ŠTEVILKA s IAŠ HOD 1*tnik XIII ^TO 1941/42-XX ^ ^ c. RAZDELITEV NAGRAD REŠILCEM UGANK IZ 6. IN 7. ST. „NASEGA RODA“: Pravilno sta rešila slikopis v 6. štev. »N. r.« in bila nagrajena: Anion Peklaj, učenec III. r. lj. šole na Dobravi pri Ljubljani; Emilija Grgič, učenka 111. r. lj. šole v Velikem Gabru, pošta št. Vid pri Stični. Pravilno sta rešila križanko v (i. štev. »N. r.« in bila izžrebana za nagrado: Ema Krasna, učenka 8. razreda lj. šole na Vrhniki; Jože Maček, učenec 4. r. na Brodu, p. Dol. Logatec. Pravilno in lepo je rešila slikopis »Marjetica, sv. Jurij in zmaj« ter bila nagrajena : Ohja Mikolič, učenka lj. šole v želimljah št. 35, p. Ig pri Ljubljani. Pravilno so rešili uganke v 7. štev. »N. r.« in bili izžrebani za nagrado: Darinka Strajnar, učenka 7. r. lj. šole na Kopanju, Predole št. 14, p. Grosuplje Račna; Angelca Ambrož, učenka 3. r. lj. šole v Tomišlju; Alojzija Založnik, učenka 4. r. lj. šole v Notranjih goricah, p. Brezovica. Naslovna slika: Kiparka Karla Bulovčeva ob svojem kipu, ki predstavlja A. M. Slomška kot učitelja slovenske mladine. ...................................... j ŽELEZNINA FR. STUPICA \ LJUBLJANA, Gosposvetska c. 1 I priporoča \ kuhinjske potrebščine, j poljedelsko orodje, j štedilnike, peči i. dr. iiiimii 11 ■ 1111 ■ 11 ■■ i n i • • 11111 tkanim A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg K. PEČENKO tovarniška zaloga usnja ★ L3UBUANA Sv. Petra c. 41 Gospodarska in cvetlična semena, cvetlične gomolje, rastline trojnice, lepotično grmičevje nudi SEVER&COMP. LJUBLJANA »Naš rod« izhaja v Ljubljani med šolskim letom in ga prejemajo naročniki, ki plačajo naročnino v mesečnih obrokih po L. 2,50. Celoletna naročnina znaša 25 L. List izdaja »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, zanjo odgovarja France Štrukelj-Glavni in odgovorni urednik Josip Ribičič. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj). KRISTINA BRENKOVA: KRATKO PISMO O SLOVENSKIH SLIKARKAH Draga Špela, razveselila sem se Tvojega pisma in se Ti lepo zahvaljujem zanj. Praviš, da precej rišeš in slikaš. In rada bi vedela, kako bi bile Tvoje risbe in slike meni všeč. Kadar bo prilika, jih bom prišla gledat in se bova o njih pogovorili. Vprašuješ me tudi o slovenskih slikarkah. Ker sta mi skopo merjena čas in prostor, Ti bom poskusila nekaj malega o njih napisati, kolikor v kratko pismo sodi. Veš, Špela, prav imenitno bi bilo, če bi Ti lahko rekla: vzemi v roke knjigo z naslovom: »Slovenske slikarke, Ljubljana 1940, spisala Kristina Brenkova«. Ker pa te lepe knjige nikoli nisem napisala, Ti tudi ne morem dati tega nasveta. Mislim pa, da bi bila taka knjiga prav prijetno čtivo o Henriki in Avgusti Šantlovi, Ivanki Kobilici, Anici Zupanc Sodnikovi, Mari Kraljevi, Miri Pregljevi, Bari Beračevi, Elzi Piščančevi... Prav gotovo sem nekaj imen pozabila, kdor bo pa napisal knjigo z gornjim naslovom, ne bo nobenega izpustil. O slikarkah Šantlovih vem presneto malo. Henrikina slika »Pri kavi« visi v Narodni galeriji, od Avgustinega dela pa poznam nekaj cvetličnih tihožitij. Oglej si to v Narodni galeriji in ne pozabi na veliko sliko Ivanke Kobilice, ki visi v sobi naših impresionistov. Naslikan je