SiRi ZVEZA SLOVENSKIH KLU&OV * ** L * k FEDERATION OF SLOVENIAN CLUbS VLSTNII* MElIkOOlUNIlL Glasilo članov S. K. Melbourne, l/ic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik S. Kosir. - Naslov uprave v v Kluba: 153 Essex St., Pascoe Vale, Vic. - Telefon: FL 6466 - Za uredništvo odgovarja tajništvo LETNIK IV. MELBOURNE, FEBRUAR, 19,ÖQ Številka 49 OBZORJA SE JAS KI J 0 Srečko KoSir KAJ JE ZHAÖAJ? 1-TAÖBT RAVNAUJA, KI SE DRŽI TRDIT IH NiČEL, VZTRAJNA VOLJA V SLUŽBI SPOZNA1 NEGA. VZORA, KI JE DOBER, IP NEPOPUSTLJIVA STANOVITNOST V SLUŽBI PLEMENITEGA POJMOVANJA ŽIVLJENJA, Pa seji Upravnega odbora Slovènskega kluba ) Melbourne, dne 5. februarja t, 1., so člani . sklenili spremeniti postopek pri sprejemanju novih članov v svoje vrste. Do Sedaj je bil vstop v članstvo dokaj ono-^ . staven, zadostovala je le prijava, <3e je prijavi j enee sporočil, da je šele pred kratkim prispel v Avstralijo, mu je Uprava čimprej izročila člansko izkaznico s podarjeno enoletno članarino. Kov odlok, ki je veljaven od 5. februarja dalje, pa je nekoliko drugačen. Vsak novinec bo mo -ral predložiti UO SKM prijavo, ki jo bo ta sprejel — ali odklonil. Vse tiste prijave, ki bodo na seji Upravnega odbora nprejete, bodo vpisane v novo člansko knji go kandidatov in se bodo le-tem izdale posebne izkaznice. Dolgost kandidatne do -be bo določila Uprava, Sele po poteku kandidatne dobe bo Upravni odbor sprejel kandidate med redno članstvo — če'jih bo prepoznal vredne zaupanja. Vemo, da se bo marsikdo vprašal, čemu in zakaj taka previdnost in nezaupanje? Zavedamo se tudi, da bodo zaradi tega dvignili naši nasprotniki mnogo prahu ter bodo s prstom kazali na nas, toda ... Vsakdo ve, da kjer zidajo kakšno zgradbo (veliko ali malo), da jo morajo postaviti na zelo trdno podlago. in kdor je prezrl to dejstvo, bo kaj kmalu opa -. , zil »a stavbi razpoke in možnost nevarnosti, da se že pri sicer nedolžnem poti/ tresnem sunku ali nekoliko močnejšemu vetru celo poslopje zruši. Ves trud in ' denar je. tako zgubljen ...Ta primer lahko rabimo za Slovenski klub Melbourne, ki predstavlja tukaj živečim Slovencem skupno duhovno stavbo, oprto na temeljih članstva. Samo iz članstva bo nenehno raslo jedro, ki bo moralo biti dobro kaljeno, da bo kos nalogam, ki jih zahteva upravljanje'te zgradbe. Člani, kateri se zavedajo svojih dolžnosti in čuvajo klubov ugled, nudijo svoji ustanovi granitno podlago? tisti člani, ki pa ignorirajo ta dejstva, ustvarjajo tej duhovni zgradbi peščena tla« nasprotniki Slovenskega kluba Melbourne računajo na trhlo podlago v tej ustanovi in zaradi tega nenehno ponavljajo svoje napade v raznih oblikah z upanjem, da bode prej ali slej uspeli s svojim uničevalnim delom. Prav ti napadi so prisilili Upravo Slovenskega kluba Melbourne na izvajanje drastičnih ukrepov,'ki bodo zajamčili močno podlago nadaljnjemu razvoju. V petih letih, to je v dobi obstoja Slovenskega kluba Melbourne, je ta poleg uspehov preživljal tudi svoja krize, ki so jih povzročili nekateri posamezniki, ko so^postali člani takorokod čez noč in bili■sprejeti celo v Upravni odbor. Ia ta način je članstvo naraščalo iz dneva v dan, z njimi naklada "Vestnika", z »'Vestnikom" pa izdatki v gotovini. Slanom je Uprava nudila izredne Dopuste na izletih, kar je.večkrat povzročilo deficit. V nesreči daje Slovenski klub Melbourne svojim članom moralno in materialno pomoč. Dne 13. februarja je Slovenski klub Melbourne priredil zabavo izključno za člane in vstopnine prosto, ter nudil razna. okrepČila izpod lastne cene."Ta zabava je bila samo poskus, ki pa je odlično uspel in bo Uprava še nadalje skrbela., da bo večkrat priredila to -vrstna razvedrila svojim članom. Prihodnjič., bomo poleg petja vnesli trdi kak šaljiv prizor in nekaj recitacij. Zolim, da- naj ■nihče ne misli, da so zgoraj,citirane vrstice-namenjene Upravi "V-i -.