143. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. junija. XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan iveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Na katoliški podlagi."
S—c Unsere Leiber in Deutschland, unsere Seelen fiir den Himmel, unsere Herzen fiir Rom", (Bvoja telesa imamo na Nemškem, svoje duše za nebesa, srca svoja imamo za Rim —), ta opomin fcital sem v nekem nemško-konservativnem listu. — Prav za gotovo vem, da imamo na ubozem Slovenskem dosti takih, ki z vso odkritosrčnostjo podpišejo ta opomin preložen na slovensko in po tem ali jednakem vodilu delajo. Ker se mi to vodilo ne zdi pravo z ozirom na naše slovenske razmere, naj mi bo dovoljeno, da ga pogledam s stališča slovenskega človeka.
Velik narod, narod broječ 40 do 50 milijonov duš ima prostora za vsako človeško teženje. V takem narodu je celo prav dobro, da se različno človeško mišljenje razodeva, da različne ideje hodijo v boj. To vse bistri um, spravlja dotični narod na višjo stopinjo duševnega razvitka. V takem narodu je strankarstvo prevažnega pomena, Ker duševni boj mej strankami je kresilo, na katerem se zanetijo najlepše ideje, je ognjišče, na katerem se razgrevajo najlepši čuti. Kakor truplu, tako možganom dobro deje vežbanje, delo. Stagnacija v duševnem življenji narodov pomenja smrtno spanje. Kako srečni so veliki narodi, da smejo biti take duševne boje, kako veselo je živeti v takem narodu, kjer ni treba ozira jemati ne na to, ne na ono mišljenje, kjer človek prosto povedati sme, kar mu je na srci, kjer prosto z vsem ognjem pobijati sme, kar najboljšemu njegovemu prepričanju ne ugaja!
Mi Slovenci tega ne smemo, ne smemo vsi brez razločka. — Neznaten narod smo; na treh straneh imamo velike v omiki napredne tuje sosede, mej nami živijo člani teh tujih narodov in mej nami živi dosti naših ljudij, katerim tujina tako imponuje, da jo stavijo nad vse to, kar je domačega. Ako bi slovensko ozemlje kje v kakem svet-skem zakotji ležalo, kaj bi bilo treba bati se, da naš živelj izumre! Ali sredi in preko tega ozemlja vodi svetovnega prometa velika žila, v najlepši legi južne Evrope bila je naša zemlja žo od nekdaj torišče za mirne in divje boje tujih narodov glede pridobivljanja gmotnih koristij.
Tu ni miru, tu je bil in bo boj za življenje naroda, ki v teh krajih živi. — Tukaj se
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacslav Beneš - Tfobizsky, preložil I. Gornik. Prvi del. i Dal je.) VI.
„Imenujem se Kvčt. Tam-le imamo hišo, streha gleda iz vrta; tu-le so moja polja. Lepo vso raste, da bi nam le gospod Bog blagoslovili — Kako pa vam, čestiti gospod, ugaja mej nami? Brez dvojbe ste vi iz okraja? Tam je videti daleč, človek pregleda najedenkrat nekaj milj. A verujte mi, jaz bi se ne odvadil naših gozdov. Človek Hliši jih po dnevi in po noči, in mi se že razumemo ž njimi. Ako govore tiše, rekamo, da bo lepo vreme, ako pa se začno po zimi prepirati, običajno skrivnostno, ko se iž njih kadi, slutimo dež, in kadar je v nedeljo popoludne lepo in posedemo tam-le po lokah,
na onem brdu in ko v gozdih le šepeče--meni
bi se jako tožile po njih. Res da sem bil v vojakih,
ne vpraša, ali ima narod to ali ono politično versko izpovedanje, tu se le misli na to, vzeti mu jezik izpodriniti ga iz njegovih bivališč in spraviti, kolikor možno tujih elementov mej njega, tako, da bode sčasoma za slovenski živelj le še v največjih hribih prostora. Našincem, ki tega ne verjamejo, priporočam, naj se le za malo časa podajo v kraje okolu Maribora gori proti Spielfeldu-Lipnici, tam naj malo pregledajo življenje tamošnjih ljudij in če se neso uverili, da stoje na slovenskih, a ponemčenih tleh, potem nemajo očij. In malo doli proti Ptuju, Celju idite vi, ki ne verujete, da močnejša žival manjšo zmore, — videli bodete, kako ljut boj bijejo tam našinci za to, da le malo zajezijo napredovanje po-tujčenja našega naroda. In ste že pozabili, kako je bilo pred 5 — 10 leti na Kranjskem! In kdo misli, da je na Kranjskem vse v varnem zavetji ?
Tu in tam so bojna tla in bodo še dolgo. Zidarsko Žlico v jednoj, meč v drugi roci, tako si zida naš narod poslopje slovanske omike. Kaka bode ta omika, to vedo bogovi, ali da slovanski kulturi prelepi svoj slovenski svet ohranimo, to mora biti vsem brez razločka prva miselj in če kje veljajo nam lepe besede velicega Nemca :
„An's Vaterland, an's thcuro, sehliess' dich an, DaB halte fest mit deinem ganzon Herzen."
— „Na katoliški podlagi", pravite. — Jaz svojega verskega izpovedanja ne jemljem v poštev, moja žena je pridna verska katolikinja — in v tako lepem miru živiva, delava za to, da si življenje ohraniva ter za bodočnost kak krajcar prihraniva. Kaj umešavate povsod vero in zopet vero! Kdo jo jemlje našemu ljudstvu? — Dobro veste, da nemarno Trubarja mej nami — pred katerim sicer jaz klobuk globoko snamem, ali druga je, vi devljete v vero tudi politiko in kar sem začetkoma na-vel, je Vaše gaslo. Kot slovenskim soborilcem Vam smem povedati, da to gaslo, oziroma izvajanje istega v našem političnem in tudi socijalnem življenji, nema mesta. Bom kmalu povedal, zakaj ne. Moj dober prijatelj in dobrotnik sivolasi starček dekan Žuža v Laškem trgu, je jedenkrat prav resno rekel : Mi Slovenci ne bomo papežu Rima priborili, premajhni smo: naš boj mora vse moči koncentrovati na to, da tujini ne podležemo. Ta mož je bil Slom-šekov učenec v d u mol juh j i. Slomšeki so umrli in Zwergerji osrečili so nas Slovence s svojo šolo. (Konec puh.)
in v beli suknji baje človek vsega pozabi, jaz pa donni pozabil nesem, ko so mi okrog ušes žvižgale kroglje in ko so se mi pred očmi bliščale sable Pri nas pravijo nam Podlesci, naši se radi tega jeze; a, na mojo vero, jaz se ne sramujem tega imena !tt
Seljak Kvčt govoril je z ognjevitostjo, kakeršne bi pod njegovo sukjno nihče ne iskal.
Mlademu duhovniku pa se je zdelo, da je nekaj ur odtod na vzhodu, da je mi brdu nad rodno vasjo, da tam sedi z otcem v krogu starih, sku-šeuih ljudij in da posluša starega Obarvata.
„Res da sem iz okraja, kakor pravite vi, a vaše gozdove je od nas jako dobro videti, in jaz poznam jih že od mladih nog."
