadnjem času vsako leto okoli 500.000 K. Z Gočem se bosta bila novembra meseca v Londonu.
Olimpijske igre.
Cešky vybor pro hry olympicke namerava poslati veliko tekmecev k glavnim olimpijskim igram v Londonu in prosi vsa češka zastopstva in društva, naj ga gmotno podpirajo. Opozarja na Švedsko, kjer je parlament dovolil udeležencem 20.000 K podpore, na Ogrsko, ki je dalo Ogrom v ta namen 40.000 K, na Nemško, kjer pričakuje odbor velike državne podpore; Nemce bo peljal v London sam prestolonaslednik.
Izločitev za maratonski tek pri olim. igrah v Londonu se je vršila 26. aprila med Windsorjem in Wembleyem. Pot je dolga 36-7 km. Akoravno je bilo vreme slabo, je vendar 44 tekmecev Angležev preteklo to razdaljo v manj nego v treh urah. Prvi je bil A. Duncan v 2 urah 15 minutah in 45 sekundah.
Termini lahke atletike pri dunajskih jubilejnih igrali so sledeči: 28. junija, 9. avgusta in 6. septembra. Maratonski tek se bo vršil 8. septembra.
Football.
Dunaj-Budimpešta. Na športnem prostoru Hohe VVarte na Dunaju so se kosali preteklo nedeljo Dunajčani in Ogri. Dunaj je zmagal 4:0 (4 proti 0). Dunajski igralci so se odlikovali po lepem skupnem delu, dočim so se posamezniki pri Ogrih odrezali bolje.
Praška Slavija je premagala Buda-pesti Tornaklub 6:0; kombinirano moštvo Dancev je v Berolinu triumfiralo nad Nemci s 3:1; nadalje zopet v Pragi Slavija proti Berliner Union 3:0; na Dunaju Ai-cketer proti Deutscher Fussballklub Prag 4:0; znano angleško moštvo Ne\v Pirates je v Budimpešti zmagalo proti Ogrom prvič 4:1 drugič 1:0, gledalcev je bilo 8 tisoč.
Borba za angleški pokal. Od leta 1871 dalje tekmujejo vsako leto najboljši angleški klubi za pokal. Letos so končno zmagali Wolverhampton Wanderers proti Newcastle United s 3:1. Gledalcev je bilo 75.000. za angleške razmere primeroma malo. Najmanj jih jc bilo leta 1903, namreč 33.000. največ 20. aprila 1901, 111.000. Dohodkov (vstopnina i. dr.) je bilo najmanj 1895, 37.000 kron, največ 1905 115.000 K.
Angleško-Škotsko. V Glasgovvu so se kosali 4. aprila Angleži in Škoti. Začele so se te igre leta 1872. Od dosedanjih 37 iger so jih dobili Škoti 16, Angleži 11, 10 jih jc bilo neodločenih. Tudi letos se zmaga ni nagnila na nobeno stran. Koliko zanimanje vzbudijo te igre pri Angležih, nam kaže število obiskovalcev, ki jili letos ni bilo nič manj nego 130.000. To je tudi za angleške razmere rekord. Dosedaj jih je bilo pri teh igrah največ leta 1906, namreč 102.741. Dohodkov je bilo letos 175.000 kron.
Dirkanje na kolesih.
V	Breslavi so dirkali za pomladno darilo. 7000 je bilo gledalcev. Prvi jc bil Demke. Prevozil je 30 km v 24 minutah, 50 sekundah, 50 km pa v 40 minutah, 32 sekundah.
Tekanje.
V	Pragi se je vršilo 26. aprila mednarodno tekanje v času ene ure. Prvi je bil slavni Šved Svanberg. ki je pretekel v uri 17-124 km in s tem izboljšal češki rekord. drugi je bil Nettelbeck iz Bcrolina, ki
je pretekel 16*212 km. Svanberg je 29 let star, le 53 kg težak, abstinent in nekadilec. Najlažji tekmec je bil Ceh Nejedli, 49 kg; dobil je peto darilo; najtežji je bil Pražan Rath, 81 kg, bil je sedmi.
Drugo tekanje na razdaljo 10 km se je vršilo kmalu potem zopet v Pragi. Svan-berga ni bilo. Prvi je bil Nettelbeck v 37 minutah 58 sekundah.
Zimski šport.
Na Raksi je priredil dunajski športni klub veselico. Na programu je bilo tudi tekanje s skiji. Vreme je bilo začetkoma slabo, koncem igre se je izboljšalo. Izmed mlajših konkurentov je najboljše skočil Foldner z Dunaja, 13-7 m, izmed starejših Jahn z Dunaja, 19*5 m.
Tržne uestl.
8. aprila 1908.
Kakor smo že zadnjič poročali, tista hos ni imela druge podlage, kakor neutemeljena poročila in govorice, zategadelj so hosisti vživali sad svojega truda le kratko časa, in upamo, da so si tokrat pošteno opekli prste. Cen niso mogli vzdržati in zadnje poročilo ogrskega poljedelskega ministrstva jim je popolnoma izpod-bilo tla. Vreme je postalo jako toplo in ugodno. Poročilo ministrstva pravi, da so setve na nekaterih krajili vsled hladnega vremena zaostale, ali toplo solnce lahko popravi vse nedostatke. In v istini sc mlade rastlinice jako ugodno razvijajo, polja so lepo poraščena, kar priznavajo tudi ogrski špekulantje, ker nasprotnega jim nihče ne vrjaine. Tendenca je postala sla-bejša, cene so začele v splošnem popuščati. Padajoče cene, oficijelno poročilo nam jasno dokazuje, da so vsa neugodna poročila o setvah bila le varanje in napeljevanje vode na mlin hosistov. Pretekli teden pa je dovolj jasno pokazal, da je bilo naše zadnje poročilo pravilno in zanesljivo. Vzrok budimpeštanske stalnosti moramo iskati v lokalnih razmerah in mahina-cijaii špekulantov.
Dejstvo je, da se lastniki hočejo v večji meri iznebiti blaga in so postale ponudbe večje, več v pšenici, kakor v rži. katere se malo ponuja. Vreme in večje ponudbe pa plašijo konsum in kupca, ki si ne upa kupiti. Vsled vednih in znatnih sprememb cene efektivnega blaga je kupčija s tem blagom popolnoma se ustavila, ker je riziko za nakup prevelik. Kdor ni primoran, ne kupi, ampak čaka na večjo stalnost.
Tudi na svetovnem trgu je tendenca postala medlcjša, posebno za poznejše blago. Važno vlogo igra v poročilih Amerika, Berolin in Argentinija.
Moka. Nestalnost žitnega trga vpliva tudi na kupčijo z moko. Zadnjič smo omenili, da se je konsum pojavil v večji meri, danes pa moramo reči, da je zlezel zopet nazaj in se še bolj rezervira, kakor prej. Mlini so se iznebili le toliko blaga, kolikor se ga najnujnejše potrebuje. Višje cene pa ie izrabila druga roka, da se je iznebila blaga kolikor največ mogoče. Primanjkovati pa je začelo ostrili in finih vrst moke. Ržena moka tudi ne gre izpod rok, ali ker tu ne kvari druga roka cen, dosegajo mlini polne cene.
Poročila o kupčiji z otrobi in s klajno moko se glase različno. Cena je ostala ne-izpremenjena, toda nekaj se je že dalo odbiti.
Budimpešta notira povprečno: Pše-nično moko št. 0 K 17-60, št. I K 17-40. št. 2 K 17-20, št. 3 17-—, št. 4 K 16-80, št. 5 K 16-60, št. 6 K 16-20 št. 7 K 15-40, štev. 7 M> K 14-20. — Rženo moko: št. 0 K 16-- , št. 0/1 K 15-60, št. 1 K 15-20. Otrobi fini K 6% debeli K 6-40, klajna moka K 7-50 do 7-70. (Vse za 50 kg.)
Špirit. Promet se premiče v jako ozkih mejah, ne ponudniki ne kupci si ne upajo prav na dan. Tendenca stalna. Za promptni tpplo se zahteva K 153-50 do K 154-—. basis Praga, za odjem do avgusta se zahteva do 50 h več. Konsum dena-turiranega špirita je postal večji, se zahteva za prompt K 50-50 do 51-— basis Praga. Na neko vprašanje, kako odpraviti neprijeten duh denaturiranega špirita, odgovorimo, da se strogo kaznuje poskus odpraviti denaturirno sredstvo iz špirita, torej bolje ne poskušati.
Sladkor so pošteno pognali navzgor in kakor pravijo, ni zanesljivo, da ne napravijo še nekaj korakov navzgor. Do 1. septembra 1908 ic sicer šc precej časa, ali zaradi lepšega je treba prej skrbeti za višje cene. da ne pride vse naenkrat. S tem pa nočemo reči, da ne dobimo nižjih cen. Ako sc gospodje rafinerji kaj skregajo ali dobe od druge strani kako odvajalno sredstvo, pa bodo postali bolj mehki. Danes je položaj tak, da se ne pričakuje nižjih cen.
Kav a. Vkijub vsem poročilom, da je letina slaba, da brazilijansko blago ne odneha s svojo valorizacijo, sc vendar trg
ne more otresti negotovosti. Neka slutnja vlada na trgu, da vendar ni vse tako, kakor se poroča, da je blaga vendarle veliko in letina dobra. Zategadelj se tendenca ne more opornoči, ampak vlada na tržiščih nestalnost. Seveda pri potnikih je havse vedno jako visok, ali naši trgovci so se pa na stalni havse že tako navadili, da tudi pri eni balici noče vrjeti na havrsko visokost in ščipije od cene.
Mast. Kupčija majhna, cene neizpre-rnenjene.
Živina (Dunaj). Zadnji semenjski dan se je prignalo na dunajski semenj toliko živine, da že več let ne toliko. Cez 1100 repov je prišlo ogrske živine več na sejem kakor navadno in iz Hrvaške in Slavonije se je dovedlo čez 110 repov več kakor zadnji teden. Akoravno je konsum ta čas večji, kakor sicer, vendar je bilo preveč blaga, lastniki so izprevideli položaj in cena je jako padla za vse predmete. Vsled padajočih cen so se dobro založili dunajski in tuji mesarji, ki niso hoteli zamuditi ugodne prilike, napraviti dober »kšeft«, ker prihodnji teden lahko prinese zopet za toliko višjb cene.
Voli prve vrste so izgubili do 2 K, akoravno je bila kupčija živahna. Težko so se prodali voli srednje vrste, ki so se plačevali 4 do 5 K nižje kakor zadnji teden. Slabih volov se je prignalo mnogo preveč in so izgubili v ceni do 6 K.
Tudi ščetinarjev so pritirali mnogo na sejem, toda pitane živine je bilo premalo, ker se je zadnja dva sejma v obče prignalo premalo in je bila potreba večja. Cene so pa ostale skoraj neizpremenjene, deloma 1 do 2 h pri kg. višje. Prignalo se je čez 11.700 glav in je ostalo čez 480 komadov nerazprodanih.
Tekstilna industrija trpi precejšnje bolečine. Zlati časi visoke konjunkture so minuli in angleški predilci se zopet bavijo z mislijo, obrat reducirati za en dan na teden. Cena bombaža vedno pada in padajoča cena je zahtevala že svoje žrtve. V Aleksandriji se je javila velika tvrdka insolventnim in amerikanski hosisti so zgubili popolnoma korajžo, ni nobenega upanja, da postane kupčija z iz-gotovljenim blagom boljša. Krožijo pa tudi govorice, da se bori več amerikanskih in evropskih tvrdk s težkočami. Tudi poročila s tržišč se glase neugodno. Le surova Žida javi boljši položaj. Preja je v slabem položaju. Cene za bombaževo prejo so zopet padle, lanena preja pa je nekoliko na boljšem zadnji čas.
Otroci - berač!
se vedno mnogobrojnejše pojavljajo v našem mestu in njih število bo še raslo, dokler jim bo neprevdarjena radodarnost prebivalstva dajala potuho. Vendar je treba povdariti, da razsodnejši del občinstva že zavzema pravo stališče napram tem malim beračem: naznani jih tukajšnjemu društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb.
Tako je prejelo imenovano društvo zadnji čas kar od treh strani naznanilo, da beračijo po Ljubljani in po Šiški mlade deklice, pripovedujoče, da so hčere Jožefe Novak z Viča štev. 18, da jim je oče umrl in da jim je društvo že obljubilo moke. Jožefa Novak pa je sploh neznana v občini Vič in teh otrok ne pozna niti društvo niti varstveno sodišče. Jasno je, da se mlade beračice lažejo svojim dobrotnikom, lažejo, ker bi jih resnica menda izkazala nevredne podpore, in ker pač deklice oziroma njih svojci nočejo morebitne trajne preskrbe, ampak hočejo denarja. — Drugega mladega berača je privedei prijazen gospod kar na sodišče, ga rahlo porinil v sobo varstvenega sodnika in brez besede zopet zaprl duri in odšel. Deček pa, umazan, skuštran, raztrgan in povaljan je zdrdral avtomatično svoje litanije: »Mama so umrli, oče so bolni, pet nas je, stradamo, prosim, naj mi kaj dajo!« V prijaznem razgovoru je prišlo seveda na dan, da oče ni bolan, ampak dela na nekem lesnem skladišču, mama pa legrat nabirajo, ne na onem svetu, kakor bi bilo posneti iz prvotnih dečkovih besed, ampak tam nekod pri Domžalah. Tako daleč je bil prišel deček v svojem beraškem kroju; povedal je, da mu služi ta divje razcapana in na vpijoč način zakrpana obleka samo za beračenje — in imel jc ob 9. uri zjutraj žc tri žemlje v žepu in v lepi novi denarnici okoli 60 vinarjev naberačenega drobiža. Ponudbo, da se ga spravi v pošteno kmetsko hišo, kjer ne bo več stradal, je odklonil, češ, da ima že dve taki ponudbi, in da se bo v teku tedna za eno izmed njih odločil. Pristojna varstvena oblast se je opozorila nanj. — Po našem mestu berači slepec iz okolice in ta obrt mu nese na dan štiri do šest kron; toliko tudi potrebuje, kajti njega in njegovo cvetočo ženo stane mnogo že sama pijača, kateri sta močno naklonjena. Ljudje ga radi podpi-
rajo, kajti smili se Jim deček, ki ga spremlja. A ta deček ni njegov, ampak izposojen proti 10% proviziji od priberačenega denarja. Poskrbelo se je, da se ta nova mladinska obrt prepreči. Zena beračeva pa tarna, kaj bo sedaj, kajti če ona spremlja moža, noče nihče ničesar dati, češ, saj lahko delate!
Skoraj brez izjeme se beraški otroci lažejo; priberačeni denar ne zaleže niti njim niti svojcem, zgolj potepuhe in tatove si občinstvo vzgaja s svojo radodarnostjo. Veljati mora načelo: Otroku-beraču nikdar denarja! Ako je lačen, kos kruha! Pa pokaže naj vam poprej žepe, če ni že preskrbljen za prvo potrebo. Potem pa zanesljivo poizvedite njegovo ime in stanovanje in oboje naznanite tukajšnjemu društvu za otroško varstvo, ali pa otroka kar naravnost spremite na sodišče! Društvo in sodišče se bosta dobrohotno in stvarno zavzela zanj!
Držouni zbor.
D u n a j, 8. maja 1908.
Poljedelstvo.
Sedaj gre s parom. Morda bode le mogoče, da odsek do 15. maja, parlament pa do konca junija reši državni proračun. V sredo je proračunski odsek rešil več, jako važnih točk poljedelskega ministrstva. Mej drugimi poslanci je govoril tudi dr. Žitnik.
Rekel je: Da preveč ne zadržujem razprave, omejim se le na kratke opazke. Julija meseca minolega leta je zbornica skoiuj soglasno pritrdila predlogu poslanca Udržaia in tovarišev,, da se morajo krediti poljedelskega ministrstva za melioracije podvojiti ali vsaj izdatno pomnožiti. Tedaj sem v zbornici našteval razna nujna izboljševalna dela na Kranjskem, ki pa so mogoča le z večjimi in hitrejšimi državnimi podporami. Vlada nam je tedaj obljubila tudi nov načrt izboljševalnega zakona. Ta načrt je menda gotov. Toda z najboljšim zakonom ne bodemo uravnavali rek, osuševali močvirij in gradili vodovodov, ako poljedelsko ministrstvo ne dobi večjih kreditov v podpore za ta prepotrebna in prekoristna dela.
V drugi vrsti opozarjani g. poljedelskega ministra na agrarske operacije. Te se vrše prepočasi in predrago. Prepočasi zato, ker tehniško osobje ne zadošča. Povprek traja pri nas deset let od provoka-cije za razdelitev skupnih zemljišč do vknjižbe razdeljenih parcel na posamezne posestnike. Ze to podraži razdelitvena dela. Še bolj pa komisije in revizije. Da se dela pospeše. treba je pomnožiti osobje za agrarske operacije. In da dobi vlada tudi vešče osobje, treba mu je primerno zvišati plače. Agrarska dela po so tudi jako draga. V mnogih slučajih morajo lastniki skoraj iznova plačati razdeljeni svet. Zato je pač opravičena zahteva, da država sama plačuje stroške za razdelitvena dela. Posebno pa je država dolžna plačevati vsa revizijska dela. Kričeča krivica je, ako morajo posestniki satni nositi revizijske stroške.
Stvar pa tudi zahteva, da je agrarsko osobje zmožno ljudskega jezika, ne le komisarji, ampak tudi tehniki, ki morajo neposredno občevati z ljudstvom. Ravno-tako mora tudi revizor imeti potrebno znanje jezika, v katerem so sestavljeni akti. Ti pa seveda naj so pisani v jeziku strank. Revizor pa naj je za Kranjsko v Ljubljani in ne v Celovcu.
Pogozdovanje Krasa in drugih goli-čav ie sicer potrebno in koristno, toda po umnem načrtu. Navada je bila, da so na Krasu pogozdovali najboljše parcele v zatišju, kjer je hitreje rastlo drevje. S tem pa so prebivalstvu omejevali pašo in škodili živinorejstvu. Pogozdujte kamnite go-ličave, ljudem pa pustite potrebno pašo za povzdigo živinoreje. Pri tej priliki opozarjam g. ministra na splošno željo, da se nc izboljšajo le planine, ampak pašniki sploh. V tem smislu naj je izdelan načrt nameravnega zakona. Končno navedem mnoge pritožbe posestnikov, katerim vlada brani živino pasti v gozdih. Veščaki trdijo, da goveja živina v gozdu nc dela nobene škode, tudi ne v mladih nasadih. Zato je pač le birokraško načelo, ako v gozdili kmetom zapirajo pašo.
Poljedelski minister dr. Ebenhoch je odgovarjal raznim predgovornikom. Leta 1901 je bilo v proračunu za povzdigo poljedelstva le 2,400.000 kron, za tekoče leto pa 8,600.000 kron. Vendar pa hoče pri finančnem ministrstvu izposlovati višji kredit za razne panoge poljedelstva, posebno pa za živinorejo in izboljšanje pašnikov, za mlekarstvo in sirarstvo, poljedelski pouk, zadružno organizacijo, uravnavo hudournikov itd. Vlada pripravlja tudi načrt novega vodopravnega zakona.
Proračunski odsek danes nadaljuje razpravo o državnem proračunu.
Novinci za deželno brambo.
Ker si je vlada zagotovila dvetretjin-sko večino za nujnost predloga, da se število novincev za deželno brambo zviša za okroglo 5000 mož, je zbornica danes pričela razpravo o nujnosti. Grof Kolowrat je utemeljeval nujnost predloga, ki zagotavlja tudi državno podporo revnim družinam, katerih reditelji delajo orožne vaje.
Socialni demokrat Resel je rohnel proti militarizmu ter napadal stranke, osobito krščanske socialce, ki glasujejo za zvišanje novincev.
Odgovarjal mu je jako spretno kršč. socialec Fuchs, češ, da socialni demokrati svojim volivcem pesek mečejo v oči.
Ministrski predsednik baron Beck je navajal razne olajšave vojaške službe, ako parlament dovoli več vojaških novincev. Vse obljubljene olajšave sem že pojasnil v predzadnjem poročilu.
Nadalje se je oziral Beck tudi na not-ranjepolitiški položaj in s posebnim ozirom na jezikovno vprašanje, ki se je zadnje tedne sem ostreje pojavilo in povzročilo, da marsikdo izvaja resne posledice. Ministrski predsednik pravi, da s,e ne pridružuje tem politikom in nc smatra vprašanje za katastrofalno važno. Dejansko se ni nič izpremenilo. Vlada je morala hitro in s trdno roko napraviti red, da ne vlomi narodni strankarski duh v upravo. Vlada s pomočjo strank hoče v okviru postavnih določil izpolnjevati svoje dolžnosti in vzdržati vgled pravosodja. Ne pride nam na misel, da vržemo puško v koruzo. Končno naglaša ministrski predsednik potrebo, da se izpremeni poslovnik.
Naučili minister Marchet je odgovarjal na interpelacijo o dogodkih na živino-zHravniških šolah. Naučno ministrstvo se mora pogajati z vojnim o prevzetju šole, kar ni tako lahko, ker so stavbe in inventar last vojnega ministrstva. Vresničenje tega načrta bi stalo precej, zato se vprašanje ne more takoj rešiti. Vojno ministrstvo je že zdaj pripravljeno, da obdrži le ekonomsko administrativne zadeve in da sc poročila rektorata o osebnih zadevali učiteljstva predlože naravnost vojnemu ministrstvu. Ker se uvede bodoče leto na zavodu doktorski naslov, postane šola enakovredna drugim visokim šolam in volijo profesorji rektorja sami.
Proračunski odsek.
V večerni seji dne 8. t. m. naznanja odsekov predsednik dr. Chiari. da se vrše seje v soboto in v ponedeljek dopoldne in popoldne. O državnih žrebčarnah poroča Stockler. Poljedelski minister dr. Eben-hoch naglaša, da hoče pospeševati konjerejo in da je zvišal za to potrebno vsoto za pol milijona za nakup žrebcev, za rejne premije in za rejo kobil.
Dr. Žitnik
priporoča poročevalčevo resolucijo o subvencijah in priporoča vladi, naj pospešuje mulorejo na Kranjskem. Odsek je rešil na to še šest postavk proračuna poljedelskega ministrstva.
Pravosodni odsek
Pravosodni odsek je odobril zakonski načrt o nalaganju sirotinskega in kuratel-ticga denarja pri hranilnicah in poštnih hranilnicah.	'
Davčni odsek ie odobril §§ 8—15 postave o davkih na avtomobile.
Gosposka zbornica.
Ustavoverna stranka je imela sejo, v kateri so razpravljali o politiškem položaju in o Wahrmundovi zadevi. Večina govornikov je uaglašala potrebo, naj stranka počaka, kaj da odgovori na Thu-novo interpelacijo baron Bcck.
Delegacije.
Dr. Fuchs je rekel več poslancem, da bosta zborovali delegaciji po njegovi sodbi še ta mesec.
Stranke.
Nemška narodna zveza je izjavila, da želi jasno razmerje s krščanskimi socialci in z drugimi nemškimi strankami. Nemška devetorica je razpravljala o VVahrmundo-vi zadevi. Izjavljajo, da nimajo nobenega povoda za kako novo akcijo. Nemški češki poslanci so naznanili, da so končana posvetovanja o jezikovnem zakonu. Čc bo potreben skupen nastop s krščanskimi socialci. določijo pet članov devetorice. da sc pogajajo s krščanskimi socialci.
Za skladiščne mojstre državnih železnic.
Dunaj, maja. Skladiščne mojstre so pustili pri zadnji regulaciji v III. plačilni kategoriji, dasi so bili uvrščeni ostali pod-uradniki v boljše kategorije. To ni pravično, ker mora služiti skladiščni mojster prej kot delavec, pisar, skladiščni sluga in skladiščni paznik in mora napraviti izkušnjo. da postane skladiščni mojster. Z ozirom na to so interpelirali posl. Zaun-
egger, Kemetler in dr. Fuchs železniškega ministra. Interpelacija zahteva, naj se omogoči skladiščnim mojstrom, da dosežejo najvišjo plačo II. kategorije in naj se zanje določi začetna plača 1200 kron.
Prihodnji teden državnega zbora.
D u n a j, 9. maja. Nujni predlog o povišanju vojaških novincev deželne hrambe se zdaj razpravlja v državnem zboru. To dokazuje, da si je vlada zagotovila dvetretjinsko večino za nujnost, ker je dejansko obstruirala vlada v zborničnih sejah, ker še ni končala pogajanj s strankami. Zdaj upajo, da bo zbornica hitrejše razpravljala. Proračunski odsek mora še rešiti: carino, upravo državnih dolgov, najvišji računski dvor (poročevalec dr. Žitnik), pokojnine. Upajo, da reši odsek proračun v ponedeljek in torek. Dne 13. t. m. ima sejo socialno-politiški odsek. Pododsek o starostnem zavarovanju poroča o zavarovanju. Dne 12. t. m. pa zboruje odsek za poslovnikovo izpremembo. Mogoče je le, da izpremeni zbornica poslovnik. Nadalje imata sejo še odsek za postavo trgovskih pomočnikov 12. in peticij-ski odsek 14. t. m.
AVSTRO - OGRSKA.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
V glavni razpravi o proračunu naglaša Supilo madžarsko, da so prešli Hrvatje v opozicijo. Železniška pragmatika je kršila ustavo. Hrvaško zanemarjajo na go-, spodarskem polju. Če bi Hrvaška ne prodajala živine v Avstrijo, bi ne mogla gojiti niti živinoreje. Dokler ne spoštujejo pravic Hrvaške, se ne konča hrvaški odpor.
O obisku nemških vladarjev na Dunaju.
Nemški cesar je obiskal in se mudil celo uro pri prestolonasledniku. Hesenski veliki vojvoda obišče našega cesarja osebno, ko se povrne iz Rusije. »Pester Lloyd« piše, da dokazuje brzojavka italijanskega kralja spoštovanje zvestega zaveznika. »Popolo Romano« naglaša, da so po končanih bojih Italijanov z Avstrijo smatrali za najodkritosrčnejšega in najlojalnejšega prijatelja Italije avstrijskega cesarja. Tudi »Tribuna«, »Italie« in »Osservatore Romano« slave našega cesarja. »Corriere d' Italia« pa poroča, da je silil Viljem na sprejem. Nasprotoval je tudi cesar Franc Jožef in cesarjev zdravnik jc naznanil, da je cesar slab, pa odnehal Viljem ni, dokler ni dosegel sprejema. »Times« pišejo, da Angleži med inozemskimi vladarji najbolj občudujejo Franc Jožefa, ki je vedno pravočasno uvedel potrebne preosnove. — »Eclair« piše, da je postal avstro-ogrsko-nemški blok nerazrušljiv in da je obisk izjavil solidarnost monarhičnih načel. — Laški kralj je darova! dunajskim ubogim 1000 mark. Danski kralj pride prihodnji teden inkognito na Dunaj. Španski kralj je po svojem poslaniku sporočil svoje častitke cesarju.
Po umoru grofa Potockega.
Dunajsko državno pravdništvo je uvedlo preiskavo proti govorniku in de-putaciji rusinskih dijakov, ki se je poklonila morilčevi sestri, ker so slavili prepovedano dejanje. Preiskavo proti Sziczyn-skemu in njegovi materi končajo v ponedeljek Proti morilcu se dvigne obtožba radi zavratnega umora. Proti morilčevi materi se ne vloži obtožba. Dne 8. t. m. so zaprli služkinjo Sziczynskijeve, ker je javno odobravala umor.
Znižanje obrestne mere.
Poštna hranilnica in »Prva avstrijska hranilnica« sta znižali obrestno mero od 5 na 41/2c/o.
Poljska akademična društva hrvaškim visokošolcem.	1
Krakovska akademiška društva so brzojavila hrvaškim visokošolcem, naj pridejo oni hrvaški visokošolci, ki še niso vpisani na praškem ali belgrajskem vseučilišču, v Krakov, kjer jih gostoljubno sprejmejo.
C. IN KR- ARMADA.
Novi polkovni imejitelji.
Cesar je imenoval za polkovnc imeji-telje badenskega velikega vojvodo za 50. velikega vojvodo saksonsko-\vaymarškc-ga ajzenaškega za 80. pešpolk in mecklcn-burškega šverinskega velikega vojvod«1 za 6. dragonski polk.
Trdnjavske artiljerijske brigade.
Cesar je ukazal, da ustanove pet trd-njavsko artiljerijskih brigad, in sicer št. 1 na Dunaju, št. 2 v Krakovu, št. 3 v Trstu, št. 4 v Pulju in št. 5 v Kotoru. Dosedanji trdnjavski poveljnik v Tridentu jc imenovan za nadzornika tirolskih utrdb, imenujejo se trdnjavski poveljniki za Sarajevo, Mostar in Trebinje.
Izpremembe v deželni brambl.
Deželno brambovsko poveljništvo v Jožefovem se premesti istočasno s povelj-ništvoin 9. armadnega zbora in s povelj-ništvom 26. deželnobrambovske divizije iz Jožefovega v Litomerice, poveljništvo 51. deželnobrambovske brigade pa 1. julija v Visoko Mito.
HRVAŠKA.
Konferenca Starčevičeve stranke.
Dr. Mile Starčevič, ki so ga v govoru mnogokrat motili, je zapustil konferenco. Zborovanje sc je nadaljevalo pozno v noč Od 46 strančnih organizacij se jih je 4 i pridružilo dr. Frankovi skupini. Dr. Mil Starčeviča in tovariše so izključili iz stranke. Dotična resolucija naglaša, da sta se dr. Mile in dr. David Starčevič pregrešila proti strančnim pravilom in proti opravilniku, da so desidenti izdajali klu-bove tajnosti, da priznavajo nekatere skupne ustanove ter hočejo podpirati politični1 nasprotnike stranke, da so velesrbsko propagando, ki žc kaže svoje usodne posledice v Bosni, proglasili za izmišljotino in boj proti Srbom za zločin. Vodstv« stranke končno priporoča slogo v stranki.
Zakaj so šli hrvatski dijaki večinoma v Prago?
»Pester Lloyd« piše, da so hrvatski naprednjaki. ki so v ozki zvezi s profesorjem Masafykom, čegar zaupnik je dr. Hinkovič, žc davno mislili na to, da bi se skupina hrvatskih akademikov na praški univerzi pod vodstvom prof. Masaryka dalje izobrazila v naprednem, proticcrkve--nem smislu in pozneje agitirali med narodom za svobodno misel. Dogodki na zagrebškem vseučilišču da so tem krogom baš prav prišli, da lahko izvedejo svojo namero. Agitacijo za eksodus da so večinoma vodili napredni dijaki, in za to da je tudi dr. Masaryk tako toplo priporočal štrajk in obisk praškega vseučilišča. — »Hrvatstvo« piše v podobnem smislu ter navaja po »Hrvatskem Pravu«, da bodo dijaki med drugim dobili podpore tudi od »Husovega fonda«. — »Agr. Tagblatt« pravi, da je pretirano, ako bi se vse gibanje hotelo staviti na rovaš napredne misli Z isto pravico bi se lahko trdilo, da je bilo banu Rauchu na tem. da sc Hrvatje izšolajo pri Masaryku.
Strankin shod naprednjakov v Spljetu.
Včeraj se je vršil v Spljetu strankin shod naprednjakov, ki se ga je udeležilo nad 1500 oseb. Sprejeli so osješki strankini program ter izvolili odbor, ki prevzame organizacijo stranke. Govorili so dr Tartaglia, dr. Makale. dr. Pervano, dr. Davidovič-Marušič in dr. Iljadica. Dr. Makale je predlagal resolucijo glede združenja Dalmacije s Hrvatsko. Osrednji odbor je izjavil, da je solidaren s hrvatsko-srb-ko koalicijo. Navzočemu profes. dr. Sur-rninu so prirejali viharne ovacije. Vsi udeleženci so priporočali slogo med Hrvati in Srbi. Odposlali so nekoliko brzojavnih pozdravov. med drugimi tudi dr. Masafyku.
Proti hrvatskim stenografom v ogrskem državnem zboru.	'
Neodvisna stranke jo pričela gonjo proti nastavljanju hrvatskih stenografov v parlamentu. »Budapcsti Hirlap« piše, da se ogrskega državnega zbora ne sme pustiti »degradirati« na stališče hrvatskega sabora in da sc pod nobenim pogojem ne sme trpeti v ogrskem parlamentu hrvatskih. govorov in hrvatskih stenografov Ko so v Avstriji, ki je vendar poliglotna država (Ogrska pa ni! Op. ured.) skušali Čehi, da bi se nastavilo v državnem zboru češke stenografe, nastal jc vihar ogorčenja in češka zahteva jc propadla. Tembolj da se mora ogrski parlament zavarovati proti nastavljanju hrvatskih stenografov in pisaric na stroj.
Srbska zastava in cirilica na Hrvatskem prepovedani?