-•:- V' o enone osSnlk» Urejuje Stana-..Zupan, 74 Oipps St/. East": ■ x: Slovenskega kluba Melbourne v slavospev, še manj kot očitek članstvu, temveč imajo namen, da pokažejo vsem, ki se zanimajo za nas, da smo vedno delali z dobro voljo, da bomo še delali, toda to samo za člane, ki so s plačano članarino dokazali, da se zavedajo važnosti te dolgoletne ustanove, ki nas uspešno predstavlja v Avstraliji in širom sveta. V nobenem primeru ne bomo dopuščali, da bi se posluževali zgoraj omenjenih ugodnosti člani, ki so brezbrižni in so jim skupni napori v naSem klubu "deveta briga"? Ta prepotrebna odločitev naj bo v skromno zadoščenje vsem zvestim članom Slovenskega kluba Melbourne, ki z ramo ob rami dan za dnem vse krepkeje čistijo obzorje naše nove domovine, te čudovite zemlje kontrastov in lepot in neštetih možnosti ustvarjanja novega in lepšega načina življenja, ki so ga zastrle rahle meglice nezdravo mislečih ljudi — sorojakov, ki z nepriznavanjem zdravih idej vedno bolj tonejo v praznino pozabe ... MELBOURNSKI S L A V Č K I Stane Zupan KAJ JE VZGOJA? VPLIVANJE ČLOVE -ŠKE VOLJE, DA SE V VSAKEM ŽIV -LJEHSKEM POLOŽAJU BEEZ POMISLEKA ODLOČIMO ZANESLJIVO IM VESELO ZA DOBRO. IM KAJ JE PESEM? PESEM JE MELODIJA BESED, KI JO NEKATERI ZNAJO SAMO PREBRATI, NEKATERI PA TUDI ZAPETI. Množico melbournskih Slovencev, ki je v soboto zvečer, dne 13. februarja,napolnila prireditveno dvorano v Forester's Hali na Latrobe Street, da so sprosti in povese-li v prijetnem vzdušju zabave, prirejene za Članstvo Slovenskega kluba"Melbourne, je čakalo prijetno presenečenje. Pripravil ga je j______ pevski zbor Slovenskega kluba Melbourne, ki se je nepričakovano predstavil rojakom s skromnim programom. _Za osvetlitev rojstva novega pevskega društva, ki predstavlja pomembno pri -dobitev Slovenskega kluba Melbourne na kulturnem področju za'slovensko manjšino v Viktoriji, podajan nekaj bežnih ugotovitev iz preteklosti . Septemberska številka 'Vestnika" iz leta 1958 je obdarila ljubitelje domaČe pesmi z rahlim upanjem na oživitev pevske dejavnosti v Melbournu. Vabljeni so bili vsi, ki imajo v^akjo do petja, da se priključijo novoustanovljenemu pevskemu zboru v Melbourne, ><.;. j3 že pričel z rednimi vajami v prostorih kina "Savoy", potem ko so najv.-a tejsi pevci ustvarili temelje obstoja na ustanovnem sestanku v Padua .Rail v K'-."., Naglo so minevali meseci in za mnoge izmed nas je takratni mnogoobetajoč dogodek, ki so nar; je vdahnil v .spomin, sicer pa je utonil v pozabo ,,, Temu pa n: bilo tako. Bilo je patrbno mnogo truda in požrtvovalnosti ob veliki meri dobre volje, kar so bile glavne odlike z idealizmom pregote skupinice pevcev, da so lahko uspešno kljubovali vedno novim in novim oviram, ki so močno vplivale "na uspešnejši razvoj pevskega zbora. Bilo ni stalnega primernega prostora za vaje, prihajali so novi pevci in odhajali stari, kadar so življenske zahteve pre 1 vladale nad glasom srca. Vsi ti vzroki so vedno znova prestavljali delovanje na-" ' mesto v širino ž zahtevnejšim programom na trnjevo pot začetka. Celotno strokovno in organizacijsko delo je slonelo na ramah dveh dolgoletnih delavcev za razvoj slovenstva, pevovodje g. Branka Sosio in g. Leopolda Jauk, ki je skrbel za nemoteno delovanj e pevskega zbora v vseh podrobnostih* Danes so uspehi njihovih sloknah naporov za ohranjanje predragoo^aA dedi&Si**" ne, ki smo jo prejeli od svojih staršev — materinega jezika , obogatenega b jx^ mijo, že kronani z uspehom. Program, ki so nam ga posredovali, je obsegal le tri pesmi narodnega značaja in sicer? Plenice je prala, Lepo mi poj e črni kos in Tam v Štajerski deželi. Zapeli pa so nam jih slovenski fantje, zbrani v oktetu iz vseh koncev nepozabne domovine in v širni Avstraliji ponovno združeni v istih željah in