PoStntna plačana T gotovini. Leto XVII., št. 30 Ljubljana, četrtek 6. februarja 1936 Cena 2 Dir nistvo. Ljuoijana, tinalljeve ulica a. — reieton ftt S12£ 3123, uuseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova in. A. — Tei 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica St.Il.- reieton St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit Z. — Telefon 9t 19a Računi pn pošt. tek. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Oslo 78.180, 3124. 312&. 31266. « in.">241 Pogajanja med Anglijo in Egiptom V Egiptu se pripravljajo nova pogajanja, da bi se dosegel sporazum v onih vprašanjih, ki še vedno motijo normalne odnosa je med Anglijo ter deželo ob Nilu. Na egiptovski strani tvorijo delegacijo zastopniki vseh strank, vendar tako, da ima večinska stranka vafdistov večino delegatov. Vsekakor je to znamenje, da se pripisuje pogajanjem jako velik pomen. Anglija spočetka ni bila nič kaj naklonjena misli na nova pogajanja, zakaj v kočljivi situaciji, ki je nastala takoj v začetku napetosti z Italijo, je v Londonu prevladovalo naziranje, da ni pravi trenutek za kaj takega in da je treba za vsako ceno ohraniti v deželi vtis absolutne premoči. Sedaj pa, ko so se angleške posadke v Egiptu jako povečale, so se v Londonu izjavili pripravljene, da sedejo z zastopniki Egipta k zeleni mizi ter poskusijo znova dokončno urediti m<5dsebojno razmerje. Gre pri tem za vrsto točk, ki so ostaile v letu 1922., ko je Egipt dobil svojo novo ustavo, še odprte in kjer si je pridržala Velika Britanija svoje rezerve. Osnova za razmerje napram Egiptu je prav v teh zadnjih mesecih postala najaktualnejši problem angleške politike. Potrebe so se prav sedaj pokazale v nad vse jarki luči m nihče ne more birti o njihovem bistvu v dvomih. Zato tudi ne more biti dvoma o tem, da morejo nova pogajanja dovesti do uspeha samo v primeru, ako Egipt upošteva te angleške potrebe. Skozi Suez drži velika pot, vodi ona glavna žila, ki veže poglavitne sestavne desie velikega britanskega imperija. Zlasti pa vodi tod glavni dohod do Indije, najbogatejšega dela tega imperija Ako hoče Anglija očuvati svojo pozicijo v svetu, ne more nikdar dopustiti, da bi kdo drugi odločal o tem prehodu in da bi kdorkoli kontroliral britansko pro-ir.r'i.3 osnovnico- To je dejstvo, ki se je naglašalo že neštetokrat in ki ne more 5r remeniti svoje veljavnosti, pa naj bo v Londonu katerikoli režim. Zato je izven vsakega dvoma, da bo Anglija vztrajala na svojem pridržku glede Sneza in si bo vsekakor rezerviral? izključno pravico, da ima vojaško kontrolo nad ožino ter kanalom, pa da ga čuva in si ga v ta namen utrdi, kolikor smatra za potrebno. Sueška zona sama po sebi za Egipt ne more predstavljati objekta, kjer bi absolutno ne mogefl ugoditi Anghji, dasi ie v načelnem pogledu to seveda jako delikatna točka. To nas hkrati vodi dalje k vprašanju vojaškega varstva dežele, Id je danes važnejše nego je bilo. Ce je Postalo bolj enostavno, nego je bilo, se sicer ne da trditi. Toda vendar je morda ravno v tej točki pričakovati večje uvidevnosti za angleško stahsce z egiptovske strani. Zakaj kopičenje italijanskih divizij v Libiji je iudi Egipt navdalo s strahom. Ako bi ne bilo nasprotstvo do Anglije tako rekoč tako po-puilarno, ako bi ne bila vsa d-sžela vzgojena v protiangleških tradicijah, bi se masprositvo do Italije pokazalo še mnogo bolj. Tako pa so samo realni politiki v Kairu z zadoščenjem gledali na britanske sile, ki so se začele zbirati v Egiptu, dočim jih večina egiptske javnosti m z veseljem pozdravljala. Nasprotno, jako mnogo se je govorilo o potrebi, da ima Egipt lastno vojsko, pa da z njo sam vzame v lastno režijo garancijo za svojo ■varnost. Ali od teh zahtev je seveda se zelo daleč do resnične samostojne obrambe dežele. Zato je pričakovati, da v tem pogledu tudi nacionalisti ne bodo popolnoma nasprotni vsakršnemu kompromisu. Tudi finančna kontrola Anglije med Egiptom najbrž ne bo točka, v kateri bi bile zakopane nepremostljive tezkoce. Pač pa je varstvo nad tujci, ki ga Anglija ni pripravljena izpustiti iz rok, iz posebnih razlogov bolj kočljivo poglavje Vendar daleč ne toliko kakor vprašanje Sudana- Sudan, ki je bil nekdaj egiptska posest, pa je potem odpadel in so ga mogli znova osvojiti sele Angleži je ostal tudi po sporazumu v letu 1922. sporna zadeva. Angleži ga bodo težko koncedirali Egipčanom, zakaj ves gospodarski sistem se je tu na novo preuredil za potrebe angleškega trga in sirovine iz Sudana tvorijo ogromno postavko v angleškem gospodarstvu. Ali kljub vsemu temu so se ze marsikje mogle urediti politične diference, pa so se pri tem oouvali gospodarski interesi, ako je bila na obeh straneh dobra volja za sporazum. Reci smerno zato, da tudi sudanski spor m nepremostljiv in da se na njem najbrž ne bodo razvijala pogajanja, ako se bo dosegel kompromis v onih točkah, v katerih je prizadeta osnova imperialne celotnosti. V Egiptu vlada sloga. Vse stranke, ki prihajajo v poštev v političnem življenju, so sklenile med seboj koalicijo in so edine v sedanjem pojmovanju razmerja do Anglije. Kakor pa je ta složnost občv " ija vreima, abso^tno odločujočega pou^- a vendarle ni. Naefc* Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Marsejski zločinci pred sodiščem apelaci jskim sodiščem v Aixu se je včeraj znova pričel proces prot atentatorjem, ki se ne bodo mogli več umakniti roki pravice Aix en Provence, 5. februarja, r. Pred apelacijsldm sodiščem v Afacu se je danes v drugič pričel proces proti marsejskim atentatorjem, čijih žrtev sta postala nepozabni jugoslovenski Viteški kralj Aleksander L Uedinitelj ln francoski zunanji minister Luis Barthou. Dočim je duševnim očetom tega odvratnega zločina prvič uspelo, da so onemogočili redno razpravo, so francoske pravosodne oblasti tokrat storile vse, da se proces v redu izvede ter dobe zločinci zasluženo plačilo, Jugoslavija in ves jugoslovenski narod pa, če tudi po tako dolgem časa, vsaj delno zadoščenje. Po vsem tem, kar se je odigralo od prve razprave v Abru pa do pncetka drugega procesa, je postalo popolnoma jasno, da so pridno na delo taine sile, ki bi hotele za vsako ceno rešiti marsejske atentatorje ali vsaj izkoristiti marsejski proces za novo klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji- S skrajno raflnl-ranimi sredstvi so oni, ki imajo velik interes na tem, da resnica o Marseilln ne pride na dan, dosegli, da je bil proces odgoden ter da so tako pridobili na času. Samo zaradi tega je znani zagovornik obtožencev, odvetnik Desbons, izzval na prvi razpravi take incidente, da ga je sodišče naposled Izključilo kot zagovornika in ga brisalo iz vrst francoskih odvetnikov. Sledile so pritožbe na višje in najvišje instance, čeravno je bilo v naprej jasno, da je sodišče postopalo popolnoma korektno in po obstoječih zakonskih predpisih. Neuspele intrige terorističnih zaplečnikov političnih procesov tako spretno, da so mu celo nasprotniki in obsojenci priznavali njegovo kreroenito poštenost in objektivnost. Vsi, ki ga poznajo, »o prepričani, da bo preprečil vsakršen incident ter ▼ popolnem redu do kraja izvedel razpravo, za katero vlada ne samo v jugoslovenski, marveč v vsej francoski in svetovni javnosti največje zanimanje in ki jo spremljajo vsi pravniški krogi z narvečjo pazljivostjo. Pa tudi poslej Desbons, ki ne skriva, da je v službi pravih krvvcev marsejskega zločina, ni mirovaA. Skušal je pridobiti na svojo stran francosko javno mnenje. To mu seveda ni uspelo, ker francoska javno6t obsoja ne samo marsejski zločin, temveč tudii početje Desbonsa samega. Ko je uvi-del, da po tej poti ne bo dosegel zažel j finega cilja, je skušal izkoristiti neke zastarele določbe francoskega kazenskega prava,po katerih bi mogel tudi kot privatnik, torej ne v svojstvu odvetnika, fungirati kot zagovornik obtožencev. Sodišče je to odklonilo. Videč, da sam ne bo več mogel igrati vloge terorističnega eksponenta na tem procesu, je skušal potem vsiliti za zagovornika komunističnega poslanca Rertona, ob enem pa je dal obtožencem navodilo, naj Rertona odklonijo kot zagovornika in pristanejo samo na to, da more biti njegov pomočnik. S tem je hotel zavleči obnovo procesa. Računal je s tem. da bodo obtoženci po vrsti odklanjali vse predlagane zaiffovornike in s tem onemogoča1! proces, dokler bo pač mogoče, karti vsak novi zagovornik bi potreboval precei časa. p redno b; PTOuČTfl sodne spise im se pripravil za obrambo. Novi zagovorniki Sodišče je kmalu spoznalo ta manever te- ga hitro onemogočilo s tem, da je po službeni dolžnosti postavilo obtožencem zagovornike ex-offo in sicer tri odvetnike iz Aixa: Noela, Cabassola in BonelMja. Novi zagovorniki so se takoj oprijeli dela in več tednov proučevali sodne spise. Čim pa je bil določen termin za novo razpravo, so si obtoženci zopet »premislili« in zahtevali za zagovornika pariškega odvetnika Saint Aubana, ki le redko kdaj nastopa pred sodiščem, ker mu je že 76 let. Saint Auban je že večkrat nastopal v političnem procesu, zaslovel pa je leta 1895, ko je zagovarjal 30 obtoženih anarhistov. Toda Saint Auban je stavil obtožencem pogoj, da prevzame zagovomištvo samo, če bodo sodelovali tudi ostali trije od sodišča določeni odvetniki. To ie spravilo obtožence in njihove dirigente v novo zadrego. Vedno znova so skušali zavleči o-dločitev in še niti včeraj opoldne sodišče ni vedelo, atli pristanejo na ta pogoj ali ne. Še le sinoči so obtoženci sporočili, da sprejmejo Saint Aubana za zagovornika pod navedenimi pogoii. S tem pristankom so tudi ostali tri i e odvetniki nehali biti zagovornik' ex-offo. marveč bodo nastopali izključno kot od obtožencev izbrani in določeni odvetniki. Sodni postopek Obtožencem sodi porota apelaoijskega sodišča v Aixu, zoper razsodbo tega sodišča je možna samo pritožba na kasačij-siko sodišče, ki odloča v zadnji instanci. Kasacija razsoja v tem primeru samo formalno stran procesa, ne da bi se spuščala v jedro procesa samega. Če ni bilo pri razpravi kakih formalnih pogreškov, mora kasacijsko sodišče sodbo apela cij<9kega sodičša potrditi, ki postane v tem trenutku izvršna. Sodni dvor Sodni senat je »ti, kakor je bil pri prvi razpravi Zamenjan je le predsednik. Prejšnji predsednik je bil med tem upokojen, ker je dosegel predpisano starostno dobo. Bil je na glasu kot eden najodiličnej-ših francoskih sodnikov, znan po svoji objektivnosti in neprist ran osti. Tudi pri prvi razpravi je dokazal da je popolnoma dorasel metodam, ki so se jih posluževali Desbons in njegovi zaplečniiki, četudi doslej take metode v franooskem pravosodju niso bile znane. Novi predsednik sodišča Loison je eden najodlienejšiih francoskih pravnikov. V sodnih krogih uživa velitko avtoriteto in je vodil že mnogo težavnih nalistični vafdovci predstavljajo v deželi asbolutno večino. Že več ko v enih volitvah so si jo priborili, imeli so že ponovno oblast, pa se vendarle niso mogli dokopati do večjih uspehov. Da imajo sedaj tudi ostale stranke za seboj, je sicer precejšnjega moralnega pomena, toda pri zeleni mizi novih pogajanj ta moment ne bo odločil. Odločila bo marveč uvidevnost na obeh straneh, na angleški ugotovitev meje, do katere sme imperij še delati koncesije, a na eaiot-s/ki strani realni smisel za za mejo med možnim in nedosesrljivka. Državni tožilec Državni tožilec Roi je ostal na svojem mestu. To je star gospod s sivo brado, ki je doživel v svoji dolgoletni karijeri že mnogo razburljivih procesov in ki uživa prav tako glas odličnega pravnika, kair dokazuje že sama sestava obširne obtožnice v tem zapletenem procesu. Roki je dodeljen kot pomočnik državni tožilec Saire. Sodniki so ostali isti, kakor so bili v prvem procesu. Ker pa računajo, da bo proces trajail dedj časa, je bil poleg dosedanjih treh priaednikov imenovan še četrti. Porota Porota šteje 36 članov in 4 namestnike. Določijo se z žrebom iz liste porotnikov, ki se vsako leto n« novo sestavi pri sodišču. Od izžrebanih 36 porotn;kov jih morejo zagovorniki zavrniti 9, državni tožilec pa tudi 9. Priče — Na proces je povabljenih 64 prič. Na novemberekesn procesu so bile, kakor znano zaslišane samo štiri priče. Izpovedi ostalih mnogoštevilnih prič, ki so bile deloma zaslišane pri francoskih, defoma pa pri inozemskih sodiščih, bodo samo pre-čitane. Glavni krivci na svobodi So obtožena in glavna organizatorja marsejskega zločina dir. Ante Pavelič m Ev-gen Kvatemik tudi tokrat ne bosta prisostvovala procesu, ker je Italija odklonila vsak odgovor na zahtevo Francije glede izročitve teh dveh g'avnih zločincev fran-ooskim oblastem. Tudi glavni pomagač mairsejskih zločincev avstrijaflri polkovnik Sarkotič ne bo prišel pred sodišče, ker ga ščitijo avstrijske oblasti. Kakor znano, ie bil nekaj časa zaprt na Dunaju, kjer pa so že v par dneh »ugotovili«, da je docela »nedolžen«. Strogi varnostni ukrepi Za obnovljeni proces proti marsejskim zločincem so francoske oblasti izdale obsežne varnostne ukrepe. 