»Hrvatstvo« poroča iz zanesljivega vira, vendar pa z največjo rezervo, da utegnejo v kratkem na ozemlju kraljevine Hrvatske in Slavonije prepovedati srbsko zastavo in uradovanje s cirilico.
Hrvatski vseučiliščniki v Belgradu.
Akademski senat belgrajske univerze je sklenil dovoliti, da se v Belgrad došli zagrebški vseučiliščniki inskribirajo na belgrajski univerzi.
BOSNA.
Sarajevo, 9. maja. V najkrajšem času se izvrše izpremembe na upravnem polju. Predvsem odstopi deže.lni šef FZM. Winzor. Med kandidati za to mesto sc imenuje tudi bivši deželnobrambeni minister FZM. Latscher
POLITIČNI POMEN OBISKA NEMŠKIH ZVEZNIH VLADARJEV NA DUNAJU
B c r o I i n, 8. maja. Poloficiozna »Post« označuje poklonstvo nemških zve-
znih vladarjev pri avstrijskem cesarju za velepolitičen dogodek, posebno če se pomisli, da je obenem z njimi odpotoval na Dunaj tudi nemški državni tajnik za zunanje zadeve, von Schoen, da se pogovori z avstrijskim ministrom za zunanje zadeve. Aehrenthalom. Šlo je za to, da se manifestira solidarnost med Avstrijo in Nemčijo glede na balkansko politiko in parali-zira hujskanje protiavstrijskih krogov na peterburškem dvoru posebno glede na sandžaški železniški načrt.
»LOS VON ROM.«
D u naj, 8. maja. Evangeliški »Ober-kirchenrat« je glede na gibanje »Los von Rom« v Avstriji izdal sledečo Statistiko za leta 1905, 1906 in 1907: Odpadlo je leta 1905 od katoličanstva k protestantstvu 4480 oseb, I. 1906 3905, leta 1907 3714. Od teh se je povrnilo nazaj h katoliški cerkvi I. 1905 1055, 1, 1906 1138. 1, 1907 1022. — Ostalo jih je torej v protestantstvu 1. 1905 3425, I. 1906 2767, 1. 1907 2692. Pročodrim-sko gibanje torej vidno in občutno propada.
BIVŠI PRIJATELJ NEMŠKEGA CESARJA ZAPRT.
Nastopilo je še sedem prič proti knezu Eulenburgu. Eulenburgova vila Starnberg je na prodaj. Kneza Eulenburga so aretirali in ga odpeljali z avtomobilom v bero-linsko bolnišnico za kaznjence.
ZAROTNIKI V SRBIJI. — PRESTOLONASLEDNIK UBIL VOJAKA?
Belgrad. 8. maja. Nadporočnik Gojkovič je 7. t. m. v neki javni hiši ustrelil neko dekle. Policija trdi, da se je zgodila le nezgoda, ker je baje nadporočniku padel iz žepa revolver ter ubil deklino. Očividci pa poročajo, da se je izvršil pravi uboj. Gojkovič je sin divizijonarja podpolkovnika Gojkoviča, ki pripada zarotnikom. kateri so umorili Aleksandra. — Srbski listi poročajo tudi, da je prestolonaslednik ubil v jezi nekega vojaka kraljeve garde. Vojakovo truplo so v kovinasti krsti prepeljali v Kicvo, kjer je bil vojak doma. Njegov oče je proti povelju policije dal krsto odpreti in zdravniki so konstati-rali. da je bil ubit. — Bclgradski »Narodni List« poroča, da se jc prestolonaslednik 6. t. m. na savskem otoku s tem zabaval, da je streljal na cigareto, katero je držal neki vojak v ustih. Strel je zgrešil svoj cilj in vojaka nevarno ranil v čeljust . . .
SOCIALNODEMOKRATIČNA OBČINSKA UPRAVA.
Pariz, 8. maja. Vlada je odredila preiskavo proti županu v Toulousi, Jeanu Rieux, dvema občinskima svetovalcema in šefom magistratnega urada zaradi velikih nerednosti in poneverjenj. Mestna uprava je poneverila med drugim 5000 fr., katere je mesto Barcelona darovalo tu-Iuškim revežem, postavila v proračun izmišljene izdatke, vse dobave naročila pri lastnih ljudeh, povišala doklade za 37 odstotkov, potrošila za slavnosti, potovanja iu agitacijo 650.000 frankov več kot prejšnja uprava itd. Pripomniti treba, da je občinski svet v Toulousi socialnodemokra-tičen.
POMILOŠČENJE NA PORTUGAL SKEM.
Ministrski svet je odobril dekret, da se pomiloste vsi politični zločinci, razven kraljevih morilcev.
PERZIJA.
Šali je namestil zopet ministrstvo Nizam es Saltane. Šah dobiva vsak dan grozilna pisma.
SPLOŠNA VSTAJA V ANGLEŠKI INDIJI.
Policija v Kalkutti jc zaplenila načrte za splošno revolucijo v velikem obsegu Pa Kalkutti so nabili letake, ki poživljaj« domoljubne Bengalce, naj sc upro in 111110-re lorda Kitschenerja. Našli so nekaj bomb'
REVOLUCIJA NA HAYTIJU.
Ha.vtiški predsednik je razveljavil ustavo. V Kap Haytienu so usmrtili 65 državnih poslancev. Osnovala se je vojaška protirevolucija.
+ Ustavni odsek zboruje danes v deželnem dvorcu. Navzoči so deželni predsednik baron Schuarz, vladni svetnik Haas in deželni glavar Šuklje. Predseduje dr. Krek. dr. Šustcršič poroča. Navzoči so vsi člani odseka. Po triurnem živem obravnavanju odsek še ni prišel do sklepa in sc danes popoldne obravnave nadaljujejo + Odlikovanje. Prečastiti gospod stolni kanonik Andrej Kalan je imenovan hišnim prelatom sv. očeta. Veseleč se ZcT-služcncga visokega odlikovanja gosp. pre-latu najiskrenejše čestitamo!
+ Zmaga S. L. S. Iz Št. Vida na Vipavskem smo prejeli danes dopoldne brzojavko: V vseh podobčinah in razredih pri občinskih volitvah zmagala S. L. S.!
+ Liberalci in učiteljske plače. Buko-vinski deželni zbor je sklenil, da se na-meste učitelji v XI. in X. činovni razred. Liberalci so bili v zboru za to; potem so pa napeli vse strune, da bi onemogočili zakon. Naučni minister dr. Marehet ni predložil postave cesarju v potrjenje, češ, da bi bila slab zgled za učitelje po drugih deželah, dasi ima Bukovina od žganjarij dovolj denarnih sredstev za povišanje učiteljskih plač. Krščanskih strank učitelji ne marajo; liberalci jih pa vodijo za nos. Slaba perspektiva!
+ Ivan Hribar, župan ljubljanski, je zopet v nasprotju s celo deželo. On in Njegov občinski svet sta odklonila udeležbo pri poklonstvenem sprevodu na Dunaju dne 12. junija t. I. Zupan Hribar se je nakrat postavil na stališče, da se je cesar za poklonstveni sprevod še-le nerad odločil. Ivan Hribar hoče tako s primerno domišljavostjo in nepotrebno vsiljivostjo biti sedaj zastopnik cesarjeve volje. Kako je to predrzno, je že deželni glavar na predvčerajšnjim sestanku dovolj pojasnil. Mi pa moramo reči, da se je zgoraj omenjeno »spoznanje« pri g. županu nekoliko prekasno pojavilo. Javna tajnost je in se gospodu županu lahko sodnijsko dokaže, da je prav pred kratkim šc sam resno mislil na primerno udeležbo ljubljanskega mesta ter nameraval, da bi Ljubljana morala biti zastopana po posebni ljubljanski skupini. Mari je 011 šele kasneje izvedel, da je vladar sprva želel nobenih posebnih slavnosti? Kaj, ko bi Hribar še-le potem se premislil, ko je videl, da je nemogoče, da bi samo On stal na čelu akcije. Res — lepo! — Drugi razlog je, kakor navaja pismo županovo deželnemu odboru in kar se še bolj naglaša v poročilu »Slovenskega Naroda« o županovem govoru v občinski seji, da ima ta sprevod služiti le koristim mesta Dunaja. Dos,lovno se čitajo v županovem pismu visokokrilate besede, da mesto Ljubljana, kot središče slovenskega naroda nima nikakega povoda delati Dunajčanom pri poklonstvenem sprevodu štefažo. — Deželni glavar je glede tega Hribarja na predvčerajšnjem shodu pošteno zavrnil. Tako očitanje jc povse nedopustno od strani ljubljanskega občinskega sveta, ki je tako pozabil, kaj so storili Dunajčanje ob potresu leta 1895. za Ljubljano. Hribar je tudi pokazal popolno nerazumevanje pomena tujskega prometa in tega, kolika reklama bo ob množici iz celega sveta došlih tujcev za našo deželo, če bo v slavnostnem sprevodu dostojno zastopana. Pred nami leži časopis »Der Osterreichische Hotelier«, ki obširno popisuje, kako prisrčno so bili kranjski gostilničarji pri svojem poučnem potovanj* sprejeti od Dunajčanov — zastopnik Ljubljane pa bije Dunajčanom v obraz in njihovo ljubezen do Ljubljančanov in kranjske dežele plačuje z brcami, samo zato. ker slučajno On ni na čelu akcije, ampak, kakor je samoobsebi umevno, dežela. Ta netaktnost ljubljanskega župana je vzbudila v vseli krogih opravičeno ogorčenje in je tako prišel župan Hribar v očividno nasprotje z vsemi, katerim je kaj za stvar in za končen dejanski prospeh dežele. To se je pokazalo posebno jasno na predvčerajšnjem sijajno obiskanem shodu za udeležitev pri jubilejnem sprevodu in pri1 volitvi odbora. Od nobenih Hribarjevih potovanj z občinskimi svetniki k raznim slavnostim v Prago in od raznih Hribarjevih ' banketov ni tudi Ljubljana imela toliko koristi, kakor bi jo imela, če bi bila v jubilejnem sprevodu dostojno zastopana. Tako pa jc Hribar s svojim postopanjem k večjemu dosegel da se bo marsikje in v marsičem tako žu-panovanje opravičeno preziralo. Dežela naša pa bo s svojim krepkim ljudstvom nastopila in pokazala, da hočemo biti v vsakem oziru z drugimi enako vredni in upoštevani.
-f- Dr. Vilfan. »Mir« piše: Kako more dr. Vilfan kot naroden poslanec vložiti v imenu dr. Oblaka tožbo zoper koroški slovenski list, ker mu bo vendar znano, da bo vsak slovenski list pred nemškimi porotniki obsojen.« — To je zopet nova ka-rakterizacija dr. Vilfanove absolutne narodnosti. Tako dr. Vilfan rešuje slovenstvo! Zveza slovenskih odvetnikov tudi molči k dr. Vilfanovemu junaštvu, da je pred celovškim sodiščem vložil nemško tožbo in tako odnehal od pravic slovenskega jezika. Zveza slovenskih odvetnikov ima sedaj govoriti, kako se označuje tako dejanje slovenskega odvetnika, ki je povrh pri volitvah z belo-modro-rdeče pobarvanim bobnom v roki bobnal, da bo on tisti steber, na katerega se bo naslanjalo lahko vse slovenstvo. Za tak »steber« ie hodil po Tržiču. Kamniku in Radovljici tudi ljubljanski župan Hribar. Sedaj se to narodnjaštvo in dr. Vilfanov po-
gum vidi v pravi razsvetljavi! Ce bi kaj takega storil poslanec S. L. S., to bi bilo vprtja v liberalnih krogih, tako pa »zavedni narodnonapredni volivci« in liberalni agitatorji v Tržiču, Kamniku in Radovljici lepo molče, dr. Vilfan je pa še starosta radovljiškega »Sokola«. Heil!
+ Kranjska dežela v jubilejnem sprevodu na Dunaju. Včeraj je imel pripravljalni odbor prvo sejo. Sklenilo se je na inicijativo dež. glavarja namest. barona Lichtenberga, da se v prvotnem načrtu omenjena romarska skupina opusti in da se opusti tudi petje nabožnih pesmi. Take je ustreženo splošni želji, izraženi na predvčerajšnjem sestanku. Sklenilo se je, sestaviti veliko skupino, ki bo kazala kranjske etnografične posebnosti ter bo predstavljala vrnitev s semnja, ena skupina bo predstavljala belokranjsko svatbo, druga pa gorenjsko svatbo. Splošno se je po-vdarjalo, da se morajo za te skupine zbrati le lepi, pravilno zraščeni ljudje. Odbor izda oklic za nabiranje darov.
+ V Šturiji na Vipavskem je 7. t. m. umrl ondotni župan Avgust Schlegl, 52 let star. Šele 8. aprila t. i. ga je občinski odbor v tretje izvolil županom. Bil je dolgo let občinski tajnik v Ajdovščini, tajnik on-dotne »Posojilnice«, okrajne bolniške blagajne, član skoro vseh narodnih društev v Šturiji in Ajdovščini. Vešč mnogim jezikom: angleščini, francoščini, italijanščini, španščini in slovanskim jezikom je posvetil vse svoje bogato znanje obema občinama. Smrt nam ga je ugrabila sredii napornega dela za javni blagor. Položila ga je influenca, in ker si o pravem času ni dal miru, ga je zagrabila pljučnica in položila v prezgodnji grob. 7. njim smo izgubili moža-poštenjaka od nog do glave, plemeniti značaj, kakor ga morda ne pozna vipavska dolina. Bival je v Ameriki dali časa. Kot izurjen slikar je živel v Rimu, poznal vse ondotne umetnosti. Zapustil je več slik v domači župni cerkvi in v podružnici sv. Antona na Fužinah in več drugih. Blag bodi spomin plemenitemu možu in mir njegovi verni duši!
•t- K slovesnosti blagoslovijenja društvene zastave v Mekinjah na Vnebohod je doslej priglasilo svojo udeležbo 10 društev. Poleg že v »Slovencu« imenovanih so se zglasila še sledeča društva: Slov. pevsko društvo »Ljubljana« z zastavo; S. K. S. Z. z zastavo in pevskim zborom; društvo »Kamnik« z zastavo; izobraževal, društvo v Šmarci. Slavnostni govor bo imel veleč. gosp. državni in deželni poslanec dr. Krek; zastavo bo blagoslovil vIč. gosp. kanonik Janez Sušnik. — Velika ljudska veselica popoldne se bo vršila v kopališki restavraciji. Vspored se bo razposlal te dni.
f Jubilejni darovi za »Slov. kršč. soc. zvezo«: Frančišek Valenčič, trgovski pomočnik I K, Gregor Adamič, poslovodja, oba pri Gospodarskem društvu v Trnovem 1 K. Župni upravitelj Ljudovik Bajec od sv. Trojice I K.
+ Čenče. Dr. Tuma Henrik je pameten mož, to mu treba priznati. Pošteno je prišel do svojega prepričanja in tudi je vse proučil, kar zdaj trdi in veruje. Da se edi-njaški slogogoji vanj zaletujejo in ga ob-metujejo z znano tržaško gnojnico, je značilno za njihovo omejeno zlobnost. Vse to pa Henrika Turno ne oproščuje, da klati zdaj po Goriškem okolu fraze in da jih sodrugi s toliko reklamo ponatiskujejo. Zdi se, da sodrugi Tlimo vlečejo po deželi, kakor kak učeni kuriozum in za krajcarje kažejo. V Vrtojbi jc Tuma n. pr. dejal: »Socializem kot splošni nauk pa daje mislečemu človeku možnost, da pride do posebnega svetovnega naziranja brez posebnega veroizpovedanja«, nekoliko preje pa: »Zato pa tudi socialna demokracija pušča popolnoma na prosto (!), da se vsak prepriča in da pride do lastnega spoznanja in do lastne vere.« To jc seveda cvetoči nesmisel. Ako kdo svobodno pride do lastne vere iu mu socialnodemokraški nazor ni in ne sme biti kakor Tuma dosledno povj darja ovira, da si vstvari kakršnokoli versko prepričanje, je seveda tudi mogoče, da pride, recimo, po lastnem spoznanju — in tega Tuma ne bo tajil — do kršč. verskega naziranja. Da pa znači krščansko versko naziranje svetovno naziranje, to bo tudi Tuma priznal. Da je potem za takega človeka popolnoma nemogoče obenem imeti tudi socialnodemokraški nazor, je jasno, kajti oba se izključujeta, ker sta si diametralno nasprotna. Socialnode-tnokraška materialistovsko-razvojna ideologija je negacija krščanske. V svitu te resnice se Tumova vrtojbenska modrost razblini v čisto navadni lov na kaline: mož je hotel zbranim delavcem dopovedati, da socialna demokracija ni veri nasprotna in nič drugega nc. Torej lini in dim.
4- Iz politične službe. Prestavljeni so deželnovladni koncipisti Rajko Svetek iz Kamnika v Logatec, Henrik Steska iz Logatca v Krško in dr. Hennk Schaffer iz Krškega v Kamnik. Deželnovladni kon-
cipist Evgen marki Gozani je iz Kočevja odpoklican k deželni vladi, deželnovladni konceptni praktikant dr. Alojzij Gregorin jc prideljen okrajnemu glavarstvu v Logatcu.
—	Istra na jubilejskem sprevodu. V
narodopisni skupini jubilejskega slavnostnega sprevoda bo Istra zastopana po skupini deklet iz Doline in okolice, ki bodo jezdile na oslih, kakor se jih vidi, ko nosijo prodajat mleko, kruh in sadje v bližnji Trst, — samo da bodo oblečene v krasno narodno nošo. Tudi Čiči bodo tvorili posebno skupino, nadalje Hrvati iz Žminja, s Krka in iz Sušaka na Malem Lošinju.
—	K pokojninskemu zavarovanju zasebnih uslužbencev. Delodajalcem v zadnjem času pogostoma prihajajo ponudbe, da bi zavarovali svoje uslužbence potom namestilnih pogodb pri zasebnih zavarovalnih zavodih ali pa, da bi se udeležili ustanovitve namestilnih zavarovalnic. Z ozirom na stanje tega vprašanja priporočati pa je delodajalcem, da se ne prenaglijo. Upravna judikatura še le določi krog oseb, za katero bo zavarovanje obvezno, in odločba ministrstva za notranje posle oprosti nekatere kategorije te obveznosti. Nadalje še nimamo do danes zanesljivega vzorca za namestil-no zavarovanje, kajti notranje ministrstvo dosedaj še ni odobrilo nobene namestilne pogodbe. Če delodajalec zavaruje svoje uslužbence pri državni splošni zavarovalnici, mogel bo zavarovalno pogodbo vsaki hip razdreti, t. j. zapisati uslužbence v privatno zavarovalnico, ne da bi imel pri tem kako gmotno škodo. Pogodbe s privatno zavarovalnico pa ni mogoče enostransko razveljaviti; o razveljavljenju za-setJne zavarovalne pogodbe, oziroma o prestopu iz namestilnega zavarovalnega zavoda v splošno zavarovalnico pa ne bo šlo brez škode. Zasebne zavarovalnice vporabijo vsako priliko, ki se jim nudi, da polico stornirajo; splošna zavarovalnica tega ne sme. Zasebne zavarovalnice ne bodo mogle biti cenejše od državnega zavoda, ker bi sicer ne mogle nabrati dovolj premijske rezerve, ki se jo mora o prestopu v splošno zavarovalnico isti izročiti. To so glavni razlogi, iz katerih zveni: ne prenaglite se!
—	Iz Jesenic. Dne 10. t. m. se bode predstavljala zanimiva igra »Stanovitni kraljevič« v »Delavskem domu« na Savi. K predstavi prijazno vabi vse somišljenike in prijatelje društva glavni društveni odbor. Vstopnina po navadi. Igra ima zanimiv vojni značaj. Začetek točno ob JA8. uri zvečer.
—	Bralno društvo v Gorjah vabi k proslavi društvenega patrona sv. Jožefa (zaščitnika), ki jo priredi v nedeljo, dne 10. maja t. 1., ob 6. uri zvečer* v Jprkvi dvorani. Spored: i. Petje. 2. »Roza Jelo-dvorska«. Igrokaz v petih dejanjih. Društvo je dobilo na razpolago lepe obleke starega veka. 3. Petje. — Vstopnina: Sedeži prve in druge vrste 1 K, tretje in četrte vrste 80 h, pete in šeste vrste 60 h; stojišča 30 h. — K najobilnejši udeležbi uljudno vabi odbor.
—	Cerkvena umetnost. Iz Senožeč se nam poroča: Naša župna cerkev je dobila te dni nov okras, dve veliki podobi za stranske oltarje, katerih prva predstavlja venčanje Marije, druga pa živo in mrtvo žrtev pri sveti maši. Slikal ju jc dobro-znani akademični slikar Ludovik Grilc v Ljubljani. Podobi se odlikujeta po umetniški kompoziciji in dobrodejni harmoniji barv, sta tudi v podrobnosti fino izvedeni ter tvorita zares kras naši župni cerkvi. Gospod Grilc je dovršil svoje študije v Italiji in priznati se mora, da si je znal osvojiti čudovito koncepcijo in divno uporabo barv — lastnosti, ki dičijo zlasti be-nečanske umotvore.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Mengšu uljudno vabi k predstavi. združeni s petjem in tamburanjem, katero priredi v nedeljo, dne 10. maja t. I., v prostorih »Društvenega doma« v Mengšu. 1. Petje. 2. Tamburanje. 3. »Za pravdo in srce«. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina: Sedeži prve vrste I K, druge vrste 80 h; stojišča 40 h.
—	Toča. Dne 7. maja ob pol 3. uri popoldne je bila nesrečna blagoviška župnija. Kakor debeli orehi padajoča toča je napravila veliko škode na žitu, cvetočemu drevju in hmelju. Prizadete so najbolj vasi Korpe. Zgornje Loke, Vošče. V Zgornjih Lokah je videti še danes toča. Limbarska gora je bila od tu videti, kakor bi jo bil sneg pobelil.
—	V Kolpi utonil. Dne 26. aprila t. I.. ob 10. uri zvečer, je prišel Emilijo Daffa-ro. zidarski mojster iz Italije, k gostilničarju Jakobu Steinecu v Grintovce, občina Osilnica, ter ga prosil, naj ga prepelje s čolnom na preko Kulpc ležeči kraj Turke. občina Brod na Hrvaškem. Gostilničar je pripravil čoln, nakar je vzel v njega še Daffarove prijatelje, namreč zidarja Gio-
varnja Bartoleti in Andreja Lenar i z Turkov. Daffaro, nekoliko opit in dobre volje, je skočil prvi v precej visok čoln, čez katerega je padel v jako naraslo Kulpo. Zakričal je parkrat na pomoč, potem pa zginil pod valovi. Rešitev je bila v temi nemogoča,, čeravno sta si njegova prijatelja vse mogoče prizadevala. Utopljenče-vo truplo do danes še niso našli. Nesrečnik zapušča doma v Italiji ženo in tri nepreskrbljene otroke.
—	Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju, ustanovljeno ob vladarski 40Ietnici, slavi letos 201etnico svojega obstanka. Tem povodom je izdalo društvo oklic za nabiranje darov, katerega priobčimo.
—	Javni vinski semenj v Krškem. Da se dosedaj še neprodana dolenjska vina čimprej v promet spravijo, se priredi v teku tega meseca še en vinski semenj v Krškem, in sicer v sredo, dne 20. t. m. — Tudi na tem semnju bo veliko dobrega dolenjskega vina po zmerni ceni na prodaj.
—	Poročil se je 56 let stari Franc Ber-toncel z 79 let staro Katarino Pogačnik, oba doma v Rovteh pri Podnartu.
—	Poročil se bo v nedeljo, 10. t. m., predsednik »Kat. del. društva« v Kropi, g. Jernej Praprotnik z gdčno Peregrino An-derle. Bilo srečno!
—	Obesil se je v Vel. Grdjevcu kmet Martin Malekovič v svojem hlevu. Razlog: pijančevanje, ki ga je spravilo skoro na beraško palico in mu razdrlo duševiu' moči. Zapušča vdovo in čvetero nepreskrbljenih otrok.
—	Novice iz Amerike. V Delagno Co lo se je ponesrečil v rovu Slovenec Frait Češnik, doma iz Klenka na Notranjskem. V rovu mu jo zlomilo nogo. — V Čleve-landu je dela iskaiočega Slovenca Josipa Staniča pritisnila kara na cesti tako hudo, da ga je smrtnonevarno poškodovala.
—	Otrpnenje tilnika. V vasi Pušča, okraj Zaprešič, se je pojavilo otrpnenje tilnika. Zdravstvena oblast .ie storila potrebno. da bi se preprečilo razširjenje te hude nalezljive bolezni.
—	Kongres gostilničarjev v Brodu n? Savi je predvčerajšnjim pričel zborovati Na istem je okolo tisoč gostilničarjev in gostov iz Hrvatske in Slavonije.. Po mestu vihrajo zastave. Udeleženci so si ogledali kleti tamošnje vinarske zadruge.
Strela je udarila v Zagrebu predvčerajšnjim popoldne v hišo barona Unu-kiča ter užgala neko slamnico. Začela je goreti žc tudi neka greda v strehi. Ker so pa prihiteli o pravem času gasilci, se ogenj ni razširil.
—	Mlada goljufica. Neznano 14 letno dekle je prišlo predvčerajšnjim popoldne v otroški vrtec v Samostanski ulici v Zagrebu, češ, da jo je poslala mati petletne Olge in desetletne Eleonore Pokupec, da pripelje deklici domov. Otroka sta šla ž njo; med potom je peljala dekletci v neko vežo, jima vzela zlate uhane ter otroka tam pustila. Uhane so dobili zastavljene v zastavljavnici.
—	Mati zadušila svoje dete v spanju. Barbara Petrovič iz suhorske župnije, je vzela dne 4. maja t. I. svoje poldrugi mesec staro dete po noči k sebi na posteljo, ker se je jokalo. Mati pa zaspi in se v spanju obrne na dete in ga zaduši. Zjutraj, ko se mati prebudi, je bilo dete že mrtvo. Matere. nikari ne jemljite svojih otrok k sebi spati !
—	Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 10. t. m. predava gospod mlekarski konzulent Legvart v Št. Vidu pri Zatičini o živinoreji in mlekarstvu. Predavanje se vrši v šoli ob 3. uri popoldne.
—	Zopet ponesrečen Lloydov parnik »Triglav«. Na pesku je obtičal pri Jer-kovacu Llovdov parnik »Triglav«. Izjalovili so se vsi poskusi, da ga rešijo. Na pomoč je odplul iz Trsta parnik »Belrorie«.
Zveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev bo imela XX. glavno skupščino dne 6., 7. in 8. septembra v Gorici.
Utopljenca so našli predvčerajšnjim v stranski strugi Save pri Zagrebu. Utopljenec, približno 45 let star, je moral ležati že dalj časa v vodi. Prepeljali so ga v mrtvašnico usmiljenih bratov.
—	Shod čebelarjev se bo vršil avgusta meseca v Rumi. Združen bo s predavanji o čebelarstvu.
Parn imlin v Sarajevu. V Sarajevu se je ustanovil konsorcij, ki zgradi tam velik parni mlin.
—	Zgubljenih 160 tisoč kron. Lansko leto je poljedelsko ministrstvo na brzojavno zahtevo zadrskega namestništva določilo 225.000 kron za poljedelske namene v Dalmaciji. Ministrstvo je to svoto izročilo dalmatinskemu namestništvu pod pogojem. da se ima ista uporabiti v imenovane svrhe do konca leta 1907. Namestništvo pa je uporabilo le 65.000 kron, dočim je ostanek državne podpore sedaj za dalmatinsko kmetijstvo izgubljen, ker ga mora namestništvo vrniti ministrstvu. Na-
mestništvo .ie pri reševanju prošenj za podpore postopalo preveč birokratsko.
—	Nova tovarna v Vukovaru. Te dni
prične v Vukovaru neka nemška družba izdelovati lesene zaboje in škatljice. Na-voženega je že mnogo lipovega in topolo-
vega lesa. Domačini so premalo podjetni. * * «
—	Lurški romarji, vsaj duhovniki, ki bodo takrat že v Ljubljani, se sestanejo v ponedeljek opoludne pri kosilu v hotelu »Union«.
—	Gospodje duhovniki ljubljanske škofije, ki se udeleže romanja vLurd, dobe svoj »Celebret« med vožnjo iz Ljubljane do Inomosta ter jim torej v tem oziru ne bo treba imeti nikakih skrbi.
—	Knjižica »Lurški romar« se dobi tudi v prodaji in sicer v upravništvu »Slovenca«, v prodajalni »Kat. tisk. društva« in v »Katoliški Bukvami«. Cena broširanemu izvodu 60 vin., lično v platno vezanemu 1 K, po pošti 10 vin več.
TEČAJ ZA IZOBRAZBO BOLNIŠKIH STREŽNIC NA DEŽELI.
Povodom dvojnega jubileja, katerega praznujemo letos avstrijski katoličani, je sklenila Vincencijeva družba za Kranjsko, da priredi po zgledu drugih dežel letošnje poletje teoretiško - praktičen tečaj za izobrazbo bolniških strežnic. V ta namen naj bi preč. gg. župniki izbrali po eno ali več (dve do tri) sposobnih deklet v starosti 25. do 35. let, ki so fizično zdrave, neomade-ževanega življenja in voljne se posvetiti postrežbi bolnikov v svoji župniji. Za njih strokovno izobrazbo se priredi v Ljubljani učni tečaj, ki bode trajal od 10. avgusta do 8. septembra t. I. Pouk se bode vršil pod vodstvom izkušenih zdravnikov in bode združen s praktičnimi vajami v deželni bolnišnici. Stroški za nameravani tečaj se imajo pokriti s prostovoljnimi doneski in darovi. Praviloma naj se svota, ki je potrebna za vzdrževanje med tečajem (60 K za osebo) pokrije z doneski onega kraja, kjer bode strežnica delovala, druge stroške pokrije društvo. Ako bodo denarna sredstva, ki se bodo v ta namen nabrala, dovoljevala, se bode ustanovilo nekaj brezplačnih mest za udeleženke tečaja. Vsa daljna navodila za izvrševanje svoje službe dobe strežnice tekom tečaja.
Vsakdo, ki pozna žalostni položaj naših bolnikov na deželi, njih onemoglost in zapuščenost, bode uvidel nujno potrebo socialne pomoči. Podpisani odbor, ki je izvoljen od Vincencijeve družbe za izvršitev tega jubilejskega podjetja, se s tem obrača na slovensko javnost s prošnjo, da gmotno in moralno podpira, ker je le z združenimi močmi mogoče izvesti nameravano blago in koristno podjetje. — V Ljubljani, 6. maja 1908. — I. N. Roger, predsednik in blagajnik. — Kanonik Andr. Kalan. — Dr. Fr. Dolšak. — Dr. Fr. Der-ganc. — Dr. Avgust Levičnik, odborniki. — Dr. Josip Gruden, zapisnikar. — Opomba: Vse prijave in doneske sprejema zapisnikar.
Štajerske novice.
š Stari frg. S. K. Z. priredi v nedeljo, dne 10. maja, popoldne po večernicah shod v Starem trgu pri Slov. Gradcu v prostorih g. Petriča. Govorijo gg. drž. posl. dr. Korošec, Roškar, deželni poslanec Ter-glav. Somišljeniki, na shod!
š Sv. Miklavž pri Ormožu. S. K. Z. priredi v nedeljo, dne 10. maja, ob 3. uri popoldne shod pri Sv. Miklavžu pri g. Go-lenku. Govorijo gg. drž. poslanec Pišek, Brenčič, Meško, Stuhec i. dr. Somišljeniki, udeležite se v obilnem številu!
š Potres. Iz Šmarja pri Jelšah smo danes dopoldne dobili brzojavko: Ob %10. dopoldne je sledil kratkemu šumenju kakih pet sekund trajajoč močan potres. Smer od zahoda proti vzhodu. Škode nobene.
š Maribor. Župnijski izpit so delali sledeči kaplani: Ivan Grobelšek iz Slov. Bistrice, Josip Lončarič iz Trbovelj, Albin Slavec iz Zreč in Alojzij Zamuda iz Vranskega.
š Cerkev »Marije Lurd« v Rajhenbur-
gu. Stavbeni odbor je v svoji seji dne 6. maja oddal stavbo nove župnijske cerkve »Marija Lurd« v Rajhenburgu tvrdki Ton-nies v Ljubljani.
š Novice iz Trbovelj. Umrl je obratni vodja tukajšnje elektrarne Teodor Kellner rodom Dunajčan. — Na božjo pot na Brezje se je odpeljala v ponedeljek tukajšnja, dobrovška in svibenska Marijina družba. Dekleta si ogledajo tudi Bled. — I. maj smo obhajali z običajno lenobo in pohajanjem po gostilnah. Imamo namreč toliko denarja, da si lahko privoščimo kak petek. Čudimo se le, zakaj nas delavcev tudi kmetje nočejo posnemati. Saj so tudi oni željni razvedrila.
š Nezgoda. Na postaji Pragersko ju prišel 6. t. m. železniški uslužbenec Josip
Hostaj med pufarje, ki so ga s tako silo pritisnili na prsa, da je na mestu umrl. Bij je edini sin posestnika J. Hostaja iz Nove vasi pri Slov. Bistrici. Nesrečnež je baje sam kriv nezgode.
š Goljufije pri postajni blagajni v Mariboru. V predvčerajšnji številki smo poročali, da se je pri izplačevanju zaslužka izvršilo pri postajni blagajni več goljufij.. Sedaj so prijeli pravega krivca v osebi za-virača Franca Webra. Webra so 6. t. m aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Mariboru.