prizor na vrtu v svetlih sončnih barvah. O slikarki Kobilici so precej pisali, če pregledaš letnike Mladike, boš našla nekje lep esej, ki ga je napisal o njej umetnostni kritik Stanko Vodnik. Kobilica je študirala v Ažbetovi šoli v Monakovem še pred Jakopičem in je mnogo potovala po svetu. Iz kasnejših let njenega ustvarjanja so posebno znana cvetlična tihožitja, ki so naslikana z velikim mojstrstvom in pristnim občutjem. Po mojem mnenju (in Božidar Jakec mi je ?r\- Po GRESTA Ml DVA, PROTI •tfflffllN* I &■ * SE OBRNETA. NA (gg DEBELA f0B STOJI, V 4JšOpBJS^DRŽI. HrM JO ZAPROSITA: „OJ, NAJ SREČO $ Tl DA, POD J|i PRENOČI NAJU, , OBA“. REČE: „V MOJI JiOS DOVOLJ JE SREČE. f* JE POLN dVJ* nl ' . V HRASTOVI 4tas^T HRANIM it. ‘, V MOJI tu POLNI SO @91 SLADKEGA !i NE BO DAL, POD KDOR |§p NIMA, KDOR ZA JU MOJO NE BO Oba ^ OD JiSlEiI GRESTA IN TO -i IZ- POVESTA: „KO Ebd BO PREČ, V TEJ SREČE NE BO VEČ“. v Crna JE NAD ^osTiLna- rmm PRIŠLA, V POGINE m $!= VSA. IZ IZTEČE VSE it IN KO Ml NAJSLAJŠE PRAV O BP, VSA LEPA T DO TAL " ' Lakomna po ZDAJ MORA 00 VBOGAJME MORA Mh A ■GUSTAV STRNIŠA: APRIL! APRIL! Krik in vik smo vsi zagnali, ko smo deklico Rebeko prav pošteno nalagali, kupit šla je ptičje mleko. Jurčka smo na led speljali, vrnil se je slabe volje, revčku smo se vsi smejali, šel po brezovo je olje. Liro smo Andrejcu dali, bebčevsko iskal je vino, potlej smo mu nagajali, da ima v možganih glino. Po april smo še poslali hlapčka našega Matevža kar k sosedu, kjer so klali, da ga čaka boter Mevža. Pa je nas za nos povlekel: »Klavec si je roko zlomil, prašič je na vrt utekel, hruške cepljene polomil!«. V eni sapi smo hiteli, da bi pujsa ulovili, pa smo le — april ujeli, kakor smo ga zaslužili. MARA HUSOVA: BELOREPKA Pastirska Zgodba. Ilustriral Stane Kumar Francko Farjevcev jc hodil z menoj v šolo 111 na pašo. Nekaj nad osem let nama je bilo. Na gmajni je imel prelepo hišo. Odrasel človek bi je ne opazil; ali za nas, drobne pasitirje, je bila prava hiša. Dva sta lahko pokoncu v njej stala. Imela je le tri sitene in streho. Velika, razklana skala je tvorila dve: zadnjo in stransko. Tretjo je sam dozidal. če se je vlila ploha, nas je povabil vanjo vedrit. Skozi streho je kapalo, noge so nam pa štrlele na dež. Zraven hiše je imel njivo. Za dobro krtino je bila velika. Lepo je bila ograjena in v njej je rasla prava repa. šest jih je bilo. Za mazinec so bile debele in strašno počasi so rasle. O počitnicah sem imela tudi jaz hišico in njivo, ki je bila za dve krtini. Vanjo sem posejala ajdo. Iz puste zemlje je niknilo gosto pritlikavo bilje in tako vzcvetelo. Ajda je bila moje največje veselje in ponos. Nekega dne mi je zaupal Francko prevažno skrivnost. »Marica! Belorepko imam. Iz gnezda je padla; pa še ni znala dobro letati. Razpeljavček je.« »Kje pa jo imaš? Saj nimaš kletke!« »Kaj bi kletka! V hiši jo imam. Vsak dan ji lovim muhe in kobilice. Pridi, pa ti jo bom pokazal.« še tisti dan sem gnala tja. Komaj sem ga priklicala. Plel je repo s tako marljivostjo, da me ni slišal. »Pokaži mi belorepko!« »Pojdi z menoj!