izilJl;*- u i »turiti flM raniti ta U mM v Trstu, v četrtek 19. novembra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L dan zjutraj. UradniJtTo: ulica st. Fr-^nfi*1 A-iškefca H. 20"lT. nad ^P*« •• P*0 . fcfij^-4*1 pisma se nc tpreU' °PUi sc vrač?'" lllO^ ^ FroL F. Peric. L*s' ' Sjj ^a Edinost. Tisk Tl j^t uiafca za me se« L oe L 1930; pol le Za mozemstro mesečno 5 I., /eč. — Telefon ure - - — ai-S7. DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se raćonefo f širok os ti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nun po 50 cen*, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1,20, oglaei denarnih zavodov mm po L 2,—. Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 1—• Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, tsišca sv. Frančiška Asiikega štev. 20, I nad. — Telefon uredniltva in uprave 11-57. Otvoritev poslanske zbornice Sanat razpravlja © ženski voSilni pravici pri občinskih volitvah I i o tajnih udruženjih Čitatelj naj si sam napiše namesto pik popolari. Zato je vsakemu jasno, da gre v izra*. ki ga smatra za primernega v ozna- našem slučaju za zlofcm> iz ff^^ijST RIM 18 RaA otvoritve poslanske zbor-(posebnem prost odrskem smishi. Radi ćtm^e de.a-nra in Hu*. ki jih bomo tu spo da, čenro posebno v te, številki v zelo kocl£ «1«, l^^ otvor * P™ poslan-'tega predlaga načrt, da morajo vsi od ki - — "»'ti Dra- vem nevarnem momentu z namenom, da mce je pnspeto v *** z*.m«F^___ „ ehtžho. oodati vega izraza. ..... dajo našim nasprotnikom v reke argument nika bo imel ob otvoritvi zbornični predsednik on. Casertano. Mussolini se mu bo zahvafil v kratkem odgo'voru. Za Musso-Hnijeve politične izjave vlada veliko za- Čitateljem so znani zadnji dogodki, ki so M opravičenje zadnjega napada in orožje prinesli opustošenje naše tiskarne in naše- za nadaljna nasilja. ga uredništva, «Istarske Riječi« in«Novic»| Xu>di obdoižfeev propagande za odpad ter uiada političnega društva « Edinost* m ^ Cerkve in za. prestop v razkolništvo je ki so potem izzvali spk>šno ogorčenje in izmiš;ieno. Mi stojimo na stališču, da mo-ofo žalovanje. Sam «Popolo cfi Trieste* je ramo jokati le tisto, kar nas druži, in se cfcžaVoval ta dejanja, četudi je skušal po- izogibati vsega, kar nas loči. Imamo cisto jasni ti povod in razloge, ki so do tega ves$f ^ nissnc nikoli ničesar storili prcdii dovedJi. l kat. cerkvi m nihče naan ne more v tem Ne tako Ščekov "Mali list«, kateremu cziru ničesar dokazati. Kar se je godik> v se vidi, da mu ie žal, da ni bilo hujšega in zadnjem času v Jstri, se je godilo brez da. je naš Hst mogel že čez par dni zopet ucJeležbe tržaških in istrskih voditeljev in iziti. Zato se trudi v svoji številki od dne brez njihOVega vedenia. Naravnost grda laž 13. t .m., ki je prva, kri je izšla po napadu pa da bi bili ustanovit propagandni urad na Edinost*, da bi stvar popravil in da ^ p^^op k razkolaištvu. Ščekovo glasilo bi nam vsaj za prihodnjič preskrbel dopol- naV(aja naslov t nilo < kazni*, ki so nam jo napadalci pri- fiamo zat0f da bi----------------, , . a .m f> , solili. Spisal je v tej številki članek pod SYoHm političnim nasprotnikom In res A ¥ S " ' , tsL-uac 4„ v kale- V ' . j___m „„Jka vlade. 3. Pravno Mi nikakor nismo mogli najti pra-vem nevarnem^ momentu_ z namenorn,^da ^^^ &n- hSjo ^o^ti v" državno službo, podati stracij, ki se pripravljajo v zbornici Mus- pismeno izjavo, da ne pripadajo m da m-sofcniiu z ozirom na izjalovljeni atentat, majo namena pripadati prostozidarskim Pozdravni govor na ministrskega predsed- udruženjim. —-*—1 7knmirni nred- glede oblasti in ItHvkcij prvega ministra RIM, 18. Vsebina zakonskega načrta nmene 1 glede oblasti in fu-nkcij prvega ministra, ki mrna^e. Nato bo zborni cm preasean h. ? b;i ^^ na seji ministrskega sveta obvestil zbornico o podam ostavki on, Ur- uklo a3lboto dne 14. t m, in ki se lande m zb^rmenega podpredsednika on F zbornici, je naslednja: Di Roomo. Ortavke bo zbornica sprejela P^ ^ Eksekutivno oblast vrši kraH brez vsake razprave^ Nato bosta irvol^ena ^ nmustra^državnega tajnika dva zbornična podpredsednika in *cer £ £ ^^^^^ tajnikov, on Gtunta m on. Acerbo. , , - I čl 2. Prvega ministra imenuje kralj. Prvi Vlada bo predložita zborni« minister ie odgovoren kralju za politiko 1_____.1 —__" 1. 1.; at. u> -iiss /virkt>rji TTittni- j _ _ —- « 1. • • t___1; " 1 * 11IU1!0L1C ua pi f ' --------- nacei- i- sv delovanje so minisiri odgovori delr^vTiin ________ --i______+-.L-, rera primerja seboj lepo l^H Z vlkcTpri'n.rrb.r nlsp'roiŠT rat priliko se ^ nnnistr^edse^k »hteval ~ S7S« ^ dete ministrov. ^ vsesa *L Livi mi liberalci, ka- J ^ Zak0nsteh v w % p n-ta« »ed ' |a Sištvo. Dotični predlog i* M - Jujte in na^"l8 zhmicA M ^ ob l5. ^ ^»te svet ter mu kor nas on imen uje, «Hbera1na» tržai cEdinost* in dr. Witfan». Porablja to pn- strm]te, __ ust g kaplana Ščeka. L. 1919. liko za to, da v novi omaki servira svcj.m ^ ig2Q t& ^^ stopij pre(f ^top-bralcem napade na nas, ki ph «Mali bst» nika ^ora poStičnega drušiva «Edino©t» in Milanovičev «Pučki Prijatelja prinašata g ^eornu:neža podprect- ^ 4 število in funkcije ministrov do-sednaka cm. Paolucci. Kmalu nato vstopi v • * zbornico ministrski pretkednik Mu^solmi. Vsi ministri in poslanci vstanejo in priredijo ministrskemu predsedniku burne de- krsčn^ko socraH Neutci Kberalne rojake, ^^^ očitanje propagande za razkol- ________________^ ništvo' čc ^ PeTe&a tistc^a' kL i pravi ji" mož, ki je^nekdaf dan te zbor- ~ rrice, atentat na Vašo osebo. Ako ne bi niionsiracije. K3xoi «Živjo Mu&eo4iai, Živ jo vodja* se razlegajo v dvorani. On. Paoluc-ci nagovori tako-le Mussolinija: «Me d tem ko je italijanski narod dne 4. novembra, proslavljal sedmo obletikiao zmage, je pri- nai odnehajo cd iraasiaooeastva. In gle .te, takoj se je z^ocMo. Niti eden N^aec ni v^č .... , * . J 1 T . - ... ___ >> gornn dn zagrešit. prt framasofun. In tm Ni pb mog-'5e K ' . s . ,—--------- — - ----- prepričati. Številni sl<*v?f-ski rarodci prva- Sedai citate^ bo spoznal da ]e res težko, pr>hcija pravočasno odknia. nameravanega k; Vi so v tr^ašH Ion hrvatski istrs1 i na/ti pravi izraz, ki bi to dejanje Sce/cc»ve- atentata, bi bil Vi kakor Kristus prebit na prvo bori tel tL ki so v'loži na Reki, nočejo glaaU primemo označil. ShšaH smo m krii in sicer na bajbesm palače Chigi. Bog, slisti, ca bi popustili.. j ^aJi glede na ta članek izraze kakor kon- In dalie- * jfrdonti, špiiotu, denimcijanh loda mi stnar « . i . « tramo. da bi delali ^konfidentom, spijo- nas, kjer bi krvavo potrebovali ^ ^ denunci)ailtom> krivico. če bi Hh S0 L J S stavili v isto vrsto s tistimi Id so ta čla- nov.h iberalcf prop^dni urad za ^ jn obja,rjlj< ^onJidentit šPi;oni od Cerkve m za po dobro, da med nama framasonov teij» prinašata te lazi že več kot leto dni. rri. Za očitano framasonstvo nimajo ne Saj sta to lista, v katerih smo čitali stvari krščanski socijalci ne nihče drugi ne samo tako grde kakor ne v nobenem drugem nobenega dokaza, temveč tudi niti naj- i listu. Nismo še pozabili pamfleta proti manjšega znamenja Stvar je tudi narav- I družini moža osivelega v borbi za narodne nost neverjetna. Nrrtorično je, da so trža-! pravice, kakor tudi ne napadov, ki "jih ie ški framasoni šovinistični ItaKjani, o čemer objavil «Mali lisi» proti enemu naših vo-^ovorijo imena Finzi, dr. Ara, Samaia.' ditel-jev na dan pogreba njegove hčerke. Kako bi mogli biti skupaj v enem društvu! Stvar je tako sramotna, da bi bili radi slovenski m hrvatski prvaki ter ti tako molčali, ker nas je sram, da ima naš narod nestrpni Italijani? Prepričani smo, da se take izrodke. Posebno nas žali, da je mo-ni nobeden tukajšnjih Slovencev in Hrva- goče enemu kaplanu Miilanoviču, enemu tov niti skušal vpisati v tržaško ali reško kaplanu Ščeku in enemu: kaplami Gabrov-framasonsko ložo. Ravno t ako smo gotovi,; šku, ki je glavni urednik < Malega lista* — da, čf bi se tudi h«oteli vpisati, v teh itali- toliko časa delati samoto našemu narodu ^nsKih ložah ne bi na.s!»i oslancem m med temi tuda proti po-, 3qqq |jr slancu dr. WUfanti radi prestopka čl. i. in 3. zakona o javni varaoeti, RIM, 18. Včeraj se je vršila v senatu splošna razpra»va glede zakonskega načrta za žensko volilno prvico pri občinskih vo- Ustanovitev poIrraH*®1^! govedarskih svetov RTM. 18. Ministrski svet je na svoji seji z cfne 14. t. m. na predlog ministra za na- li t vab. Danes pa je senat razpravljal o po- j rodno gospodarstvo odobril zakonski načrt same z ni h členih tetfa načrta. Odobreni so' glede ustanovitve pokrajinskih gospodarili členi 1 do 8. Člen 5 je bil odobren z; skih svetov, ki bodo zastopali gospodarske nekaterimi spremembami. Končno je b;lo i in socijalne interese pvosameznih pokja-za ta zakonski načrt določano tajno gla- jinah. sovanje. j Danes obstojajo namreč trgovske in in- V nadaljnjem se ie senat bavil z zakon-! dustrijske zbornice in ponekod v krah'e-skim načrtom glede tajnih udruženj. Pod stvu se ravnokar uvajaio pokrajinski po-tajnimi udrutžeiifi 90 mrešljena v prvi vrsti 1 jedel -ki sveti. Te ustanove delujejo ne-udruženja pno«.fcozklarje»v. Cilji prostozidar-1 odvisno ena od druge, kakr?r da ne bi bile jev so: 1. Vesoljna republika; 2. vesoljni trgovina, industrija in poljedelstvo medse-mir im 3. neizprosna vojna Vatikanu. Prvi bojno srojene. in tretii namen je proti zakonu, državnim; Padi