idejah. Skromen in tih simpatičen mladenič, ki je "priromal" do nas preko luže iz Trsta — odprtih vrat na plavi biser naših morij in od tod v dalnji svet — je potrebno usposobitev za pevovodjo dobil v Trstu . Svoje znanje v skopo odmerjenem času nesebično prenaša na mnoge izmed nas, od katerih nam je za začetek predstavil sedem slavč-kov,^medtem ko je sam pel prvi bas: Florjan Bavdaž — drugi bas, Ludvik Birnat — drugi bas, dočim so gospodje Franc Zgoznik, Jože Mukavec (prvi tenor), Hinko Bed-rac in Ivan^Hajster peli v drugem tenorju. Niso še izzveneli zadnji verzi priljubljenih pesmi in že so poslušalci sijočih obrazov z dolgotrajnim ploskanjem izrazili navdušenje nad tem izrednim dogodkom — rojstvom mnogoobetajočega pevskega zbora. ki je končno le dostojno in uspešno prestal prvo javno preizkušnjo. (Dalje str. 9) Obzorja se jasnijo ... (s str. l) Slovenskega kluba Melbourne v slavospev, se manj.kot očitek članstvu, temveč imajo namen, da pokažejo vsem, ki se zanimajo za nas, da smo vedno delali z dobro voljo, da bomo Se delali, toda to samo za člane, ki so s plačano članarino dokazali, da se zavedajo važnosti te dolgoletne ustanove, ki nas uspešno predstavlja v Avstraliji in Sirom sveta. V nobenem primeru ne bomo dopuščali, da bi se posluževali zgoraj omenjenih ugodnosti člani, ki so brezbrižni in so jim skupni napo- -V,-! --K--1.1..1--..J---J. , _ . t! ri v našem klubu "deveta briga Ta prepotrebna odločitev naj bo v skromno zadoščenje vsem zvestim članom Slovenskega kluba Melbourne, ki z ramo ob rami dan za dnem vse krepkeje čistijo obzorje naše nove domovine, te čudovite zemlje kontrastov in lepot in neštetih možnosti ustvarjanja novega in lepšega načina življenja, ki so ga zastrle rahle meglice nezdravo mislečih ljudi — sorojakov, ki z nepriznavanjem zdravih idej vedno bolj tonejo v praznino pozabe ... MELBOURNSKI S L A V S K I Stane Zupan Množico melbournskih Slovencev, ki jo v soboto zvečer, dne 13. februarja,napolnila prireditveno dvorano v Forester's Hall na Latrobe Strest, da se sprosti in povese-li v prijetnem vzdušju zabave, prirejene za članstvo Slovenskega kluba Melbourne, je čakalo prijetno presenečenje. Pripravil ga je pevski zbor Slovenskega kluba Melbourne, ki se je nepričakovano predstavil rojakom s skromnim programom. Za osvetlitev rojstva novega pevskega društva, ki predstavlja pomembno pri -dobitev Slovenskega kluba Melbourne na kulturnem področju za."slovensko manjšino v Viktoriji, podajam nekaj bežnih ugotovitev iz preteklosti . Septembarska številka "Vestnika" iz leta 1958 je obdarila ljubitelje domače pesmi z rahlim upanjem na oživitev pevske dejavnosti v Melbournu. Vabljeni so bi- li vsi, ki imajo v^n.jo do petja, da se priključijo novoustanovljenemu pevskemu zboru v Melbournu, '< ;. j 3 že pričel z rednimi vajami v prostorih kina "Savoy", potem ko so na jw-.tej'éi pevci ustvarili temelje obstoja na ustanovnem sestanku v Padua .Rali v K-v- Bagio so minevali meseci in za mnoge izmed nas je takratni mnogoobetajoč dogodek. ki so n.c,a je vdahnil v .spomin, sicer pa je utonil v pozabo ... Temu pa n: bilo tako» Bilo je patrbno mnogo truda in požrtvovalnosti ob veliki meri dobre voljo, kar sr. bile glavne odlike "z idealizmom pregote skupinice pevcev, da so lahko uspešno kljubovali vedno novim in novim oviram, ki so močno vplivale- na uspešnejši razvoj pevskega zbora. Bilo ni stalnega primernega prostora za vaje, prihajali so novi pevci in .odhajali stari, kadar so življenske zahteve pre vladale nad glasom srca. V3Ì ti vzroki so vedno znova prestavljali delovanje na-" mesto v širino ž zahtevnejšim programom na trnjevo pot začetka. Celotno strokovno in organizacijsko delo je slonelo na ramah dveh dolgoletnih delavcev za razvoj slovenstva, pevovodje g. Branka Sosio in g, Leopolda Jauk* ki je skrbel za