Leto XIII. Štev. 141 TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 25. junifa 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prcjeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tuli*'?' 'in din Cena din 1*— Francoiko-turški sporazum Podpisan bo danes v Ankari — Nova meia med Turčijo in Sirijo po od-stopitvi Hataja — Obveznosti Turčije na Balkanu in v vzhodnem Sredozemlju — Pogajanja za nadaljnjo izgraditev zvez in sporazumov PARIZ, 23. junija. Danes bo v Ankari podpisan sporazum med Turčijo in Francijo o politični in vojaški zvezi. Sporazum Je sestavljen iz dveh pogodb, od katerih se prva nanaša na priključitev Hataja Turčiji, drugi pa na samo zvezo. Francija odstopa Hataj Turčiji, Turčija se pa obvezuje, da bo spoštovala moralne in materialne interese Francije na odstopljenem ozemlju in da bo zaščitila tudi tamkajšnje narodne manjšine. Turčija ne bo vodila nobene sovražne propagande v Siriji in ne bo stavila nobenih novih teritorialnih zahtev več. V pogodbi so natanko določene tudi nove turško-sirske meje. Druga pogodba vsebuje izjavo o vzajemni pomoči za ohranitev miru in obrambo v primeru vojne na Balkanu In v vzhodnem Sredozemlju. Pgodba je docela podobna oni med Turčijo in Anglijo. Danes bo podpisan samo prvi del, drugi pa bo podpisan v Parizu na slovesen način. PODPIS V ANKARI IN PARIZU. PARIZ, 23. junija. Nocoj <#> 18.30 bosta na Ouai d’Orsayu svečano podpisala francosko-turško zvezno pogodbo zun. minister in turški poslanik v Parizu. Istočasno pa bosta podpisala enako besedilo pogodbe v Ankari turški zun. minister in francoski poslanik v Ankari. Turčija prejme v last sandžak Aleksandreto, odpove pa se vsaki zahtevi po Siriji. FRANCOSKI KOMENTARJI. PARIZ, 23. junija. Francoski listi posvečajo veliko pozornost današnjemu podpisu francosko-turškega sporazuma' v Ankari, ki ga bosta podpisala za Turčijo turški zunanji minister dr. Saradžo-glu, za Francijo pa poslanik Massily. »Le Journal« pravi, da je v pogodbi zelo važno dejstvo, da se Turčija odpoveduje vsem nadaljnjim teritorialnim zahtevam, zlasti tud! po Alepu in Džerirahu. To pomeni važen korak za pomiritev na Bližnjem vzhodu. VAŽNOST TURČIJE. »Petit Parisien« pa razpravlja o strateški važnosti novega sporazuma in pravi, da predstavlja Turčija v Dardanelah In Mali Aziji strateško postojanko prve vrste. Te bodo omogočile Franciji in Angliji važne zveze z Romunijo, Poljsko in sovjetsko Rusijo. Francoska in angleška mornarica pa bo zavarovala tudi samo Turčijo pred vsakim eventualnim napadom z morja. Francosko-angleško-turško zavezništvo bo odločilne važnosti za ohranitev statusa quo na Sredozemlju, v Siriji, Palestini, Suezu, Egiptu in Grčiji. VOJAŠKI POMEN POGODBE. List pravi dalje, da bo mogla Turčija, ki ima sijajno vojsko, v primeru potrebe na pomoč Romuniji in Grčiji. Vendar pa bo obramba vse zahodne Evrope popolnoma dovršena šele tedaj, ko bo dokončno sklenjen pakt s sovjetsko Rusijo. List meni, da tudi na to ne bo več treba dolgo Čakati. Važen člen v verigi teh paktov bo pa tudi podpis pogodbe med Turčijo in Egiptom, ki je že sklenjena, ter med Egiptom in Grčijo, ki se sklene te dni. NAČRTI TURČIJE IN EGIPTA. LONDON, 23. junija. Obisku egiptske-ga zunanjega ministra v Ankari ter \ prestolnicah Balkana kakor tudi podpisu francosko-turškega sporazuma prisojajo tu velik pomen. »Daily Herald« piše, da se pripravljajo na Bližnjem vzhodu veliki dogodki. Egiptski zunanji minister Abdel Fatuh Jahija paša je v Ankari baje pristal na načrt, po katerem naj bi Turčija prevzela protektorat nad Sirijo, Egipt pa nad Palestino. List pravi, da povzame to vest po objavah v turških listih. ZVEZA OD INDIJE DO DONAVE. BUKAREŠTA, 23. junija. V tukajšnjih političnih krogih se pripisuje velik pomen obisku egiptskega zunanjega ministra Bukarešti in v ostalih balkanskih prestolnicah. Tu upajo, da se bo posrečilo združiti balkanske države, Turčijo ter mohamedanski Iran, Irak ter Afganistan v skupno zvezo, ki bi segala od Indije do Donave. S tem bi se uresničil tudi sen velikega pokojnega Ataturka. Pred angleško ultimativno noto Angleška vlada zahteva, da Japonska točno in dokončno formuiira svoje zahteve in namene — V nasprotnem primeru bo Anglija segla po protiukrepih gospodarskega in morda tudi vojaškega značala LONDON, 23. junija. Dasi prevladuje pričakovala že od prvega dneva blokade dolgo mirno gledati japonskih akcij in v Londonu želja, da bi se spor v Tiencinu v Tiencinu. Že tedaj bi bila morala vlada bodo prisiljene, stopiti v protiakcijo. lokaliziral in likvidiral na sporazumni na- sporočiti Japonski, da bo najkasneje v 48 j Angleške bojne ladje so že sedaj vzele v urah prisiljena seči po protiukrepih. Vlada zaščito trgovske in ne bodo dovolile, da je to opustila in 7 dni kolebala, ne da j bi jih Japonci ustavljali in preiskali. Ni pa bi se mogla za kaj odločiti. To ni koristilo izključeno, da bodo nastopile tudi angle-angleškemu prestižu v Aziji. Postopanje, ške čete v koncesijah z vso odločnostjo, Japoncev je najnevarnejše prav v tem, samo da se reši angleški prestiž, ker se je v Aziji pričelo širiti prepričanje, čin, se na merodajnem mestu sedaj ven dar izjavlja, da vx> treba brezpogojno seči po protiukrepih, ako Japonska ne bo spremenila svojega stališča. Sedanji položaj postaja nevzdržen in vse kaže, da Japonci nalašč igrajo neodločno vlogo in nočejo z uradno Izjavo vlade v Tokiu jasno povedati, kakšen je v resnici njihov cilj. Različnih izjav japonskih ministrov in agencij angleška vlada ne more smatrati za uradno japonsko stališče. Zato se zatrjuje, da bo izročena v Tokiu formalna nota, v kateri bo angleška vlada zahtevala od japonske, da v določenem roku in določeni obliki izrazi svoje končne predloge. LONDON, 23. jun. Angleški zunanji urad je včeraj izdal izjavo zelo ostre vsebine. V njej je izrečeno svarilo Japonski, da angleška vlada sedanjega stanja bloka de Tiencina ne more več dalje dopuščati, in ako ne bo takoj prenehalo, bo to doved lo neizogibno do protiukrepov. Lord Ha-Hfax pa je poslal Še posebno brzojavno, sporočilo angleškemu generalnemu konzulu v Tiencinu, v katerem mu zagotavlja vse svoje simpatije ter mu obljublja, da bodo storjeni potrebni ukrepi, da se sedanje neznosno stanje v Tiencinu odpravi. LONDON, 23. junija. Včerajšne uradno obvestilo, da bo Anglija prisiljena zaradi trdovratnega stališča Japonske seči po protiukrepih, je izzvalo v angleških listih In v javnosti zelo ugoden sprejem. Splošno ?e naglaša, da se je taka uradna Izjava da Anglija ni več v stanju zadržati Japonce, ki postanejo tako v kratkem gospodarji vse te celine. Japonska propaganda to že s pridom izkorišča in celo med Kitajci se že kažejo znaki, da gine vera v moč Velike Britanije. LONDON, 23. junija. Za kakšne ukrepe se bo Anglija odločila proti Japonski, zaenkrat še ni znano. Ve se le to, da je trgovinsko ministrstvo izdalo načrt o gospodarskih represalijah, ki se fcodo najprej uporabile. Na vojaško akcijo vlada zaenkrat še ne misli, dasi se zatrjuje, da angleške bojne ladje ne bodo mogle več SINGAPUR, 23. junija. Posvetovanja angleškega in francoskega generalnega štaba, ki so se pričela včeraj, potekajo v najpopolnejši harmoniji. Udeležuje se jih okoli 80 višjih častnikov mornarice, letalstva in pehote. Namen posvetovanj je izdelava načrta za nastop v primeru oboroženega spopada z Japonci. WASHINGTON, 23. junija. Ameriška vlada je enako kakor angleška zavrnila japonsko zahtevo, da ameriške bojne ladje zapuste Svatov. Sporočila je, da bodo njene ladje plule povsod, kjer bodo potrebne v zaščito svojih državljanov in interesov. Zagiskl Princ Konoje Zveza trdnejša kot jeklo POPOLNO POLITIČNO, GOSPODARSKO IN NEMČIJE. ČLANEK RIM, 23. junija. Italijanski admiral Ca-vagnari, ki je v Friedrichshafnu konferi-ral z nemškim admiralom Raederjem, se je vrnil v Italijo. »Oiornale d’ Italia« obširno komentira razgovore obeh admiralov in pravi, da je bilo doseženo popolno soglasje. Italija in Nemčija, pravi list, moreta s ponosom in zadovoljstvom pokazati svetu, kakega pomena je njun politični in vojaški pQkt Ta zveza računa IN VOJAŠKO SODELOVANJE ITALIJE V »GIORNALE DiTALIA.