Gospod kaplan prišel je b seljakom Kvčtom že do Jifiških vrto*. Na oni strani, kjer je stala Okrouhlina, razprostiral se je tudi Kvetov vrt; bile so v njem večinoma hruške in jablane, a stare po sto let. Niti Kvfitov ded ni nekaterih iz njih zasadil, in kar zdanji seljak pametuje so vedno jednake, le da včasih veter kako suho vejo odlomi. Po vrtu hitel je mladeneč, zagledal 8b je v seljaka
Volilna shoda v Kranji in Loki.
i.
Dr. Ivan Tavčar sklical je na dan 22. junija volilni shod v Kranj. Udeležilo se je tega shoda nad 60 volilcev, ki so tesno zasedli vse prostore v gostilni gospoda Petra Mayer-ja mlajšega. Udeležba bila je ogromna, a še ogromnejši bi bila, da se je vsem volilcem doposlalo vabilo. Dasi se je po pošti poslalo vabilo vsakemu volilcu brez izjeme, kojega ime se nahajaja v zapisniku volilcev, se je vender skoro tretjina vabilnih pisem zgubila na potu iz Ljubljane v Kranj. Kako je to mogoče bilo, ne vemo, vsekako se je morala na pošti zgoditi kaka nepravilnost!
Ob polu osmih pričelo se je zborovanje. Na predlog gospoda Valentina Prevca imenuje se predsednikom mestni odbornik, ces. kr. notar Viktor Globočnik, ki najprej navzoče toplo pozdravi, potem pa pozove kandidata, da naj svoj program gospodom volilcem razvija.
Prostor natt ne pripušča, da bi ponatisuili celi govor dr. Ivana Tavčarja. Kar je govoril o Kranjskem gimnaziji, vidi se nam pa toliko važno, da priobčimo dotični de! govora, ki se je glasil tako-le:
„č'e se Vam, častiti gospodje volilci, oglaša kdo za kandidata pri deželno-zborskih volitvah, mora v prvi vrsti pričakovati, da bodete povpraševali, lutko da jo mumije kandidatovo o Kranjskem gimnaziji.
Deželni zbor sicer nema odločevati o obstanku ali neobstanku tega gimnazija, gotovo pa je, da se s svojim uplivom vsaj neposredno lahko v boj postavi za to učili-fiče, in gotovo je tudi, da bodo slovenski državni poslanci, če bodo opazili v deželnem zboru kranjskem večje naudu-šenje za Kranjski gimnazij, od svojo strani kazali večjo naudušenost za ta učilni zavod, kojega bi le v veliko škodo slovenski narodnosti pogrešati mogli!
Glede Kranjskega gimnazija ni dopuščeno, da bi se postavili samo na lokalno stališče. Zadova ima se v pretres vzeti tudi s stališča slovenske narodnosti sploh. Mesto Kranj je vsled svoje zdrave lege v sredini imovite in ukaželjne gorenjske strani kakor nalašč ustvarjeno za srednji učilni zavod. Da je gimnazij v tem mestu potreben, temu je najboljši dokaz to, da je visoka vlada že večkrat poskušala ga odstraniti. Ali vedno se je dala prepričati, da bi uničenje tega gimnazija služilo v kvar deželi, in dala se je omehčati ter je preklicala ukaz, s katerim seje hotel zavod odstraniti. — Prepričani smo lahko, da bode Kranj zopet dobil svoj gimnazij, kakor hitro hode odstopil minister Gautsch. Če bodo pri njegovem nasledniku slovenski državni poslanci nekoliko ostreje govorili, potem ni pričakovati, da bi se Kranju gimnazij odrekel!
s plahim pogledom in naglo skinil čepico, za trr -notek pa je izginil na drugi strani. Kvčt seje delal, kakor bi ga ne bil opazil.
„Jako blizu sva! — Učinili bi mi veliko veselje, ako bi hoteli k nam pogledati, kaj pa še-le ženi! Res da smo le prostaki, ali — danes govorili ste nam iz duše. Vemo, da se nas ne bodete sramovali."
„Za trenotek bom pogledal k vam, prijatelj."
Šla sta v hišo mej gumni Seljak Kvčt imel je povsod izvrsten red, na dvorišči je č'sto, vsak količek imel je svoje mesto, in veža bila je pometena kakor tlak v cerkvi.
„Čestiti gospod!" vsk'iknila je najedenkrat Svetluška. Sedela je pri oknu in čitala; zaprši brzo knjigo odhitela plaho v izbico.
„Za Boga! Za Boga!" ponavljala je majka in hi otirala obraz z zastorom.
GoBpod kaplan ustopil je v sobo, običajno pozdravil, kmetica poljubila mu je roko, seljak pa ga je posadil za mizo ravno pod Kristusa; bilo je to prvo mesto. O božjih potih in semnjih sedevajo ondu najdražji gostje in o svatbi ženin z nevesto.
Pač žalostno bi tudi bilo, če bi naša krasna Gorenjska brez gimnazija ostati morala, ko ima vender Kočevje, koje se z Gorenjsko v nikakem oziru meriti ne more, svoj gimnazij I
Tudi so okoliščine take, da že same silijo na to, da se mora za gorenjsko stran ustanoviti še jeden gimnazij. V Ljubljani imamo gimnazij, v kateri tlači minister Gautsch dijake, kakor se tlačijo slaniki v sod! Ljubljanski gimnazij je prenapolnen in ker si drugače pomagati ne znajo, odpirajo vsako leto nove paralelke ter kličejo novih suplentov, da se ti potem ukvarjajo z mnogoštevilnimi dijaki, kakor vedo in morejo. Če bode šla stvar tako naprej, mora Ljubljanski gimnazij propasti in pouk ne more doseči tistih uspehov, kakor jih je dosegel prejšnje čase na tem učilišči.
Dokazano je torej, da se bode moral v življenje poklicati še jeden gimnazij. Naučni minister bode sicer hotel imeti ta gimnazij v Ljubljani, ali vsak, komur je na srci narodna odgoja slovenske mladine, mora se protiviti temu, ker jasno je, kakor beli dan, da bi drugi gimnazij v Ljubljani postal zavod, na katerem bi se slovenski dijaki po-nemčevali.
Z jedno besedo, drugi gimnazij v Ljubljani bil bi prava nesreča za nas Slovence, ki želimo, da bi se naši otroci v srednjih šolah ne germanizovali več na tisti način, kakor se je to nekdaj godilo.
Dokaz v tem oziru ni težak. Če bode naš naučni minister dovolil za Ljubljano še jeden gimnazij, je gotovo, da bode zahteval, da naj je jeden gimnazij slovenBk, drugi pa nemšk.
Naučnega ministra, ki bi nam za Ljubljano dva bIo-venBka gimnazija dovolil, tacega naučnega ministra naša generacija ne bodo doživela.
Kar bi se doseči dalo, bode k večjemu drugi nemški gimnazij, ker toliko tudi visoka vlada tajiti ne more, da bi tedaj, če bi se popolnoma odstranil gimnazij v Kranji, jeden sam gimnazij v Ljubljani nikakor ne zadostoval.