nemoteno delovanj e pevskega zbora v vseh aodribupstih« Danes so uspehi njihovih slolnih naporov za ohranjanje pretosgoo^aA dediŠči"" ne, ki^smo jo prejeli od svojih staršev — materinega jezika , obogatenega ü mi jo, že kronani z uspehom«, Program, ki so nam ga posredovali, je obsegal le tri pesmi narodnega značaja in sicert Plenice je prala, Lepo mi'poje črni kos in Tam v Štajerski deželi. Zapeli pa so nam jih slovenski fantje, zbrani v oktetu iz vseh koncev nepozabne domovine in v širni Avstraliji ponovno združeni v istih željah in idejah. Skromen in tih simpatičen mladenič, ki je'priromal" do nas preko luže iz Trsta — odprtih vrat na plavi biser naših morij in od tod v dalnji svet — je potrebno usposobitev za pevovodjo dobil v Trstu . Svoje znanje v skopo odmerjenem času nesebično prenaša na mnoge izmed nas, od katerih nam je za začetek predstavil sedem slavč-kov, medtem ko jo sam pel prvi bass Florjan Bavdaž — drugi bas, Ludvik Birnat — drugi bas, dočim so gospodje Franc Zgoznik, Jože Mukavec (prvi tenor), Einko Bed-rac in Ivan Hajster peli v drugem tenorju. Hiso še izzveneli zadnji verzi priljubljenih pesmi in že so poslušalci sijočih obrazov z dolgotrajnim ploskanjem izrazili navdušenje nad tem izrednim dogodkom — rojstvom mnogoobetajočega pevskega zbora o ki je končno le dostojno in uspešno prestal prvo javno preizkušnjo. (Dalje str. 9) kaj je vzgoja? vplivanje Si,ove -See volje, da se v vsakem živ - umskem položaju brez pomisleka. odločimo zanesljivo in veselo za dobro. in kaj je pesem? pesem je melodija besed, ki jo nekateri zijajo samo prebrati, nekateri pa tudi zapeti. ji/7 o 7 ' ;JCA 7 Do p ^ p,--.-. \ ;//.■,> U -4^- --------;—rOrrj-^f'" k ^11 k^ wr F ® -UMM&JIjml : ■ ^va •Ifwtw f ' * Najprej kar k pcrotaa, eairama k poroki. Izgleda., da je bil januar prevroč, da bi se ljudje ženili. Omenim lahko samo poroko Jožef ine VARIO ĆNIK z Antonom pu - ČETT. V cerkvi sv. Ignacija v Xiiohmondu sta si obljubila zvestddo. Nevesta je doma iz fare Skale, ženin pa je po rodu Hrvat. Poročila sta se 6.februarja. . .^ Naše čestitke-mlademu paru! i. Prihodnjič bodo pa kaj dolge litanijo novororočen-cev. Kaj hočete: pust se bliža, za njim pa posti * V januarju so bili krščeni sledeči naši malčki: Dno Q.januarja je bil krst REGINE, hčerke Pavla KISHA in Cecilije, r.Koleno v West Footscrayù. - Isti dan jo bil krseon LOJZEK, sin. Antona ŠUŠTARJA in Danice r.Udovič v Ascot Vale. - Dno 16.januarja^sta zabeležena ROMAN in JOŽEK. Prvi je prvorojenček dru-.ini.ee Martina DODIGA in Katico r. Gorič v Hawthornu, drugi pa sinko Jožefa ŠKRLJA in Sonjo r.Dolgan v West Bruno-wicku. - ALBINCO je pri krstu dne lU.fobruarja dobila družinica Alojza TISLERJA na Magdalene r.Stoli v NevrtovmU (Geelong). - Isti dan jo v Geelongu zajokal pri krstu THAN ČEK, sin Milana JELENKA ir l'irte r.Seruga» In pa PAVLICA, hčerka Ivana MSHAHJA ter /intoni j e r.Magajna. Iskrene čestitke nas vseh - staršem in malčkom!! ! * V februarju bomo melbournški Slovenci zopet javno nastopili. Karitativna ustanova St.Vincent de Paul Society priredi dno 28. februarja (v Melbourne Tovm Hall, ob osmih zvečer) svoj vsakoletni VARIETY SHOW, na katerem nastopa okrog 15 narodnosti. ^ p bo že tretje loto, kar širši avstralski javnosti pokažemo našo lopo narodno nose, našo oesem in naš ples. Doslej srao bili po mnenju prireditelja F .Murphy ja vselej ona najboljših nastopajočih skupin in upam, da tudi lotos te svoje tradicijo ne bomo pretrgali. - Sliko našo skupino so tiskali na veliko propagandne letake, ki vise pred vsako cerkvijo in po mnogih izložbah mestnih trgovin. , Vsi rojaki, Vi se zanimata za ta pestri večer, ste vabljeni. Ne pozabite na dan in čas in kraj! Vstopnico (po 10 ali pa ? šilingov) boato lahko kunili pri vhodu. Vsom,rojakom, ki so mi priskočili na pomoč pri prirravah