š Poskušen samoumor. V Mariboru se je skušal 5. t. m. usmrtiti 20-letni trgovsk: sotrudnik Ivan Plečko. Zadal si je dve kroglji v trebuh.
Ljubljanske novice.
lj Nemško jubilejno umetniško razstavo v Ljubljani otvori v sredi oktobra t. L tukajšnje kazinsko društvo.
Ij Ljudskošolske učence namerava mestna občina povodom cesarjevega jubileja poslati za več dni na izlet na Gorenjsko. Spremljali bodo učence nekateri učitelji.
lj Varijete predstave v hotelu »Union«
Jutri ob M>9. uri zvečer vrši se v veliki dvorani hotela »Union« predstava humori-stičnega ensembla, o katerem poročajo li-' sti, da je njih program in izvajanje zelo dobro. Posebno laskavo se izraža kritika o Woilnerju in Paulu. ki sta komika in igralca prve vrste. Poleg teh nastopajo še Ra-lovič z majhnim gledališčem, gospica Mi-gnon, gospod Lavaliere, subreta Ralovič. Na razpolago so kritike časopisja velikih mest. Vse kritike so polne hvale.
lj Iz plinarne. Jutri, v nedeljo, dne 10. maja, se bode v Kolodvorskih ulicah zvezala novo položena plinovodna cev z mestnim plinovodnim omrežjem. Dokler traja to delo, se more v omrežje iz tehničnih razlogov spuščati primeroma malo plina. P. n. odjemalci plina se zato uljudno prosijo, da jutri po dnevu rabijo kolikor mogoče malo plina, ter da pazijo na to, da se svetiljke in drugi aparati, ki bi utegnili vsled menjajočega se plinovega pritiska ugasniti, takoj tudi zapro, sicer bi pozneje, ko bo pritisk zopet narasel, plin uhajal v zrak in utegnile bi se pripetiti eksplozije. V tem oziru naj se posebno dobro pazi na svetiljke v kleteh, skladiščih, sploh v prostorih, koder se nikdo ne nahaja, ki bi uhajajoči plin mogel spoznati po njegovem vonju.
Ij Uradniško stavbinsko društvo ima
danes ob 8. uri zvečer svoj občni zbor.
lj Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko priredi društveni večer v soboto 9. t. m. v restavraciji »Au-erjevih dedičev«. Začetek ob 8. uri zvečer. Prijatelji društva dobrodošli!
lj Aretovana je bila danes ponoči neka služkinja, ker je pred par dnevi ukradla v Zeleni jami svoji stanodajalki Mariji Še-škovi srebrno uro z verižico. Izročili so jo sodišču.
lj Huda ženska. Ko je šla včeraj dopoldne kuharica Marija K. v mesto, jo je na cesti napadla Marija Lipičeva, ter jo obkladala z raznimi psovkami. Napadena je zbežala v neko gostilno, kamor ji je sledila tudi Lipičeva. Ker jo jc hotela prete-povati. je posegel vmes gostilničar in napravil mir. K. je šla potem na trg, Lipičeva pa v tovarno za lep. kjer so jo pa zopet pognali na cesto vsled njenega prevelikega »poguma«.
Ij Stavljenje koz. Počenši z 21. rnajni-kom I. 1. se bodo vsak četrtek popoldne ob treh brezplačno stavile koze v veliki dvorani »Mestnega doma«.
Ij Iz Amerike se je včeraj pripeljalo na tukajšnji južni kolodvor 250 Ogrov. Tja sta se odpeljala dva Slovenca.
Koroike novice.
k Samoumor na železniškem mostu pri Trbižu. Našli so telo izginulega poslovodje Wirtitscha iz Trbiža v prepadu pod železniškim mostom pri Trbižu. Sodi se. da je storil samoumor v nedeljo, 3. t. ni.
k Oropan je bil na sv. Florijana dan gostilničar Schreiner, ko se je vračal iz semnja iz Št. Andreja v bližini vasi Roje za 1420 kron. Imenovani je bil v spremstvu posestnika Jakobiča proti domu. Ker je imel pa Jakobič v Rojah še opravek, je šel pa Schreiner sam naprej, rekoč, da naj kmalu pride za njim. Ko se pa Jakobič iz vasi kakih pet minut daleč pripelje, zagleda, kakor jc mogel v mraku zapaziti, da neki moški na tleh leži. drugi ima pa nekaj okoli njega opraviti. Radoveden, kaj in kdo da je, je stopil z voza in šel proti oni smeri. Ko pa iščoči moški zapazi, da se nekdo bliža, pa hitro zbeži v gozd. Seveda Jakobič pa tudi steče proti drugemu, ki je še mirno na tleli ležal, ter spozna Schreinerja, ki je trdo spal, zraven jc imel pa vse žepe preobrnjene. Ko ga pokliče in mu pove, kaj da je videl, pa takoj za-
pazi, da mu omenjena svota manjka. Vsled prodirajoče noči nista mogla roparja zasledovati. Schreiner si ga je malo več privoščil, radi tega je pa tako trdo zaspal, da ni nič čutil. Torej pozor, setnnjarji, da se tudi komu drugemu kaj tacega ne prigodi.
Razne stvari.
Najdena granata ubila najditelja.
Pri vasi Zusarska je našel neki kmet granato, od zadnjih artiljerijskih vaj. Pokazal jo je drugemu kmetu, a ko jo je kazal, je eksplodirala in ubila najditelja in lahko ranila drugega kmeta.
Strela povzročila veliko nesrečo.
V	Ponte Rosse pri Padovi je udarila strela v 35 m visoki tvorniškj dimnik, ki se je podrl na lopo, v kateri je vedrilo približno 100 oseb, izmed katerih sta dve ubiti, dve smrtno nevarno in veliko nevarno ranjenih.
Upor v beneških zaporih.
V	beneških zaporih ob mostu stokanja je nastal upor. Jetniki so zabarikadirali celice. Po daljšem boju so šele ločili jetnike.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj, 9. maja. Cesarjevo zdravje je zadovoljivo. Potovanje na Češko izostane. Poletje preživi vladar v Ischlu.
GENERALI SE POKLONIJO CESARJU.
Dunaj, 9. maja. Dne 30. t. m. se pokloni cesarju vsa generaliteta. Temu sledi svečan dvorni obed za 400 oseb. Istega dne se poklonijo cesarju odposlanstva vseh polkov, katerih imejitelj je isti.
ZADUŠIL SE JE.
Dunaj, 9. maja. Znani komisijonar z živino, Rosenberg, se je vlegel sinoči spat, pustivši poleg sebe gorečo svečo, ki je padla na posteljo in jo vnela. Rosenberg se je v dimu zadušil.
PRORAČUNSKI ODSEK.
Dunaj, 9. maja. Proračunski odsek je sprejel 10. poglavje: najvišji računski dvor, pokojnine in patentstvo.
SMRT ŽELEZNIČARJA.
Gorica, 9. maja. Tu je umrl nadspre-vodnik, na progi Jesenice - Trst, Franc Hahn, doma iz Ljubljane. Bival je stalno v Trstu, kjer ima tudi družino — ženo in sedem otrok.
—	Prenos črnogorske prestolnice. —
Knez Nikolaj je glasom italijanskih listov sklenil, da preloži svojo rezidencijo iz Ce-tinja na morsko obal v bližini Bara. Načrt za novo prestolnico je baje že napravljen ter ga prično izvrševati, ko bo položen temeljni kamen za novo pristanišče pri Baru.
—	Novi župan v Belgradu je postal Obrad Blagojevič, dosedaj drž. pravdnik.
Srbski narodni cerkveni sabor. —
Upravitelj metropolije škof Lukijan je pozval člane saborskega odbora v sejo za 12. maj in člane metropolijskega cerkvenega sveta za 15. maj. Razpravljalo se bo o sklicanju narodnega cerkvenega sabora.
Pol milijona ukradli na newyorški pošti. Londonska poštna oblast je dognala, da sta bili v drugi polovici meseca marca v Ne\v-Yorku ukradeni dve poštni vreči, ki sta bili poslani v Ameriko. V obeh vrečah je bilo raznih vrednostnih listin in družili vrednostnih predmetov v skupni vrednosti v znesku 500.000 dolarjev.
sl Za IV. kongres čeških zdravnikov v Pragi so se že ustanovili posamezni slovanski odbori, tako bolgarski, hrvatski, poljski, ruski in srbski. Zaključno zborovanje kongresa bo v Pantheonu kralj-češkega muzeja. Oglasila k shodu sprejema tajnik v Pragi II. Vladislavova ulica št. 14. Vabil se je razposlalo 7840, priglasitev je došlo 484. Vojno ministrstvo je vojaškim zdravnikom dovolilo udeležbo. Narodno gledališče se naprosi, da o priliki shoda priredi svečano predstavo (opero).
NARODNA OBRAMBA.
Za narodno šolo v Št. Jakobu v Rožu neimenovan 10 K.
Telefonska In brzojavna poročila,
BLAMIRANO OBČINSKO STAREJŠIN-STVO.
Idrija, 9. maja. Občina idrijska se je bila drznila zoper prepoved deželnega odbora pričeti prezidavo »Čitalnične hiše«, ker je hotela napraviti neko reprezentančno palačo za Anton Kristana in sodruge. Deželni odbor je nadaljevanje zgradbe takoj ustavil, razveljavil dotični sklep obč. odbora, županu izrekel ostro grajo in mu zažugal, da bo župan odstavljen, ako se ne pokori. Ustavitev zgradbe je včeraj deželni odbor brzojavno ukazal, nakar se je učitelj Gangl takoj odpeljal v Ljubljano. Kaj je opravil, se še ne ve, obče se sodi. da bo prišel z daljšim nosom v Idrijo.
ZNAČILNA DEMISIJA.
Poreč, 9. maja. Tukajšnji župan Angelo Danelon je odstopil. Vzrok: Dane-lon je bil obenem konzularni agent Italije v Poreču. To so smatrali vojaški krogi za inkompatibilno, zlasti z ozirom na to, da kot župan ima gotov delokrog glede na vojaške zadeve. Avstrijska vlada sicer ni soglašala z vojnim ministrstvom, vendar pa je po ministru za zunanje zadeve baronu Aehrenthalu opozorila na dejstvo italijansko poslaništvo na Dunaju, oziroma ministra Tittonija. Slednji je Danelona obvestil. da smatra italijanska vlada obedve službi za inkornpatibihii in da mora eno ali drugo odložiti. Danelon jc odložil župansko čast. Lahi sc sedaj jezijo na Tittonija.
KONTINGENT DOMOBRANSKIH NOVINCEV.
Dunaj. 9. maja. Ministrski predsednik ima že zagotovljeno dvotretjinsko večino za nujni predlog grofa Kolovrata glede zvišanja števila domobranskih novincev.
Po sklepu Usta.
VOLIVNA REFORMA NA KRANJSKEM.
Danes popoldne so se ob pol 3. zopet sestali člani permanentnega ustavnega odseka. Vse stranke se žilavo potegujejo zato, da si osigurajo ali ohranijo svoje pozicije.
Kakor izvemo zadnji trenutek, se je dosegel sporazum med strankami.
Dogovor med strankami je sklenjen sledeče: Splošna kurija dobi 11 mandatov, od teh Ljubljana 1, 10 ostalih se razdeli na deželo. Poleg tega dobi Ljubljana še dva census-mandata, tako da bo Ljubljana vsegaskup imela pet poslancev (4 census-mandate in 1 v splošni kuriji). Volivni okraj industrialnih krajev, inest in trgov v splošni kuriji odpade, ker se razdeli na deželo.
Po tem računu bo imela S. L. S. sama zase večino z 27 glasovi. Nemci ostanejo zastopani po 11 poslancih. Liberalci so se z Nemci pogodili, da se trg Ribnica loči od Kočevja in bo Ribnica volila z ostalimi slovenskimi mesti in trgi. Ljubljana bo razdeljena v dva okraja, vsak okraj voli po dva poslanca. Kmetska volivna skupina in mestna volivna skupina ostaneta razven Ljubljane taki kot ste bili. Deželni zbor bo imel z knezoškofom vred 50 poslancev.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Izborne cevke za pipe so »Eterna-cevke«, katerih je bilo razpečanih v Avstriji v enem letu čez 11 milijonov komadov. Več v oglasu.
Kaj je bolezen?
Skoro vseh bolezni vzrok korenini v nerednem prebavljanju. Pogosto je pa kri, ki sc tvori ravno potom prebavljanja in asimilacije, korumpirana z raznimi, bolezen provzročujočimi snovmi. Če bi se prebava vršila normalno, bi imeli tudi čisto in zdravo kri, in vsaka bolezen bi bila izključena. Kal vseh bolezni se nahaja potemtakem v slabi krvi.
Žalibog, da se pojavlja prav pogosto vsled neizmernega vživanja jedi in pijače motenje v prebavi in asimilaciji, ki spočetka ni velike važnosti, zainorc pa postati izvor opasnih bolezni.
Kot neprecenljivo pridobitev moramo smatrati »Ferromanganin«, ki je za dandanašnji življenjski način neizmerne važnosti, ker urejuje prebavo in čisti kri. Prvi pojavi omenjenega motenja se kažejo v bledici, malokrvnosti, slabotnosti, glavobolu. trganju po udih, neuralgiji in trebušnih boleznih
Če se temu ne odpomore, se je bati hudih posledic.
Steklenica »Ferromanganina« stane 3 krone 50 vin. Dobi se v sledečih ljubljanskih lekarnah: »Pri Mariji Pomagaj«, Res-ljeva cesta, »Pri angelju«, Dunajska cesta in »Pri zlatem jelenu«, Marijin trg. Večja množina sc naroča: »Schwanenapotheke«, Dunaj I.. Schottenring 14.
2ITNE CENE.
Budimpešta 9. maja.
Pšenica za maj........11 '79
Pšenica za oktober......10 01
Rž za okt..........8 70
Koruza za maj........6'56
Oves za okt.........6 58
Meteorologično poročilo.
Vidina n.morjem H06'2m, srednji iraCnl tlak 736-0 mm
m S	Cu .p.-tovuj.	SU.J. b»ro-m.tro . mm	T.mpe-r»tar» C. Ulju	V.lreri	N.b.	
8	9. tveC	737 4	15 8	sr jzah.	pol obl.	
	•7. zjutr*	378	12 2	sl. svzh	pol. obl.	00
	2. pop	36 S	22-9	sr. jzab.	dal. jas.	
Srednja včera)šn|a temp. 1 9', norm 13 1*.
1161 1-1
J^java.
Podpisana Jjar bara Podrjaj, zasebnica in Josip Lončar, trgovec j moko, oba v Ljubljani, ulice na Grad št- 2, obžalujeva S tem, in prekličeva v polnem obsegu vse Šaljive in obrekljive besede, ki sva jih kjersibodi in kadarsibodi govorila o gosp. Uojtehu J(ybašku, k°ptanu pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Prevzameva nase nerazdelno stroške narasle pri zastopniku gosp■ J(ybaška v Znesku 32 Jf in položiva ob enem na roke dr. Vlad. Pegana znesek 40 tf kot globo, ki se porabi v strankine namene.
V Ljubljani, 10. aprila 1908.
Josip Lončar. Tjarbara Podrjaj.
1162 1-1
J^java.
Podpisani j-osip Lončar, trgovec v Ljubljani, obžalujem s tem in prekličem v polnem obsegu vse žaljive in obrekljive besede, ki sem jih govoril zlasti po 10. aprilu t. 1. o gospodu U. Jtybašku, kaplanu pri SV. Jakobu in o dr. U. Peganu, odvet kandidatu v Ljubljani.
Prevzamem nase stroške pri zastopniku gosp- Hpbaška v znesku 30 Jf in se Zavežem ob enem plačati 100 Jf kot globo, ki naj se porabi v strankine namene.
V Ljubljani. 6. maja 1908.
Josip Lončar,
trgovec v Ljubljani,
1160 1-1
Jjjava.
Podpisani Josip Lončar, trgovec v Ljubljani, obžalujem s tem in preklicem v polnem obsegu vse žaljive in obrekljive besede, ki sem jih govoril o rodbini Podlesnikovi v Ljubljani.
Prevzamem nase vse tozadevne stroške in se obvežem plačati telovadnemu odseku „5 k■ S- Z-" v Ljubljani 100 Jf.
V Ljubljani. 6. maja 1908,
Josip Lončar,
trgovec.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom smrti naše preljube matere, stare matere, tete in tašče, gospe
Josipe Jutraš
soproge mest. župana metliškega
kakor tudi za časteče spremstvo predrage ranjke k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in drugim udeležencem srčno zahvalo.
Posebej in iskreno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, slav. občinskemu zastopu, cenjenim metliškim gospem, gg. uradnikom in učiteljstvu, sl. društvom Požarni brambi z mestno godbo, Belokranjskemu Sokolu, Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda, združenim mojstrom, Izobraževalnemu društvu .Danica" in Bratovski sv. Reš-njega Telesa.
Srčna hvala vsakemu posebej in vsem skupaj.
V Metliki, dne 6. maja 1008.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
O priliki posvetovanja o proračunu okrajne blagajne davčnega okraja ljubljanskega so zbrani gospodje člani županstev soglasno sklenili, da v proslavo letošnjega 60-letnega vladarskega jubileja Njegovega Veličanstva naklonijo podpisanemu društvu iz okrajne blagajne znesek entisoč kron.
Za ta velikodušni dar se društvo naj-iskrenejše zahvaljuje obetajoč, da se bode naklonjena svota vestno porabila v prid okraju
V Ljubljani, dne 6. maja 1908.
Za „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana"
Albert Levičnik
t. č. predsednik.
Vabilo
na
XII. redni občni zbor
Posojilnice v Košani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 24. maja 1908 ob 4 uri popoldne v Posojilnični dvorani pri Sv. Mihelu.
Dne vn f rod:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1907.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti
1145 i-i	Načelstvo«
Razpis službe ravnatelja
slovenskega jletlnlKča.
Vsled sklega obč. sveta z dne 5. t. m. razpisuje se služba ravnatelja slovenskega gledališča v Ljubljani
z letno plačo 7200 K, ki se bode izplačevala ravnatelju v mesečnih naprejšnjih obrokih pri mestni blagajnici.
Ravnatelja imenuje po nasvetu odbora Dramatičnega društva izmed treh prosilcev (iz terna) občinski svet ljubljanski.
Ravnatelj mora biti Slovenec. Prednost imajo pisatelji, ki praktično poznajo gledališče in tehnično stran predstav.
Služba je provizorna proti trimesečni odpovedi.
Prošnje je vlagati pri odboru Dramatičnega društva v Ljubljani najkasneje do 23. t. m.
Ljubljana, dne 8. maja 1908.
_Odbor dramotičnega druživa.
Naznanilo.
Imam na razpolago circa 500 hektov črnega vina istrskega. Kdor želi dobro kapljico naj se obrne na podpisanega; zahtevajo naj se vzorci; posebno krčmarjem na deželi se priporočam. Pošiljatev direktna iz Istre, cene nizke, proda se ne manj nego 10 hektov.
S. H. Škerl
1157 1	Sv. Ivan pri Trstu.
POSCStUO Miza Ljubljene na prodaj.
Proda se novozidana hiša, jako lična, pripravna za vsako obrt, s potrebnimi gospodarskimi poslopji, skladišče, hlev, kleti, pet stanovanj, poleg hiše in gospodarskega poslopja je takoj velika njiva, gozd v bližini.
Dom se nahaja tik okr. ceste, 20 minut od mesta, v Stefanjl Vasi 5». 66.
1145 3-1
Spreten gostilničar in izurjena kuharica, zakonska, z večjim premoženjem, i$čefa
dobro Idočo
gostilno
v trgu ali v mestu v najem.
Pismene ponudbe pod „dobra gostilna" na upravo tega lista. 1150 3-1
Lep hrastov les
posekan in stoječ, ob državni cesti, 15 minut oddaljen od kolodvora, je
naprodaj.
Več se izve pri AloJlIJil Dorniku, Mengeš. 1116 3-1
Odda se takoj
pekarna
v kraju, kjer se ravnokar gradi železnica. Kje, se izve pri upravništvu. 1141 3-1
VILA
1162 3-1
s 3 sobami, kuhinjo, poselsko sobo in kletjo, z lepim sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, eno uro od Kranja, se ceno proda. Naslov se izve v upravništvu »Slovenca".
Lepo dobičkanosno
posestvo
ležeče v lepem trgu Spodnje Štajerske, tik železniške postaje, se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda.
Isto obstoji iz približno 65 oralov gozda, njiv, travnikov in sadonosnikov, vinograda, obsežnega kamenoloma ter novega, zelo dobičkanosnega broda čez Savo.
Poslopje je prikladno za vsako obrt ali za tovarno, ker je vodna moč na razpolago.
Nadaljna pojasnila daje iz prijaznosti gospod Srečko Rainer v Rajhen-burgu.	1140 2-1
60-80 litrov
svežesi mleka
1156 3 -1
kupi usak dan
Jakob Založnik
LHiMlana, Stari trs fl. 21.
Hiša naprodaj.
Zaradi odpotovanja proda se nova pritlična hiša v Spodnji Šiški, lepa lega, hiša se dobro obrestuje, je še 10 let hišnega davka prosta. Zraven je velik vrt, pripraven za vsako stavbo. Kupci naj si blagovolijo ogledati naj-dalje do 15. junija 1.1. Cena 4300 kron, drugo je vknjiženo.
Več se izve pri lastniku v Spodnji Šiški Planinska cesta štev. 237 pri Ljubljani.	1149 7-1
Obvestilo.
Svojim cenjenim p. n. gostom in prijateljem najvljudneje naznanjam, da svojih novih gostilniških prostorov radi obilice poprav žal jutri /e ne morem o tvoriti Dela bodo izvršena koncem prihodnjega tedna.	nss i-i
Uelespošto v a njem
Josip Cotič, gostilničar
Zaloga cesta itev. 3.
v
Zenitna ponudba.
Mladenič, star 25 let, priden tn varčen v gospodarstvu, ki ima 7500 kron premoženja, s' Žeti priženiti k nevesti, katera bi imela lastno velja kmetsko posestvo.
šfesne ponudbe je poslati, ako mogoče s fotografijo. na „Vekoslav", pošta Poličane, Spodnje Štajerskoi poste restante.	1135 1—1
Proda se
hiša
z vrtom, nekaj zemljišča in 4 vrale k hiši pripadajočega gozda. Posestvo se nahaja v Ljubljani. — Več se poizve pri lastniku Sv. Petra nasip 57. 1159 3—1
Služba
orgo nista incerkvenika
je razpisana pri Sv. Križu nad Jesenicami na Gorenjskem. Prednost imajo oženjeni, ki bi znali tudi kako rokodelstvo in katerih družinski udje so tudi pevci. Dohodki: 600 K na leto ter prosto stanovanje in nekaj drv. Služba se lahko nastopi takoj.
Župni urad Sv. Križ nad Jesenicami,
dne 7. maja 1908. 1153 3—1
T
Lepo
T
posestvo
blizu južnega kolodvora, obstoječe iz enonadstropne hiše, velikega vrta, cvetličnjaka, velikega dvorišča, kakor tudi skladišča in hleva, eventuelno 2 lepi stavbeni parceli se pod jako ugodnim pogojem proda. Dopisi na gospo O. Valenta, Ljubljana, Slomškove ulice 6, I. nadstr. 1155 3-1
Vajenec
se takoj sprejme
za jermenarsko obrt na Poljanski cesti št. 9. 441 6
Prodaja iz konkurzne mase.
Iz konkurzne mase Franca Kfissel, trgovca v Rudolfovem, se
proda na ponudbo ali oferte:
a)	zaloga manufakturnega blaga, sodno cenjenega na K 12089-84
b)	štacunska oprava in en voz, sodno cenjeno na K 193*60
Podpisani upravnik konkurzne mase sprejema pismene ponudbe, katerim mora biti priložen 10% vadij,
do 20. maja 1908.
Ponudniki vezani so na svoje ponudbe. Upniški odbor pa si pridržuje pravico,, ponudbe, ki mu ne ugajajo odkloniti.
Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo bi se ne mogle upoštevati. Ponudniki, katerih ponudba se je sprejela, imajo takoj, ko jih obvesti upravnik konkurzne mase o sprejemu njih ofertov, celo kupnino plačati na roke podpisanega upravnika konkurzne mase in se jim kupljeni predmeti takoj izročijo iz prodajalnice.
Za kakovost in količino predmetov, ki se imajo prodati ter za popolnost in resničnost inventurnega zapisnika ne prevzema konkurzna masa nikakega jamstva.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri okrožni sodniji v Rudolfovem in pri podpisanem upravniku konkurzne mase, pri katerem naj se oglasi, kdor si hoče zalogo ogledati.
Rudoliovo, dne 7. maja 1908.
Dr. Schegula
1147 2—1	odvetnik v Rudolfovem, upravnik konkurzne mase.
Podružnica B v SgMjetu. i
Oetaitik« glavnica I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve uilce štev. 2
priporoča
promese na 3 % zemlj. kreditne srečke I. em. po K 5'— ,, ,, 4% ogr. hipotečne srečke .... po K 4-— ,, ,, ogr. premijske srečke cele po K 12*—, pol. po K 7.—
žrebanje	glavni dobitek
15. maja	K 90.000'-
15. maja	,, 70.000'-
15. maja	„ 200.000'-
Podmžnioa * w	p
I n«xrrvflifond c i t i W 900.ono.
: Hiša št. 15:
na Zaloški cesti se iz proste roke proda ali da v najem s kavarniško in gostilniško opravo vred. Pogoji zelo ugodni.
Več pove lastnik na Kongresnem trgu Stev. I.	1142 2-1
Panorama international
1115
Pod Trančo 2.
1 1
Razstavljeno od nedelje 10. maja do vštev. sobote 16 maja 1908:
Kitajsko
in
Japonsko
Rake,
žlahtne, razpošilja proti povzetju: velike a 60 h, srednje a 30 h, male a 20 h, dvakrat na teden pon-deljek in četrtek, Janez Hribar, Ponova vas pri Grosupljah, Dolenjsko.	1136 8—1
Hlšn mi prodaj
5 minut od Vevške papirnice, 20 minut od cerkve v Polju 20 minut od postaje Zalog, je takoj naprodaj pod ugodnimi pogoji pritlična hiša s štirimi stanovalnimi deli, kuhinjo in kletjo. Poleg hiše je sadni vrt, na kateremu stoji skedenj ter kozolec. Po-sestve je 8 mernikov. Poizve se pri Ant. Tertnlku, posestniku v Zg. Kašlju pri Dev. Mar. v Polju.	1139 2-1
Kamnoseška tvrdka Ignacij Čamernik sprejme takoj v delo proti dobri plači ==------------
4 kamnoseke^ m Z brusnčo
Delo je stalno.
1107 3-2
V nedeljo, t. j. 10. t. m., popoldan ob 3. uri se bo na javni dražbi v šoli prodal
iz šolskega gozda.
Več pove krajni šolski svet na Boh. Bistrici. 1129 3-3
V Spodnji Šiški pri Ljubljani se
odda s 1. avgustom 1908
QeHR pripraven prostor
za skladišče oziroma klet. Pojasnila daje iz prijaznosti Upravništvo lista. 1126 3 -a
Kar Suhe jobe, pšenico, orehe, fižol,
sploh vse deželne pridelke, kupi Anton Kulenc, v Cslju za takojšnjo pošiljatev.	1128 3 -?
1021 (3-3) sprejme tvrdka
Felix Toman
Ljubljana, Resljeva oesta 30.
Istrsko vino
Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši
tropinovec
se dobi pri lastniku
Antonu Ferlan fll Glorjlo
1009 24- 5	Rovinj, Istra.
Si	£
o
Destilacijo iganla
i M
i spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osve-ževalnih pijač se takoj prične z najboljšim V uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelo-^ vanje in tudi prodajo se jamči ter uredi te-
meljito in strokovno manipulacija na licu me- M, Pilil sta, Obširne informacije v dosego dobre kup-L.*^ čije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro: „Erste Fabriksfirma 68882' na te1
M. Dukes Nachf.
^101a 10-3 Dunaj, I/l, Wollzeile 9.
S
v
870 12—5
Rog
eterna
kraljica
m cevk za pipe! m
Prednosti: Nizka cena, snažnost, trpežnost. Zdravo in prijetno kajenje.
C. kr. patent. Eterna-cevke se ne okrušijo, ne zamašijo in so 100% cenejše kak^r drugovrstne cevke. Samo roženi nastavek se zamenjal Prodanih 1907: dva milijona kosov I Zdravniško priporočene. Dobe se povsod!
C. kr. oblastveno potrjeno 3? ueilišce za Krojno risanje
branja desifi
Ljubljana, M trs St. 28.
v Dobi se tudi kroj po žlvatnl meri. ©
Singerjevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.; 693 16
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših sivaln.h strojev ne oddajama prekupovalcem. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra oesta &tev. 4.
S to znamko opremljeni
3učence
za kamnoseško obrt ! I
Maršner-jevi
(malin, citrou, jagod, črešenj, dišečih jagod)
- o najboljši. -
Prva čoškr akc. druiba tovarn za orlent. sladkorne in okoladne izdelke Kr Vincgradi prej A Maršner.
<m
n
I ll
i
Cene brez konkurence!
A. Lukič
Ljubljano, Pred Škofijo 19
674 priporoča svojo	3
—	veliko zalogo =
izsotovljenih oblek
za dame, gospode, : dečke in deklice. :
-	Solidna postrežba! •
Zanesljiv hlapec
se sprejme takoj v tovarni za lep (Leim-fabrik) v Ljubljani.	1094 2—2
I
Z lepi stanovanji Z
z lepim prostim razgledom za avgustov termin: 3 zelo prostorne sobe z vsemi velikimi pritiklinami, 2 prav prostorni sobi z malimi - pritiklinami, obe z balkonom -
v Šubičevi ulici št. 3.
1113 Poizve se pri hišniku istotam. 3-2
Kdor kupi Ceres-jedilno mast I_
———1 je	I
bogato obdarovan!
Kdor pošlje do konca julija trgovcu, pri katerem jemlje „Ceres"-jedilno mast, ovitke Ceres-zavojčkov, dobi za vsakih 10 ovitkov
^g-rs čisto zastonj!
oua
jedilna mast
se stiska iz kokosovih orehov v lastni tovarni. Pri izdelovanju se skrbno pazi na snažnost aparatov in je vsako dotikanje človeških rok izključeno.
Štev. 7.
Oznanilo
1137 2-1
Pri obrtno-oblastveni komisiji za preizkufinje pomočnikov v Ljubljani se vrše letošnje
preizkušnje
v dneh I. junija, 28. septembra in 30. novembra.
Zglasiti se je pravočasno pri podpisanem predsedniku (Ljubljana, Stari trg 34), kjer se dobe tudi potrebna pojasnila.
Obrfno-oblash/. komisija za preizkušnje pomočnikov.
V Ljubljani, dne 5. maja 1908.
Predsednik: Ivan Šubic, c. kr. ravnatelj.
Prodaja meščanskega budjeviškega piva.
Usojam si gosp. gostilničarjem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem izstopil kot vodja zaloge pivovarne Gos s v Ljubljani in napravil v lastni režiji
g: zalogo meščanske budjeviške pive
V Sliki izvan zveze, vsled česar mi je mogoče, vsakemu postreči.
Zahvaljujoč se slavnemu občinstvu za dosedanjo naklonjenost, zagotavljam točno in solidno postrežbo.
Velespoštovanjem
1144 2-1	Leopold Tomaiič.
SHBHMMMHHBHHHUHHKHHUHMU
1	Naznanilo in priporočilo.
M
*■	Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet prevzel svojo
M	M B I ~um M to w lastni hi*> * flori.
5}	• ™ ■■	janski ulici štev. 6.
Točil bodem pristna vina, kakor tudi Koslerjevo dvojno marčno pivo. Skrbel bodem tudi za dobra jedila in primerne cene. ^	Obljubujem cenjeno občinstvo postrezati po svoji moči točno in solidno.
J	Velespoštovanjem
li tisi 3 i	Fran Pock, gostilničar.
m
Zavarovanje zoper škodo po toči
sprejema po najnižjih cenah
| Ml zostop ofirsbo - francoske zavarovalnice |
anRo-Hon$roise"i
m m
m
MsS
M
m
(obstoječa že 27 let)
1134 2-1
e> v Ljubljani,
trg Stev. 25. o
M Škode se kulantno likvidujejo in točno plačujejo. jg| Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovale!.
Proda ali v najem se da
1068 3-2
hiša z vrtom L podstrešni
2: prijazni: mM podstrešni SUDl
v Dravljah it. 64 pri Ljubljani. Zraven je tudi gospodarsko poslopje. Hiša jc pripravna za kakega vpokojenca ali letovičarja, ker je moderno prenovljena. Pri hiši so 3 njive, del gozda z velikim drevjem. Poizve se v Ljubljani, Lingarjeve ulice št. I (pritllCje) do 11. ure dopoldne
i s kuhinjo se v hiši št. 3 na Kongresnem tryu s 1. avgustom t. i. od-dasti v najem.
Natančneja pojasnila se dobč v trafiki, ki je v hiši.	1120 3-3
Sukneno in modno blago za moške obleke, = volneno gledko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, oefir in kambrik za bluze ——— in krila. -
Doiio v veliki izberi po ugodni ceni.
R. NIKLAUC, Ljubljana
Stritarjeve (ŠpItnlsKe) ul te 5.
Vzorce na zahtevo poštnine prosto. 1060 4
■oi]o»i»«Jft«
domačega izdelka
priporoča pe najnttji cul la kakovosti slavnemu p. n. občinstva te prti. duhovščini
JOSIP VIDMAR
■ ' v Ljubljani =■
frsd Škofijo Ste?. 19. — Stari trg tte*. 4 Prešeraove ulice štev. 4. ««4, k* Popravite 6aAum §» msc. m