« z vsemi možnostmi, ki jih bližnja bodočnost lahko prinese, pa naj bodo še tako nevarne in težke, že nekaj tednov sta obe vladi v stalnem vojaškem in gospodarskem stiku. Tako se izraža na konkreten način aktivna solidarnost, ki zagotavlja Italiji ln Nemčiji prednost v miru in v vojni. Ta zveza je bolj trdna kakor jeklo. Proti temu so zaman vsi bloki zapadnlh demokracij. Na Daljnem vzhodu se vedno bolj kopiči netivo, ki bi utegnilo vsak trenutek povzročiti požar in ga razširiti iz Azije na vse kontinente. Za-vojevanje Mandžurije in dela Mongolije, vojna med Japonci in Kitajci, spori zaradi podpiranja Kitajcev po tujih velesilah, blokada angleške koncesije v Tiencinu in neprestani japonsko-ruski incidenti, vse to povzroča nemir in še povečuje že itak akutno mednarodno negotovost. Neposredni krivec vsega so pa izključno le Japonci, s katerimi ima Evropa že 40 let neprenehoma neprijetne opravke. Vzgojeni z evropsko pomočjo in v evropski šoli so postali Japonci najbolj agres. narod na svetu. Dasi so se pa pričeli nevarni incidenti že z akcijo v Mandžuriji, se je položaj na Daljnem vzhodu komplicfral do sedanje napetosti šele po japonskem vpadu na Kitajsko, ki se je pričel pod vlado mogočnega in vplivnega aristokrata, kneza Konoje. Vendar je bil pozneje prav on tisti, ki je svaril japonske generale pred premočnim napenjanjem loka in je zato tudi odložil svojo funkcijo predsednika vlade. Nameraval se je čisto umakniti iz politike, toda pregovorili so ga, da je ostal še dalje v vladi kot minister brez listnice. Baje je knez Konoje tudi sedaj za mirno poravnavo tiencm-ske konflikta. Ali bo uspel? Verjetnosti je zelo malo. Česa se boji Madžarska? V uvodniku razpravlja »Pester Lloyd« _ »življenjskem prostoru« Nemčije in pravi: Življenjski prostor kakega naroda se tedaj lahko razširi po veličini m pomenu naroda samega tako, da ne ograža neodvisnosti katerega koli drugega naroda. Današnja izmenjava blaga in tehničnih sredstev stvarja ogromno mrežo življenjskih prostorov, ki vplivajo drug na drugega. Prijateljske države morejo, v večini primerov lahko dajo, druga drugi svoj življenjski prostor. Toda, če se ti odnošaji motijo z vmešavanjem tretjega ali pa s političnimi aspiracijami od zunaj, tedaj nastopi mesto normalnega ekonomskega procesa politični. Slednjega bi morali opolnomočeni čuvarji miru preprečiti in odstraniti spore nasprotujočih si interesov. Nova načela v politiki Nemški propagandni minister ie govoril berlinski mladini in dejal: Lahko je tistim, ki imajo vse, kar potrebujejo za to, da so moralni. Ako nam očitajo, da smo nemoralni, je vzrok v tem, ker imajo oni svojo preteklost za seboj, naša bodočnost je pa pred nami. Mladina je po običaju bolj nemoralna kakor starejši ljudje. Isto je v politiki. Mi dvigamo svoj glas za pravice razdedinjenih, demokratične države pa si privoščijo luksuz za razpravljanje. Chamberlain je prišel v Monakovo zato, ker je moral priti. Mi smo ga nagnali v kot, bil je, kakor se pravi — mat. (»Nova Riječ«.) 400.000 mrtvih Japoncev Japonsko vojno poveljstvo, ki je nedavno še razsipalo s človeškimi žrtvami, je postalo zdaj skrajno previdno. Peša-dija napreduje le pod zaščito artilerije, naskoki na nož niso več tako pogosti. Japonsko letalstvo ima nalog, previdno manevrirati v sovražnem ozemlju. Kljub skrivanju žrtev vojne na Kitajskem je prišlo v javnost, da je padlo doslej že 400.000 Japoncev, 300.000 jih je težke ranjenih. Maribor, 23. junija. Medtem ko je bila zavezniška pogodba med Anglijo in Turčijo kljub siceršnji angleški previdnosti in počasnosti razmeroma hitro sklenjena in podpisana, so se pogajanja za enako se glasečo pogodbo med Francijo in Turčijo zavlekla za več tednov. Ta počasnost nam pa postane takoj razumljiva, ako vemo, da med Anglijo in Turčijo niso obstajala nobena težja, najmanj pa teritorialna vprašanja, dočim stoje v pogajanjih med Parizom in Ankaro prav ta v ospredju vsega obojestranskega zanimanja. Za sporazum s Francijo je Turčija zahtevala od-stopitev Aleksandrete, t. j. Iskenderum-skega sandžaka, ali po najnovejšem imenu republike Hataj. Iskenderumski sandžak je bil priključen vo svetovni vojni Siriji, ki je bila ustanovljena iz dela prejšnjega otomanskega cesarstva kot francoski protektorat, iz katerega naj bi se postopoma razvila samostojna sirska država. Vendar si je Turčija že po Kemalovi revoluciji prizadevala, da bi osvojila tudi to važno ozemlje, ki leži v tistem skrajnem kotu vzhodnega Sredozemskega morja, kjer se ob Palestini in Siriji v severnovzhodni smeri potekajoča prednjeazijska obala naenkrat v ostrem kotu obrne proti jugozahodu, obkrožajoč zahodno polovico povojne Turčije. V Iskenderumu (Alek-sandreti) in okolici žive namreč po turškem zatrjevanju pretežno Turki. Toda važnejši kakor narodnostni, je za Turčijo prometni in strateški razlog, ki jo sili, da si skuša z vsemi mogočimi sredstvi prisvojiti ta drugače neznaten kos zemlje. Ob reki — torej od morja oddaljeno — ležeča turška Adana, edino večje mesto v tem kotu Male Azije, ni prikladna niti za pomorsko trdnjavo niti za pristanišče, dočim bi Iskenderum lahko postal prvovrstna mornariška baza. Razen tega gravitira proti Iskenderumskemu zalivu vse turško povirje Evfrata (Erata) z okolnim ozemljem. Razumljivo je zato, da je Turčija že lani, ko se je Francija pripravljala na izpolnitev Sircem dane obljube o ustanovitvi samostojne Sirije, z vsem poudarkom zahtevala, da se ob tej priliki Isken-derumski sandžak od Sirije odcepi in izroči njej, ker v nasprotnem primeru nikoli ne bi mogla de iure priznati sirske samostojnosti. Ta zahteva je povzročila tedaj občutno napetost med Ankaro in Parizom in Turki so pričeli celo zbirati svoje čete na iskenderumski meji ter rožljati z orožjem. Rezultat je bil, da je Francija Isikenderum odcepila od Sirije ter ustanovila iz njega posebno repiibli-ko, ki si je po ustavodajnem državnem zboru nadela ime Hataj, je pa bila kljub temu še dalje v federativni zvezi s Siri- io. Ta rešitev je Turčijo sicer pomirila, nikakor pa ne zadovoljila m spor je ostal odprt. Na prvi pogled bi se utegnilo zdeti čudno, čemu se je Francija, ki je bila pripravljena umakniti se iz Sirije, tako trdovratno upirala turški zahtevi po Ha-taju in tvegala zaradi njega celo razrah-Ijanje prej dobrih in prijateljskih zvez s Turčijo? Toda k temu sta jo silila dva razloga: l. je nameravala obdržati nad Hatajem še nadalje svojo nadoblast, 2 se pa ni hotela zameriti Arabcem, ki so nastopili proti odstopitvi Hataja Turčiji, zatrjujoč, da je večina tamkajšnjega prebivalstva arabska in da spada tudi geografsko k Siriji Iskenderumsko pristanišče Hataja naj bi bilo še dalje oporišče jrancoske vojne mornarice in sploh naj M imela Francija tam vse vojaške pravi-«• Pa tudi Angležem, lastnikom pred zalivom ležečega otoka Cipra, tedaj še m Mo vseeno, čigavo bo to ozemlje. Zaradi tega je treba sedaj, ko se je Fran-ctja končno le odločila, da ugodi Turčiji, tešiti celo vrsto vsestransko važnih vprašanj. Predvsem je šlo v Franciji za to, da Ji tudi Turčija kot bodoča suverena go-tDodanca nad tem ozemljem in pristaniščem, zagotovi v primeru potrebe souporabo iskenderum sike vojne luke ter da »jej m Angliji prepusti še nadalje promet is »raškim Mosulom, središčem velikih mezopotamskih petrolejskih vrelcev, navezan po železnici in bencinovodu. Na ttrugi strani je pa morala z rastnimi koncesijami na drugih področjih omiliti odbor Arabcev in preprečiti, da bi tuja pro-Basanda- izrabila- njen- pakt s T-určijo v Zadnji ruski predlog VČERAJ JE MOLOTOV IZROČIL ZASTOPNIKOM ANGLIJE IN FRANCIJE ZADNJI SOVJETSKI PREDLOG ZA SPORAZUM, KI GA MORETA LONDON IN PARIZ SAMO SPREJETI ALI ODKLONITI. MOSKVA, 23. junija. Pogajanja za sklenitev definitivne rusko-angleško-fran-coske pogodbe so se včeraj popoldne proti pričakovanju nadaljevala. Kakor se izve, je Molotov na tem včerajšnjem popoldanskem sestanku izročil zastopnikom Anglije in Francije odgovor sovjetske vlade na zadnje angleško-francoske pred loge. Diplomati so iznenadeni nad tako naglim odgovorom. Izve se pa, da je bila včeraj dopoldne pri Stalinu konferenca najuglednejših sovjetskih politikov in državnikov, ki je defintivno redigirala ruski odgovor. Kakšen je ta odgovor, ni bilo mogoče izvedeti, vendar se izve, da se je na konferenci pri Stalinu razpravljalo največ o tem, da se Rusija dokončno odloči, na katero stran pojde, ker ni več mogoče kolebati med demokratskimi in totalitarnimi državami. Nato je bil sprejet predlog, od katerega Rusija v nobenem primeru ne more več odstopiti in na Angliji in Franciji je sedaj, da sprejmeta ali odbijeta. Ako ga sprejmeta, bo sporazum lahko takoj podpisan. LONDON, 23. junija. Včerajšnja optimistična vest Agencije Foumier se ni izkazala za resnično. Agencija Reuter poroča namreč, da so se včeraj popoldne ponovno