2e 14 dni najstrožje kontrolirajo vse tujce, ki prihajajo v Francijo. z>lasti pa v Aixu samem. Dostop v sodno poslopje je dovoljen za dobo procesa samo sodnikom, sodnim uradnikom in odvetnikom, nadalje novinarjem, ki so dobili za to posebno dovoljenje od predsednika sodišča, inozemski novinarji pa še razen tega od zamamjega ministrstva Ker je sodna dvorana v Abcu razmeroma mala, dostop ostali publiki ni dovoljen Kljub tm ukrepom pa se vrši pri vhodu v sodno dvorano še posebno stroga kontrola. Vsakdo se mora legitimirati m dokazati, da ie res pravi posestnik vstopnice, razen tega pa še vsakega posebej preišče io. ali ruma morda pri sebi kakega orožja. Nit' palice ne sme nihče vzeti v dvorano. Vhod v sodno palačo je nai«trožie ratražen. ves okoliš, zlasti vse ulice, ki vodijo nerKusireHrto k sodišču, pa so zase-rfl! močni n sestanek tudi na zunaj dokumentiral svoj jugoslovenski značaj. Dr. Kramer je v svojem poročilu zlasti obrazložil stališče napram Hrvatskemu vprašanju v smisiu pohorske deklaracije, pri čemer je seveda mogel ugotoviti, da je velik del pritožo ki se cujejo od hrvatske strani, ravno tako upravičen tudi s slovenske strani, pa v mnogočem tudi s srbske. Vse te stvari tvorijo v svoji celoti naše jugoslovensko vprašanje ravno zato, ker se niti ena od njih izven jugosiovenskega okvira povoljno :n zadovoljivo rešiti ne da. Dočim pa se zagrebški *Obz -rs in njegovi tovariši skrbno ogibajo, da bi v svojih poročilih vsaj naznačili, da je dr. Kramer govoril tudi o hrvatskem problemu, ker hočejo izzvati vtis, da hodijo Jugoslovenl mimo njega z zaprtimi očmi, ali ga pa prosto negirajo, je ljubljanske radikalsko glasilo .zven sebe da Jugoslo-veni razpravljajr tudi o vprašanjih ki se posebno tičejo p ameznlh ielov našega naroda in pokrajin naše države. Gospodje so globoko razočarani, da ne ..iorei< pravovernim Slovencem in Hrvatom predstavljati jugosiovenskih nacionalistov kot ono DOšast. ki Slovence in Hrvate ži-0bzor€ objavlja članek o pohorski konferenci v Splitu in polemizira s posameznimi govorniki na tem zborovanju 0 dr Kramerju pravi: »0 drugem glavnem govorniku na konferenci pohorcev senatorju dr. Kramerju ni treba mnogo govoriti Nepobitno je dognano. da je on integralen Jugosloven le med Hrvati, da pa vodi v Sloveniji, ekskluzlv-no slovensko politiko, tako ekskluzivno, kakršne na Hrvatskem še danes ne poznajo v praksi Bilo je zato več kakor smelo od njega da je r hrvatski Split prišel propagirat svoje pohorsko ju za našo veliko skupno družino«. Upravnica je zaključila svoj govor z vz*tiiki Nj. Vel. kraljici Mariji in kralju Petru H, Val prisotni so ae vzklikom pridružili, nato pa Je pristopila k NJ. Ved. kraljici Mariji majhna varovanka ter ji v imenu beograjske dece izročila lep šopek svežih rož. Kraljica se je dekletcu prjsnSno zahvalila in vprašala par stvari, oa katere JI Jb mala pogumno ta razločno odgovarjala. Potem je' kraljica wem prisotnim otrokom razdelila vsakomur škatlico sladkor«, kov in vsakogar kaj vprašala ta sn rek2a kakšno ljubeznivo besedo. Dalje je Nj. Vel. kraljica gorvorlla s prisotnimi ženami, ki so tudi varovanke zavoda, potem pa si Je ogledala vse zavodom« prostore ta naprave. Ob 11.30 je Nj. VeL kraljica zapastfia zavod in dala vsem zastopnikom občine in zavoda roko. Izjavila Jim je, da Je ne samo ZMlovoljna, nego oeio presenečena nad stanjem te dobrodelne ustanova. Srbski na obisku pri Masaryku Praga, b. februarja, r. Včeraj Je prispel semkaj 83 letni kmet Jeremija Nedič iz Too-fiina v Sumadiji, da poeeti svojega starega prijatelja prezidenta Osvoboditelja dr. Ma-saryka. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki ministrstva zunanjih del in jugoslovanskega poslaništva. Nediča, ki Je oblečen ▼ preprosti srbski kmetski kroj, spremljata njegov zet in vnuk. Presenečen po prisrčnem sprejemu, se je starček ginjen zahvaljeval za pozdrave, poudarjajoč svojo radost, da vidi ob zatonu svojega življenja zlato slovansko Prago in da še enkrat stisne roko svojemu velikemu prijatelju prezldentu Ma-saryku. S kolodvora se je Nedič odpeljal t Tyršev sokolski dom. kjer ostane kot gost češkoslovaškega Sokolstva do četrtka. V ie- »MIHI«.............. trt3k se odpelje t avtom na grad Lan? kamor ga je povabil preži dan t Wasaryk' Pred 26 leti je dr. Masaryk potoval p« Srbiji, da zbere informacije in dokumenta za svojo znano akcijo proti takratnemu sv-stro - ogrskemu poslaniku grofu Forgaehu radi falzificiranih dokumentov v proelulma Friedjungovem procesu. Pri tej priliki sa je seznanil tudi s Nedičam. čigar izredna bdstrost in nenavadna inteligenca sta nra mnogo pomagali pri zbiranju Informacij. Od tistega časa sta bila Masarrk in Nadi« v stalni korespondenci. Lani je prerideot povabil svojega prijatelja, 83 letnega NadS-ča. naj ga obišče v Pragi. Ssdaj se Je tema vabilu odzvaL zmage Važni sklepi veHkega fašističnega sveta — Vsa italijanska zunanja trgovina pod državnim nadzorstvom Rfao, a februarja, k. Snoči ob 22. se je sestal v Beneški palači vedski fašistični svet. Na seui je Mussolini poročal o vojaško-poftštičnean položaju, nakar je bila sprejeta naslednja resolucija: Vedtki fašistični svet je prouSl poetične dogodke v mesecu decembru in je ugotovit, da še biOo popolnoma utemeljeno italijansko zadržanje, ki kaže preliminarno reaerviranost napram an-gfleSko-jrancoskiemu načrtu. Pri tem je mnenja, da ao poslednje jtaifijanskie zmage na er&tretjdki in somaJska fronti važneriši faktonS, ki tudi določaijo vrednost sedanjega potožaAt Zaradi tega veliki fašistični svet obnavlja svo) odločni sklep, da se morajo doseči cilji zaradi katerih se ie pričela vojaška akcija. Prepričan je, da tolmačS s tem duha vojske in zavestno voljo italijanskega naroda. Veliki fašistični svet Je nato raz-pravilSail o notranjem političnem položaju. Glede na to, da poteka že tret-jimesec gospodarskega obleganja Ita-lffje, Je ugotovil občudovanja vreden odpor itaittjamskega naroda v okviru faišističrfh organizacij m določU smernice za italijansko protiakcijo v pri- mera, če bi se sankcSe ie natege po- os tr^e. Zatem je finančni mkrister poročal o gospodarsko-fimančnem položaju. Ve. Ski fašistični svet je skleni s$ede m Potrebo cfisvhpliniiraintia italijanske xo-■nanje trgovine, da se v sklad« s fašistično gospodarsko doktrino in glede na dane okoliščine v prometu s tujino postavi zunanja trgoviina pod neposredno kontrolo korparacijske države. Končno je bilo odločeno, da se Qa-leazzo Ciano vrne v vzhodno Afriko in prevzame poveljstvo letake eska-dr®je, da odpotujeta v vzhodno Afriko tue pažclez-niško postajo v Novski popolnoma očistila in obnovila normalen promet. Tudi na progi Ogulin Susak je vladala huda burja s suhim snegom, na progi Ogu-lin-Sp'it je pa vladala burja in orkan, ki je pihal s hitrostjo 110 m v Sekundi. Tudi tam je padel sneg 20 do 40 cm visoko. Na teh progah promet ni ustavljen. Kdor ga pozna mu ostane zvest. Nesreča je kumovala že ob zibelki Tragedija cvetočega življenja lepotice Medi Škufčeve Ljubljana, 5. februarja Vest o tragediji Medike škufčeve v Tržiču je v vsej javnosti vzbudila iskreno so-žalje s hudo prizadeto rodbino, ki bo pad težko prebolela tolikšno izgubo. Saj je bila pokojna Medika prav tako dobra, razumna in pridna, kakor je bila izredna njena lepota. A kakor je nesreča zaključila njeno mlado življenje, taiko je nesreča kumovala že njeni zibelki. Njen oče je moral na fronto še preden je bila rojena, ta prvikrat ga je uzrla, ko ga je že kot velik, trileten otrok prišla z materjo ča-feat na postajo, vračajočega se iz ruskega ujetništva. Nič nI bilo čudnega ,da je vse dio kraja ostala ljubljenka svojega doma. V šoli je bila nadvse marljiva učenka, med tovarišicami najdražja prijateljica, v rodbini najboljša hči. Njena lepota in lepota njenega značaja, ki ji je dal vero vati, da sme svetu zaupati, sta krivi, da je morala tako zgodaj umreti. Ko so jo včeraj prenesli iz stanovanjske hiše tržiške predilnice v mrtvašnico na ptokopaltšče, so pričeli romati kropile!, ki so k mrtvaškemu odru nanesli množico cvetja, okrog trupla pa nažgali dolgo vrsto sveč. Davi so starši vnovič prihiteli v Tržič, da uredijo vse potrebno za pre_ voz. Mati, vsa v brezupnih solzah, je hčerko poalednjikrat oblekla v belo obleko, eta je bila kakor nevesta, z obraza in z rok so ji že prej izprali kri, ki se je bila včeraj po točila iz rane v senceh. Kmalu po 14. uri je njeno truplo v zaprti krsti jirispelo na dom v Pokopališki ulici, iz katerega je bila Medika pred dobrini tednom odšla v dobri veri, da gre novemu življenju nasproti. Tam so jo položili med cvetje in zelenje, da jo jutri, v četrtek ob 16., odpeljejo k Sv. Križu. * Našemu včerajšnjemu poročilu o tragičnem dogodku samem naj dodamo še nekaj značilnih podrobnosti: Ko je gospa škufčeva včeraj zjutraj Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ-J OSEFO VA grenčfca prijetno, dobro delajoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, keT često dobro delujejo že male količine Ogl. r«g. 8. br. 16485/38 prišla do Stenovčevega stanovanja v pre-dilniški hiši, je zaman trkala in prosila naj ji odpro, naj se ji vsaj hčerka odzove. Ko je pozneje nesrečna gospa zaprosila orožnike za pomoč, se je eden izmed njih vrnil z njo in ? krepkim glasom pozval Stenovca, naj odpre. A tudi njegova beseda je ostala brez odziva — v sobi je bilo tiho, da ni bilo čutiti niti diha. Tedaj je ponovil zahtevo še strogo uradno v imenu postave. Ko je tretjič ponovil ta poziv, sta znotraj drug za drugim počila dva strela. šele tedaj je mati začula glas hčerke, ki je kriknila od smrtne bolečine. Na strela so "se ljudje, ki so se prej začeli zbirati v veži, preplašeni razibežali, zakaj pokojni Stenovec je bil na glasu precej neurejenega človeka in se je bilo bati, da bi streljal še v kogarkoli, če bi bil ostal pri življenju. Z veliko težavo so čez nekaj časa iz 3osedne sobe vdrli v stanovanje. Tam se je materi nudil stra_ hovit prizor. Na postelji je žklenjen, oblečen ležal Stenovec z zevajočo rano na desni strani glavi, Medika pa, ki ji je iz rane v levem sencu curljala kri, je nezavestna sedela na robu postelje, a život ji je bil omahnil preko njegovega trupla. V naglici so jo prinesli v sosedno sobo, a vsa zdravnikova prizadevanja so ostala zaman. Kakšne pol ure nato je Medika umrla v materinem naročju, ne da bi se bila medtem zavedela, samo iz očes sta se jii utrnili dve veliki solzi in spolzeli po licu. I BRIGITA HELM Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri v družbi K. L. Diechla, Georga Aleksandra ln Sibyle Schmitz v filmu po oderskem komadu OSKARJA WILDE-A IDEALNI SOPROG Dopolnilo krasen koncertni film ln najnovejši zvočni tednik KINO UNION Telef 2221 Grozna nesreča pri spravljanju lesa Mladeniča je predrl hlod — Nepremišljeno izsekavanje Mozirje, 5. februarja Čeprav ndma les nikake cene, se vendar na vseh koncih in krajih seka. Les se nato po večini takoj po sekanju spravlja v dolino. Po naravnih m umetno zbitih drčah grmi los do vode, po kateri se nato splavi do žage. Tako so s KoneSke planine v Gol teh te dni spravljali les. Pri spravilu lesa so bili zaposleni samo trije delavci, in t> dva na vrhu planine, da sta spuščala hlode v drčo. Pod drčo pa je tretji ravnal les od časa do časa. Prekinjal je tudi zgoraj-šnja dva v spuščanju, ako je šel kdo po oesti, ki vodi pod drčo. Mladenič, ki je bil spodaj, je bi! videti še popolnoma nevešč spravila Bil je opozorjen od mimo idočih, da se naj rajši umakne v na» sprotni breg, sicer se mu lahko kaj pripeti. Seveda, mladi človek s svojimi 23 leti si je mislil, da se mu pri vsej gibčnosti ne more nič zgoditi. Takoj po prvih dneh spravila, je bila nesreča