rf,	S
U Ameriko In Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vo2nja s Cunard Line
844 11	Bližnji odhodi
Iz Trsta : Slavonija 19 maja. Panonija 2. junija.
Carpatia 16. junija. Is Liverpoola i Lusitania (največji in najlepši
parnik sveta) 16/5. Mauretanija 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasck, Ljubljana, Slomškove ui 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Izvolite pisati po vzorce!
Modno blago
volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni nnfJl, prekrasnih modnih vzorcev za OCIII srajce, obleke itd., itd. lezajam-čene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega In modnega blaga
V. J. Havliček in brst
v Podebradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K 528 20-11
ll
lju.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da 6e popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
naravna
alkaUčna kislina
To kislico zdravniki posebno priporočajo 7,a popolno domače zdravljenje, -/.lasii pa tudi /.v
predzdravijenje m toplii-e Karlovi vari, (VI.; Marijine in Frančiškove kopeli. M
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri K >rlo <ih varih. Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u Ljubljana.	114 52-19
I IVANPEMGOV
podobar, Izdelovatelj oltarjev IU.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pra> vzel znano	2795 52—10
podoMto delavnico
umrlega g. And. Rovsek«,
Kolodvorske uHce Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
Lekarno,Pri zlatem orlu'
Nr. Pli. Mnrdetsctilaeger, kemik v LJubljani
Jurčičev trg — Pri čevljarskem mostu
«o. V/