tega se ustanovijo pokrajinski go-instituciijam in državi, ki se je obvezala, da soodarski sveti, ki bedo predstavljali vse bo branila svobodo m samostojnost sv. sto- proizvajalne sile v posameznih pokrajinah lice. Drugi namen se msora tolmačiti v in zastopali niihove interese. Vprašanje Italijanskih tfoRov v Angliji Predstojeća pogajanja med Italijo in Anglijo Najetje itafijsnakego posojila r Ameriki RIM, 18. Po doseženem ameriško-itali-janskem sporaasmti glede vojnih dolgov stopa vprašanje italijanskega dolga na- ___ __ _ pram Angliji na |>rvo meato. S tem vpraša- načinu emisije italijanskega državnega po-njem se že bari^o Jierodah* italijanski j SOjUa v snesku 50 milijonov larjev. Za-krogi. To potrjuje prihod italijanskega Ion- j četek emisije imenovanega pos>ojila je doiis:kega velepoalanika markiza Della predvidevan za prvi ali drugi teden po čuna ti v tem pogledu na tako dobre pogoje, kakor jih je ravnokar dosegla v Ameriki. Italija je dosegla nizke odplr valne obroke le z ozirom na visoke zaščitne carine, s katerimi je Amerika obdana. V Angliji ne obstojajo talci fiskalni pogoji in radi tega ne sme Italija predlagati sličnih zahtev. PARIZ, 18. Italiianska delegacija se pogaja z amerikanskimi bankirji o najetju in Torretta v Rim v trenutku, ko se je v Washi ngtomi dosegel ameriško-italijanski sporazum. Potemtakem je ta prihod prav gotovo v zvezi z vprašanjem, ki ga je obravnaval v Londonu poluradno zaupnik v Rim. Brigadni general Ra-gusin je pre- italiianske vlade PireUi pred odhodom fi- TY1 O c/^rt« 4 -v n a A D ___1_ 1__ T> _ w _ 1 * :1 • ____ S__--* — - - * — — __ A M __M- _ pieščen iz Gorice v Benetke. Pešadliski polkovnik Roggero je imenovan za bri-gadnega generala ter je premeščen v Gorico kot poveljnik brigade «Como». nančnega ministra Volpija v Ameriko Italijansko stališče glede vojnega dolga napram Angliji se v nobenem načinu ne razlikuje od oaetfft, ki ga je italijanska delegacija zastopala že v Ameriki. Italija prapoznava svt*j dolg m ga je voljna tudi Ljubljanska trgovska zbornica in zel. tarifi BEOGRAD, 18. Povodom nove železni- j plačati. Zahteva, pa, da se uvažujeio njeni ške tarife se je pritožila ljubljanska Trgov- j gospodarski pogoji pri določevanju oblike ska zbornica v daljši spomenici pri beo-!in višine odplačevanja. Ve® dokazilni malajskem ministrstvu za trgovino in za K eri.jal, ki ga je stavil grof Volpi na razp «y-promet. Zbornica zahteva, nai bi se tarife j lago ameriški delegaciji bo aiužil tudi pri določile tako, da bi omogočile povoljen i bodočih pogajanjih z Anglijo. Ta materijal izvoz blaga vensko veliko naciionalno politiko, ki je ustvarila to državo. Edinstvena centralistična linija v zadevi šolstva ne bo škodovala niti narodu niti državi. Končno je Radič povdaril, da bo posvetil svojo glavno brigo pobijanju analfabetstva v Jugoslaviji. Ob 4. uri popoldne je Stjepan Radić prevzel svoj resort. BEOGRAD, 18. (Izv.) Danes avečer je bil pred sestankom ministrskega sveta po-pc-lmema nepričakovano sklican na dvor odbor «Narodne Odbranekjer se je pod predsefdstvom kralja vršilo posve tovarn je, katerega so se udeležili Pašič, Ninčić, general Trifunović, M&ksamoivić, Stojadino-vič in Radcjevič, ter načelnik glavnega štaba Bežić in general KaJafabovič. O vzrokih in predmetu tega posvetovanja ni bilo mogoče zvedeti ničesar, ker so se v tem oziru merodajni faktorji držali zelo rezervirano. Nato se je v predsednlštvu vlade vršila seja ministrskega sveta, na kateri se ie med drugim govorilo tutcB o proračunskih dva-najstinah. na katerih so se že iz>vršile nekatere korekture. Na tej s^fi je Stjepan Radič sprožil vprašanje, da se prekine bera katoliškim duhovnikom. Sklenilo se je, da se bo Radič v tej zadevi sporazumel z ministrom za vere Trifunovičem. Nato se je razpravljalo o novi politiki HSS, ki je nastala z vstopom Stjepana Radića v vlado. Na včerajšnjem sestanku z radićevci v kabinetu notranjega ministra se je sklenilo prepustiti radićevcem podtajništvo v notranjem ministrstvu, zakar bo podtarnik v ministrstvu prosvete, radSćevec Fasarić, podal ostavko na svoje mesto, na katero pride potem radikal. ZAGREB, 18. (Tzv.) Jutri se bo vršil v Zagrebu sestanek glavnega odbora radi-čeivske stranke, na katerem se bo razpravljalo o vseh ocrih vprašanjih, ki imajo priti na razpravo vlade in nar. skupščine. Radft-čevce sedaj posebno zanima vpm'ame agrarne reforme v Dalmaciji in občinske samouprave. Napeti odno^afi med Jugoslavijo in Vatikanom? BEOGRAD. 18. (Izv) Jugctsloa enski poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka je zaprosil svojo vlado,- da bi £a odprkHcala v Beograd v svrho poročanfa o zadevi zavoda sv. Jeronima v Rimu. Beograjska nlada je tej želji ugodila ter brzojavno pozvala v Beograd Smodlako, ki se najbrže ne bo povrnil potem več na svoje mesto, dokler ne bo spor z Vatikanom popolnoma poravnan. V zvezi s tem kroži vest, da bo v kratkem odpoklican papeški nuncij v Beogradu, mons. Pelegrinetti. Pogajanja za konkordat BEOGRAD, 18. Pogajanja med Jugoslavijo in Vatikanom za sklenitev kcmlcordata .so se zavlekla zaradi napetih odnošajev glede zavoda sv. Jeronima v Rimu. Soditi je, da bo dosedanjega načelnika jugos-lo-venske delegacije dr. Janiča nasledil doktor Žarko Miladinovič. Sodelovanje Židov m Nemcev v novi poljski vladi zagotovljeno? VARŠAVA, 18. Pogajanja z »velikimi strankami poljske nar. skupščine glede programa nove vlade se smatrajo za zaključena, Bivši zunanji minister Skrzynski je konferiral tudi z zastopniki židovske, nemške in ukrajinske skupine. Možnost vstopa Židov* in Nemcev v novo vladio je zelo »velika. Skrzynski se bo podal v palačo Belvedere ter poročal predsedniku re-pubLike o razvoju krize in bo nadalieval pogajanja za razdelitev porlfeljev novim ministrom. Splošno se sodi, da se bo Skrzynskiju posrečilo sestaviti novo vlado. VARŠAVA, 18. Po posvetovanjih z načelniki parlamentarnih strank je Skrzynski izjavil novinarjem, da se kriza razvija normalno in da bo jutri njegova naloga izvršena. Sovražniki sovjetov dobili zopet volilno pravico MOSKVA, 18. Bivši načelniki kozaških čet bele garde in njihovi adjutanti, kakor tudi bivši vicjaki Vrangelove voiske ter člani drugih belih »vojsk so dobili povrnjeno volilno pravico. Ta ukaz ima zelo veliko politično važnost. Desn&ia holandske vlade HAAG, 18. Zaradi težav, ki so nastale po odstopu katoliških ministrov, je vlada podala svojo demisijo. n. Volitve na Čehcslovaikem PRAGA, 18. Narodne volilne komisije •o ieie včeraj pričele s štetjem v nedeljo oddanih glasov. Njihove ugotovitve se v qp4ošnexn strinjajo s prvotnimi poročili, tadoo da ni pričakovnti, da bi nastopila kaka sprememba v števiki mandatov posameznih strank. V celi republiki je b»k> skupno oddanih 6,660.000 glasov, pcibKžno 400.000 več kakor pri volitvah leta 1930. Od tega so dobile stranke stare koalicije 3,190.000, vse ostale stranke skupaj po 3,470.000 gl0 sov. Ker pa je obrtna stranka s svojimi 290.000 gjasovi že prijavila svoj pristop k narodni koaliciji, bo imela nova vlada za •eboj tudi,a4>so4utoo veČino voHlcev m ne »amo absolutno večino poslancev. Okrog 250.000 glasov je odpadlo ni razne male stranice, ki niso dobile nobenega mandata. Ti glasovi pridejo pri drugem in tretjem skriftimju v prid večjim strankam, v prvi vr^ti zopet koaliciji, tako da bo končni rezultat za njo še ugodneiši, kakor je že sedaj. Izredno zanimiva je primerjava nedeljskih rezultatov z onimi pri volitvah 1. 1920. •Dobili so: 1. 1920. 1. 1925. aoc. de moki* a ti 1.590.520 631.113 ljudska stranka 699.728 689 970 ,agrarci 603.608 971.389 čehoslov. nar. soc. 500.821 609.096 demokrati (Kramar) 387.592 284.233 sLov. ljud. str. (Hlinka) 242 045 474.017 obrtna stranka 122 813 287.889 komunisti — 931.769 nemški soc. dem. nemški nacijonalci nemški agrarci nemška ljud. stranka nemška nar. soc. dr. Stransky Poljaki Židje madžarski nacijonalisti madiar.-nemške str. Število poslancev, kak:r omenjeno, še ni končno ugotovlieno. Nagajamo zato približne številke, kakor izhajajo iz znanih volilnih rezultatov. V primerjavo navajamo feudi število mandatov, ki so jih dobile posamezne stranke pri volitvah 1. 