tu. Po cesti došli voznik je zaslišal pod cesto stokanje. Pogleda, groza! Delavec je ležal ves zveri žen na obrazu, skozi njega pa je gledal skoraj poldrugi meter doflg del hloda, ki je imel okroglo osem metrov dolžine. Hlod v premeru 15 om, kakor je bfl pridrsel z višine, ga je predrl skozi prsi poševno navzdol. Očividno ga je moral hlod doleteti na cesti, od koder ga je zbil pod to med drevje m kamenje. Sunek je moral biti izredno silen, ker se je komad lesa tako zadelal, da je bilo nemogoče kaj ukreniti za rešitev nesrečneža. Les so seveda še nadalje spuščali z vrha, saj ni bilo nikogar, ki bi zgorajšnja dva prekinil v delu. Voznik je moral hitro v breg, da je prekinil zgorajšnja dva v spuščanju in jih priklical doli. Kaj zdaj? Pri rokah ni bilo ne žage, ne sekire, da bi 'hlod presekala ali prerezali in nesrečneža sneli s hloda. Hitro je stekel eden k naj-bližnjemu kmetu po sekiro, da so hlod presekali. Šele zdaj so mogli revežu sneti les iz telesa. Kazal je še vedno znake življenja Ko je bil pa les iz njega, je bru- hnila kri in bilo je konec njegovega, skoro celo uro trajajočega trpljenja. Pravijo, da pokojnik ni bil niti zavarovan pri boiJnišiki blagajni. Ne moremo do-vojflj glasno pribiti dejstva, da se z vseh strani opušča koristna in važna prijava delavcev. Posebno v teh naših strmih bregova, ko delavec ne ve, kje ga čaka večja ali manjša nesreča. Nesreče se pa vrste zaporedoma Letos se je tudi na našem pobočju dogodila druga, sicer ma-jša, a bi lahko postala tudi usodna. Pri spravilu lesa je po nesreči zapičili neki delavec tovarišu cepin v roko. Namesto, da bi si takoj poiskal zdravniške pomoči, j« ranjeni mazal doma, dokler ni dobil zastrupljenja. Zdaj se zdravi v bolnišnici že nad mesec dni. Kdo bo nosil vse te visoke stroške? Apeliramo na oblast, da strogo preišče vse te primere in enkrat za vedno prepreči, da bi še ponovno izostale prijave nezaščitenih delavcev. Tudi OUZD. naj bi večkrat obiskal gozdne predele in tako prisilil na ta način vse prizadete k prijavam. Ubogi delavec, ki si mora zmositi vse na svojih plečih, mora zmrzovati v nezadostnih bajtah, se izpostavljati raiznim nesrečam, da zasluži, morda 30 Din, ne sme postati sredstvo izkoriščanja. Oblast je poklicana tudi tu, da neusmiljeno nastopi proti brezvestnemu iizseka-vanju naših hribov. Čeprav ima posestnik po večkrat prepoved sečnje, se brezsmisel-no seka. tako da se po naši dolini že marsikje kažejo rebra. Debelega lesa sploh ne bo kmalu več dobiti. Tako se seka les m to le stavbni les, ki je silno mlad. Vemo, da se huda godi našim gorjamcfldm kmetom, da se mora vsak posameznik zatekati v gozd; ali vprašajmo se, kaj bo sekal sin, če mu že oče vse poseka? In ta bo moral tudi živeti s svojo družino! Les pa ne raste kakor trava. Napisali smo to v dobri veri in v premislek vsem prizadetim. *tolethi ie deluje CMO, darujmo ie za pol stoletja! In se nikoli več ne odreče njegovi edinstveni pomoči. Baje ravno tako dobro izrečno zavrne in pri nakupu vedno natančno pazi na ime „Schicht" in varnostno znamko MJeien" na rdečem ovitku. £CHICHT0V0 Terpentinovo milo < o m a č i izdelek ..; ampiak izrečno pristno zahtevati! Za uboj Pavla železnika 10 let robije Razprava proti ubijalcu Kovačeviču jo bila v Ogulinu Ogulin, 5. februarja Pred ogulinskim sodiščem se je vršila razprava proti brezposelnemu Savi Kova«'e-viču iz Vojniča. ki je decembra ustrelil Pavla Železnika iz Litije. Gosp. Tona Grošelj, upravitelj rudnika ki je last Kranjske industrijske družbe, je imel neke opravke na rudarskem glavarstvu v Zagrebu. Tjakaj ga je potegnil rudniški nameščenec mojster Pavel Zeleznik, ki je posedoval svoj avtomobil. V Vojni^u sta se ustavila pred Kosanovičevo trgovino sredi Glavnega trga in sta natočila bencina. Tr-gvec pa ni imel drobiža, da bi jima izmenjal bankovce, zato sta popotnika, ki sta bila ž njim v stalnih trgovskih stikih, sporočila. da bosta poravnala račun na povrat-ku. Po izvršenih opravkih v Zagrebu sta se g. Grošelj in g. Železnik vračala domov skozi Vojnič. Pred trgovino sta ustavila avto in g. Grošelj je stopil v trgovino plačat račun. V tistem pa se je priklatilo na trg več pijanih pohajkovaLcev. Iz bližnje gostilne so jih pregnali ker so se hoteli spoprijeti. Razgreta skupina je nato nadaljevala prepir na trgu. Stražnik je pristopil k skupini in jo je skušal razgnati, a razgrajači so se umaknili k Zeleznikovemu avtu. Prav okrog avta je spet nastala rabuka. V tistem je prišel iz trgovine g. Grošelj s trgovcem Kosanovičem. s katerim sta se rokovala Grošelj je sedel nato v avto, Zeleznik pa je hotel pognati. Sava Kovačevič se je tedaj s svojimi pajdaši postavil pred avto in se ni hotel umakniti. Šofer Zeleznik je prosil, naj se mu umaknejo, vendar se pijanci niso hoteli umakniti. Stražnik je za- j to skušal množico razgnati, v tem je pa že potegnil Kovačevič iz žepa kuburo. pi- I štolo x lesenim držajem. (Za kubure izde- j lujejo domačini kar sami patrone. S smod- | nikom, večkrat sumljivega izvora iz rudni- : nikov," polnijo patrone. izstrelke pa izdelu- 1 jejo iz starih vagonskih železniških plomb). Kovačevič je pomeril kuburo Zelezniku v glavo in sprožil na razdaljo dveh korakov. Strel je bil grozen. Železnika je pogodil v glavo in mu je izbil levo oko. Hipoma je bil ves v krvi. Ptklicali so zdravnika, ki je nudil prvo pomoč, nato pa so Pavla odvedli z avtom v Karlovac. Razbojniškega napadalca pa so takoj aretirali in ga prepeljali v Ogulili. Nesrečni Zeleznik je dan nato v hudih mukah umrl Zapustil je vdovo Marijo, hčerko Srečka Kokliča iz Litije ter 6 letnega Alekso in 4 letno Sonjo. Pokopali so ga na karlovškem pokopališču. Kovačevič je v Vojniču brez vsakih sorodnikov. Nje-jova mati se je preselila že pred mnogimi leti v Ameriko. Sin pa je brez prave vzgoje popolnoma podivjal ter postal strah vsega okoliša. Za svoj zločin nad Železnikom, ki ga sicer sploh ni poznal, je bil zdaj obsojen na 10 let robije. Zeleznikova vdova ss je po tragični smrti moža oreselila v Slovenijo. Podjetje ji bo nakazovalo pokojnino. Zeleznik je bil pri podjetju zaposlen M) let, zelo spoštovan pri vseh. prav posebno pa pri slovenski koloniji v Vojn i tu in okoliških rudnikih. KINO SLOGA (Telefonž^O^ Slavna ruska romanca, balalajke, M zbori v filmu pretresljive vsebine ! OČI ČJORNIJA »ČRNE OČI« Ivan Ivanovič .... HARRY BAT7R Tanja, njegovi hči SIMONE SIMON Film, ki je tekel v Parizu nad pol leta. žel uspehe v Beogradu ln Zagrebu in ki bo ugajal le tistim, ki sovražijo filmski kič. Danes ob 16., 19.15 ln 21.15 uri. Med zmagovalci na Pokljuki Cehoslovak Musil in naš podporočnik Koren, ki sta bfla vsak v svoji štafeti zadnja tekmovalca Rumun podporočnik Ghartner na cilju ko ga je že za vrati podrl tik za njim smučajoči Musil, tako da sta se oba prekopicnila v sneg. Na sliki je Ghartner, ki so ga naši častniki dvignili iz globokega snega. Na levi je vojak Kezele, ki je od naših kot prvi smučal stafetno progo oiimče vesti Cankar na grmadi »Slovenski dom« opoldanska izdaja »Slovenca, nas napada, ker smo iz znane beograjska revije »Javnosti« ponatisnili, kako ocenjuje hrvatsko jezuitsko glasilo »Duhovni život« v Jugoslaviji izhajajoče dnevnike. V svojem članku pravi »Slovenski dom« med drugim: »Grmade so v sanjah preganjale vse in-kvizitorje. Mi... vemo, da je bila v zadnjih petnajstih letih in v svobodni državi grmada usojena samo eni misli in anemu človeku: Ivanu Cankarju in njegovi misli ter besedi o slovenski domovini...« To ve »Slovenski dom«. Mi m z nami vsa naša javnost pa vemo. da sta morala, ka kor poprej Trubarjevo in mnogih drugih slovenskih velikanov, tudi Cankarjevo dek> in njegova misel dobesedno goreti v ognju, ki ga je zanetil sovraštva zaslepljeni slovenski klerikalizem. Vemo tudi da to ni bila zadnja grmada za delo in misel Ivana Cankarja, marveč da je ta veliki pisatelj še danes enako črno zapisan v klerikalnih bukvah čeprav ga na zunaj svetohlmsko proslavljajo. Prišel bo čas. ko bo slovenska javnost zvedela o tem še nove gorostasno-sti iz najnovejše dobe * Jubilej trgovske šole na Sušaku. V torek, ko je slavila na dan vlad-ke Strossma-yerja svojo šolsko slavo, je praznovaia državna trgovska akademija na Sušaku tudi 25-letnico svojega obstoja. Jubilejne proslave so se udeležile delegacije drugih trgovskih akademij in nekaterin drugih zavodov iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Bakra. Največ dijakov je imela akademija v šolskem letu 1926/27 in sicer 42, zadnja leta pa mora sprejemanje učencev omejevati zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Važna šolska ustanova nima lastnega poslopja in so na jubilejni proslavi govorniki apelirali na javnost in na obiasti, da bi pr._pevaje k zgradbi šolskega poslopja. * Zanimivo radijsko predavanje za učitelje. V soboto 8. in 15. t. m. vsakikrat ob 18.40 bo predaval o strnjenem pouku g. Bratok Rudolf, učitelj iz Radeč pri Zidanem mostu. * Službeni list dravske banovine od 5. t. m. objavlja pravilnik za mednarodni zračni promet, sklicanje banskega sveta, naredbo o uporabi v občinskih proračunih za občinski kmetijski sklad določenih prispevkov, izpremembe v članstvu osrednje komisije za semenogojstvo ter razne objave iz »Službenih novin.« Odvetniška pisarna dr. POČEK FRAN se je preselila iz lokata Sv. Petra c. 26 v Kolodvorsko ulico 6 na vogalu v Prečno ulico. * Smrt nadarjenega slikarja. V Sarajevu je umrl akademski slikar in strokovni učitelj risanja na meščanski šoli Todor Jankovič. Zadela ga je srčna kap. Jankovič se je rodil leta 1891 v Trnovu srednjo šolo je dovršil v Sarajevu, slikarstvo pa je študiral na zagrebški akademiji. Trdo se je moral l-o-riti za obstoj in šele zadnja leta, ko je postal učitelj risanja, je imel upanje na boij-80 bodočnost. Mnoga njegova dela so bila odlično ocenjena * Za izvedbo raznih bančnih transakcij iičemo stalno zvezo z večjim denarnim zavodom. V danem primeru naložba kapitala in tekoči račun za vse posle. Zajamčeno do-bičkanoson velik promet. Eventuelno bi upoštevali tudi udeležbo privatnega finančnika. Cenjene ootnudbe do 10. t. m na oglasni oddelek »Jutra« pod »Transakcija«. * Deček je preprečil veliko žeiezniško nesrečo. Neki -3 letni deček iz Ravnega v Hercegovini je po srečnem naključju preprečil železniško nesrečo, ki bi se bila lahko pripetila na odprti železniški progi proti Dubrovniku. Med postajama Ravna in Zavala je opazil, da je železniška tračnica počena na treh mestih. Opozoril je kmete, ki so potem z raznimi signali opozorili strojevodjo, da je pravočasno ustavil potniški vlak. Progo so kmalu popravili po preprečeni nesreči ki bi lahko imela usodne posledice. * Strah pred steklimi psi. Iz Ormoža nam poročajo: Zadnje čase je bilo več prijav iz naših okoliških ^vasi, da so se pojavili stekli psi. Med ljudstvom je zavladal strah, da so se nekateri jeli bati že vsakega psa. Nedavno je pritekel v hišo posestnika Kosca v Frankovcih domač pes ter obgrizel več članov njegove družine. Posebno je obgrizel starega očeta Jurija Kosca in njegovo vnuke. Domačega psa je obgrizel bržčas kak stekel pes, posledice pa niso izostale. Vso Koščevo dru_ žrno s starim očetom vred so pripeljali v Pasteurjev zavod v Celje. • Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. • Tovarna JOS REICH spre ema mehko 'D škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Liiibljjane u— Za zlati jubilej šentpetrske CMD teko priprave smotrno in v najlepšem redu. Pripravljalni odboi ima vsak torek posvet pri Zupančiču na Smartinski cesti. Tokrat pa se je zbral tudi vee širši odboi ki je načrt proslave vsestransko prerešetal. Razdeljene so bile nabiralne pole 111 so posameznim nabiralcem, ki so prostovoljno prevzeli nalogo zbiranja za CMD dodeljeni rajoni. Manica Romanova je tudi že napisala prigodno enodejanko. ki jo bodo v kratkem začeli pripravljati Podanih je bilo več pametnih nasvetov, da bo proslava dne 14. marca čim lepše zaokrožena, res manifestantna in prikupna Sentpetrska podružnica zasluži v polni meri uvaževa nje vse nacionalne Ljubljane ne samo kot najstarejša pionirka na Se narodno obrambne družbe, marveč tudi zato. ker je «e vedno med najdelnvnejiimi podružnicami. Saj šteje okrog 900 moSkih in ženskih članov in prav po njeni /.asluiri slovi ^entpe-ter kot eden najzavednejših okrajev bele Ljubljane. Trgovski zastopnik iuto vozač z lastnim autom prevzame zastopstvo večje firme ali tovarne. Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« Dod št. 4762. u— Otvoritev razstave Angleškega društva bo danes ob 12. v Jakopičevem paviljonu. Razstavljene fotografije iz dnevnika »The Times« naj služijo boljšemu poznava-nju Velike Britanije in življenja njenega prebivalstva zaradi česar je razstava namenjena najširši publiki. Fotografije so delo spretnih fotografov dnevnika »The Times« in imajo umetniško vrednost. V Beogradu in Sofiji ie razstava dosegla lep uspeh. Iz Ljubljane bodo fotografije poslane na Dunaj in v Budimpešto, kjer bodo tudi raz-zanimive razstave, ki bo trajala do vključ-stavljene. Angleško društvo vabi k ogledu no 11. t. m. Vstop prost u— Skladatelj Josip Slavenski pride danes dopoldne z beograjskim br/.ovlakom v Ljubljano tet bo prisostvoval jutri 7. t. m. v opernem gledališču Prvi celotni izvedbi svojega do sedaj najinteresantnej šega dela »Religiofonija« za soli. zbor in orkester Kot solisti sodelujejo v tej oratorijski suiti ga. Bernot -Golobova ter vsi člam Slovenskega vokalnega kvinteta gg. Stibernik. Jug. Roman in Tone Petrov-čič ter Sulc. poleg tega še moški in me *ani zbor Glasbene Matice in pomnožen orkester. Cene operne prodaja vstopnic v knjigarn' Glasbeni Matice. Posebno opozarjamo na tiskano sporedovo knjižico, ki se dobi tudi v knjigarni. I ELITNI KINO MATICA, Telefon 2134 Sadjarji! San Jose kaparja se boste najbolje ubranili z ABEOH1NGN »CHEMOTECHNA« — LJUBLJANA Mestni trg 10. u- Koncert komornega kvarteta iz Dresdena v Ljubljani. Med novejšimi nemškimi komornimi ndruženji je brez dvoma j na prvem mestu godalni kvartet iz Dresdena. 4 umetniki po božji volji, ki 7. redko dovršenostjo izvajajo klasično, pa tudi sodobno komorno glasbo. V ponedeljek 14. t. m. koncertirajo v Filhnrmonični dvorani ter bodo izvajali Havdnov Beethovnov in Dvorakov kvartet. na Prošnjo Glasbene Matice pa bodo dodali najnovejši Škerjan čev IV. godalni kvartet, ki ga je zadnjič z največjim Ubpehom igrai Praški kvartet. Fredprodaja po običajnih Voncertnin cenah v knjigarni Glasbene Ma icc. u— Zanimivo predavanje o pravilni uporabi panchromatskega fotografskega materijala: se bo vršilo v petek 7. t. m. v dvara-ni Okrožnega urada na Miklošičevi cesti ob pol 9. zvečer. Predaval to strokovnjak tvrdke Gevaert. Vstop prost. u— Razvoj v oblačilni modi v 2000 letih Opozarjamo na to predavanje g. J. Pauiina, lastnika modne konfekcije v petek 7. t, m. ob 20. v posvetovalnici Radiona, Mestni trg. Skioptične slike. Najnovejše modne kre acije. Splošno žensko društvo. 1 f DANES OB 4., 7. IN 9M> URI NAJVEČJA SENZACIJA SEZONE HANS ALBERS kot K T A J N U U Mala Azija, Nemčija, Rusija in Balkan kot poprišee velefilma bojev ljubezni in pustolovščine. Film svetovnega formata. CHARLOTTE SUSA, žena z dvojnim licem — HANS ALBERS kot boljševiški general. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. K rvlrajte vstopnice. u— Srebrno poroko sta obhajala v nedeljo 2. t. m. g. Alojz Budja, železničai in hišni posestnik v Beograjski ulici št. 39. in njegova zvesta življenjska družica gospa Ana v krogu svojih otrok sorodnikov in prijateljev Zvestima naročnikoma kličemo: Še na mnoga, mnoga leta! Naprej k zlati! u— Zadnji iz dinastije Delničarjev. Po dolgem trpljenju je v torek bl> 18. izdihnil v Ljubljani znani hotelir in restavrater g. Lojze (Dolničai v starosti 60 let. Pokojni je bil zadnji izmed šestih bratov, ki so bili vsi restavraterji in hotelirji ter znani kot umni gospodarji. Dolga leta je v Ljubljani vodil hotel Tivoli a kakor mnogim drugim, tudi njemu gospodarska kriza ni prizanesla in nazadnje je popolnoma obubožal. Taval je po Ljubljani, dokler ni opešal pod bremenom tegob in bridkih izkušenj. K večnemu počitku ga polože danes ob 14.30 na pokopopališču Pri Sv. Križu. u— Dravska sekcija Jugoslovenske ženske zveze opozarja še enkrat na zborovanje, ki ga zaradi zgraditve nove bolnišnice v Ljubljani prireja drevi ob pol 19. v mestni dvorani. Govorili bodo na ":orovanju gg. Govekar, dr. Meršol. dr. Maga.ina, Marija Rakovčeva. stud. med M. Krebs in stud. iur. fl? Ravnikar. Svarile! Dober glas naše že 50 let povsod znane in odlične terpentinske kreme za čevlje »Schmollpasta« je že marsikaterega Spe* kulanta zamikal, da je začel potvarjati zakonito zaščiteno opremo naših §katljic in uporabljati v ta namen prazne rabljene škat jice Schmollpaste za te potvorbe. Te dni se agenti neke take »tvornice« vozijo v avtomobilih okrog in prodajajo Schmollpasto v rabljenih škatlicah. Krema, ki se v teh škatlicah nahaja, je izdelana brez vsakega strokovnega znanja in je seveda čisto zanič, ter usnju samo škoduje Svarimo torej p. h. občinstvo in gg' govce pred nakuponf take ponarejene kre me, ki se že na prvi pogled spozna, ter prosimo, da vsakega takega prodajalca <1 bi se kje pojavil, takoj prijavijo najbliž-nf -»Masti. Unio družba z o. z. tovarna kem. tehn. izdelkov. Maribor u— Skrivnost Karla Cavellija se imenuje film, ki ga je ta teden izbrala ZKD za svoj program. Predvajal se bo v Elitnem kinu Matici Film je po vsebini in igri sloveča umetnina znanega mojstra Rudolfa Forsterja. Za ta film kakor tudi za nadnlj nje predstave ZKD se je uPrava odločila, da zniža vstopnino na 3.50 Din in sicer velja ta vstopnina enako za vsa mesta v dvorani. Na ta način je pač vsakomur dana prilika, da si ogleda dobre filme, ki jih predvaja ZKD. Vstopnina 3.50 Din je pač tako nizka, da jo zmore vsakdo, ki želi uživati dobre filme. u— Svengalijev poslovni večer. V petek ob 21.30 nastopi znani telepat in jasnovidec Svengali poslednjič v tej sezoni v Elitnem kinu Matici iD sicer s popolnoma novim programom. Poslednji njegovi nasto pi so pokazali, da je strokovnjak v svoj panogi. Posebno se je izkazal kot jasnovidec in telepat. a izredno močan je tudi v sugestiji. Občinstvo je bilo navdušeno ob njegovi produkciji. Vsi oni, ki niso imeli prilike Prisostvovati dosedanjim njego vim seansam. naj se udeleže prireditve v petek zvečer. Spored bo trajal polni dve uri. Vstopnice rezervirajte že danes pri blagajni kina Matice. Koncert Glasbene Matice ljubljanske Ljubljana, 5. februarja V petek 7. t. m. bo v oprnem gledališču koncert, ki ga izvaja pevski zbor Glasbena Matice ljubljanske s sodelovanjem solistov in pomnoženega opernega orkestra pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. To je prvi koncert, ki ga v teku prve polovice koledarskega leta 1936 izvaja naša Glasbena Matica. Namen koncerta je, da naš največji pevski zbor da svoj dolžni tribut slovenski od-nosno jugoslovenski moderni glasbi. Drugi letošnji koncert bo prve dni aprila in bo posvečen klasiki. Izvajal se bo prvič v Ljubljani veliki Lisztov oratorij »Kristus«. Petkov koncert nam prinaša naslednja dela: Najprvo se izvaja Osterčev »Magnifieat«. ki je bil napisan leta 193? 9 spremljeva-njem klavirja (štiriročno). Kot tak je izšel v Universal - Edition na Dunaju. Na željo ravnatelja Poliča pa ga je v lanskih počitnicah skladateli instrumentiral za veliki orkester. S klavirskim spremljevanjem je prvi izvajal to delo v Ljubljani Učiteljski pevski zbor z orkestrskim spremljevanjem pa gf to pot prvič izvaja javno. Naslednja točka sporeda je Svarova balada »Brodnik* na znano Aškerčevo besedilo. Švara je napisal to balado za nizek glas s spremljevanjem klavirja in jo Je šele sedaj na željo Glasbene Matice instrumentiral za veliki orkester. S klavirskim spremljevanjem sta jo izvajala le ravnatelj Betet-to in gospa Bernot - Golobova. ota z velikim uspehom Na Matičnem koncertu r°ie talado gospa Bernot - Golobova. Ki sodeluje tudi v »ReliKiofoniji« kot solistka. Nato sledi simfonična slika: Zelezolivar-nica. Napisal jo je sodobni ruski skladatelj Mosolov. Največji simfonični orkestri Evrope jo imajo v letošnji koncertni sezoni stalno na svojih sporedih in jo zato pogostokrat čujemo v radiu Prav poslednje dni sta io dva največja nemška orkestra izvajala na javnem koncertu. Delo je izredno močno in učinkovito Glavna točka Matičnega koncerta je ora-torijska suita »Religiofonija«, ki jo je napisal Josip Štolcer - Slavenski. Stolcer je doma iz Cakovca ter deluje kot proTesor glasbe na Muzički školi v Beogradu. »Religiofonija« je najinteresantnejše glasbeno delo zadnjega desetletja ter izide v kratkem v znameniti Schottovi založbi. 0 postanku »Reli-giofonije« je dal skladatelj naslednje podatke. Med svetovno vojno sem delal kot učenec in pomočnik v pekarni svojega očeta v Čakovcu. Vsako jutro zgodaj Je priSel k hiši mojega očeta ruski ujetnik, ki,je nekaj pel. Ni bilo ravno lepo. a bilo fe zanimivo. Seznanil sem se ž njim in Izvedel, da je doma v spodnjem Turke«.tanu da je Žid in da je bil prad svetovno volno kantor. Ta- krat. ko sem poslušal njegove melodije, sem videl, kake razlike so v napevih in v načinu petja posameznih veroizpovedi in takrat se je porodila v moji glavi »Religiofonija«. Bilo je 1916 in nato sem se neprestano pečal s tem delom do leta 1928, ko je bilo v konceptu napisano. Izvajati bi se morala po zahtevi založnika Schotta na festivalu v Frankfurtu. toda z delom nisem bil popolnoma zadovoljen, ni bilo še popolnoma godno. hotel sem ga še spopolniti in lani meseca junija je doživelo svojo prvo izvedbo v Beogradu na koncertu akademskega pevskega zbora »Obilic«. Po prvem koncertu sem delo še popravil in dodal VI. stavek suite »Glasba« Ln ljubljanska Izvedba bo prva izvedba celotnega mojega dela. Napisal sem že »Balkanofonijo« »Religiofonijot, sedaj pa delam na »Heliofoniji«. Tako skladatelj Oratorijska suita »Religiofonija« ima 7 delov. Vsi deli imaio prastare tekste na originalnem jeziku Naslovi posameznih delov so: Pagani židje, budisti, kristjani, moha-medanci. glasba in pesem delu. Podrobna razlaga posameznih stavkov to natisnjena v programni knjižnici, ki izide ob priliki koncerta. Ker se koncert ne bo ponavljal ter ie v vsakem pogledu izredno zanimiv, opozarjamo vse glasbene kroge na izredni užitek ter jih vabimo da posetijo koncert v petek 7. t. m. ob 20. v opernem gledališču. u— Primorski akademiki priredijo tudi letos dne 15 febr. svoj tradicionalni družabni večer v Trgovskem domu. Družabni večeri primorskih akademikov so ljubljanskemu občinstvu dobro znani že lz prejšnjih let po svoji zabavnosti in prijetni domačnosti. Na letošnjem programu, ki je skrbno izbran, nastopijo samo priznani ljubljanski umetniki jto koncertu pa to ples in zaba-ob zvokih priznanega jazza. u— JNAD Jadran. Sklicujem sejo centralnega odbora za danes ob 18. Odborniki točnost! Tajnik. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob pol 9. članski sestanek Na dnevnem redu so važne članske zadeve, zato naj se članstvo sestanka polnoštevilno udeleži. Odbor. u— Podporno društvo na I. drž. realni gimnaziji ima svoj redni letni občni zbor 13. 