U "'h ''i
V. A
VV\
Dunajske želodčne kapljice, krč utešujoče, slast zbujajoče, vetrove odganjajoče. Steklenica 20 v., 6 steklen. 1 K. Odvajalne krogljice (posrehrene), želodcc in črevesje čisteče. Škatljica 70 v , 6 škatlj. 3 K. Prašek proti kašlju in Zeliščni sok proti kašlju, kašelj utešujoča, 1 steklenica 1 K, 6 steklenic 5 K. Chlna-železnata tnalaga di kri in moč oslabelim osebam. 1 steklenica 2 K, 6 steklenic 10 K. Želez-nnte krogljice s čokolado, za maloki vne in blede ženske in dekleta Fluid, vrlbalno sredstvo, proti revmatlztnu in protinu. Steklenica 1 K, 6 steklenic 5 K.
Vsa živlnozdravilna In živinoredilna sredstva, - živinski In prašičji redilni prašek itd.-
„Ada'-preparati (ime oblastv. zavarovano)
_ so najuspešn. uporabljivi:
»lj Ada-mllo in crčme povzroči najlepšo polt; Ada-zobna escnca in Ada-zobnl prašek, najlepše zobovje; Ada-lasna voda in pomada, rast las;
-nikake izgube las.-
Vsak komad „Ada"-preparatov velja 1 K.
* <tr .,
y o o " c " i « 1» Jf
£ o
O K, tj <» £
t?
Vsa navedena sredstva prirejajo se edino Ic v nad 300 let obstoječi lekarni ,,Pri zlatem orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg v mestu, nasproti železnemu ičrcvljarsk. mostu) in razpošiljajo vsepovsod slelirni (lan po pošti.
% \ S,
* \
o 4 if
•f. t/i ts
-t
O T* * 9
O
1124 2
V kuhinji in sobi
se čisti les in kamen, najfinejše in najnavadnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se sploh pere ali umiva, najboljše s
SclircM-ovim milom
Njega čistota je zajamčena s 25.000 K. 1.
Št. 5836.
Razpis.
1111 3-2
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe okrožnih zdravnikov in sicer:
1.	na Bledu z letno plačo 1200 K
2.	v Grosupljem z letno plačo 1600 K.
3.	na Trati z letno plačo 1600 K.
Z vsako teh služeb je združena aktivitetna doklada 200 K.
Razun tega bo prejemal okrožni zdravnik v Grosupljem še od okrožno zdravstvenega zastopa prispevek letnih 600 K, dokler ne dobi železniško zdravniške službe v Grosupljem.
Prosilci za eno teh služeb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. junija t. I. ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 4. maja 1908.
^ 0 nr^mvi^M tr^. v tr^^rm tr-^-ar——r^v^n r iv ri—raa-i—oi ri—^(.'.^•vri—^»n
f Rimske toplice}
I Tržič (Monfalcone) na Primorskem. >J
r<t Stalna toplota 38—40° R. — Sezona od I. junija do zad- M njega septembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, [Ji ženskim boleznim !lJ ' ! ■- *-• ~ '
h
Lin
1057 2