Dovolili bodo že še drug nemški gimnazij, dasi dobro vedo, da bi ta dosti slaboje obiskan bil, kot je bil gimnazij v Kranji, če bi ga obiskovali samo nomški dijaki. Temu se bode pa dalo v okom priti! Za slovenski gimnazij bodo predpisali, da sme vBprejeti samo toliko in toliko dijakov. Će se bode pa oglasilo dijakov čez določeno število, o čemer ni dvomiti, bodo postavljeni pred prag in reklo se jim bode: Iščite si gimnazija, kjer si hočete! Vse dijake, ki na slovenskem gimnaziji prostora ne bodo dobili, dali bodo potem na nemški gimnazij, kjer jih bodo z odprtimi rokami vsprejemali. In tako se bode zgodilo, da bodo drugi nemški gimnazij v Ljubljani obiskavali večinoma samo slovenski dijaki, ki se bodo germanizovali, da bode kar veselje!
Drugi gimnazij v Ljubljani bil bi torej pravi germa-nizatorični zavod, kakeršnega si najbolj fanatični Nemec le želeti more. Zategadelj trdim, da se vprašanje o Kranjskem gimnaziju ne sme pretresati samo z lokalnega stališča, temveč in to v prvi vrBti tudi s stališča narodnosti slovensko!
Dokler imamo gimnazij v Kranji, živimo v miru, da ni, m ne bodo kovali drugega nemškega gimnazija v Ljubljani, kjer bi se s silo ponemčevala naša mladina. Kdor se poteguje za gimnazij v Kranji, ne poteguje se samo za lokalne koristi Kranjskega mesta, temveč poteguje se sploh za zadevo, ki Bluzi v obče narodno korist! Če torej minister Gautscb gimnazij v Kranji odstrani, morali se bodo naši državni poslanci še tudi pozneje potegovati za to, da se gimnazij znova ustanovi, in če jim je kaj ležeče za slovensko narodnost in za slovensko mladino, morali se bodo z vso odločnostjo ustavljati temu, da bi se v Ljubljani ne ustanovil drug gimnazij, kateri bi bil na strogo nemški podlagi osnovan! Celo to vprašanje dobi tedaj po svoji naravi sami najlepšo in najboljšo rešitev takrat, če se tukajšnjemu mestu z nova prepusti gimnazij.
S tem pa, če se ustanovi samo spodnji gimnazij, bilo bi to važno vprašanje samo površno rešeno. Tak gimnazij bil bi sum') polovična naredba in prikazala bi se kmalu bolezen, na kateri je zavod v nekoliko tudi do sedaj hiral.
Opazovalo se je namreč, da so gorenjski stariši, dasi je lega Kranjskega mesta mnogo zdravejša od mesta Ljubljanskega, dasi so stroški za vzdržavanje dijaka v Kranji mnogo manjši od onih v Ljubljani, vender-le s svojimi otroki bolj v Ljubljano tiščali.  To pa ne zaradi tega, ker
Čez mulo časa prišla je Svetluška, imela je na sebi temno, svileno suknjico, žolt predpasnik tudi od svile in krilo popolnoma rožno. V bujnih, mehkih laseh na sencih svetil se ji je grebenček kakor v pravljici kraljici krona. In v istini bila je selska devojka v tej obleki danes podobna kraljici, kadar se preobleče in gre mej narod, da bi spoznala, če je dober, da bi na svoje uho slišala njegove želje, njegove stiske, njegove tožbe, le da kraljica vedno nosi glavo po konci, da pred nikomur ne zardeva in da je njen hod resen in čestit. Svčtlu-Škin pa je bil lehak kakor lastovic ji let, plah kakor tek košute, kadar skače po zeleni loki k potoku.
„Samo to jedino imamo, čestiti gospod," rekel je Beljak Kvžt, ko je sedla k oknu, ki je vedlo na dvorišče in na katerem je doslej ležala knjižica s temnim, grobim papirjem. Svetluška se zdaj ni upala vzeti jo v roko, in le včasih in včasih dvignile so ee ji globoke oči in šinile pod križ, kjer je sedel mladi duhovnik, katerega bi bila danes zjutraj do večera poslušala in Čegar besede ji neBo hotele iz misli niti nad grofom Rožmberkom.
(Dalje pnb.)
se je v Kranji morda manj ali slabeje učilo, temveč samo zaradi tega, ker je živelo mej priprostim narodom nekako nezaupanje do spodnjega gimnazija Kranjskega, češ, da ta ne more veliko vreden biti, ker se na njem dijak do konca izšolati ne more in da mora pozneje Se vedno v Ljubljano iti, če hoče postati gospod ali kaj druzega.
Nespametno je to nezaupanje, ali pri ljudstvu se iztrebiti ne da.! Saj jaz sem prigovarjal starišem, da naj sinove rajši v Kranj pošiljajo, ali vselej brezuspešno. Vedno se mi je odgovarjalo, da šola ni tako dobra, kakor ona v Ljubljani, tam gre sin takoj lahko v semenišče, tukaj pa mora še vedno iskati drugega gimnazija, če hoče konečno gospod postati. Jaz sem prepričan, da bi bilo obilo stari-šev svoje otroke mnogo rajši v Kranj pošiljalo, kot pa v Ljubljano, samo da hi bil v Kranji tudi višji gimnazij.
Čo se hoče torej doseči gimnazij, ki naj ,bi na vse strani vspešno deloval, potem morali bi odločilni faktorji vse sile napeti, da bi se ustanovil v Kranju ne samo spodnji gimnazij, temveč višji gimnazij. Da bode ta bolje obiskan kakor oni v Kudolfovem, v to nam je porok tisto veliko število dijakov, ki sedaj sili v Ljubljano, ki bodo pa potem rajši obiskovali mnogo cenejši, višji gimnazij v Kranji.
Da pa ne bodete mislili, da se zavzemam jaz za višji gimnazij v Kranji samo danes, ko se Vam predstavljam kot kandidat za deželnozborsko volitev in da sem vse to sestavil samo v namenu, da bi danes imel hvaležen govor, opozarjati Vas moram na članek, kojega sem spisal in priobčil že pred dobrim letom v »Slovenskem Narodu".
Takrat se mi niti sanjalo ni, da mi bode treba pri sedanji volitvi prositi za Vaše prijateljstvo in vendar som se v tistem članku postavil z vso odločnostjo na stališče, da bo vprašanje o Kranjskem gimnaziji more vspešno rešiti le na ta način, da so ustanovi v Kranji višji gimnazij. Če me izvolite za poslanca ali ne, potegoval se bodem vedno za gimnazij v Kranji in to ne samo zategadelj, ker moramo narodno to mesto kolikor mogoče podpirati, temveč v prvi vrsti tudi zategadelj, ker me k temu sili skrb za narodno odgojo slovenske mladine, ki bi, če se odstrani gimnazij v Kranji, brez rešitve izročena bila germanizaciji na drugem  nemškem gimnaziji v Ljubljani."
Govor kandidatov bil je s pohvalo vsprejet. Potem je v daljšem in temeljitem govoru gospod predsednik notar G1 o b o č n i k podpiral kandidaturo dr. Tavčarjevo, ter razkladal sredBtva, s kojim se na skrivnem od gotove strani deluje proti ti kandidaturi.