« Njegova hiša je imela v zadnji steni votlino. V njej je sedela belorepka. Odprtino je pokrivala tenka škrla. Na škrli in okoli nje je bilo vse polno mrtvih muh in kobilic. Z veliko previdnostjo je prijel ptico in nežno spustil v moje dlani. »Ali ni lepa?« »Oh, Francko.« V meni je bilo samo občudovanje in velika plaha ljubezen do nežne ptice. »Koliko gumbov hočeš zanjo?« »Za nič na svetu je ne dam!« »Fičafaj in fračo ti dam. Moj fičafaj najdalje nese; moja frača najbolje zadene.« »Saj sem ti rekel, da je ne dam!« »Umrla bo pri tebi.« »Kaj še. Dobro se ji godi. One živijo po stenah in v skalah gnezde.« V strahu jo je vzel iz mojih rok in hitro položil nazaj. »Je res ne daš?« Francko je samo odkimal z glavo in vrgel v votlino obada, ki ga je ravnokar ujel. »Gledat pa jo lahko hodiš, če hočeš.« »Le imej ti belorepko ! Jaz pa bom ulovila brinjevko. Za gnezdo vem. Celo lahko vzamem.« »Phi! Brinjevko? Saj še brinjevke niso ne; kajti one ne gnezdijo pri nas. šele v zimi prilete k nam.« Umolknila sem, ker mi je bila resnica preživa. Odtlej mi je belorepa ptica lebdela pred očmi čez dan in ponoči. Francko je slutil nevarnost, ki je pretila njegovi ljubljenki. Neprestano jo je stražil. Prvi je gnal na pašo in zadnji domov. Repo je zanemaril. Njeni kosmati, trdi listi so porumeneli. Mojo ajdo so pohodile in pojedle krave. Delala sem se, kakor da sem pozabila na ptico. V srcu pa je kljuvala skrita želja. Iz vsega srca sem zasovražila njenega srečnega lastnika. Tako je bilo nekaj dni. Pri kalu sva se srečala. »Kam ženeš, Marica?« »Kaj tebe briga,« je bil srborit odgovor. »Jaz znam lepše plezati ko ti,« sem mu rekla z željo, da ga čim hujše razžalim. »To je zato, ker imaš daljše noge,« je bil točen odgovor. »švrk« je zapel moj bič po njegovih bosih nogah. Poskočil je. Oči soise mu vžgale. Dal mi je zaušnico, da mi je kar zazvenelo po ušesih. Spopadla sva se in obdelovala z vsemi štirimi in z zobmi. Ko sva omagala, sva bila v prahu na tleh z obunkanimi obrazi in lovila sapo. Pobrala sva se. Jokajoč sem stekla za živino. On pa je zapel: »Belo-lo-lo-rep-rep-ka-a — lepa, le-le-pa-a-a!« Kakor bič me je podil njegov glas. Takrat sem sklenila, da mu jo ukradem. Čakala sem noči. Odzvonilo je pozdrav kraljici dneva. Vsi pastirji so bili z živino že doma. Naše krave so mirno stale in prežvekovale. Le sivka, moja ljubljenka, je silila domov, ker jo je čakalo tele. Strašno počasi je zamirala večerna zarja izza openskih gričev. Prve zvezde so se vžigale na temni modrini neba, prozoren mrak je objel gmajno. Brinjevi grmi so dobili čudne tuje oblike, širili so se in spajali. Nizko nad zemljo so se spreletavali netopirji. Počasi sem stopala skozi gosto brinje proti hiši. Pri vsakem šumu mi je zastala sapa. Srce je udarjalo; bala sem se, da mi plane iz prsi. Bodeče veje so me šibale po bosih nogah in po obrazu. Pot, le nekaj sto metrov dolga, je bila kakor večnost. Priplazila sem se do hiše. Od razburjenja sem trepetala od nog do glave. Posežem. Pod roko občutim mehko perje speče ptice. V strahu je tenko začivkala in poskušala, da se brani s perutmi in nožicami. Stisnila sem jo k obrazu in poljubovala na droben kljunček. Zazdelo sc mi je, da držim v roki vso srečo tega sveta. Le meni so sijale zvezde, samo meni je dehtela gmajna s cvetočim brinjem. Ptičico sem