za ta naš nastop,■pa se žc zdaj iskreno zahvaljujem. * Vodno odkrivamo med nani novo talento. Gospod Hajko Ješc ne lovi samo metuljev (o tem sem menda že enkrat pisal, k^.jti njegova zbirka jo bogata in dragocena), zrn tudi žvižgati na prste, da ga jo veselje poslušati. Na našemjmlturnem vočoru na tmt jo nedeljo v ja-uarju. jih. jo roka j zažvižgal . Tczko-je roci, ali jo on a) rcani j al z žvižganjem svoja sinova-harmonikaša, aLi sta onadva, spremljala njega. Vsekakor bo 28.februarja žvižgal - v Melbourne Town Hall-Ur 0 pospe Rosali j i Ifotkovi, ki sem jo z možem lansko loto enkrat pripeljal iz Bone gille mod ras/som pa čul prejšnji teden, da bo zdaj enkrat nastopila na amaterski uri v radiu. Zapola bo noto. j narodnih, spremljal pa jo bo na harmonike Branko Sosio, i - "vovodja klubskega pevskega zbora. - Da, Brankotov pevski zbor se jo pa tudi lepo izkazal pri svojom prvom javnem nastopu na člnnski .zabavi (13.februarja). Vsaj tako -on slišal od vsakora, ki so jo zabave udeležil in. sva o njej govorila. Zal mi jo bilo, dnscE bil t a "večer v Geelongu. - Čestitko ga.Iatkovi, Branku in. njegovim . fantom! * Gosna Murkova, ki dela v Williams tomi Hostelu, jo ob nriliki smrti Jožeta Porša nabrala red rjosovini sodelavci Ln znanci 18 funtov. Porabil jih bom za pogreb, co stroški nò bod o 'krit i s fantovo zaouščino, drugače pa za njegov grob. D,ar (1 funta) je noslalatudi gdč.Julka Mrčunova. - Iskrena zahvala! * Borie rilla jo imela te tedne spet -ree o j naših rojakov. Nekaj družin son möge l"**«*1 t ^ Te rid nami. Fantov m ni urad ni hotel pustiti von, dokler atovilo sezonskih^, delavcev za trgatev grozdja v Milduri ni izpolnjeno Kakor izgleda bodo odsl^t tja, pa šole Aon ned nas. - Prav veseli so bili filma iz našega življenja, ki sen jim ga pokazal. * Zahvaljujem se Francetu Dcnku, ki jo v zadnji številki "Vestnika" z ^fjf1™ pade nane povedal svoje. Hvala tudi vsom, ki sto ni osobno pisali, zlasti po izidu zadnje številko "gn-a". Tudi tajnik Sydncyskega slovenskega kluba na Dona je v menu obeh ustanov poslal "jsne obža'Hvtja z izjavo, da ne ona no druga ustanova nimata -, „s* oinr-in r> rr "z nizkotni-1 o: "b. ' ni- natoleovan j i in. blatenji" Zara. . . .. Kaj naj'r Jon k va^ .o ž j ,,krat konec, resnica pa jo večna. Bog jm odpusti! * Po naši ponoidanski re o na ar d,jo nedeljo v marcu (20. norca ob potih v Starane is, PiiJ"; u,, .-A, :-.,kxrijan -Or^lt predaval o Avstraliji. Spoznali bo i:..; •.. . ' - - e ri v i tn .a: Äl^i^h slikah. FrSr.r-wf no naso a - "Vestnik" SJ I C i h/ur naročnin pa/rni (Nadaljevanje) še da se ^življenja, zato se nam zdi najnaravneje in najpravilnej- se, da se_pri njih ureditvi drzime kolikor mogoče iste razporednosti, kakor se v J f'f J1Ja OXOYe?co življenje. Kot nekako pokrajinsko ozadje podajamo nekaj hreipier.^ ZILT^- ^ °ziJoma Pastirske pesmi, sledijo pesmi ö ljubezni: hrepenenje, vasovanje, nezvestoba,smrt enega izmed ljubečih, ločitev, tožba po < a dSoma L ßif^ Povečini še v zvezi z zaljubljenimi^' n«to n trn^- T ^OJne1S°/0jaSke- Za temi se vrstij° Pesmi 0 Cenitvi, o .akonu S« ti i ;T 5 k°nci™ obred*e Peam, napitnioe in še nekaj pobožnih. Pe bomo razpravljali o vseh, hočemo pa opozoriti na nekatere posamezne. valca?Ja'l5aStVf"a Tmr0dna pesera (po 11Jtudi moderna!) kot zmagovalca zime xn glasnika pomladi. Ko "potrka na duri" in pride k nam, z "eno hlačo ' krstn rUmeU°> fclk0r pesem prenaša na njega pojavo v naravi, ta- krat zavlada veselje*po vsej deželi. V drevesih oživijo sokovi, zgane se v starih, raskavih deblih, davna, večnomlada skrivnost snovanja jih'prfKLf rlstlLe šfnovsoT r°ji STatbe* ISt0tak° 86 tudi pti5i- p-šerno-življ^ zaS- pomladnega ££ STJ^' ^^ * ^pega ooiati'ko^eV ^eSele' br0zskrteie Jivljehskosti, ki ne-vpraša, kaj bo jutri, se sem ni stoto ^ P°VT ^^ 51ovek« LeP ^in, kako