1920. in šte.ilc poslancev, ki so jih imele stranke ob razpustu par'amenta po spremembah, ki pc se izvršile tekam legislahirne perijode in ki so zlasti velike pri čeških agrarcih, socialistih in klerikalcih. Navajamo v naslednjem nekatere važnejše stranke: 1920. Oh razpustu 1925 Češki soc. d. ljudska stranka agrarci čsJ. nar. soc. Kramar Hfcnka obrtniki kom-in^ti nemške str. Definitivna razdelitev mandatov ho zna 689.589 328.735 241.747 156.751 79.714 30.734 247.901 v glavnem menda tudi zato, ker je bil marsikak Nemec ozlovoljen radi strankarske razdrapanosti v svojem lastnem taboru. Vendar pa nimajo komunisti nikakega razloga za precenjevanje svojega uspeha spričo defstva, da so socijalni demokrat je in narodni socijalisti o od vodstvom ministra Beneša in znanega češkega politika in borca in velikega prijatelja Jugoslovenov, Vadava Klofača, dobili veliko večino glasov čeških delarvtskih mas. In to ne kljub temu, marveč ravno zato, ker sta ti stranki sodelovali v vladni koaliciji s programom — za državo! Vladna koalicija ne le da je ohranila svojo posest, marveč se je še znatno pojačila. Razlika med odslej m poprej bo le v tem, da se je razmerje med njenimi sestavnimi deli, po številu dobljenih glasov, nekoliko spremenilo. Narodni socijalisti n. pr., ki so bili poprej na tretjem mestu, so s svojim uspehom na volitvah stopili na drugo mesto med strankami koalicije. Kakor vsak politično razvit narod, je tudi češki narod politično in strankarsko diferenciran. Vsaka stranka je šla v volilno borbo s svojim programom, za lastne ideje in načela. Kar pa je glavno in odločilno, je dejstvo, da je oddal ogromno večino glasov tistim strankam, ki so doslej svoj strankarski interes podrejale državnemu. S tem izrazom svoje volje se je češki narod izrekel za dosedanij sistem koalicije državi zvestih strank, za nadaljnje sodelovanje za konsolidacijo v notranjem in za utrjevanje položaja države napram vna-njemu svetu. Ugoden znak je nadalje, da uspeh voli- 'EDINOSTi na mošeji Aja Sofi a za boljteviSko vlado davno opuščene sanje. Potem se je rusko-turško prijateljstvo stalno večalo io se morda najbolj utrdilo na mirovni konferenci v Loza ni. Potem je bil Frundze pozvan v revolucionarni vojni svet, a po odstopu Skljanskerfa je postal namestnik Trockega. Zanesel je v najvišjo sovjetsko institucijo vonetfa duha. Dočim je b i I ročki poprej skoro izključno političen tvorec m organizator rdeče vojske, je pa f rundze stremel za tem, da postane n e tehnični vod a. Razumel je, da edino tehnično moi;e iz brezštevilnih mas ruskih 20-letmh mužikov ustvariti dobro in celo izvrstno vojak o. Lotil se je temeljite reorganizacije rdeče vo ske. Današnji mešani sistem, to ;e kadrovska vojska in tip polovične milice ie v glavnem njegovo delo. 2iia.no je, da je bi i t rundzc stopivši na mesto namestnika Trockega, faktični činitelj, ki je ustvarjal in »popoln eval ne samo velike načrte Trockega, marveč tudi svoje las'ne, .posebno tedaj, ko Te lrocki izprva «polHična», kasneje pa tudi faktično obolel. V Trsta, dne 19, novembra 1925, čital novincem besedilo iakoimenovane rdeče prisege, sprejel potem parado moskovske garnizije in s tem spoštovanje vse rdeče voj- • V pa' ko >« na IH. kongresa sovjetov SSSR podal poročilo o stanju vojske in o metodah, ki hi dovedle do nje spopoi-nitve. Jb, ed}ai v»«ki od dedov, ki nimajo moSid* otrok stare^ih od 16 lei, 4) prvoroicni od sirot pe očetu io inat«dL Cl. 2 določa, da se lahko dovoli iestm~ seč:oa slaiha tudi vojaku, potrjenemu pri na» fcorrti, k* odgovarja sledečim pegojem Oba ta nastopa sta_si«r res pokazala mir-[bril J^C Povsem naravno in »koro avtomatično je nost in enostavnost Frundzeja, obenem pa tudi, da je veNk na svojem mestu Njegov način ogledovanja front vojakov, njegovi pozdravi, ki jih je poslal s tribune Leninovega mavzoleja def ilira joči m vojakom, njegov odločni, hitri in nepretrgani tok govora: vse to je izražalo znatno samozavest, zakrito z osebno mirnostjo in enostavnostjo. Povzpel se je tako visoko, kakor se je mogel povzpeti sovjetski vojak. Bil ie od onih vo aJtov. ki so v svo em tomistru nosili mar-šalsko palico. Sovjetska vlada je z njim miu>£o izgubila in bo morala dolgo, iskati, da na;de tako talentiranega, drznega in enostavnega prvaka. Zato ie Frundzejeva smrt izzvala v vladnem taboru depresijo, ki je zapustila vidne sledove. Posledica temu more bHi tudi vhsM^na kriza, katere_ globina se razvi e šele v nego- dav^r^1 £as,edniJ Trockega. Kakor ! iovem času. Sicer je Frundzejeva pojava ravna glavar rdeče vojske, narodni komisar za voskoI' —---in---t:- i.—:-— -_.__i.__.__:______ ? n n rti a n/>r» 1 ~ ____a__'1 • _ i i t v in mornarico, je nastopil javno dvakrat. V prvo, ko je dne 1. maU na Rdečem trgu pre- z raznolikostjo karijere, avanturizmom revolucionarnega entuzi asta — tip vofaka-revo-lucronarca. Dane« že pripada probosti. DNEVNE VESTI pa so vdove in nimajo moških otrok sta od 16 let — ter so sirote samo po očetu; 2) je sirota po očetu in materi m ima bratr po polu. ki so sirote samo po očetu; 3) prvorojen vnuk od deda, ki nima ofcrek aH drugih vnukov, kateri bi bili starejši od 16 let; . prvorojen vnuk od stare matere, kater« pe vdova ter nima moških otrok ali dragilj vnukov, ki bi bili starejši od 16 let; 5) brat po poli voaka, ki je umrl pod oroi-fem. če smrt: ni povzročila vojaška *lu£ixt ma. 6) brat po poli vojaka, ki se nahata poada k enemu vo-med štirih zadnih letnikov klicanih pod orožje in ki je služil ali služi redno vojaiko dobo. 411.744 240 892jtev tudi na nemški strani kaže na nastopa-566 911 joče streznjenje. Najlepše uspehe so do- 313.906 167.312 98! $5 29.S89 99.520 167.312 segle nemške stranke — agrarci in kričan-ski socijalci —, ki se nagibljejo k spoznanju, da je treba odnehati od dosedanje politike absolutne nespravljivosti in iskati kak modus vivendi z državo, ki ji pripadajo. „Slovencu" V «Slovencu» od dne 17. novembra či-' tamo ped naslovom 'Napredna froi*ta»: «Seda j, ko italijanske oblasti tržaški «MaIi lisi* plenijo, misiijo nekateri «drža-vc*vorni» elementi, da je prilika, da glasilo krščansko-socijaJnega gibanja v Trstu m okolici definitivno ubijejo. Cesar ne zmore fašizem, to naj bi izvršila v polni meri časnikarska kampanja. Za nas je vseeno, ali so to grdo, najemu ljudstvu v Primorju vsakdo, ki še m vpisan a ima pravico do vpisa, ker je rok za vpogled imenikov in za vlaganje prošenj sorazmerno kratek. Vsak naj ise takoj s 1. decembra prepriča, ali je vpisan, ker državljan, ki m vpisan, nama tudi vohlne pravice in je kot tak Ie državljan druge vrste. On ima vse dolžnima pa najvažnejše pravice, to je pravice izraziti s svojim glasom lastno prepričarrje m na ta način sorazmerno vplivati pri upravi držaive. Vsek raaBBsen in značaje n mož se mora tako škodljivo gonjo začeli tržaški tako- zaTotM~ lastne 7re*xxXi k. veli a ve; če zvam * narodni* krogi, ali je zrastla med To potrebo je izrecno naglašal na nekem muklanski volilnem shodu odlični nemšld politik dr. &IučaJ« jo politik z mednarodnih Medinger — znan tudi manjšinskih sestankov. Dosedanja vladna koalicija je v polni r1 noče biti član brezpravne raje. Tem večje ^ važnosti je pravica za nas Slovene itali- smatramo za atentat na močno ianskc ^ ^ m,,rftmo boriti za na- Ijubljanskimi svobodomiselci; v narodno slovensko poeicijo v Italiji*. Dalje trdi «Siovenec», da skuša »Mali list» zanesti narodno zavest med široke Pogoji pod 5), 6) in 7) ao podre eni predpjsoJn ki so navedeni v 3. in 4. odstavku čl 4. kr. odloka od 7. januarja 1923, št. 3. ti 3. Šestmesečna doba se more končno dovoliti tudi omm vo alconi, ki se nahajiio v sličnih razfnerah, kakor so označene v; čL 3. in 4. kr. odloka od 7. januarja 1923, št. 3. in v 1. in 2. čl. pričuočc^a odloka, ter so edini, ki moreio hraniti družno, ker je ta poslednja brez drugih sredstev čl. 4. pravi, da ima izdat: vojno ministrstvo primerne predp:se za izvrševanje tega odloka ter da od'ok sam stopi v veljavo z dnem objave v uradnem listu kraljevine, t. j. s 30 oktobra t. 1. Pr občujemo ta odlok še enkrat in doda amo še neka? navodil kak-o se bo ta odlok izvajal v posamezni slučajih ter kako naj se zadržijo prizadeti novinci oziroma nihovi roditelji in reditelji. Pri poznanje naslonov za eventuelno akra^ šan»o službo je prepuščeno v prvi vrsti nabornem svetom in mobilnin komisi am ie pri na-, borvr (§g 1- in 2). Isto pa se doseže tudi potem, ko je že nov-nec uvrščen v krakevo arniado § 5). raznih «iger» lakocvanih «n2tfodnjakov», ker ni kak kapitalističen list. Potem pripoveduje, kako cia je tudi «Edhios't» napadala dr. j a Besednjaka, njihova društva m 74 52 29 33 21 31 28 42 44 24 27 30 19 22 13 12 11 20 6 6 13 — 27 42 72 64 74 meri zaslužila to priznanje od strani na- sloje, da je vedno pisaJ v najodločnejšem roda. Nje finančna politika se je sijajno i narodnem duhu, da pa ne more odobravati obnesla, kredit države se je povzpel visoko, šolstvo se sijajno razvija, kulturne in gospodarske naprave so deležne vse podpore od strani države, izvršila je veliko delo na polj u socijalne zakonodaje, ustvarila je njihovo gibanje. Prav®, da se sicer noće mogočno moderno vojskoi na polju medna- ! vmešavati v tržaške razmere in medseboj-rodne politike pa je zagotc>vila čehoslo^ vaški republiki toliko- moč in tak u^cd, da izziva zavist marsikatere velike države. Minister Beneš se je povzpel med vo-dilne^ državnike splošne evropske politike. Uspehi dosedanje koalicije na vseh poljih državnega življenja so toliki, da velja danes Cehoslovaška ket najbolj konsolidirana država med državami-nasledmcami. S svojim gJasovaniexn prošle nedelje je j češki narod manifestantno izjavil svojo vo*fo, da se to " * ' " §e najeleraentarnejše pravice. Zate je vsak Sfoven, ki po lastni neraamotsti nima vo-Hfne pravice, takorekoč izdajalec lastnih in narodovih koristi. Od 1. dc 15. decembra so na vpogled imeniki in isbečasmo je Čas za prošnje. Prošnji naj se priložijo sledeči dokumentih 1. državljanski list; 2. rojstni lisi; 3. po možnosti kazensko spričevalo, ter ako vo- lilec nima stalnega bivališča v občini, nai j^ točke ^ 6 n^ 7 2 člena J-navedc, _v kateri volilni sekciii želi b^ti j vel a. pa to ioimačenie on. »a spore Sfcrvencev onstran meje, ker ve, da to škoduje skupni stvari. Obsojati pa da mora, da skušajo izvestni krogi izrabiti so pridobiti državljanstvo. Nafbolje je, da j J'clia opisana omejitev edinstveni nastop ob napadu na «-Edinost» priložijo prošnji overovljen prepis toza. Do skraišane vojaške službe iniafo pravico oni novinci, ki -o nas^ooM vofaško s! jžbo pozne c po zakon-tem vpoklicu letmjva (§ 3). Nimaio pravice do skra tane s4užbe oni novinci, katerih krvni bra» e co že uživali sl čne ugodnosti adi pa bili uvrščen? v prekl-icano 2. n 3. kategorijo ai: pa ^meli tromesečno skra -| šano službo (§). To :o!mačenje se nanaša na odi.