— -	------ i— -|--- ——-j.. « f v., f •	»guiiju, ioijuo u| irii
aleznim itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis-a.	Si
Oskrbništvo Rimskih toplic. I
! Novost!
Zastonj in poštnine prosto naročajte moj
o novi veliki cenik S koledarjem o
ki obsega vsakovrstna darila in druge družini vedno dobro sluječe predmete.	----
—	v
žr. Čuden, urar in trgovec v Ljubljani.
95) 7

Zaradi pozne sezone prodaja najnovojšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno —----------------—-------, . —.---.
O. BERNATOVIČ
„ Angleško skladišče oblek"
I	V LJubljani, Mestni trg štev. 5 . 5761 4o
Razglas.
V občini Šmihel pri Št. Petru na Krasu namerava gospod Karol Lenasi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
Portland-cement tovarno
in hoče ustanoviti v dosego potrebnega kapitala družbo. — Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in preskušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir, so že zvršene.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje interesirajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek iu nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Ljubljani, hotel „Union", uhod iz Frančiškanske ulice, posvetovalnica.
Županstvo občine Šmihel.
1004 14-10
tropinovec
kranjski brinjevec
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodili od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Ši&ka, poleg Koslar« jeve pivovarn«.
> dMi^iLVTMiaturjinaRueMUKiiB
I I
latina
Krasna lega, zrak poln kislika, brez _ prahu. Moderna iS uredba, živahno
Štajersko.
izletniška poatt\Ja, poiia in brmojavni urad.
S družab. življenje.
Popolnoma prenovljeno. Nova hydroelektr. mehan. therapeut. zdravilnlca v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorij, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, šolnine kopeli, zdrav, gimnastika — Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, irevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hilmorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu in krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z dietetlčno restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 1102 1
I I
Zelo dobro ido6a
1053.215-2
gostilna
na jako lepem kraju, kjer je glavni promet, na deželi, sc pod zelo ugodnimi pogoji odda v najem tistemu, ki bi se pisal Tišler.
Naslov pove upravništvo ,Slovenca".
K
I
I
II
M kil p
■ Oo
Pletllni stroji
za ročni ali motorni obrat.
Zelo priročni za vse vrste pletenega blaga, kakorf ženskih in moških nogavic, rokavic, telovnikov,9 spodnjih oblačil Itd , iz renom tovarne strojev!
Eduard Dabled & Co., Couvet (Svica)f
,Orand prix' Pariš 1900. - ,Qrand prix' Milan IW6.|
Glavno zastopstvo: J. Giedion, Dunaj]] IX., Kolingasse 3. Iščejo se tudi pre J kupci in agenti proti dobri proviziji. Gotov zaslužek v vsaki hiši I 1000 3 -
n
II
I ll
2 letno p is. jamitro! Brez konkareflcerkakorosti!
PT^kron!^!
Razpošilja po povzetju
Prva švicarska sistem Roskopl patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlmagnetlškim kolesjem na sidro, pristno emailiranim kazallščem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastim okovom, šanir-pokrovom čez kolesje 36 ur idoča (ne samo 11! ur) z okrašenimi In pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad K5 — 3 komadi K 14 —, 6 sekundnim kazalcem K 6*—, 3 komadi K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 11'—, 3 kom. K 31'—. s sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38"—. — Zamena dovoljena ali pa se vrne den.r brez odbitka.
272 20-15
nrva tovarna or $ Hanas Konrad
c. in kr dvorni * «aln*nilr--
založnik
v Mostu (Briix) [štev. 1157 (Češko).
Bogato UtiHtr. ceniki n nad Sooo Bilkami ne na ** htevo poAlJe]o tratiš in trankh
Kašelj
naglo pomiri, pospeši in olajša izmeček sleza pristni karolinodolski
Dav
©v caj
1 zavoj 40 h. — Edina izdelovalnica lekarna
pri ,,češki kroni".
--Praga — Karolinin dol.--—
Dobi se v lekarnah ali naravnost, če se vpošlje bO vin. (2 zavojal. Zaloga v Ljubljani lekarna pri „k.latem orlu" Jurčičev trg.
Pozor pred ponarejanji.
Vsak zavoj nosi tvrd!;o in podpis
46 6