označi narodna pesem njegovo razmerje do vesolja, razmerje med njim kot m i s 1 e č i m bitiem i^fiVT JTtJ° kr0g nJegaS Dekle ?asl° ovce> začelo zvezde štet'j ^ ■ rado Ko b! zvedelo, kedaj bo treba umret'. Misel na smrt, sploh misel n^ nez-^ oì^lZnak'-kÌ 5l0Veka °d bitiJ' ^amo on razmišlja o^SLh, vse SJ J ' ln Ž:™ 1SOe °dgOVOra- Ta P°teza ga nam živo in jasno odraža od lečo na paši?raVSe M Fredo5uJe ***> Pastirico, samo, zamišjeno, razmišlju- mitiLrx^oL^r0 Bo otroSke pesmi'.k± predstavi^°pove5ini p*- Otroku je vsak vtis več ali manj prvoten, vsaka pojmovna zveza več ali mani nova, zato tudi živa in pesniška. Fjegova fantazija ne pozna spon logike! ne ozira se na nje, zato je svobodna, in gibčna: naivno ustvarja in ne vpraša ali te stv-ri da^n ' gegovi dusi zados4jejo L^SvSe^e^' mom feet J'Lf ^^ ^ Pranje naravnih glasov in dopadanje nad rit-ITA*-' se0aj-;.f ritmika dvogovora, združena, z značajem igre f "So- va sedi na panjxcu m, rima, n -:,omeznih besod, navadno šaljivo in poLeSjiio! IJK? to -"'i ali drastičnosti ( "Oenča Marina") včasih^- ("SonceU2i!aj05e J tej neo™oi, svobodni igri predstav I oonce sije, g,o p, — : vse to so elementi otroške pesmi in v veliki meri S el^r? 1 SaJ se raVno tz nje dajo s posebno jasnostjo razS- ti elementi pesniškega ustvarjanja: igra fantazije, ritem, rima. v ) . (dalje prih.) Škrjanček poje, žvrgoli, se bel»ga dneva veseli,-Skrjancek poje beli. dan, pozdravlja hrib in plan. Pod klančkom sva se srečala, prijazno sa pogledala j solicie so naj «ne b'le'oči: vse to ljubezen st'ri. Kjerkol'-sem hodil, kjer sem bil, še take nisem nikjer dobil, da b» Via t'ko mil'ga ličeca in usmiljen'ga srca" Imel sem ljubico, pa sem jo zgubil 5-srečen bo tisti fhnt, ki jo bo dobil. Imel sem tičico, pa m' je zletela; srečna bo vejica, kjer bo obsela. Vejica suha b'la, se je zlomila, tičica kunštna b *la, pa je zletela» Sveti Juri potrka na durij ima eno hlačo zeleno, eno rumeno. Je šele prišel v deželo, je ga že vse veselo: tičice v grmovju^ kukav'ca v bukovjuj rumene rožice lepo cvetoj se svet'ga Jurja veseleči enča Marina hruške pobira, v nedri jih deva« _ii -počijo, hruške ven skoSij.: l^ornJtZ l?Ì® BV0Jf 51ane 1)0 dalj'Sem zast°J'u z ze nestrpno pričakovanim iz-Ì37J P1 Prirodnih leP°t nase nove domovine. Tokrat smo se odločili £™i 1 V °flJO praProtnlh te**™ v Emeral Park. Sedaj, ko se prijetno polet-Z , ° naS z'zadnjiral so:QČnimi žarki, se bomo lahko tudi mi poslovili od toL l !!? SeZ°ne' ki je nokatorira nud-'-la toliko užitkov na neštetih plažah DUönega polarnega oceana m toplega koralnega morja. Sprostili se bomo v hladnem doSJ T™* ff6ra' ki,tako «P^inja na enega izmed mnogih jezer v oddaljeni SudSS* ÌZi nh f °bda£JO g03d0vi ' ki Gasijo prijetno žuboreči studenci. Takoj ob vstopu v Onerai Park ms bodo pozdravili venci cvetnih gredic in nam zaželeli obilo zabavo v okolju čudovite narave. Vse to bomo lahko doživeli- sami po kratkem avtobusnem sprehodu na samo 3O milj oddaljeni cilj, ki tudi sicer nudi vse karkoli si izletnik zaželi preko dneva . Milk bar inlrugi poleb-^0kal1 ^m bodo ugasili žejo in utošili glad, sicer pa bomo tudi mi krepko za- oScSoVsSe H 2a ljubitelje športnih iger pa bo na razpolag ITS , T? ' ^VS to.sPravil° v"okroglo" voljo. Pa tudi Stanko ne bo pozabil med Sicer pa Dodo lahko vsi, ki si že tako SS o^^^-"aìèklÌ.TJp0lC0ja0Bt 2elono^ bogatstva in se poglobili v misli o lepšem življenju, ki bi si ga morali ustvariti ... nUdÌ Sf-,nam VßG' ^ 130 zadoTOljilo tudi najbolj zahtevne" izmed nas, i, ?f.ne,n ^eTajte in pokititG 3 Prijavami. Prispevek za udeležbo na izle- ati i m n 51all0V 5 do5ira nečlani pfe- cati à.1, njih otroci pa 10 šilingov. - Vstopnice bodo v predprodaji na naši naslednji zabavi, dne 27. februaria od 8 ure zvečer pri načelniku prireditev, g. Aloisu Zakrajšek v Prahran T^mEslU Fl^^ir-S Se i3;.marca f odhodom ob 9 uri dopoldne izpred kina "State" na prireStev f n J?3 vit " -«T^^ ^ifP^m'pošljite na naslov načelnika prireditev g. Aloisa Zakrajšek, 32 Truganini Bd.. Carnegie, Vic. Pohitite s prijavami! - ed?nfn^rVieda-\nv^3'r flf^' 5e se staknemo vprašanja gostoljubnosti kot nrobTiS?