sestali na povabilo Molotova v Kremlju angleški in francoski veleposlanik, Strang, Potjemkin in Molotov in je ta izročil Angležem odklonilni odgovor z utemeljitvami. Ves sestanek ni trajal več kot pol ure. Takoj po tej konferenci je po nalogu angleškega veleposlaništva odpo toval legacijski svetnik z letalom v London, kamor prispe verjetno danes proti večeru. Takoj nato se bo sestal zunanjepolitični odbor angleškega kabineta, da zavzame nasproti utemeljitvam ruske note svoje stališče. Položaj po pariškem tisku KOMENTARJI O FRANCOSKO-TURŠKI POGODBI, POGAJANJIH S ŠPANIJO IN ODLOČNEJŠI AKCIJI PROTI JAPONCEM. PARIZ, 23. junija. Današnji listi molčijo o pogajanjih v Mosikvi. Zato pa tem bolj poudarjajo pomen nocojšnjega podpisa francosko-turške vojaške zveze. S tem šele je omogočeno funkcioniranje an-gleško-francoskih garancij zlasti Romuniji in Poljski, ne glede na rusko pomoč. To zvezo je pripravil že pred enim letom tedanji turški zun. minister Ruždi Aras s tedanjo sklenitvijo medsebojne prijateljske pogodbe. Z današnjim dnem postaja Turčija franc, zavezn., kar dobiva s sklenitvijo turško-egiptske pogodbe še prav posebno važnost. Francija se sedaj po opravljenem težavnem delu, ki glede na odcepitev Aleksandrete ni bilo zanjo brez žrtev, lahko oddahne in se posveti zopet bolj zapadnemu Sredozemlju, to je utrditvi vezi s Španijo. To bo tem laže, ker obe državi nimata nobenih medsebojnih teritorialnih aspiracij. Glede na dogodke na Daljnem vzhodu odobravajo listi energične izjave v ameriškem kongresu proti poskusom japonske hegemonije ter ostro izjavo angleškega zunanjega urada. Ironično pa pripominjajo, da so Japonci v izvajanju politike proti evropskim državam reveč vestni, sicer bi ne bili včeraj obstreljevali italijanske ladje s ponosnim imenom »Roma«. Končno polemizirajo listi z govorom Goebbelsa na berlinskem stadionu in ugotavljajo, da je pojem zgodovinskih meja zelo raztegljiv. Če se ooita nasprotnikom obkoljevanje, so nasprotniki upravičeni vračati tak očitek s protiočitkom: podminiranje. Angleška suverena zopet v Londonu LONDON, 23. jun. Kralj Jurij VI. je spre jel zo povratku iz Amerike predsednika vlade Chamberlaina, ki mu je v dveumi avdienci poročal o mednarodnem položaju in stanju v državi. Ob vrnitvi v London je bil prirejen včeraj kralju Juriju VI. in kraljici EHzabeti veličasten in zelo prisrčen sprejem. Potovanja generala Franca MADRID, 23. junija. General Franco je bil na inšpekcijskem potovanju po severni in severnozahodni Španiji. Včeraj je prispel v La Coruno, kjer mu je priredilo prebivalstvo velike manifestacije. V prihodnjih dneh bo Franco obiskal ostale pokrajine Španije, v Sevilli bo imel velik govor o politiki nove Španije. Dne 15. julija bo potoval Franco v španski Maroko, kjer mu pripravljajo svečan sprejem. Velik razmah nemške industrije BERLIN, 23. jun. V zadnjih letih je nem ška industrija zelo napredovala. Medtem ko je bila Nemčija v industrijskem pogledu 1. 1935 približno na isti stopnji z Anglijo, je slednjo rajh zdaj že za Štiri petine prekosil. Letos se industrijska premoč Nemčije nad Anglijo še hitreje dviga in računajo, da bo na kraju leta nemška industrijska produkcija stopila daleč na prvo mesto v Evropi, angleško storitev pa presegla za skoro polovico. ZNAMKE BALKANSKE ZVEZE. ANKARA, 23. junija. Po poročilih turških listov nameravajo države Balkanskega sporazuma (Turčija, Romunija, Jugoslavija in Grčija) izdati posebne balkanske poštne znamke, s katerimi se bodo frankirala pisma, poslana iz ene izmed teh držav v drugo. Pristojbina bo zato tudi manjša kakor za druge države, med katere šteje Balkanski pakt tudi Bolgarijo in Albanijo. FRANCOSKI MINISTRSKI SVET. PARIZ, 23. junija. Jutri ob 10. uri se sestane v elizejski palači francoski ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. V glavnem bo razpravljal o zunanjepolitičnem položaju. PEVSKO SLAVJE V GDANSKU. BERLIN, 23. junija. V Gdansiku je od 23. do 25. t. m. veliko pevsko slavje. Poljske oblasti so sodelovanje nemških pevskih društev iz Poljske prepovedale. POLJSKI VELEPOSLANIK PRI BONNETU PARIZ, 23. jun. Zunanji minister Bon-net je sprejel poljskega veleposlanika Lu-kasiewicza. Razgovor je veljal sestavi besedila novega poljsko-francoskega pakta. AMERIŠKA JAVNA DELA. WASHINGTON, 23. junija. Prezident Rosevelt je vložil včeraj v kongresu zakonski predlog za izvršitev ogromnih javnih del v višini treh milijard dolarjev. STRAŠNO NEURJE NA ČEŠKEM PRAGA, 23. jun. Na češkem in Moravskem so razsajale hude nevihte s prelomi oblakov. Veliki zemeljski plazovi ograža-jo Klatov na severnem češkem. Včerajšnje neurje je terjalo v protektoratu 20 ____ iiuiaiiwin *tf>w ria smrtnih in stotine ranjenih žrtev. Skoda Iga 15, Budimpe5ta^87TBAar^ta 3.25* Je ogromna. 1 Sofija 5.40. Dunajska napoved. Menjajoče se oblačno, pričakovati je krajevne nevihte. Hladneje. Mariborska napoved: Malo oblačno in toplo vreme, možnost kratkotrajnih neviht. Včeraj najvtšja temperatura 25.2, danes najnižja 163, opoldne 26.2. Padavin od včeraj 5.9 mm. Borza. Curih, 23. junija. Devize: Beograd 10, London 20.76«, pariz 11.75.125. Milan 23.34, Berlin 177.90, Pra- sovražne propagandne namene. Sedaj se zdi, da se je Franciji vse to posrečilo in da je dokončni podpis francosko-turške zavezniške pogodbe, ki vključuje tudi odstop Hataja Turčiji, le še vprašanje nekaj ur. Medtem pa se je vlada republike Ha-tal.. očito na- francosko pobudo ali vsaj. z dovoljenjem Pariza, že sama odločila za dejansko odstranitev meje med seboj In Turčijo. Te dni je potegnila s te meje vse svoje varnostne, finančne in druge straže ter izvedla tako tiho formalno združitev, ki potrebuje samo še pravnih sankcij. Velika želja Turčije bo s tem do konca izpolnjena. -r, Domaii zapiski Zadnja pot tace Jovanoviča Poslednje slovo Joče Jovanoviča je bilo veličastno. Ogromne množice pogrebcev so spremljale zaslužnega pokojnika, pred saborno cerkvijo so se poslovili od rajnega zunanji minister dr. Cincar-Markovič in predstavniki skoro vseh političnih skupin v državi. V sprevodu je bila poleg kraljevskega odposlanca. zunanjega ministra, ministra Cvr-kiča in predsednika narodne skupščine cela vrsta poslancev, senatorjev in bivših ministrov. Pridružili so se mnogi oficirji pod vodstvom načelnika generalnega štaba, zastopniki akademije znanosti, društva prijateljev Velike Britanije in Amerike, odposlanci organizacij iz Beograda in dežele. Jovanovič je bil pokO-oan z vsemi vojaškimi častmi. V sprevodu je bilo 70 vencev. Na grobu sta se poslovila med drugimi od Jovanoviča dva zemljoradniška poslanca ter hrvat-ski književnik, poslanec Pavle Miškina. Za obnovo Radikalne stranke V beograjskih političnih krogih zatrjujejo, da se je na zadnjem sestanku skupine Ace Stanojeviča živahno razpravljalo o tem, predložiti vladi prošnjo za obnovitev stare Radikalne stranke. Ni še določeno, kdaj naj bi se prošnja izročila. Pri tem gre le za formalni postopek, ker Aca Stanojevič deluje po smernicah Radikalne stranke dalje, čeprav ta zakonito ni dovoljena. Vlaganje prošnje za oficielno priznanje stranke naj bi bilo v zvezi z živahno propagando za zbiranje vseh radikalnih struj. Delo je sicer otežkočeno zaradi osebnih nesoglasij. Aca Stanojevič je odklonil nekatere ponudbe, ker noče sprejeti v stranko ljudi, ki so se borili prof! njej in jo zapustili v njenih najtežjih dneh. Najaktivnejši politik in agitator za zbiranje radikalnih elementov je dr. Laza Markovič, piše »Jugoslavenska pošta«. Nadškof dr. Steplnac o Čehih V Daruvaru so Imeli naši Cehi m Slovaki veliko slavnost. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je otvoril novi Narodni dom. O njegovem govoru piše daruvarski list »Cehoslovaci«: Govor nas je vse osrečil. Vladika je dejal, da pozna češko zgodovino in narod, ki je bil prvi med Slovani prevzel krščansko vero. Spominjal se je zadnjih tragičnih dogodkov, rekoč, da more Bog uničiti, pa spet dvigniti človeštvo k vstajenju. Naglasil je čvrsto vero in upanje, da bo češki narod ponovno doživel svojo staro slavo in veličino. Apeliral je na tukajšnje čehe, da zvesto in složno delujejo s Hrvati: »Nujno je, da se ljubimo med seboj, da smo vsi Slovani enega srca in vere. Prav tako morajo Hrvati spoštovati češki narod, ki se bo po svoji nesreč spet dvignil Ali bo prišlo do vojne? Tako se danes sprašuje vsak. Res, ljudje zdaj ne kriče kakor 1. 1914.: »2ivio vojska!