Ko je dr. Tavčar povoljno odgovarjal na različna vprašanja, koje so stavili gospodje P. Mayr, Lah a j ne r, Franke in Valentin Preveč, bil je vsled jednoglasnoga pritrjenja navzočnih volilcev proglašen kandidatom za deželnozborsko volitev.
Politični razgled. Notranje <lcžele.
V Ljubljani, 24. junija.
Delegaciji začneta svoje delo. Ogerski odsek za vnanje zadeve ima že danes ali pa jutri prvo sejo svojo. Grof Kalnokv bode v jednej prvih sej odsekovih delegatom pojasnil vnanji položaj. — Ogerska delegacija izvolila je grofa Zichy-ja predsednikom in grofa Ludovika Tiszo podpredsednikom. Grofa Julij Andrassy in Gezo Szaparv sta odložila mandate. Grof Andrassv se izgovarja, da je slabega zdravja Pravi uzrok, da je odložil svoj mandat je pa najbrž drugi Nekaj časa je vsako leto v de legaciji bolj natihoma roval proti sedanjemu mini stru vuanjih zadev, v nadi, da on zopet postane minister. Ko je pa videl, da je vse prizadevanje zaman, se pa sej delegacije neče več udeleževati. Lani je bil tudi odložil svoj mandat, kakor letos.
Bolj, ko se bližajo deželnozborsko volitve, ži-vahneje je volilno gibauje na Češkem. Mladočebi so posebno delavni in volilni shodi kažejo, da bodo imeli znatne uspehe. Staročehi bi pa tudi radi izrinili iz deželnega zbora vodje Mladočehov. Postavili so celo kandidata proti dr. Gregru v Visokomitskem volilnem okraji. Mjih kandidat dr. Tomašek pa na volilnih shodih navadno niti do besede ne pride, ker volilci hočejo slišati dr. Gregra in nobenega druzega.
Poslanec pl. Chlunieckv je povišan v ba-rona. Chlumeckv je jeden glavnih vodij levice in o njem se sodi, da bode miniBterski predsednik, ko bi zopet prišli levičarji na krmilo. Zaradi tega bode to povišanje gotovo vzradostilo liberalce in v njih vzbudilo nado, da kmalu pade sedanja vlada.
Konservativcem na Tirolskem se ni posrečilo, da bi sklenili kompromis z italijanskimi veleposestniki. Dolgo vršila so se pogajanja, a na zadnje so se pa razbila. Sedaj so pa nemško liberalni in italijanski veleposestniki sklenili kompromis.—Letošnje deželnozborske volitve so se že pričele. Duhovske veleposestvo na Tirolskem je v soboto volilo štiri zastopnike v deželni zbori. Voljeni so opata Miiller iz VViltena in Treuenfels iz Marienberga, prosta Walter iz Iunichova in Chini iz Arca. Vsi štirje so tudi dosedaj bili v deželnem zboru.
* nanje države.
Občinski zastop prestolnice bolgarske je sklenil po posredovanji z neko Londonsko bančno hišo šestodstotno posojilo v znesku 6 milijonov po emisijskem kurzu 82. Denar se bode rabil za mestno
razsvetljavo, kanalizacijo in napravo kopelij. Ravnatelj bolgarske narodne banke je odpotoval v London, da se dogovori o raznih podrobnostih. — Vlada je dobila iz Vzhodne Rumelije zanjo jalco neugodna poročila. V več krajih se delajo priprave za ustajo. Ministerstvo je takoj ukrenilo vse potrebne naredbe, da se mir ne bode motil. Stambulov in Muthurov imata svoje agente po vsej deželi in hitro izvesta, kaj in kje se pripravlja, zaradi tega ima opozicija tako težavno stališče.
Car ruski je s posebnim ukazom obnovil član 142 državnega osnovnega zakona, kateri določa, da se princi cesarske hiše, kateri bi utegnili imeti kako pravico do prestolonasledstva, ne morejo poprej oženiti s kako princesinjo drugega veroizpo-vedanja, da slednja pristopi k pravoslavju
Kakor se poroča iz Orsove, je pri Herkulovih toplicah petdeset riimiinskl li oboroženih kmetov prestopilo mejo in udrlo v ogersko oaemlje ter odgnalo čedo pasečo se in preteplo pastirje. Kmetje so streljali na žandarje, ki so pa kmalu dobili pomoč iz Orsove. Ono ozemlje, na katerem se je pasla omenjena čeda, bilo je prej rumunuko, pa so je pri poslednjej uravnavi meje odstopili Ogerskej. S to zadevo se sedaj bavita ogersko in ministerstvo vnanjih zadev na Dunaji.
V Brusslji bil je velik shod Boulangerjevih pristašev. Iz Francije bilo je prišlo 150 odposlancev boulaugistiških društev. Turquet prečital je pismo generala Boulangerja, v katerem prorokuje, da bode kmalu konec parlamentarični republiki in se bodo povrnili vsi prognanci iz domovine. Pri tem shodu bil je tudi jeden odposlancev Viktorja Napoleona. — Dočim general Boulanger na tujem prorokuje pogin parlamentarični republiki, na Francoskem pridno delujejo, da bi ga uničili. Preiskovalna komisija je baje prišla na sled raznim sleparijam pri zalaganji vojske, pri katerih je Boulanger spravil dosti denarja v žep. Boulanger in njegovi pristaši pa zatrjujejo v svojih listih, da je reB Boulanger napravil nekaj vojaške obleke in pušek na svojo roko, ker je hotel vojsko dobro pripraviti na boj z Nemčijo. Za to ga je pa bil pooblastil predsednik republike Grevy. Nek časniški poročevalec je poiskal Grevy-ja in ga povprašal, če je res, kar trdi Boulanger. Grevy mu je pa rekel, da se on neče nič več mešati v politiko. Dotičnoga dekreta se ne spominja, toda trditi neče, da ga ni izdal.
Dopisi.
Z Notranjskega 19. junija. [Izv. dopis.] Ako se okrog ozremo po naši deželi, vidimo, da je več velikih vasi j brez duhovnega pastirja, kakor tudi več fara brez kaplanov. Ko vprašamo: zakaj to ? se nam odgovori.- to je radi pomanjkanja duhovnov. To se pa čuti na deželi osobito v onih krajih, kjer neao mastne plače in so kumarne bire, v Ljubljani Bami se pa o pomanjkanji duhovnov pač govoriti ne sme. Pa pustimo to in poglejmo sedanje deželnozborske kandidate. Kar čuditi se moramo; tu kandiduje kaplau tam župnik, v drugem kraji dekan ali kanonik, z jedno besedo, kar vse mrgoli z duhovnimi kandidati. To je pač najlepši dokaz, da je pomanjkanje pravih duhovnih pastirjev, kateri se drže svojega poklica, preobilo, da je pa tacih duhovnov, kojim je več politika nego vera. Ti poslednji pa skušajo narod vedno s tem slepiti, da vera peša, da je vera v nevarnosti. Kdo je pa kriv temu, ako je res, mar mi posvetni? 0 ne ! Le pastir je kriv, ako se ovce zapasejo, kar se kaj lahko zgodi, osobito ako pastir drug posel opravlja mesto pastirskega. Ako bi si pa mi duhovne volili za zastopnike in to v taki meri, kakor oni žele, potem pa bi mi v resnici bili krivi, ako bi vera pešala, ker bi klubu pomanjkanju duhovnov mnogo teh odvračali od svojega poklica oziroma cerkve ter jih v zbornice pošiljali. Da ae pa ognemo vsakemu takemu očitanju izrecimo odločno na dan volitve: gospodje, v deželni zbor bodemo pa že druge poslali.