® all,11Zh0CUsSne to5ke' s katero J0 vsaj delno računati vsem v tujini K J Skupinicam, skupinam ali z že kar blesteSimi naslovi, kot npr. klub HelhniiwR if ^V* GlÌ °ilGga ^^ ~ kot P*»« navajamo SloveS^i fniL? ^ °nkretn0 ° na5i Avstraliji že lahko zapišemo, da nam je to Ä J ?udÌla z odprtimi rokami, če smo ga le iskali. Nismo pa nikoli poza-SLr w 1 te gostoljubnosti, dasiravno nismo bili vedno deležni vséstrSske raSev-nie TZTZ^* f ^ celo'vseh naših članov ne.loTe- 2KJ t VldlìovizstoPa "a ^ zabavah, ko prihaja večkrat do nezà- T tSÌ n? Ucnih fcen' kjer pozabljajo, oziroma se niti ne zavedaj^ da smo kulturen, v širnem svetu poznan narod, žal ne tudi priznan. In ravSTslJd-njega ne smemo nikoli prezreti, četudi tu in tam prebujna SladSS ter ja ^asS Te inTJZ::°, ih PI'^C%Le ^ ta naoin bomo uspeli obdržati blesk mšfSSu-re m ne umazati izročil slovenske matere,- - - «^w* nam JS??1 srao kar znih očitkov, podtikanj, obrekovanj,celò napotke nam nudijo razni sorojaki. Naših uspehov se razume ne omenjajo nikjer,«SSSnf jim je le predobro znano,da bi z roko v roki dosegli neprimerno več. Pismoma * te^i + raPfeni^ strani tukajšnja javnosti,ki nem je nudila gostoljubje ^rda Sie Sk0P"°-S p0n080in sPre^<> to pozornostfki na^ daje slu tu ti, da smo na pravimi poti. voZÌLi11 ?anJ ^ ?Vsen P°znano,da si je naš klub s svojim dosedanjim delom SfrSLS^1, ^-0"0^1011-,111 M1° te^a nik^r;ali vsaj v primeri obliki ne V bodoče bomo skrbeli o zmanjšanju tudi te vrzeli.Kot začetno toSko nam dovolite omembo našega sodelovnja ob priliki cestne zbirke,ki je je org^i^l ° So-moSjo organizacije Good Neighbour Council mestni odbor'za pomoč poESSm oiT ZTtl rlu USPeha Je 0menJal0 tUdi dneVn° »-opi^e^a/smo imeS prSSo Naslednje,projeli smo vabilo.od strani mest ne četrti Rrahran,v katerem so f - to občino .V tej obSini so Sr^S^ v njihovi-dvorani,kjer prirejamo naše prireditve .Presenečeni nS tako laskavim priznanjem,smo seveda primemo reagirali.S poglobitvijo naših Sun-nih odnosov v zadnjem času so storili še nadaljnji korak in nas zl^osSi za ganizacijo skupne zabave v njihovi dvorani z udeležbo naših članov in avStSlske t^mfn:§or^Lreklam0 ,tUdi 0ni °Skrbeli' Pa - nikar ne čuŽlte,Te £s~ yg ponovno citali v tukajšnjih dnevnikih. Sisti dobičekte zaba- ve, ki bojne 19. marca (vabila bomo itak razposlali je namenjen občinskim *eve-:m,t!.°^ne- «°TOriti 0 afirmaciji sličnih gest jo Odveč! Storili bomo^efkar je v naših močeh m sicer vsi, kar nas .je v Melbournu, se strinjate s tem? Februar i960 ^ ^ ~ * " o )/^ n /fo)/<(Zj njeno sroe Je hrepenelo po snomlebi + < ' T ?i§i 0b reki- In in ljudje in reka Je novelu ~ Till in celo ona sama Je bila kakor predmet vm-penelo pomegu! *** in Be J"e ni dotaknilo. Njeno srce pa Je hre- In mož Je prišel. in plešejo^ s taroda vne^obr edne 'piese• ^ *** °ble5Qj° T ***** iioo JSng,Si.Je °eledovala plese Ijudi-živali in tam se je sesia s prijatel- v^ÌS F ^ s6znanila'z možem, ki ni bil več mlad, čigar obraz pa je bil ves drugačen od obrazov ljudi, ki so živeli v mestecu. Prišel je bil iz velikega ^r'/Jeg0Ve S1 gledale sanJavo in na njegovem obrazu je ležalo toliko top- veS odvrni ti ^ o či "^d ^ * P°gled°m' P°*nim °bč«dv« prebirati pismo. Potem je poiskala prijateljico Tong. Pokazala ji je Hsi Menovo pismo in je prosila; "Povej mi, sestra, kdo je ta. mož? Ti'ga poznaš — pripoveduj mi o nJem! Ali je pesnik? Pismo, ki mi ga Je poslal, je kakor pesem, ki nemir v moje srce." Tong je namrščila čelo in reklas ^ "Min Jung, ne misli na tega