stisnila na prsi, odločno splezala na streho in jo podrla. Zdelo se je, da se je sitreha sama sesula. Padajoče kamenje je potegnilo s seboj škrl, ki je zapirala votlino; in tako je belorepka ušla — sem mislila, ko je bila hiša razdejana. V mračni dolini je zateglo zapel čuk. Stekla sem za živino, ki je tačas že sama odšla proti domu. Podila sem se čez gmajno v dolgih skokih; kar počez, stiskajoč na prsih svoj največji zaklad. Bila sem že blizu vasi. Pred seboj sem zagledala temne sence naših krav. S poslednjimi močmi se zapodim po klancu. Spotaknem se. In padem na obraz, ko da sem treščila z oblakov. Poln mesec je odskočil in zlival svojo belo svetlobo po njivah in vrtovih. Vzdignem ise in pomolim krvavo, stisnjeno desnico proti njemu. Strahota! — Moje razprte oči niso hotele verjeti. V krčevito stisnjeni desnici je ležala ptičica s pobešeno glavo, s kapljico krvi na drobnem kljunčku, mrtva . . . Krik groze in strašne bolečine se je odtrgal iz mojih prsi . .. »Belorepka!« Omamljena sem se sesedla. Zbudilo me je sivkino mukanje, ki je bila že pri kalu. Vzdignem se in neutolažljivo zajokam. Mrtva ptica je bila vsa mokra od solz in krvi, ki je itekla iz razmesarjene roke. Pri kalu sem jo položila pod robidov grm. še so mi tekle solze po licih, ko sem prišla domov. »Zakaj si tako kasno prignala,« je vprašal oče, ko je privezoval govedo v mračnem hlevu. »Padla sem.« Le toliko sem mogla reči in spet sem na glas zajokala. »Kaj pa ti je?« se je v skrbeh obrnil k meni. »Boli, boli, boli!« Takrat nisem več razločevala, kaj bolj boli: srce za belorepko ali prebita roka. Odnesli so me v hišo, umili in obvezali. Pri tem opravilu se je izkazalo, da imam na nogah od udarcev od kamenja razklane in obtolčene nohte, noge do kolen razpraskane in po glavi rogove. Z dvorišča je prišel dedek; pristopil je k meni in me z raskavo roko pobožal po kuštravi glavi. »Revše moje, ali te hudo boli?«-—V njegovem glasu je trepetalo samo srce. Takrat sem ga imela najrajši na svetu. Potolažena sem odšla spat. Mesec je plaval že sredi neba, ko mi je spanec zatisnil pekoče veke. Sanjala sem o belorepki. čudovito lepa, vsa zlata je bila. Kakor iz sončnih žarkov stkane so ji bile peruti. Srebrna lisa na repu je sijala ko mesec. »Belorepka moja! Ptičica prisrčna! Kako si lepa . Gotovo si že v nebesih, ker imaš tako lepo perje —- —,« sem jo občudovala in izpraševala v snu. Takrat je rajska ptica priplavala tik pred moj obraz. Neizmerno velika je bila in uprla je varne oči, rdeče ko žareče oglje. »Kaj terjaš od mene,« je vprašalo v strahu srce. Povesila je glavo in črna kapljica krvi je obvisela na kljunčku. Zlata mavrica je izginila in belorepa ptica je padla z viška na tla. Krik groze je presekal mir v sobi. »Belorepka!« Zbudila sem se. Iz sosednje sobe je prišel oče in me pokril. »Sanjalo se ji je,« je odgovoril materi, ki je prišla za njim. Drugi dan sem gnala na pašo popolnoma v drugo smer. Ko sem šla mimo robidovega grma, je stisnila bolečina moje srce. »Ubila si jo! Ubijalka!