1.111. ob 17. v zbornici zavoda z običajnim dnevnim redom. u— V starosti 80 let je umrl včeraj ob 7. g. Anton Drmota. poštni ekspeditor v pokoju. Ura pogreba še ni določena. Blag mu spomin! u— Ugotovitev. Poslovodja tovarne »Peka-tete« v Ljubljani g. Jožko M. Dolničar ni identičen z Jožkom Dolničarjem. ki je bil v zvezi z Bevčevo afero obtožen in oproščen. u— Zajcem so nastavili, a vjela se je ženska. Kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice je moral včeraj sprejeti v svojo oskrbo tudi 53-letno postrežnico Marijo Vi-dergarjevo iz Zelene jame. Vidergarjeva je te dni hodila od Litije proti Polšniku. pa se je na lepem vjela v zanjko, ki jo je bil nekdo nastavil zajcem. Pri tem je tako nesrečna padla, da je dobila precej nerodne Poškodbe na desni rami in roki. Iz Maribora a— Za spomenik kralju Uedinltelju v Ma. rlboru so darovali: Slovenska Bistrica mesto 2000 Din, občina Sv. Marjeta ob Pesnici 2000, obiina Gornja Radgona 500, občina Velka 411, gasilska četa Maribor 717, H. Andrašič. Maribor 500 Din. a— Lepo uspeli Cvetkov večer, name. njen proslavitvi 60-letnice šolskega upravitelja Frana Cvetka, je bil te dni v Klič-kovi restavraciji pri Treh ribnikih, ki so jo napolnili slavi jenčevi prijatelji. Med navzočnimi so bili tudi bivši mariborski župan dr. Lipold. upokojeni sreski načelnik dr. Senekovič in bivši narodni poslanec V Spindler Prisrine čestitke so iz_ rekli slavljencu ob tej priliki košaški župan Cerinšek, g Babič za »Luno«, prof. Struna za Sokola, g. Andrejčič za Rdeči križ, učitelj Salda za učiteljstvo krčevin-ske šole. šolski upravitelj M Vauda za sre-ako učiteljsko društvo, učitelj Golež za ZKD, dr Lašič za CMD, g. Spindler za ti.sk in v imeinu ožjih prijateljev, nadalje gdč. Cerinškova ter učiteljica Ftirstova. Slavljenec se je vsem prisrčno zahvalil. Na večeru fo sode;ovali tudi vrli krčevin-ski LunaSi. m Zvočni kino IDEAL"8 Danes ob 4., 7 in 9l/4 uri premiera senzacionalnega filma Pustolovščina grofice Dineski .ntimno življenje svetovne pustolovke Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. v Cankarjevi ulici in Nasipni ulici potrgal žice z močno napetostjo Nastala je detonacija in so žice ob dotiku proizvajale bliske. V Cankarjevi ulici je v tem času dospel tudi orožniški kaplar Stanko Sedej, ki je v zadnjem hipu ušel smrti s tem, da je v poslednjem trenutku vrgel svoje kolo stran, da ne pride v dotik s smrtnosnimi žicami. Nato je odredil vse potrebno, da niso otroci in drugi postali žrtev erven. tualne neprevidnosti Z. K. D. PRIDE Angela Zalokar - Rudolf Forster v velefilmu Skrivnost | Carlo Cavelli-ja I Vstopnina za vse prostore Din 3.50 | Iz Celja e— V spomin ge. Fanike Stermecki Celjsko Kolo jugoslovenskih sester je ta-dela bridka izguba s smrtjo dolgoletne prve podpredsednice ge. Fanike Stermecke. Od ustanovitve društva 1921. do mnogo prerane smrti je delovala v Prid Kola in je s svojimi treznimi stvarnimi nasveti mnogo pripomogla do ugleda, ki ga uživa danes celjsko Kolo med našimi ženskima društvi. Pogrešale jo bodo Kolašice, pogrešali jo bodo mnogi reveži. Nenadomestljivo vrzel je zapustila v svoji rodbini Kot vzorna žena. mati in gospodinja je našla najglobljo srečo v krogu svojih dragih. Njim je posvetila svoje moči. Zato so-čutvujejo vsi Celjani iskreno z neizmerno žalujočimi otroki in soprogom. Tebi. draga sestra, bo Kolo ohranilo hvaležen spomin. Tvoje delovanje ostane neizbrisno. Naj ti bo lahka slovenska zemlja katere zvesta hči si bila vedno! — Pokojnica je bila stara šele 47 let. Po rodu je bila Vabičeva ix ?.alca. Zapustila je hčerki Nado. ki je soproga industrijca Prečka Kobija v Borovnici, Vero. soprogo zdravnika dr. Vilka Ffavraneka. in sina Rudo. e— Namesto cvetja na grob ge. Fanfke Stermecke je darovala srdčna Vera Levstikova 100 Din. Odbor Kola poziva vse članice. da Be udeleže pogreba jutri ob 15. V PETEK OB 9.30 POSLOVILNI VEČER SLAVNEGA TELEPATA IN JASNOVIDCA G A L I ELITNI KINO MATICA Predprodaja vstopnic danes od 11. do pol 13. ure. a— Kulturne novice. V ljudski univerzi je na sporedu naravoslovni ciklus. O astromoniji predava danes in jutri prof. dr. čermelj iz Ljubljane. — V studenski univerzi predava danes ob 19. g. Ciril Hočevar o olimpijskih igrah nekdaj in da. nes. Skioptične slike! Pred predavanjem komemoracija za pok šolskim upraviteljem Hrenom. — Radi bolezni v operetnem ansamblu ne bo v sobote premiere. »Plesa v Savoyu«. Uprizori se veseloigra »Trafika«. a —Za prvenstvo kraljevske igre. V torek zvečer je bilo prvo kolo prvenstvenega šahovskega tekmovanja, ki naj izkaže, kdo je v kraljevski igri prvak Maribo. ra. Ob dokajšnji udeležbi vnetih kibicev se je pričelo prvo kolo in so izidi vroče šahovske borbe bili naslednji: Bieu je dobil proti Mešičku, zušter je premagal Lobko-va, Konič Perglerja, Kukovec Doftrilo, dr. Lippai pa Stupana, partija Lešnik : Strniša se je končala remis. Drugo kolo bo v petek 7. t. m. Srečali se bodo: Bien : Strniša, ŠuMar : PergLer. Konič : Dobri-la, Kukovec : Stupan, dr. Lippai : Lešnik in Mešiček : Lobkov. Vodstvo pomembnega šahovskega turnirja je v rokah preizkušenega organizatorja prof Stanka Sile, v razsodišču pa sodelujeta gg. Rudolf Golouh in mojster Vasja Pire. a— Za las je ušel smrti orožniški kaplar Stanko Sedej, ko je v torek zvečer zdivjal nad Pobrežjem hud vetrovni vrtinec, ki je e— Strelska družina obvešča svoje člane, da sa bo vršil 7. t m. ob 19. letini ubčsii zbor v veliki dvorani hotela »liubertus«. Isti večer po občnem zboru se bo vršilo nagradno streljanje s flobertovko. Za to streljanje je pripravljeno 5 lepih nagrad. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo v soboto ob 16. ▼ Prostorih Nabavljalne zadruge. e— Pomladek JS na državni realni gimnaziji namerava prirediti 9. maja svojo tretjo akademijo in prosi vsa društva, da blagovolijo vpoštevati ta datum. e— Planinci! Planinke! Pridite vsi danes ob 20. v pritlične prostore Narodnega doma v Celju na občni zbor Savinjske podružnice SPD. Dnevni red: poročila o delovanju, volitve novega odbora za triletno dobo in slučajnosti. • e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Stari in mladi kralj« in dve zvočni igri. Iz Novega mesta n— Poslovfni večer. Pri O šolniku je bil p>s'ovilni večer profesorja na Kmetijski šoli na Grmu g. ing. Miirka Peternela, ld je odšel na novo službeno mesto v Konjice. SVnpatičnemu inženjerju so spregovorili v slovo: ravnatelj šole g. inž. Ivo Zu-pannč. sodnik Černoš, šumski svetnik inž. Diniko Cerjak, prof. Branko Rudolf in mestna veterinar Dušan Jereb. Isti večer se je poslovil g. Slavko Lakner, ki je premeščen v Gornjo Radgono k davčni upravi. Obema priljubljenima uradnikoma žePmo v novem knaju isto zadovodjnost, kakor sta jo užvvaila pni nas. Prostovoljna javna dražba koles, avtomobilskih tn športnih potrebščin Miklošičeva 30; od 10. — 20. februarja X »JUTRO« Št 30. s četrtek. * TT T936 Gospodarstvo Samoupravna davčna bremena resno ogražajo nase gospodarstvo Pred razpravami o samoupravnih proračunih V kratkem se bo pričelo zasedanje bm-skega sveta. ki bo razpravljal o novem proračunu za leto 1936/37 Prav tako smo tik pred razpravami o ljubljanskem proračunu. Pri tem bo padli odločkev glede samoupravnih davčnih bremen, ki jih bo moralo nositi naše gospodarstvo ▼ novem proračunskem letu. Sedaj je torej najprimernejši čas opozoriti odločilne faktorje mt nekatera važna dejstva, ki jih bc treba nujno upoštevati ob priliki razprave o samoupravnih proračunih s posebnim oznrom na davčna bremena Samoupravna davčna bremena so v dira viski banovini narasla zadnja leta na tako višino, da že občutno ogražajo konkurenčno sposobnost gospodarstva dravske banovine v primeri z drugimi banovinami. kjer so samoupravna davčna bremena znatno nižja in kjer se tudi državni davki ne odmerjajo in izterjujejo tako strogo kakor pri nas. V podkrepitev naj navedemo nekaj uradnih statističnih podatkov. Po najnovejši statistiki finančnega ministrstva za 1. 1934/35 je znašala leta 1934/35 obremenitev po samoupravnih dajatvah (banovin, občin in cestnih odborov) povprečno na prebivalca v selskih občinah: 1934/35 1933 v dravski banovini 138.10 111.00 v d-unavski banovini 110.70 116.80 v savski banovini 98.10 84.80 v vardarski banovini 46.30 51.80 v zetski banovini 46.30 46.10 v moravsfci banovini 43.40 43.50 v primorski banovini 42.50 46.40 v drinski banovini 36.80 36.10 v vrbaski banovini 32.60. 29.40 Samoupravna davčna obremeni i tev je bila v dravski banovini že prej večja nego drugod: zadnja leta pa se je razlika še znatno povečala, ker se je v drugih banovinah breme nekoliko zmanjšalo, medtem ko se je v dravski banovini še povečalo za 27.10 Dim, tako da znaša sedaj 138.10 Din povprečno na o6ebo. Leta 1932 je bila na prvem mestu še dunavska banovina. sedaj pa je v dravski banovini samoupravno davčno breme v selsikih občinah že za 25% večje nego v dunavski. Še večja pa je razlika pri davčni obremenitvi v avtonomnih mestih (brez sedežev banovin), kjer je samoupravna davčna obremenitev znašala leta 1934/35 povprečno na prebivalca: v dravski banovini v savski banovini v zetski banovini v dunavski banovini v moravski banovini v drinski banovina v primorski banovini v vardarski banovini ▼ vrbaski banovini Samoupravna fiskalna torej v mestih dravske banovine skoro sedekrat tako velika nego v najšibkejši vrbaski ali vardarski banovini in je tudi neprimerno večja v primeri s povprečjem v desetih glavnih mestih Jugoslavije (Beograd s sedežem banovin), ki je znašalo leta 1933. !e 448.90 Din. Pri tem pa moramo upoštevati, da so se pri nas samoupravna bremena v avtonomnih mestih nadalje znatno dvigala v času. ko so v drugih banovinah že pričela več ali manj n-azadovati. Lefa 1932. je bilo samoupravno davčno breme v mestih dravske banovine že za 50% večje nego v naslednji najhuje obremenjeni banovini, to je v savski, danes na ie že za 118% večje. Samoupravna davčna obremenitev je v selskh občinah v Sloveniji narasla od 111 Din na prebivalca v letu 1932. na 122.50 Din v naslednjem letu in na 138.10 Din v letu 1934 1935, torej v dveh letih najhujše krize za 25%; v mestnih občinah (brez Ljubljane) pa je narasla od 511.60 odn. 702.10 na 719.00 Din, torej v 2 letih za preko 40^. Samouoravna davčna bremena so baš v dravski banovini narasla že leta 1932 na tako višino, da bi morali že takrat prenehati z nadalinjim dviganiem samoupravnih bremen, če že ni bilo mogoče misliti na zn^rnle Zal pa se je od leta 1932. situacija še bistveno poslabšala, kajti samoupravna Cvetko Golar: 1934/35 1932 719.00 511.60 330.60 339 60 235.40 219.60 219.40 246.fi0 180.10 181.20 154.30 177.40 149.10 147.Č0 127 90 129.50 125.90 100.40 obremenitev je uavona oremena bo v zadnjih dveh letih še aauaije naraščala, tako ua je preoore-memcev gut>yuučustva uruvskb Banovine a da.fif.MipiHV"""! ureiueiu v primeri z drugimi oannvmami posuua se mnogo Hujša, uato se ui cuuiU, aa (Mbiajuju uiuugo večja samoupravna libhaiuu uicuiuut v nail oauovnn M> ua»ouua «a v«*e uuvemJto go-3j.ouarsi.vo, Ki v primeri z urugimi banovinami m več kouiturenčno. rieiativno najtezja oremena nosi prebivalstvo i-juDijaoie, ki je samo z oocinaKum aavcnnm oiemeui boij ooremenjemt nego prebivalstvo uiugib veman nieat v jugo-JO/li> mestna iiSKama oremena (ciokiaue, trošarine, taKsej, ki odpadejo na prebivaicai v a-juuijaiu ai» um, v Boo-gradu 49o i->in, v uagrebu i->m, v Osi-jeku 456 Din, v Mariboru 432 Din, v Dubrovniku 395 Din, v fapntu 363 Din, v Sarajevu 292 Din, v bubotici "37 Din, v Skoplju 228 Din, v Nišu 156 Din inv H-tolju 137 Din. Ljubljana je torej tu daleč na prvem mestu, ziasti tudi v primeri z Beogradom, ki nima banovinskih aavščin; zato se da mestna fiskalna obremenitev v Beogradu v višini 495 Din na prebivaj ca primerjati le z zneskom, ki predstavlja v drugib mestih skupno obremenitev t mestnimi in banovinskimi davščinami, torej v Ljubljani z zneskom okrog 900 Din, v Zagrebu pa z zneskom okrog 650 Din ia prebiva ca. Pri vretju v črevesju in zagatenju zanesljivo učinkuje že a čaša naravne FRANZ* JOSEFO VE grencice. Ogi r«g. 8 br. 15485/36 Ti podatki nam pričajo, da smo pri sa-moupiavnili davšcinaii ie UdVau preKoiu-čili ono mejo, ki oi bila še dopustaa gle<>e na samoupravua bremena v uiugUi Daao-vinah. Gospodarska struKtura Slovenije je taka, da je pri rastočem števnu prebivalcev in mmimainm uioznosun za izselitev odvisnih ueiovmb nioci možna jura-nitev sedanjega življenjskega stanuaiaa ie itaaj če povečamo naso rnausuijsKo n obrtno deiavnost. Še ooij pa je to potrebno, če nočemo dvigruL uas povprečni življenjski standara in ustvariti pogoje za nov poiet našega gospodarstva. 4a a «et'j-sko produkcijo so v uiavsk; oanovmi razvojne možnosti zelo omejene, Ker so vse plodna povisme izkoriščene. Le z intenzivnejšimi nietouami produkcije se lan o. o se dvigne naše kmeujstvo. lo pa je '.no^oče it tam, kjei ooino s povečano .ndustrij.iKO in obrtno delavnostjo razširili kro^ ku^ cev za domače proizvode kmetijske produkcije. SlovensKo kmetijstvo gotovo ae more misliti na to, tla bi moglo Kaaj svoje pridelke vnovčiti izven meja aaše ožje uo-movme. intenzivnejše kmetovanje je ,oitj prakutoo možno samo tam. kjer je v neposredni bližini dovolj kupcev, to je nekmetijskega prebivalstva Ce se le malo ozremo po naši domovini, tedaj v iimo, da kmetijstvo napreduje le v onih »crajui kjti •e t Dližim naseljena uiuutslnja utija je mio l^"' v oktobru v uravsKi oauovun število /*tposlemn ueiavcev se za U>.3% manjše nego v oktooru dočun se je v ostah državi že toliko dvignilo, da zaostaja le Se za 4.by0 v primeri z oktobrom 1»29. Ceiotna slika bi bila za nas še siabša, če bi upoštevali tudi rudarsko delavstvo. ce še upoštevamo, da se je po statistiki Zbornice za i'Oi število ooruiih obratov v Sloveniji od začetka leta 1932. do Konca septembra preteklega leta zmanjšalo že za 3i0V, število trgovin pa za 31bb, m če upoštevamo še dejstvo, da je lani od vseh insolvenc v- naši državi odpadlo na malo Slovenijo 30% nasproti 13% v letu 1931., teaaj imamo gotovo dovolj povoda resno razmišljati o tem, kako oiajsau našemu gospodarstvu samoupravna davčna bremena. ki že resno ogražajo konkurenčno zmožnost slovenskega gospodarstva in še bolj ovirajo njegovo ozdravljenje. S. Kdor govori o lepih belih zobeh misli no zobna pasta proti neokusno barvani zobni prevlaki Jugoslovanski proizvod Tuba Din. 0.