-zakona. Ne novince, ki ima?o vpisan. Oni državljani, ki niso bili rojeni brate, ki so služ;! na'mrv-' eno 'eto. čeravno v kraljevini Italiji, morajo navesti, kako so im b'le dovoljene ugodnosti. Ravnotakn ne za nov nce, katerih brat e so: 1) umrli; 2] katere se smatra, ^a n: .o družini glasom č'e«a 5. kr. odi št. 3 od ločeni \7 vrst kr. vojske, kr. za napade na «Ma4i Kst». «Slovenec» za- devnega dekreta. Prošnic mora podpisati ]>iiiQ23 *) ključu je: ^Gospoda, mi nismo začeli boja pro«lec lastnoročno. Ako mu to ni m-egoče | irornarjce j ^akoplov^tva, ker v Mi m ća ne maramo. Če pa nas ne pustite v tej radi telesnih hab ali bnlezni, naj pridene popolnoma odpuščen- WV rad starosti ali točki v miru, bomo vračali urilo za drago, prošnji notarsko potrdi, iz katerega je! superarbltracife ah* pa k- m e bi'a priznana Če trpi narodna stvar v Primorju, boste vi razvidna zapreka. Proeilci, ki ne znajo p-i-; dosmrtna vofna p--.kc n n Nit; brate po mate- nosili odgovornost.» sats, lahke podajo ust m en o svojo prošnjo :o bo izvrsenj tudi odslej. V tem na šele prifinriiijl ted pv V-oncu ieca st kjer ima sedež svojih obratov, mora vk>-ža-t-i prošnjo za vpis v imenike nove ob- { čine; prošnji naj priloži lastnoročno potr- j dilo, s katerim se odpoveduje vpisu v imerrek prvotne občine. Kdor hoče oistati vpisan v imenike ene Slovencu* je svobodno, da tudi za naše občine še nadale, čeravno se je izselil, kraje uveljavlja svoje ideje in svoja na-|mKfa vložiti prošnjo na občino, kjer je čela. Na eno vprašanje pa nam mora od- n«san, in priložiti prošnji lastnoročno pogovoriti: ali se širi narodna zavest med '.trdilo, iz katerega ie razvidno, da želi biti ljudstvom s tem, da se v hipu, ko so vsi še nadalje vpisan v imeniku iste občine. Slovani složno nastopi proti napadu na Prošnje, priložene listine in razna spri-«Edinost>, is^a «Edinost» denuncira kot čevala so kolka pTo^.e. Županstvo rzda za leglo istega framoeonstva, proti kateremu vrsako vloženo prošnjo potrdilo z navedbo se obrača ves gnev vladajočih krogov v kako čudo, če jugoslo-na srcu težki položaj nastopajo proti takemu a , . . ., , ® nezaslišanemu početju, ld bi bilo ▼ takem 1906 pod psevdonimom Arsemj pr.dobil j ^ neodptistno, tudi če bi hnek> kaj p*d- ^a. da bc^o nasedale ma*n!iivim progra-j, MT1: Položenim od malih skupin/ad h oc ffc ^ Fr^e^l ^P* je -ravnost peklenska infami j a na izvršite/ smrtne .kazni. Okoli polnoči i dejstva, da je gola m drzna izmis'io- tretjega dne so ga pa obvestili, da je obsojen, tina?! Opravičeno je tudi ?pr?{šanie, >li Češki narod pa je pokazal na nedeljskih na prisilno det) v sib rskih rudnikih za dobo; se s takimi ogairam denunci jaci jami na volitvah s-*oio politično zrelost, mase vo-lssst.h let Po prestani kazn* pa se Frundze; škodo lastnih knrnth bratov širita med ljud-lilcev zdrav kriterij ^n razsodnost. Vsi bob- ni vdal ure enemu žrvl en;u, marveč se e sivo krščanski duh in krščanska morctic.? neči programi nezadovoljnežev, ki pa so nezadovoljni v glavnem zato, ker r^so pri krmilu, niso mogli odtisnrti ogromne več;ne če mogle zbegati svoj svoje zaupanje strankam doccdanje vladne koalicije, političnim činiteljem, ki so dosiej tvorili večino v zbornici in senatu, ki so ... ... upravi jaJi državo in usmerjali nje zakono- ! ^ke^ker ^mT' n Q i i v. r Aeri I\n nmm rJ^m nlr/i t,; ' — i 51 K.e.r ie nu i ' : ek str e m i zm a^^ nepomirliivosti in skrajnega j Jo ie: čut poštenja in pravičnosti napram Frundze ;e prestal svojo kazen stavka. Važno /e, da predsto eči kr. odl.-zakon stopi v ve' avo z dnem 30 oktobra t. 1 in so pri- l.pušičem k skra'.iani vojaški službi samo oni novinci, ki so imeli zahtevane predpogo e zn-i Čenši z dnem, ko je stopil zakon v veljavo (§ 14). Glavni predpogo: za. skra šano vojaško elu/-; bo pri apliciranju tega odloka člena 3. je, d:« so vo aki novinci v resnici osebe, k vzdržn e o dru?mo 19). Kdor hoče zaprositi .m »kra^šano vojaško službo v smislu člena 3. kr od!.-zakona I80o in nasJan/ajoč sc n? porf<>je § 19 p-ičtr:očega pravilnika mora predTož .prošnlo opremleflo s sledečimi dokumenti: I) družinsko polo (form. 2> poročne li-^ie s'arišev (form 88), tem dokumentom ie treh«, priložiti Se v»c or.e druge, ki dokazujevo posebr oi' sluča a (zdrav-niška spričevala, ubožne liste, no ornostne za-ohrnit^ I P!SC» matične izpise matrikule) i t. d.) (S 2f ;. j j r'^- n',C! Opozarjamo tukaj da bodo vo af-ke oblast se na urade poittčnega društva «Edmost» j postopale ori dovol ev. n v ian . o ašK Ml sicer v lrstu, vitca Sv hrančišk^. Asi- j službe po členu 3 zcV strogo in je '.orejnun j škega 20, I. nadstr. od 9. do 13. in 16 de; potrebno, da vsak prosilec 'emelHto dokaže 19. vsak dan izvzemši nedelje, v Gorici, via upravičenost svoje prošnje, ker v nasprotnem Carducci 7. I. nadstr. m v istrskem uradu j slnča'u ?.a de v protislov e z 'nJormaci ami, k-pel. dr. «Edinost». ih dobi vejaš^o oblastvo f§ 21). Krajeve e orž^niracije in po-erie«ištva ! lDvtt*[ del navodil priobčimo v frtrišnn štev h priloženih listin. Preglejte imenike, če ste vpisani! Ako niste, napravite tako? prošnjo, ko pride rok za reklamacije. Za »vsako poiasnflo ali za vsako pcmoč pri prošnjah, , , .! sočloveku. Vsaj eno pa smemo zahteyat: m v vzhodni zabtevaino od vsakogar: na j bo v borbi kv- ct^e sperite T>rj vo^iTr.jb in vcHlnih opravičencih svo:c dcJrnih onesposet.1 a za vsako koristonos-no delo. 2) Glasom civ. zakona z defcmtivmm pravo-kH^fc temu VT*"sani ČRTANI IN IŽTRI-|«kom pr znani za nerbsto eče ie k SANI Prer^te oz spopolnite volilne j ^^^jk^rbso en, na 12-Mno kazen, k, se psevdonimom M ha lov vstopil v službo Z^m-Ttistim, ki jemljejo^ako vrsto — narodnja- % dr2ile vsakega našega ^ s|ovan-! ^Tk^aišlno2 službo novinca gora na južir fronti. Tu je, kolikor mu e b lo kov v svoio rLUiol siu^a v cvMeaci. Čas preizkušnje je za organizacije rok od 1. do 15. decembra vsakega leta. PoL društvo «Edinost» — Tajništvo, v dnem. ko }e ugotovi ena pravica možno, razvija ki munis-ti, ki sot se primerno uveljavili, pa je razumljivo in ne spreminja nič na gori izrečeni naši sodbi Glasovi, oddani za komunistično stranko, so se celo nekoliko pomnožili V narodu s tako bogatim industrijalnim razvojem ne more presenetiti nikogar, če gcWv odstotek delavstva posluša parole III. InternacijonaJe. Tako je na Češkem in tako v vseh zapadnih drža- boljševiško propagando med s katerimi je prihajal v 1906. na štokholmskem kongres« delegat stranke skupno s Kalininom ter je pripadal skrajnim levrčariem. Ko je izbruhnila revolucija, se je Frundze naha al v Minsku, kier je bil izvol en za predsednika tamošnjega sovjeta. Toda za časa so- vah. Porast komunističnih glasov ima svoio fon5al s. samomorom. Svojo revolucionarno .. - . i- „ j i t s. , . 1 kanjeno ie dovršil Frundze v Ukra m. Pre- razlago tudi v dej^vu, da ,e komunistična mir e s PolKko e ia:rabil ^ koncJentxiranje stranka po svojem odcepu od socijoJistov " " m nastopu kot samosvoja stranka pršteg- ni'n našo flldt 17Vr>-Q.f nrv o+oviln m'a nase tudi izvestno število prejšnjih sodjaJistov. V tem je tudi razlaga za dejstvo, da je število glasov, oddanih sedaj za socijalno demokracijo, nekoliko padlo napram prejšnjim volitvam. Vrhu tega je še d^ -stvo. da ie ponekod, zlasti pa v Pragi, koncentriranj napada na slabotne Wrangelove sile, ki jih je v pravem pomenu besede, pognal v Črno morje. Vihar revolucije je odnesel Frundzeja še mnogo dal e. Postal je glavni zapovednik voske na Ukrajini. P9Stal je tflan centralnega odbora in je na ta način d osel v stik z glavnimi boljševiikimi voditelji. Na čelu izredne delegacije je odšel v Angoro, k;er se je se- Volile! pozor! Mmmt mm 15. m m ,z mta PoL đr. Mmr „ Tma V smislu obstoječega volilnega zakona Navodila za aplikacijo kr. odlcka-zakona z dne začne poslovati občinska volilna komisija 15. oktobra 1925., št. 1836 o uvedbi šestmesečne vojaške skižbe. že s 1. novembra, da sestavi dodatne ime nike ter vpiše uradno vse ooe, ki dopolnijo 21. leto 31. maja 1926. Po preteku roka za dokumentacijo novih vpisov, ki traja do prvega decembra, so volilni imeniki na vpogled vsem na občin- _______ skem uradu. Županstvo mora v posebnem ob;avi!a kr. ukaz-zakon od 15. oktobra t. I ___vi _____ ____J • ■ • « «___M._ • m^^m^A« ' S Kat^rtm c & ilir a u cirfoi^fino Im^vmasaAa^ /In i Tozadevni odlok-zakon vsebuje v glavnem ! sledeče določbe: BveH8a Mrnm mm sliii&s «Gazzetta Ufficiale« od 30. oktobra t. 1. je ba voaške službe za one vo^&ke, ki se nahajajo v posebnih družinskih razmerah, kakor ao označene v tem odloku. V naslednjem po- razglasu obvestiti občane ter ph Opozoriti, ® katerim se uvaja skrajšana šestmesečna doda čas za rekurze preteče s 15. decembra. Če kdo ni vpisan pomotoma, ali je na ka- .. <. _. , r . u« i >| . au vtudbcue v iem uuiu&u. ¥ uasinuijciii f tenkoh načrn izpuščen rz vohlskih ime- dajemo vsebino posauneznh (Štirih) členov: nikov, nai nemttcioma vbfi prošnjo za CL I. določa, da ima vojno ministrstvo pra-vpis na občinsko volilno komisijo. Vpisan vico dovoljevati šestmesečno dobo