« Greh, ko svet težak, je legel name. Nisem se mogla jokati, ne kričati, da-si bi najraje na glas zatulila. Zbežala bi; ali bila so kolena kakor prelomljena. Roke so mrtvo obvisele ob telesu. V prsih me je tiščalo. V sencih so žile tolkle strašno obtožbo. Ubila, ubila, ubila! Tako sem stala nepremično ob grmu; podoba izgubljene in obupane grešnice. živina se je začela bosti. Sosed je nekaj zakričal in odgnal govedo. Omamljena sem tavala za njimi. Na gmajni sem zarila glavo v brin-jev grm in grizla bilke v topi bolečini. Srce mi je bilo težko ko kamen. Prijateljice so me klicale in' iskale. Molčala sem in jih spremljala s pogledom, šle so mimo in sc pogovarjale. »Jaz vem, kje ima Marica skrite punčke,« je rekla Pepa; tista, ki se je cmerila za vsak nič in je rada tožila. »Kje pa so?« sta vprašali drugi dve in švrkali z biči po rumenem mlečku. »V tistem jesenovem grmu so skrite,« je pokazala s prstom Pepa. »Tudi nekaj igračk ima tam,« je zapeljevala dalje mila Jera — tako smo jo klicali. Stekle so proti grmu. Gledala sem, kako so izvlekle škatlo in punčki. Obe sta bili iz cunj. Večja je imela lepe, koruzne lase in oči naslikane s črnilom, ki jih je naredil moj starejši brat. Njo sem imela najraje. Najprej so ju ogledovale. Potem je Karlinca slekla večji krilo in ji odtrgala lase. »To bo za mojo punčko,« je rekla važno. Mila je vzela razbiti lonček in pisane črepinje, ki so bile v škatli. Pepa je pobasala manjšo punčko in jo zmašila v nedrje. Vse to početje sem opazovala mirno kakor z drugega sveta. Punčke, iiča-faji in frače, vse je bilo mrtvo zame. (Konec prihodnjič.) KRISTINA BRENKOVA: 0 BOGU KURENTU IN VESOLJNEM POTOPU Ilustrirala Boža KoSakova To se je zgodilo pred davnimi tisočletji, ko je bil Kurent imeniten poganski bog. Takrat so ljudje živeli v izobilju. Pšenično klasje je bilo pol lakti dolgo in kruh je rasel po drevju. Ker se je ljudem le predobro godilo, so se prevzeli. Postali so baje sebični in zlobni. Tedaj se je bog razjezil in ukazal je, naj dež zalije zemljo. Vsi ljudje razen štirih so potonili. Za tri ne vemo, kako so se rešili, četrtemu pa se je takole godilo: Plezal je pred naraščajočo vodo na visoko goro. Na vrhu te gore je rasla vinska trta. človek se je oklenil trtnega stebla in lezel po njem kvišku. To je zagledal bog Kurent, ki mu je bila vinska trta posvečena, in je potegnil 'trs prav do neba. Tako se je človek rešil in živel na trsu sedem let.. Potem je voda odtekla in zemlja se je osušila, človek pa je obljubil Kurentu, da bo imel vedno rad obe, njemu posvečeni rastlini: vinsko trto in ajdo. In vzel je v eno roko ajdo, v drugo vinski poganjek ter odšel z gore po širokem, opustošenem svetu. Hodil je in hodil, dokler ni prišel do bregov morja. Ta kraj se mu je zazdel najlepši na svetu in odločil se je, da bo tu ostal. človek je vsadil vinsko >trto in ajdo. Bog mu je ustvaril ženo in imela sta mnogo otrok. Ti so posedli lepo deželo od morja proti severu, zapadu in vzhodu. Kjer so živeli, so zasadili vinske gorice in posejali polja, na katerih je zrasla prelepa rdečkasta ajda- ZAKAJ - ZATO Zakaj poginejo ribe, čeravno jih hranimo v posodi polne vode. Marsikdo misli, da zadostuje ribam voda za življenje. Pa ni res. Ni voda, ki ohrani ribe pri življenju, ampak kisik, ki je pomešan z vodo. Brez kisika ne more živeti nobeno bitje na zemlji. Kisik jemljejo ribe s