« Kajti, vojna bi pomenila zdaj sodni dan za vsakega, brez upanja in milosti. Svet je razdeljen v dva vojna tabora. Tako, kakor zdaj stvari stoje, se ne more ponovi« primer s Češkoslovaško. Ne more več biti enostavne izpre-membe meje m vojnih pohodov brez strela. V vsakem takem primeru bi izbruhnila vojna. Kdor jo bo začel, na njem bo vsa odgovornost in tnržnja vsega sveta. Oba tabora se krepita, pohod v vojno je zmerom težji, toda tako ne more ostati večno. Mali narodi hočejo mir, ker bi vojno najteže prenašali. S složnim nastopom morajo ti biti pripravljeni, braniti svoje meje. V miru kakor vojni je sramotna^ usoda narodov, ki jim je vseeno, kako žive in kje žive, ki čakajo na tujo milost in niso pripravljeni, braniti svojo zemljo do zadnje kaplje krvi. (Dr. H. Križman v »Varaždinskih novostih«.) Crka „r" jih združuje... Na kaj vse pridejo razni kombinatorji okrog sporazuma, priča članek dr. V. Ku-jundžlča v listu »Dubrovniku«, glasilu srbskih katolikov: Srb In Hrvat imata isti koren, čeprav nas razdvaja vera in pisava, narodno ime nas ne more ločiti, temveč za vse večne čase združiti. Spaja nas soglasnik »r« v osnovnem korenu obeh imen. Ta črka je le v redkih besedah, nam je očividno skupna. V njej Imamo »srbsko-hrvafsko zajednico«,:, Novice Dvajsetletni napredek Prekmuija Ob večeru vseh bivših »prišlekov" na Prekmurskem tednu V soboto zvečer ob 21. uri bo v restavracijskih prostorih »Prekmurskega tedna« pozdravni večer na čast vsem bivšim uradnikom itd., ki so nekoč službovali v Prekmurju, pa jih je pozneje službena potreba razmestila spet kje drugje, na južni strani Mure. Za te uradnike je obveljal pri prekmurskem ljudstvu naziv »Prišleki«, kot se je naproti njim poudarjalo zopet »domačmstvo«. Sobotni večer, ki je sioer družabnega značaja, pa bi poleg propagande,' ki naj pripelje v teh svečanih dneh v Soboto čim več obiskovalcev, mogel imeti tudi svoj veliki narodni in državni smiseL Gostje, ki se bodo izmed stotin »Prišlekov« najrazličnejših poklicev udeležili sobotnega večera in videli Soboto in Prekmurje *v teh svečanih dneh, bodo mogli opazovati velik gospodarski in kul-turni napredek m tudi močan napredek narodne zavednosti ljudstva. Mnogi med njimi, doma iz dragih krajev, kjer so bile prilike v nacionalnem pogledu mnogo naprednejše, kjer so se uporabljale pri številni zavedni inteligenci in meščanstvu borbene metode, niso mogli razumeti navidezno prepočasnega razvoja stvari V Prekmurju. Nekateri sploh niso hoteli videti kakega napredka v nacionalnem smislu. Slovenski inteligent, vzrasel - v; tradicionalni dedščini kulturnega boja, ga je zanesel tudi v Prekmurje, kjer je moral radi, po tisočletnem tlačanstvu izkrivljenih Oblik življenja imeti še mnogo škodljivejše posledice. Tako nacionalna bojaželjnost in nepočakanost, kot kulturna nestrpnost sta rodili ravno nasprotne sadove ter nasprotniku omogočali, da si je pridobilo zaveznikov tam, kjer bi si jih sicer narodni in resnično napredni inteligent Moral pa bi razumeti tok stvari v Premk,, zaostali razvoj, ki nikakor ni šel prepočasi, temveč je, kot lahko vidi vsakdo ravno v teh dneh, dosegel v dveh desetletjih ostalo slovensko sredino. Morebiti je še nekaj ovir, peska, kamenja in še nekaj nereda okrog komaj zgrajene stavbe, pa to je pri vsaki novi stavbi. Pri pametnem m skrbnem gospodarjenju bodo tudi te stvari urejene. Gostje pa bodo mogli najti v Prekmurju danes že tudi mladi rod, vzrasel v novih razmerah, izšolan v slovenskih šolah ter duhovno popolnoma vključen v slovenstvo. .Ta rod razume njihova prizadevanja, ve, zakaj je bilo mnogo njihovih najboljših načrtov prekrižanih. Mnoge težke preizkušnje posameznih vnetih delavcev med njimi mu bodo pomagale pri usmerjanju njegovega dela na najperifemejšem koščku slovenske zemlje. Zeli pa pri tem tudi sam podpore in razumevanja za svoje delo in predvsem to, da se težke napake iz preteklosti več ne ponavljajo. Prekmurje ne sme več biti kazenska kolonija za slovensko uradništvo, ki mu tako ne more posvečati one vneme in pokazati pravilnega razumevanja, ki mu je potrebno. Da ta praksa še ni popolnoma izumrla, dokazujejo tudi različne resolucije obmejnega učiteljstva. Ko pozdravljamo večer bivših ^»Prišlekov« in opozarjamo vse goste na velik napredek Prekmurja, ki dokazuje, da ni-kaki idealni napori v zadnjih 20 letih nis« šli v izgubo, želimo še posebej, da bi večer utrdil njihovo vero v bodočnost te severne slovenske zemlje, jih napolnil s spoznanjem, da je morala hoditi svoja pota, da pa ta pota vedejo za trdno in za vedno v slovensko narodno skupnost. Vsi, ki so hodili po njej po kazenskih nalogih, ki so trpeli zaradi navideznega nerazumevanja njene sredine, pa naj jo ljubijo še bolj, saj krivda ne pade nanjo, ki ie sama prenašala tisočletja ponižanja in razočaranja, pa vendar za trdno veruje v svojo bodočnost. Vojnik brez obrtno nadaljevalne šole Pri pregledovanju uspehov pomočniških izpitov v Vojniku in okolici so ugotovili zelo slabe rezultate. Vzrok slabih uspehov je jasen. Vojnik nima obrtno nadaljevalne šole in vajenci sploh ne dobijo nikake teoretične izobrazbe. Kljub temu. da zakon predpisuje obrtno nadaljevalno šolo in da je v Vojniku in okoliških vaseh preko 20 obrtniških vajencev in vajenk, se obrtna oblast ni pobrigala za ustanovitev vajeniške šole. Seveda gre vse to na škodo obrtniškega naraščaja, ki je navezan zgolj na praktično delo v delavnicah. Dejstvo, da v Vojniku ni obrtno nadaljevalne šole, je še tembolj nerazumljivo, ker je v Vojniku meščanska šola in je potrebno strokovno učiteljstvo na razpolago. Zato naj obrtna oblast vsaj v bodoče dela na tem, da^ se v Vojniku ustanovi vajeniška šola. -ig. Iz Slovenskih goric Huda nesreča s kolesom. 19. t. m. se je ponesrečila na cesti Sv. Peter pri Mariboru—Ložane pos. hči Rokavec Genovefa iz Ščavnice, Sv. Ana v Sl. gor. Ko se ie zjutraj radi opravkov vozila v Maribor po strmi cesti, ji je nenadoma počila pri kolesu zavorna veriga, da je kolo zdrvelo po nasipu navzdol ln Ro-kavčeva je padla s strahovito naglico po nasipu ob kamenje, da je obležala nezavestna. Rešilni avto je odpeljal Rokav-čevo v bolnišnico, kjer že več dni leži v nezavesti in je malo upanja, da bi okrevala Ječmena žetev je že pričela. Po slov. goricah so že pričeli z žetvijo ječmena. Po izgledu bo letošnji pridelek zadovoljiv; le v krajih, ki jih je pred kratkim obiskala toča, bo za 80 odst. manjši. Pridelek češenj je letos skoraj povsem uničilo neprestano deževje, ker so češnje začele pokati in gniti, da so neuporabne za prodajo. Položaj po senožetih. Nastopajoče lepo, sončno vreme omogoča zadovoljivo sušitev sena. Ogromno sena bo letos ne-uprabnega za krmo zlasti v nižjih predelih, kjer je poplava oblatila travnike. KDO BO GRADIL NOVO RADIO POSTAJO V LJUBLJANI? Za graditev in opremo nove radijske postaje v Ljubljani se je kot prvi interesent javila znana nemška firma Philipps in Lorenz, ki je že izdelala proračun ter ga, kot poroča graška »Tagespost«, predložila vodstvu ljubljanske radijske postaje. - DVA ORTOKA REŠIL IZ GOREČE HIŠE. V domačijo posestnika Ivana Rokavca .v Zg. Zerjavcih pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je udarila med zadnjo nevihto strela. V zaklenjeni hiši ni bilo nikogar .razen dveh prav mladih otrok, ki sta začela obupno klicati na pomoč. K sreči je zaslišal vpitje neki bližnji sosed. Z naivečjo naglico je vlomil vrata v gorečo' fiišo in rešil dva otroka gotove smrti. Na kraj nesreče so prihiteli nato lenarški gasilci, ki so ogenj pogasili. TAT POŠTNE VREČE SE JE SAM IZDAL. Lapi.na Štefanovo je na neznan način izginila na postaji v Stični avtobusnemu prevozniku Vehovcu poštna vreča, v kateri je bilo med drugimi poštnimi pošiljkami tudi 13.500 din gotovine. Vrečo so £ez nekaj mesecev našli v gozdu, a brez denarja, ki ga je moral plačati omenjeni prevoznik. Te dni pa je prinesel pismonoša Hauptman k stiškemu zdravniku dr. Fedranu denarno pošiljko, katero je plačal z bankovci, ki so izginili na Štefanovo. Orožništvo je uvedlo preiskavo, na-Slo na nekem skednju še dva tisočaka iz, omenjene vreče in napovedalo pismonoši aretaciio SMRTNA ŽRTEV ŽELEZNIŠKEGA KA* RAMBOLA V MEDLOGU V celjski bolnišnici je včeraj umrl 41* letni oženjeni Franc Kuder, ki se je v petek zvečer ponesrečil pri železniškem karambolu v Medlogu. Kudru je šlo od nedelje na boljše in so upali, da ga bodo vkljub težkim poškodbam ohranili pri življenju. Včeraj pa se je stanje zopet poslabšalo in je umrl. Franc Kuder je doma iz Sešč pri Sv. Pavlu pri Preboldu in je bil delavec v tiskanji Mauthnerjeve tkalnice