K Jesenic. 21. junija [Izv. dop.] — 3/. — Ljubljanska tetka raznesla je že pred nekaterini tedni novico, da bode kranjska obrtnijska družba skoro otvorila novo tovarno, jedno največjih te stroke v celej državi. O tovarničnej velikosti že zdaj govoriti, zdi se mi mulo prezgodaj, kajti vse kaže na to, da tega društva odločilni faktorji še sami ne vedo, kolika bode nova tovarna, kar jim pa ne dela nikake preglavice, kajti zida se veselo t. j. gospodje podjetniki in dobro plačani njih inženerji so dobre volje, delavci pa nikakor ne. Ti siromašni sužnji delajo od 5. zjutraj do 8. ure zvečer za gorostasno plačo 60 kr. — Naravna posledica temu je, da se jako pridno menjajo, na posebno korist krčmarjev pri katerih ostajajo — dolžni. Še druga zgradba stavlja se v našem trgu (!) nova župnija; pri tej priliki izkazalo se je že zgodovinska nesebičnost slovenske duhovščine zopet sijajno, ki pa bode vsaj ta sad obrodila, da bode tudi
najzvestejše ovčice — zapustile svojega pastirja. _ Pri volitvi za deželnozborske volilne može, katere se je le nekoliko osob udeležilo, izvoljeni so bili gg. župnik Keišič, kaplan Pokoren (ki pa Se ne prebiva leto dni v našem okraji ter po § 1, 1., obč. vol. reda niti volilne pravice nima) in predsednik obč. šolskemu svetu in županov namestnik Josip Klinar, ki vedno trdi, da ne razume slovenski (nemški pa siromak tudi ne zna) ter uči po krčmah koliko škodo ima kmetski stan ako hodi deca v šolo. Mislim da ta volitev dovelj karakterizuje po litično malomarnost tukajšnjih volilcev — posebno, ako povem, da še nihče ne ve, za koga bodo ti volilni možje glasovali, da-li za dr. Poklukarja ali za — Bvojega soseda Ažmana.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je, kakor se 21. t. m. iz Levova poroča nesrečnim pogorelcem okrajnega mesta Zbaraca 1000 gld.
— (Včerajšnje procesije) vršile ao se ob ugodnem vremenu in veliki soparici jako slovesno. Pri sv. Jakobu vodil je sprevod g. prost dr Jar c, udeležili so se ga učenci II. mestne ljudske šole, učenci katoliško rokodelskega društva, društveniki Marijine bratovščine, katoliško društvo, na stotine fantov in belo oblečenih deklet s svečami, cerkveni ključarji in magistratni uradniki. Spremljal je sprevod oddelek vojaške godbe in kompanija domačega pešpolka, ki je po blagoslovih jako precizno streljala, na kar so odzdravljali topovi z Grada. — Pri Frančiškanih, kjer je vodil procesijo zopet ozdraveli župnik o. Kalist Medic, udeležile so se pod-fare iz Spodnje Šiške, Viča in Rožnika s svojimi zastavami, šolska mladina iz Spodnje Šiške z zastavo in gojenci iz Marijanišča, poslednji s svojo novo zastavo. Tudi tu je spremljal sprevod vojaške godbe oddelek in kompanija vojakov. Občinstva je bilo povsod na tisoče, red povsod izgleden.
— (K deželnozborskim volitvam.) So-diška okraja Logatec in Lož imata 46 volilnih mož. Podboja bo volilo 8 mož, vse druge glasove dobita dr. Vošnjak in Kavčič. V Cerknici prišlo je k volitvi 86 volilcev. Dekan in kapelan Kljun sta se zaman trudila, dekan dobil je izmej 80 samo 5 glasov. — Glede volitve na Gorenjskem javlja se nam iz Cerkljan, da bodo vsi tamošnji volilni možje (7 na številu) glasovali za gospoda Golobica in D et elo.
— (Vodnikova slavnost.) Na Valva-zorjevemu trgu se že postavljata slavoloka z velikanskimi mlaji ob straneh. Stojalo za spomenik je postavljeno, podoba Vodnikova, ki je že odposlana z Dunaja, vzdignila se bode v sredo na svoje mesto. Ustopnice za tribune in za banket se pro-davajo v čitalnični trafiki. Kdor hoče biti pri banketu, naj se oglasi do jutri, ker se mora gostilničarju pravočasno naznaniti število udeležencev.
— (Koroški Slovenci) bodo položili jeden venec na grob Vodnikov, druzega pred Vodnikov spomenik, oba s krasnimi trakovi.
— (Gospod dr. B. Ipavec,) čegar kantata se bode pela pri Vodnikovi slavnosti, naznanil je odboru svoj prihod k slavnosti.
— (Gospod A. Gangl) sa je že pripeljal v Ljubljano, da bode sam nadzoroval postavljanje Vodnikovega spomenika.
— (K Vodnikovi slavnosti v Ljubljano) pridejo s Koroškega: Gregor Einspieler, deželni poslanec in župnik Podkloštrom. Fran Muri, dež. poslanec in posestnik pri Jezeru. I. Roblek, posestnik pri Jezeru. F. Stular, posestnik pri Jezeru. Ignacij Muri, župan in posestnik pri Jezeru. Jurij Šenk, trgovec pri Jezeru. Fran Merlak, trgovec v Velikovci. Fran Treiber, mestni kapelan v Celovci. V. Legat v Celovci s soprogo. Matija Wutti, posestnik na Vočilu. Miha Koban, posestnik na Veselih. Tomaž Serajnik, hišnik prostije v Tinjah. Tone Božič, posestnik v Apačah. Andrej Buti posestnik v Apačah Nužej Jagovec, posestnik v Apačah. Janez Gajler, posestnik na Kopanji. Ferko Kuhar, posestnik v Tinjah. Janez Kuluik, posestnik v Tinjah. Jožef Ahac, posestnik v Tinjah. Jakob Krigl, posestnik v Tinjnh. Blaž Encij, kmet v Šent Janži vasi pri Pokrčah. Matija Prosekar, posestnik v Kotmarivesi. Toma Koban, posestnik v Št. Kau-dolfu pri Kotmarivesi. Matija Drobivnik, posestnik v Medgorjah. Jožef Kraut, posestnik na Žihpolji. Jakob Hedenik, posestnik na Žihpolji. Jurij Butar,
kmet v Mavčapah. Šimen Skruti, kmet v Mavčapah. Juri Drobivnik, kmet in krčnar v Medgorjah. Peter Markovič, slikar v Rožeku. Miha Šlajhar, čevljarski mojster v Rožeku. Luka Vurcar, posestnik v Za-pročah pri Rožeku. Jože Korteš, kmet v Medgorjah. Rupert Wieser, posestnik na Žihpolji. Janez Kovačič, posestnik v Št. llji. Simon Iramar, kmet v Medgorjah. Janez Muci, kmet v Medgorjah. Florijan Maček, tesar v Medgorjah. lože Katnik, kmet na Ziljski Bistrici. Filip Milonil, kmet na Zilj. Bistrici. Janez Asek, kmet na Ziljski Bistrici. Miha Hafner, čevljarski mojster v Vitrinji. Simon Mačnik, cerk-venik na Žihpolji. Vinko Gliiik, posestnik ua Brezi. Marija Ankriš, kmetica na Brezi. Peter Hutter, kmet v Klobasnici. 1. Jekl, obč. odbornik in posestnik v Podjuni. Janez Kraut, posestnik na Žihpolji. Lorenc Koban, kmet v Kotmarivesi. Primož MišiČ, kmet na Žihpolji. Valentin Jesenko, kmet na Žihpolji. Tomaž Rajner, kmet v Tinjah. Karol Sušnik, posestnik v Šmarjeti. Valentin Komar, Valentin Šein, Gregor Jamer, kmetje v Vovankah. France Einspieler, posestnik na Bistrici. Janez Kuraš ml., posestnik na Bistrici. Jožef Keznar, posestnik v Novi vasi. Peter Šlager posestnik v Novi vasi. Janez Šnabl,  posestnik na Ziljski Bitrici.