škrgami iz vode. Ako postavimo ribo v posodo polne vode, bo začela s škrgami jemati zrak iz vode. Ako ne menjamo ali ne dolijemo nove vode, porabi riba kaj kmalu ves zrak in se v vodi zaduši, kot bi se zadušili tudi mi, če bi nas zaprli v brezzračen prostor. Z menjavanjem vode, dajemo ribam nov kisik, ki ga vdihavajo s škrgami. Zakaj ne odpro padalci iz letal padala že v velikih višinah? V višinah nad 12.000 m vlada mraz 50—80° pod ničlo. Takega mraza bi JfUadina Jpist NAŠ SULTAN Imeli smo velikega psa. Imenoval se je Sultan. Vsi smo ga zelo ljubili. Bilo je lansko leto. Oče je moral v mesto po opravkih. Sultan je šel z njim. Ker je bil ravno sejem, rečem Sultanu: »Sultan, glej, da mi nekaj prineseš s semnja, drugače s teboj ne govorim!« Sultan je samo zamajal z repom in stekel za očetom. Ko je oče vse opravil, je šel na trg, da mi tam nekaj kupi. Sultan skoči na stojnico, zgrabi veliko punčko in hajd z njo domov. Prodajalec je začel tarnati za zgubljeno punčko. Oče je škodo povrnil. Medtem je bil Sultan že doma. Punčko mi je položil pred noge, čemur sva se z materjo zelo čudili. Ko je prišel oče domov, je začel iskati metlo. K sreči pa je ni našel in s Sultanom sva odnesla zdravo kožo. Ivanka Bizjak, učenka IV. r. v Borovnici. človek ne mogel brez nevarnosti prenesti. Razen tega znaša v teh višinah zračni pritisk komaj petino pritiska, ki smo ga vajeni na zemlji. Letanje v teh višinah ni mogoče brez posebnih priprav za dihanje (posebne posode s kisikom). Ali vkljub temu skočijo padalci iz letala tudi s takih višin. Le padala ne odpro, da čimprej prelete opasne višine. Vsak padalec ve, da neha zanj nevarnost, ko dospe v višine pod 8000 m. S poizkusi so ugotovili, koliko časa potrebuje padalec, da dospe iz višine 12.000 m do višine pod 8000 m. Mraz in posebno pa nizki zračni pritisk bi ga gotovo usmrtil. Zaradi tega ne sme padalec nikdar odpreti padala, preden ne prileti do višine 8000 m. Brez padala pada s tako naglico, da 11111 ne moreta ne mraz ne zračni pritisk do živega. Do višine 8000 m potrebuje le 45 sekund. POMLAD Pomlad veselo se oznanja, vsa jfezna zima jo odganja, ko sneg se taja brez nehanja, pod njim pa teloh skrit poganja, in beli zvonček se priklanja, vijolica pod grmom sanja, trobentica se v mah naslanja, že žabe v mlaki štrk preganja. Priroda se budi iz spanja! Spesnil in ilustriral Gregor Strniša, dijak I. razr. klas. gimn. v Ljubljani. J?/, v NAŠIM NAROČNIKOM Zaradi štednjc s papirjem smo morali po oblastveni odredbi skrčiti »Naš rod« do sedanjega obsega. 1'pamo, da bodo naši naročniki to upoštevali in nam ostali še nadalje zvesti. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »NAŠEGA RODA«. KRIŽANKA „METULJ“ BBl B 1 2 B _ (6)] rid) —i ■ 18 19 B[_ Pl 3 ! 4 ■L _!