Ohranitev zdravega
idcica -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju ln ▼ uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadlel-nsga saprtla. Preizkušeno iz izbranih naj bo tj-Rlh in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo in prebavljanje po-npcšujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke no-zmarnosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega raprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerno tvoritve kislin ter krče je dr. Rone balaam aa ielodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
VARILO I
*J Vsi deli embalaže imajo
postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja o PRAGI
c. In kr. dvornega dobavitelja
i	„pr/ črnem orlu"
Praga, Mali Strana, ogel Neradove ul. 203.
Po poitl razpoillja .e v.ak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K.
Proti vpošiljatvl K I SO ie pošlje mala steklenica In za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 —4 velike steklenice, za K 22'— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerske. V LJubljani st dobiva pri gg. lekarjih : G. Plccoll, U. pl Trn-T k<Sczy, M. Mardetachlfiger, J. Mayr. I2I7S
O
883 12-5
B R. HLflVKA.
I
O—


Priporoča svojo bogato zalogo zdravilnega orodja za bolniško oskrbo, obveze za zdravilstvo, Soxlett-aparat in bandaže itd. v
LJubljani, Prešernove ul.
o
o
Špecerijsko blago,
posode, blagajne in oprava za prodajalno.
Proda
se oela zaloga v prodajalni Ivan Fabjanovih naslednikov v Ljubljani, Vodnikov trg in v magacinih vse povprek.
Pojasnila daje pisarna dr. Fr. Poiek-a, odvetnika v Ljubljani, Stari trg 30. Ravno tu oddati je ponudbe pismeno ali ustno. Vpoštevajo se le ponudbe, ki dospejo najkasneje do 11. maja 1908 do 9. ure dopoldne.	U30 3-3
Okola 100.000 komadov v rabi, Sletno jamstvo, osem dni na poskns.*
Pošilja po
Britev it. 31, najfin. solinško srebro - jeklo, '/,votlo brušena z okrašenim drialom, kot kaie slika v okrašeni šatulji, K 2 50 Št. 32. leta, toda '/.votla, K 3'-. Štev. 33. Ista, toda '/.votla K 3-80. St. 8700 S črnim, gladkim driajem, '/.votla, K 1 -50 Brivska priprava v poiitirani leseni omarici i zrcalom, se zapre in vsebuje: britev, jermen, čopič, posodico in milo, K 4 20, 5-—, z varnostnim glavnikom 60 v. več. — Nlkak rlzikot Ako ne ugaja, denar nanj I
povzetju svetovno-znana tvrdka	"
Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik, Most (BrOx) štev. 1142 (Češko).
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zastonj In franko. 270 10—1

mm
Sil
p
i,
4)
CQ
I*


fr
K
O N
4
1
i__U

r-o.
Najcenejša In najhitrejša vožnja * Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda "	ix
□ Bremena NetMork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. aaaM GrOSSe. BBB
90T Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2-86 19
Edvard Tavčar-ja, v Kolodvorskih ulicah »-35-
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Ti&lerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poitena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Wa8hington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bqlflmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. Itd.
r
Poštenemu načelu, da sv o j e
prodajamo po strogo stalnih cenah, brezltonku-
OBVUB
renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome.
Moški štifljetni, močno delani . . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Ooodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnja la box-
calf, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja ........
Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, črni, rjavi in sivi.......
Isti za dame..........
JI. 3*50 4*60 3*75 434 675 T50 3-110 r-
Elegnntnapriložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost!
11
it
n
n
•t

912 10-4
Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega ln dekliškega blaga najboljše kakovosti po
izredno zmernih cenah.
A 1, F« R TE T> F 1* ANKE L, U o 111. <1 r-
Damski salonski čevlji iz črnega usnja
divje koze.........
Damski polčevlji, cbevreau, lahki in solidno delani.........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lakastimi kapicami . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau,Ooodyear šivani .... Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........
Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear Šivani, prav elegantni.....
21.
n
?i
>1

»1
11
11
Zastopnica: JOS. HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Spitalske) ulice 9.