vojaške v volilne imenike mora biti »vsak držav- službe vojakom, potrjenim pri naborih, kateri Ijan. ki je ali bo 31. maja 1906. dopolnil ne morejo doseči znižanja ^užbe na jri me-21. leto in ni izgubil državljanskih pravic radi zo*črnov aH drugih zakonskih prestopkov. Ravnotako so iacklfttčeni vsi oni trgovci, Id so v konknrzu, In sicer za celo sece, ker ne izpolnjujejo drugih pogojev, ki jih predvidevajo zakoni, a se nahajajo v na slednjih razmerah: 1) so edini sinovi živih očetov; 2) prvorojeni sinovi od živih očetov, ki ni- znan 51 in spriiatefil z Murtafo Kemalom. U ve-4 dobo trajanja konkurza. Kot že gori ome- majo drugih otrok moškega spola, starejših precej nemških glasov pripadlo komunistom, ril ga ie. da so Dardfcnele in Izvešaaie križa1 njeno. more (vložiti prošnjo za vpis od 16 let; Rfii le z dodanimi uremi nn opsnski soli ? Pod tem naslovom nam pišek> iz Opiin: Glasom reforme Gentile, je dovx>Ijen slovenskim otrokom v italijanskih razredih pouk verstva in slovenščine v materinem jeziku v dodatnih urah. Za šole didaktičnega okrožja Općine p^ menda ne velja ta odredba, kajti o tem pouku ni ne duha ne sluha v šoLah imenovanega okrožja, čeprav sia pravkar pretekla dva meseca, odkar je pričela Šola. Volilna borbe v sovjetski Rusiji Vprašanje volilne borbe na vo'iivah za Sovjet daje povoda čest m polemikam v sovjetski Rusiji. Nedavne ie posvetil temu vpra&anru v listu «Izvestja» svojo pažnjo »vseru^ti s.are-žina M. Kal nis. Ob primitivnem načinu glasovanja, to je, ob avnem ^lasovan u, ki se vrsi samo z dvigan em roke. je opoziciji vo unu borba zelo otežena, posebno šc, ker se pred n v času volitev vrši prit-sk nad vohlci. Vohtve so se vedno vršUe pod strogim nadzorstvuia pTedstavn kov centralne vlade Vendar je borba v tem času postajala bol; in bol akavna Do volilnih spopadov je prihajalo s prvega na va&i, ko je prenehalo zasledovanje takozvan h -Sc-rednjakov* in ko se je kmetskemu prebivalstvu posrečilo vstopiti v Sovjet, kjer so za.i V Trstu, dne 19. novembra 1925. EDINOSTi m. vzemali mesta pravovernih komunistov. Kali-krat acortali njegova vrata — drugim strelom lin izraža v svojem članku bojazen, da z ozi- ki jih ni bilo malo, ie on zapri svoje svetišče z * " " znano spretnostjo. Kaj si je mislil Nada.a, ko je zagledal svojega «famoznega* vis-a-vis? V četi «Pro Ser vole. je bal tadi Perini, (kanon ir četrte divizije, potem Coterle.... Četa «Adrije» nm________ rom na nova volilna navodila zadobi podežel-stvo upravni aparat v svoje roke, četudi ne more delovati s tajnim glasovan em. »Instrukcije za volitve v Sovjet — tako piše — so izdatno pomnožile volilne pravice maloburžoa-zi;sk h slojev v mestu in na vasi: doraačth rokodelcev, trgovcev, no&ačev, gospodinj i« sličnih.® Zato se danes udeležuje volitev na sovjetskem selu veliko veče MevSo državljanov, nego-H poprej. Dočim je poprej za časa aktivnega komunizma mogla sovjetska vlada vzdrževati komuniste po deželi z oboroženo silo, naperieno proti politični o-pozicii, more pa sedaj podpirati svoje pristaše samo s takimi merami, ki so manje rad:kalne, torej tudi z volilnim sistemom. Če bi se volUve v Rusiji vršile ta no, bi bil položa: v^de in komunističnega tabora po deželi jako težak, ker opozicija vedno očitnejše razvija kakor politično aktivnost, "tako tudi opozicijsko sposobnost. — Smrtna kota. S noči je umri na Opčinah g Fran Kari ž. posest k in dolgoletni poštar v domači vasi. Pokojnik, poglavar ugledne in nar. zavedne druž'ne, je stal vedno na braniku naših pravic. Želimo mu mirno snivan:e v domač- zemlji, žalu očim ostalim pa naše sožalje. — Josip Ri^avec v dunajskem opernem gle- daLšču. Naš goriški rojak in slavni tenorist Josip Rijavec je gostoval prošK teden v dunajski Volksoperi. Pel e z velikim vspehom vlogo1' slikaria Cavaradossija v «Tosci». — Splovitev nnncncflca «MUazzo». V. ladjedelnici paroplovne družbe Cosulich v Tržiču so včeraj zjutrai spustili v mor e minonosca *MiIazzo», ki je bil dograjen za kr. mornarico. «Milazzo» je zgra en po istem načrtu kakor pred kratkem v isti ladjedelnici dograjeni mi-nonosec «Dardanellii«. Po splovitvi, ,ki ie srečno potekla, je bil postavljen osnovni de! novega kr. podmornika -Vettor Pisani®. Ceremo-ni am je prisostvovalo omeitno število zastopnikov voaških in civilnih oblasLev. C ruš t v vesti — S. D. «Adrša» vabi članstvo na sestanek, ki se bo vršil jutri ob 20.30 pri Sv. Jakobu4 radi sestave prve čete za prvenstvene tekme je nujno potrebno, da se sestanka udeležijo vsi nogometaši. — M. D- «§parta» S^ed^nf Danes zvečer točno ob 7. uri redni sestanek s ,predavaniem. Pros ino za obilno udeležbo članov. Prijatelji društva so dobrodošli. — M. D, «Prof.Tete» — Cpčžoe. Danes zvečer ob 20 :0 -skupni sestanek. Ker so na drev-nem redu zelo vaine točke, je poLrebna prisotnost vseh članov. je bila popolna po naznanjeni sestavi in nepopolna po tehničnem kriterju. To so igralci tuni spoznali in spremenili med tekmo štirikrat medsebojne vrste. To naj bi bila šola.?...V celoti bi za m ogel v tekmi izreči a priori tole sodbo: Zastonj poveličevati zmago «Pro Ser-vole» in opravičevati poraz «Adri e» — tekma ni bila lepa! In to v strogo tehničnem pogledu, kakor md; v sportno-pedagoškem. Na tem je kriv sodnik skozinskozi. Potek igre? Prvi trije goali zabiti po presledkih K> mnirt s stran: *Pro Servoie* in ona necipročna kornerja. na koncu prvega časa še četrti goal (4:0). V drugem času zapre Adiri a «Pro Servolo» na igrišču iste in skuša forsirati vrata Dobrillovicha. To se ji posreči po Vatovcu in Meneghelti u. Premoč «Pro Servo-le» v prvem času «Adrije» v drugem, B-rutalni momenti precej — gosti, tehnične skupne igre malo. Izvrstno na igrišču Blaž. od «Aarije», Perini od «Pro Servole» — tudi drugi Lndividuelno dobri. Oba vratarja izvrstna. Sodit je g. Kraševec od «Obzora». Ni zadovoljil ne igralcev ne supporterjev ene kakor druge čete. S. R. « Adria* II. — «Pro Servola* II. 1:1. — «Obaor» — «Zarjn» 8:0 5:0). Zadnik P) Palčič, {2) Drugovič, (2) Loperfido. Revanšni nogometni tekmi med omenjenima četama je prisos vovalo le neznatno število obiskovalcev priljudnega igrišča v Rocolu. Močna, tehnično izjpoln ena četa «Obzora» je odigrala v nedeljo eno najlepših pri;aieljskih tekem ter prizadevala š.bkejši, a vetra ni in požrtvovalni skupini «Zarje», katera tvori najboljši odsek čete, je nemalo ovirala, n" pa mogla preprečiti nevzdržljivega pohoda napadalne vrste «Obzora». »Obzoraš » ki so bili že v prvem polčasu neoporečni goepodar,'! na igrišču, so tekom drugega tempa izpremenili že itak vidno premoč v pravo obleganje nasprotnih vrat. Medlem ko je vratar «Obzora» oddal le dve žogi, je imel? vratar «Zarje» ogromnega dela. Jako se je odlikoval v prvem, a kloni ;e pred železno silo «obzorašev» v drugem polčasu. Napad «Zarje», ki je ttpatam skušal z drznimi begi presenetiti obrambo «Obzora», ni sploh prišel iz emši dva šibka strela v vraia, do prave vehjave. — Mnogo je k tem-u pripomogla vrsta hahfov -Obzora«, ki je bila v nedeljski formaciji neizprosna. Prvi polčas se je odigral deloma v sred:ni, ostaro pa na polovici igrišča «Zarje». Obe četi sta v tem polčasu zadovoljili. Na eni strani bramba »Zarie. katere os bil poleg vratarja Javljam vsem bratekLm društvom, da se ima- branilec Ciirolino, na drug: napadalci *Obzo-o 7 r"a od sedaj napre* pošiljati na sledeči: ra» z že znanim popula-rn m «bačkom» Zsdn:-nas ov: — Sosič Emil — Opčine 427 — Pred-i kom na čelu. V prvem polčasu so zaznamovali sednk. Zadnik dvakrat, Palčič, ponovno Zadnik in Poslano*} Podpisani izjavljam, da nisem plačnik nobenega dolga, ki ga je, oziroma bi ga napravila moja žena Alberta Požar roiena Sirca, od 1. oktobra 1923. dalje. Ladislav Požar učitelj glasbe na I. deški mešč. Šoli (774) v Ljubljani. "I Za flaok« pod imm aasiov< sditv« 1« iaiikm kolikor m maki odfevarta Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznanjamo tužno vest, d* Je nai nadvse ljubljeni soprog, oče, brst in stari oče FRAN KARIŽ posestnik in pofttar v f». danes ob 9. mi zvečer, previden s svetotajstvl, po kratki bolezni v 72. letu svoje starosti mirno v Gospoda zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek ob 3. url popoldne iz htte žalosti na domače pokopališče. OPČINE, 18. novembra 1925. Žalujoče družine: Karli, Gorldd, Hribar in dr. Sosič. j5| DRVA ZA KURIVO, suhe, za peči in sledilni-j ke. Lir 24-— za 100 kilogramov, franko dom,' dobavlja Drvarnica, RaiEneria 4, Telefon 3675. 1620 HARMONIJ za cerkev, rabljen, v dobrem sta-r u se išče. Ponudbe na naslov: 2upni urad, Vodizze, Istria. 1617 21 LETEN mladenič, dobrih s1, ari še v, govori stovensfeo, išče primerne službe. Bandel Alfonz, Pliskovica, Komen. 1618 URARSKEGA pomočnika sprejme takoj Jakob Šuligoj, urar, Gorica, Carducci 19. 1619 DVE GOSTILNI se oddata. Prodaja istrskega in. vipavskega vina. Via CtMnmerciale št. 3, gostilna. 1613 PRVA ŠOLA za krojen:e, vezenje, izdelovanje klobukov. Via Lavatoio 5, Donda-Klamjpfe-rer. 1614 GOSPODARSKO društvo pri Sv. M. Magd. zj. išče teča a. Pismene ponudbe na odbor. 1615 VRTNAR, priden delavec, z dobrimi spričeval-se išče. Gatnbe?, Iastiik ikavarne Negozianti,;, Trst — via Carducci 2. 1616 j TRGOVSKI POTNIK, 28 let star, z večletno prakso v manufakturni stroki, išče primernega mesta. Ponudbe pod «Trgovski potnik* ;| na upravništvo. 