■ 20 ■ m BB 5 B 6 bl \ 8 9 Bl A / |B 22 k |B 23 B B!B u j B B m m IB 12 10 B n Q B ‘s • B B BB mm Bl25 26 1 B mm 271 m ■ mm 16 14 B BB 17 B B I B 28 29 B BB 30 1 I« 31 32 B 42 j 43 ■ L IB 33 111 B B B B 44 45 ■ B B B B 38 35 36 : 37 B B B 46 47 i 48 49 SK B 53 50 B 51 B B B * 40 i mr s Tli. ■ 54 55 B IB 41 j BI m B IB 56 B r n bbbF ^ r iBBBf Vodoravno : 1. osebni zaimek; 3. moderno kurivo; 5. oblika pesmi; 7. razsvetljuje temo; 8. kot 1. vodoravno; 10. prvi človek; 12. si lasti tujo lastnino; 13. veznik; 14. nasprotno »grdega«; l(i. številka; 17. zdrava pijača; 18. kvarta; 20. znamenje za glas; 22. osebni zaimek množina; 23. povratni zaimek; 24. nagon po življenju; 25. rešeto; 2(5. vzklik bolečine; 27. teče po žilah; 28. čutimo pod nogami; 29. sprememba lune; 30. prva žena; 31. ustvarja pesnik; 33. kazalni zaimek; 34. ploščinska mera obratnica; 35. prevozno sredstvo; 38. zabava; 39. oblika glagola »iti«; 41. žuželka, ki močno pika; 42. valovanje zraka; 44. osebni zaimek; 40. travnik; 50. vas pri Ljubljani; 52. upanje; 54. del obraza; 56. naselbina. N a v p i č n o : 1. pivo; 2. nikalnica; .i. letni ras; 4. nikalnica; (i. ima konj na nogah; 9. predlog; 11. osebni zaimek množina; 15. predlog; 18. ploskovna mera; 19. kratica športni klub; 20. veznik; 21. drevo; 22. se razvije iz gosenice; 23. oblika glagola »biti«; 25. sveti kratica; 28. kazalni zaimek; 31. predlog; 32. cvetica; 33. kot 28. navpično; 34. vanj trobi pastir; 35. kratica imena »Vlado«; 36. zdravilo; 37. kvarta; 38. hišni varuh; 40. matematični izraz; 42. del vodnega gibanja; 43. kot 40. navpično; 45. nikalnica; 47. osebni zaimek; 48. klica v zemlji; 49. tujka mesto »k« štev....; 51. jo pečemo na Martinovo; 53. žensko ime; 55. del kolesa (voza). FR. P. ZAJEC izprašan optik in urar LJUBLJANA sedaj Stritarjeva ulica 6 pri frančiškanskem mostu Telefon št.4486 Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri, toplomeri, higro-metri itd. — Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. Kvalitetna optika. fCIiše/e eno- ali večbarvne, za časopise, knjige, razglednice itd. izdeluje k lisama Ljubljana » Neografika - Sv. Petra nasip 23 « F. & P. PERLES prej ELITE Izdelovanje damske in moške konfekcije Ljubljana — Prešernova ulica 9 Prodaja damske, moške in deške konfekcije. — Prvo-vrstno izvrševanje po meri Telefon 2051 ROBERT COLI specialna zaloga platna, belega in pralnega blaga LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 3 Fr. P. Zajec diplomirani o p i i h C fubljana Cesta 3. maja (Aleksandrova) 4 Pasaža MANUFAKTURA JELOČNIK & SIMONČIČ LJUB LJ ANA PRED ŠKOFIJO ŠT. 13 Otroci, učenci! Tudi vi lahko mnogo pripomorete, da pridobimo letos čim več JEDILNEGA OLJA IZ SONČNIC. Z izkupičkom semenu sončnic si lahko oskrbite šolske potrebščine, naročite »Naš rod« itd. Vsak kotiček ob dvorišču, vrtu, njivi, ki je danes poraščen z nekoristnimi zelišči in drugim grmovjem, lahko uporabite za nasad sončnic. Tudi vam ne bo težko zaradi gnojenja. Napravite si malo gnojno jamo - neprodirno in znašajte vanjo živilske odpadke, ki jih mnogo propada na vaških potih! Opozorite tudi svoje starše, da bi bilo dobro, če bi vsaj eno njivo zasadili s sončnicami! Kdor namerava gojili sončnice, naj se pismeno ali osebno zglasi pri nas, da mu damo točno navodilo! HROVAT & KOMP. LJUBLJANA Palača Ljubljanske kreditne banke III. nadstropje i FABIANI & JURJOVEC \ LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5 H Velika izbira damskega in moškega blaga, preprog, zastorov, odej, perja, puha itd. Postrežba solidna! URE in optične predmete po nizkih cenah J VILHAR, urar Ljubljana, Sv.Petrac.36