- šaimo pravo, odnosno za primerno uporabo novih izumov. Omeniti je še znani »Bugra« strojni sejem ki ima poseoae razsiave za vse knjjzno-obrtne in grafične stroje, ziasti za bakronsit in za ani-Unskn tisk. Te razstave so prirejene v Buchgevverbe - Haus, Goldstrasse 1 (od 1. marca do samo 0. marca). Tudi sejem za fotografijo, kino in optiko se konča b. marca, ooc.cn traja tekstilni in ob.acimi sejem do 4. marca. — Slabost ameriškega dolarja. V zvezi x vesuni, la so se zaanje tedne širile, češ da je možna ponovno dein* devalvacije dolarja, je tečaj devize New>'ork ze ptrej-anji teden precej popustil in j« v Parizu šei pod epodnjo zlato točko. Ktukotr sedaj poročajo iz VVastangcona je ameriški zakiadm urad po&lai vocjo količino zlata v Francijo v smisiu svoječasne obljube, do bo v primeri oslabitve dolarja tudi oddal zlato za ohranitev stabilnosti tečaja. Gospodarske vesti — Interesno razširjenje a-Kolinske tovarne hran-i« a. d. v L„ublj~m. V naši tLo-n«iw proizvodnji kavnin nadomestkov je v zotmj.rii času pri»i0 do pomembne spre-intinbe rrišio |e do spo-razunia ined znano tvornioo hramu »fr^jo-< m »Koiiusko«, tako da bo v bodoča tazne vrste žitne kave pud znaniKo »Proja« izoeiovala »Ko-luiskaw Kazen tege je »K.oi nski« uspeio, da si je z d^govo. »n s »Societe de m-lt Kneipp« v farizu zagotov.a pravico raz-pečavanja setovne zn. »nke Kiiepp jve slad-ne kave za področje dravoke baiiovine. Ta sporazum bo da. »Kolin»ki« podlago za krepak razmah, kar bo tudu našim domačim deiovnim močem v znamenju zboij-šcvanja naših gospodarsk h prilik nudilo nov vir eksistenčne možnosti. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovin: Alo:za Kosranjevca trgovca z ma-nufakturnim b agtxn v Ptuju (poravnalni upravnik dr Fran jo Šalamun, odv v Ptuju; poravnalni narok 10. marca ob 10., prijavni rok do 4. marca) — Lipski pomladni sejem. V nedeljo dne 1 III. se otvori lipski vzorčni sejun, ki bo tra/i do vključno petk? 6. marca. Tehnični in gradbeni veiesejcm bo trajal tokrat. v nasprotju z druguni leti, do ponedeljka 9 marca do 18 ure. Obiskovalci se opozarjajo da sta nam njena zadnja dva dneva fega veleseima man je nakupu kakor p-a obisku raznih strokovnih in tehničnih šo zts nemške tn 'nozemske organizacije Letošnji pomladna sejem bo po dosedanjih priiavah g'ede števila r«z-stav!jalcev znatno prekašal prejšnja ve-'esejme ker se je prijavilo do danes že ;>3% razstavijalcev ki razstavliali v letu 1929.. ko je bila visoka konjunktura in je bi! takrat naimočnejš sejem, kar jih ie sploh bilo v Lipskem Pričakovati ie. d« bo se k m 1°36 še prekašal največje sejme iz konjunkturnih časov Posebno je »pozoriti na gradbeni sejem ki nudi zanimive posamezne razstave Ravno+ako je treba opozoriti na sejem za >bratno-za- Vsaj enkrat v letu se hoče Liubljfn-čan nagledati in poveseliti Zato bo v soboto zvečer najskrbnejše in naj* lep.še pripravljeni rendezvous Ljub; Ijančanov na Taboru. Čudovito lepe narodne noše, obsežen program ple> sov, izvrstna postrežba — za vse je poskrbela Jadranska Straža. Borze « 5. leoiuarja. Na ljubljanski boizi je deviza Mewyork v skladu l zunanjimi notacijami nadalje nekoliko popuščala, luui Loudon je bil nekoliko sibaejsi. V puvaiueui kiuingu so se avsirijsKi šilingi tigovan po y.i52. V zagiebskeui privatnem kliruigu je bil promet v avstnjsKili siluigiti po 9.335U, v angleških tuntiu po 25«. v gi škili bonih Po bO.oU ui v spausKih pezetab po 6.50, Nemške klirinške uiarae so se v Ljubljani trgovale po 14.3U, v Zagrebu po I4.3o50 in v Beogiadu po 14.144^. Na zagiebskeui ettkiuem težišču je bila teiiuenca v vojni skoui umna tu je bil zabeležen tečaj iio4 do 35< \y Beogradu je bil promet po 35ti.50— 357). Tudi v ostalih dižavuih vrednotah ni bilo zaključka, pač pa je bu zabeležen promet v deiuicah ir-Uoveijske po 120. Devize Ljubljana Aiisterdam 2963.15—2977.75, Beimi i7oo.0b - l -289.90. Praga 181.12—182.22. Curih. Beograd 7, Pariz 20.25, London 15.18, Newyork 3<>2.H25. Bruselj 51.625. Milan 24.30. Madrid 41.9750. Amsterdam 208, Berlin 123.35 Dunaj 57.*t5. »tockholm 78.25, Oslo 76.25. Kobenhavn 67.75 Praga 12.7250, Varšava 57.8750, Atene 2.90. Bukarešta 2.50. Efekti Državne vrednote: Vojna škoda za februar — maj 354--356, 4% 6u/o begluske 60.75—61.50, 6% dalm. agrarne 60—61. 7°/« invest. 77. bi.. 7°/o stabiliz. 75.50—77. 1% Blair 72.50— 73. 1% Drž. hip. banka 79.25 den., 8°/« Blair 83.50 bL; delnice: PAB 239—244, Trboveljska 120—122, Sečerana Osijek 125—135. Beograd. Vojna škoda 856.50—357 (356.50- 357;. za april 356.50—357.50 (356— 357). 6»/. begluške 64.50 -64.75, 7% invest. 78.75 bL. 7% stabiliz. 78.50 den. (79.50). 7°/o Blair 72.25—72.50 (72.50), 1% Drž. hip banka 80.25—82. 8% Blair 82—83. Zagreb. 354—357. agrarne 45 -41 Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 5. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj ^9.50. za julij 88.625, za sept. 87.625; koruza: za maj 60.75, za julij 61. + Winnipeg, 5. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86.125, za sept. 85.875. 4- Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 173 — 173. okol. Sombor 170 — 172; ladja Tisa aili Begej 177 — 179; slavonska 172 — 174; sremska 173 — 175; banatska 173 — 175. Oves; baški. sremski, slavonski 142.r(V— 145. Ječmen: baški, sremski, 64 kg 132.50 — 137.50. Koruza: ba;ka, sremska, banatska 115 — 117. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 255 - 275; »2« 235 — 255: »5« 215 — 235: »6« 195 — 215; »7« 160 — 170; »8« 11250 — 117.50. Otrobi: baški in sremski 100 — 102 Jurjeva nevesta To so se grohotali in smejali! Še ce« 10 hiše in hišice so gledale in se čudi« le, česa vsega si ne izmisli Majda. In zagodli so godci, zavriskali so svatje, in najlepše izmed vseh deklet je zažarela nevesta. Vso pot je moral bučati bombardon, in smejati se je moral klarinet, in ko so zavili v les, kjer so ob temni cesti stali zamišljeni bon in košati hrasti, so iznova zauka« 11 svatje. In sredii gozda je stopil hudič pred veselo svatovsko procesijo. »Počakajte,« je zaklicala nevesta Majda. Stekla je k Jurju in ga povedla s seboj. »Nič se ne boj, moj dragi! Naj sto® rim, kar hočem! Ti pojdi k svatom, zvalite sod vina v senco, trgajte vola in se radujte!« Stopila je k črnemu svatu, ki je str« mel nad veselimi gosti in škodoželjno gledal njih početje »Dober dan. gosnod hudič,« ga je pozdravila Majda Šele zdaj jo je za« gledal in je bi! ves očaran nad njeno lepoto. Dozdaj je iskal z očmi ženina in držal za uzdo konja, ki je bil vpre« žen v prvi svatovski voz. »Ali me ne poznaš in vendar si re« kei, da me hočeš imeti! O, saj se te spominjam, ko si hodil pod moje ok« no. Ti, ti lant poredni!« Hudiču je zapiralo sapo. Tako lepa ni bila Majda niti v njegovih mislih, iu z očmi jo je slekel in začel se je pasti na njenem telesu. »Majdka,« je sladko spregovoril. »Saj si res ti! Ne bodi huda, ali sedaj moraš z menoj. Čakal sem na Jurja. pa ga ni blizu, da mi vrne denar. Tebe mi je dal v zastavo, ali nič hudega ti ne bo pri meni Kadar si boš zmislila, ti bodo godci zagodli, in v zlatih bo« kalih bo vince cvetelo. Kovaški meho« vi bodo škripali in ti pihali sapo v obličje, razgreto od plesa in smeha. Majdka. pojdi z menoj!« Nasmehnil se je in nrijel nevesto za roko. »Rada grem Ljubeznivi moj prija« telj, in celo prav se mi zdi. da se je tako steklo Jurij me je prodal, zato me ni vreden, a ti si tudi 'ep5i od nie« ga. Črne brke imaš lepo zavihane, la« sje se ti kodrajo kar sami od sebe, in oči ti gore peklensko sladko. Vso si me prevzel, omamljena in zavzeta sem nad tvojo lepoto. Kako ti je že ime?« »Gašpar se mi pravi, in tebi se bo dobro godilo pri meni. Moja mati bo kuhala in pekla in cvrla kozliče in ko« strune, zakaj naše ognjišče je veliko. Čakajo te dobrote, o katerih se ti niti ne sanja.« »Saj ti rada verujem. Poglej, tako si lep kar svetijo se ti lica kot temno rdeč žamet in obrvi imaš črne kot oglje. Samo brada te kazi. šilasta je, kakor jo nosijo mestni škrici. Veli-ko lepši bi bil brez nje, bolj mlad, vse boli srčkan, da bi te kar naprej boža« la Tudi lase imaš dolge. aH se ti ne zdi? Stopi, stopi v vas k Ergastji, naj te obriie in ostriže.« Hudič se je branil in upiral, ali česa ne premore lepa ženska S težkim srcem se je odpravil v vas in postaja! med hišami, kjer so ga sumljivo ogledovali nedolžni deklici Tudi sveti Florijan na zidu Kodrano« ve hiše hi mu bil najrajši zlil za vrat polno gol i do vode. »Rajši bi šel k vragu, da nisem sam vrag. kakor v brlog smrdljivega ?kar« jaria.« Hodil je pred vrati gor in dol in ni si upal naprej. »Prekleto, da sem vedel, kaj me ča« ka, bi bil pustil vse znemar. Nikoli se ne bi bil spustil v to kupčijo.« »Hej, prijatelj, le naprej, le bliže, saj vidim, da si kosmat kakor sam bognas^varuj!« Bil je Ergastja, ki je zavpil te be« sede, in hudič je stopil k njemu s stra« hom in trepetom, da bi ga ne spoznal. »Hoj, zaraščen si, brate, razmršen si, gotovo te še ni bilo pri meni. Le sedi, takoj bova skupaj!« Gledal ga je od strani in zmeraj bolj čuden se mu je dozdeval redki gost. Stopil je k njemu in ga potegnil za brado. Bila je trda kakor konjska žima. Potipal ga je po temenu in videl, da mu nad čelom na levi in desni stra* ni bodeta dva rožička izmed las. Bri* vec je vedel, kakšnega gosta ima Re« zal ga je in žagal, da je hudič dTgetal tn klel. prepričan, da vse peklenske muke še senca niso napram brivčevi umetnosti. Žgalo ga je po obeh licih, kakor bi se umival z žerjavico, in kri mu je curljala od brade Prišli so na vrsto lasie in ko je hudič zagledal strašne škarje, je hote! pobegniti, ali misel na Majdo ga je držala na stolu. Z lasmi ie izgubil tudi kos levega ro* iWka. in skelele brazde "o tekle po njegovem temenu. Ko je bilo delo koa> Liverpool, 4. februarja, tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 5.£>2 (prejšnji dan DJili), za. juuj 6.b8 p.73). bUUbAZ. + Budimpeštanska terminska borza (5. t. m.) 'lenuenca prijazna. Pšenica: /-a marc 17.71—17.73, za maj 18.U3—16.05; koruza: za maj 15.12—15.15. Kulturni pregled O dr. Ivanu frijmeiju jc oiojavu »tipski književna glasnik« v prvem februarskem zveziku daljši oiamek vi peresa T. Potokar-ja. V istem zvezku so tudi izšla poročila o nekaterih novih silovenakih knjigah, med drugim o Trubarjevem katekizmu v izdajo Akademske založbe. Aloiz Gradnik v bolgarskem prevodu. Sofijski list za literaturo, umetnost m kritiko »Lik« je objavil v 14. številki prevod soneta Aiojza Gradnika »Moje življenje.« Prevod je priredila bolgarska pesnica E. Barjana. Uredništvo je priobčilo obenem pesnikovo stliko s kratkimi podatki. Praško gledališče »D. 36« priredi že februarja turnejo po Jugoslaviji. Uprizorilo bo v vseh večjih mestih naše države komad »Vojna«. Gledališče »D 36« sodi med najmodernejše praske odre in vzbuja po svojih originalnih uprizoritvah pozornost inozemskih gleda.iških krogov. Upamo, da ga bomo videli tudi v Ljubljani. Nov zvezek »Misli in delaPravkaT iz-išla tretja številka »Misli in dela« prinaša uvodnik »O meri in vagi«, ki kaže nedo-stajanje sigurnih in točnih meril v duhovnem življenju in v morali, pa tudi njdh nezanesljivost v politiki in s tem združeno vprašanje vodilnih političnih osebnosti »Zdi se, da je precejšen del Slovencev tudi v nacionalnih vprašanjih izgubil mero in vago . . .« V tej stiski, ko »o postale vse*na."-e mere in vage nezanesljive, se vsi, ki smo pristaš« pTave demokracije, s strahom sprašujemo, kakšne sadove bo rodi :a demokratična forma narodnega življenja, ki se nam obeta v bližnji bodočnosti, kakšni bodo njeni voditelji, brez katerih demokracija ne more živeti . . Zato je treba, da se resnični demokrati najprej poprimejo dela za ustaljenje in ozdravljenje ljudskega smisla za mero in vago.