1590 DAROVI različni in lepi DAROVI v razmerju z nakupnim zneskom DAROVI dnevno obnovljeni DAROVI razstavljeni v posebnem oddelku v I. nadstropju BABICA, aviorizirana sprejema noseče. Govo ri slovensko. Slavec, via G>olia 29. ' 64 BRIVSKEGA pomočnika sprejme Angel: Vre-mec, brivec na Opčinah. 1609 GOSPA, z dvema odraslima otrokoma, vzame v najem buffet, kavarno, mlekarno ali trgovi- j vino zelenjave ali jestvin, najraje v okolic" Trsta Naslov pri upravništvu. 1608 t. m izpred bzoraše^ v napa-naradalne vrste l»iH .ek. Od tu v Crnika! čez Gabrovico in Osp ^rr-fm^kat: vzrrka, da ni ^Zarja» v še večj na^ai v Trot. Program in n^a podrobnosti Zi^1 «Obzor» eaznamuje se razpolago v društven J, prostorih člane od.,ekajs:irj katerih eno razveljavi sodnik, k* kakor tudi ostah čJansivo opozar-famo pa že Drugovtča v «offside». BABICA, aviorizirana, diplomirana spre;en;a! nor-eče, Adcle Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 [podaljšana Ginnastica) lastna vila, tre-, fon 20-64. 1524 tfanes, na :e zamudi te prilike ki nam spet 11 krat nud? umivan e vedno lepe narave, katera je vsled izv ra Rižan.e pr? Vzročku po tej zanimivosti še lepša. Udeležba o^ "tran: ?:mpatTzantov društva dovoljena — Načclniš-tvo. ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično vodstvo nOvCfcieta. Prvenstvo 1925 - 1926 KOLEDAR TOUR . TEKEM. L DIVIZIJA. »Zarja« je imela v brani'cih Cimuliriu in Bucik u ter v vratarju svo e na boljše elemente, medtem ko si je v Četi «Obzora» poleg napadalne vrste še na več odlikoval centerha'f To-m:nc, nedvomno najboliš. igralec v nedeljski tekm». Sodnik g. B Plesničar dober. Četa ^Obzora* je igraTa v filedeči formaciji: German; Anlončič, Škilan; S vi eri, Ttminc, Skok; Buši ni, Zadn'k, (kapetan) Palčič. Looer-fido, Drugovič, M. _ S. D. Adiriia Prosek-Kotiiovel, M. D. Grad Baae-Kcnkcnel 4:2 (i : 2). V nedeljo dne 15. nov. ob 3. uri in četrt JAKOB BEVC nrarna in zlatavna Trst, Ca m po S* Giacomo 5 . 7 te to kwpoje v vsaki množini po naj-rišgih ceaah. Krsne plačuje višje kot vsi dm^fi. ' rAznovrstn h ur in zla » nine <6-i'J ki nadkriljujejo vrednost nakupa, za izvoljence sreče se razdeljujejo vsem, ki nakupijo - v enem dnevu - blaga za najmanj 50 lir Vse ieksne se nore, o zaoeti točno ob 14 uri , . . . . t Imena sodnikov bodo ob'avljena vsa,ko soboto/ se je odigrala na igrišču pri Bnšcikih re-I nede ja 22. oveir.bra 1925: i^r šče Adr a: vanina prijateljska nogometna tekma med namizno, novo, belo in črno, izborne vrsti, po Lar 4.— za liter franko na dom. — Za mestne in podeželne preprodajalce cene po dogovoru. Kmetijsko - trgovsko društvo Trst, Via Raifineria 4, Telef. 36-75 775 Corso V. E. III, lO Corso V. E. 311, 16 igrišče Obzor: Žsrja - Volga, igrišče Volga: G o- < rica - Magdalena igrišče Opčine: Opčine-Sparta, počiva: Adria. IH nede'a: igr'šće Adria: Adria - Opčine, i£r:šče Obozor: Obzor-Sparta, igrišče Volga: Volga - Prosveta, igrišče Opčine: iMagdalena-Zar'a, poč va: Gorica. IV. nedel a: igrišče Adr'a; Presveta - Sparta, igrišče Obzor: Zarja - Adria. igrišče Volr: Zar)a - S par a igrišče Volga: Volga Gorica, igrišče: Magdalena - Prosveta, počiva: Opčine. VIII nede'a: igr ače Adria: Adria - Prosveta, igrišče Obzor: Zarja - Opč'ne, igrišče Volga: Volga - Obzor, icr;šče Opčine: Sparta - Gorica, počiva: Magdalena. IX. nede'fa: igrišče Adria: Prosveta - Opčine, igrišče Obzor: Obzor - Magdalena, ;gr»šče Volga; Volga-Adria, igrišče: Opčine: Zara - Gorica, počiva: Sparta. Koledar retour-tekem bo objavljen prihodnji četrtek. Opozarjamo gostujoča društva (prve imenovane) da morajo preskrbeti dosto en prostor za preobiačevanje ,čos'ovanrh igralcev in sodnika Eventu^'ne prizive treba odposlati do ure prihodnjega dne po tekmi, in sicer na Boris Plesničar, Trieste 4, vfa Gtulia i ekom prvenstva naj se društva strogo dr-tofo prav.lruka T. V. N. ter vseh sklepov O. S. . Vn V a' ,t!«očrh se prvenstvenih tekem I0" S. U. odobrenega na zadn-em obenem zboru, ter pazno sledi o urad->um poročilom T. V. N. (ob čeirtkih) in O. S-V. (ob nedeljah) Vodstvo T. V. N. _ «Pro Servcia* — «Adria. 5:2 Strašne ftevilke, kaj ne? In ako pomislimo, da mo-amo smatrati dosežene goale za edini pozit-vni uspeh kake čete, postanejo, številke še bol kr:čeče, kronično neizpodbitna. S'ab dan «Ad rije»? Izvrstne «performances» «Pro Ser-volanov«? NiČ vsega tega. Na eni strani je neuta:ljiva zasluga zmage v izposojenem vrataru DobriIlovich-uf ki je ta dan branil barve 7T ° ^ervala*' Kakor znano, je on vratar «Unione Sportiva Trie slina» in sicer rapre-zeniančr' rat*r svoje d'vizve. v isti vrsti s Ciincon, .., Tomiazem in dx, »Adrijaši so dra- zadnji goal. V 35* enajstmetrervka proti Gradu; center strelja močan neodbranljiv strel — goal, — Kmalu nato konca posčas. V drugem polčasu premoč Adrije. Igra začenja biti zelo napeta; publika postaja riestrpna. 2e v 15' je drutfa. enajstmetrovka prid Adriji — drugi g^oal. , Sledijo trije koti v prid Adriji, ki ostanejo neuspešni. Grad napenja vse iročt. toda zaman. V 26' oasaža levega krila centru. ki zabije tretii goal. Kot v prid Gradu, ki je ostal neuspešen. N?»to sledijo gosti in močni streli proti vratom Grada, Tu se posreči zb?zati desnemu 5u-ilu Adrije z žego, katero poda centru, ki zabije četrti in zadnji goal. Se nekoliko zmešnjave pred vrati Grada, katero pa prekine sodnikova piščalka — konec. Četa Adrije je bila sestavljena iz sledečih igralcev: Regent I.# Slak, Regent TTT^ Španger, OtdocU, Kriščak, Hušu. Miani, Rej?ent II., Danev, Sirca. — Četa Grada: Pertot, GustinČić. Nadiiar, Bodinner Levi j, MacaroJ, Vodopivec, Ferluga I., Fer-luga IL . S. V. „Anfiiparassif*' najboljše sredstvo za zimsko škropljenje sadno drevje,jeklene ščetiT cepiini vosek, lepilo; proti pedicu, žagice, ce- ■ piine nože, škarje, kriv- ( ce itd. Vsa rezila so iz-deiek svetovnoznane tovarne Konde (Brtsiea) „ViHCA HfiSiA (Iust Ušsj) Gorica, Vfa Favetti S (76^; irlmits v fO cC ej rt cd TEJ V? "O 73 "O 73 ra ^ ^ ^ _ — CvI co - h. ctm yj u« m Slovenci ! Kupite samo pri Forcessina 2 | PODLISTEK Ez trialkega fivEienla — Dve nesreči pri delo. Pri delu na nekem grškem parniitu, zasidranem v prosti luki Du-ca D'Aosta, se je včeraj popoldne ponesrečil 28-letnI premogar Fauctin Dordo-o, sianujoč v alici Mura št 5. Radi burje, ki (e zelo močno pihala, je nenadoma izgubil ravnotež e in padel z mostiča, ki »loži za nakladanje premoga, z višine kakih 4 metrov na pomol, pri čemer si je zlom'*l levo roko ter se poleg tega precej hudo pobil po glavi in desni nogi. Nesrečni premogar je dobil prvo pomoč od zdravnJta res lne postaje, nakar je bil prepeijan v mestno bolnišnico. — Se hu ša nezgoda je okoli 16. ure dolete- - n t*** —V:kfo^;a Kopa^in, .V.] E. PHLIUPS OPPENKEIM: UM ičai gipli Mm ta Prevel France Mafija«, • Radoveden tem, kaj bi se v takem sluča;u zgodilo z onim revežem spodaj — mislim onim. ki kakor pravijo, uaiira?» «Baš o tem smo govorili pri zajntrku,» je odvrnil Jocelyn. «On sam je haje prosil naj mu dovoli o ostati, kjer je. Umevno je, da bi ne bilo niti na manjše prilike resiti mu življenje. Zdravnik, ki je a njim — Gant, mislim, je njegovo ime — nam je. povedal, da bi ga vsaka tudi najmanja razburkanost morja uničila. On sam se tega popolnoma dobro zaveda.* Crawshay je reano prikimal. ^Izgleda nekoliko brutalno, toda pametno' je in kaže pametno miiiienje,* j« izjavil. «V časih velike stiske postane človek primitiven in za močne je najprimitivnejii instinkt: se rešiti. Mene ni sram prixnaAi,» je zaključil, «da sem si zagotovil ie en poseben rešilni pas.» i Jocelyn je za trenutek pogledal zaničljivo | na te£a moža, ki se je zopet potopil v čitanje! svo ega romana. Crawshay je v svoji pretvo- j rjenosti predstavljal vee tieto, kar je on v evo-: jem življenju najbolj zaničeval Zdelo se mu je skoro nemogoče, da bi ga smatral za nasprotnika, katerega se mora bali. Odiel je in se napotil proti zdravnikovi kabini. Natetel ie na niega baš, ko ie odha a! k nekemu pacren.u «Prišel sem vas povprašat, kako je z Robin-som, mladim telegrafistom,* je pojasnil- «Siisal sem, da je preteklo neč obo"el.» Zdravnik ga je ostro opazoval. *Tako jeT» ie potrdil. «Kai mu je?» «N:egove bolezni ne morem še popolnoma določiti,* je odvrnil previdno. ^Vsekakor vam lahko zatrdim, da ne bo še tri ali štiri dni zmožen vršiti svoje službe * «Jako naglo ^a je pr jek>,» je vztra a! Jocelyn. «Veste, jaz sem nekoliko znan z n;im in vedno sem ga smatral za zdravega in krepkega mladeniča.» Zdravnik, ki se je pripravljal na odhod, je tudi početniku vljudno namignil, naj odide. »Mislim, da nimate ničesar proti temu, ka: ne, če ga obišče m? Nisem sicer zdravnik, vendar vem nekaj o boleznih in za mladega Robinsa se zanimam.* vlivala, toda za sedaj še ne potrebujem mnenja drugih glede nje&ove bolezni,» je rekel zdravnik suho. «Ako ga želite videti pozneje, morate zalo prej dobiti dovoljenje od kapitana. Zbogom, gospod Thew!» Jocelyn Thew je zamišljeno odšel. Na pro-me nad nem krovu ai je poiskal primeren prostorček, prižgal si zelo črno smodko in skozi svoj daljnogled skrbno opazoval obzorje. Ni-kakega znamenja kakega mimoidočega par-nika ni bik>, nobenega oblačka kakega d:ma. Danes ie sreda in New-York so zapustili v soboto. Potegnil je iz žepa beležaico in nekaj računal. Danes je bil dan in čas je že pretekel, ko bi se imele stvari zgoditi. . I Dan se je izgubi al tako kakor se navadno izgubljajo poletni dnevi na potovanju preko Atlantika. Maloštevilni potnik »o se zabavali z igranjem, obedovali z izbornim tekom, pili čaj na krovu in se sprehaali. Solnce je ves dan sijalo n morje je bilo čudovito mimo. Nobenega znamen a k&ke^a drugega pamika ni bilo opazit: od jutra do samega večera Jccelvn Theife je nemirno ketaka? po krovu z izrazom slabe volje na obrazu. Ob času večernega obeda e kapitan omenil možnnst megle in gledal s skrbjo skozi okcnce na olju podobno vodno puščavo. "Še eno noč na mostu zame. miei.ir. je rekel. Jocelyn Thew se je sk!i>n:l naprej. 