v Sv. Pavlu. o. Osebna vest. Politično-upravni pripravnik Martin Lipovec je premeščen z okrajnega načelstva v Slov. Konjicah k banski upravi v Ljubljani. o. Kino Dittrich v Murski Soboti. »Ciganček« z Boro Miujevičem ra Jane Wi-thers^ Film zlatega humorja in srčne komike. Bredstave do ponedeljka, 26. t. m., ob 6. if pol 9. uri zvečer. V nedeljo tudi ob pol 4. uri. o. Soboški kino med »Prekmurskim tednom«. Grajski kino: Velefilm »Domovina«. Sodelujejo velika švedska umetnica Žarah Leander, Leo Slezak, Heinrich George, Paul Hdrbiger, Georg Aleksander. Predstava v soboto ob 21. —1 Drama »Osamljeno srce«. Nastopajo Benja-mino Gigli, Paul Henckels, Kathe von Nagy, Herald Paulsen. Predstave: v nedeljo ob 15.30, 18., 21.; v ponedeljek ob 17.30, 20.30.; v torek ob 20.30. Celi® c Planinski dom gradi neki Celjan na hribu nad Svetino. Dom bo imel več sob za letoviščarje in tudi drugače bo oskrbovan. c Umrla je v mestnem zavetišču v Medlogu 67 letna mestna reva Marija Kranjc. c Na pročelni strani kolodvorskega po* slopja v Celju 4 m nad pločnikom, na Trgu kralja Aleksandra bodo napravili stre* ho tako, da bodo lahko potniki stopili iz avtobusa takoj pod streho. Te dni se je vršila komisija, katera je sklenila, da se bodo tudi ostala obnovitvena dela na postajnem poslopju zopet nadaljevala. c Raziskovalec radiomotenj je v Celju, Radionaročniki, ki imajo radiomoUaje in jih še niso pismeno prijavili, naj se takoj zglase v tukajšnji brzojavni centrali. c Harmonikarji, gojenci Rudolfa Piliha, ki že šest let vodi svojo šolo v Celju in poučuje tudi na Glasbeni Matici v Ljubljani, bodo v nedeljo, 25. t m. od 13.20 do 34.30 igrali v ljubljanskem radiu. Nastopili bodo gojenci Jelko Kramar in Tonček Hofbauer iz Celja, Niko Prijatelj iz Ljubljane in Rudolf Schmidt iz Brežic. 1 Pozdravni večer iugoslov. sokolsko-mu prvaku br. Konradu Grilcu je priredilo Sokolsko društvo Celje-matica v veliki dvorani Narodnega doma. Na uspehu ie Grilcu čestital župni starešina dr. Milko Hrašovec, br. Gruec se je zahvalil za pozornost in poročal o borbi v Parizu in Varšavi. Na večeru je prvikrat nastopil novi sokolski jazz, pevski zbor pod vodstvom br. Peca Šegule pa je zapel nekaj pesmi. c 50 podmladkarjev Jadranske Straže na drž. deški meščanski šoli v Celju je odpotovalo nisoči na ekskurzijo Plitvička jezera, Split, Šibenik in slapovi Krke. Ekskurzijo vodi poverjenik na zavodu g. Tomažič, udeležili pa so se ekskurzije tudi nastavniki gg. Šegula, Vajt in Janševec. c Proščenje v St. Janždu nad Štorami bo v nedeljo, 25. t m. St. Janž je lepa izletna točka. Prijeten izlet je preko Svetine, ali pa iz Celja preko Stor. PCU/ p. K »Romanju ptujske tiskarne« dodatno pojasnjujemo, da tiskarna ni dobila odpovedi čez noč, ampak 22. febr. za 15. julij. p. Starodavne ptujske ulice so ozke. Zlasti pa je ozka Maistrova — prej Panonska '— kot ena izmed glavnih ulic v Ptuju. Tod je promet v Ptuju najživata-nejši in je tudi zaradi tega najbolj oviran. Tovorniki se stežka izogibajo in pri tem zahajajo njihova kolesa na pločnike. Lastniki lokalov v tej ulici se pritožujejo nad takim prometom. Nedavno je neki tovornik pri izogibanju zadel v napisno tablo frizerja Pleterška in jo utrgal s precejšnje višine. Ker je ta ulica tudi slabo tlakovana, škrope avtomobili ob slabem vremenu po zidovju brozgo iz mlakuž, p. Nesreči. V bolnišnico so prepeljali 20-letnega ključavničarskega pomočnika Kampla Ivana iz Grajene. Ponesrečil se je z motorjem. Pavšar Marjan, 13-letni žel. sin iz Ptuja, je padel s kolesa in si izvil roko. »Daj, Peter, privzdigni mak), moja noga je spodaj!« Zadružna osamosvojitev obmejnih kmetov Pred ustanovitvijo Zadruge Kmetijske Družbe za mariborsko okroije Člani Kmetijske dražbe mariborskega okrožja že od I. mariborskega sejma, ki so ga priredile kmetijske in sadjarske podružnice, stremijo po osamosvojitvi ter gospodarsko-zadružni utrditvi severne meje. Ta smoter vidijo v tem, da bi se osnovala pravno samostojna Kmetijska okrožna družba, ki bi združila v gospodarsko celoto vse kmetijske podružnice in morda tudi sadjarske podružnice mariborskega okrožja ter imela svoj sedež v Mariboru. Mariborsko okrožje bi obsegalo vse one podružnice, ki gospodarsko gravitirajo na Maribor. Samo po sebi se razume, da naj bi to novo in veliko ter delazmožno okrožje KD, ki bi zadovoljilo upravičene želje in težnje obmejnega kmetstva, bilo in ostalo še nadalje član Kmetijske družbe v Ljubljani. Po sedaj veljavnih pravilih Kmetijske družbe pa te reorganizacije ni mogoče izvršiti tako, kot je to potrebno in to želi obmejno kmetstvo. Glavnf odbor X. D. v Ljubljani je sklenil oz. priporočil zastopnikoma. mariborskega okrožja gg. dr. St. Kovačiču it. inž. Josipu T e r ž a n u, I življenja, povezanega v trdnem in so- da naj kmetovalci — člani podružnic K. D. v obmejnem pasu — osnujejo svojo zadrugo, ki ji je K. D. pripravljena prepustiti oz. dati v najem pod zelo ugodnimi pogoji svoje skladišče v Maribora na Meljski cesti. Po vsestranskem razmotrivanju je prižel pripravljalni odbor do zaključka, da je za obmejnega kmeta koristnejše, če gre to pot, ki jo je celo priporočal glavni odbor K. D., kot pa da čaka prekrižanih rok na reorganizacijo K. D. v duhu in po željah obmejnega kmetstva. Pripravljalni odbor je zato sklical na Vidov dan, 28. junija ob 10. dop. ustanovni občni zbor Zadruge Kmetijskega dražbe mariborskega okrožja. Občnf zbor bo v Vinarski šoli v Maribora. Pripravljalni odbor poziva vse kmetovalce, da se v čim večjem številu udeležijo občnega zbora. Tu se bodo položili temelji novemu gospodarskemu življenju slovenskega severno-obmejnega kmetskega ljudstva. Zamisel samostojnega gospodarskega lidnem zadružništvu, je vzbudila med ljudstvom veliko pozornost in odobravanje. Izpolnjena bo s tem davna želja ter odstranjen upravičen občutek, da je bila dosedanja centralizacija obmejnemu prebivalstvu vendarle precej mačehovska. Sam se je treba postaviti na noge, se organizirati, šele potem bo tudi slovenski obmejni kmet trden in odporen proti vsakomur! Vsi, ki v ljubezni in zvestobi čuvamo našo severno mejo, pa se neizmerno veselimo samostojne zadružne akcije obmejnega kmetstva, ker vidimo v tem nov dokaz volje in zrelosti kmetskega ljustva, da sl samo reže svoj vsakdanji kruh. Kakor iz gospodarskih in socialnih tako je (a akcija važna tudi iz narodnostnih ozirov, zakaj le gospodarsko in socialno močan obmejni človek more biti tudi narodnostno dovolj odporen in borben nasproti vsemu. In to velja - našem obmejnem pasu zlasti za kmetski stani ki je bil doslej precej zapostavljen. Maribor Zborovanje Tujsko-prometne zveze Včeraj popoldne je bil pri Orlu občni zbor Tujskoprometne zveze, ki ga je vodil predsednik inž. V. Šlajmer. Uvodoma je pozdravil navzoče odličnike, okrajna načelnika dr. Šiško in Ajleca, podžupana Zebota, ravnatelja Stabeja, celjskega magistrat-nega ravnatelja Šubica, zastopnika Ptuja ravnatelja Z a v a d 1 a 1 a, župana Hartnerja iz Murske Sobote in predsednika trgovskega združenja Četi a, dalje zastopnike poštnega ravnateljstva, železnic, zdravilišč, občin in zastopnika ljubljanske Tujskoprometne zveze. Zborovanja se je udeležil tudi generalni ravnatelj Putnika iz Beograda g. Karmina Simič. Iz poročila uprave je bilo razvidno: V preteklem poslovnem letu je Tujsko-prometna zveza v Mariboru posvetila največjo pozornost izgraditvi svoje vsestranske tujskoprometne službe in turistične propagande na Štajerskem. Uredila je centralno poslovalnico v Mariboru in v Celju. Ptujska zvezina podružnica pa skrbi za pospeševanje tujskega prometa v Slovenskih goricah in v Halozah. Nadalje ima še Zveza poslovalnice v Rogaški Slatini, na Glavnem kolodvoru v Mariboru, v St. liju, v Gornji Radgoni in v Dravogradu, vsega 8 poslovalnic. Vkljub temu da je država izdala zakon, po katerem bi se morala država, banovine in občine pritegniti k financiranju tujskoprometne službe, je bila Zveza tudi v preteklem letu navezana le na lastna sredstva. Izdatki za vzdrževanje poslovalnic, za propagando in za administracijo so znašali 1,200.000 din. Lani je obiskalo turistične kraje v Jugoslaviji 1,007.001 turistov (1937 pa 907.935). V našem tujskem prometu zavzemajo domači turisti 71.5 odst. vseh. turistov, tako da odpade največji del našega tujskega prometa na notranji tujski promet Preteklo leto je obiskalo našo državo 287.391 tujih turistov (1937 pa 273.897), kar predstavlja velik napredek, če še upoštevamo vse neugodnosti in napetosti ,ki. so v