— (Obiskovalce Vodnikove slavnosti) opozarjamo, da veljajo tour- in retour- vozni listi na južni in državni žjleznici, ker sta umes dva praznika, od 27. junije do 1. julija, oziroma od 28. in 29. do 2. ali 8. jilija. Kjer se ne dobodo direktni listi v Ljubljano, naj se jemljo do istih postaj, od katerih se izdavao tour- in retomr-listi v Ljubljano.
— (Odbor „ Glasbene Matice") vabi najuljudneje gospode pevce, sodelujoče pri slavnosti povodom odkritja Vodnikovega spomenika, da se v torek (to je 25.) in v četrtek (27. t. m.) točno in v polnem številu zbero pri pevskih vajah, ki sta zadnji pred glavno skušnjo.
— (Dr. MahniČ v Gorici) prišteva se pisateljem slovenskim in bi m.j njimi celo rad .zvonec nosil". K temu pa nuna pravice, kajti na g. dr. Vošnjaka tožbo zarad razžaijenja časti, ni imel dr. Mah nič niti toliko samosvesti, da bi v poštev jemal narodno ravnopravnost, marveč n a-rekoval je zapisnik v italijanskem jeziku. S tem je dr. Mahn.č o sebi Bam izrekel oodbo. » ■
— (Naš pesnik gosp. S. Gregorčič) se je vrnil s potovanja na svoj dom. Zdravje se mn je popolnoma popravilo ter se čuti zopet telesno krepkega. To slišati, oveselilo bode mnoge njegove Častilce.
— (Tivolska afera pred sodiščem.) Danes bila je pri c. kr. mest. del. sodišči razpisana obravnava proti mestnemu komisarju g. J. To mcu, katerega sta razžaijenja čaiti tožila gospa Berta pl. Schnetzinger in porotnik Brunner, ker je dne G. t. m. v Švicariji, videč, da se trgajo cvetlice, bil glasno rekel „Das S teh len von Blumen ist nicht erlaubt". ZatoŽmi g. Tomec je takoj v začetku predlagal naj sa obravnava preloži, ker je on kot nadzornik Tivolskega gradu proti gospej Schnetzingerjevi pri občinskim uradu v Spodnji Šiški uložil ovadbo zaradi prekršaja zakona v varstvo poljskih pridelkov in ker bode Šišenskega županstva razsodba vsekako važna za presojevanje tega slučaja. Zagovornik tužiteljev g. dr. pl. Schrev se je temu protivil, zagovornik zstožencev g. dr. Tavčar pa jako dobro replikoval, na kar je g. sodnik pristav Leveč, sklenil, da se obravnava preloži.
— (Iz Po d drage) se nam piše 23. t. m.: Vsem onim p. n. čitateljem „Slovenskoga Naroda", ki so se za Poddraško cerkveno-zadevno afero zanimali, prijavlja 86, da je visokočastito knezo-škofijstvo tedaj, ko je bila sila najviša, č. g. kanonika Kl u na kot knezoškofijskega komisarja v Pod-drago poslalo, da stvar uredi. Pri obravnavi dne 22. t. m. doseglo se je sporazumljenje s tem, da se je ugodilo zahtevanju občine Poddraške.
— (Poročil) se je danes gospod dr. Valentin Temni k ar, odvetnik v Slovenjem Gradci, z gospodično Lenčekovo iz znane rodoljubne hiše na Blanici pri Sevnici.
— (Na razstavo v Pari z) odšli so te dni iz Ljubljane gg.: nadštabni zdravnik dr. Tonner, finančue prokurature priBtav E. Gutmann in dr. Gregor ič z coBpo soprogo. Gospod Fran Kotnik, tovarnar in posestnik na Vidu pri Vrhniki, povrnil se je že pred nekoliko dnevi s Pariške razstave.
— (V Trstu) je dežslno sodišče ustavilo izhajanje irredentovskega lista „L Indipendente", dokler se ne zadosti tiskovnega zakona predpisom
-— (Veselica „ Bralnega društva* v Dolu na korist zgradbi „Sokolskoga Doma") obnesla se je dokaj povoljno. Dasi je plašil dež cel dan po malem, zbralo se je mnogo občinstva in obiskalo veselico precej Ljubljančanov, mej njimi 10 Sokolov. Točno ob 5. uri pozdravi predsednik gospod Lemut navzoče, poudarjajoč velike zasluge „Sokola" za probujenje naroda in omenivši pomen današnje veselice. Zahvalil se mu je v imenu društva brat Dragotin Hribar zatrjujoč, da Sokol bode vedno zvest svoji nalogi spolnjeval naložene mu dolžnoBti. Prolog, katerega je govorila gospica Minka Levčeva napravil je mogočen utis na poslušalce. Lepo in pravilno poudarjanje besedij ter gorečnost, s katero je unemala inešCana, kakor prostega seljaku, presenetil nas je prav do ginljivosti. Tudi g. Danilo pokazal je z deklamacijo „Domovine" svojo izurjenost. Igra „Prepir mej sosedoma" prouzročila je veliko smehu, posebno mej prostim ljudstvom. Loterija vrgla bode lep dobiček. — Pohvalno moramo priznati vstrajnost gospoda predsednika. Njemu gre prva zahvala, da se je zabava v toliki meri razvila. Gospod J. Leveč skrbel je, da zadovoli povsem došle mu goste. Gospici Minki Lev Če vi pa izraža „Sokol" za krami darovaui mu šopek, kakor tudi za vse delovanje še posebno zahvalo
— (Novi forinti.) Razni časopisi prinesli so novico, da bodo cesarske blagajnice že ta teden z izdajanjem novih goldinarjev pričele. Ta vest ni popolnoma resnična. Novi forinti so sicer že gotovi, a kdaj se bodo začeli izdajati, ni še določeno, kajti o tem se vrše še dogovori, preteklo bo tedaj gotovo še nekaj tednov, prej ko dobimo nove papirnate goldinarje v roke.