'Gospod ka^>itan,» je vprašal. «■ zdaj ko plovba zman šana, ali znižate hrtroet v s'ifč:?;« megle?* Kapitan si je natočii v ča»o limonade lii c biLa vediLo pred n m. -Ce znižamo hitrost, eh?,» je poauvii. domisliti morale,* je nadaljeval. «aa imamo na krovu gospodično Beveriey. Mi nc s.iic:.io dovoliti, da se gospodična p- estraš .» Jocelvn ie sprejel ta izgovor z i«thn:ir p..-klonom. Kaiarina, ki e priila bai teJaj v obednico in bila videLi veselejša ne^o navadno. se je nasmehnila kap tanu. -Kaj sem jaz najvažnejša stvar na tem i>ar-nAu?» je vprašala «Galantnost,» je de,al kapitan, «me s ii reči da!* IV. «£mnosi» V 1 rstu, doe IV. novembra 1929. stanujočega v ulici Vaimauro .pci Sv. Ani štjdevnih Člankov naj omenim poročilo o «Zvezi Moi je bil zaposlen pri razkladanju premo- prosvetnih druitev* in o <^Pro9veti», veleza- ga na parniku «Sud», istotako zasidranem v, prosti luki Duca D'Aosta. Ko je biio delo v polnem teku, se je nenadoma utrgala jeklena vrv pri žrjavu in ikoš premoga, težek kakih 5 stotov, je padel s precejšnje višine nazaj v par-nikovo skladišče, kjer je dela! Kopačin, ki se ni utegnil umakniti, kakor so storili drugi delavci. Težki tovor se je vsul nanj in ga deloma pokopal pod seboj. Tovariši so ga izvlekli izpod premoga hudo poškodovanega. Siromak je zadobil — kakor je ugotovil na lice mesta poklicani zdravnik reši'ne postaje — veliko krvavo bunko na hrbtu, rano na čelu in no-tran e poškodbe; najbrž je imel tudi poškodovan prsni koš. Po prvi pomoči je bil siromak prepeljan v mes no boli-.šnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični cddel-ek. — Otrck se Offiiill. Včeraj zjutraj je mali prinesla v mestno bolnišnico 2-letne.?a Elizeja nknivo statistiko »Dijaške Matice*, posebno pa Tumov prispevek k etnici pevskega in glasbenega druiiva» v Gorici. Najbolj obsežen članek je naravno posvečen spominu na onega moža, ki je bil evoječaano duša vsega živi enja med Slovenci na Goriškem in ki je bil tudi ustanovitelj Goriike Matice, spominu na dr.ja Antona Gregorčiča. Razen teh člankov, ki naj bodo sipka našega {»rosvetnejfa in narodnega življenja v preteklem e>tu, ima koledar naravnost neverjetno veliko manjših člančicev o vseh vprašanjih sodobne znanosti in tehnike. In s tem je ustregel koledar najbolje dobi, v kaieri živimo. Prevladuj eio seveda prispevki o važn h prosvetnih sredstvih. Tako čitamo o «Voenji po zraku», o ć:na pljusknlla iz posode na malega E:ize a. Ubog' otrok se bo moral zdraviti na'manj mesec dni, ako ne bo še kaj hu'-še v mi predstavam^, v necel o pa slabem jeziku, površnosti in netočnos-ti. Kajti se e ses o .prebivalstvo na slavnostnem pro- ne vcm0f ka b rekli ko či am0( da «imenu-storu, ki je bil okrasen z borovci, brSLjanora cmo motorne ladje one, ki jih kurimo s teko-ter dru :_m zehn Cm^n cvei cm. Med napis se čin0> torej s petrolejem ali benc:no*. Vsak, ie nrlepse b-estel: «Sveta brata C:r:l m Metod žc vCf kai ie moloTt saj gredo avtomobili do — cuvajta nas dom jo rod!* Razen domačega, za<3n;e ^^e. AV ka naj si mi^i čitatelj, ko zupr a .z K hemberka e pomagal pri slo- eita Q železnici .Razni poizkusi so pokazali. rtrr! ri rl ii v n n , v X «»» 1?« A 1 i * i * • i da e motor najbolj uspesen, če ima svoo določeno pot, -n na tej podlagi so delaM dal;e.» nos g. dekan iz Komna, ki e obenem blagoslovil temeljni kamen ter imel primeren ;11 ^ »u , krasen, gavor, v katerem je zlasti omen al s^o- Končno bi vprašali gospoda V. Š., ki je menda vanska nasa sv. brata, ki n^ bi bra res^naša | geograf, ako se ne motimo, ali res še čaka, eave.n-a! Mešan: pevski zbor z Rihemberka i ga se bo zemlia sprememlaf da ne bo več me- občin Popoldne pa so udarjali tamburaši iz kratek j~e:a PrišI- so tudi mandolinisti od Trs a.... j £c smo te pomanjklivosti omenili, smo to laKo bi mela zarasti zopet več a zapuš-^ina | slt>rili predvsem radi tega, ker hočemo, da Kako ,pa —J- —---1— - - - - teh rel:ike oddaljenosti od žur>ne cerkve v Rihem-berku. Tud; ^c b:'e ^e zapnš^ne, ki bi zadosto-^ale za popolno se-zidavo, a vse e .prooadlo -adi nasprotovanja cerkvenih oblasti, a več radi domačega nesporazum "'»en a za prostor. Nespravlivos' je bla prav prava slovenska! sploh. L Košar L. Č. Poeti ju^oeiavi del RSskascxmeo.to» (Dal,e). Sedaj pa k prevodom. Prešernovih pesmi je pet, in sicer: Pod Tako bi imela zapasti zopet večja zepuščina | Kjuu?, Ukazi, Pevcii in Hčere srret. koncem te^a Uta. Toda seda re pa nastala kar j ^LrTnf baš primerna; brez ši čez noč ed:nost «Vinarsko in sad . društvo* fe ponudilo svoje precej obš mo zem'pšče n denarno imc' e v to svrho Na tem zemlnšču, ki je sredi naš h va«r se je po9tavrl tetnel, k;er se z:da pod Faiian :esr iz Kobdilja stav- ba k amen d-o "ka primerna; orez škode bi uteg-n. a odpasti Pod oknom, ki je že davno prevedena v italijanščino. Toda naj bo, oglemo si, kako je preva alec rešil nalogo. Ubsojati je prvič: da )e gospod prevajalec Sikora vse pesmi ne-ur-m tjeno raztegni1, sanaovol no izpremenil Prelepa «Cloveka nikar» i te je v izvirniku 49 stihov, v prevodu preko sto. S tem je vse povedano. Najbolj grdo je prevajalec ravnal s Kettejevimi tako nežnimi in tako ubranimi pesmimi. Štirinajst jih je prevedel, — toda kako! Žalost te prime, ko vidiš, kako so te ubožice raztrgane v prevodu. In vendar so kakor nalašč ustvarjene za blagoglasno itakjanečino. Nikjer ni prevajalec zadel ubranosti, povsod je izpreminjal, Siril, natezal, tako da ne spo-znai Ketteja; zato je jasno, da vplivajio njegove pesmi v prevodu ponekod smešno, otročje, včasih so celo nerazumljive. Posebno hudo je zdelana pesem To vse ljubezen stori; ki jo prevajalec nazivlje GH amici, zaka , to ve sam. Že v prvi kitici je nekaj takega, da se človeku las e ježi o na glavi. Kette ima: Včeraj sem po-zdravit ljubo, ona pa na grudi glavico Ij-ubo nagnila, odvrnila tudi. V Kurarevem prevodu: Iersera sono stato a sa'utare la mia d letta, mio sospiro ardente. ci tenemmo abbracciati lungamente tutta la notte, senza riposare. Torej gospod prevajalec spravlja pesnika k 1 ubi v posteljo. To si je seveda sam priredil. za~adi te kit'ce je vsa pesem smešna, brez pomena, zakaj čemu pravi pesnik v zadnji kitici, da ga ni zdravnika za njegovo bol! In potem pleonazem: limgamente tirtta la notte, in takih p'conazmov mrgoli povsod v tej tknj'gi. V pesmi Take «»..„ ki nosi v prevodu naslov Al:r tempM — že zopet nepotrebna izpre-memba! — rabi Kette v zadnjem stihu besedo de^letce^ ki jo prevajalec preva'a z besedo aasnnte Prvič je izraz t&ekjrtce bolj prisrčen kol jjubica, zato ga je Kette t'«a zapčsal; drugič: slovenska ljubica ni aaaeeUe, to bi moral vedeti gospod prevajalec. V italijanščini ima beseda amante neiep poxn*n, po naše skoraj prilcžmica. Gospod prevaaiec bodi prepričan, da bi ^a vse slovenske l ubice za naziv amante* prav grdo pogledale! V pričujoč"! oceni sem se moral omejiti samo na nekatere pesmi in našteti le posameznosti. Da ne bi morda kdo nuslil, da sem s hudobnim namenom poiskal samo pomanjkljivosti, moram dostaviti, da je ves slovenski del takšen; n'ti ena pesem ne odgovarja izvirniku, toda mislim, da zadosfcuejo navedeni prkneri. Gospod KuŠar pozna precej dobro italijanščino, ki mu tudi gladko teče, ali to ni dovolj. Za preva an e takih stvari ie treba globokega občutkev. ne samo dobrega poznavanja obeh jezikov P«otem je treba velike natančnosti, ki n; nikdar pretirana pri taki nalogi. Gospod Kušar namerava izdati še eno zb:rko. Svetujemo, naj se po&teno potrudi, napraviti ka bol šega in na da pred i&danjem pregledati svoja dela strokovnafeom. han Vouk. sezamove tropine, otrobi, laneno seme in koruzno moko po L 132.— sa ICO kg. Umetna gnojila: superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat. Kmetijski rfrojc; alamorezn^ce z in brez verig, ormlM in razno drugo ročno orodje. Birolin, zdravilo za na spolovilik obolelo živino. Ptičja krmo: konoplje, luščen oves, svetliko itd. Amerikansko Igrivo za sadno drevje: Tree Sticki Med, Naravni cvetlični med na debelo in drobno. Vinogradniške in kletnrske potrebščine: kit za sode, špansko zemljo, zamaške in vehe itd, Slamoreznice znasnke «Mayfarth» št. 4 in št. 18 z verigami, ter slamoreznice «Trzebinia» brez veprj. Pcsnemalniki za mleko za 130 litrov na uro, so ravnokar dospeli. Slamoreznice ' Nayfarth» imajo še v zalogi v Sežani: trgovina GoljevŠček; v Trnovem: Mlekarska zadruga.- katera razpolaga tudi z bo* ,a-to zalogo plugov - znane tvrdike Ćervinska in Čihak. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torrebumca št. 19. ČAJ 771 Ako hočete piti dober čaj, knpnfte pri vašem trgovcu edino-le CEYLON TEA-ČJAJ v škatlleah. Pazite na tvrdko GRSEME & C - TRST Generalni zastopnik za Julijsko Krajino R. Tscfisra - Trst - GuardlcIIa 1836 — Žiiaa konveadfa obdo-navsltih držav. Madžarski poljedelski >krogi priprav'jajo tla za ustanovitev žitne konvencije med o-bdonavskimi državami. S tem predlogom simpatizirajo tudi madžarski 'trgovci, ki hoče o obdržati s poljedelci skupno konferenco. Madžari bi med drugim rad; hoteli proglasiti buaimpeštansko blagovno borzo kot merodajnega č'nitel'a za vse obdonavskie države cJugos'avenski Lloyd» prip-ominja k temu, da se bo težko našla kaka obdonavaka država, ki bi soglašala s to originalno madžarsko idejo. Pj^ 0 L* iu plačuje 61 ALOJZIJ PM, Vmm GarlbfildJ 2 prvo r^aafst^ple Pazite na naslov! Pazite na navslo! DAHOVI Gosp Andrej Barič nabral pri «Nardinu» v veseli so; come volete ch'io 1o sappia mai? Ta dva stiha v pesmi Kan? sta dodana bržkone zaradi simetrije. Posebno hudo sta izpremenjeni Pevcu in Umil la nm\m\ Ksiadsr SariSKe Matice ^Goriška Matica» je lertcs sedmič izdala evo e prekors ne knjige za naše ljudstvo. Za bornih pet lir jim nudi koledar in tri kn.ige (Bevkovo -Smrt p.ed hišo», Bežnikove »Otroke stepe», in Lovrenčičev sp^s o Alojziju Car': Lukovicu pod naslovom «Eufemija in drugi sp:si».) Razun te^a je izšel tudi cBon B co >. Zuu an a oprec a je lepa, toda podrobnejšo sodbo o tem, kakor tudi o kn.igah prepuščamo drugim, ta članek naj velja samo koledarju. Z vese1 em lahko ugotavl amo, da se koledar b stveno razlikuje od okostenelih koledar ev Zdravilo imbezni Prešeren .pravi v zadnjem Moho^eve družbe, ki so preplavljali naše hiše. j stihu: «0 mati, tvoj sin je mir dobilU To je Ko'edar resn'čn.o u«treie svo i nalogi, biti kratko, učinkovito in pove vse. gospod Kušar ramreč poročna kn.iga, .kjer dobi naš človek pa rabi za 'ta izraz kar tri »lihe in pol: potrebna pojasnila in podatke n kjer lahko išče po iti-tem delu zasluženo razvedrilo. i umu primerno pr naša koledar po1 erf obi-ča nega koledarskega dela z navedbo vseh cerkvenih in civilnih praznikov in z imenvkom sve nikov (za nekatere dneve kar po štirij, pretfied sejmov v Jul Kra ini, pojasnila o pri-sto b nah, o poštni hrani nici. o poštnih pri-»to binah, navodila o tako zamotanem vprašan u davkov n nasvete za vrt. Posebno dobrodošla pa bo tu vsem čitateljem «Ra>:de-litev »lov. občin v Jul. Kraj ni* in »Seznam slov. obč n in pošt* l itali ansko označbo poleg prvo nega slovenskega imena, ki pa je na podlagi odloka poštnega ravnateljstva v Trstu pri pr iporočenih in zavarovanih predmetih ne samo nezadostno, ako nima tudi italijanske označbe, temveč doce!a nedcaoustno tudi poleg nn.etno ustvarjenega italijanskega imena. Ker je seslava takih preglednic, silno težka in so vsi doslej objavi eni seznami netočni, je naravno, da ima tudi .ta seznam tu pa tam kako netočnost, ki pa naj se do prihodnjega leta prepravi. Tako smo v naglici lahko ugotovili, da v seznamu slov. občin manjka Klanec (sedež iupanal in Ocizla. Med podpreŠekturami Tržaške pokra,me ni navedena zopet oživljena podprete k hira v Sežani, Poleg navadnega širokopoteznega- pregleda svetovnih dogod&ov poroča ko'edar o našem «Tuo figlio con arditezza indomita, iottd, sfkfo il periglio! e qui da prode ei cadde col p to in mezzo al cuore: c os i trovo la pace Mi catnpi deli'on ore.» Na ta način se more seveda raztegniti vsaka pesem. Smisel je izpremenjen na primer v tej tretji kitici iste pesmi: Prešeren pravi: Se milo je jokal, je milo zdih'val, grob n eni je vsak dan obiskoval. V prevodu: Sei lunghi mesi li pianse e si reco ogni giorno a vis:tare il tumuio, tutto di fiori adorno. Odkod je vzel onih šest mesecev, ne morem razumeti. Ne bom se spuščal v kritiziranje jezika, toda naj navedem ta-le stih iz iste pesmi: Un altro mio fratello piu rditfcso e taMcvos e un aeg^o e dotto presule di un rieco monastero... Prevajalec rabi kar šest ukrasnih pridevnikov: religioso, austero, saggio, doito, ricco: od teh šest besed ima Prešeren samo mčeaC Tako stihotvorjenje ni lepo. Gregorčičevih pesmi je devet in so tudi IZ URADA TRŽAŠKE KMETIJSKE BRUŽBE. Bakrena aM modra Že nekoliko let zaporedoma je bil naš kmet-vinore ec kruto iznenađen in prizadet vs ed napada vinogradov po peronospori in drugih sličnih holezn h na trti. Ogromna je vsakoletna škoda, katero trpi twdi nai sadjar radi močno razšir,enih bolezni v sa^kjvntftku, pro v vročenih predvsem po gKvicah. T»di žitni hrami bi b K mnogo bogatejši, 6e bi žito na polju oe b^'o ta»ko pogost oma napadeno po smetljafu in podobnih boleznih. jRaziskovalci rastlinskih bolezni trde, da bi kmei pridelal gotovo še enkrat tol ko krompirja, če bi se ohrani? krompir zdrav za celo dobo razvoja. Jaauo je dckazano ki m nobenega dvoma, da 'e proti večini boksih np®h rast£n čenih po ^ivicak, miboijSe bojoo f -edstvo moora gsulca. Koliko gospodarjev ^e rešila, posebno v poslednjih vlažnih le:ih, nodra galica skoro da rečemo propasti! Treba je pa nastopiti pravočasno, boj večkrat poooriti, biti vztrajen. Letošn;e gospodarsko leto bo boj ptfoti tankim bo*'ezn;m Še težavneši nego doseda1. Bile so letos napadene skoro vse rastline. Trosov glivic teh bolezni je polno vsepovsod po ra-stlinsk h ostankih. Bo$ bo težak. PriCeti e na^ol'e z Hoiem, ie rtrtfee ^o«!'1^« zaćneio pol Pregovor punit <«Kdbr hitro da — dvakrat da!» Ce bi nikjer ne bil reem-čen ta pregovor, »e tukaj ge-io»vx> mestu. Kmei^-gospodarji, preekrbite se že sedaj s tem cenjen m zdravilom za vaše rastline. Potrebna naročiia lahko napravite vsak čas in v vsaki množini pri Tržaški kmetijski družbi vi a Torre b anca St. lf. V«a potrebna navodna za rabo modre gaHce in sploh na polju kmetistva dobite od strokov»jaka inženirja islotam. Kmetijska poučna predavanja, Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da bo prire ala brezplačno poučna predavanja v kater koli gospodarski stroki — v svoiem delokrogu — tržaška pokrajikia in Istra —« kjer bodo to zahtevali vf>isani člani. — Za ta predavanja j« treba naprositi pismeno aTi ustmeno najmanj 8 dni prej v oradu Tržaške kmeti"ske družbe v Trstu ulica Torre bianca Št 19 TFŽASKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre biaaca 19, podružnica -uL Raffineria it. 7, Telet 44-39 ima v zalogi: Semena: šp inače široko! i« t nate po L 6.50 kgr moiovilca, rukle, salatine, ječmen šestovrstnik, zgodnji nizki grah, redkWee, JebaKSek in razna druga poljska in vrtim semena. Detelje: lucerno in doma do ali triletno deteljo. . f Trave: laiko Vjufko, klaanico, travniško bitnico mačji rep. Krme: Orehov« tianiae zmlete ia v kosih. Bpor^jlla« DEVIZE: Trst, 18 nov Am>t«r4sm od 1000.— do 1020.— B«l*ij* od 24.95 do Špiuija oi 3^0.—. do ; £vica od 481.-- do 4-5,— ; Ateas od 32.50 do 34 ; Berlin od do 60 K- ; Bakaresb od 11,— do 11..50 Pngt od 74.— de 74.50: Ogrska od 0.0348 do 6; i>UGij od — .£4$ do —.a rg; Ikigrab od 20 do .tO. Benečijske obveznic« 68 25. VAI/~TR: lrst; 18 novembra. Av«trijs>e kroni oi 00345 d»# r» &35 >; dinarji od 43J<>do o\ dolarji od .14.90 do —; novo* po 3č) fraakov od do —; tune šteilisg od 1.1 — do lJi.3!), iics sfe§adIISa 64H dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Na cfobelo Na drobno CAMPONOVO TaL 7§3 - Vfaia AK SeS^mbr^ 33 TR"T Pravimo Vam samo to; Poredno kupite fiSlejfs si Mejo t&m pri m Gepgfi 15 ia 17 m tem 15 fa 17 Mm iMrn s m GORICA — Via C, Faveiti 9. mM knjigarna Mm s mm GOK1CA — Via G. Cardacci 7. BRElCSK «NTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CEJ lik ar j a GORICA — Vk Ascoli 5. KRUllC in SSžđ krojaška mojstra GORICA Corso E? sa*mcle III. 37. ŠULi&OJ mKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. tkM7QM nasL Zaloga stakla, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Carducci 4. KES&EVANJ JOSIP Dvokolesa, šivalni streji, p-uške GORICA — PUzzn Cavcur 9. Srvalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazsa Cavcur št. 9. pekama in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21. Nakupite si obleko 720 pri tvrdki Trst, Corso V. E. 26 vis-a-vis Zastavljalnice Bogata izbera blaga, izgotovljenih oblek, paletots, dežnih pla-ščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka Govori se slovensko, nemško in rpsko. Briljanfte, bisere, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Vto TORRE BIANCA 2S Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 7i5 druš venem in družabnem živlienTU in o važ-'bolj srečno izbrane kakor Prešernove; toda nejši:h djgodk h pri nas. Pri tem pa ni štedil kar vel^a o prejšnjih, moram ial izreči tudi o z dobrim7 ig posrečen.mi slikami Izmed toza- Leh. P redno ka) nakupite, obiščite -H Veliko skladl&e pohištva tvrdko ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rtltarl H. 1 - «la NakaiHon 31-Spalna aobe^ obodne sobe, posamezni koal poftiStva v veliki Izberi. I&KOZ SPlATUŽ pekama ;n slaščičarna GORICA — ul. Mamclli 6. (Šolska td.) M&VRIČ AND»EJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Martin Poznajelšek kroiačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci S6. Manufakturna trgovina Pri Sfavcu TRST — Via Guardia 26» Ceregato & Trebse Fotografični atelje in papirnica TRST - SV. JAKOB Via dal Rivo 42 — Ompo S. Giacooao, Marija Colobig Iidri^i ze gospe « otroke s prodajo drobnarije TRST — Campo S. Giacomo 9 FRAN BENČIČ trgovina z mešanim blagom na drobno k debelo HERPELJE (nasproti*ol^ MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monacha IL KAREI. SOSli gostilna «A1 buo*t Arrrvo» TRST — Via Glista 9 v bližini centralnega kolodv^