« — Iz spominov dr. Gregorja Žerjava je objavljen in primerno komentiran odlomek »Ženevski pakt«. Pokojni politični voditelj pripoveduje tu o enem najvažnejših pojavov ob našem osvobojenju in svojih osebnih izkušnjah na zgodovinski konferenci v Ženevi, ko je šlo za formo našega zedinjenja. Ti spomini so sestavljeni po stenogramu dr. Žerjavovega predavanja. — Dr. Fr. Goršič je prispeval članek »O glavnih zakonodajnih nedostatkih naše grajansko pravdne reforme«. Sledi obširnejše poročalo o šesTimee< pravi, da bi Francija Imela koristi od tega, ako bi Nemčija sodelovala pri ^sporazumu o medsebojnem obveščanju o pomorskih načrtih ta o kvalitativni omejitvi pamorake oborožitve. List upa, da Francija ne bo ovirala sporazuma, ki hi vsem udeležencem prinesel velike koristi. Italijani ne verujejo v razorožitev MIlan, 5 .februarja. AA. Današnji >Popok> dTtalia« opozarja na 2. februar 1, 1932, ko so na svečan način otvorili razorožitveno konferenco. Po štirih letih je njen predsednik Henderson mrtev, pokopana pa je tudi konferenca sama, ker je zmanjkalo duha pravice ta medsebojnega razumevanja. Anglija se je zavzemala razorožitev na kopnem ta v zraku, ne pa za pomorsko razorožitev. Francija je bfla aa razorožitev Nemčije, malo pa je bilo takih, ki bi zahtevali splošno razorožitev v smisllu pakta Društva narodov. Grazianijevi načrti Prihodnji cilj Grazianijeve ofenzive so južna abesinSka jezera Rim, 5. februarja, d. Po mnenju tukajšnjih inozemskih vojaških atašejev ni nobenega dvoma, da je prihodnji cilj generala Graziani ja južno-abesinsko področje jezer, odkoder bi njegove čete mogle pro-(Brati proti Adis Abebi. Pohod Grazianije-vih čet proti Adis Abebi bi se ravnal po terenskih prilikah ij, obstoječih karavanskih cestah. Iz Negelija vodijo v Alato na jugu jezerskega področja razmeroma dobre karavanske ceste. Ce bi italijanske čete dosegle ta kroj, bi imele za seboj že največje težkoče, ki bi jih morale premagati na južmo-abesinskem gorskem ozemlju. Od Atlate vodi preko jezerskega področja več dobrih karavanskih potov proti Adis Abebi. Razen tege je abesinska prestolnica zvezana z Alato s cesto, ki je sposobna tudi za vozovni promet. Največjo oviro za izvedbo tega ofenzivnega načrta generala Graziani ja vidijo mnozemski vojaški atašeji v vzdrževanju zvez z zaledjem. Že sedaj so sprednje italijanske črte pri Negeliju oddaljene od operacijskega oporišča v Dolu 380 do 450 km Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da je Dolo k oporišče druge vrste, ker je s 500 km oddaljeno luko Mogadiscio zvezano le s cestami. Novi abesinski uspehi Adis Abeba, 5. februarja, o. Po doslej še nepotrjenih vesteh je Abesin-cem na Jugu uspelo prvič v večjem obsegu premagati nasprotnica. Zatrjujejo, da je v bitki severno NegeUja padlo preko 1.700 Italijanskih vojakov. Podrobnih vesti o bitki še ni. Po prav tako nepotrjenih vesteh je tud] ras Sejum na severnem bogscu izvojeval veliko zmago. Italijanom je zaplenil več tankov, poljskih topov ta zelo velike količine ostalega vojnega materijala. Njegovi oddelki so meh precejšnje število nasprotnikov, med njimi tudi nekega Italijanskega generala. Bitka se je vršOa v nekj dolini med Makalo ta Hausienom. Obiski predsednika dr« Hodže Praga, 5. februarja, d. Prihodnjo soboto bo ministrski predsednik dr. Hodža odpotoval v Pariz. Ko je bilo sklenjeno njegovo potovanje, je šlo zgolj za udeležbo pri Masarykovi proslavi v Parizu. Med tem je postal Pariz središče važnih mednarodnih pogajanj, zaradi česar je dobilo potovanje dr. Hodže tudi političen pomen, ker pride v Pariz kot min. predsednik to zim. minister. Gotovo je, da bo prišlo do izmenjave mnenj med dr. Hodžo ter francoskimi ta drugimi državniki. V tem pogledu je tudi pomembno, da bo ob prihodu dr. Hodže v Parizu še vedno romunski zunanji minister Titulescu. Praga. 5. februarja. »Lidove Noviny« poročajo: Ministrski predsednik dr. Milan Hodža odpotuje na Masarvkove svečanosti v Pariz v soboto, 8. t m. in se vrne v Prago v četrtek. 13. t. m. Takoj nato se odpelje v Beograd, kjer se hoče sestati tudi z rumunhkim ministrom zunanjih del Titule-skom Ako bi Tituleska ne dobil v Beogradu. bo odpotoval še v Bukarešto. Kasneje namerava dr Hodža posetiti e bilo v Zagrebu 9.706 brezposelnih delavoev m nemeščencev. Njibovo število je napram decembru nekoliko naraslo. Brezposelnim so razdelili 371-254 Din. Javna borza dela je preskrbela delo 61 osebam. W4 »Zgorel bom pri živem telesu Radeče, 5. februarja. V torek zvečer Je nastal požar v hiši koB^Vai ta Mevu posestnika Flajsa Adolfa sa Močilnem. Vas Močilno ima zelo raz-tresene hiše, toda ljudje ao prihiteli kljub tema od bttzu ta daleč ter pričeli reševati. V življenski nevarnosti je bil stari prevžitkar Simon&č Martin, ki je že spal ▼ koncu hiše. Obupno je kli- cal pri oknu: >Jezus, Marija! Pomagajte, pomagajte, saj bom zgorel pri živem telesu!« Reševalci so ga v poslednjem trenutku rešili. Pri tem se je posebno odliko, val sosed Rosi Peter, ki je ne strašeč se nevarnosti za lastno življenje skočil v sobo ter potegnil starega Simončiča iz dima ta plamenov. Ostali pa niso mogli reševati skozi vrata. Zato so pristavili lestvo k oknu in razbili šipe, da so prišli v sobo. Tu so rešili opravo, obleko, obutev. V podstrešju je bfla shranjena mast, ki se je kajpa raztopila. Gospodar zatrjuja da mu je zgorelo okoli 80 kg svinjine. Skoda se ceni na 18.000 Din, dočim se je dal posestnik zavarovati lansko jeseni za 35.000 Dta. Kdo je požigalec? Znano je, da ima posestnik Flaja hudega psa, ki pa ni zalajal pred požarom. Preiskava je ugotovila, da je hO požar podtaknjen v vseh objektih znotraj. Zunaj sploh ne bi moglo pričeti goreti, ker je bilo vse premočeno od dežja. Malo čudno je taidi, da je požar treh objektih. Zane Qrey: 61 Teksaški iezdec Preceu časa ju oi balo naza«i. Nazadnje je Duane začui težke barake. Vrnil se je na svoje mesto. Lawsan je prišel sam. Mračen je bi! in pobit. Gez nekaj časa se je iapremenia ta pobitost v togoto. Jel je hoditi po sobi sem ter tja in preklinjati. Tedaj se je vrnil Longstreth, ki je bii videti zelo pomirjen. Duane si ni mogel misliti drugega kakor to, da mu je britla očividna zavrnitev L_ ..jonove snubitve olajšaia srce. Floyd, nikar se ne razburjaj zaradi tega!« .ie rekel. »V teh kraj:h smo sicer precej sirovi, to-Jijoo pa vendar ne, da bi moged hčer z lasom utieti in ti jo dati kakor dfcvjega bika!« »Longsfcrerth, lahko jo prisilim, da me vzame«, je hripavo rekel Lawson. »Kako?« »Saj veš, da te imam v rofkah — tebe, glavarji te tolpe živinskih tatov!« »Teh besed ne bom zl)e>pa pozabil«, je jezno edvrnii Longstreth. »Lahko girem k Rayi in ji rečem, da bom to •javno razglasii in da te ovadim jezdnemu re-ča-ju — če me ne vzame«. Laws< n je govorili zasoplo, z upacfim obrazom in votiimi očmi. Nobenega sramu ni več poznai. Bii ie kakor obseden. Longstreth je z mračno, obrzdano besnostjo ari na tega sorodnika V njegovem pogledu :e vid«! Duane njočnega, brezvestnega moža. kj je zašel na stranska potia, a je vkljub iemu >stal mož. < .awson se mu je zdel dav* neobrzdan siab.č. L> nane je v duhu videl, kako je v vseh teh letih, kd sta jih skupaj preživela, močni držal slabotnega. Toda čas je bij minil. Longstreth ni več t;e notei ne mogel. Lawson je bil dospel na tisto n-eke kjer je vsako vplivanje zaman. Razum se r?'u je bil izrodil. Zdaj je videl le še samega sebe. »Alii, Floyd! Ray je edima duša na vsem svetu. Ki ne sme nikoli zvedeti, da sem ropar živ-ne. tat, krvavi glavar najhujše tolpe ob meji!« je nujno odvrni. Longstreth. Lavvson je pob&sil gftavo, kakor da b? ga bil ta pomislek šele feti mah zadel. Vendar ni dolgo ostail v zadiregi. »P.ej ah slej bo tako in tako zvedela. Povem ti: že zdaj ve, da nekaj ni v redu. Oči so se odprle. Ali tli ne opažaš?« »Vem, Ray se je izpremenila. A tega vsekako ne siluui, da je njen oče razbojniški glavar. Ra} je v skrbeh, dia ne izpolnjujem tega. kar imenuje moje uradne dolžnosti. Misffim tudi, da je moja pojasnila zastran lastnine nekih ljudi niso pomirila«. Sredi svoje nemirne hoje sem ter t&a je Law-son obstad in se naslonil na kamen iti kamin. Roke je imel v žepih. Ves obupan je bil videti. Toda zbral se je in s Posiljeno mirnostjo dejal: »Longstreth. vse to utegne biti res. Ni dvoma. da je vse res, kar praviš. A to rm nič ne pomaga. Dekle hočem imeta! In če je ne dobim, pojdemo vsi skupaj po zliu!« Kaj je s tem misM, ni brlo ja&no. Bržkone naj-hueše. Longstreth se je komaj opazno zdrznil, kakor da b: se tiger prebudil in mahnil z repom. S pobešeno glavo je sedel za mizo in si glada1, brke. Duane je malone videl, kaj misli. Dolga izkušnja ga je bala naučila gledati možem, ki so j.h lomala takšna Krčevua razourjenja. na dno duše. Preveriti svoje sodbe ni mogel, a prepričan je bil, da pr.haja Longstreth ta orenutek do za-kjlučka. da je treba Lawsona za vsako ceno ubiti Duane se je čutil, da ni bil Longstreth že pre. prišel do tega spoznanja. Najbrže ga je bil spravil šele hčerin prihod v usodno nesoglasje s sa-mm seboj. A zdajci se je otresel mrkobe in jel govoriti Govori'! je hitro in nujno. Toda Duanu se je zdelo, da govori samo zato. da bi trenutno uspavai La\vsonovo strast. Lawson ni knei nč čuta za to, da je bil prišel do meje in jo prestopil in da je bila njegova usoda oouočena. Bi'1 je obseden od samega sebe. »Prenestrpen si«, i? Longstreth končali. »Vse možnosti si boš pokvaril, če boš pritiskal na Ra yo. Nemara da jo vendar še osvojiš. Ce ji pa poveš, kdo sem, te bo vekomaj sovražila. Tega menda nočeš? Počae bil teksaški jezdec tu«. »Pa naj bodo mrzle noge, če t8 je do te besede. Jaz pravim temu pamet. Svojo me;o sva zdavnaj dosegla. Začela sva s tem, da sva ukradla nekaj glav govedi, ob času. ko se je žiivinski tatvina še vse smejalo. Potem ie prišla todipa. redni pohodi, drugo za dirugrm, in preden sva se zavedela preden sem se zavedel, sva imela na vesrtj temne zadeve, napade in celo umor. Potem sva morala dale >in dalje — za povraitek je bilo prepozno*. »Menim, da sva o tem že govorica. Nihče izmed tortpe ne mara odnehati. Vsi mislijo im tudi jaz nuslim: kdo nam kaj more? Dolžijo nas lahko, a ■dokazati ne more uihče ničesar. Premočni smo!« Na predvečer olimpiade Naši tekmovalci so zadovoljni — Vreme se Je izboljšalo Garmisch - Partenkirchen, 4. feb. Vendar nismo zadnji Čeprav smo z gotovostjo trdili, da bo prihod Jugoslovenov zadnji, moramo z^ zadovoljstvom ugotoviti, da so za njimi še belgijski smučarji in bobovci — osem po številu, dalje frencoski smučarji, angleški drsalci Poljaki in štiTje švicarski bobovci. Poleg teh pa je prispela tudi 11 letna drsalka Inada Etsuko iz Japonske s štirimi drsalci. Treningi Vsak dan ee vrši na umetnem drsališču od 7.30—10. drsanje, nato pa od 15.—18., zvečer pa hokej tekme od 18.—20.. Tudi na skakalnici so vsak dan poizkusni skoki. Naši smučarji so že v soboto trenirali na mali skakalnici in so skaikali kaj dobro! Kako ugaja našim v Ga-Pa Po zatrdilu naših smučarjev jim Ga-Pa s«lo ugaja. Tudi s stanovanjem so zadovoljni. Upamo, da bodo tudi s hrano, ker prav gotovo so od vseh prebivalcev v Ga-Pa najbolj iznajdljivi, ko so s seboj vzeti zaboj masti ko>t rezervo, saj ima gram masti 9.3 kalorij, a v zaboju imajo po njihovem zatrdilu precej kilogramov. Zadnje priprave skakačev V nedeljo se je vršilo pred pričetkom olimpiade zadnje večje skakanje na veliki skakalnici. Skakanja se je udeležilo 11 držav Tudi Birgar Ruud se Je že toliko opomogel. da je lahko nastopil; vendar pa še inu je poznalo, da še ni popolnoma okreval. Rezultati so 1. Swen Erikson (Šved) 229.3 točke (80, 81 m), 2. Birger Ruud (Norv.) 222.6 točk (74, 76 m), 3. Roy Mik-kelson (U. S. A.) 216.5 (76, 78). 