zadnjem letu ovirale turizem. Na splošno se je v zadnjih desetih letih dvignil turizem pri nas za več kakor 100 odst. L. 1929 je bilo v naši državi 122.701 tujih turistov (lani 287.391), 210.502 domačih turistov (lani 719.610), skupno 333.203 (lani 1,007.001) turistov in skupno 3,318.506 nočnin (lani 5,479.461). Z uredbo o pospeševanju turizma so bili naši kraji razdeljeni na turistične kraje v ožjem smislu, na turistične kraje klimatičnega značaja in na turistične kraje kopališkega značaja. Največ tujih turistov tvorijo pri nas Nemci, in sicer 47 odst. Močno pa#je padlo število gostov iz bivše Avstrije in ČSR. V celoti odpade na klirinške države 82.4 odst., na neklitinške pa 17.6 odst. turistov. Celokupni lanski dohodki tujskega prom. so znašali 1.009,000.000 din, od česar odpade na domače turiste 625 milijonov dinarjev. Slovenija je bila v preteklem letu najbolj prizadeta zaradi zunanjepolitičnih dogodkov. Lansko število turistov znaša 197.793 (1937 pa 190.672), torej porast. Največ je obiskalo Slo^ venijo Jugoslovanov 137.383, Nemcev 31.211 in Italijanov 6.033. Se 1937 pa je obiskalo Slovenijo 17.594 Avstrijcev. Za Slovenijo predstavljajo nemški turisti več kakor 50 odst. vseh tujih turistov. Močno je napredovalo število turistov iz Madžarske, namreč za 71 odst. Na splošno vidimo, da se je razmerje tujskega prometa med našo državo in Slovenijo zboljšalo za Slovenijo, na katero odpade petina vsega našega tujskega prometa. Slovenija je imela preteklo leto od tujskega prometa 200 milijonov din dohodkov, od česar odpade na tuje turiste 75 milijonov dinarjev. Naša zdravilišča so ime- OPOZARJAMO CENJ. NAROČNIKE |N ČITATELJE »VEČERNIKA« NA JUTRIŠNJO ŠTEVILKO NAŠEGA LISTA, V KATERI BOMO PRINESLI POROČILO O IZPLAČILU PRVE ZAVAROVALNINE ZA PRIMER NEZGODE »VE-ČERNUCOVUI« NAROČNIKOV. la v preteklem letu povsod porast gostov. V Rogaško Slatino je prišlo 8.101 gostov, v Dobrno 3.941, v Laško 3.259, v Slatino Radenci 1.055, v Rimske Toplice 669 in v Rimski Vrelec 359 gostov. Močno pa je nazadoval tujski promet v Mariboru, Celju in Ptuju, to pa zaradi že omenjenih dogodkov. Trpel je tudi obisk turističnih postojank na Pohorju. Lani se je Zveza povečala za 9 članov. Na novo so stopili v društvo Tujskoprometni društvi v Mislinju in pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, Podružnica SPD Poljčane, Zdravilišče Rimske Toplice, občina Sl o ven j gradeč, občina Slovenska Bistrica, Okr. cestni odbor v Murski Soboti, Društvo za ceste — sekcija Maribor in Združenje trgovcev v Murski Soboti, da šteje Zveza 6 ustanovnih, 70 rednih in večje število podpornih članov. V prihodnjem letu bo izdala Zveza izčrpen vodnik Slovenije, posvetila večjo pozornost lokalno turističnim propagandnim edicijam in delala na izboljšanju in pospeševanju turizma v naših krajih. Predsednik je na zborovanju poudarjal, da je Tujskoprometna zveza močno odvisna od podpor, na kar je podal ravnatelj L o o s sliko premoženjskega stanja. Poročilo nadzornega odbora pa je podal inž. D r a č a r. Za volitve se je določil kandidacijski odbor, ki je predlagal naslednjo listo: za predsednika inž. Šlajmerja, za podpredsednika mag. ravnatelja Šubica in ravnatelja zdravilišča Rogaška Slatina Gračnerja. Ostali odbor sestavljajo številne članice. . K debati se je oglasil dr. Rosina, ki je zahteval predložitev podrobnejšega proračuna, na kar pa občni zbor ni pristal. Prazna stanovanja na periferiji Sredi popoldneva sva sedla s prijateljem na kolesi in se odpeljala na mariborsko periferijo, da obiščeva tekstilnega delavca in njegovo ženo. Delala sta v Pollak-Schonskega tekstilni tovarni in pred tedni je bilo obema odpovedano. Ustavila sva se na obronku mariborske periferije v bližini znane mariborske »Abesinije«. Vetrnice na oknih hiše, kjer je stanoval delavec,, so bile na pol zaprte tudi vrata. Nikogar ni bilo na dvorišču in ne v stanovanju. Zaman sva trkala. »Ali se je odselil?« »Najbrže.« Od nekod je prišla ženska z otroki in nama so zijala samo na pol odprta okna odselili. V Trbovlje, od koder so pred leti prišli. Kaj so pa hoteli tu? Stanova- nje in hrana! Vse to stane! In otroci! Tudi otroci stanejo! Sedla sva na kolesi in se odpeljala. Za nama so zijala samo napol odprta okna praznega in zapuščenega stanovanja. »Kako dolgo sta delala pri tovarni?« »Ona je delala, odkar je tovarna začela obratovati. Mož je-bil sprejet v obrat nekaj pozneje.« Peljeva se naprej in molčiva. Letina po ganja na njivah, med katerimi voziva, obema pa je tako, kakor da bi obiskala hišo nekoga, ki so ga pred kratkim pokopali »To je tragedija,« rečem. »Ena izmed mnogih tragedij na mariborski periferiji. Tod so stanovale po večini družine odpuščenega delavstva.« -rč. Sokol v Rušah razvije ir nedeljo. 2 . t. m., ivo/ prapor In obenem proslavi spomin na Vidov dan 1914. - Mariborčani, nrvenstvo Hrvalske, na katerem bosta po-eg že navedenih tekmovala še Mariborčana Albaneže in Tončič. TENISKI TURNIR V CELJU Olimpijski teniški turnir, ki bi se bil moral vršiti preteklo nedeljo v Celju v korist olimpiskemu fondu, a je bil radi dežja preložen, bo v nedeljo na igriščih v mestnem parku z začetkom ob 8. Sodelovali bodo vsi najboljši teniški igralci Celja, zmagovalec turnirja bo prejel lepo diplomo Olimpijskega odbora. POKALNA KONKURENCA JUGOSLAVIJA —HANNOVER? Ob priliki gostovanja beograjske.Jugoslavije v Hannoveru je na banketu, prirejenem na čast gostom, izjavil podpredsednik mestne občine, da bo prealagal predsedniku občine, da naj mestna občina Hannover podari dragocen pokal za vsakoletna tekmovanja med SK Jugoslavijo in FC Hannoverom, ena tekma bi naj bila v Hannoveru, druga pa v Beogradu, da se na ta način ustvarijo stalni športni od-nošaji med obema kluboma. NEMČIJA—NORVEŠKA 4:0 V Oslo je nemška nogometna reprezentanca premagala norveško pred 30.000 gledalci z rezultatom 4 :0. s Poverjeništvo SOLNP-a v Maribora (službeno). Delegiranje: za 24. in 25. jun. Rapid—Ljubljana ss. g. Bizjak (ss. g. Nemec), Maribor—Ljubljana ss. g. Jančič (ss. g. Skalar), Rapid—Železničar ss. g. Ko-pič, Maribor—Rapid (jun.), nedeljska predtekma, ss. g. Bergant, Gradjanski—Olimp sod. kand. g. Nadasdi Mirko. — Drevi ob 20. nadaljevanje tečaja, s Mariborski plavalni klub (službeno). Za nastop v Murski Soboti je odrejeno sledeče moštvo: Dornik, Ferenčak, Gajšek, Gala I., Goleš, Golob, Jankovič, Košak, Lamprecht, Mihorko, Petek, Potočnik, Smerdu I., Smerdu II., Steiner, Škapin, Skof, vodja potovanja Bergant. Potuje se z avtobusom ob 13. s Trga svobode izpred „Putnik-a“. Navedeni tekmovalci se morajo javiti vodji potovanja ob 12.50. Ponesite kopalke in brisače. Simpatizerji kluba dobrodošli! s Atletska sekcija SK Celja poziva vse atlete, da se gotovo udeležijo treningov* ki bodo pod vodstvom trenerja g. Kleina v soboto popoldne in nedeljo dopoldne na Glaziji. Ker bo 2. julija tekmovanje za državno prvenstvo je dolžnost vseh, da se temeljito pripravijo. Načelnik. s Ljubljanska nogometna podzveza s6 pogaja z graškimi športnimi forumi glede odigran j a medmestne nogometne tekm* Maribor—Graz. s Francoski rekord v- metu kopja jo postavil Frinot z 62.08 m. Šah Mojstrski turnir na Dunaju Na Dunaju je bil pravkar zaključen šahovski turnir, ki je bil vse do zadnjega kola zelo napet. V poslednjih kolih sta bila na čelu tabele nemški prvak Eliska-ses in prvak Dunaja Hans Muller. Med njima se je vodila ogorčena borba za prvo mesto. V zadnjem kolu je igral Eliskases proti Engelsu ter je zašel v zelo neprijeten položaj. S spretnim manevrom mu !j)ft uspelo pripeljati icro v končnico. Tu se jc Eliskases pokazal velikega mojstra, ko je pospravil celo točko ter s tem s 5 in pol točkami tudi prvo nagrado. Muller je tako padel na drugo mesto, dasi je Igral v tem turnirju mnogo podjetneje nego Eliskases ter bi zaslužil prvo mesto. Končni rezultat: Eliskases 5 in pol, Muller 5, dr. Weil 4, Engels 3 in pol, prof. Becker 3, inž. Stockl in Keller 2 in pol in Fink 2 točki. 101. IGRA DAMSKEGA KMETA (3. kolo turnirja na Dunaju) Beli: inž. StdckI Črni Engels 1. d4, SIS 2. SfS, e6 3. c4, d5 4. Sc3. Sbd7 5. e3, Le7 6. Ld3, 0-0 7. 041, cS 8. b3, b6 0. Lb2, Lb7 10. De2, Se4 11» Tadl, exd4 12. exd4? (poziijska napaka: potrebno je bilo Sxd4, s čimer bi beli obranil inciativo in tekačevo diagonalo b2—g7 ter linijo za stolpa. Po napaki prevzame črni vodstvo), f5 13. Se5, Sxe5 14. dxe5, Sxc3 15. Lxe3, Te8 1«. Lb2, De8 17. f4, Kh8 18. cxd5,Lxd5 19. La6, Tc7 20. KM, DgS 21. Tel, Txcl 22. Lxcl, h5! 