— (Samoumor.) Včeraj ob 11. uri dopo-ludne, ko je pridrdral brzovlak iz Trsta, skočil je na Dunajski cesti diurnist Mtiller, stanujoč v Bežigradu na železnični tir in v hipu pomečkal mu je vlak obe nogi. Prinesli so ga v deželno bolnico, kjer so zdravniki izrekli, da bode v kratkem umrl. MUller zapusti žeuo in šestero malih otrok. Kakor se zatrjuje, omračil se mu je duh in to bit je uzrok samoumor u.
— (Pri porotnem sodišči v C e 1 j i) naznanilo se je onim trem ženam, katere so bile obtožene, da so zastrupile svoje može, včeraj dopo-ludne ob Val2. uri razsodba. Marija Mravijak, G9 let stara, katera je bila kriva spoznana poskušanega umora na svojem moži po tem, da je sozatoženki zapeljala in napotila k umoru, ter skušala tudi nato tretjo ženo zapeljati k umoru, katera je pa ni slušala, bila je obsojena na teško ječo za vse žive dni. Helena Šteiek, katera je bila pred 21/3 letom skušala svojega moža z mišnico zastrupiti, bila je obsojena na deset let težke ječe, poostrene vsaki mesec s postom in poslednja Liza Lahovnik 29 let stara, ki je letos v spomladi z mišnico zastrupila svojega moža, bila je obsojena na smrt. Vse zato-ženke, katere so iz Raven, okraja Šoštanjskega doma, so glasno zajokale, ko se jim je napravila sodba.
— (Računski asistentutonil.) Po Vrb-skem lezeru vozilo se je 20. t. m. ob 5. uri popo-ludne petero gospodov v čolnu za kopališčem. Kar nastane nagloma nevihta in peneči se valovi žugajo pogrezniti čoln ua dno jezera. V največili sili skoči Lucijan S bo na, računski asistent in član ve-slarskega društva „Nautilus" v jezero in plava urno proti suhi zemlji, a nemirni valovi potope sicer spretnega plavalca v globočino jezera. Nesrečnega utopljenca dozdaj še neso našli. Ostali štirje gospodje privesljali so po trudapoluem naporu srečno na suho.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Maribor 23. junija. Knezoškofa doktorja Maksimilijana Stepischnegga prevideli danes s svetstvi za umirajoče. Vladika Ste-pisehnegg je tako nevarno bolan, da se je bati najhujšega.
Dunaj 23. junija. Cesar vsprejel danes ob 1. uri popoludne ogersko, ob 2. uri avstrijsko delegacijo. V svojem odgovoru na-glašal cesar, da se razmere s tujimi vlastmi neso premenile in da se bode posrečilo tudi v bodoče ohraniti blaginjo miru, akoravno se povsod  pomnožuje vojna sila in tudi mi ne
smemo zaostajati v popolnjevanji bojne sposobnosti. „ Obžalovanja vredni sklep kralja Milana, da se je odpovedal srbskemu prestolu, je za maloletnosti kralja Aleksandra, položil moč v roke regentstvu, katero je popolnoma formalno dalo zagotovilo, da bode dosedanje prijateljske odnošaje z Avstro-Ogersko nadaljevalo in gojilo. Foln blagohotnih čustev za sosedno kraljevino, tudi s svoje strani to želim in upam, da bodeta previdnost in domoljubje Srbov obvarovali deželo resnih nevarnosti j. V Bolgarski vlada mir in red in veselo je, konstatovati neprestane napredke v tej deželi, navzlic težavnemu položaju." Glede proračunov za vojsko in mornarnico, naglašal je cesar, da treba nadaljevati previdnostne naredbe in pomnožiti in podkrepiti vojsko. Naposled konstatoval je, da Bosna in Hercegovina v gospodarskem oziru stalno napredujeta.
Št. Peter na Krasu 24. junija. Pri današnji volitvi volilnih mož v Slavini izvoljeni vsi štirje volilni možje odločni za stara poslanca.
Budimpešta 24. junija Vsi časniki poudarjajo in naglašajo pomen onih besed v govoru cesarjevem, ki se tičejo Srbske in Bolgarske.
Pariz 24. junija. „Republique Fran-tjaise" pravi, da avstrijskega cesarja govor ni napravil posebno ugodnega utiša. Oni del govora, ki se bavi s Srbijo, je resno svarilo. A številke zahtevanih kreditov olajšujejo vznemirjenje.
London 24. junija. „Standard". Govor cesarjev označuje položaj temeljito, krepko. Besede „vedno težavni položaj evropski" glase se temno iz ust tako previdnega in modrega vladarja. — „Morning Advertiser" misli, da je govor cesarjev  posebno svarilo za Rusijo.
Razne vesti.
* (Edisonova najnovejša iznajdba.) Edison izjavil je nekemu časnikarskemu poročevalcu da je izumil nov stroj, s kojim se bode lahko več sto milj daleč videlo. Učenjak upa daljnogled dogotoviti do 1892. leta.
* (Poneverjenje.) Po poročilih dunajskih listov so te dni pri policijskem komiBarjatu v Otak-ringu na Dunaji službujočega policijskega komisarja Bokanca zaradi poneverjenja upiačanih glob in depozitovanih novcev prijeli in deželnemu sodišču izročili.
* (Pomiloščenje) Omožena dekla Ana Broš-eva bila je pred porotnim sodiščem v Ji-čmu obsojena v smrt na vešalih, ker je zavratno umorila svojega Gmesečnega otroka. Naš presvetli cesar pak je, kakor se iz Prage 18. t. m. javlja, zlodejki odpustil smrtno kazen in nnjvišje sodišče prisodilo ji je vshd tega 12letno teško ječo, poostreno vsako četrtletje s postom in s samotnim zaporom v temni celici v dan storjenega zločina t. j. dne 21. niarcija vsacega leta.
* (Štrajk.) V Norimbergu ustavili so vsi tamošnji zidarji 17. t. m. svoje delo.
* (Potresi.) V Ostrogonu in po južnih krajih Ostrogonskega okrožja čutili so pretekli teden tri po 10 sekund  trajajoče  potrese  in sicer dne
18. t. m. ob 10. uri zvečer in 21. t. m. ob jedni in ob tretji uri popoludne.
* (Obsodba.) Iz Rima se 19. t. m. poroča: V pravdi zaradi poneverjenih milijonov Sasarijske hranilnice obsojena sta bila predsednik marki de I Italia in prvi knjigovodja More ti vsak na 10 let teške ječe, zatoženi blagajnik Piras bil je pak proglašen nekrivim.
* (Povodenj.) Iz Novega Yorka se 19. t. m. javlja: Nad Havano, stolico na otoku Kubi, utrgal se je 16. t. m. oblak. Strašen naliv preplavil je popolnoma vse mesto. Ker je bilo mnogo ulic več ur pod vodo, podrlo se je obilo hiš. Izmej stanov-nikov se ni nihče ponesrečil.
Izj:
lava.