4. Raud-mond Soerensen (Norv.) 216.5 (71, 76), Pri tem skakanju se ie udeležilo tudii 5 mladih fantov iz Ga-Pa. Eden od teh. na-da Nemcev. Hans Sternberger je padel tako nesrečno, da si ie zlomil trikrat nogo. Vreme Naj omenimo »pet vreme in vreme. Ne-- deljsko skakanje se je vršilo ob dežju. V ponedeljek je bil spet dež, a zvečer se je le toliko ohladilo, da je pričel naletavati sneg im ga je zapadlo okrog 3 cm. Tudi danes po malem sneži. Temperatura pa se suče okoli ničle. Sede i imamo nade. da bo le morda konec muhastega vremena. (Da se je vreme vendarle izboljšalo, smo poročali že v včerajšnji številkn. Op. ur.) Zanimiva prepoved. Minister za letalstvo je prepovedal v dneh zimsko- športne olimpiade letanje nad Ga-Pa in v vsem okolišu. Kršitve se bodo strogo kaznovale. Izjemo imajo le letala, ki bodo v službi olimpijskega komiteja. Prepoved se utemeljuje s tem, da bi ropotanje motorjev kvarilo zvožno sni-matn je tekem in pa nevarnost nesreč, ki so lahko pripete, če bi slučajno letalo padlo na zemljo, kjer bodo zbrani desettisoči gledalcev. Visoki gostje prihajajo V. soboto . je prispel _ predsednik ameriškega olimpijskega komiteja Avetry Brund-lage, v ponedeljek pa predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof BaAtlet tes m predsednik PIS major Oestergaard. Vlaki bodo vozili z velikansko brzino Številni posebni vlak: bodo radi čisto tehničnih ozirov vozili z dvojno do trojno brzino brzovlakov To velja za vse pos-b-ne vlake, ki bodo vozili po Nemčiji. Program Na koncu naših poročil o pripravah za IV. zimsko-sportno olimpiado naj objavimo še program tekem. Četrtek, 6. t. m.: ob 11. svečana otvoritev olimpiade, ob 14.30 hokej r» ledu, ob 21. hokej na ledu. Petek, 7.: ob 9. hokej, ob 11. tekme v smuki, ob 14.30 in 21. hokej. Sobota, 8.: ob 9. hokej, ob 11. slalom za dame. 14. bob in ob 14.30 in 21 hokej na ledu. Nedelja, 9.: ob 10. hokej, ob 11. sla'om za gospode, 14. bob in drsanje, ob 21. hokej. Ponedeljek, 10.: ob 9. štafeta 4X10 km in drsanje. Torek, 11.: ob 9. umetno drsanje, ob 11. hitrostno drsanje na 500 m, ob 14. bob, 14.30 in 21. hokej na ledu. Sreda, 12. t. m.: ob 9. umetno drsanje, ob 10. hitrostno drsanje na 5 km in drsanje na 18 km, 14. bob, 14.30. in 21. hokej. Četrtek 13. t m.: ob 9. umetno drsanje, 10. hitrostno drsanje na 1500 m ob 11. skakanje in tekme v kombinaciji, 21. hokej. Petek, 14.: ob 8.30 tekmovanje vojaških patrulj, ob 9. hitrostno drsanje na 10 km, ob 10. hokej, 10.30 umetno drsanja 21. hokej. Sobota, 15.: ob 8. smugfnje na 50 km, 10. hokej, 10.30. drfeanje, 21. hokej. Nedelja, 16.: ob 11. smučanje. 14.30. fi: nalna tekma hokeja in ob 16.30. svečani Latour grški delegat Dimitrij Negropon- 1 zaključek IV. olimpiade. M. Z. Garmisch Partenkirchen, 5. februarjo. AA DNB poroča: Uspeh zimske olimpiade. v kolikor se tiče občinstva, je gotov. Vse hiše in prenočišča v Garmisch-Parten-kirchenu so polna. Po ulicah govore vse mogoče jezike sveta. V zadnjem hipu je pritisnila tudi zima. Do torka je snežilo, snoči je temperatura vrhu tega padla do 5 stopinj pod ničlo. Ponoči je znova začel padati sneg. DaT.es so tereni za tekme sijajni. Zaradi velikega števila gledalcev so napovedani mnogi posebni vlaki iz Mo-nakoveg-n prav tako tudi avtobusi. SK Ilirija (Smučarska sekcija.) Za prvenstvo GZSP v alpski krmbinaciji. katero se vrši v nedeljo 9. t. m. sta prijavljena Ivič in Česen. Ivič naj se radi tega javi drevi ob 20. v klubski sobi kavarne Ev-rona. po možnosti naj se javi tam tudi Je-ločnik in ostali tekmovalci, ki bi želeli s aH d«]an]e >aalovt! 9 Ola. Najman)5) «*» 11 Ofat Blagajničarko piikupJjive zunanjosti, vsestransko izobraženo m zgo-varno, po motnosti a kau eiiio ln trg. S oio, starosti 16-36 let- sprejmem za icanufik turno to modno trgovino. Ponndbe po motnosti t sliko in mam k« ta odgovor je poslati M oel. odd. »Jutra« pod ,ataj£«ko«_am-1 Domskega pomočnika prvovrstnega ali pomočnico, ■prejmemo za plaič« in kostume. — Salon »Para«, Tvrševa e«t> 36. 3466-1 Natakarico t kavcijo, sprejmem v bli-ttni mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3987-1 Dekle (itrota) pridno in pošteno, ki ina tudi nekoliko kuhati, ee sprejme takoj. — Naslov: Christof. Študentov ska ulica S* II. 2516-1 Samostojen korespondent perfekten v srbohrvaščini, spreten strojepisec, veSč či-tin ia vsakega rokopisa v cirilici, dobi mesto. Po potrebi hrana in stan v hiši. Nastop takoj. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Go-soodiSna ni izključena«. 251&41 Dekle Sedme zunanjosti. živahno, bi pomoč v gospodinjstvu in gostilni, sprejmem. Samo Jedne twr vajene gostilne pridejo v poštev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2BLM. Samostojna eksistenca vsakomur v vsakem mestu Jugoslavije od 10.000 prebivalcev naprej. kateri razpolaga i 5—10.000 Din. Ponndbe pod »Patent« na podružnico Jutra Maribor. 2539-1 Plačilni natakar zanesljiv in sposoben, doM takoj mefto v kolodvorski pijstavraciji na Jesenicah. 3196-1 Frizerke in brivske pomočnike ■prejmem s 1. ma-rcem. Plačam frizerke 300, brivce 200 Din mesečno ter hrano in stanovanje. Ponndbe no ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba frizerja«. 9499-1 Službe išče Vsak« Beseda 30 par; davek Oin, ta dajanj t naslova 5 Oin, najmanj* mase* 12 Oin. Postrežnica i5če zaposlenje pri fini družini za v« dan. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharice«. 2910-2 Mlajše dekle pošteno, želi mesta kot la-č»tmca-natake 17 01» Tovorni avto Ford typa 1931, prodam po zelo nizki ceni. Povprašati: Cesta 29. oktobra št. 24. 'vogal Rimska, Bleiweisova cesta). 3430-10 Potniški avto znamke »Opel-«, v najboljšem stanju, ugodno naprodaj. Voz je posebno pripraven za potnika s kolekcijo ali pa za prevoz lažjega blaga. Nosilnost 3(0 kg. Jugosteyer. Sušteršič, (blizu gorenj, kolodvora) Ljubljana VII. 2332-10 Šivalni stroj nemški fabrikat, pogrezljiv, z okroglim čolničkom, kateri tudi Stik« in štopa. poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 3934-29 Pisalni stroj malo rabljen, kovček, poceni naprodaj. Dvorak o va 31/1 3533-29 KTffrm« Dobrega vina prodam 1500 litrov. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »Sv. UTŠula«. 3538-33 Kajmačni sir sir za predjužnik ki Milka širno sjlaTg »g. bančnih po «'ov Ljubljana Beethovno va 14/1. 3475 16 Vojno škodo Ratno šteto) in lruge vrednostne papirje Kupuje in prodaja najugodneje trg agentura bančnih poslov Planinšek Alojzij, Ljublja na Beethovnova 14/1. 2296-16 Posojilo Din 300 tisoč v gotovini iSčem Nudim knjižbo na prvo mesto na trgovsko biSo v sentru mesta k! je eenjena na Din 1 milijon. Ponudbe na ogl. odd. Jatra ood »Proč od banke«. 3191 -16 Hranilne knjižice vseh zavodov ln vrednostne papirje kupujemo m prodajamo najugodneje. Invalidska Zadruga. Zagreb naš zastopnik Za Dravsko banovino A. ADAMIČ, Ljubljana, tfosi« svetska 8.. Telefon 32-8-' 1789-16 Hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Ljub ljani. lahko prodaste tako proti takojšnjemu plačilu Pojasnila Planinšek. trg ag. bančnih poslov. Ljub liana, Beethovnova 1H/I. 35S0-;« Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljan ske 58.000 in 16.000 za ta kojšnje plačilo, naproda; Planinšek, trg. ag. bančnil poslov, Ljubljana, Beetbo* nova 14/1. Zadolžnice (obligacije) mestne občini ljubljanske in druge vred nostne papirje (Vojno ško do itd.) prodaste najbolj oroti gotovini v trg. agt bančnih poslov Planinšek Ljubljana. Beethovnova 1-' I. nadstr. 2B28- T Kredit na hranilne knjižice pre skrbuje in daje brezplačna pojasnila pri prodaji in na kupu istih Planinšek Alej zij, trg. agectura bančnil poslov, Ljubljana. Beethovnova 14/1. 3527-T6 mMšam Mehanična delavnic? v večjem trgu, blizu Ljub ljane, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po.! »Obrtnik«. -2404-19 4 stanovanjsko hiše z velikim vrtom, ugodno prodam. Polovica kupnine knjižice Mestne hranilnice, ostalo gotovina. Cisti donos 31.000 letno. Novi trg 5/H, levo. 2548-21- Posestvo malo, arondirano, s sado-nosnikom, na sončni legi. ob glavni ali vsaj v bližini glavne ceste, kupim proti gotovini. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Gotovina 1Š36«. 2482-20 Veliko, lepo poslopje . Mariboru na prodaj. Poslopje Je oddaljeno samo 15 minut od centra mesta, Ima električno napeljavo za pogon in razsvetljavo, plin ln centralno kurjavo. Poslopje Je primerno v sledeče svrhe: 1) Za sa-naturij ali zdravilišče. 2) se da preurediti v 6 atanovanj z malimi Investicijami. 3) za eleganten penslon ali za kavarno-restavracijo. 4) za grajščlnsko posestvo. 5) za veletrgovce aH v tovarniške svrhe. V pri zemlju so veliki obokani prostori s plinom ln električno pogonsko napeljavo 50 HP. V lepem parKu se nanaja večji betoniran bazen za plavanje ln manjši za otroke ter prostori za sončenje Posebno poslopje za garaže hleve »1J za stanovanje uslu? bencev. Cena 850.000 — Din. Besni interesenti naj se javijo na ogl odd Jutra pod »Ogod no 850.000«. 2037-20 Hiša s stavbno parcelo ,delav nico, skladiščem, ter gospodarskim poslopjem sposobna za vsako obrt in podjetje v sredini mesta naprodaj. Interesenti naj se javijo na ogl. dd Jut \ pod »500«. 3191-20 INSERIRAJ V „JUTRU" ! IS l ieseda 1 Din lavek J D' ta iifro nli dajanje aslo\ )in Najmanjši tm 17 Din Komfortno stanovan.f obstoječe iz treh job ka bineta in pritiklin. s« odd.. j 1. februarjem n3 Mikli šičevj cesti. Informacije s«-dobe v pisarni DelnUke ti skarne d. d. v Ljubljan Miklošičeve cesta št. 16 1995 * 4 sobno stanovanjr oddam mirni -tranki. Na ■ilov v vseh poslovalnicah Jutra. 3517-31 Dvosob. stanovanje komfortno, kopalnica, bal kon itd., blizu banovine, oddam z majem. Infonna cije: Tržaška 8. 3518-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam. N« slov v vseh poslovalnicah Jutra. 2537-31 Enosob. stanovanje v podpritličju v Vrhovfevt ulici št. 1 (Tabor) oddam mirni stranki za 1. maj. Poizve se pri A. Sarabon. Zaloška cesta štev. 1. 2550-31 4 sobno stanovanje v tretjem nadstropju, oddam mirni stranki za 1. maj v Praižakovi ulici štev. 10. Poizve se pri A. Sarabon. Zaloška cesta št. 1. 3351-2: HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako'se uživa „H E R S A N ČAJ" mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost „ H E R S A N ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska fcrvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. »HERSAN CAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAN« Zagreb, Dukljanlnova 1 Reg. S. št. 14001 z dne 6. VL 1934. 60 Indijanci niso razumeli, kako to gre, in so z izbuljenimi očmi gledali čudež. Nato je kapitan odstranil nož in ga podal svojima nečakoma. Ko sta dečka videla nož, bi ju skoraj zvilo od smeha! AH je bil stric potegnili Indija« ce za nos! Zvitež je bil namreč poprei iz žagal velik kos rezila, tako da se je laket natanko prilegala v vrzel! Vsa reč Je bila čisto navadna prevara oči! Tekstilni mojster ki zna delati in montirati statve (šaft, žakart in pik na pik), dobi mesto v industriji takoj proti dobri plači. — Ponudbe na A. FINZI industrijalec, SOMBOR, Bačka. "ončno stanovanje *i.bno odn. trisobno, od-za marec železnina irny. Medvedova 28. 2604-21 ianoianja --V. 3405-33a Swda i Din da*ek J f'i - iifro ali italanje anutuvr Oin Nalmani« lueurl 17 Oin. Dražba M. marca se vrši ob 9. uri dopoldne pri tukajšnjem sreskem sodišču soba št. II. dražba nepremičnine vi. št 90 k. o. Gradiško pred mestje. Oenllna vrednos nepremičnine znaša Din 3ij7." '.-, najmanjši ponu-dek Din 3K5.020.-, varščina pa Din 36.7.58.-. Nepremič nina obstoji iz dveh travn kov, lepo urejenega vrtn in lesene ute. 25*24-32 Zaradi I« male napake bi bili lahko na videz za 10 lel- starejši Ena barva pudra bi lahko učinkovala, da bi bili vidsti mladi tn da bi bila dama Vaši koži nepoptsljiva lepota, dočim lahko druga barva tako učinkuje, da ste videti stareiJi. Dejstvo. da ste bršnetka, 5« ne pomeni, da morate uporabljati puder brinet ali temni rachel, če pa ste blondinka, ne pome>ni, da morate uporabliati baš puder naturelle- Pametni način izbiranja pudra je ta, da poizkusite šest raznih barv na svojem lic« in potem proučujete učinke. Razen tega morate uporabliati puder, ki se obdrži na koži, da ni treba ves dam pudrati nosu in brade. Vsako vrsto dobrega pudra lahko pripravite do tega, da se prepoji koži, če dodate vsaki škatlici po eno žličko »smetanove pene«. V pudru To-kalonu ie primešana v pravilnem razmerju »smetanova pena« najfinejšemu, na zraku sušenemu pudru. Ta puder n« pušča de® na koži in po enkratna uporabi bosi* imela »sem ur prekrasno polt. Barva j* preizkušena s pomočjo novo izumljene ga stroja, ki nikdar n« napravi kake napake. Vsako jutro uporablja 5,000.000 žena puder Tokalon. Dopisi »Meda | Dla j i. veh * 9in ca lltro a tajanj* aaalova J Ota. •alaanll* uiesek M Oin. Potom dopisovanja -.e lahko naučite nemški, 'ran cos ki, angleški, itali-anski v 4—6 mes