23. Le3, h4 24. Kgl, h3 25. g3, Kg8 20. Tel. „.Td8 27. D«, Le4 28. Tc8? De8 29. Txd8» Dxd8 30. Lfl, Ddl 31. De2, Dbl 32. Kf2» Lb4 33. Ld2, Le7 34. Le3, Ld5! 35. Lxh3, Dhl 30. Lfl, Dxh2-{- in beli preda« ker bi bil vsak nadaljnji odpor zaman. E. S. BRUCE: 50 pMStovMkova slttivkoti -Gospod Beeke, saj ne boste užaljeni, ce vam povem, da sem pričakoval več uspehov,« je vzkliknil sir Philip. Videlo se mu je, da mora biti zelo nestrpen in razočaran. »Ali res še ničesar ne slutite, Umor teh dveh ljudi nas je vse zmešal. Moja žena in otroci so preplašeni. Zakaj je bil Page umorjen? Pet sto funtov bi dal človeku, ki bi...« -»Nehajte, prosim vas, gospod,« mu je oegel Beeke v besedo. »Vaše ponujanje denarja je žaljivo. Dobro veste, da detektivi ie smemo sprjemati nagrad. Sicer pa takšna ponudba tudi laskava ni. Vedite, da bomo znali izpolniti svojo dolžnost tudi brez plačila.« »Brez plačila! Kdo vas pa hoče kupiti?« je vzkliknil sir Philip. »Cernu take besede?« »Ali ni to nekakšno podkupovanje? Korupcija? Cernu ponujate nagrado za odkritje morilca?« ie odvrnil Beeke. »Ali mislite, da bomo dobili zaradi denarja boljše nosove, kakor jih imamo zdaj? Ce bi kdo drugi vzel nagrado...« »Vraga!« je tedaj zakliča' Nash. »Ali hočete spet mene zbadati, gospod Beeke?« »Za božjo voljo, ne razburjajte se!« ga je začel miriti sir Philip. »Priznam, da sem bil neroden. Zal mi je, da sem se zaletel, vendar pa ne vidim vzroka, zakaj naj bi bila ta pogrebna zgodba tako zapletena. Zdi se mi, da je moral zagre-šitiumor kakšen norec. Ali se š spominjate zločinov Jacka Razparača iz 1. 1884?« »1888, Je popravil Beeke. »No, pa leta 1888,« je nestrpno popravil sil Philip. »Kaj pomeni leto več ali manj? Takrat ie moril zdravnik, ki ga je napadala blaznost in ki se je naposled vrgel v Temzo. Tudi naš morilec je morda človek tašne vrste. Saj me razumete! Ugleden, čaščen č>ovek, vzvišen na dsumničenjem, ki lahko odhaja ponoči od doma, ne da bi ga kdo opazil. Človek, ki ni povprečnih zmožnosti m ki je nad vse prebrisan.« »Samo teorija, gospod,« je nestrpon končal Beek bančnikovo razmišljevanje. »Morda Imate prav. Toda zdi se mi, da je ljudi te vrste v naši okolici cel kup. Nekaj časa mi še 'dajte 1 Rim ni bil sezidan v enem dnevu!« * Komisar je obupano pogledal Beekea. Nadzornika Gibbonsa se je nekoliko kasneje lotilo isto občutje. »Dosti nismo odkrili, gospod Nash; morda bomo pa imeli jutri več sreče,« je z utrujenim glasom dejal Beeke. »Doslej sem videl samo dva človeka, ki morda kaz več vesta. Zakaj, vraga, ne moremo brat na čelu tega, kar ljudje vedo? Clinton, na primer, ve dosti več, kakor pa je priznal.« »Zdi se mi, da imate prav,« je z obžalovanjem pritrdil Nash. »In kdo ie še?« »Plper.« »Piper!« je vzkliknil komisar. »O kapitanu Piperju, Carringtonovem slugi, mislite, da kaj ve?« »Ta starec mora nekaj prikrivati,« je s prepričanjem odvrnil Beeke. »Saj je bil Pageov prijatelj?« »Da, toda to še nič ne pomeni,« je skoraj osorno odvrnil Nash. »Page je imel kopico prijateljev. Kako naj Piper kaj ve o umoru?« »Naj že ve, ali ne, — jutri zjutraj bom mak) pretipal obisti prijatelju Piperju. »Nocoj je že prepozno, jutri pa pojdert na vse zgodaj k njemu.« Iznenada se Je Beeke obrnil k Eusta-ceti, ki se je pogovarjal s sirom Philipom. Bančni kje bil zelo presenečen, ko je zvedel, da je mladi detektiv grofovskega rodu. »Pojdite, seržant!« mu je velel Beeke z ukazovalnim glasom. »Oba sva potrebna spanja.« »Veste,« je dejal sir Philip, »njegovega očeta dobro poznam. V odboru iste Stranke sva...« Potem je spet pogledal Eustacea. »Vaš oče je zelo bogat, kaj ne? Kako. da ste šli v službo k policiji?« »To bi tudi mene zanimalo, gospod,« se je oglasil Beeke in žalostno pokimal. — »Reči moram, da ni dosti prida. No, sicer sem se ga pa že navadil.« »Ne verjemite mu, sir Philip!« je vese* jo vzkliknil Eustace. »Kadar je na pravi ■sledi, je vselej pasje volje.« »Res? Potem lahko kmalu pričakuje* mo velikih razkritij?« (Dalje sledU Prekmurje vas kliče! Prvi prekmurski teden se bliža koncu. Kljub izredno neugodnemu vremenu, v katerem je potekla njegova otvoritev, je pokazal, da je zamisel te gospodarske, kulturne in narodno-propagandne revije ne samo gmotno, temveč posebno moralno močno uspela. Pokazala je predvsem, da je zveza med Slovenijo in njeno najsevernejšo pokrajino trdna in močna. Slovensko Sokolstvo je vsem vremenskim prilikam nakljub razvilo veličastno manifestacijo za severno mejo. Nič manj važna ni bila prireditev kongresa slovenskih trgovcev, ki je prvič v velikem številu omogočila slovenskemu trgovstvu spoznanje prilik v Prekmurju. Gotovo bo tudi poživila gospodarske stike med njim in slovenskimi gospodarskimi središči. Tudi zaključni dnevi so — poleg stalnih in zanimivih razstav — polni prireditev in manifestacij. V soboto popoldne so športne prireditve: ob 15. plavalne tekme, kjer sodelujejo domači in mariborski plavalci. Prekmurski lovci priredijo ob 14. nagradno streljanje na »golobe« v stadionu SK Mure. Zvečer ob 20. je koncertna prireditev Meddruštvenega odbora, skupne narodno-obrambne organizacije vseh soboških društev in organizacij. Sodeluje skupni pevski zbor in orkester. Prireditev bo na prostem, na zelo akustičnem grajskem dvorišču. Dirigent g. Milan Grm. Po prireditvi pa je pozdravni večer bivšim »Prišlekom«, ki naj osveži spomine nekoč v Prekmurju službujočih uradnikov, uslužbencev itd. ter jim v teh dneh pokaže velik gospodarski, nacionalni in kulturni napredek najmlajše slovenske pokrajine. ( V nedeljo pa so prireditve živinorejcev, gasilcev, letalcev, Prosvetne zveze in motociklističnih športnikov. Zjutraj ob 6. uri bo budnica z aero-plani. Ob pol 9. bo otvoritev živinorejske razstave na Radgonski cesti za parkom, ki bo prikazala prekmursko živinorejo, ki je kljub težkim pogojem, s katerimi se mora boriti danes vsak slovenski živinorejec, na zavidni višini. Prekmurska živinoreja je tudi podlaga za soboško mesno industrijo in velikemu eksportu v Nemčijo, Anglijo itd. Gasilci Imajo svečanost ob 9. in ob 11. nastop pred gradom. Prosvetna zveza priredi ob pol 10. povorko in ob 10. mladinski tabor. Popoldne ob 3. bo letalski meeting na travnikih ob Radgonski cesti. Sodelujejo motorna in brezmotorna letala (avtovlek, aerovlek). V zvezi s prireditvijo je tudi protiplinska obramba. Ob 18. bo zaključek motociklistične dirke na progi Ge-derovci—Sobota, ki jo priredi Touring klub. Sobota po pravici pričakuje, da se bodo zaključne dni odzvali številni gostje iz vse Slovenije, posebno iz severnih okrajev ter omogočili, da bo I. Prekmurski teden vsestransko lepo uspeL Sprehod po paviljonih I. Prekmurskega tedna V solidno zgrajenih paviljonih Prekmurskega tedna razstavlja 90 razstav-ljalcev. Bno tretjino vseh razstavljalcev tvorijo domačini iz Prekmurja in bližnjih okrajev. Tp dejstvo dokazuje, da je ta prireditev v gospodarskem pogledu fundirana rja. trdnih temeljih ter ni zgolj samo začasno od drugod uvožena zbirka razstavnih vzorcev. Med domačimi raz-stavljaki so industrijci, trgovci in tudi številni obrtniki. Med prvimi je 'tovarna mesnih izdelkov g. Benka, ki ima lasten paviljon, tvomica perila g. Ludvika Šiftarja, Puconska opekama, Petanjska in Radenska Slatina, tvrdka G, Diettrich s kleparsko in lakirano robo, tovarna dežnikov Eppipger iz Dolnje Lendave. Številni obrtniki dokazujejo visoko kvaliteto prekmurske obrti, katera se bori s krito. Solidni so posebno izdelki ikrojačev (Kukel, Nemec, Šiftar, KuŠtor, Šimon). Pogrešamo pa številne prekmurske mizarje, ki bi ne smeli zamuditi ugodne prilike za reklamo. Razstavljajo tudi plat-narice, dočim pa lončarska obrt ni zastopana, dasi ima v Prekm; močno tradicijo ter je pa primerni višini. Krivda bo verjetno ria pomanjkanju večje organizacije, ki ji navaden obrtnik sam ni kos. Med obrtniki predstavlja čevljarje Jožef Lončar, klobučarje pa Jurij Sukič. Edi Diettrich je razstavil odličen lastni patent elektroavtomatične črpalke. Med trgovci imajo okusno urejene paviljone Fran Ceh, Batova podružnica, Štivan, .Nemec* Rituper, Frim, Dittrich Franjo, Šega in občinsko električno podjetje. Med drugimi razstavljalci, ki so prihiteli od blizu in daleč (Dunaj, Graz, Bu* dimpešta, Sofija) so za prekmursko poljedelstvo važni najrazličnejši stroji (Kmetijska druba, Ježek iz Maribora) in proizvodi Ruše d. d. Važna je razstava prekmurskega in ljutomersko-ormoškega vina, ki je radi pokuševalnice našla še posebno mnogo odziva. V splošnem je treba vedeti, da Prekmurski