Vsem tistim gospodom županom kot volilnim možem in drugim volilnim možem Črnomeljskega okrajnega glavarstva, kateri so se osobno do mene obrnili, da bi vsprejel deželnozborski mandat, naznanjam s tem, da tega mandata kot politični uradnik ne vsprejmem in se torej za častno mi zaupanje prav srčno zahvaljujem.
Črnomelj, dne 22. junija 1889.
Ferdinand Marguis Gozani,
(481) c. kr. okrajni glavar.
Trajni z«lr»vilui vMpeli. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z M o 11 o v i m „ F ranco s k im žganjem in soljo", (jena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Dio 11-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55—8)
.LJUBLJANSKI ZVOK"
stoji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Si
Podpisani ai Šteje v prijetno in sveto dolžnost zahvaliti se tem potom naj prve visokorodni gospej S1 an č e v i za naklonjenost in požrtovalnost o priliki naše slavnosti, g. dr. E. Slancu , kateri je blage volje prevzel slavnostni govor, g. županu A. Pozniku in meBtnemu zastopu, meščanom za okrašenje hiš in gostoljubnost naših gostov, gospem in gospicam našega mesta za krasni trak in prijazno sodelovanje, g. ZmagoBlavu Kohrmanu za veliko požrtovalnost in delovanje, dalje bratskima društvoma „Pokupskemu Sokolu" in »Ljubljanskemu Sokolu" za obilno udeležbo, posebno njihovima starostima*, Doleujskemu pev-
altoiuii  ilriicitvii,   „Slovi'iink«ulU deluVHkciim društvi! Sl:ivriii:,
narodnim kolesarjem, Celjskim goBtom, tukajšnjemu rokodelskemu društvu, požarnim brambam: Novomeški, Crno-niči j nk i. Trebanjski, Zužeiuborški in Mirnopeški za udeležbo, uredništvom Blovenskih Umov za pospeševanje naše stvari, ter vsem drugim kateri 80 naše goste vpprejemali in našo slavi ost povečali, ter bodisi dejansko ali nnancijelno pripomogli, da se je vsa slavnost tako velikansko praznovala in jim kličemo krepki i „Na zdar!"
Odbor „Dolenjkega Sokola11.
JLoterJjne srečke 22. junija. Na Dunaji:     41,     68,    88,     15, 80. V Gradci:       22,     19,     63,     21, 14. ~        0 j .
21. junija.
Pri Malic t pl Kouiornicki iz Gradca — Schwab iz Budimpešte. — Jaklič iz Kočevja. — Ligeti z Dunaja. — Meneglielli lz Trs ta. — Baquier iz Trsta. — Nahov iz Prage.
Tržne cene v EJiibljaiii
dne 22. junija t. 1.
j Pšenica, hktl.
i Bež, „
! Ječmen, „
Oves, „
Ajda, „
Proso, „
Koruza, „ Krompir, a
Leča, „
Grah, B Fižol, Maslo, Mast,
Špeh frišen
kgr.
gl. kr.
6 — 4J6S 416 V --4 66 4 66 470 3 50
ta -
13 -11 -
I—j 80 '1—70 — 54
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečjo Svinjsko
Koštrunovo    „ „ Pišanec. . Golob
Seno,  100 kilo .   . . Slama,   „     -   .   . . Drva    trda, 4 rjmetr. „   mehka, 4 „
*1. kFl
-65:
— 70
— 6
— 54;
E|
-32 -'70
— 20 2 23 2 32, 6
Meteorologično poročilo.
Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-knn;* v mm.
'3 —» C* iN	7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer	735 6 mm. 7349 mm. 733'8 mm.	16 4° C 216° C 18 4« C	si. svz. si. svz. si. svz. ______	obl. d. jas. d. jas. „	0-70 mm. dežja.
23. junij a i	7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer	733 1 mm. 732'7 mm. 733-0 mm.	17-4" C 21-8" C 17-2° C	si. zah. si. zah. si. zah.	obl. obl. dež.	800 mm. dežja.
Srednja temperatura 18-8° in 18-8°, za 0'2° nad in
jednaka normalu._
ZD"UL30.a.jsls:a. "borza
dne" 24 junija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  8335 — gld.
Srebrna renta..... „     83-75 — „
Zlata renta...... ,10916 — ,
5% marčna renta ....     ,     9930 — „
Akcije narodne banke. ,   905-— — ,
Kreditne akcije ....     ,   303*50 — „
London...... ,    11925     — „
Napol......... ,       9-46 V, — ,
C. kr. cekini  ... ,      5-65    — ,
Nemške marke  .... ,     58-27— .
4% državne srečke iz 1. 1854     260 gld. 133 gld
Državne srečke iz 1. 1864 10u   , 173 „
OgerBka zlata renta 4°,.   .   .       ... 101 „
£>gerska papirna renta 5" „   . 95
5°/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 „
Donava reg. srečke  5",0       .     100 gld. 122 „
Zemlj. obč. avstr. <r- .1    zlati zast. listi . 118 ,,
Kreditne srečke.....100 gld 183 „
Badolfove srečke .       .      10 .,      19 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 123 ,,
1 rnmmway-druAt  veli. 170 gld. a  v 231 .,
danes
82-85
83 45 108-55
9865 905 •— 300-50 119-60 9-48«/, 5H6
58 42
75 ur.
10
45 „ 75
20 !,
50 "
«0
50
pisarja
želi natopiti višji gimnazijec z lepo pisavo. — upnivniStvo .S/ovenukega Naroda".
Več pove (479—1)
ll 4
X 1
\
m
JAKOB KURENT
tt ILi"ia.l2:oT7-ci pri Brdu
izdeluje  iz unjbol (Aega blugu in prodaja po nizki        i vsakovrstne (356-13)
bele, zelene in rujave posteklene
lončene peči,
štedilno orodje i. t. d.
|^*^^^^^^^^^^^^-*-^%^^^^c-^\^^^tN^t\^^^t\«**^\^v\-<^V^^r>^^^^#^^^
Le še 111 alo dnij!
H —- 3STa cesarja Josipa trgrvu
Žc dne 27. junija 1889. žrebanje
(468—2)
i
Glavni dobitek 60.000 goldinarjev. Vsi dobitki 160.000 goldinarjev.
Srečke po *-£ «;E«I. dobivajo se:
Pri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (Pešta, Glavni carinski urad, polnadstropje), — pri vseh loterijskih, Holnih in davčnih uradih, skoro pri vseh poštah, pri „Merkurjiu na Dunaji in pri v vseh mestih in večjih krajih nastavljenih organih za razpečavanje srečk.
Eralj. ogersko loterijsko ravnateljstvo.
(372—8)
V Budimpešti, dne 1. maja 1889.
Aleksander pl. Mariassy,
sekciJBki načelnik v kralj, ogerskem finančnem ministerstvu in loterijski ravnatelj.
BXXXXXXXX>0*CXXXXXXXXX^
Od sedaj ustopnina huhio 10 kr., otroci 5 Ur. — Za vse oddelke brez vsa-W cega doplačila samo SO kr., za vojake do m«-edinka 10 kr.
XXXXXXXXXtZXXXXXXXXXXXXXXXXn
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragntin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".