1504 35
Bt
Szantnerjevi crevlji SŽife^^SSiS?!
Največja zaloga
Pomladanskih novosti -	Prva in največja zaloga Črevljev na Kranjskem
Dokolenic (kamašen)	flo' —
Ameriških čevljev VrsSSfSSt — F- SZAMTNER =
K?.' £5," oTkViUJ Ioubljana, Šelenburgove ulice 4, Ioubtfiia. Trgovoi dobijo primeren poptio*. - - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročita proti pavzrija^
Edina, dobro idoča, v pet minut od Gorenjega Logatca oddaljeni Gorenji Vasi se nahajajoča	1069 3—3
gostilna
600001 00000
se odda s 1. julijem v najem.
Pri gostilni je tudi prodaja tobak*. Več se izve pri Mariji Gostiša, posestnici v Gor. Logatcu (Kalce).
» .	VV vi*"	#
^ Cj C? ■ <*> S* & ,5 * V
cRoztaiarstvo in poioSarsivo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-iastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-niitvom vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko	318 44-2
Šot zimi. S J2e6ar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v LJubljani, Turjaški trg St. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — lsvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah,
Prlznalna pisma so ua razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
Solz t ml. S JSe6ar
Revma
Nevralglje, kožne bolezni in rane, chron. Morbus Brightii
j Protin!
ohromelosti ln pri različnih :: :: ženskih boleznih :: ::
Ischias
Krapina-Toplice
Izborni zdravilstveni vspehi
termalno zdravilišč«
vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica).
Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno in izredno učinkujoče termalno zdravilno kopališče 38 do 44° C, z največjim termalno-
kopalnim bazenom v Evropi.	'65 20—9
Vodni pritok In odtok 3800 lit. v minuti.
Posebne marmor.-kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od 1. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta.
Prospekte in pojasnila daje kopali&ko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem.
Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice In konverzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča,razvedrila itd. Avtomobili.
Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. NaroČila pri kopel, ravnateljstvu na Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec in Poijčane.
Pczor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem v
856 24-5
Ignacij Camernik, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
IIMl
Pozor
p. n. gosp« gostilničarji, zasebniki E
Uinsko Mino Alojzijo Zajca KS
ima v zalogi najboljša in jamčeno prisina vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago!
Narodne vezenina
namigni prti in prtilki, torbice, zogrinjala ja okna in postelje, blazine itd. v najlepših narodnih motivih; orientalske vezenine v zlatu, srebru in svili. Jfleklani idrijski Ijdelki, narodne Zastave in trakovi, vedno v največji zalogi pri
?. jY[agdič, Ljubljana, Prešernove ulice štev. 7.
766 6 »
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobi se povsod. ;so
Frofi škodi po toči
zavaruje pod najugodnejšimi pogoji po zmernih cenah c. kr. priv. avsfr. zavarovalna družba
„DUNAV"na Dunaju.
Pojasnila daje radovoljno	1087 2-2
glavni zastop o Uuiljoni, Kolodvor, ul. IZ.
Osebam, HI se nameravajo baviti s sprejemanjem zavarovanj proti toči,
se plača dobra provizija. Dotične prijave se naj pošiljajo, glavnemu zastopu v LJubljani.
mm
81
g>ooo<
o Najkrajšai» najcenejša UOŽflja o fllMillO
z modernimi , velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je prog«
rdeče zvezde ..Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „KroonIand', „Vaderland", „Zeeland" in „Samlancl", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba m spaluice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnia 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na ' mesec vožnjo čez Kanado, katera pa Je I lidatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENO
v Ljubljani,
Kolodvorske ulica odslej stev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem lišlerju*. 320 46 19

Omtmnorfjmrro /. T942.
Slikarja napisov Stirfa. 1> pohištvena pleskarja.
zbirka dr. SchOnhHdovih v tubah za akadem. slikarja.
Elekritni obrat
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firnela In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfoln Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta it. 6	Igriške ulice šf.8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedllnega mazila sa hrastove pode, karbollneja Itd.
Priporočava ss tudi sL občinstva za vsa T aajino stroko spadajoče delo ▼ mesto ia na deželi kot priznan* reelno in fino pa najnižjih cenah.
76* 82-20
Lepa zračna
661 9
stanovanja
V6ake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovi6evem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
OO
Z električnim obro* • tom urejena tvornica ©
G. Skrbič s
>« Zagreb437 llioa itev. 40
priporoča solidne in cene im-
O
o o
£	svoje slovite
Z	luzije, lesene, tkane in platnene	X
2	rolete, železne in lesene za-
w	tvornioa za izložbe in proda-	w
jalne ter prosi, naj se tej solidni	0
£	tvornici izvoli nakloniti največje za-	Q
£	upanje. Ceniki in proračuni zastonj.	£
oooooooooocfroooo
Anton Prešker
krofa« v LJnblJanl, Sv. Petra cest« it. 14 MHkavaa a Blato kalajaa • Pariza 1304,
MHkavaa a zlata kolajna la kHiaam « Londona IKU.
fliMEiLL«
k trpežnega la itlldatia kiti« M alsklk staab.
SoSf"" izgotovljene obleU
frotsbuo a« kavaleki v najvačji kbari fo aiJniijKi conah.
tOutUo ntiftra iritrijiktji tnitu iHauiika waia»«
HsJko|cte|lo zalogo la aajrazno-.MOi H-S vratnajia lablro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev in aodaa ib-prisažaai zvedeaeo
Ljubljana, Sv. Petra nasip St. 4.
G	'''Tri,1 "fifirrfft Vedno so v za-
logi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-njaln popravljanja
vtab alstemov. Olavno zastop-stvo dvornih firm L. BOiandorfer na Ounaju, OebrDder Stlngi na Dunaju, Avgust FBrstar * Lfibavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mejil kupljen klavir docela JamSIm. — Najnižja • Izpotojevalnlna. — Delna plaSlla. • 1
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove nlice št 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se 5e priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo, j --------2467 62-U

Andrej Znlec
cementarna
na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
kuhinje in hod- mnvairnP nlfl^PA v raznih barvah nike krasne IllOZaiUlIC HB U	in okus. uzorcih.
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
poljubne velikosti gro|,iie spomenike in
za na pokopališča
nlrwll>IO brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim
odborom in zasebnikom nudim	■ —......■-=
am4m a aou. (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-"lis ww»l dovode (zlasti 6centimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago.	692 8
- Ceniki in vzorci na zahtevo. -
rifflfflmffiHimHHHHHHH>iiHitHHitH}}iHtimHimmMtmffl!ttmm
Prvo kranjsko podjetje za ametno steklarstvo in slikanje na steklu
* Avgusta Agnola v Ljubljani /
Dunajska cesta 1113 poleg ..Figovca"

r ; >
UiMM
ki:
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvo sa pro-
Tzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva*slikanja na steklo
sa steklarstvo v figuralni ia navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna r to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. im m-u
- Marini la preračaai mm zahteve zastonj. Sfrifrfih utfft ferrieiik tf«l m m rtzpilip f. »Ijeaslcia t •fM.

i a>.-< a i
M
i & V »
rm,-jot
atumiHin»mnminminiiiimnmmniHimmniHiininB
H H H N N N N N N N H N N N
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
lastnem zadružnem domu y LjllbljŽlfll
na Dunajski cesti itev. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja.........
K 59.197.246-20 K 12,888.795-43
obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|o
pla-
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega čuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 17,434.933'24.
Posojuje na zemljišča po 5 '/« °/0 z I '/j°/o na amortizacijo ali pa po 5 i/4 °/„ brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.
N K N N

201
Hiša naprodaj.
v Sp. Šiški se proda enonadstropna hiša, s šestimi stanovanji, vsako obstoječe iz 2 sob in kuhinje ter kleti in vrta. Hiša stoji na primernem prostoru blizo glavne ceste; stavba je v najboljšem stanju. Proda se iz proste roke, radi izselitve. Pogoji so ugodni. Več poizve se pri lfalantinu Gregorcu v Rflenge&u St. 13.	813 6-6
ČFfatni/ei t crfLmerifco
Jfatvri icolijv <Sobro, po ceni in areimtfsl/ivo-potovali /ia/.veobrne/o
oSimc *7icT'J{'m e/tV.<<
v JSftubl/tm i ttčblo dvt <r\sA u uliceJ2&. dM//cvvrstiutO\yiisnilu t)ay'c se brexyilučno.
latotam sprejmejo sa dobri in zanealjivi zaatopaiki.
Krasne
BLUZE
največja Izbira v svili hi v dragem modernem : :: n s blagu tudi p« meri. :: u :: "
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE ===== OBLEKCE =
. . v po najnlžih cenah. «• *
£sM. KRISTOFIČ poroč. BUČAR A
Ljubljana, Stari trg itev. 28.
Nadomestek «a
Sldro-Pain-Ezpeller
j.	fiimai Wt liTrstno b*l klaloj*«* ki
rfoda« mazil, pri preblaj«nj« Itd t mi M t., I I 40 i. I I h Min t »>«h likaml.
M nh| niih lip f*th4	taiifi
nUn. —t m JralM« 1. mrluh, aiMliln t IWtl>Lk ■ ■h hHIIh m.l. ,,Sidro"	m b r*m injd
Rlchterjeva lekarna
pri »ilttim lara- * Pragi
£UMb«thgaaM M*t. • sova.
0 av	•
tm m-ill
Poma im DejUenjhl g IWM
» kupuje proti gotovini
hrastove ie
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2ist
^ Kupttjt rudi hrastov« hlode to frlze.
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
^ Klobuke,
cilindre in čepice -m
vnojnovejilli toconoii in v veiikib izberah
pri poroča 112 62-28
Ivan Soklič.
Pod trnn^o ftt. 2. Postaji (letlelmnlce.
Predstav« se vrftijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa".
imr Danes v soboto nov spored, n
166
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava ia dijake po zni-i i žani ceni. i i
cr Lokal
posebno pripraven za m 1 e k a r i j o , se odda v najem s 1. avgustom. Več se izve v trgovini A. PERSCHE Pred škofijo 21.
1098 (4-3)
! Zastonj!
pošiljam ilustrovani cenik šivalnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin stroj se dobi :: že od 19 gld. naprej. 583 8 »
Lorenc Rebolj g Krmila.
f Letovišče h
o Žirovnici na Gorenjskem.
Mala hišica blizu postajališča — poleg pošte — z eno lepo sobo v pritličju, kuhinjo in shrambo ter podstrešno sobico, se odda takoj, najrajše stranki brez otrok. Vpraša naj se v A. Svetinov! gostilni v Žirovnici. 1119 3-2
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v LJubljani, Trnovo. 2983
v,.
- KAŠLJUJOČINI
otrokom in odrašenim osebam
V pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TPMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah kalija.
Vprašajte, prosimo zdravnika I
1 steklenica 2*20 K. Po poŠti franko proti pošiljatvi 2*90 K) 3 steklenice pri pollljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
ir' ✓ Izdelovanja In glavna zaloga »
lekarna B. FRAGNER-Ja
1430	c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1
.	Praga III., it. 203
y Dobiva se skoraj r vseh lekarnah.
dATftiiitf^ft Pozor na lme *r8dttv*'
^KsBhIzdalovatelja In na far- m V*-**	# ttveno znamko.
Za dame!
elejantne klobuke
Za otroke!
ter vsakovrstne modele priporoča
2237
A. Vlvod - Mozetič \i2i25z
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Itarfem, uitai ia kiaiirik-
lijski kljičiTiičantra.
flidrallEnt vidri Io sesoiki
Josip Weibl
l Spreitzsr-ja sasl. IJUBUm, Slomikiva ilici i
priporoCa m aUracma občinstva ta pre£astiti iuhovSini t Udelovanje vaefe v »* stroka ip»-iajočih predmetov: MSa. amraSJe (ta etraj, obhajline niza, OffraJ« ma »iroflvor« •baaejaa aaarekja, vata« vrata, balkoni, veranda, stolpne krtka, itefiSlalko. atr«l»-
voda, telesna akna, telesne atola Iti. •paeijtllteta: valjlial aaatorl m eolndae plahta p« naj no rej Se® sistema a aaaaivifalaM! 1 1M9 68—It	oponumi bres vijakov.
Jos. Stupioa,
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
jermenar in sedlar
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
p konjskih oprav o
ifoSS; koflle, flruje uozoue l iln nairozlK. vprežno opravo,
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče
potrebščine
kakor tudi že obrabljene vozove in konjske oprave.
715 12-8
Na najvišje povelje Njeg.
c. in kr. apost. Veličanstva.
XXVI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterllaSodoiuSaisefie18 39° dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 513.580 kron-	791 10-10
Glavni dobifek znaša 200.000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 14. maja. — Ena .re&ka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr, loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
I
Velika
> ••
i

ee ee
zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem predmetu označene —- cene. =
A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Priznano najboljša
delavnica
za izdelovanje oblek po meri. ::
Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. ::
595 19
OSREDNJA
'Vloge na knjižice in raiun 4 % in 4';« Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
CESKIH HRANILNIC,
I., Wippliogerstr. 22 (Ustredni banka českych spofitelen)
Poaojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 J' i" V«'/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4•/„ ban-kovnih ohJigacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000-
Telegram!: „Sporobanka".
Deponiranje kavcij In vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in svete brezplačno.
VZAJEMNO
Kongresni trg 19
DRITCTUO V LJUBLJANI
registrovana zadruga t omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
po 4
31
to je: daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Hentni davek pla^a hrnuilnloa suma, *49 B3-i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Najsigiirnejša prilika za 6tedei\je!
<j
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.