teden tudi v organizaciji in obsegu gospodarske razstave ne zaostaja za tovrstnimi prireditvami mnogo večjih središč. Razstavljenih je tudi precej avtomobilov in zlasti motornih koles. V glavnem paviljonu treba omeniti posebno odlično urejeno lovsko in gospdarsko razstavo. Važne gospodarske (kmetijska, veterinarska, vrtnarska, semenogojska in kme-tijsko-šolska) ter prosvetno-propagandne razstave so razstavljene v zgradbah v bližini razstavišča. Sem spadajo tudi razstave prekm. sokolskega okrožja, Pror svetne zveze, fotografska, ženskih ročnih del in športna razstava SK Mure. O likovni razstavi poročamo posebej. Tako precejšen odziv domačih razstavljalcev kot tudi mnogovrstnost razstavljenih predmetov in poučne razstave že posebej jamčijo, da bo Prekmurski teden dal mnogo zdravih pobud za pospešen napredek v bodočnosti. Vprašanje rotacijskega papirja ZAKAJ JUGOSLAVIJA NE IZDELUJE ROTACIJSKEGA PAPIRJA? — NEMČIJA SKORAJ IZKLJUČNA DOBAVITELJICA TEGA PAPIRJA. Jugoslavija ima več precej dobro razvitih papirnic, med temi tudi Slovenija. Naj omenimo Je veliko podjetje Združenih papirnih Vevče, Medvode in Goričane ter Bonačevo papirnico v Količevem pri Domžalah. Precejšnjo kapaciteto pa imajo tudi tvomice Pantič in drug v Čač-iu, Milan Vapa v Beogradu ter papirnice v Zagrebu, Sladkem vrhu pri Mariboru itd. Vse te tovarne pa se omejujejo zgolj la produkcijo navadnega papirja in lepenke, ne izdelujejo pa rotacijskega pa->irja. Tvomica v Vevčah je pred leti sicer izdelovala rotacijski papir, posel pa se menda ni obnesel. Ko se je uvozna carina za ta izdelek znižala, tvomica ni mo- gla več konkurirati z inozemstvom, zaradi česar so prenehale dobave tiskarnam. Škoda je, da domače podjetje ne zalaga več naših tiskam z rotacijskim papirjem, ki se sedaj uvaža skoraj izključno iz Nemčije. Lani so uvozile naše tiskarne tega papirja iz Avstrije 8626, iz Nemčije 4351 in iz Češko-Slovaške 340 ton, skupaj torej 13.317 ton v vrednosti skoraj 32 milijonov dinarjev. Iz ostalega inozemstva smo dobili le iz Italije 48 in iz Madžarske 15 ton rotacijskega papirja. Zadnja leta so tiskarne sicer poskušale dobaviti rotacijski papir tudi iz drugih držav, pa se ni obneslo. Iz teh Številk vidimo, da naša mlada industrija ni dovolj podjetna, da bi si ustvarila dober zaslužek tudi iz produkcije drugih predmetov in ne samo onih izdelkov, ki so že tako rekoč postali klasični predmeti našega industrijskega udej stvovanja. Jugoslovanske tiskarne potrebujejo vsak dan več ton rotacijskega papirja, zlasti v Beogradu in Zagrebu, pa tudi v Ljubljani in Mariboru, ker imajo naši dnevniki znatno naklado. Naravnost greh je, da še vedno uvažamo ta važni predmet, ko bi ga vendar lahk- doma proizvajali v poljubnih množinah in gotovo po cenah, ki bi kljub-znižani carini lahko konkurirale z inozemstvom. Saj je v naši državi na razpolago več kot dovolj dobrega lesa za predelavo v čelu! - zo in potem v papir. Imamo tudi druge tvarine, ki se potrebujejo pri izdelavi papirja. Ako se ena ali druga papirnica preuredi za izdelavo rotacijskega papirja, ni dvoma, da takoj postanejo vse naše tiskarne njene odjemalke, kakor so bile še pred par leti. Pri nekoliko podjetnosti in dobrem ter smotrnem gospodarstvu bi se prav lahko dal dosečn lep dobiček, ne glede na to, da bi se potrebne investicije za ureditev obrata za izdelavo rotacijskega papirja že v par letih amortizirale. Kako pospešiti zunanjo trgovino? SPREMEMBA AGRARNE PROIZVODNJE NUJNO POTREBNA, SICER BO rjAšA ZUNANJA TRGOVINA M OCNO NAZADOVALA. Pred seboj imamo zanimive številke o razvoju zunanje trgovine nekaterih držav, ki so glavne uvoznice Jugoslavije. Primerjanje podatkov nam mora biti resno svarilo, da je že skrajni čas, da se mora naša agrarna produkcija čimprej preusmeriti, sicer bo začela hitro nazadovati. Predvsem je tu Italija, ki se z naglimi koraki približuje svojemu cilju: popolni avtarkiji tudi v pogledu rudarstva in poljedelstva. Italija je morala še pred par leti uvažati skoraj ves premog, ki ga potrebuje v tako velikih množinah. Zadnja leta pa je edini premogovnik, v Karpanu pri Cepičkem jezeru v Istri, pred vojno neznantno podjetje, tako izpopolnila, da se je produkcija sedaj skoraj postoterila. Na Sardiniji so tudi naleteli na premog in so tam zgradili moderen rudnik, ki daje-že velike množine premoga, čeprav ne prvovrstnega. še predlanskim je Italija uvozila približno 13 milijonov ton premoga in koksa, lani se je uvoz zmanjšal vsled povečane lastne produkcije za dober milijon. Po izdelanem načrtu bodo prihodnje leto nakopali doma že 2 in pol, leta 1943. pa celo 6 milijonov ton premoga. S povečanjem vodnih elektrarn računajo, da jim v desetih letih ne bo treba več uva- žati premoga. Podobno je v poljedelstvu. Vse agrarno gospodarstvo se v Italiji silno, naglo razvija. Uvoz živine in klavnih proizvodov je vsak mesec manjši, ker je domača produkcija večja. Isto velja za žito in za mnogo drugih poljskih pridelkov. Jugoslavija se mora skoraj vsako leto boriti za tržišča, kjer naj bi prodala svoje žito. Dovoliti mora inozemstvu marsikatero koncesijo, samo da spravi svojo pšenico in koruzo v denar. Neprijetnosti bi lahko izostale, ako bi začeli gojiti one rastline, ki jih inozemstvo bolj potrebuje kot žito, ki ga lahko dobi povsod in ne samo pri nas. že večkrat smo na tem mestu opozoriti na lan. konopljo, sojo in več drugih industrijskih rastlin, ki bi jih inozemstvo rado kupovalo in dobro plačevalo. Naša soseda Bolgarija je svojo agrarno produkcijo že v marsičem preusmerila, ne na svojo škodo. Isto velja tudi za Romunijo, ki se ji izvoz naglo dviga. Ko je pred nekaj leti naša država jela ppsvečati večjo pažnjo rudarstvu irt je povečala rudnike, so začeli inozemci v velikih množinah kupovati našo železno rudo, baker in cink in sedaj tudi aluminij, ki gre ves v inozemstvo. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM, V mallb otlulb stane vsaka beseda S0 par: oalmani&a prlstolblna za te oglase te din 6.—. Draibe. oreklicl. doolsovanla In ienltovanlskl oglasi din I.— do besedi. Nalmaotti sneseb ta te oglase le din 10.— Debelo tiskane beseda se raSooalo dvolno. Oglasni davek ta enkratno oblavo tnala din 2.—. Znesek ta male oglasa sc olaiale tako! pri naroCIlu. oziroma ca le vposlatl v olsmo skuoal z naročilom ali oa oo ooltnl oololnlct na Čekovni račnn IL 11.409. Za vse oismene odgovora glede mallb o gl aeov se mora orlleiltl znamka ita k din Rasno SLADKORNO BOLNI! Dobavitelj splošne bolnice pekarna Rakuša, Koroška c. 24. priporoča zdravniško priporo čen in v kemičnem istitutu Ljubljana analiziran kruh in moko za diabetičarie. 4181—1 Poceni prodam ŠTIRISTANOVAN.TSKO HIŠO z velikim vrtom. Pobrežje, Stranska 8. 5681—4 POSKUSITE TUDI VI . vitaminih in okusu nedoseg ljiv sladki kmetski kruh pekarne Rakuša, Koroška c. 24. 4180—1 OTROŠKI VOZIČKI se zamenjujejo za športne vozičke. B. Divjak. Kneza Koclja ul. 4. _______________5677—1 Kalano, žagamo in okroglo KOLJE za trto, fižol in paradižnike, kakor različne podpore za sadna drevesa, prodaja Gnil-šek, J!az^wa^25. 5691—4 ZAKAJ KAR 5 LITROV? V »Plzenskem dvoru«. Kneza Koclja 5 (Tattenbachova) dobite že od enega naprej odličen mozlavec ali rdeči burgundec čez ulico do din 8.—. 5680—1 TRAJNE KODRE prvovrstne, po običajni ceni izdeluje Dobošfč. Magdalen-ska 33. 5685-1 Kupim KUPIM dobro ohranjen globoki otroški voziček. Naslov v upravi. 5682—3 Prodam SPALNICA IN KUHINJA na prodaj. Mizarstvo. Miklošičeva 6. 5679—4 FOTOGRAFSKI APARAT *Reflex Korelle« 6X6 cm. Tes sar 3.5. se ugodno proda. Naslov vupravi. 5683—4 Čitajte„Ve£ernik“ VOZIČEK (lojtrnice) in lepa, dobro ohranjena obleka za večjo po stavo naprodaj. Pobrežje. Na sipna 62. 5676—4 » do m j FRIZERKO samo dobro moč takoj sprejmem za stalno. Kralj, Melj-ska c. 5678—9 Sprejmem PROVIZIJSKE ZASTOPNIKE kateri obiskujejo podeželske hiše, za razprodajo najnovejših patentov. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Priznano«. 5684—9 Pozor! Telečie meso poceni dobite dnevno do din 6—8 za kg. — Stojnica 6. Strossmajerleva. Se priporoča 5692 Edvard Weitzl Sirite ..Večernik" (■■■■■■■■B Najboljše fcosouno apno Rpnenlce Rnt. Biraila, Kresnice pisarna: Rnt. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10 Izd ta tn urejuje ADOLF RIBNIKAR t Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne rračaio. — Uredništvo in unravo; Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In unrave štev, 28-67, — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.