moža? Samo poigrati se hoče s teboj. To je mož, ki si Je šele pred kratkim vzel Četrto goapo — mož, ki ima sinove. Ali ti tega ni .povedal? " Min Jung Jo je gledala in ni mogla verjeti.. "Toliko globine, toliko čustev je v njegovih besedah," je «epetala. "Ali more lagati, kdor zna tako lepo pisati?" "Hsi Men Je napisal ge mnogo takih pisem — različnim ženatof" je z ostrim glasom odvrnila Tong. "He verjemi tem lepim besedam, Min Jung!» • Toda pisma so prihajala, nova in lepša. Iz njih je Min Jung brala Hsi Meno-ve želje, aa bi jo mogel spoznati, da bi vedel vse o njej, kajti tedaj bi ji mogel dati več, kakor morda paioakuje od njega. Min Jung mu je odgovarjali in-mu po malem odkrivala sebe, In ko jo je povabil, naj ga obišče v velike m«*tu, je z veseljem sprejela njegovo povabilo in se je polna zaupanja odpravil n; pot. Hsi Men, ki ji Je v pismih malo govoril Ó bi, ji bo moral ob njunem srečanju povedati, kdo je in kaj namerava z njo ... Hsi Men jo je pričakoval v mračnem prostoru starodavnega svetišča. Ko se mu Je Min Jung približala, vdana in pričakujoča, jo Je prižel nase, da Je začutil vznemirjajoč vonj njene polti,. Stala je pred njim kakor'odprt lotosov cvet inzde-lo se ji J p, da je napodil pravi trenutek in da je kraj, kj'rr sta bila, -oravi VraJ za ti*tc-, Kar ji Je mx?el Bsi Men povedati, kajti njena čustva je dobro rc-snak. "Vestnik" Februar i960 Dva studenca (s str. 7) On pa ji je povedal mnogo drugih, tanas'manj važnih besed. Morda'si je inorai park za tisto, kar ji je moral povedati, kajti tja jo je povabil, ko s« i» že spuščal mrak nad mesto. Morda je prikladne jo, di ji pove to ob ugaSa.^ ni svetlobi, ko postajajo besede mehké'jse in segajo globlje v srce ' Povedel jo je med drevesa, ki nikomur ne izdajajo skrivnosti'ljudi. In tu ji je kakor otroku pripovedoval pravljice,, namesto da bi bil spregovm-.il o sebi 'in njej. Njegove roke so se božajoče dotikale''njene zagorele polti in bala se je, da se bo v senci droves potopila v njegovo moško slo, kakor utone lokvanj v skrivnostni tolmun. Bila je plašna in je strahoma prisluškovala- žvižganju vlakov na oddaljeni postaji, da bi ne zamiidiJa ure, ko se bo morala vrni ti"dosov ... "Min Jung, vi boste nocoj ostali tu, to je najina noe' ji je šepetal 5«± H«n in šepet njegovega glasu se je zlival s šumenjem vetra v vejah drevva,- Objeta in ne preveč zadovoljna drug z drugim sta uapo KOPIC V veliki izbiri dobite pri nas prava domača lectova srca T'."5eh velikosti (po želji tudi z Vašo fotografijo v sredini ) in vso ostalo pi s ar. o robo, ki ste jo videli doma na stojnicah ob proščenju. Izdelujem tudi okrašene sveče vseh velikosti. 60 Spencley St.,C L I F T 0 N HILL Telefons 487415 L L?, fu ' üb i .......... h C E N E O G L A S O Vs IT 3. C oli S tPcllli too •IO09*»90»00900* 4 Na polovici strani............... £ 2 Na četrtini strani ......................£ : Na osmini strani (enotni oglas) ,.v sh Še na dalje se toplo priporočamo? 0 (Obv astilo Za vsa pojasnila v zvezi z našim klubom, razna obvestila in kafc-^&akoli druga vpes-šanja 'telefoniraj t* •Q& sledečo t^lofon-ske števil i: *'« Za kl.-^ka vprašanja s Max Harkaan, FL ^4065 Simon Špacapan, FW 61385 Jože Novak, 2116378 (nova številka!). - Za prireditves Alois Zakrajšek, 2116378. Za vprašanja "Doma", prijavljanja razni prilik nakupas Mar Hartman, FL 6466, L Za. socialna vprašanja (osiguranje stanovanj in-ùiCaauo^ MU*. , OZNANILO? / Slouen^ ^e mase v Molboumu so na vsako prvo nedeljo v katoliški cerkvi v BURHLEY-u eb 11 uri dopoldne in na. vsako tretjo nedeljo v mesecu ob petih popoldne v cerkvi sv, Frančiška v centru mesta (Lonsdale & Elizabeth Streets). Pevci naj pridejo na kor. Po vsaki popoldanski maši pa imamo na razpolago dvoranico pod samostanom ob cerkvi, kjer smo začeli s PROSVETNIMI VEČERI Ne pozabite?